LETO XXIX. MAREC 1980 NAJPREJ bi se rad pohvalil, da smo v dveh in pol mesecih tega leta vpisali že 16 novih plačilnih naročnikov. Za izseljenski list res lepa bera. Temu lahko dodam še primer, ko je rojakinja-upokojenka prinesla za Sklad dar petih dolarjev in povedala: “Ker ne morem dobiti kakega novega naročnika, sem prinesla tole za naše MISLI. . .” Takile trenutki poplačajo uredniku/upravniku vse trude za list in ni mu žal poznih ur, ki jih vlaga tem stranem. — Ali pa skromen in kaj pomenljiv pripis ob pošiljki naročnine: “Za patrom Bernardom!” — “Korajžno naprej!” — “Bog z Vami!. . .” Dve, tri besede, pa delujejo kot injekcija. Bog Vam povrni zanje! Eno pa me zaprepašča: koliko naročnikov pozabi, da leto hitro mine. Ne samo eno leto, tudi leta. . . Zdaj ob dvigu naročnine iz štiri na pet dolarjev to še posebno opazim: koliko naročnikov mi pošlje petaka — torej za letos. V resnici pa je še neporavnano lansko leto, pri nekaterih še celo predlansko in predpredlansko. Čas res hitro teče in naročnina za mesečnik. ki se zanaša na pošteno dobro voljo in ni vajen terjati, se kaj hitro odlaša in odlaša in — pozabi. . . Pri tem sem prepričan, da bi marsikdo teh naročnikov-dolžnikov prisegel, da je vedno redno plačeval. V resnici je zaostal, upravnik pa se ga boji pocukati za rokav. . . Malo razmislite, kako je z Vami. Morda tudi Vam leta prehitro teko. . — Urednik in upravnik CELOVŠKE MOHORJEVKE ($ 12.—) in tudi GORIŠKE ($ 13.—) so še na razpolago. Naročite Jih! K SLIKI NA PLATNICAH: POD GOLICO. — Božja narava naše rodne zemlje v velikonočni obleki. . . misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, L in II. DEL (SLOVEMAN LANGUAGE MANIJAL, PART L and PART II.) Cena I. dela $7. , II. dela S8.50. A NGI.EŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena 5.6.—; VRTILJAK (za IV. r.), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. rj, cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč za priljubilev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi ku-; harskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60- ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARI A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsei" trem delom $10,- 1 RENU*1 KI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal FranC; Sodja CM. Knjiga je izšli v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spini Tomaža Kempčana v oblik' molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2 "j| POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal; Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE / NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA 1., 2., 3., in 4. zvezek (/bral Jr Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2.-1 THOUCHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 19j2 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O F M 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunsvvick, Vic 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3065. VSEBINA • Križ v luči vstajenja — stran 65 • Veliki teden pri nas doma — A. — stran 66 • Slovenka v Etničnem Svetu Avstralije — stran 68 • Oceanski Kristus (črtica) — Anatole France — starn 70 • Celovec in Trst ter njuno ozemlje — H. — stran 72 • Velika noč v umetnosti — Lev Detela — stran 74 • Zanimivo presajanje kulture — Jaka Naprošen — stran 76 • P. Bazilij tipka. . . — stran 77 • Smo pripravljeni vstati? ... — Po M.G. in T.S. — stran 80 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valeri-jan — stran 82 • Med in otroci — A.D. — stran 83 • Vozniki — povest, nadaljevanje 8 — F. Grivški — stran 84 • Naše nabirke — stran 84 • Jezus ob vstajenju (pesem) — Vladimir Truhlar — stran 86 • Kaj pravite? “Ob izdatni pomoči. . .” — P. Bazilij — stran 87 • Izpod Triglava — stran 88 • Z vseh vetrov — stran 90 • Kotiček naših mladih — stran 92 • Križem avstralske Slovenije — stran 93. KRIŽ V LUČI VSTAJENJA ZNANI francoski zdravnik, pozneje duhovnik in teolog Marc Orai-son, je napisal zanimivo avtobiografsko knjigo. Naslov ji je dal “Trmoglavec”, opisuje pa v njej kaj živahno, kako je prišel do duhovniškega poklica. Bil je priznan zdravnik —kirurg urolog, pred katerim je bila blesteča univerzitetna kariera. Toda prav njegov medicinski poklic mu zadovoljstva ni prinesel. “Nemoč kirurgije pred vprašanjem smrti je v meni večala željo, da bi maševal, da bi bil VEDNO BLIŽE VSTALEMU GOSPODU . . je zapisal. Vsekakor je bilo delo milosti, da je začutil, kje bo Vstalemu najbližje. In bilo je njegovo voljno sodelovanje s to milostjo, da je tudi zares dosegel, kar si je želel: prišel je v bližino Življenju samemu. S tem pa je v globoki veri prodiral tudi v uganko trpljenja in smrti. Jasno mu je postalo, da edino to Življenje resnično premaguje smrt in vse, kar je z njo v zvezi: solzo in bolečino, bolezen in trpljenje. Občutek nemoči, ki ga je imel prej ob zdravniški znanosti, je preminul ob razumevanju besed vstalega GoS^oda učencema na poti v Emaus: “Ali ni bilo potrebno , da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo? (Lk 24, 26). Veliki pomen slehernega trpljenja zablesti v neminljivosti in poveličanju ob skrivnosti velike noči — ob križu velikega petka in ob praznem grobu velike nedelje vstajenja. Nekje sem bral o človeku, ki se je zgrozil ob dejstvu, da bi moral preživljati zadnja leta življenja na bolniški postelji. Dejal je : “Ko ne bom mogel več uživati življenja, ne bom bedno čakal konca, temveč si bom sam pognal kroglo v glavo! . . Kaj je krivo, da ta mož sredi krščanskega sveta ne pozna najvažnejšega oznanila človeštvu? Zakaj se ne veseli svojega kratkega življenja v zavesti, daje to le predokus resničnega življenja, v katerem se bo zbudil tisti hip, ko bo zanj konec “fizikalno-kemične resničnosti”, v kateri zdaj živi? Morda je srečal v teh letih potovanja skozi čas premalo pravih, velikonočnih kristjanov. Morda je videl premalo ljudi, ki se iskreno vesele, da bodo po smrti zaživeli polnost poveličanega življenja v Kristusu, ki je vstal prvi . . . Veliki petek — velika nedelja! Brez križa velikega petka bi tudi praznega groba in zarje vstajenja velike nedelje ne imeli. Brez trpljenja bi bili oropani poveličanja. Ko bomo to razumeli, bomo sprejeli tudi trpljenje: misli ČLOVEŠKE" LETNIK 29 — ST. 3 MAREC 1980 kRistus je vstal - a Leluja ANGELOV V NEBESIH, VZRADUJTE SE, BOŽJE !MAGI TOLIKŠNEGA KRALJA ZADONI, TROMBA JDI, ZEMLJA, OŽARJENA S TOLIKIM SIJAJEM, TER )BI VEČNEGA KRALJA ZAČUTI, DA JE PO VSEM VESELI SE TUDI, MATI CERKEV, KI SE BLEŠČIŠ V IN TO SVETIŠČE NAJ ODMEVA V MOGOČNIH Spev velikonočni sveči VELIKI TEDEN pri nas doma V tem članku opisuje verna slovenska mati doma, kako skuša kljub modernemu >" žal tudi protiverskemu toku v svoji družini ohraniti pomen velike noči in njeno praznovanje. Tudi v zdomstvu naše družine z dobro voljo mlademu rodu lahko marsikaj ohranijo. Seveda je pri temu treba dobre volje in merico časa, ki ga žal mnogi starši prav i* družinsko življenje kar ne morejo najti. Potrebna pa je tudi verska zavest, brez katere je vse skupaj le folklora brez globljega pomena. Ob zgledu te matere — veliki teden bi lahko marsikatero našo družino duhovno po' globil in obogatil. BUTARE, pirhi in potice — to je za otroke veliki teden. Povsem razumljivo, vendar bo vsaka krščanska družina iskala z otroki pomen, ki se skriva za zunanjim praznovanjem velikonočnih praznikov. Otrokom moramo povedati, zakaj nesemo na cvetno nedeljo blagoslovit butare in oljčne veje. Oljčne veje lahko zataknemo za razpelo, butare nam bodo za okras pri velikonočni ureditivi doma. Danes si otroci ne morejo več predstavljati, kaj je blagoslovljena butara pomenila našim kmečkim prednikom, ki so posamezne veje nesli na polja, skednje in v hleve — skratka povsod, kjer so hoteli imeti božji blagoslov. Naj si preberejo Gregorčičevo pesem OLJKI, pa bodo videli, v kakšni časti so bile blagoslovljene oljčne veje! Na veliki teden nam otroci rajši kot običajno pomagav' jo pri pomladanskem čiščenju stanovanja. Za veliko n o mora biti vse pospravljeno. Iz svojih otroških let se spominjam, da smo morali biti na veliki teden zelo pridni. Gorje, če bi se na veliki Pe' tek prepirali! Še smejati se nam mama skoraj ni dovol1' la, čeprav sta nas otroška razposajenost in veselje ob Pe' ki potic in barvanju pirhov kar razganjali. Privzgojil nam je spoštovanje do teh resnobnih dni. Danes, ko imam sama družino, skrbim, da veličina 1,1 slovesnost velikega četrtka, petka in sobote prekrije*3 vse drugo: televizijo, kino, športne in kulturne prired'1' ve. Še šola je pomaknjena nekoliko v ozdaje. Posluša' nje postnih pesmi in pogovori o Kristusovem trpljenju božjem grobu nam preusmerjajo misli v dvorano zadnJc Vecerje, na Oljsko goro, na Kalvarijo. Na veliki petek se postijo tudi otroci. Mesa ne jemo, Ker se ta dan spominjamo Jezusove smrti na križu. Meso Pomeni samega Jezusa, ki je bil žrtvovan kot jagnje. Otroška nestrpnost in pepočakanost dosežeta višek na yeliko soboto. Pripravljamo se, da bomo nesli k žegnu. troci vedo, kaj pomenijo velikonočna jedila. Kljub te-mu jim bom prebrala Finžgarjev opis: ^se pomito, vse pometeno. . Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan Jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas. “To je spomin Kristusove trno-Ve krone. On trnovo krono, mi sladko pogačo. Bog, bo-1 Zahvaljen za tvojo sveto krono!” ^ato prinese pet pirhov. "To so petere bridke rane eZusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi p°češčena stotavžentkrat!” Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena. “Lejte, 01 roči, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeti Zveli-Carja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim ^ehom kakor s kladivom udarite znovič na žebelj, da r>žate Kristusa!” In nato zadehti pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele ted-ne okusili mesa, se dvignejo na prste. “Tudi meso bo poslovljeno, ker pomeni jagenjčka, samega Jezusa, 1 je bil za nas zaklan. ” Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim Pn‘iein, ki ja na obodu ves poln šopoteljnov. Tako stoji J?rbas na mizi! Sama lepota in sama skrivnost ga je. ruzina še stoji, ga gleda in molči. Mati, svečenica, je dokončata obred. Njene besede še sP°kojno plavajo nad jerbasom. Svete so, božje so .. . končanem blagoslovu v cerkvi se otroci prerinejo Pred božji grob. Ne morejo si ga dovolj nagledati. Za njej Pa košara z žegnom. Počakajo, da oblečem še VoJ.miajšega, saj moramo sesti vsi za mizo. Jedo spoštlji-d ,ln slovesno. Blagoslovljenih jedi ne smejo drobiti po v ; V največje veselje so jim pirhi: že za mizo se pri-ej0 “štrucati”. Prt z blagoslovljenimi drobtinami spahamo skozi okno na vrt, kjer jih bodo pozobale ptičke. Ponekod drobtine in vse ostanke velikonočnega zajtrka zažgo. Ko sem bila še otrok, nam je mama govorila, daje velikonočna nedelja tako velik praznik, da ni prav na ta dan niti na obiske hoditi. Hotela nam je vcepiti spoštovanje do praznovanja in pristno krščansko veselje, ki ga ne sme zamenjati ali spodriniti nobeno veseljačenje. Na obisk k obema babicama že gremo, da jima voščimo praznike, na izlete pa na tak dan res ne pomislimo. Če je vreme lepo, nas zvabi na sprehod prebujajoča se pomladna narava. Kljub šoli in službi praznujemo tudi velikonočni ponedeljek, čeprav ne tako veselo in sproščeno, kot so ga nekoč praznovali naši starši in stari starši. Hodili so po pisanke, na obiske, in izlete, “v Emavs”, se igrali najrazličnejše igre, sekali pirhe in pomaranče. Rada vidim, da tudi v mojem domu veje dih praznikov do bele nedelje, male velike noči. A. tik ^Se življenje si ga bodo vtisnili v spomin. Vprašanj ni onca: “Zakaj je monštranca ovita v belo tenčico? akaj gorijo sveče? Kako to, da leži kip ranjenega in nirlega Kristusa na tleh, ob njem pa mučilno orodje in Se Polno pomladnega cvetja? . . .” Zaduhajo celo Pojni vonj hijacint, ki preplavlja ozračje. |., ečji lahko gredo zvečer k maši, da bodo po tihoti ve- 1 ega petka ponovno zaslišali orgle, zvonove in prvikrat ?Peto alelujo. Veselijo ze že vestajenja, ki se jim zdi še ,0vesnejše. Kar težko zaspijo od nestrpnega pričakovala. k Zjutraj vstanejo bolj rano kot običajno, pa so v hipu ^udni in prav nič zaspani. Razen najmlajšega gredo vsi k , tajenju. Brez vstajenja bi njihovemu doživljanju veli-e noči nekaj manjkalo. . 0 maši silijo domov, ker jih čaka pogrnjena miza, na m VESELA ALEJLVJA® M. Gaspari: Vstajenjska procesija SLOVENKA V ETNIČNEM SVETU V FFBRUARJU letos jc federalni minister /a naseljevanje in etnične zadeve c. lan Macphee imenoval nam že poznano rojakinjo gospo ALEKSANDRO CF.FFRIN za člana AUSTRALIAN FTHNIC AFFAIRS COUN-CIL-a. V slovenščini bi temu rekli: AVSTRALSKI SVFT 7A F.TNICNF. ZADFVF To je naj višji forum na tem področju za vso Avstralijo in svetuje ministru v zadevah vključevanja naseljencev v avstralsko skupnost. Minister je \ utemeljitvi imenovanja gospe Čeferinove poudaril njeno široko poznanje in izkušnje v udejstvovanju pri etničnih zadevah. Čestital ji je, da je bila voljna sprejeli nove dolžnosti in je izrazil prepričanje. da bo — kljub ostalim odgovornostim -— uspešno prispevala k važnemu delu tega novoustanovljenega sveta. Tudi uredništvo MISLI iskreno čestita gospe Čeferinovi k temu izrednemu zaupanju s strani avstralske oblasti, ki je obenem visoko odlikovanje. Prepričan sem, da se našim čestitkam pridružuje tudi velika večina slovenskih rojakov. Nič ne dvomimo, da bo gospa Čeferinova tudi v bodoče delala za pozitivno vključevanje naseljencev, ob spoštovanju etničnih jezikov in kulturnih dediščin. h.dinstven primer našega rojaka senatorja Lajovica, ki je po dvajsetletnem delu v politiki postal član avstralskega federalnega parlamenta, in pa dolgoletno delo gospe Čeferinove v šolstvu sta lahko zgled naseljcniški mladini, da so dosegljivi vplivni položaji v javnem življenju vsakemu, če je le sposoben, delaven in primerno izobražen. Res takih imenovanj ni jemati iz kakšnih slovenskih ali južnoslovanskih interesnih vidikov. Vendar je delovanje rojakov na tako visokih in ključnih mestih porok upoštevanja naših teženj, obenem pa vidni prispevek naše etnične skupine celotni avstralski skupnosti. Kratek pregled na razmere v preteklosti nam pokaže položaj naseljencev in postopno organiziranje državnih oblasti. Po prvi svetovni vojni so bili naseljenci v Avstralijo prepuščeni samim sebi. Največ so se družili z rojaki v svojih organizacijah, če so jih imeli. Od avstralske 'trani so dobili razumevanje kvečjemu pri cerkvenih ali raznih krajevnih dobrodelnih organizacijah. Po drugi svetovni vojni so se začele razmere za naseljence polagoma izboljševati. Federalna vlada je ustanovila in finančno podpirala (z nekaj milijoni dolarjev Ittnc) organizacijo "Good Neighbour Council". z uradi po vseh glavnih avstralskih mestih in podružnicami p1’ manjših. Tukaj so se na posvetovanjih srečavali nase-Ijenci z Avstralci, ki so imeli osebno več razumevanj8 za njihove težave kol povprečni ljudje, ki so jih sreča' vali v vsakdanjem življenju. Kljub mnogim prizadeva-njem so se težave množile z vedno številnejšim nase-Ijevanjem. V zadnjih desetih letih je število povojnih naselje!1' cev v Avstralijo narastlo na eno petino vsega prebi' valstva pete celine. Počasi se je del naseljeništva organi' ziral v etnične skupine. Spremembe v gospodarstvu 1,1 mednarodnih odnosih, vplivi delavskih in šolskih org«1' nizacij. posamezniki, predvsem pa spoznanje avstralski*1 političnih strank o važnosti razumevanja in vključevanj*1 novonaseljencev v avstralski način življenja, je prinesi1’ spremembe na boljše. To je razbrati tudi iz organizacij* državnih oblasti. Danes imamo pri posameznih deželnih (State) vladaj posebne urade za etnične zadeve. Ti so lahko odde^1 pri ministrstvu predsednika deželne vlade (npr. Premih Office — N.S.VV.. S.A., itd.), ali pa samostojno min1' strstvo za naseljevanje in etnične zadeve (Stale Deparl' ment for Immigration and Fthnic Affairs — Victoria)' Poleg lega imajo tudi razna druga ministrstva v meja*1 svojega delokroga oddelke, ki posebej obravnavajo e1' nična vprašanja. Eno najvažnejših je ministrstvo za prosveto (Education) z oddelki za sobotni pouk jezikov' s tečaji za angleški jezik in tečaji za spoznavanje muH*’ kulturne družbe ipd. Deli tudi podpore etničnim šolan1 Liberalna vlada je uvedla, da ima vsako ministrstvi’ vsaj enega višjega uradnika, ki skrbi za povezavo 1,1 informacije glede na etnična vprašanja. Vsak minister imenuje posvetovalne odbore, ki so H1'1 v pomoč. Dobri odbori lahko izdatno pomagajo in * pametnimi nasveti dopolnjujejo vladno delo. Glavna odgovornost pa leži seveda na federalne11’ ministru za naseljevanje in etnične zadeve, ki so v mc' jah njegove pristojnosti (naseljevanje, državljanst',‘1' deportacije, radio, televizija, kvalifikacije, tolmači . • In seveda povezava z deželnimi vladami. Minister je imenoval sedamnajst članov Avstralskega Ve'a za etnične zadeve (Australian Ethnic Aff:iirs Coun-c'^- ki so bili izbrani iz vseh naših dežel — Victoria ,e dala šest članov, N.S.W. štiri, po dva S.A. in W.A.. P° tntga Queensland. Tasmania in A.C.T.). Na kratko bi lahko opisali naloge in delo tega važne-Sa sveta. Svet se redno sestaja, sklepa in pripravlja predloge , tralnemu ministru glede na etnične zadeve in vklju-'anje naseljencev v avstralsko skupnost. Izdaja letna ptrt.či|;i in publikacije, ki se po odobritvi ministra upo-slcvajc pri usmerjevanju avstralskega multikulturizma. I Odlogi sveta se pripravljajo v štirih komitejih z . 'Učenim delokrogom. Ti poročajo vsako tromesečje l/Vršneniu komiteju, ki koordinira in po posvetovanju Vsemi svetovalci priporoča predloge ministru. y Podporo pri delu celotnega sveta in področnih ko-"Htjev, so poleg zaposlenih uradnikov na razpolago Potrebnimi informacijami ne samo ministrstvo za et- rii a nc Zadeve, ampak tudi vsa ostala ministrstva (mini-,lsIVo /a zunanje zadeve, za notranje zadeve idr ) s v,iinii višjimi uradniki. ^ l^sak svetovalec je pooblaščen, da lahko v svoji de-1 (State) zastopa svet in zagotavlja učinkovito pot do Vtznega ministra. Udeležuje se lahko sestankov etnič-^ skupin, dela zaključke in predlaga. F.na izmed nje-^°v>h nalog je tudi ta. da lahko predlaga federalnemu n|stru sposobne posameznike iz etničnih skupin za Snovanje v razne odbore. y vsakem komiteju je nekaj članov, ki so strokov- njaki (poleg uradnikov, dodeljenih za poslovanje). k • "niite za naseljevanje obravnava socialno in zdrav-MVen I skrbstvo, zaposlenost, stanovanjska vprašanja 'Pl. Komite za multikulturnimi vzgojo skrbi glede poučevanja angleščine in etničnih jezikov ter vzgoje učiteljev; razpravlja o vlogah etničnih šol in o tečajih za odrasle; razpravlja dalje vprašanje poučevanja etničnih kultur na univerzah ipd. Komite za etnična posvetovanja in media dela na širjenju multikulturalizma preko sestankov s predstavniki etničnih organizacij in emigrantskih središč. Ocenjuje delo uradov in daje priporočila ministru: isto velja za etnične knjižnice, radio, televizijo ipd. Komite za naseljence in pravna vprašanja priporoča glede na državljanstvo, zaposlitve v državnih službah, človečanske pravice in diskriminacijo, dopolnitev zakonov za naseljevanje ipd. Gornje je le kratek pregled delovnih področij lega najvišjega etničnega sveta. Poleg tega svet vodi tudi račun o raznih programih. Kot nam je vsem znano, se zdaj vpeljujejo Galballyjevi programi z izdatki preko 50 milijonov dolarjev za dobo treh let. V zadevah multikulturalizma je Avstralija danes med vodilnimi državami sveta. Seveda pa je še mnogo vprašanj. ki zahtevajo boljšo ureditev. Delo uradov, posvetovalnih odborov naj bo podvrženo kritični presoji vseh novonaseljencev. Vsaka vlada odreja delo uradov ali pa sprejema predloge — v kolikor odgovarjajo tudi njeni strankarski politiki, kar je človeško čisto razumljivo. Zato je poleg ostalih vprašanj važno za volilca. da gl asuje za stranko, ki je največ naredila za njegov rodni jezik in kulturo. Če prisluhne volilnim obljubam in po svoje presodi tudi možnosti njih izpolnitve, je izbira lahka. Prav letos bo imel vsakdo priložnost, da voli tistega parlamentarca, ki mu velja njegovo zaupanje. To je — poleg aktivnega sodelovanja — najbolj učinkovito vplivanje na povojno reševanje etničnih zahtev. J RImJ \ ^1- 1 k m mml Znamenita sydneyska OPERA Otroci so ga izročili gospodu župniku, ki jim je dejal: ‘‘Ta podoba Gospodova je starinsko delo in tisti, ki jo je naredil, je nedvomno že davno mrtev. Veselim se, da je Jezus Kristus, ki je prišel tako, z odprtimi rokami, k nam, storil to zategadelj, da blagoslovi našo tako kruto preizkušano župnijo in da naznani, kako se mu smilijo ubogi ljudje, ki v TISTO LETO je mnogo ribičev iz Saint-Valeryja utonilo na morju. Njihova trupla so našli na obali, kamor so jih z ostanki ladij naplavili valovi. Devet dni po vrsti je bilo na hriboviti cesti, ki vodi k cerkvi, videti, kako so nosili na ramah rakve. Za njimi so šle jokajoče vdove v svojih dolgih črnih plaščih z oglavnicami, kakor svetopisemske žene. Tedaj so tudi ribiškega kapetana Jeana Lenoela in njegovega sine Desireja položili k večnemu počitku v glavni cerkveni ladji pod obokom, kjer sta bila nekdaj obesila Naši ljubi Gospe v dar ladjico z vso opremo. Bila sta to pravična in bogaboječa moža. In gospod župnik Trupheme je dejal potem, ko je opravil pogrebne obrede, z glasom, vlažnim od solza: ‘‘Nikdar še nista bila položena v posvečeno zemljo, da bi tam pričakovala božjo sodbo, vrlejša moža in boljša kristjana, kot sta bila Jean Lenoel in njegov sin Desire. ” In medtem ko so obrežne barke z njegovimi gospodarji poginjale ob obali, so se na odprtem morju potapljale velike ladje in ni ga bilo dne, da ne bi ocean vrgel na kopno ostanke potopljenih brodov. Tedaj so nekega dne otroci, ki so se vozili s čolnom, zagledali soho, ki je plavala po morju. Bilje to kip Jezusa Kristusa v pravi velikosti, izrezan iz trdega lesa in čisto naravno poslikan. Ljubi Bog je plaval po vodi s široko odprtimi rokami. Otroci so ga potegnili v čoln in ga odnesli v Saint-Valery. Njegovo čelo je bilo ovenčano s trnovo krono; njegove noge in roke so bile prebodene. Toda manjkali so žeblji, kakor tudi križ za m. Prikazal se je z rokami, razprostrtimi, kakor da se hoče žrtvovati in blagoslavljati, tak, kakršnega so videli Jožef Arimatejec in pobožne žene, ko so ga polagali v grob. vedni nevarnosti za svoje življenje hodijo na ribji lov. ” In gospod župnik je položil Kristusa na prt velikega oltarja v cerkvi, potem pa naročil pri tesarju Lemerru lep križ iz hrastovega lesa — iz same črnjave. Ko je bil križ narejen, so pribili nanj Kristusa s čisto novimi žeblji in ga postavili v cerkveni ladji nad klopjo starešin. Tedaj so opazili, da so bile njegove oči polne usmiljenja in kak-or vlažne od neke nebeške milosrčnosti. Ko pa je drugo jutro gospod župnik stopil z ministrantom v cerkev, da bi bral mašo, je bil silno prestrašen, ko je našel križ prazen, Kristusa po ležečega na oltarju. Brž ko je končal sveto opravilo, je dal poklicati tesarja in ga vprašal, zakaj je vzel Kristusa s križa• Toda tesar je odvrnil, da se ga sploh ni dotaknil■ Ko je vprašal še cerkovnika in cerkvene ključarje, se je gospod Trupheme prepričal, da ni nihče stopil v cerkev od takrat, ko so Kristusa postavili nad starešinsko klop. In tedaj ga je prevzel občutek, da so to čudovite stvari, in previdno je razmišljal O njih. V nedeljo je pri pridigi govoril o tem svojin' župljanom in jih povabil, naj prispevajo mile darove, da se postavi nov križ, lepši od prvega in k1 bo vrednejši nositi Njega, ki je odkupil svet. Siromašni saint-valeryjski ribiči so darovali toli' ko denarja, kolikor so zmogli, a vdove so prinesle svoje poročne prstane. Tako je gospod župnik lahko takoj šel v Abbeville naročit križ iz črneg® lesa, ki seje močno svetil in na katerem je bila no vrhu pritrjena tabilca z napisom INRI v zlotih črkah. Čez dva meseca so ga že postavili na mesto prvega in nanj so pritrdili Kristusa, med sulico & gobo. Toda Jezus ga je zapustil prav tako, kakor one-go prvega in še isto noč legel na oltar. K° ga je gospod župnik zjutraj tam našel, je padel na kolena in dolgo molil. Glas o tem čudežu se Je razširil vse naokoli. In amienske gospe so priredile zbirko za sain-valeryjskega Kristusa. Celo iz Pariza je gospod Trupheme prejel denarja in draguljev. Žena mornariškega ministra, gospa Hyde de Neuville, pa mu je poslala demantni srček. Na-10 Je neki zlatar v dveh letih izdelal križ iz zlata in Jahtnih kamnov, ki so ga z veliko slovesnostjo blagoslovili drugo nedeljo po veliki noči leta 18.. Toda On, ki ni zavrnil križa, prepolnega muk, Je Pobegnil s tega tako dragocenega razpela in se znova vlegel na belo oltarsko platno. h strahu, da bi ga utegnili razžaliti, so ga to pot Pustili in je ležal tam že dlje nego dve leti. Tedaj je ^eter, sin Petra Cailloua, prišel povedat gospodu ZuPniku, da je na obali našel pravi križ našega Go-sPoda. Peter je bil preprost fant brez lokavosti in, ker ni ‘mel zadosti pameti, da bi si bil mogel dovolj Prislužiti za življenje, so mu iz usmiljenja dajali ruha; imeli so ga vsi radi, ker ni storil nikdar nič udega. Toda govoril je brez prenehanja, česar pa n,hče ni poslušal. Vendar je gospoda župnika, ki kar naprej premišljal o skrivnosti oceanskega r‘stusa, iznenadilo, kar je ubogi slaboumnež posedal. šel je s cerkovnikom in ključarjem na kraj, Jerje dejal otrok, da je videl križ, in našel dve de- ski, obiti z žeblji, ki ju je morje že dolgo valjalo in ki sta res sestavljali podobo križa. Bili so to ostanki neke stare potopljene ladje. Na eni teh desk je bilo razločiti še dvoje črk, naslikanih s črno barvo, in sicer J in L. Ni bilo mogoče dvomiti, da so to drobci ladje Jeana Lenoela, ki je pet let poprej s svojim sinom poginil v morju. Ko so to videli, so se cerkovnik in ključarja pričeli smejati nad preprostim revežem, ki je razbite ladijske deske imel za križ Jezusa Kristusa. Toda gospod župnik je zadržal njihov posmeh. Veliko je razmišljal in veliko je molil, odkar je bil prišel med ribiče ta oceanski Kristus in skrivnost neskončnega usmiljenja se mu je začela razodevati. Pokleknil je v pesek, zmolil molitve za verne mrtve, nato pa naročil cerkovniku in ključarjema, naj vzamejo ladijske ostanke na ramena in jih odneso v cerkev. Tam je gospod župnik dvignil Kristusa z oltarja, ga položil na ladijske deske in ga sam pribil nanje z žeblji, ki jih je morje razjedlo. Takoj drugi dan je velel postaviti križ na mesto, kjer se je prej nahajal križ iz zlata in dragih kamnov, nad klopjo cerkvenih starešin. Od tam se oceanski Kristus ni nikdar več snel. Hotel je ostati na tem lesu, na katerem so umirali ljudje, na pomoč klicaje njegovo ime in ime njegove Matere. In tam, se zdi, da s svojimi napol odprtimi, vzvišenimi in bolestnimi usti govori: “Moj križ je narejen iz vseh človeških muk, zakaj jaz sem zares Bog ubogih in bednih!” ANA TOLE FRANCE CELOVEC in TRST ter njuno ozemlje Goriški “Katoliški glas” je prinesel tale članek. Zgovorno prikazuje razočaranje našega zamejstva nad Jugoslavijo, od katere upravičeno a zaman pričakuje več opore o pravem času in na pravem mestu. Zanimivo branje tudi za nas v zdomstvu, kjer so nekateri polni pričakovanj in obetanj ter — hote ali nehote — v službi propagande... Ob zamejstvu — koliko je res iskrenosti v skrbi za zdomstvo? NA SPLOŠNO je znano, da je jugoslovanska diplomacija po drugi vojni izgubila diplomatsko igro za Koroško, ker se je zanašala samo na Sovjetsko zvezo. Sovjetski tiran Stalin pa je kljub povojnemu prijateljstvu z Jugoslavijo prepustil Koroško še nadalje Avstriji za petdeset milijonov dolarjev vrednosti nemškega premoženja na avstrijskih tleh, katerega so mu zahodni zavezniki priznali. Tem je šlo predvsem za to, da bi tedanjo Jugoslavijo, ki je bila protizahodno nastrojena, potisnili čim dalje proti vzhodu in tistih nekaj milijonov je pri tem pomenilo kaj malo; pa tudi Avstrija je bila lahko samo srečna, da jo je tako poceni odnesla. Kaj je tistih petdeset milijonov, če si je lahko zato obdržala Koroško!? Ko so na jugoslovanski strani sprevideli, da so diplomatska pogajanja propadla, da je boj izgubljen, so se vdali mrtvilu. Po njih posredovanju pa je bil v avstrijsko državno pogodbo, po katere določilih so zavezniki zapustili svoje zasedbene cone v Avstriji, res vnesen člen 7. v katerem se Avstrija obvezuje, da bo ščitila Slovence na Koroškem in Hrvate na Gradiščanskem ter jim omogočila razvoj. Toda Avstrija je ravnala vsemu temu v brk, ravno nasprotno. Ne še celi dve leti pc podpisu omenjene pogodbe, je na Koroškem oživila vse stare nemškonacio-nalne organizacije, ki so znane po svoji izrazito protislovenski dejavnosti še iz časov monarhije — Kaerntner Heimatdienst, Abvvehrkaempferbund, Suedmark, Kaernt-ntr Landsniannschaft in še katero, dasi je v pogodbi oživljanje nemškonacionalnih organizacij prepovedano. Kol v posmeh svetu, zlasti pa Jugoslovanom. In čudno, jugoslovanska diplomacija, ki sicer ne prenese. da se kdo tako očitno norčuje iz nje, gleda vse to avstrijsko početje ravnodušno. Se več: začne voditi z Avstrijo prijateljske odnošaje, dobro sosedstvo in še kaj — ob vseh neizpolnjenih in teptanih avstrijskih obvezah . . . Kakšno more biti ozadje takemu početju? Aleksander Rankovič, ki je bil s svojo policijo dejanski gospodar povojne Jugoslavije vse do leta 1966, imel poseben načrt čimhitrejšega pojugoslovanjenja. Po tem načrtu je bilo prav, da bi Slovenci v Avstriji in v Italiji čimprej izginili. O Slovencih v Jugoslaviji pa bi ves svet govoril le kot o Jugoslovanih. Pojugoslovanjenje Slovencev je moralo prihajati čim bolj nezavedno. Pozornost slovenske javnosti v Jugoslaviji naj bi bila usmerjena na Koroško, kjer so nem- f.kenacion&Ine organizacije divje zatirale vsakršno slo-vensko javno delovanje (kje so bile tedaj in kje so Še danes tako opevane človeške pravice?). Tako bi nezavedno prihajalo pojugoslovanjenje oz. posrbljenje v Slovenijo in zdelo bi se, da je ta jugoslovanska rešitev edino mogoča za Slovence pred “tisočletnim” nemškin1 pritiskom. Res edinstvena rešitev: ker nisi hotel bil' Nemec, pa bodi "Jugoslovan”! . . . Slovenc: bi tako končno prenehali biti “majhen’ narod in postali bi enaki velikim sosedom. Zato pa vsa šola, vsa vzgoja, vse pesništvo in javno pisanje nenehn0 trobi o s'ovenski majhnosti, tako v monarhiji, tako p od Aleksandrom, tako pod Rankovičem. Občutek majhn0' sti. ki naj bi nam prišel v podzavest! In vendar, če sm° bili tako majhni, kako da smo potem preživeli vso zgodovino, medtem ko so drugi narodi zatonili, das1 so bili veliki — Rimljani, Bavarci, Franki, Goti . . •• Po propadu Rankovida in njegove poljtike se je nekoliko spremenilo tudi na področju narodnostne politik« Jugoslovanska diplomacija se znova, vsaj na zunaj* zavzema za rojake v Avstriji, katere je poprej preprosto odpisala. Odkrije celo, da so ji neizpolnjene obveznost1 Avstrije pomemben adut za omehčavanje Avstrijcev prl gospodarskih pogajanjih. Slovenski Korošci dobijo 1 jugoslovanske strani zeleno luč za demonstracije, poten1 ko je nemška stran leta 1972 podrla nekaj postavljenih dvojezičnih napisov na Koroškem. Koroški Slovenk’ nikoli ni mogel javno manifestirati, sedaj pa ima vsa) delno krit hrbet z jugoslovanske strani. Toda vse to ne traja dolgo. Nekako pred dvema le' toms je bilo konec z javnimi demonstracijami slovenske strani na Koroškem. Očitno jim v Jugoslaviji ni*11 bili pripravljeni več kriti hrbta. Jugoslovanska stran jc celo spravljala v obtok govorico, da je sam Tito reke' "Naj bo že enkrat mir s temi Korošci!” -— Tito je 1 a h k0 kaj takega tudi rekel, toda še bolj verjetno je, da gri spet za preizkušeno potezo jugoslovanske diplomacija češ če je sam Tito to rekel, potem se ne da nič porna' gati. Treba je biti tiho. Medtem pa na tihem tečejo p°' gajanja med Avstrijci in Jugoslovani na vladni ravn1' Dogovorili so se o ustanovitvi mešane jugoslovansko-avstrijske banke na Dunaju in kot se zdi, se pripravljaj0 še dodatni dogovori o gospodarskem sodelovanju. Sl°' venska javnost močno sumi, da se tudi z Avstrijo prr pravlja neke vrste "Osimo”, s katerim bodo Avstriji pripravljeni Jugoslaviji nuditi kake gospodarske ug°0' nestj, mogoče celo skupno industrijsko cono, kot so s Ogovorili o njej za ozemlje na meji na Krasu nad Trstom. Avstrija naj nudi investicije, jugoslovanska stran pa delavce, ki jih ima že tako v Avstriji nad dvesto tisoč, ^gcslovani pa prenehajo podpirati koroške Slovence ln 'zjavijo, da spada vprašanje manjšjne na Koroškem mcd notr.inja avstrijska vprašanja. je lahko kaj takega že v teku. nam pričajo tudi '•dgcvcri vladnih predstavnikov v Washingtonu na vpra-sanja nekega senatorja iz Kalifornije, tega pa je neki slovenski irreriški rojak zaprosil za vprašanja vladi. Odgovor je bil, da VVashjngton sodi. da bosta vprašanje ^•roških Slovencev najbolje rešili Jugoslavija in Av-s,n)a sami . . . Slovenska javnost doma in po svetu ne sodi več med |lsl° naivno srenjo, med katero si lahko vrgel določene zaupne” novice, ki so potem šle v obtok in delovale Etilne na slovenskega duha. Prepričani smo, da lahko jugoslovanska diplomacija ^tri več za slovenske ljudi. To je tudi nujno potrebno. ker na ^upanje Slovencev v Jugoslavijo pada. Protinarod-usmerjenost vzgoje v Sloveniji je namreč prinesla dri;gačne posledice: res je velik del, lahko celo večina, n,lajšega slovenskega rodu narodno zaveden; toda s torn. da vidi slovenstvo kot nesrečo, si še zdaleč ne želi 'u8cslovanstva, pač pa asimilirati se kam na zahod. n ker iz Slovenije odtekajo vsa sredstva na jug, učin- kuje to toliko huje na slovensko psiho. Slovenski človek ,le hi| SV()j £as prjpr;,vljen garati za druge, samo da si °^rani svoj ljubi jezik. Danes pa so v Sloveniji prav lo Jezikovno zavest v veliki merj uničili. Čemu bi se potem 0V£k še potegoval za jugoslovanstvo? S°veda pa s tem ni mogoče preprosto napraviti aut- aut. Jugoslovanska diplomacija je edina, ki lahko kaj stori za slovenske rojake v Avstriji in v Italiji, ko gre za pogajanja na mednarodni ravni- Zato tudi jugoslovanske alternative nj mogoče kar preprosto odpisati. Teda na njenem početju stoji in pade zaupanje slovenske javnosti v Jugoslaviji. Najbrž je že čas, d.i sc nekaj ukrene v prid slovenstvu. ker se niti predvoina niti povojna Jugoslavija nista ravno izkazali pri zaščiti slovenskih interesov. B j lo bi lahko že pri pogajanjih na vladni ravni med Dunajem in Beogradom dogovorjeno, da se zgradi v Celovcu na ustreznem kraju slovenski kulturni dom in še mnogo drugega. Toda narejenega ni bilo doslej dosti, pač pa veliko storjenega z avstrijske strani v slovensko ikcdo. Kljub temu, da naj bi bila Jugoslavija branilec interesov slovenskeg i naroda. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Trstu, kjer Slovcncem tudi ni biI vrnjen Narodni dom, ko so leta 1^54 sklepali v Londonu pogodbo o prepustitvi Trsta Italiji. Imenitni Narodni dom sredi tržaškega mesta, požgan leta 1920. ie ostal v italijanskih rokah. Premoženje slovenskih bank je ostalo pri italijanskih bankah, dasi bj ga bili Italijani gotovo pripravljeni prepustiti spet slovenski strani, če Jugoslavija pod drugimi pogoji ne bi hotela pristati na vrnitev Trsta Italiji. Ob vsem tem Slovenci doma in po svetu ne moremo drugače kot da smo razočarani nad ravnanjem Jugoslavije in njene diplomacije. Razočaranj, ker gredo mimo priložnosti, ki se ne povrnejo nikoli več in bodo za zmeraj zamujene. Izgubljene diplomatske bitke Jugoslovanov z Italijani in Avstrijci padajo na ramena Slovencev in ne drugih narodov v Jugoslaviji. Kolikokrat se bo to še zgodilo? H. ^'slt, Marec.1980 73 »Vstala ie narava ter se giblje živa!“ Pričujoča pesniška misel samosvojega Simona Jenka odpre prvo stran obširne in skrivnostne knjige, ki pripoveduje o Kristusovem vstajenju, ki je istočasno bivanjsko važno prenov-Ijenje človeškega rodu. Saj se tudi mi zelo radi najprej spomnimo na pomladansko prelepo velikonočno prirodino podobo, ki se le z majhnimi spremembami ponavlja leto za letom. Otroci doraščajo, leta tečejo, časi se spreminjajo, isti pa ostaja velikonočni čas. Pomladno sonce razlije vsako leto svoj topli velikonočni blagoslov na polja in bregove, na nizke, pravkar ozelenele trate, iz katerih kukajo prvi zvončki, trobentice, vijolice, bela nežna očesca marjetic. Ni čudno, da so slovenski, nemški in evropski pesniki in • ^ Lev Detela: Velika noč v umetnosti pisatelji prav radi opevali prav tisto, kar bi mogli imenovati vstajenjsko razpoloženjsko občutje, popolnoma svojevrstno in povezano le praznikom velike noči. Praznični mir praznikov plava nad polji in gozdovi. Pred-pomlad je v deželi. Prve čebele se, kot je zapisi Joža V o m -bergar v noveli ..Velikonočni žegen", z uspavajočim brenčanjem pozibavajo nad cvetjem. Naš spomin prodira dalje, šumi skozi vrhove smrek sredi naših polj in gozdov, dotika se slovesnega brnenja zvonov, ki pojejo pesem vstajenja. Spomin vidi ljudi, praznično oblečene, kako vro iz neznatne vaške cerkvice. Zvonovi pritrkujejo in v ljudeh je pobožno veselje in neka tiha, a globinska sreča, kot da bi jo narisal koroški slikar starih slovenskih ženic VVerner B e rg. Velikonočna procesija je eden poglavitnih motivov, ki so vedno znova zaposlili slikarje, a tudi pesnike in pisatelje. Oko vidi beli baldahin, kako se slovesno pomika čez pravkar ozelenelo polje — in sredi sončnih žarkov se bliska zlata monštranca v župnikovih rokah. Procesija se vije čez polja in dan je poln svežega zelenja in svežega pet- ja, ki kipi kot blagi vonj kadila v nebo! V lahno predpomladno megli' co, skozi katero sije sonce kot skozi steklo, je odet predpo-mladni velikonočni dan. „Vstaia je narava ter se giblje žival" Velikonočna misel se ne more ustaviti ob prijaznih in iskrivih spominih na prve cvetoče zelenice, na pirhe in butarice, cvetje in procesijo, na pritrkavanje velikonočnih zvonov. Čeprav je srečen, da more še enkrat zaobjeti vso enkratno veliko naravo, sredi katere, ko1 poje pesnik ,„kamenje budi s® in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje“, hi11 spomin naprej, hit tja, kjer s® razodeva enkratni pomen in enkratna usodnost v pravem p°' menu besede „velike“ noči. Pomembni ruski pisatelj Tolstoj je v romanu „Vsta" jenje" na globinski in izvire11 način prikazal tisto, kar bi mog11 imenovati osnovni dogodek ^ like noči. ..Kristus je vstal", prl' poveduje globinsko sporočilo, 1(1 je preprosto in težavno obene Vstajenje je po Levu Tolstoj11 osnovno sporočilo o učloveče' nem človeškem življenju. vstajenje je bivanjska Krista sova resnica, ki je istočasn0 resnica človeškega rodu. To vstajenje ni prav nič abstraktno, rn|stično, nedoumljivo, onstran 9r°ba, temveč naše, tako rekoč 'z mesa in krvi. Vstajenje pripoveduje, da duhovno načelo Pomaga človekovo telesnost. Človek se, kot ugotavlja Lev r°lstoj, ..dematerializira", odu-hovi, odvrže navlako barbarsko-zivalskega in začuti, da je vstal v duhovne oblike bivanje. Zato v Tolstojevem romanu „Vstaje-n,e“ glavna oseba dela Nehlju-dov doživi pretres duhovnega očiščenja, iz katerega vstane v Ponovljeno, duhovno jasno, ^oralno zrelo in socialno ute-rTleljeno človeško življenje. Tako za Tolstoja kot tudi za °_stojevskega zraste repično v Kristusu vstali odu-°vijeni človek iz tako imeno-v®ne sodobne duhovne krize v °oiščevalno polno življenje, kajenje je tudi za umetnika lsti vrh, do katerega je prispel osveščeni človek po zakonih astne metafizike, lastnega raz-Pona med peklom in nebom. Sloviti italijanski slikar fra n 9 e I i c o je občutil spodaj tračno globino prirode brez ^'osti, medtem ko je v božjem .kajenju spoznal svetli vrh pla-°lla in rešitve. .Michelangelu je spodaj a°tična zmešnjava materija v Panju, a vstajenjski božji vrh aružuje vse elemente v večno arrnonijo. Pri Beethovnu obstoji na nu nemorala, zloba in razoča-anje, medtem ko šele vstaje-Je Podari ljubezen in radost. ^elacroix vidi na dnu ne-'narničnost, medtem ko pred-s.avlja vstajenjski vrh polet vseh .^sak človek je razpet na kri-lj. med dnom in vrhom. Od-^ n° je prodrl prav naš Pre-sm-ren v "Krstu Pri Savici"-v 'ISel človeškega darovanja in samožrtvovanja in tudi Cankar se je boleče boril za odrešitev in v daljavah zaslutil topli vstajenjski dan. Posebno usodno pa se je z očiščevalnim trpljenjem in odrešujočim vstajenjem soočil veliki ruski pisatelj Fedor Dostojevski. Sam preganjan od božjasti in drugih bolečin, se je v romanu „Bratje Karamazovi" prikopal do resnice, ki jo razodene na smrt bolni deček Kolja Krasotkin: ..Trpljenje je iskanje življenja in otroci so bodoče, boljše, vstalo človeštvo." Aleksander Solženicin je eden velikih nadaljevalcev ruske moralistično-religiozne pisateljske tradicije. V noveli „Ve-likonočna procesija" zadene žebelj v glavo. Na veliko noč, 10. aprila 1966, napisana groteska o pobesnelih izzivačih, ki v pa-triarhijski cerkvi v Predkliniku pol stoletja po Revoluciji sramote ..patriarha vse Rusije" in njegovo spremstvo, govori o poteptanem, a vseeno vstalem Kristusu in se zavozla v neusmiljeno Solženicinovo vprašanje: „Ti milijoni, ki smo jih vzgojili in izli-kali — kaj bo iz njih? Nekega dne bodo padli po nas kot gora in nas vse podkopali podse." Iz slovenske — in tudi nemške literature, vsekakor vstaja umirjenejša podoba velike noči. Spomin se vrača k preprosti cerkvici sredi ozelenelih polj in livad. Nihče ne more zadušiti skritega veselja v dušah vernih in upajočih. Zvonovi slovesno pritrkavajo. Kristus je vstal, aleluja! Angeli božji so odvalili velikanske kamne, ki so ležali na Njegovem prebodenem srcu. Aleluja se razlega kot močan grom iz vseh nebes. Nebeška slepeča svetloba sije na pokrajino, ki se je spremenila sredi vstajenja. Kristus stoji nadnaravno velik, v belem oblačilu, sredi sveta, kot ga je naslikal slikar. V levici nosi zlati prapor, medtem ko se mu desnica dviga v blagoslov. »Aleluja! Aleluja, ker je zakra-Ijeval naš Gospod Bog Vsemogočni! Veselimo se in dajmo Mu čast, zakaj prišla je svatba Jag-njetova!" (Iz koroške Nedelje) ,,» CuuMO m m **WUM ;iMa ^T« ,\diti< 7^EPING T^4s§S,^ jfl ' SIOvOin=r' Sooi« H'»* .tor« and » K0** ti« J,!v'" •» 3 '““‘riher dolhin« » uon**11" k-»\lw-T r Vj^oth*« *ui h*T * , mcw>- , t*uy V*vc' ,:«; «vcs' u - “SS.1« f",ri -«* r? l»C " HAU^i ■MN ' ' [rJP c* Gospa Sonja je doma iz Trsta in seveda zavedna Slovenka. Če se ne motim,’ je po poklicu učiteljica, v Avstraliji pa se je vsa leta posvečala v prvi vrsti svoji družini. Seveda prav ta članek zgovorno kaže, da je gospa znana tudi avstralski družbi, kateri skuša ob raznih prilikah približati delček naše slovenske tradicije in kulture. Po pripovedovanju nje same je imela že doma izredno veselje za razna domača ročna dela, med katerimi se je učila tudi risati pisanke in krasiti “suho robo" z narodnimi ornamenti. Zlasti pisanke so j° vedno privlačile. (Kogar priprava pisank zanima, pa postopka ne pozna: Jajca kuhamo vsaj pol ure, nato pa pustimo n11 zraku približno dva tedna, da izgubijo vso mokroto Nato jih barvamo s slovenskimi folklornimi motivi in verskimi simboli ter pomladnim cvetjem, končno pa ZANIMIVO PRESAJANJE KULTURE I (V'«1 \«*:V •>«* , (e. cts u* ,U*1 „ai co*tume- r s^over^an with Mik.' «*., -The*i * '*hcr' »o«« •*?-5£«« it « » ' onU {** * io*< ‘ , V"’\. iv ’ Hsr»»s«i5r?' —',Si=5» ZA l.ANSKO velikonočno izdajo so MISLI prekasno prejele petnajsto stran časopisa iz Wagga Wagga, N.S.W„ “The Daily Advertiser” za dan 16. marca 1979, da bi mogle uporabiti njeno vsebino in sliko. Pa letos poglejmo, kaj se je zdelo novinarju dovolj zanimivo za objavo. Časopisno stran Lifestylc — Wgmen in Profile ie dnevnik z velikim naslovom Sonia paints Easter eggs in nič manjšim podnaslovom Keeping Tra-dition v celoti posvetil naši rojakinji gospe SONJI HRIBAR, soprogi dr. Zvonimirja Hribarja, ki poučuje na Riverina College of Advanced F.ducation. Wagga Wagga. polakiramo, da se lepo svetijo in da barve drže. Kuhana notranjost jajc se polagoma osuši. Tako postane jajee sčasoma čisto lahko, lupina brez podlage pa seveda zahteva več pažnje. da ga ohranimo.) 'Vsak pirh je novo stvarjenje. Nikdar ne vem, kak1’ se bo moje krašenje iajca končalo . . . Okraski na p1' sanki so izraz tistega, ki jih riše — nekaj od svojega daš vsaki pisanki . . je povedala v intervjuju za časopis. Ko je Hribarjeva družina leta 1955 prišla v Avstralijo. se je najprei naselila v mestu Albury na viktorijsk1 meji. kjer je ostala dolga leta. Ko je tam doživljal'1 svojo prvo veliko noč v novi deželi, gospe Sonji ni Sl1’ v račun, da bi bili brez pisank. Z namenom, da bi bi'1 kljub tujini prazniki bolj domači, jih je nekaj naredil za okras takrat še zelo skromnega domka. In tako se je začelo — pa nadaljevalo leto za letom . . . Toda ni ostalo samo pri tem. Članek posebej p°l1' dari. da gospa Sonja bolj pozna avstralsko divje cvet)1 kot marsikdo tukaj rojenih Zanj je dobila zanimat1)' pred kakimi osmimi leti. ko je ob svojem delu na sl°' venskih pisankah dobila novo idejo. Izrazila jo je ' intervjuju za časopis s temile besedami: “Razmišlja'1 sem: zakai bi živela samo v preteklosti? Zakaj bi ne razgledala malo okrog in skušala ob slovenskih lfil dicionalnih motivih na pisankah upodobiti tudi lep0’1 svoje nove domovine? ... In začela sem poleg slove11 skih motivov na pirhih upodabljati različno avstral^1 divje cvetje kot 'bottlebush', 'flowering gum’ in podo^ no. Pri svojem veselju do pisank sem se začela zanimiil! za avstralsko floro in začela sem odkrivati lepoto a stralskega buša . . .” A Sonjina izvirna ideja ni obtičala samo ;pri piri1''1 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House 19 A’Beekett St., Kov Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiSkanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kevv, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 Naš VELIKONOČNI SPORED ^El-BOURNE: Cvetna nedelja (30. marca) — Osma maša bo kot običajno, deseto z blagoslovom butaric, oljk in drugega ZeJcnja pa bomo imeli ob lepem vremenu na dvorišču Pri lurški votlini. Pripravjte butarice otrokom, nekaj pa |lfl bodo pred mašo imele za prodajo članice Društva Sv- Eme. 'eliki četrtek (3. aprila) — Spomin zadnje večerje in s,anovitve presvete Evharistije. Večerno mašo bomo |ni^i ob pol osmih. Pred in po maši bo prilika za spo- ' eliki petek (4. aprila) — Križev pot ob enajstih dopoldne, v lepem vremenu na dvorišču pred votlino. Po Prožnosti prilika za spoved. — Obredi velikega petka °litve in branje pasijona, razkrivanje jn češčenje pVi;,e8a križa, obhajilo vernikov) bodo ob treh popoldne. 0 °bredih skupni obisk božjega groba v lurški votlini. nl|ka za velikonočno spoved. 'elika sobota (5. aprila) — Ves dan imate pri I j ko za clikonočno spoved; samo pokličite patra v Baragovem pa bo na razpolago. Pomenljivi obredi veliko- ^niu vigilije se bodo pričeli ob osmih zvečer, ob lepem r<;nlenu na prostem pri Itirški votlini. Blagoslov ognja, ^'ikonočne sveče, vode . . . Branje beril. Prisostvovali p0”10 obredu krsta in obnovili lastne krstne obljube. sveti maši vigilije bomo imeli domači običaj VSTA- 13. marca 1980 JF.NJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Po končanih obredih bomo blagoslovili velikonočne jedi. Kdor želi odnesti domov blagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko. Velika nedelja (6. aprila)— Maše ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. Deseta bo v lepem vremenu na prostem pri lurški votljni. Pred vsemi mašami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočni ponedeljek (7. aprila) — ima nedeljski spored maš: ob osmih in ob desetih. Pred vsako mašo je tudi spovedovanje. ST. AI.BANS in okolica (Sunshine, North jn West Sun-shine, East Keilor, Avondale Heights, Deer Park . . .) ima priliko za slovensko velikonočno spoved na veliki petek (4. aprila) od šestih do sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer imamo redno mesečno mašo. Naslednja je na belo nedeljo (13. aprila) ob petih. GKEI.ONG in okolica: Slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi sv. Družine, Bellpark, na veliki petek (4. aprila) ob štirih (po končanih obredih). NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Altona, Footscray, Nevvport . . . ) ima priliko za slovensko Menda je bilo leta 1976, ko sem obnavljala nekaj v°ie tradicionalne 'lesene robe. Mimogrede sem do- 1 a misel, da bi tudi pri tem poskusila nekaj novega. -<*'-'ela sem krasiti lesene žlice in ostalo leseno robo: ^ predmet je dobil drugačno avstralsko divjo ro- 'n tako se je začelo. Zbirka tradicionalnih slovenskih °čriih del, ki so v Hribarjevem prijaznem domu kaj ev>Ini jn res okusno urejeni — povsod se pozna So-nj|na ro| pa tudi očetu, če je potreben istega nauka! Vsakdo, ki ne pride k bogoslužju s pravim namenom, naj raje ostane doma, pa bo na boljšem in ne bo motil nikogar. # V januarski številki mi je zmanjkalo prostora, pa naj zdaj objavim nekaj statističnih podatkov našega verskega središča: V lanskem letu smo imeli 42 krstov in 13 porok (ena od teh je poveljavljena civilna poroka). Pogrebov je leta 1979 zabeležila naša tukajšnji* skupnost 16. Spovedi ne štejemo, a zdi se mi, da jih je bilo nekaj manj kot prejšnjega leta. Obhajil pa je bilo v naši skup-nosti razdeljenih približno isto število kot lani: nad devet tisoč. Seveda božjega delovanja v srcih ljudi ni mogoče označiti na papirju. Za tega ve le Bog, ki se poslužuje nas in verskega središča za svoje orodje . . . 0 Porok ta mesec ni bilo. krsta pa smo imeli v sloveli' ski cerkvi dva: Dne 17. februarja je krstna voda oblil3 Frances Mary, ki je razveselila družino Franca Plut11 in Marije r. Šajn. Prinesli so jo iz Kingsburyja. — lz Mulgrave pa so 23. februarja tudi prinesli punčko: Pavel Rob in Stel la r. Cimerman bosta hčerkico k licalt* za Katherine Irene. Obema družinama naše iskrene čestitke k prirastku- 0 GLASNIKI so zopet pričeli s pevskimi vajami, prl maši pa tudi pojejo na drugo nedeljo vsakega meseci1 ob desetih. Vodi jih še vedno br. Bernard, četudi se j£ za to v zadnjem letu bogoslovnega študija težko obveza' Žal za enkrat nismo mogli dobiti drugega voditelja Res bi bilo škoda, da bi po tako lepih uspehih naš ml8' Najmlajša SLOVENSKA ŠOLA v Avstraliji — ustanovljena ’ GEELONGU, Vic. — na dan pričetka 9. februarja letos. Preveč je g*9' vic, da bi objavili vsa imena: kar & prijavljencev v starosti od pet do šes<' najst let. Učiteljici ga. France* Deželak (na levi) in ga. Marija M**' kovic (na desni) bosta imeli z nji011 dosti dela in skrbi, pa gotovo tudi vC' selja — ob sodelovanju staršev kokrat poslušali! Enako se naša mladinska folklorna skupina pod vod-slv°m Spacapanove Anice zopet zbira na vaje. Pa tudi nastopili so že v novi sezoni. Na nedeljo 2. marca so Pisali na kulturni prireditvi, ki so jo organizirali mal-duhovniki v podporo njihovega semenišča. Bili so lepo sprejeti in so s štirimi narodnimi plesi pridobili Skdalce. V marcu bodo imeli še dva nastopa: za so-hli|° 22. marca jih je naprosila občina Kew za nastop na kulturnem sporedu KEW FESTlVAI.-a, na nedeljo 23. marca pa bodo plesali v Warringal Parku za občino Heidelberg. Želimo jim še veliko lepih uspehov! 0 Tri srečanja z razgovori o veri in življenju imamo pa enkrat na mesec, dva v našem verskem središču, enega pa v Geelongu na župniji sv. Družine. V Kevv imajo svoje sestanke odrasli, posebne pa mladina, ki je že v osemnajstem letu starosti. Kogar zanima poglobitev verskega znanja, je dobrodošel. ' 'oboto 16. februarja zjutraj je > Austin bolnišnici **l‘idelbergu (Melbourne) zaključil svoje zemsko pokanje KDI |*()|.aJNAK. Melbournski slovenski dru-|lnj ie bil dobro poznan, večini vsaj po glasu. saj sc je "" nekaj časa udejstvoval tudi kot kaj priljubljeni /'P^vedovalec slovenskih oddaj radia 3KA. Aktiven ljJ’*l pri tukajšnjem Slovenskem društvu v letih njeno-^fetkov (hil je nekaj časa urednik “Vestnika”), pa 1 zadnja leta društvenega razvoja na elthamskein u'ku. dokler um ni bolezen ubranila sodelovanja. Nai »rnenini, da je bil Kdi eden prvih Slovencev, ki 1,1 ga srečal leta 1956. ko me je pokojni o. Bernard pri-j^lal ' Melbourne. In takoj ob tem srečanju mi je že Pravil i ud j prvomogle k njegovi resignaciu od javnega 4 *«r morda celo k razvoju bolezni. Kdi je bil včasih /i( /Unaj trd kot so naše gore — je bil pač Gorenjec — sr '),raJ pa mehak in poln občutkov. Ko sem oh priliki uh- rilt|ia Jubileja MISLI objavil iz njih prvega letnika '"teno črtico “Bož.ične misli" in obenem izrazil rado- l'()n n °S1’ kdo je podpisani Iztok (“ . . . Kje je Iztok da- t*| ,'f *'!* *,<’ *>ra*-> ■ • - I’ "li je takoj ob prejemu številke 4v| "nira* — Kdi. Ves ginjen mi je povedal, da je on r čnic« iii da ni nikoli pričakoval, da bo njegovo P° petindvajsetih letih doživelo ponatis. Da je bil od v sena začetka zvest naročnik MISIJ, sem vedel, da je vanje pod psevdonimom tudi pisal, mi je bilo novo. Pokojni Kdi je hil rojen 7. oktobra 1926. Družina je živela v .lelendolu nad Tržičem, kjer je bil njegov oče šofer barona Borna. Študiral je menda v Kranju, med vojno pa šel na Dunaj zaradi nadaljevanja trgovskih ved. Po vojni je prišel ponovno \ Avstrijo, tokrat z. željo, da se izseli, /.a novo domovino si je izbral Avstralijo, kamor je dospel 21. julija 1949. Najprej je moral odhiti dve leti pri nekem vojaškem objektu v \.S.W., nato je presedlal v Melbourne in dobil zaposlitev na polju svojega študija in znanja: v teku let je napredoval do vodja oddelka za delnice pri družbi Ampol. Službeno je moral z.a nekaj let nazaj v Sydne>. končno pa zopet v Melbourne, kjer si je v Templestovve ustvaril prijazni domek (po obširnem vrtu je zasajal “gorenjske iglavce”, kot se je oh priliki izrazil, pa pri tem verjetno želel, da hi bile ob pogledu z vrta za ozadje pokrajine tudi v nebo kipeče planine . . . ). I.eta 1953 se je poročil z Komo Kotlinami in njuna hčerka Vicki je danes diplomirana farmacevtka. Kdijeva odgovorna služba zadnjih let je bila v vodstvu oddelka za delnice pri liroken Hill Pl*oprietary Co.. kjer ga celo v bolezni ■liso mogli pogrešati, ampak ga nagovorili za vsaj delno sodelovanje. Pri reorganizaciji delniškega oddelka jim je bilo njegovo znanje nujno potrebno. I.eta 1976 v maju je Kdi doživel nepričakovano prvi srčni napad, kateremu je morala slediti stroga zdravniška pažnja in omejitev dejavnosti. Preveč počitka pa si menda ni privoščil. A vedel je. da je zdravje odšlo za vedno in je s čudno mirnostjo pričakoval konca. Komaj nekaj mesecev je tet*a. ko mi je prinesel album zanimivih risb arhitekta K. C. Mejača, češ shranite jih vi. ker jaz ne bom več dolgo . . . Ko ga je par tednov pred smrtjo novi napad poslal v bolnišnico, je slutil, da je ne bo \ei živ zapustil. Kes je ni: previden s tolažili Cerkve je zaključil svojo zemsko pot. Pogrebno mašo smo imeli v torek 19. februarja v slovenski cerkvi, oh veliki udeležbi rojakov in tudi številnih pokojnikovih avstralskih prijateljev. Vstajenja pa bo čakalo Kdijevo izmučeno truplo na pokopališču v Templestovve. Iskreno sožalje družini in sorodnikom v domovini. Kdiju pa naš spomin pred Gospodom! Edi tu v spomin SMO PRfi VLJENI VSTA TI? . . . ZELO različna so občutja, ki spremljajo ljudi skozi velikonočni čas. Nekatere hipno prevzame vijolična otožnost in morda se skozi mašo celo srečajo s Kristusom, trpečim na veliki petek. Drugi ostajajo še manj prizadeti. Velikonočni čas je zanje enostavno nekaj, kar spada k religiji kot njen praznik, da se vernik po večtedenskem postu za nagrado malo poveseli. So pa tudi tretji, ki ob poslušanju velikonočnega evangelija prevzeti obstanejo: oznanilo velike nedelje jih vznemiri, da gladina njih duše vzvalovi in zapljuska. In ostaja seveda še množica zunaj vsakih cerkvenih vrat: te velika noč ne zadene, ker se zanjo ne zanima. Morda jo celo iskreno odklanja ali pa je ne more priznati, ker ji današnji kristjan — ki bi moral biti človek vstajenja — ni znal dati ničesar . . . Bo tudi nas vznemiril velikonočni evangelij o Gospodevem vstajenju? Vsaj moral bi nas, da bo milost ob teh praznikih v nas napravila svoje. Da bi po tej veliki noči močneje zaživeli svoj osnovi krščanski poklic, v čedalje večji in bolj občuten1 povezanosti z Njim, ki je v krstu položil v nas svojega Duha. Ta Duh bo obudil tudi nas, kot je obudil Jezusa iz Nazareta (prim. 1 Kor. 6, 14). Zato moramo biti pripravljeni z'Njim vstati in živeth živeti tisto življenje kristjana, ki mu je On kažip°l in središče. Premalo bi bilo, če bi na vprašanja kaj nam Gospodovo vstajenje pomeni, odgovorih-jamstvo za večnost, poroštvo za neskončnost. ■ • Ko se opiramo na vero apostolov in po njihovetf izkustvu verujemo v vstalega Kristusa, ne smem0 prezreti drugega vzroka Kristusove vrnitve P° smrti in pokopu. Vrača se namreč kot bivajoč, Za' res ves življenjski — torej tudi Njegovi nauki žive‘ In apostolom naroča, naj jih ponesejo v svet, vse čase . . . Zato je vseeno, ali gre za kristjana prvega, dvajsetega, ali stotega stoletja. Vedno je bilo in je W ^ teh velikonočnih dneh bo napisanih in izgo-0rJenih veliko lepih besed. Upajmo, da bodo vse p^vedane iz globokega prepričanja in doživetja. a bi jih le tudi mi tako sprejeli, te besede o večni °>n,adi in večni mladosti, ki sta nam zaradi Vsta-8° Zagotovljeni! Vidimo namreč kristjane, ki so jorejeli dejstvo Jezusovega vstajenja, vanj veruje-^ Vendar verujejo le z razumom, ne pa s srcem. e£ničnih globin njihovega bivanje se ta razumska ni dotaknila. Zato dejstvo vstajenja ne obli-lje njihovega življenja. Ne živijo z Njim, ne de-y° z Njim, ne trpijo z Njim, ne upajo z Njim . . . Zifudi vanj verujejo. I vendar bi jim hotel biti bli-natačho tako, kot je bil blizu učencema v mavsu, kot je bil Magdaleni ali Janezu . . . /n °^tUa^no vprašanje našega lastnega vstajenja, ^niordaje prav v našem času bolj kot prej občut-0 boleče primerjanje istovetnosti našega življenja evangelijem. Evangelij na velikonočno kj. TREBNO JE BILO, DA VSTAL OD MRTVIH (Jan * Iz svetega evangelija po Janejj Prvi dan tedna je šla Marija N lena zgodaj, ko je bila še tema, h In videla, da Je kamen od grob« IJen. Tekla Je torej in prišla k ’ Petru in k drugemu učencu, Ki Jezus ljubil, In jima rekla: ..Gosp0 vzeli iz groba in ne vemo, kam položili." Peter in oni drugi se torej odpravila in šla h paj sta tekla, pa je oni drugi Petra prehitel in prišel prvi h Božja Useda °nil se je jn videi povoje na tleh — ndar ni vstopil. Tedaj Je prišel tudi v m°n Peter, ki je šel za njim, in stopil ds9rob:-Videl *e’ da so P°v°Ji na t,eh>in ■ež ki bil na nJe9ovi glavi, ni al med povoji, ampak posebej, zvit tudi U®6m mestu- Tedai Pa je vstopil ^ oni drugi učenec, ki je prišel prvi ^9robu, in je videl in veroval. Nista n,r®č še umela pisma, da mora vstati °d Mrtvih. Seveda ne bo odveč, če bomo poskušali vero v vstajenje v teh velikonočnih dneh tudi razumsko utrditi in poglobiti. Toda ne sme ostati samo pri tem, čeprav je že zdravi pameti jasno, da bi bila pridiga o praznem grobu v Jeruzalemu takrat nemogoča, če ne bi bilo Gospodovo vstajenje vsem znano dejstvo. Vendar je treba v velikonočnem evangeliju o dveh učencih, ki tečeta k praznemu grobu, videti veliko več. Petrov, in Janezov tek naj nam bosta simbol dveh vrst kristjanov. Eni gredo velikonočni skrivnosti nasproti prepočasi in tako na njihovo življenje premalo vpliva. Ti “tečejo po Petrovo”. Raje naj bi posnemali mladostnega Janeza, ki ga je “Jezus posebno ljubil”, kije “videl in veroval”, kot je sam zapisal. Janez se je Vstalega oklenil s srcem, ne le z razumom. Vstali Kristus naj bi nam bil blizu ne le na velikonočno jutro, temveč skozi vse leto. Z njim naj bi bili pri delu in v trpljenju, v mladosti in v starosti, ko molimo ali ko se zabavamo. Pri nas naj bi bil, ko se veselimo življenja in ko se nam zdi, da življenje v nas usiha. Radosti življenja naj bi nam bile znamenje tistega Življenja, ki smo zanj določeni, bolečine pa znak, da za to Življenje močneje in vredneje zorimo. Potem bomo lahko rekli, da vstajenja nismo sprejeli samo z razumom, temveč smo se ga oklenili z vsem srcem. Če kje, potem tukaj velja stavek, ki sem ga nekje bral, da namreč “človek vidi prav le s srcem”. Zato bi kazalo prositi v teh dneh, naj nas Bog reši ozkosrčnega razu-marstva, podeli pa nam nekaj tistega duha, ki ga je imel Janez Dobri. Ta mož prijetnega spomina je s srcem prav videl, da je vse dogajanje na svetu nenehna priprava na veliko noč. Kristusovo življenje se ni slučajno končalo na križu, kakor se tudi ni slučajno začelo v zavetju nekega hleva. Adventno pričakovanje človeštva, da bi prišel Nekdo, ki bi ljudi učil živeti, se je končno izpolnilo z Vstajenjem. — Ali smo pripravljeni v velikonočnem jutru vstati s Kristusom tudi mi? Po M. G. in T.S. Fr. Valerian Jenko O.F.M. in Fr. Janez Tretjak O.F.M., St. RaphaePs Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphael's Convent 311 Merrylands Rd., Merrjlands, N.S.NV. 2160, Telefon kot zgoraj. ,, m ■H Letošnji sydneyski velikonočni spored bo sledeči: 30. marca, CVETNA NEDELJA: Ob 9:30 dopoldan — blagoslov zelenja in butaric na dvorišču. Procesija v cerkev, kjer bo sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona, pri katerem sodeluje mladina in mešani pevski zbor. Ob šestih zvečer — Hamilton-Nevvcastle — slovenska služba božja. Pred mašo prilika za spoved, po maši čajanka v dvorani. 2. aprila, sreda velikega tedna: Ob sedmih zvečer — sveta maša s postno vajo kot pripravo na veliko noč. Prilika za sveto spoved. 3. aprila, VELIKI ČETRTEK: Ob sedmih zvečer — sveta maša zadnje večerje. Obred umivanja nog. Po maši prenos Najsvetejšega k stranskemu oltarju, v “ječo”. Češčenje m Najsvetejšega do desete ure zvečer. 4. aprila, VELIKI PETEK: Ob treh popoldan — opravilo velikega petka z branjem pasijona, češčenje svetega križa in sveto obhajilo. Sledi prenos Najsvetejšega v božji grob, ki bo letos ob glavnem oltarju, blizu tabernaklja. Lepo ste vabljeni, da ostanete vsaj nekaj časa v tihi molitvi. Ob sedmih zvečer — sveti križev pot s petjem. Od dvanajstih opoldan — St. Joseph’s, Leichhardt — opravilo velikega petka š svetim obhajilom. Od enajste ure do poldne spovedovanje. 5. aprila, VELIKA SOBOTA: Ob treh in ob petih popoldan — blagoslov velikonočnih jedil združeno s češčenjem Jezusa v božjem grobu. Ob sedmih zvečer — blagoslov ognja, velikonočne sveče, hvalnica luči, blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub. Sveta maša velikonočne vigilije, vstajenje, procesija z Najsvetejšim, zahvalna pesem in blagoslov. 6. aprila, VELIKA NOČ: Ob osmih zjutraj — sveta maša z ljudskim petjem velikonočnih pesmi. Ob 9:30 dopoldan — slovesna sv. maša s sodelovanjem mešanega zbora. Ob 11:30 dopoldan — mladinska sveta maša s petjem mladinskega zbora. Ob 11:30 — Brisbane — praznična služba božja. Ob šestih zvečer — Canberra — praznična služba božja. Ob petih popoldan — Wollongong — velikonočna služba božja. 7. aprila, VELIKONOČNI PONEDELJEK: Ob 9:30 dopoldan — praznična služba božja. WOLLONGONG ima velikonočno službo božjo na sam praznik ob petih. Spovedovanje od četrte ure do maše. CANBERRA ima prav tako mašo na velikonočno ne-deljo (ob šestih zvečer v Garranu), pred mašo pa priliko za sveto spoved. BRISBANE ima slovensko mašo na veliko noč 11:30 dopoldan v St. Mary’s, South Brisbane. Pred ma-šo spovedovanje. NEWCASTLE ima službo božjo na cvetno nedelj0’ 30. marca, ob šestih zvečer v Hamiltonu. Naslednja ma-ša bo na belo nedeljo, 13. aprila, ob isti uri in na istefl1 mestu. Obakrat je prilika za spoved. SREČANJE ŽENA IN MATER bomo imeli pri S'-Rafaelu na soboto po veliki noči — 12. aprila — ob 6:3" zvečer. Vse lepo vabljene. To je prvo tovrstno srečanj6' upamo pa, da bodo srečanja postala redna. Vodil jih p. Janez. PIRHOV ANJE bomo imeli tudi letos na velikonočnj ponedeljek v Auburnu. Začetek ob šesti uri zvečer. Igra bo ansambel “Srebrne strune”. Vsi ste lepo vabljeni- MLADINSKA SREČANJA so pri Sv. Rafaelu zope1 redno vsaka dva tedna. Vabljeni so vsi naši mladine'; Starši, poskrbite, da se jih bodo tudi Vaši mla^1 udeleževali. Saj so ti sestanki namesto prepotrebneg3 veronauka, ki ga mnogi naši mladinci pogrešajo. In ^ bodo pri tem ujeli kako novo slovensko besedo, jim tud1 ne bo škodilo. Mladinska srečanja bo vodil p. Janez. PROJECT COMPASSION. Tudi letos bomo lovico !e postr.c nabirke dali našim misijonarjem, lovico pa dobrodelnemu fondu svdncvfke nadškofije po- po- NOV GROB. — V ponedeljek 25. februarja je v St. ■ncent Hospital-u, Darlinghurst (Sydney) umrla gospa I ČISTINA TOMAŽIN. Rojena je bila 20. februarja »16 v Vinici, Bela krajina, kot hčerka Franca in Marije Pehar. Leta 1938 se je na Jesenicah poročila z Antonom Tomažinom. V Avstralijo je dospela leta 1970. Po-°jnica je bolehala že več let, resno bolna pa je bila le 2adnjih nekaj mesecev. Imela je hudo operacijo na gla-| '> Pred katero je prejela svete zakramente in se pripravi-a na pot v večnost. Pogrebno mašo smo imeli pri Sv. afaelu v sredo 27. februarja, pokopali pa smo jo na s °venskem delu pokopališča. v Rookvvoodu. Spomi-j^ajmo se je v svojih molitvah. Iskreno sožalje sorodni-0tI>: za pokojnico žalujejo hčerka Antonija por. Sodja ter sinova Marijan in Zdravko. Sydneysko versko središče vljudno vabi na tradicionalno PIRHOVANJE Auburn Town Hall Velikonočni ponedeljek '— 7. aprila 1980 — od šestih zvečer dalje. Igrajo “Srebrne strune”. Čakajo Vas lepi dobitki, ki bodo objavljeni v “Rafaelu”. P. VALERIJAN MED IN MED je nadvse koristna jed in vse premalo segamo po JeJ. V zadnjem času, ko postaja tudi manj poučenim no, da moderna zdravila le niso vsemogočna in da se Vredno ozreti tudi za naravnimi viri zdravja, je med 0 Pridobil na veljavi. Naj tokrat omenimo koristnost edu za naše otroke. Številna raziskavanja so dokazala, da je med odlično . "°. ki pripomore otrokom, tako zdravim kot že bol-. ni> da si temeljito okrepijo organizem. Če otrok uživa ®krat na dan med v toplem mleku, se bodo kmalu £jl _2ali znaki življenjske moči: v lička bo otrok porde-’ živahnejši bo postal in povečala se mu bo tudi teža. OTROCI V primerjalnih poskusih je bila kar precejšna razlika med otroki, ki so uživali med, in med tistimi, ki ga niso. Strokovnjaki za zdravljenje zob resno opozarjajo starše, naj svojim ljubljenčkom delijo čim manj bonbonov in čokolade. Sladkor, ki je v teh proizvodih, kvarno vpliva na zobe. Presenetljivo pa je pri tem, da isti strokovnjaki priporočajo med. Ta sladki pridelek čebel za zobe nikakor ni škodljiv. Ravno obratno: znanstveno je dokazano, da uživanje medu hrani in krepi zobne korenine, ker prehaja med neposredno v krvne žile in kapilare preko katerih zobje dobivajo hrano. Tako torej: med naj po naših družinah ne bo zaklenjeni v omarah! A.D. Uredništvo in uprava MISLI /vlita vsem naročnikom in sodelavcem blagoslovljene praznike! J NASE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $100.- Niko Krajc; $45.- Peter Kern; $25.-Brisbansko društvo PLANINKA ob svojem srebrnem jubileju; $15.-Marta Falež, Ivan Mesar; $12.- Margaret Kosmina, N.N.; $11.-Stanislav Bec; $10.- Marija Lajovic; $9.-Zorko Abram; $7,-Alojz Kofol, Marija Leben; $6,- Anton Stukely; $5.- Josipa Kunek, Albina Sinigoy, Anton Šajn, Rado Škofič, Alojz Drvodel, Franc Bračko, Terezija Simunkovič, Mirko Brenčič, Anton Dominko, Karolina Čargo. Ivan Prpič, Mira Berenyi, Dr. Zvonimir Hribar, Irena Grassmayr, Justina Ciobaca, Krista Golob, Pavla Cecko, Dragica Gelt, Frank Toš, Jože Košorok, Tereza Ilijaš, Darko Stanič, Louis Širca, Franc VVagner, Marija Poljanec, Eva Wajon, Rajka Urbas, Stanko Šubic, Milena Boetz; $4.- Marija Zai, Ivan Cerkvenik; $3.-Mirko Cuderman, Vanda Sperne, Stanko Gruntar, Anton Kociper, Marija Štavar; $2.80 Franc Ižanc; $2.65 Alojz Žagar; $2,- Martin Telich, Majda Skubla, John Mihič, Štefan Kovač, Rude Iskra, Jože Zupančič, Štefanija Vitez, Julija Raz-boršek, Rezika Smolič, Jože Lipovž, Zofija Brkovec, Jože Lipec, Lojze Furlan, Anton Gjerek, Anton Skok, Ivan Kostevc, Danilo Gašperin, Marija Oražem; $1.80 Cilka Žagar; $1.- N.N., Gita Mihelčič, Slava Maver, Marija Magdalenič, Hermina Koroša, Franjo Briševac, Daniela Slavez, Karla. Twrdy, Avgust Glavnik, Marija Fijan. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $22,- Mirko Cuderman; $20,- Dr. Zvonimir Hribar, N.N. (za lačne), N.N. (za lačne); $5,- družina Habjan. ZA POMOČ CERKVI V NOVI GORICI: $30,- N.N.; $20.- druž. Alojz Žagar, druž. Alojz Golja. F. GRIVŠKI: voz N POVEST (8) «Tilka!» je polglasno začel trgati iz sebe. «Ne bo me več k pevskim vajam!» «Zakaj?» ga je naglo prestregla. «Ne bil bi rad nikomur v napotje.» «Komu pa?» je zaustavila in obstala. «Kaj bi ti razlagal! Sama dobro veš, komu!» Prijela ga je za roko. Pogledala mu je globoko v oči' Niko se je zdrznil. Najrajši bi spustil to trepetajočo roko. skočil na brežino in zdirjaj čez njivo. Še močneje mu \e stisnila roko in sunkoma metala besedo za besedo: «VeiU' Niko! Janez nama je napoti. Kar lepo se mu bova ognila in šla naprej. Lepa je najina pot. Več zvezd je na njej kot na rimski cesti. Janez je oblak: meglen in mračen. Razpf' šila ga bova. Ne zameri! Viharen je že od otroških let. Ce-sta ga je napravila trdega in prašnega.» «In mene? Saj voziva oba po isti cesti, on kot gospo' darjev sin, jaz pa kot hlapec!» Zasmejala se je in stresla z glavo. Še drugo roko je ujela. «Tebe cesta ni umazala! Mehak si in boli te, da 51 hlapec. Prav! Jaz sem pa dekla. Oba bova služila istem11 gospodarju. In ta gospodar bo ljubezen. Hočeš?» Objel jo je. Za grmom na klancu se je premaknila sefl' ca. Poznala se je skozi grm in obstala na ovinku. Deklc se je sunkoma izvilo iz objema. «Kdo je?» je zaklical Niko. Glas se je razgubil v tišjo1, Senca je ostala nepremična. Pognal se je po poti, dekle r. ostalo. Pod grmovjem je čakal Janez. V rokah je noS> bičevnik. Luna je metala sence na njegov mrki obraz. «Kaj iščeš?» je razburjeno vprašal Niko. «Tebe!» «In kaj hočeš?» ■ «Hooemi te pretepsti kot psa, da boš čutil, kaj se pr^v vohati po tujem svetu!« Niko je stisnit pesti. V obraz ijj je udarila kri. Kot kamen je padla med oba Tilka. Stegn* je roko in zavpila: «Janez, domov! Sram te bodi!» «Tebe naj bo sram, ki objemlješ hlapca! Ne boš ga ^ela, pritepenca! Pa tudi mene ne boš dobila nikdar. Ti 51 Prodana!» «Kdo me je prodal?« «Tvoj oče!» «Komu?» <elji vse vrste glasbe in imam P° izbiro angleškin, slovenskih, nemških ter drugih plošč 7D mlade in start. riporoča se JOŽEF ROBAR, 1 Garfield St., Wentworthville, NSW, 2145 Telefon: 636 7157 SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE: $20,- Družina Slavko Jernejčič, Heidelberg, Vic. (namesto velikonočnih voščilnih kart prijateljem in zna-cem); $10,- Marija Magdalenič (za lačne). Dobrotnikom Bog povrni! tvt«y sflCTfalAN Hvaležen sem darovalcem v SLKAD za vietnamske begunce, ki ga je sprožilo in s prvim darom podprlo Slovensko društvo v Canberri. Dokler bodo prihajali darovi v ta namen, jih bom rade volje objavljal. Kot sem ob pričetku nabirke obljubil, sem tudi storil: naša nabirka je šla OSEBNO v begunska taborišča in nič ne dvomim, da je v celoti dosegla najpotrebnejše ter jim pomagala. Dne 2. decembra 1979 sem oddal vsoto do takrat nabranih darov — $947.32 — vietnamskemu duhovniku, ki je malo kasneje osebno obiskal nekatera taborišča. Tudi za kasnejše in za bodoče darove bom skušal dobiti dnako pot. Menim, da begunstva žal še ne bo tako kmalu konec. Ker je težo begunskega življenja velika večina izmed nas enkrat občutila na lastni koži, bi morali mi še bolj razumeti te nesrečneže, ki so po taboriščih danes. Mislimo nanje v svojem obilju — v zahvalo in hvaležnost! Upravnik --------------------------------- Jezus po vstajenju Črte Tvojega obraza so v poveličanju komaj še vidne. Ne prepoznavajo Te: zdaj si jim vrtnar, zdaj prikazen, zdaj tujec na cesti v Emavs, zdaj tih neznanec, ki v vlažnem svitu gleda z obale na trudne kretnje ribičev. Tvoje telo je tvar, ki se razpušča v svetlobo duha. Vstopaš skozi zaprta vrata, se v hipu izmikaš očem in nosiš sebe v daljave, kakor se nosi misel, ki je ne veže nobena zamolkla teža zemlje. Novo bivanje hodi skoz staro. Staro strmi kot od vekov temen živomoder vrt koral na morskem dnu, ko ga presije bela luč prvega potapljača. Vladimir Truhlar Globoko doživetje velikonočnega veselja ob Vstalem Vam /tlijo Vaši dušni pastirji, sestre in posinovljeni misijonarji. V_______________________________________J kov, da jih je povezala z bilko. Polir jo je opazil. Hitro je vstal in se približal dekletu- «Čigavi pa ste, gospodična ?» ^Gregorjeva sem!» «Zelo ste srčkani!« Tilka si je pomaknila krilce globoko na ožgane noge in povesila modre oči. Kar meni nič, tebi nič je gospod polir sedel poleg nje. Dekle se je odmaknilo. Prišla sta voznika in začela s kosilom. «Lepo punco imate, Gregor!« je dejal Herman. Niko ga je srepo ošinil s pogledom in hitro zajemal' Spomnil se je na Janeza in njegove psovke. Gregor se je delal, kakor da je preslišal laskanje. Na' ročil je Tilki, naj gospodu ponudi vina. Dekle je vzel° kozarec, natočilo in ponudilo nadzorniku. «Ne bo šlo!» se je navidezno branil. «Podlaga manjka! «Pa bi vzeli nekaj pršuta!» je prigovarjal Gregor. «D<>' mač je in prekajen. Zamerili ne boste, da vam kar tako postrežemo! Za naju je itak preveč!« Tilka je na očeto^ ukaz razvila rutico in položila nanjo velik hleb kruha 1 nožem. «Krasno znate postreči, gospodična!® se je laskal spod polir. »Ludvikova Elza bi vas zavidala.* Urezal r kruh in ga obložil s pršutom. Dekle se je umaknilo in nabi' ralo rože. Nadzornik jo je ogledoval z žarečimi oč®1. Vitko postavo ji je uklepala lepa lahna jopica in širok0 pisano krilo. Lasje so ji sipali na ramo, da si jih r popravljala z roko. Obraz, ki je bil nenavadno ubran, ji lc gorel v soncu. «Komu boste dali šopek, ki ga spletate?« «Temule,» je rekla in se lahnih korakov približala fa°' tu. Niko se je ves srečen nasmehnil, sprejel šopek ter & zataknil za klobuk. Gospod polir je vstal, si otresel hlačc in fanta prezirljivo ošinil s pogledom. Pod zadnjo topo}® se je zarežal Janez. Gregorju vsa ta zadeva ni bila po volj1. Mogoče se je polirju pokadilo pod nos. Dekle je vihrav0 in fant nepremišljen. Op pa, gospodar, mora skrbeti zaslužek. Denar ima pa v rokah le gospod Herman. Vij udi10 se je zahvalil nadzorniku in ga povabil na dom. «Boste vsal enkrat v naši hiši,« je dejal. «Najboljšega pršuta bo narezal3 moja žena, jaz pa bom stopil v klet in prinesel stare£a' močnega, ki udari v žile.« , | «Bomo videli!« je malomarno odgovarjal vabilu pol,r’ Tilka je medtem pospravila posodo, pogrnila jerbas, si dalf svitek na glavo, pozdravila in kakor srna odhitela po steZ' Za njo so gledali trije: Niko s hvaležnostjo, gosp0 polir je bil užaljen, Janez pa je žvižgal in privoščil staxe' mu in hlapcu, da sta segla tako globoko v žerjavico. o «Na delo!« je oblastno velel nadzornik. Sedel je 11 kolo, pritiskal jezno z nogami, da se je motor vžgal, žare'1 čal nad delavci in se odpeljal na kosilo k Ludviku, kjer je nestrpno čakala, Elza, Delavci so jezno zgrabili za krafl1 pe. sj{ •••) (D;;lje prihodnj' ^cij^apite “OB IZDATNI POMOČI. . “V roke mi je prišel izrezek iz ljubljanskega časopisa, ki vsebuje članek z naslovom Syd-ney: slovenščina na maturi. Sydneyski vicekonzul Božo Cerar ga je objavil, ko je bil lani doma na obisku. Nič nimam proti, če kdo poroča o nas — saj v slovenskih časopisih berejo o Avstraliji in nas večkrat velike neumosti. Zelo pa me je motil v članku tale stavek, ker se mi zdi, da ne odgovarja resnici. Takole se glasi: (. . .) Slovenščine so se otroci naših izseljencev DOLGA LETA (podčrtalo uredništvo Misli!) učili bodisi doma bodisi v okviru dopolnilnih šol, ki so jih OB IZDATNI POMOČI SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE (podčrtalo uredništvo Misli!) ustanovila izseljenska društva ali pa slovenska cerkev in prav iz teh šol (Društvo Triglav Sydney, Slovenska cerkev Sydney) so tudi izšli prvi maturantje. (. . .) Tako Cerarjev članek. Kaj pravite, p. urednik?” (Iz pisma sydneyskega naročnika) , . pismo hvala, fotokopijo celotnega članka pa je do- I 0 uredništvo že pred Vašim pismom. Sicer je bil pa ce-0[ni članek ponatisnjen tudi na deseti strani letošnje ja-vUarske številke “Avstralskega Slovenca,” glasila Slo-enskega društva Sydney. Brez kake pripombe seveda — reJ v soglasju s celotno vsebino: tudi s stavkom, ki ot' Vas in še marsikoga. ^i prvič, da se Slovenska izseljenska matica baha s avjim perjem. Kar prerado piše o njej ali pa se poudar- ja v govoru, daje nam avstralskim Slovencem šele “Matica s Slaki prinesla kulturo”, da nam je šele “Matica s svojim prvim obiskom oskrbela slovensko branje”; zdaj naj bi bile tudi naše šole ustanovljene “ob izdatni pomoči Slovenske izseljenske matice” . . . In vendar smo imeli že davno pred prvim obiskom Matice v Avstraliji lepo število kulturnih nastopov, slovenskih knjig pa je bilo samo preko MISLI razpečanih med naše ljudi na tisoče in tisoče. Že “dolga leta” so se po Cerarju naši otroci učili slovenščine, to drži — mnogo pred prvimi stiki Matice s peto celino. Že celo v času, ko so avstralskemu Slovencu grobo pokazali vrata, ko je šel na jugoslovanski konzulat prosit usluge, pa je na prvo vprašanje iskreno odgovoril, da je emi-griral v Avstralijo z begunskom potnim listom. Katera naša izseljenska društva ali celo slovenska cerkev naj bi torej pred “dolgimi leti” ustanovila slovensko šolo “ob izdatni pomoči Slovenske izseljenske matice”? Odstavek v Cerarjevem članku je kaj zvito in dvoumno izražen: govori na splošno in obenem o Sydneyu, med društvi in cerkvijo v stavku ima “ali”, ki more zlahka služiti v izgovor, da pri “izdatni pomoči” društvom cerkev ni mišljena . . .(četudi jo končno v oklepaju imenuje ob šoli Triglava). Bi kar verjel, da danes Slovenska izseljenska matica pomaga (če res tako izdatno, da je vredno bahanja, naj povedo prizadeti!) gotovim društvom, dočim za druga vem, da njeno naravnost vsiljeno pomoč odklanjajo. Za Slomškovo šolo verskih središč lahko mirno povem, da njene pomoči ni prejela in jo tudi ne bi hotela prejeti. Zakaj ne? Ker živimo v svobodnem svetu, svobodni človek pa ima tudi pravico odkloniti dar, če dvomi v njegovo iskrenost. Preveč je že dokazov, da je pri vsakem “dam” režima v domovini tudi “daj” — vsaka pomoč od tam ima ceno, ki svobodnega Slovenca ni vredna. Upam, da je odgovor dovolj jasen. Bog daj, da bi se od njega tudi naša društva kaj naučila! P. BAZ1LIJ Izola — slovensko okno v svet TUDI do nas v Avstraliji je prišla vesela vest, da je papež Janez Pavel II. imenoval kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja dr. Alojzu Šuštarja za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Nasledil bo dr. Jožefa Pogačnika, ki je že pred tremi leti dosegel 75 let in zaprosil Rim za odstop. Prihodnjič bomo o novici lahko kaj več poročali, saj bo medtem prišla ‘'Družina”. Imenovanja pa smo vsi lahko veseli, saj je novi nadškof res vredna izbira. Dr. Lojze Šuštar je bil rojen 14. novembra 1920 v vasi Grmada pri Trebnjem na Dolenjskem, v mašnika pa je bil posvečen 27. oktobra 1946 v Rimu, kjer je na gregorianski univerzi tudi doktoriral. Sledila so leta delovanja v Švici, kjer je postal generalni vikar škofije Chur in je poleg drugega več let opravljal tudi odgovorno službo tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc. Ni šlo brez težav, da se je na željo slovenskega cerkvenega vodstva leta 1977 vrnil v Slovenijo, kjer je kmalu postal kanonik in očitni kandidat za naslednika ostarelega in bolehnega metropolita dr. Pogačnika. Tudi avstralski Slovenci smo veseli novega slovenskega nadškofa in mu k imenovanju iskreno čestitamo. V imenu nas slovenskih izseljenskih duhovnikov in vseh naših vernikov so mu verska središča poslala pozdravne telegrame. NEDAVNO smo na eni slovenskih strani sydneyskega tednika brali imena Slovencev v jugoslovanski diplomatski službi po svetu. Vrst:i imen še kar nekaj izgleda. da običajnega bravca. ki ne misli, zamami: saj jih imamo še kar precej ... V resnici teh 18 rojakov v kadrih z visoko izobrazbo pri jugoslovanskem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve pomeni komaj 4% vseh. Ljubljansko "Delo” dne 22. decembra 1979 v članku o lem pravi med drugim: "... Glede na to, da smo federativna država, bi tudi naša diplomacija morala sevati to federativno ureditev in tudi večnarodnostno sestavo. Vsi, ki smo za to odgovorni, moramo biti zainteresirani, da je več Slovencev v diplomatski službi . . .” To je pa druga plat ob pogledu na “dolgo” vrsto slovenskih diplomatov, ki zastopajo Jugoslavijo. V ZNAMENITEM cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem so v januarju umestili novega opata. Za to mesto je bil izbran p. dr. Anton Nadrah, po rodu do- mačin iz Stične. Bogoslovje je študiral na ljubljanski fakulteti, kjer je leta 1969 tudi doktoriral. Stiški samostan belih menihov, kot so naši ljudje reki' cistercijanom zaradi bele redovne obleke, je veljal dolg3 stoletja za versko in kulturno središče. Učil je dolenjske-ga kmeta tudi umnega gospodarstva, sadjarstva in živinoreje. SKOMARJE je vsekakor eno najvišjih pohorskih na; selij, saj njegovo središče leži samo nekaj metrov man) kot tisoč metrov nad morjem. Žal ima tudi ta kraj vedno manj in manj ljudi: mladi so se naveličali strmin in samote ter kmečkega dela, zato odhajajo v dolino z® lažjim delom in boljšimi življenjskimi pogoji. Naravn0 je tudi otrok v osnovni šoli na Skomarjah vedno manj i11 letošnje šolsko leto sploh ni prvega razreda. NEKDO piše v rubriko “Bralci pišejo . . .” goriškeg3 Katoliškega glasa o današnji slovenski "napredni usmer-jenosti”, ki ne mara več svetnikov. Razni ”sveti” so lZ' ginili pred imeni svetniških krajev, ali pred raznimi g0" dovi kot je "martinovanje”. Toda v tem je nedoslednost, dokler so v rabi še svetniška imena, ki jih dajej® otrokom pri rojstvu. Njegov nasvet: “Namesto razni11 Antonov, Jožetov, Francetov in podobno bi lahk° uvedli druga, nemistična imena. Mogli bi se zgledovat' pri severnoameriških Indijancih: Sedeči Sokol, Sivl 'Orel, Mogočni Bik in podobno. Za naše specifične slovenske prilike hi lahko uvedli npr: Lahkoverni Teliči' Modri Osel, Samozavestni Val, Prihuljena Glista, Prili2' njeni Stremuh in podobno.” Pisec zaključuje, da bi m®" rali res “bolj odločno pomesti z navlako mistične pre' teklosti”, podpisal pa se je z “Dosledni brezverec.” SVETI Frnačišek Šaleški je zavetnik katoliških časni’ karjev. Na njegov praznik je nadškof Pogačnik spreje' 32 duhovnikov in laikov, ki v Sloveniji urejujejo versk1 tisk. Prvi del spominske slovesnosti je potekal ob maši11 daritvi in pridigi, drugi pa v prijetnem kramljanju ' škofijski dvorani. “Kadar polresnic o Cerkvi ne moremo popraviti tam, kjer bi jih po vsaki človeški 1°' giki smeli in morali,” je med drugim časnikarje111 naglasil metropolit, “takrat morate to storiti vi, ki °P' ravljate nalogo sporočevalcev v Cerkvi.” Seveda 1,1 prvo in ne drugo ni tako lahko v državi, kjer še ved n0 precenjujejo besede škofom in duhovnikom, pa časnikarjem temeljito gledajo pod pero, kaj bo prišlo' tisk ... Nadškof je tudi naglasil, naj bo pisanje v verskih lis|ir v lepi in slogovno izbrušeni slovenščini. Tako inforrnacl ja preraste samo sebe ter postane zadeva vesti — poziv dejavnosti. JESENIŠKI železarji se ponašajo tudisisvojim pi^1 nim orkestrom, ki je nedavno proslavil 105-letnico °. stoja. Seveda so za jubilej pripravili koncert, ki je Pfl vabil mnogo prijateljev glasbene ustanove. Na kc>nc predstave je orkester prejel tudi zlati kipec, ki si ga je2,1 služil na trinajstem srečanju jugoslovanskih ljubitelji' P'halnih orkestrov v Valjevu. Torej po več kot stoletju e nosi zastavo pred drugimi sličnimi ustanovami. JZ PIRANA poročajo, da bodo edino primorsko letalce Slovenije do prvega maja letos usposobili in dokon-Ca‘i> da bo v letošnji turistični sezoni že služilo kot mednarodno letališče. ŠEMPETER ima antični vrt, ki ga je minulo leto obi-alo več kot 15 tisoč izletnikov, od tega tudi veliko tuj-ctey- S še večjim obiskom pa se lahko pohvali jama Pe-. e‘- A njenih 25 tisoč obiskovalcev je poleg podzemne Jarne vsekakor navdušila tudi prijetna gostilna “Dom” Pn Peklu — vsaj tako pravi poročilo. °Rglati polnih šestdeset let ni majhna stvar, zato Je tudi France Marolt za svoje dolgoletno organistovsko elo v trnovski župnijski cerkvi v Ljubljani zaslužil po-“no omembo in cerkveno priznanje. Nadškof dr. °zef Pogačnik se mu je ob visokem jubileju v službi erkve ustno in pismeno zahvalil. . Organist France Marolt je bil rojen leta 1893 v Ško-Janu pri Turjaku. Po končani orglarski šoli v Ljubljani e bil najprej nastavljen na domači fari, leta 1919 pa je J>sel v Trnovo in tam ostal šest desetletij. Poleg vodstva , erkvenega zbora je mož tudi komponiral, v času župni-^vanja pisatelja Finžgarja z njim sodeloval v radijskih Q dajah, pa tudi kot pevec sodeloval pri ljubljanskem Pernem zboru, kar mu je do pozne starosti ohranilo lep n°r in svežino glasu. Več let seje posvečal tudi drugim , °rom, v katerih je uspešno vzgajal mlade pevce. Vse-kor bogato življenje in vredno proslavljanja visokega Juoileja. 2 ^ SLOVENIJI so se v lanskem letu življenjski stroški s^ali za 24,8 odstotka, kar je po velikosti četrti naj večji j^yidno, da se je lani najbolj podražila povrtnina — za v. %. Za njo pride na vrsto tekoče gorivo (53 %), do-„v cena druge kurjave poskočila za 34,1 %. Najma-! Povišek kažejo poštne storitve, pa še ta ni ravno ajhen: 8,1 odstotka. ^RALI SMO, da bo moralo slovensko gozdarstvo v n odnjem sredoročnem obdobju vložiti precej več de-Jn rja za obnovo gozdov. Opuščenih kmetijskih zemljišč Smajn je namreč že blizu 350 000 hektarjev, to pa po-n> kar 17 odstotkov vse slovenske zemlje. Eden na- E.Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij ()lympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča /a prodaio novih in starih pisalnih, računskih in podobnih sirojev vseh /namk. Izvršujemo vse vrsie popravil! V /alogi imamo slovenske črke ČŠŽ, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC Telefon: 544 8466 9 Tennyson A ve., ( I AVT()\, Vic. 3169 Črtov je, da bi desetino te zemlje uredili v nasade sadnega drevja, tretjino bi pogozdili, tri petine pa prepustili naravnemu zaraščanju. KAJ PA PRAVITE k temu? V ljubljanskem “Delu” smo brali dne 14. novembra 1979 tole: “. . . Na mejnih prehodih v Sežani in na Jesenicah so morali 1978 raztovoriti nič manj kot 23 tisoč naših vagonov (!) zaradi najrazličnejših okvar, pred katerimi v tujini res niso mogli zatisniti očesa. Na istih postajah so morali 1978 zaradi okvar izločiti iz mednarodnega potniškega prometa 950 naših vagonov in še 120 vagonov z ležišči (kušet). Tako je bilo 1978 in, kot pravijo, tudi 1979 ni bilo nič bolje, kvečjemu je bilo še slabše. Že nekaj časa vemo, da na jugoslovanskih železniških postajah vsako soboto in nedeljo stoji približno deset tisoč natovorjenih vagonov, ker jih nihče ne razklada. Stoji torej skoraj petina tovornih vagonov v SFRJ. Hkrati pa smo morali 1979 za izposojene tuje vagone odšteti dobrih 250 milijonov dinarjev ali približno 14 milijonov dolarjev. To je drobec cvetk iz našega železniškega prometa, seveda bi jih lahko našli nič koliko tudi v cestnem, zračnem in ladijskem prometu.” Tako ljubljansko “Delo” in nihče mu ne očita. Za “Misli” pa je strašen greh in protinarodno pisanje, da so to “cvetko” presadile tudi v informacijo svojim bralcem . . . ZADNJIČ smo poročali, da namerava papež proti koncu februarja obiskati Filipine. Zaradi zapletenega mednarodnega položaja je bilo predvideno potovanje odloženo. Najpogosteje omenjajo zdaj za ta obisk november in dodajajo, da bo takrat zelo verjetno Filipinom dodal tudi obisk Japonske in Sri Lanke. Za mesec julij pa je predvideno papeževo potovanje v Južno Ameriko. Obiskal bo Brazilijo, pa morda tudi Argentino in Čile. Točem datum potovanja bo znan šele v začetku maja, ko bodo organizatorji papeževih potovanj uredili vse potrebno. PO RUSIJI in po svobodnem svetu je znano ime ruskega pravoslavnega duhovnika Dimitrija Dudka, ki so ga letos v januarju zaprli. So mu pa že nekaj let stopali na prste, ga prestavili iz Moskve na neko podeželsko župnijo in ga klicali na zagovore. Vse pa samo zato, ker se je komunistični oblasti zdelo, da je njegov vpliv na mladino prevelik. Mladina ga je hodila poslušat od blizu in daleč ter iz njegovih besed črpala evangeljskega duha. Odbor ruskih študentov je nedavno v Parizu objavil eno izmed pisem, ki jih je Dudko pisal lansko leto. Tole je zapisal: “. . . Nikdar nikjer ni bilo take duhovne žeje, kot je sedaj pri nas. Večkrat osebe, ki želijo zvedeti kaj o evangeliju, berejo protiversko literaturo in gredo mimo vseh protiverskih razlag, zapomnijo pa si, kaj pravi evangelij. Večkrat segajo tudi po dvomljivih spisih, kakor je npr. spis Sanje Device Marije, Sveta pisma in razne prerokbe. Zgodi se kljub temu, da po teh spisih pridejo do vere. Nisem črnogled, verujem v preporod krščanstva na naši zemlji. Godijo se izredne reči. Verni ljudje se hranijo s skromnimi drobtinami, pa postajajo duhovno močnejši ...” V SLOVENIJI V SVETU vsekakor prednjači Argentina, kjer so naši rojaki vsesplošno najbolj delovni. Samo poglejmo podatke o lanski šolski dejavnosti, ki je tekla vzporedno s poukom v argentinskih šolah! Osnovnošolski sobotni tečaji 1979 so bili na osmih krajih Velikega Buenos Airesa (argentinska prestolica ima deset milijonov prebivalcev): Osrednji Buenos Aires, Ramos Mejia, San Justo, Castelar, Slovenska vas, San Martin, Carapachay in Berazategui. V notranjosti dežele pa so bili na štirih krajih: Mendoza, Tucuman, San Luis in Bariloche. Tečajev se je redno udeleževalo 495 sloven- skih otrok, vzgoji in poučevanju pa seje posvečalo brezplačno osemdeset ljudi. Pouk je vseboval verouk, slo-venski jezik, slovensko zgodovino, zemljepis SloveniJe in slovensko petje. Srednješolski sobotni slovenski tečaj pa je bil na štiri*1 krajih: v Buenos Airesu je pouk obiskovalo 201 dijakov* tečaj v Slovenski vasi je imel 54 dijakov, tečaj v Baril°' chah na jugu Argentine je obiskovalo 7 dijakov, v rnestu Mendozi pod Andi pa 8 dijakov. Skupno število slove"' skih srednješolcev in srednješolk na tečajih 1979 je bil® torej 270. Tem tečajem se je lani (seveda brezplačno ) posvečalo 32 ljudi. Prav je, da je o tem nedavno poročal ljubljanski vet’ ski tednik “Družina”, saj slovenska uradna izseljensk3 organizacija — Izseljenska Matica s svojo “Rodno gtu' do” — o vsem tem neprecenljivem delu za ohranitev sl®" venstva v Argentini molči. Enako molči o ostalem &' gantskem kulturnem delu naših argentinskih rojakov' Zakaj, ni težko uganiti. Če je res vseslovenska narodu3 ustanova in ne zgolj režimska, bi si kaj takega ne smel3 privoščiti. Njen molk je zelo zgovoren dokaz, komu' prvi vrsti služi. AMERIŠKA škofija St. Cloud v Minnesoti je v leto-šnjem januarju proslavljala stoletnico smrti našega roj3" ka, indijanskega misijonarja Frančiška Pirca. Umrl )e\ Ljubljani 22. januarja 1880, kamor se je vrnil po sko^ štiridesetletnem (1835—1873) misijonskem delu med In' dijanci. S svojim delom si je zaslužil naslov “očeta škofije St. Claud” in. sq mu kot takemu pred dobrin11 25-ijni leti tam postavili tudi spomenik. Zdaj so v škoft' skem listu v spomin na stoletnico ponatisnili celo Pir^ vo posmrtno podobico v Slovenščini ter dodali njen pr0” sti prevod v angleščino. Misijonar Pirc je bil rojen v Kamniku leta 1785 inJf bil 1813 posvečen v duhovnika. Doma je deloval k0 kaplan v Kranjski gori, nato kot župni namestnik P(l Fužinah, kot župnik pa v Pečah in v Podbrezjah. ^ ameriške misijone so ga navdušila Baragova pisma' četudi je šel čez morje že petdeset let star. JUDJE, ki sivijo v Amerjki. so v svojem letošnji letopisu "American Jewish Year Book" objavili stali''1' ko. iz katere pozvemamo. da je bilo lani (1979) svelu 14.396.000 Judov. V Izraelu samem jih ?l' 3.135.000, kar pa ni največja judovska skupnost. ^ več Judov je v Združenih državah ameriških 5.860.000 alj 2.7 odstotka prebivalstva. Sovjetska ima 2,666.000 prebivalcev judovskega rodu, Fram-’1 pa 650.000. UGANDI se morda le obetajo boljši časi, kar j prenehala str.ihovlada Idi Amina. Novi ministrski prt stdnik Godfrey Binaisa skuša storiti vse, da zakrpa ^ ozdravi rane, ki jih je prebivalstvu zadala diktat"^. Izjavil ie željo, naj bi se v deželo vrnili vsi misijon11 ,| ki jih ie Idi Amin' iz.unal. p i tudi tisti, ki so se umak11'. sami. da so si rešili vsaj golo življenje. Povedal je j četno misijonarjem: "Misijonarji v Ugandi njso sa Czpanjtvali bcžje besede, ampak so tudi ogromno sto-za njen napredek . . Posebej je predsednik omenil ^rriorjenaga anglikanskega nadškofi l.uvvuma. Pred-aSal jc celo, naj bi v njegov spomin v Gulu postavili ni!Vo anglikansko stolnico. vkliko pozornost je vzbudila sinoda nizozem-škofov, ki je bila v Rimu in se jo je udeleževal tudi PaPež. Nizozemska Cerkev je zašla nekoliko predaleč Pokoncilski prenovi, ker namena in duha koncila niso f'llv.lno razlaga'i. Tako so nastala trenja med napred-nirn' in bolj konservativnimi škofi, enako med laiki in uhovniki. Na sinodi so se zdaj v marsičem zadinili in smemo, da se bodo sadovi kmalu pokazali. Za J;'sP<;šno vodstvo nizozemskih katoličanov je edinost ško-v nujno potrebna. V kratkem bodo nizozemski škofje ,^a'i pastirsko pismo o Cerkvi in zakramentalnem 'ienju. ' ElJKO SE DANES govori o krščanski edinosti. Sc bolj kot besede so pri tem važna dejanja. In tako 'Milje je bilo storjeno tudi letos 19. januarja, ko so v rrav«slavni cerkvi sv. Andreja v Patrasu slovesno spre- -1 1 rtli k vi je — ostanke križa, na katerem naj bi pre- Irr = i . J Pel sta svoje mučeništvo sveti apostol Andrej. Relikvije s posebnim letalom grške vlade pripeljala iz frap- skc8a mesta Marseille kardinal Etchegary in pa grški pfavo v&slavni škof Melttios. Ta je v nagovoru poudaril, da 'udi vrnitev teh relikvij uvršča v prizadevanja za ""“»M kristjanov. It^s*anek Andrejevega križa je bil hranjen od 13. slo-Ju dalje v samostanu sv. Viktorja v Marseillu. Poleg ^ reUkvjje so v Patrasu tudi že ostanki apostolove lo-l'n|e: let i 1964 jih je vrnil Vatikan, kjer so jih hranili le|a 1462. c '‘^KDZADNJIC smo poročali, da ima papež med ^anizatorji svoiih potovanj Slovenca, ki je vodil pred-(j^raVe in spremljal papeža v Ameriko. Danes lahko Yc »mo še to zanimivost, da so za papežev obisk New ^ • izbrali za njegovega kuharja — Slovenca. Carl r'nar je ir|avnj |ii sta mladi pevki, Dragica in Kristinca Andreis, ter l^(s četudi že tukaj rojeni — presenetili ob spremljavi paar z ubranim slovenskim petjem. Franc in Ivan Lilek sta zaigrala na harmoniko ter znala zvabiti iz nje kaj mejetne glasove. Enako sta nam zaigrala nekaj domačih *, | ij Sheron in Brian Pahor. Romano Bukarica, naš Sj °Venski Dalmatinec,” ima zelo lep glas pevca-profe-“j, a‘ca ter zna več pesmi čedno zapeti tudi po rar>jsko.” Naši ljudje ga kaj radi poslušajo. čer'*3'* tU dodam, da s0 posebne talente pokazale ta ve-tudi naše gospodinje: z odlično pripravljenimi jedili. šl0UStV? -*e računalo na približno 150 udeležencev — pri-J,h je nad 200. A naše gospodinje so bile pripravljene k , Vvse: ostalo je še dosti dobrot — za tiste, ki iz ‘‘p,rsne8a koli razloga niso prišli na slavnostni večer laninke”. Janez Primožič je v svojem govoru podal zgodovino še .? °d njegove ustanovitve do danes in nas pozval k n 'fčjemu sodelovanju. Posebej nas je spomnil vseh j9n Pokojnih, ki jih ni več med nami. Videlo se je, da dej dobro pozna razvoj društva, ki nas uči spoštovati p vseh sotrudnikov od ustanovitve naprej. Havredsednik g. Jože Vah je v svojem govoru pozdravil La.z°če, zlasti še častne goste: rojaka-senatorja Miša la pVlca’ zastopnike emigracijskega urada in dr. Miku-bj Odstavil je naše društvo ter naš položaj z željo, da '‘hrjjjv °dnjič praznovali v lastnih prostorih na našeffi 0(]^OsPod senator je v slovenščini in angleščini čestital 0ru ter vsem članom k društvenemu jubileju. Lepo je podal pomen društva v naši novi domovini ter nas tudi on pozval k še tesnejšemu sodelovanju. Vesel je bil tako številne udeležbe. (Naj omenim, da je bila za Bris-bane res rekordna in je prekosila ono v decembru 1976 na vrtni veselici, ko je bil rojak-senator prvič med nami.) Nato se je s svojim govorom pridružil še dr. Mikula, ki pozna društveno delovanje že od drugega leta “Pla-ninkinega” obstoja. Pozval nas je k zahvalni maši, ki bo naslednji dan: zahvala za vse dobro, ki gaje društvo storilo med rojaki v dobi četrt stoletja, in s prošnjo za božjo pomoč v bodoče. Sledilo je prečitanje brzojavk in čestitk, ki so tudi dale svoj pečat našemu delu za skupnost. Res: “Planinka” obstaja že četrt stoletja, kar je lepa doba s ponosno tradicijo. Prestala je že več viharjev, ki pa so ravno dokaz, da je društvo potrebno in na pravi poti. Saj drugače ne bi imelo požrtvovalnih in narodno zavednih članov in ne bi zdržalo do letošnjega jubileja. Naslednji dan, na nedeljo 17. februarja, smo šli po zahvalni maši na naš ‘,‘hribček”, kjer smo se v veseli domači družbi razvedrili. Nekatere so zvabile balinske krogle, pevci pa so poskrbeli, da se je slovenska pesem čula daleč naokrog. Nobenemu ni bilo žal za trud, ki ga je vložil za uspeh praznovanja. Upajmo, da bomo dočakali še več takih jubilejev. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse vetje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/U7 LKWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK Lep pozdrav vsem rojakom! Ožjemu rojaku, Queens-landčanu arhitektu C. Mejaču, ki je bil tudi na naši proslavi, pa ob tej priliki še čestitke in zahvalo za lepo domačo “obleko” dragim MISLIM! — Mirko Cuderman. SURFERS PARADISE, QLD. — O srebrnem jubileju “Planinke” bo gotovo kdo drugi kaj napisal. Kot predsednik društva bi se uredništvu MISLI rad samo iskreno zahvalil za pozdravni telegram. Prečitali smo ga na jubilejni prireditvi. Mi pa Bernardovemu tiskovnemu skladu pošiljamo jubilejni dar $25.- v zahvalo za prijateljsko sodelovanje in objave naših poročil skozi vso dobo obstoja. Dolar za vsako leto res ni veliko, je pa prišlo iz srca. (Bog Vam povrni! — Urednik). V imenu odbora “Planinke” bi se na tem mestu rad zahvalil častnim gostom, ki so se odzvali vabilu in z nami praznovali: rojaku-senatorju M. Lajovicu (upajmo, da ga bomo kmalu poklicali na otvoritev našega doma na “hribčku!”) in dr. Ivanu Mikuli; dalje zastopniku vladnega oddelka za emigrantske in etnične zadeve g. M. Pridannikoff-u, kakor tudi g. J. Dalgleish-u (tajnikNational Party of Australia za našo državo). Zahvala g. Janezu Primožiču, ki nam je rad ustregel z 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING. MELBOURNE Tel. «3 1650 Z a razne prilike smo Vam na uslugo v na£em studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo Sl20.— Stike za potni list — v dvajsetih minutah! IMATE NAMEN POTOVATI? Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki se odpravljajo na pot) bo uredil za Vas vse potrebno! Čez dan: 72 Smilh Street, Collingwood, Vic. 3066 Tel. 419 2163 in 419 1584 Po urah: 1044 Doncaster Ril., K. Doncaster, Vic. 9109 Telefon: 842 1755 i % i zanimivim pregledom let obstoja društva; enako g. pev0-vodji Stanku Sivcu, pevcem in vsem nastopajočim. P0’ sebna zahvala ostalim, ki ste kakor koli pomagali, da je proslava tako lepo uspela. Tu so vsekakor prve v vrst' neumorne gospodinje, ki so poleg priprav jedil tudi ta večer preživele v kuhinji, da smo se ostali z gosti mogl' zabavati ob dobrotah. S slovesnkimi pozdravi! — Jože Vah, predsednik “Planinke.” BRIGHTON-LE-SANDS, N.S.VV. — V časopis'11 smo brali o skupini jugoslovanskih atletov, ki so prišli' Avstralijo na povabilo Avstralske atletske zveze. tremi slovenskimi udeleženci je bila na moje veliko vest" lje in presenečenje tudi hčerka moje nečakinje, LIDl-^ BENEDETIČ. Doma je iz Cerovega v Goriških brdih rojena pa je bila na Jesenicah. Tekmuje v skokih ^ višino in kakor sem zvedela, se je tudi v Avstraliji dobfl’ postavila. Sicer se na športne panoge ne razumen: šlo n’1 je bolj za srečanje sorodnice, ki je tako nepričakovan0 prišla med nas. Jaz pa sem imela pri tem zopet prilik0, da sem obiskala Melbourne — ravno na dan, ko je Sun” prinesel Lidijino sliko (z nogami v zrak, P° “športno,” da sem se morala smejati!) Seveda sem v Melbournu obiskala tudi naše versk*1 središče, ki mi je zelo všeč. Slovenske pozdrave vsem. Lidiji pa želim, da ' svojimi skoki dosegla še veliko zmag! — Zora Pace. CARINA, QLD. — Na Planinkinem praznovanj1' (Poročilo o poteku sem izpustil, ker so Janeza ?e d<’11-prehiteli, kakor se res ne zi>odi velikokrat. Pa mi ho z*’1 Janez ?e odpustil, kajne? — Op. ur.) smo se / c11 minutnim molkom spomnili imen vseh preminulih nov in rojakov naše okolice, ki so nas v teku zadnl 25 let zapustili. Vseh smo se posebej spomnili tudi P1' DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA-' “THE SAUSAGE MACHINE” TAKE-AWAY SHOP CENTRE PLAZA, Cnr. Bourke and Swanston Sts. Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Domače juhe: ječmenova, grahova, lečna. Na razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote. Priporočata se Valerija in Miha ROPRET t PRODAJAM hišo v Sloveniji: na Studencih (Mari-0r) blizu železniške postaje. Kogar zanima nakup, dobi anko podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti ISe Pri lastnici. Pišite ali telefonirajte na naslov: vERONIKA ROBAR, 61 Garfield Street, Wentworthville, N.S.VV. 2145 Telfon: (3) 636 7157 •' valni službi božji, ki jo je daroval dr. Ivan Mikula. 11 ler>i p:i nismo vedeli, da je bela žena zopet med V l,niaj dva dni po Planinki nem jubilejnem večeru n'° zvedeli žalostno novico o smrti eospe MARIJI (l«II.ANr ■ n,i,a-. Sj k|I.ANC. med nami poznane kar pod imenom "Mi- licer je bila javna tajna, da pokojnica že nekaj junaško prenaša zavratno bolezen, ki ji je končno Podlegla na ponedeljek 18. februarja 1980. Na posled-^ P»ti jo je spremilo lepo število rojakov, kar je do-Ad ^ako priljubljena. Sočustvujemo z možem l>r". s sinom in že poročeno hčerko. ^ekaj skromnih podatkov: rojena je bila II. fehru-i J'1 '^38 v Sturi Sušici. V Avstralijo je prišla leta 195.*' |, Sc lu poročila. Pokopana je na pokopališču Hemmant. ^bne obrede je opravil ob spremljevanju doma-p "J1 župnika slučajno še med nami dr. Ivan Mikula. °jnica je bila tudi članic:i in med ustanovitelji slovenskega radia 4HB. Naj bo Mimici lahka avstralska zemlja! Na pogrebu sem srečal tudi g Brusa, soproga leta 1978 umrle gospe Hilde. Ker takrat nisem mogel dobili podatkov, sem ga zdaj osebno pobaral zanje, da bo MATICA UMRLIH izpolnjena: Pokojnica je bila rojena 31. julija 1914 \ Leobnu v Avstriji, pokopana pa na pokopališču Mt. Gravatt. Ob pregledu mojega spiska pokojnih: naša naselbina vsaki dve leti ako že ne vsako poldrugo leto i/gubi po enega svojega člana. Število se bo v teku let žal zvišalo, saj nas je vedno več starejših med nami. — .lune/ Primožič. oOo Moderna. — Ob cesti se paseta kravi. Mimo pripelje cisterna, na kateri je velik napis: Pasterizirano homogenizirano mleko z dodatkom vitamina A. Pa se obrne prva krava k drugi in jo vpraša: “Ali dobiš tudi ti ob takemle avtu občutek manjvrednosti?” oOo Mati hčerki: “Tvoj fant je bil že spet pri nas na kosilu, pa ni prinesel prav ničesar v dar. Kaj je vedno brez denarja?” “Pa nenda vendar ne! Saj sem mu včeraj spet dala deset dolarjev . . .” ■ Kaj pa NAROČNINA? SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! ''sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in pravnikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. budimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Kadar se mudite v canberri: dobrodošli v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. .OVENIAN AttS ASSOOATj 4i 100 101 102 10» '05 '07 1108 106 109 110 112 113 119 «20 118 121 122 125 127 124 126 129 133 131 134 Rešitev pošljite do 14. aprila na uredništvo! REŠITEV FEBRUARSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kad; 2. osat; 6. krov; 7. lep; 9. vara; 10. rja; 11. esen; 13. česen; 16. denar; 18. veka; 19. Oto; 20. zvon; 21. tek; 23. nada; 24. dlan; 25. pav. — Navpično: 1. kolač; 2. ave; 4. slan; 5. tla; 6. korak; 8. pesek; 9. vena; 12. senat; 14. eden; 15. groza; 17. rokav; 18. voda; 20. zid; 22. ena. Rešitev so poslali: Sestra Maksimiljana, Karla Twrdy; Jože Grilj, Lucija Srnec, Francka Anžin in Marija Špilar, Anka Brgoč, Vinko Jager, Frančiška Klun, Ivanka Krempl, Marija Oražem, Marija Bizjak, Jana in Viktorija Gajšek, Marija Vravnik, Lidija Čušin, Tony Tuksar. Žreb je določil nagrado Mariji Vravnik. Temu se smejejo doma . . . • Zal si vse nule niso našle polo?aj:i na straniščnih vratih! • Tisti, ki ostanejo na cedilu, ne potrebujejo rešetk. • Delavec delavcu: “Doma se počutim kot v podjetju. Žena stalno pravi, da sem glava družine, odloča pa o vsem sama.” • Svoje predstojnike kritizirajte molče! • “Gledal sem na televiziji odlično oddajo o varčevanju. Pravijo, da je stala pol milijarde.” • Edina rešitev starih problemov so novi problemi. Velikonočna križanka Vodoravno: I in 134 velikonočno 'p ščilo!, 19 vas, 20 japonska ljudska if!1' 21 desni pritok Drave, 22 gora na T® minskem, 24 neolikanci, 26 LM, 27 P^; nitev, 29 isto kot 27, 31 vodopad, 33 E 34 orientalsko oblačilo, 36 tekoča v0"1 38 dva enaka samoglasnika, 39 razsaja1 40 zna, 41 severno italijansko pogoi? 42 zmaga, 45 čaščenje, 47 očka, 48 P' saduje, 49 tirnica, 51 del roke, 52 krad 53 RZ, 54 slabost, 56 moško ime, 57 60 staro germansko božanstvo, 62 KR’ egipt. božanstvo, 65 SH, 66 nenagla^J ali, 67 nikalnica, 68 doktor (kratica) , RS, 70 CS, 72 glej 67, 73 glej 38, 74 N1"' 75 isto kot 73, 76 AC, 77 merilo elek* upora, 78 NA, 79 in (latinsko), 80 P j, s-kovna mera, 81 sveti (kratica), 82 ^ 85 ime prvega letalca, 87 moško iinC’ j OG, 90 sla, 93 isto kot 77, 95 leseni ob°| 96 klica, 97 podpirata, 101 počivarn r noči, 103 tega leta (kratica), 104 šta^ slovanska pijača, 105 druži, 110 sodav* 112 ovira, 113 večja množina tekoče v0f 115 Odrešenik, 120 ilovice, 121 se lja, 122 Ikramljanja, 124 bodica, 126 vilo, 128 nenaglašeni: ali, 129 glave rov, 130 moško ime, 133 dan v tednu, * glej 1 vodoravno. Navpično: 1 pesem ob zibelki, 2 Go1*' ni (kratica), 3 ime cveta, 4 romanska 'j kalnica, 5 pripadnica katol. vere, 6 * ; dija teles, 7 potepuhi, 8 navidez sp1’ ER. 10 budist, duhovnik, 11 drobec, VI, 13 padavina,. 14 vzklik, 15 MA> prebivalec Velikovca, 17 svojeročno (* tiča), 18 prijazen, 22 model, 23 brez s ha, 25 skesanec, 26 naša pisava, 28 J 86 AL, 87 grška črka, 88 metalna pl°\| 91 OSP, 92 ublažiti, 93 motika pri P* 94 poganjki, 98 veznik, 99 Anno (kratica), 100 sorodnik po poroki, j-zadržek jedi, l(Xi je poškodoval kož0' £|1 uloviti, 108 mali Jožek, 109 drag kan'; . 111 vihar, 114 kupi, 116 čedno, 117 1 ji kot 19, 118 dva enaka samoglasnika. ^ povojna zavezniška podporna orga''■j cija, 123 predmet, 125 izraz pri kaf^ 127 reka na Nemškem, 128 zdravil«' nikalnica, 132 Dl’, 133 PZ. MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 63o6 rAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd. •82 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040 Tax consultants — INSURANCE BROKERS rtvzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo Vsakr.vrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, k;>kor (udi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Incomc tax rcturn”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FF.RFOI.JA J. M. THAMF E. NVEINBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companies”. ^'‘dinio vam zavarovanja: za življenje, za bolc-'en, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. ^orkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in G^rnsalemme, 40 °0185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor Parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZ7JNI MEMORIALS Verga Broa. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC. Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! OPALI Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane___ OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVAC S GEMS & MINERALS 291-293 Wattletree Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 Melbournski Tojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi« kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Se telite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA" 32 THE BOUI.EVARD, FAIRFIELD VVEST. 2165 N.S.W. TELEFON: 72-1583 DONVAL 9RAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi poftiih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo Obiščite našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje! ER1C GREGORICH Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Puli denfure Service and repairs. HORVATH SCHOOL OF MUSIČ Poučujem harmoniko na domu kjer koli v Melbournu (za A.S.A. in A.M.E.B. izpite in spričevala) Prodajam tudi harmonike. PETER HORVATH 23 SALISBURV Rl)., ASHWOOI), VIC. 3147 TELEFON: 277 6148 SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmemi ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. Urarsko Id zlatarsko podjetje: ALEXANDER VVATCHMAKER & JEWELLEH 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila t>r in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % n» vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno-HANDMADE JEWELLERY designed and made IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK V1KTORIJSKIM SlOVr.NCHM TOBIN BROTHERS funeral directors North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 __ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460