G E O G R A F S K I O B Z O R N I K TROPSKI KRAS ZAHODNEGA DELA KUBE Mar t in Knez UDK 551.44(729.1) TROPSKI KRAS ZAHODNEGA DELA KUBE Martin Knez, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija Članek predstavlja nekatere geološke in kraške značilnosti zahodnega dela Kube. Opisan je svetovno znan tropski kras, kjer so poleg kraških jam in jamskih spletov tudi značilne ko- paste vzpetine, imenovane mogote. Procesi na karbonatnih kamninah in v njih se v deželah blizu ekvatorja odvijajo po- polnoma drugače kot na področju klasičnega krasa. UDC 551.44(729.1) TROPICAL KARST OF THE WESTERN CUBA Martin Knez, Institutza raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenia The article deals with some geological and karst features of the western Cuba. World famous tropical karst is described where not only karst caves and cave systems are found but also typical cone hills, called mogotes. The processes in and on carbonate rocks in the countries near equator enirely dif- fer from the processes in moderate zones of the classical Karst. Kubanci imenujejo svoj otok La isla grande in zgodbo o njem začnejo takole: »Ob drugem poto- vanju v Novi svet je bil Veliki Admiral prepričan, da je dosegel kontinent. O tem je bil prepričan do svo- je smrti. Po težavnem pristanku v razburkanem mor- ju na južnih obalah Kube je kmalu po začetku pro- diranja v celino namreč spoznal, da je to brezmej- no področje nemogoče raziskati, in ukazal odhod. Otok je bil namreč tako velik, da je velikega razisko- valca zavedlo.« Kuba, kjer govorijo španski jezik, leži v Karibskem morju ob številnih pomorskih poteh, ki vodijo v Me- hiški zaliv. Največji otok v Antilih postreže s pestro paleto pokrajinskih raznolikosti, mest, naselbin, pre- lepih plaž; skratka: na Kubi najdemo vse značilne lastnosti Karibov. Kubansko otočje sestavljajo otoki Kuba, Isla de la Juventud in, kar je manj znano, še okrog 4 1 9 5 otočkov in čeri. Otočje leži med Severno in Južno Ameriko ter je 140 km oddaljeno od Bahamov, 180 km od Floride, 2 1 0 km od Mehike in 150 km od Jamajke. Otok ima površino 110.922 km2 ter 10 .800 .000 prebivalcev, od katerih jih slaba tretjina, okrog tri mi- lijone, ž iv i v prestolnici Havani. Republika Kuba je politično razdeljena na 14 pro- vinc (od zahoda proti vzhodu): Pinar del Río, La Ha- bana, Cuidad de la Habana, Matanzas, Cienfuegos, Villa Clara, Sancti Spíritus, Ciego de Avila, Ca- magüey, Las Tunas, Holguín, Granma, Santiago de Cuba in Guantánamo. Posebna upravna enota je otok Isla de la Juventud. Otok je dolg okrog 1200 km. Razgibane obale otoka je prek 5 4 0 0 km, zato ni začudujoče, da tam odkrijemo prek 2 0 0 zalivov in zalivčkov ter okrog 4 0 0 naravnih belih peščenih plaž. Na otoku je več gorskih hrbtov: na zahodu Cordilliera de los Orga- nos, na sredini Sierra del Escambray in na vzhodu Sierra Maestra. Kuba ima tropsko podnebje, ki ga občasno ub- laži zmeren veter. V povprečju je na leto okrog 3 3 0 sončnih dni. Srednja letna temperatura zraka je 25 ,5 °C, najhladnješi mesec je januar in najtoplej- ši julij. Na leto pade okrog 1500 mm padavin, re- lativna vlaga pa je okrog 8 0 %. Povprečna letna tem- peratura obalne vode je pozimi okrog 25 °C in po- leti okrog 28 °C. Naj povem, da je bilo med mojim obiskom na Kubi prek 35 °C, zračna vlaga pa je bi- la 95 %. Večino dni je rahlo pršelo kljub jasnemu vre- menu. Najpostejše rastline na otoku so kraljeve palme (Roystonéa regía), kokos, sladkorni trs in tropsko sad- je. Ne smemo pozabiti tudi znamenitega kubanske- ga tobaka. Rastje na Kubi je izredno pestro. Več kot Slika 1: Provinca Pinar del Rio s pogorjem Guaniguanico, kjer je glavno kraško območje z značilnimi oblikami srednjeameriškega tropskega krasa. (Foto: M. Knez.) GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Tipična kraška pokrajina zahodnega dela Kube. Zaradi visoke vlage je tudi sredi jasnega dne vidljivost zelo majhna. (Foto: M. Knez.) 50 % vseh rastlinskih vrst je endemičnih. Zanimivo je, vsaj tako trdijo Kubanci, da na otoku ni strupenih ži- vali. Do danes so na otoku med drugim opisali okrog 9 0 0 vrst rib, 4 0 0 0 vrst školjk in 3 0 0 vrst ptičev. Po- sebno pozornost obiskovalcev pritegnejo živobarv- ne papige in flamingi, ki so poleg kraljeve palme in maripose eden od državnih simbolov Kube. Temeljna industrijska panoga na Kubi je proiz- vodnja sladkorja. Drugi pomembnejši kmetijski pridelki so tobak, limone in kava. Zelo pomembno je rudarstvo, saj ima Kuba največje površinske za- loge nikljeve rude na svetu. Pomembno je tudi ribiš- tvo. Kubanske školjke in različni raki so znani po vsem svetu. Glavni izvozni izdelki so predvsem ra- finirani sladkor, nikljev oksid, ribe in raki, limone ter znameniti beli kubanski rum in še bolj znamenite cigare. Izvažajo tudi veliko zelo kakovostnega mar- morja. V zadnjih letih se izredno hitro razvija turizem, saj so domačini začutili vonj tujih bankovcev; med njimi, kljub temu da državljanov ZDA ne marajo, 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Najpomembnejši dejavniki, ki v tropskem krasu vplivajo na povsem drugačne kraške procese od procesov na klasičnem krasu, so predvsem podnebje, debeli pokrovi nekarbonatnih usedlin v kraških kotanjah in rastje. Na sliki je mogota, značilna kopasta vzpetina s strmimi pobočji nad uravnano okolico. (Foto: M. Knez.J tudi ameriških dolarjev, ki so, mimogrede, poleg nji- hove nacionalne valute legalno plačilno sredstvo. Na zahodu otoka leži provinca Pinar del Rio, za katero so značilni raznoliki kraški pojavi. Zato je naj- primernejša za preučevanje kraških procesov na Ku- bi. Tropski kraški pojavi so najbolj razviti v bližini me- steca Pinar del Río v pokrajini Vinales. Svetovna zna- menitost te tropske kraške pokrajine so kraške jame in jamski spleti ter številne kopaste vzpetine ali mo- gote ( 1 , 2 , 3, 4 , 5). Polotok Guanahacabibes na zahodnem robu pokrajine je bolj ali manj izravnan, tu in tam pose- jan z močvirji. Kamnine, ki gradijo polotok, so veči- noma terciarni in kvartarni organogeni apnenci, kal- kareniti in druge karbonatne usedline. Vse kamnine so močno zakrasele. Zelo pogosta so škrapljišča ter vrtače, udornice in druge kraške kotanje. Potoplje- ne jame kažejo na živahno geodinamiko. Naslednji primer ravninskega krasa na zahod- nem robu dežele sestavlja večinoma miocenski za- Slika 5: Geološke formacije zahodnega dela Kube. 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Glavno mesto države je Havana oziroma La Habana, kot jo imenujejo domačini. Del prestolnice je zaščitil UNESCO, saj je v mestu najobsežnejši še ohranjeni kompleks stavb v španskem kolonialnem slogu. (Foto: M. Knez.) 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Podeželje je Evropejcu izredno prijetno za oko. (Foto: M. Knez.j kraseli apnenec, pokrit z debelimi plastmi rečnih na- plavin. Tudi gorski kras v pogorju Guaniguanico ima številne površinske kraške oblike: vrtače, brezna in kraška polja, dolga več deset kilometrov in po- krita z obdelovalno zemljo. Ob robovih kraških polj so pogosto jame, ki se zajedajo v vznožja mo- got. V tem predelu je tudi največji kubanski jamski splet. Guaniguanico je najpomembnejše pogorje zahod- ne Kube. Sestavljajo ga grebeni, ki potekajo od se- verovzhoda proti jugozahodu. Zahodni del se ime- nuje Sierra de los Organos. Na jugu jo gradi hrbet Alturas de Pizzaras del Sur in na severu Alturas de Pizzaras del Norte. Skupaj z gorskim grebenom Sier- ra del Rosario na vzhodu gradijo geomorfološko eno- to imenovano Los Organos. Obe pogorji ločuje do- lina San Diego de los Banos. Slemena Sierre del Rosario so bolj zaobljena kot grebeni Sierre de Los Organos, kjer so najvišji vrho- vi vzhodne Kube (Pan de Guajaibon, 7 2 8 m). Višavje Sierra de Los Organos sestavljajo kopa- ste in koničaste vzpetine (mogote). Že od nekdaj ve- lja za središče tropskega koničastega in stolpičaste- ga krasa. Pogorje Los Organos na vzhodnem delu sestav- lja strukturna facialna enota Guaniguanico, za ka- tero je značilna velika kamninska raznovrstnost. V tamkajšnjih kamninah so odkrili najstarejše kam- nine na kubanskem otočju in jih uvrstili v spodnjo do srednjo juro. Zaradi zapletene geološke zgradbe obstaja več različnih geoloških in geomorfoloških razlag razvo- ja površja. Za strukturno facialno enoto Guaniguanico je po- memben obsežen sistem narivov. Spodnji strukturni elementi so kalkarenitne enote, ki obrobljajo mogo- te. Srednji strukturni element sestavljajo enote Altu- ras de Pizarras del Sur in Alturas de Pizarras del Nor- te. Zgornji strukturni element so metamorfne kamni- ne, vzdolž katerih se razteza regionalno pomemben prelom Pinar. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 9: Do ljudi na deželi pride le dveurni televizijski signal na dan. Drugih novic ni. Pretresi njihove države, pa tudi drugih, jih tako praktično ne prizadenejo. Nekaj kilometrov iz Havane avtomobilov skoraj ni več videti. (Foto: M. Knez.) Večina karbonatnih plasti je v normalni legi, skri- lavci pa so nagubani. Zapletene tektonske procese so skušali razrešiti s pomočjo litoloških raziskav. Kubanski geologi ugotavljajo, da so se pokrovi narivali od juga proti severu. Različne litološke raz- like kažejo na neenakomerne pritiske vzdolž stikov različnih litoloških enot. Po zgornjem eocenu je bilo površje neotektonsko dvignjeno. Geološke strukture so bile razlomljene vzdolž starih razpok in novih prelomov. Različno dvig- njene in premaknjene kamninske bloke je prekril peš- čeno-glinast pokrov, ki ga je erozija počasi odstra- njevala in ustvarila različno oblikovane vzpetine v raz- ličnih višinah. Ozemlje naj bi se v pliocenu in kvartarju dvigni- lo za okrog 5 0 0 m, od tega v pleistocenu med 100 in 150 m. V Sierri de Los Organos zasledimo pestre litostra- tigrafske enote. Kubanski geologi poudarjajo, da glav- ne litostratigrafske enote neposredno vplivajo na ob- likovanje in razporeditev kraških oblik. Formacijo San Cayetano uvrščajo v spodnjo do srednjo juro. Litološko je sestavljena iz silikoklastič- nega gradiva. Prevladujejo različni peščenjaki, skri- lavci in laporji. V vrhnjem delu se pojavljajo tudi ap- nenci. Na tem območju izvirajo skoraj vse reke, ki so izoblikovale največje jame zahodne Kube. Formacijo Jagua sestavljajo drobnoplastnati do srednjeplastnati apnenci zgornje jure. Ponekod ap- nence spremljajo glineno-peščene usedline. Na ne- katerih območjih prevladujejo konglomerati, ki vse- bujejo fosilne kalkarenitne konkrecije, v katerih so bi- li najdeni številni amoniti, ribe, deli morskih plazil- cev in ponekod ostanki kopenskih dinozavrov. Na meji omenjenih dveh formacij in formacij nad njima je kraška cona, kjer so nastale najpomembnej- še jame zahodne Kube, med katerimi je tudi najdalj- ša Santo Tomás, dolga 45 km. Po geološkem prere- Slika 10: Havana leži na severozahodni starni Kube, ki jo od ameriške Floride loči le okrog 200 km širok Floridski zaliv. (Foro: hA. Knez.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK zu navzgor sledijo kamninske plasti, imenovane Vi- nales. Glavni formaciji sta Guasasa in Pons. Formacija Guasasa je zgornjejurske in spodnje- kredne starosti. Vključuje dva krasoslovno pomemb- na člena: v spodnjem delu San Vicente in v zgornjem delu Tumbadero. Cien San Vicente sestavljajo sivi do črni močno zakraseli masivni apnenci, ki ponekod vsebujejo ro- žence. Iz teh apnencev je oblikovana večina mogot. Cien Tumbadero sestavljajo sivi, rjavi in črni plast- nati, prav tako močno zakraseli apnenci s pogosti- mi plastmi roženca. Vzpetine, ki jih gradijo ti apnen- ci, so oblejših oblik. Formacijo Pons spodnjekredne in paleocenske sta- rosti sestavljajo plastnati apnenci, ki ponekod vsebu- jejo rožence in številne fosile. V teh apnencih so izo- blikovane manjše kraške jame. Formacija Ensenada Grande je zgornjepliocen- skega oziroma pleistocenskega nastanka. Sestavlja- jo jo peščenjaki, gline, konglomerati in druge used- line. V zgornjem eocenu naj bi prišlo do dviga ozem- lja nad morsko gladino in površje so začeli preob- likovati eksogeni geomorfološki procesi. Erozi ja je v osrednjem delu Sierre de Los Organos deloma od- stranila glinasto-peščene kamnine tektonskega pokro- va. Nastal je rahlo valovit relief z večinoma površin- sko rečno mrežo. Hkrati so se na apneniških območ- jih začeli intenzivni kraški procesi. Pogorje Sierra del Rosario je vzhodni del struk- turne cone Guaniguanico. Enota je proti jugu ome- jena z globokim prelomom. Na severu sega enota do neotektonskega horsta. Stratigrafski stolpec vključuje različne usedline od zgornje jure do holocena, magmatske kamnine, le- če metamorfnih kamnin s pestro sestavo mineralov in drugo. Formacija San Cayetano je v pogorju Sierra del Rosario zastopana skoraj enako kot v pogorju Sier- ra de Los Organos Formacijo Francisco sestavljajo glinasti skrilavci in mikritni apnenci z vložki peščenjaka. Glede na ra- ziskane amonite uvrščajo formacijo v zgornjo kredo in je ekvivalent formacije Jagua. Formacija Artemisa je drobnoplastovita. Sestav- ljajo jo raznoliki apnenci z vložki radiolaritov in gli- nastih skrilavcev. Uvrščajo jo v zgornjo juro in spod- njo kredo. Kamnine te formacije so močno zakrase- le. Na njih so razvita obsežna škrapljišča in kotanje, med katerimi so tudi plitve reliefne oblike imenova- ne »casimbas«. Tu so še različno velike kraške jame, navadno s tankimi ravnimi stropi. Formacija Buenavista ima zelo zapleteno litološ- ko zgradbo. Sestavljajo jo zeleni turbiditni skrilavci in peščenjaki, okremenjeni apnenci, peščenjaki z vulkanskim drobirjem, roženci, različne breče in drugo. Formacijo uvrščajo v obdobje od spodnje kre- de do spodnjega eocena. Vsi stratigrafski in geomorfološki dokazi kažejo relativno tektonsko stabilnost v zgornjem miocenu. V tem času naj bi prišlo do izravnave površja. V zgornjem neogenu in skozi kvartar so neotek- tonski dvigi pospešili tvorbo številnih dolin, obliko- vanje teras in izravnavo jamskih prostorov. Na območju Los Organos, ki je ponekod pose- jano s številnimi mogotami, niso odkrili kraškega pre- takanja vode. Kljub temu je površje močno prevot- Ijeno, pogosta pa so tudi kraška polja, doline, uva- le, vrtače, ponori in podobno. Spoznavanje kubanskega tropskega krasa je bi- lo izjemno zanimivo in poučno, saj se v deželah, ki ležijo v bližini ekvatorja, procesi zakrasevanja od- vijajo popolnoma drugače. Rad bi omenil še dogodek, ki se mi je poleg šte- vilnih presenečenj zgodil že po povratku s štiri ted- nov dolgega potovanja. Iz Kube poslano razgledni- co (po najrazličnejših izkušnjah bi si upal trditi, da se je to zgodilo prav na Kubi) so raztrgali na polo- vico tako, da je v Slovenijo prišla le ena polovica. Vendar ne na polovico tako, kot bi si predstavljal v pr- vem hipu, temveč tako, da je naslovnik dobil le tisti del, kjer sta naslov in sporočilo. Del razglednice z mo- tivom (3D model reliefa Kube) pa je ostal po pred- videvanjih na Kubi. Razglednica v Havani namreč stane 1 USD, dober mesečni dohodek za dvanajstur- no delo šest dni v tednu pa slabih 5 USD! /. Domech, R. 1995: Conic karst in Pinar del Río. Ha- vana. 2. Jimenez, A. N. 1990: Medio siglo explorando a Cu- ba. Tome 1. La Habana. 3. Jimenez, A. N. 1990: Medio siglo explorando a Cu- ba. Tome 2. La Habana. 4. Lehmann, H., Krómmelbein, K., Lótscher, W. 1956: Karstmorphologische, geologische und botanische Studien in der Sierra de los Organos aufCuba. Erd- kunde. 5. Rossi, G. 1986: Karst and structure in tropical areas: the Malagashy example. New Directions in Karst. Norwich. 10