Poitni urad 9011 Celovec — Verlagspostamt 9011 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina S šilingov P. b. b. Letnik XXVI. Celovec, petek, 29. januar 1971 Štev. 4 (1469) MINISTER KIRCHSCHLAGER V MOSKVI: POLITIKA TRAJNE NEVTRALNOSTI i ! 1 I JUŽNOTIROLSKI »PAKET* POTRJUJE: Reševanje manjšinskih vprašanj ie v sodelovanju s prizadeto manjšino V italijanski poslanski zbornici so ob koncu minulega tedna po dolgi razpravi, ki so jo načrtno zavlačevali neofašisti, izglasovali tako imenovani „južnotirolski paket", ki vsebuje določene ustavne spremembe ter daljnosežno samoupravo za nemško govoreče prebivalstvo na Južnem Tirolskem. Tozadevni zakoni so bili sprejeti z veliko večino. Proti njim so glasovali le neofasisti in monarhisti; pridružil pa se jim je „opozicijski“ južnotirolski poslanec Hans Dieti, ki se bo moral zaradi te svoje „nediscipliniranosti“ zagovarjati pred strankinim sodiščem. Ob koncu razprave je v poslanski zbornici spregovoril tudi predsednik italijanske vlade Colombo. Naglasil je, da je Italija pri obravnavanju teh vprašanj strogo spoštovala sprejete obveznosti, kar je imelo ugodne posledice tako v odnosih z Avstrijo, še posebej pa znotraj države pri ustvarjanju boljšega ozračja sporazumevanja med prebivalstvom raznih narodnosti in solidarnosti pri reševanju skupnih vprašanj. Posebej je predsednik Colombo poudaril, da je k temu razvoju prispevalo dejstvo, da je imela vlada neposredne stike s prizadetim prebivalstvom, kar je omogočilo, da se v političnem razgovoru in kolegialnih sklepih tudi na narodnostno mešanem področju ustvarjajo pogoji za medsebojno zaupanje ter se ustvarjajo pravične zavestne rešitve. V tej zvezi je Colombo odločno zavrnil vse kritike skrajne desnice in med drugim ugotovil, da pri zagotovitvi določenega števila mest v javni upravi za pripadnike južnotirolske manjšine nikakor ne gre za kršenje načela o enakosti državljanov, marveč „gre prav obratno za izvajanje ,resnične enakosti‘, ki v specifičnih pogojih lahko tudi nasprotuje splošno veljavnim normam". Kdo bo novi tajnik Združ. narodov? Odkar je sedanji glavni tajnik OZN U Tant izjavil, da se ne namerava potegovati za podaljšanje svojega mandata, ki mu poteče konec tega leta, na sedežu Združenih narodov živahno razpravljajo o tem, kdo bo novi tajnik svetovne organizacije. Med najbolj resnimi kandidati so doslej omenjali predvsem finskega predstavnika pri OZN Maxa Jakob-sona, pa tudi bivši avstrijski zunanji minister dr. Kurt Waidheim je bil večkrat »predmet" teh ugibanj. Ker 9a je zdaj 'OVP imenovala za svojega kandidata pri letošnjih predsedniških volitvah, Waldheim seveda izpade v »tekmi" za najvišjo tunkcijo pri Združenih narodih. Ostane torej le finski diplomat Ja-kobson, ki je medtem tudi že uradno najavil svojo kandidaturo in ki kakor zagotavljajo na sedežu OZN v New Yorku — uživa podporo tako Amerike kot Sovjetske *veze. Ne nazadnje od take podpore pa je odvisna rešitev tudi tega vprašanja. V Ameriki se je ipred dnevi začelo tako imenovano odštevanje za izstrelitev vesoljske ladje „Apollol4“, s katero bodo v nedeljo nastopili pot Proti Luni trije astronavti Alan B. Shepard, Stuart A. Roosa in Edgar D. Mitchell. Seveda, če bo šlo vse v redu in če bo ugodno tudi vreme. Čas vzleta je določen za 15.32, vendar imajo tehniki na razpolago še 3 ure in 48 minut dodatnega časa za primer, da bi se start zakasnil zaradi vremenskih motenj ali lažjih tehničnih okvar. Ampak tehniki morajo računati tudi z večjimi ovirami, ki predvideni start lahko povsem onemogočijo. Za ta primer bi morali podvig preložiti do 2. ali 3. marca, če pa bi tudi takrat ne šlo vse v redu, bi prišel v 'Poštev šele 31. marec ali 1. april. Vendar zdaj vsi upajo, da bo v redu slo že ob prvem poskusu, torej v nedeljo. Program sedanje odprave je zelo Pester in važen. Vesoljca Shepard in klitchell bosta na površini Lune izvedla dva »sprehoda". Ob tej priložnosti naj bi na Lunini površini namestila vrsto novih instrumentov, na-zaj na Zemljo pa prinesla nove vzor-ce tal. Poleg tega bo sedanja odprava morala napraviti fotografske posnetke področja kraterja „Cartesius“ (Descartes), kjer naj bi kdaj pozneje Pristala druga skupina ameriških astronavtov. Ravno zaradi tega fotografiranja je tako važno, da se izstrelitev vesoljske ladje posreči točno ob določenem času. Ob morebitni zakasnitvi bi morali fotografiranje zaradi slabe vidljivosti sploh opustiti, Zelo tvegano pa bi lahko bilo tudi samo pristajanje na Luni. Ob uspešni izvedbi sedanjega ameriškega programa torej sovjetsko avtomatsko vozilo »Lunohod 1“ vsaj za nekaj ur ne bo edini »prebivalec" Lune; pridružila se mu bosta ameriška astronavta Shepard in Mitchell, čeprav neposredno srečanje seveda ni Predvideno. Lunohod 1 zdaj že od 17. novembra lanskega leta »živi" na Luni, kjer je že tri Lunine dneve mpolnil z najrazličnejšimi nalogami, zdaj pa sc je na povelje z Zemlje spravil k »počitku", da »prespi" tretjo Lunino noč, ki traja do 7. februarja. V zadnjih tednih je to ču- najboljše jamstvo za Danes se bo zaključil petdnevni uradni obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja v Sovjetski zvezi, kjer je gost sovjetskega zunanjega ministra Gromrka. Program obiska je obsegal spet običajne točke, ki segajo od slavnostnih kosit in sprejemov z izmenjavo zdravic preko ogleda raznih znamenitosti in polaganja vencev pred spomenike do najvažnejše vsebine — uradnih razgovorov. Le-tem sta bila že vnaprej odmerjena zlasti dva dneva, namreč torek in današnji petek, medtem ko je bil za včeraj predviden obisk Leningrada. Sedanji obisk avstrijskega zunanjega ministra v Sovjetski zvezi je zanimiv predvsem iz dveh vidikov: po eni strani je pri širših mednarodnih problemih v ospredju vprašanje evropske varnostne konterence, po drugi strani pa gre za medsebojno pojasnitev in razčistifev pogledov dežno vozilo prevozilo že več kilometrov po površini Lune in sproti sporočalo na Zemljo dragocene podatke o svojih »izsledkih". Kakor izgleda, ameriški strokovnjaki doslej še niso uspeli tako daleč razviti svoje avtomatske naprave, zato se pri raziskovanju Lune slej ko prej poslužujejo človekove zmogljivosti. Imajo namreč v načrtu tudi še nadaljnje take odprave, kot bo sedanja z vesoljsko ladjo »Apollo 14". neodvisnost Avstrije na vprašanje, ki je v zadnjem času postalo spet bolj aktualno, to so prizadevanja Avstrije za dosego sporazuma z Evropsko gospodarsko skupnostjo, kar nujno postavlja na »dnevni red” tudi vprašanje avstrijske nevtralnosti. Ravno v tem oziru je bilo iz Moskve že večkrat slišati razna opozorila, ki jih je treba jemali toliko bolj resno, ker je Sovjetska zveza vendar ena izmed podpisnic avstrijske državne pogodbe. Do kakšne »sprejemljive" formulacije sta v tem vprašanju prišla oba zunanja ministra, bo razvidno šele iz skupnega sporočila, ki bo kot običajno objavljeno ob zaključku obiska. Toda »prisotno” je bilo to vprašanje že takoj na začetku avstrijsko-sovjetskih razgovorov, ko je Gromiko naglasil, da v Sovjetski zvezi visoko cenijo avstrijsko politiko nevtralnosti. Minister Kirchschld-ger pa je zagotovil, da se Avstrija »povsod in zamozavestno" priznava k trajni nevtralnosti, v kateri gleda najboljše jamstvo za ohranitev svoje neodvisnosti. Med razgovori o evropski varnosti je Igralo važno vlogo tudi vprašanje Nemčije in Berlina, vendar je Gromiko izrecno ugotovil, da gre tukaj za povsem različna vprašanja, ki jih zato ni mogoče povezovati. Glede dobrih odnosov, ki jih ima Avstrija z Zahodno Nemčijo, pa je sovjetski zunanji minister menil, da Sovjetska zveza proti takim odnosom nima ničesar, vendar smatra, da so nekoliko enostranski in bi gotovo samo ko- je ristilo, če bi Avstrija upoštevala stvarno dejstvo obstoja Vzhodne Nemčije in bi tudi z njo poglobila svoje odnose. Sicer pa je Gromiko ob tej priložnosti ponovil pripravljenost Sovjetske zveze, da v tako imenovanem nemškem vprašanju vključno Berlina še naprej stremi za miroljubnimi rešitvami, saj je ravno sporazum med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo — Gromiko ga je imenoval »dober sporazum" — najboljši dokaz, da je s pogajanji mogoče doseči rešitve. Med svojim bivanjem v Moskvi imel minister Kirchschlager raz- govore tudi z drugimi člani sovjetske vlade, kjer pa je šlo v prvi vrsti za vprašanja, ki se nanašajo neposredno na sodelovanje med obema državama. Majavi stolčki v OVP Krize, v kateri se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah znašla OVP, očitno še ne bo tako kmalu konec. Pri tem nikakor ne gre le za težave, ki se čedalje globlje kažejo v vodstvu stranke, marveč hkrati tudi za nasprotja v njenem vodstvu in zlasti v njenih programskih načelih. Najbolj vidno te razmere seveda izstopajo v vodstvu, kjer kmalu že nihče ne bo vedel, kdo naj koga nasledi. Ko se je lani takorekoč brez slovesa poslovil prejšnji predsednik dr. Klaus in je njegov položaj zavzel dolgoletni prestolonaslednik dr. Wit-halm, sicer ni bilo več dosti govora o »železnem Hermannu" (kakor so nekoč imenovali Withalma zlasti zaradi njegovih res blestečih nastopov v parlamentu); vendar nihče ni računal s tem, da bo njegovemu vladanju odmerjen tako kratek čas. Zdaj je Withalm le še formalno predsednik OVP, po predsedniških volitvah se bo umaknil, kakor je povedal sam. Kdo bo njegov naslednik? Slišati je o glavnem tajniku dr. Schleinzerju, omenjajo pa tudi predsednika kluba DVP-jevskih poslancev dr. Korena. Toda povsem zanesljivih izgledov nima ne eden ne drugi, kajti Withalm je menil, da ni nujno, da bi bil to eden iz »njegove generacije". Toda Withalm ni edini, ki bo v kratkem odložil svojo funkcijo v najvišjem vodstvu OVP. Tudi predsednik UVP-jevske zveze delavcev in nameščencev (OAAB) dr. Maleta namreč napoveduje, da bo dal svojo funkcijo »na razpolago"; in to naj bi se zgodilo celo še pred odstopom Withalma, predvidoma 22. maja na zveznem kongresu OAAB. Glede njegovega nasledstva je položaj prav tako nejasen kot v primeru Withalma, rešitev pa ni važna le za to zvezo samo, marveč tudi za celotno OVP, saj OAAB kot ena izmed treh vključenih zvez bolj ali manj uspešno soodloča v vseh vprašanjih stranke. Šele nadaljnji razvoj pa bo pokazal, ali so to sploh že vsi »majavi stolčki" v OVP. STABILIZACIJSKI UKREP JUGOSLAVIJE: Določen nov tečaj dinarja Jugoslovanska vlada je minulo soboto določila novo pariteto dinarja, k'i znaša 15 dinarjev za 1 ameriški dolar, medtem ko je prejšnji tečaj znašal 12,5 dinarja za 1 dolar. S tem je bila izvedena devalvacija dinarja za 16,67 odstotka, kar po drugi strani odgovarjo zvišanju paritetne cene dolarja za 20 odstotkov. Predsednik vlade Mitja Ribičič je o tem ukrepu dal izjavo za televizijo, kjer je dejal, da so osnovni razlogi, ki so vodili do tega ukrepa, splošno znani. 2e dalj časa ima Jugoslavija opraviti z inflacijo, ki jo je izzvala prekomerna potrošnja, »ki je bila večja od naših možnosti". Zaradi tega je nastalo občutna razlika med porastom cen v državi in cen v tujini, kar je povečalo primanjkljaj v plačilni bilanci, ki ga Jugoslavija v obstoječih pogojih ni več mogla pokriti. Prav tako pa so na položaj v Jugoslaviji vplivale tudi devalvacije drugje v svetu. Sicer pa je bila devalvacija dinarja predvidena v stabilizacijskem programu, ki ga postopoma izvajajo. »S temi ukrepi — je med drugim naglasil predsednik Ribičič — so se občutno izboljšali pogoji za tisti del našega gospodarstva, ki se neposredno vključuje v mednarodno delitev dela — naše izvoze, turizem in druge neblagovne storitve, torej tiste dejavnosti, ki so lokomotiva našega razvoja. Novi realni tečaj pa bo ugodno vplival tudi na domačo proizvodnjo surovin in drugega blaga, pozitivno bo vplival na plačilno bilanco ter omogočil liberalizacijo ekonomskih odnosov s tujino. To je nadaljnji korak razširjenega vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela in njeno odpiranje v tujino. Ob tej odločitvi utemeljeno pričakujemo razumevanje naših tujih partnerjev." V zvezi z določitvijo novega tečaja dinarja je bila posebno poudarjena potreba po odgovorni politiki cen, kajti nadaljnje nekontrolirano naraščanje cen bi prej ali slej tudi sedanjo devalvacijo spravilo ob uspehe, ki naj bi jih dosegli s tem ukrepom. Zato se v Jugoslaviji po devalvaciji bavijo tudi z drugimi stabilizacijskimi ukrepi, med katere spadajo spremembe v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu, sprejem srednjeročnega razvojnega načrta, program konvertibilnosti dinarja In podobno. Pričakujejo, da bodo sedanji ukrepi vplivali predvsem na povečanje izvoza, ki naj bi v letu 1971 narasel za 13 odstotkov, medtem ko na strani uvoza ne računajo s prekomernim porastom. To naj bi privedlo do bistvenega izboljšanja plačilne bilance, kjer naj bi se primanjkljaj, ki je v letu 1970 dosegel rekordno višino 370 milijonov dolarjev, tekom letošnjega leta zmanjšal na 100 milijonov dolarjev. Seveda pa bo pri tem igralo važno vlogo to, v kolikšni meri bo uspelo uskladiti proizvodnjo s potrošnjo. Spremembe paritetnega tečaja jugoslovanskega dinarja so seveda z velikim zanimanjem spremljali tudi v drugih državah, posebno v tistih, ki imajo z Jugoslavijo tesne gospodarske stike. Med te spada tudi Avstrija, ki je v blagovni menjavi z Jugoslavijo ravno v minulem letu zabeležila nov rekordni presežek. Zdaj v avstrijskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bo ta za Avstrijo tako pozitiven razvoj nekoliko zavrt. Določeno pa je bilo tudi novo razmerje v vrednosti med šilingom in dinarjem: medtem ko je prej veljal tečaj 2,08 šilinga za 1 dinar, znaša ta zdaj 1,73 šilinga za 1 dinar. NOVA ODPRAVA NA LUNO OB ROBU DOGODKOV: POTREBNE UGOTOVITVE o srečanju predstavnikov koroških in slovenskih sindikatov Prejšnji teden je bila na Koroškem delegacija Zveze sindikatov Slovenije, ki je pod vodstvom predsednika Toneta Kropuška razgovar-jala s predstavniki koroških sindikatov „o problemih, ki so se pojavili v zadnjem času“. Med drugim je bilo govora tudi o psimu, ki so ga slovenski sindikati pred tedni poslali sindikatom na Koroškem, Štajerskem in Dunaju v zvezi s protislovenskimi izpadi v Avstriji (vsebino pisma smo takrat objavili tudi v našem listu — op. ured.). O sedanjih razgovorih v Celovcu je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je nekaj običajnih in že kar precej obrabljenih stavkov o prijateljskem ozračju, o sodelovanju, ki da prispeva k medsebojnemu spoznavanju in zbližanju, o ustvarjanju prijateljskih odnosov in o dobrem sosedstvu. Šele v zadnjem odstavku so kratko omenjeni tudi dogodki, ki so skalili prej dobre odnose in bili menda povod za zgoraj omenjeno pismo. Tozadevno je rečeno: „Kar zadeva dogodke, ki so se pripetili v zvezi s 50-letnico koroškega plebiscita, je bilo soglasno ugotovljeno, da je ekstremistične izpade, s katere koli strani ze pridejo, treba odklanjati in proti njim nastopiti. Taki in podobni dogodki so primerni, da motijo mirno sožitje v obmejnem prostoru.“ Pika. Amen. Res, to je vse, kar navadni državljan izve o teh razgovorih, kajti koroški tisk — razen ene izjeme — o njih objavlja samo omenjeno uradno sporočilo. Nekoliko več izve zainteresirani bralec (seveda, če se ne boji, da ga bo zaradi branja tovrstne literature zadelo cerkveno in morda tudi posvetno prekletstvo) samo iz komunističnega Volkstville; tam je namreč povedano, da so pogovori tekli o „dogodkih, ki so grozili, da obremenijo odnose med Avstrijo in Jugoslavijo Iz navedenega lista povzemamo, da je bilo pri razgovorih »ponovno razloženo", da so stvari okoli 10. oktobra, protijugoslovanski napisi v dunajskih gostinskih lokalih in predvsem odkritje spomenika na gradu v Gradcu z vsemi vzporednimi pojavi, kot knjiga s protijugoslovansko, revanšistično in nemškonacional-no vsebino, ki je izšla v Gradcu, »vznemirili javnost v Sloveniji". Prav tako izvemo, da je predsednik koroških sindikatov Suchanek »obžaloval", da je na Koroškem okoli 10. oktobra prišlo do pojavov, ki so povzročili vznemirjenje v Sloveniji; je pa takoj tudi poudaril, da se s strani sindikatov vse napravi, da bi ohranili dobre odnose med Slovenijo in Koroško. Potem je glede manjšinskih vprašanj izjavil: „Kar zadeva vprašanja manjšine, to ni sindikalni problem, marveč gre tukaj za vprašanja, ki jih izkoriščajo predvsem ,šovinisti na obeh straneh1." In je še dodal, da od nemških nacionalistov zahtevano ugotavljanje manjšine odklanjajo tudi sindikati, ker je to ponovitev plebiscita in bi za pripravo bila potrebna propaganda z obeh strani. Končno je bilo pri razgovorih vse tisto, kar se je dogajalo okoli 10. oktobra, prikazano kot „spodrsljaji posameznikov ali posameznih skupin, ki bi morda izostali, če bi slovenske organizacije sodelovale pri pripravah"; kar je bilo takrat napisanega, pa je eden izmed sogovornikov označil za »izliv svobode tiska". Zdaj je slika teh razgovorov le že nekoliko bolj popolna, celo tako popolna, da naravnost kriči po tem, da si jo ogledamo malo bolj od blizu. Pri tem mislimo v prvi vrsti seveda na tiste stvari, ki nas neposredno zadevajo — to so dogodki okoli 10. oktobra in to so vprašanja manjšine. Tukaj pa je treba z vso odločnostjo povedati jasno besedo na obe strani, na naslova obeh partnerjev pri teh razgovorih. Čeprav smo na Koroškem v odnosih večinskega naroda do manjšine vajeni že marsikaj in imamo tozadevno res že bogate izkušnje, moramo priznati, da kljub temu vedno spet doživimo kakšno novo presenečenje. Za takšno »novost“ nedvomno gre pri interpretaciji, ki jo je pri razgovorih — po pisanju Volkswille — dal predsednik Suchanek o vprašanjih manjšine, namreč da so to vprašanja, ki jih izkoriščajo predvsem „šovinisti na obeh straneh". Mislimo, da je taka trditev prav tako zgrešena in neutemeljena, kot je nestvarno in v konkretnem primeru naravnost neodgovorno govoriti o „ekstremistih na obeh straneh". Tisti, ki je spričo groženj z genocidom prisiljen boriti se za svoj narodni obstoj, je namreč prav tako malo »šovinist", kot je „ekstremist“ oni, ki opozarja na neizpolnjena določila zakonov, ustave in meddržavnih sporazumov. Zato poigravanje z neko čudno »izravnalno pravičnostjo" (če s prstom požugam na eno stran, moram s pestjo udariti na drugo) nikakor ni na mestu v vprašanjih, ki so življenjske važnosti Socialno zavarovanje v minulem letu Skupni dohodki vseh ustanov socialnega zavarovanja v Avstriji so lani znašali okroglo 44,7 milijarde šilingov. Od tega je odpadlo 32,4 milijarde ali 72,5 % na prispevke, ki so jih plačevali delodajalci in delojemalci. Prispevki iz javnih sredstev so dosegli 10,9 milijarde ali 24,4% (n. pr. državni prispevek k pokojninskemu zavarovanju 8.279 milijonov šilingov, k nezgodnemu zavarovanju v kmetijstvu in gozdarstvu 56 milijonov, k bolniškemu zavarovanju kmetov Nova vrednost dinarja Po določitvi nove vrednosti jugoslovanskega dinarja je Narodna banka Jugoslavije objavila tudi novo listo tečajev, ki velja od 24. januarja dalje. Za 100 avstrijskih šilingov velja zdaj tečaj 57,69 din, za 1 ameriški dolar 15.— din, za 100 zahodnonemških mark 409,84 din, za 100 italijanskih lir 2,40 din, za 100 švicarskih frankov 343,04 din, za 1 angleški funt 36.— din, za 100 francoskih frankov 270,07 din, za 100 švedskih kron 289,95 din, za 100 belgijskih frankov 30.— din, za 100 danskih kron 200.— din, za 50 grških drahem 50.— din, za 100 nizozemskih forintov 414,36 din itd. 266 milijonov, povračilo izplačanih stanovanjskih doklad 265 milijonov šilingov itd.). Preostalih 1,4 milijarde šilingov pa so ustanove socialnega zavarovanja prejele iz raznih drugih dohodkov, med katere spadajo n. pr. tudi pristojbine, ki jih morajo zavarovanci plačati za zdravniške recepte. Izdatki so lani znašali za bolniško zavarovanje 12 milijard, za pokojninsko zavarovanje 30,2 milijarde in za nezgodno zavarovanje 2,1 milijarde, tako da skupno obsegajo okroglo 44,3 milijarde šilingov. Bolniške blagajne se zdaj že vrsto let borijo z velikimi težavami, ki jih povzroča nenehno naraščanje stroškov, katerih po mnenju strokovnjakov že v doglednem času ne bo več mogoče kriti s tradicionalnimi dohodki bolniških blagajn. Glavno obremenitev pri tem predstavljajo tri vrste Izdatkov: izdatki za zdravniško pomoč, ki so v zadnjih desetih letih narasli za 184 odstotkov, izdatki za zdravila, ki so v istem obdobju porasli za 208 odstotkov, In Izdatki za oskrbo v bolnišnicah in zdraviliških ustanovah, ki so bili lani celo za 252 odstotkov večji kot leta 1960. Nasprotno pa so dohodki bolniških blagajn v tem obdobju narasli le za 163 odstotkov. Zato je razumljivo, da se v pristojnih krogih že resno bavijo z vprašanjem, kako doseči moderno obliko socialnega bolniškega zavarovanja, da bi lahko zadostili vsem zahtevam v službi zavarovancev. PORAST SVETOVNEGA TURIZMA Po podatkih mednarodne zveze za turistična potovanja je bil svetovni turizem lani izredno razgiban. Čez državne meje je potovalo okrog 167 milijonov ljudi, to je v primerjavi z letom poprej porast za kakih 8 %, medtem ko so se dohodki od turizma povečali za približno 11 % na 17 milijard dolarjev. V zadnjem desetletju pa se je število turistov v mednarodnem prometu podvojilo in dohodki so narasli celo za 250 %. Na podlagi tega razvoja pričakujejo, da bo mednarodni turizem že prihodnje leto zajel več kot 200 milijonov ljudi. Porast mednarodnega turističnega prometa v letu 1970 je v bistvu nadaljevanje zelo ugodnega razvoja prejšnje sezone, ko se je število turistov povečalo za 10 %, devizni dohodek pa za 12% v primerjavi z letom 1968. Kakor znano, sta leti 1967 in 1968 pomenili v mednarodnem turizmu leti stagnacije, zadnji dve leti pa sta spet vzbudili upanje gospodarstvenikov in državnikov. Lanskoletni razvoj mednarodnega turizma pa je pokazal še nenkaj drugega, namreč dejstvo, da se turisti v glavnem ne odločajo več za tradicionalna potovanja. Ne odločajo se več toliko za Ažurno obalo in druga znana turistična središča, marveč jih vleče mnogo bolj v Azijo in Afriko. V Afriki se je turistični promet povečal za več kot 15 odstotkov, promet se je povečal tudi v vseh Azijskih državah, Japonska pa je s svetovno razstavo v Osaki dosegla rekordnih 64 % porasta turizma. Dobri poznavalci svetovnih turističnih gibanj napovedujejo turizmu sijajne čase. Če se bo obdržal sedanji razvoj, bi svetovni turizem že leta 1972 dosegel promet 200 milijonov ljudi; v primeru, da bi prišlo do stagnacije ali celo padca, kot v letih 1968-69, pa bi bilo to število doseženo šele leta 1975. Optimisti menijo, da je spričo dejstva, da se je svetovni gospodarski položaj znatno umiril, treba sprejeti prvo varianto. za celo narodnostno skupino in ki sodijo med najvažnejše probleme deželne politike. To spoznanje bi končno moralo prevladati — če že ne v glavah tistih, ki so še vedno zaslepljeni z miselnostjo preteklosti — vsaj na vodilnih mestih na Koroškem; prevladati pa bi moralo predvsem tudi v Sloveniji, ne nazadnje v odnosu matičnega naroda do svoje manjšine v zamejstvu. V tem pogledu je bila v Sloveniji v zadnjih tednih povedana marsikatera trpka beseda kritike, ki pa je šla — kakor se je pokazalo ob obisku predstavnikov slovenskih sindikatov in njihovih razgovorih v Celovcu — očitno mimo ušes tistih, katerim je bila namenjena. Ali predsednik Kropušek in njegovi tovariši niso ničesar slišali o tem, kako slovenska javnost sodi o »ceni", ki jo je v zadnjih letih plačevala Slovenija za tako imenovane „dobrososedske odnose"? Ali pa sta v povezavi z lanskoletnim 10. oktobrom skupno izrečena obsodba »ekstremistov na obeh straneh" in z zgovornim molkom tolerirana redukcija manjšinskega vprašanja na nesprejemljivo tezo o »šovinistih na obeh straneh" morda že drobiž za nadaljnje plačevanje te »cene"? V tem primeru svetujemo, da se zamislijo ob članku »Iztreznitev" v Tribuni št. 11/1970 ali ob članku »Idila in resničnost" v reviji Teorija in praksa št. 12/ 1970; če pa se jim to zdi preveč mladostno zanesenjaško, se lahko poglobijo v gotovo dovolj »zrela" mnenja, objavljena o teh vprašanjih v Naših razgledih št. 24/1970 (bolj koristno bi seveda bilo, če bi to napravili že pred obiskom na Koroškem). Koroški Slovenci smo tudi in še posebno zainteresirani na tem, da med deželo, v kateri živimo, in deželo, v kateri živi naš matični narod, vladajo čim boljši odnosi in čim tesnejši stiki. Za tak razvoj smo se vedno trudili (že tedaj, ko so drugi še postavljali železne zave- se!) in smo za to doprinesli tudi marsikatero žrtev. Toda pod nobenim pogojem nismo pripravljeni biti »drobiž", s katerim bi poravnavali medsebojne račune, kakor tudi nočemo, da bi našo vlogo mostu kdo razumel tako, da bi po tem mostu hodili in si na hrbtu manjšine prožili roke. Zato moramo ob srečanju predstavnikov koroških in slovenskih sindikatov povsem jasno povedati, da je vtis, ki ga je tozadevno zapustilo srečanje, naravnost porazen — porazen tako za koroško kakor še posebno za slovensko stran. Vprašujemo zastopnike iz Slovenije: Koga ste imeli v mislih, ko ste v povezavi z lanskoletnim 10. oktobrom obsojali »ekstremiste na obeh straneh"? Kako ste mogli molčati, ko je bilo v zvezi z manjšinskim vprašanjem govora o »šovinistih na obeh straneh"? Ta vprašanja terjajo jasen odgovor, to tembolj, ker je bilo zadržanje slovenskih zastopnikov v koroškem tisku spet enkrat izkoriščeno na način, ki je lahko v škodo tukajšnji slovenski narodnostni skupnosti in sploh ugledu vsega slovenskega naroda. Če pa je bil — kar se je ob takih priložnostih menda tudi že dogajalo — tokrat spet kdo »okrog prinešen", potem naj bo vsaj toliko pogumen in samozavesten, da bo to tudi priznal in javno povedal, kdo mu je kaj »podtaknil". Slepomišenje in nepotrebno upogibanje hrbtenice (ljudski jezik ima za to še mnogo bolj slikovit in primeren izraz) je že v preteklosti povzročilo dovolj škode. Ob nadaljnjem takem zadržanju pa se niti ne bi čudili, če bi zastopnike iz Slovenije v doglednem času vabili tudi na skupno proslavljanje »zmage v nemški noči" ali celo na odkrivanje spomenikov nacističnim vojnim zločincem in podobnim za svobodno in nedeljeno Koroško »zaslužnim osebam" — vse seveda v duhu dobrega sosedstva. posiROKecpsvecu PARIZ. — Prejšnji teden so v Parizu zabeležili vse prej kot razveseljiv »jubilej" — namreč stoto sejo tako imenovane četverne konference o Vietnamu. Čisto v »jubilejnem" vzdušju je bil tudi njen potek. Ameriški predstavnik je spet poudaril Nixo-novo »mirovno pobudo" in valil krivdo za odgovornost na nasprotnike. Vodja sever-novietnamske delegacije je obratno poudaril, da Nixonu tudi po dveh letih pritiska ni uspelo zlomiti vietnamskega odpora. Predsednica delegacije vietnamskega osvobodilnega gibanja in začasne revolucionarne vlade Nguyen Thi Binh pa je resignira-no ugotovila: »Pariška konferenca ima danes svojo stoto sejo, ne da bi v dveh letih karkoli prispevala h koncu vojne v Vietnamu, kar je v nasprotju s pričakovanji ljudstev Vietnama, Amerike in sploh sveta." LJUBLJANA. — Podpredsednik republiške skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej je izročil bivšemu dolgoletnemu priorju kartuzijanskega samostana Pleterje dr. Leopoldu Edgarju-Lavovu red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je ob njegovi 90-letnici odlikoval predsednik SFR Jugoslavije Tito za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično graditev države. Poleg predstavnikov političnega življenja in cerkve so se slavnosti udeležili tudi nekateri borci, s katerimi je prior dr. Edgar sodeloval med narodnoosvobodilnim bojem, ko je nudil zavetišče partizanom v svojem samostanu. DUNAJ. — Vodstvo KP Avstrije je pozvalo svoje člane, naj na letošnjih predsedniških volitvah ne glasujejo za OVP-jevske-ga kandidata dr. Waldheima. V tozadevnem sklepu stranke je rečeno, da so avstrijski komunisti na dosedanjih predsedniških volitvah podpirali kandidate SPO ter je odvisno samo od socialistične stranke in njenega kandidata, ali bodo to storili tudi letos. BONN. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je bil v začetku tega tedna na dvodnevnem obisku v Franciji, kjer je imel razgovore s predstavnikom francoske republike Pompidoujem in predsednikom francoske vlade Chaban-Delmasom, medtem ko je nemški zunanji minister Scheel razpravljal s francoskim zunanjim ministrom Schumannom. Predmet razgovorov, ki so sodili v okvir rednih sestankov vodilnih predstavnikov obeh držav, so bili aktualni mednarodni problemi, pa tudi bilateralna vprašanja. Važno mesto so zavzemala vprašanja evropske združitve, kjer med Bonnom in Parizom že vsa leta obstajajo precej različni pogledi. Prav tako pa je bilo govora tudi o berlinskem vprašanju, katerega trenutni zastoj po mnenju obeh državnikov onemogoča nadaljnje korake za normalizacijo odnosov med obema deloma Evrope. KAMPALA. — V odsotnosti predsedni- ( ka Miltona Oboteja je bil v afriški državi Ugandi izveden državni udar. Po triurnih j bojih v glavnem mestu Kampali in na le- ! tališču Entebeju je oblast prevzela vojska ! pod vodstvom generalmajorja Amina Da- j da. Predstavniki njegovega vojaškega reži- : ma so razglasili, da so se odločili za vojaški udar zaradi nezdravih razmer in ko- j rupcije v vladi, katere politika bi privedla do prelivanja krvi v državi. Dosedanjemu predsedniku Oboteju očitajo, da je s svojo gospodarsko politiko podpiral bogate, medtem ko so revni postajali se revnejši. CAPE KENNEDY. — V Ameriki so v teku zadnje priprave za izstrelitev vesoljske ladje »Apollo 14", s katero bodo v nedeljo odleteli trije astronavti na Luno. Poveljnik ladje Shepard je prepričan, da bo ta polet najpomembnejši od vseh dosedanjih-Na Luni naj bi ameriški astronavti izvedli dva »sprehoda", potem pa se bodo spet vrnili na Zemljo. MOSKVA. — Sovjetsko lunino vozilo »Lunohod 1“ je izpolnilo program tretjega Luninega dne. Ena od glavnih nalog v tem obdobju je bila »odpeljati" vozilo nazaj na tisto mesto, kjer je 17. novembra lani pristala vesoljska ladja »Luna 17“ in izto- I vorila Lunohod 1 na površje Lune. Naloga je izvrstno uspela, zdaj pa ima Lunohod 1 »počitnice" do 7. februarja, dokler traja Mesečeva noč. Dosedanji manevri Luno- { hoda 1 dokazujejo, da brzhibno delujejo vsi instrumnti ter da so navigacijski sistem« način navigacije, daljinsko usmerjanje in vodenje vozila uspešno prestali vse dosedanje preizkušnje. WASHINGTON. — Ameriški demokratski senator George McGovern je pozval Ameriko, naj naveže diplomatske stike & LR Kitajsko ter vlado v Pekingu prizna za »dejansko kitajsko vlado". Po njegovem mnenju gre pri sedanji ameriški politiki, ki priznava Cangkajškov režim na Tajvanu« za »čisto blodnjo". Ameriški »miti in strahovi" v zvezi s Kitajsko pa po izjavi Mo Governa lahko postanejo »najdražje in najnevarnejše neresnice v vsej ameriški javit' politiki". TUDI v LETOŠNJEM FEBRUARJU: Mesec slovenske knjige Prihodnji mesec se bomo spet spominjali obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in ob tej priložnosti — kakor vsako leto — obhajali kulturni praznik slovenskega naroda. V proslavljanje tega vseslovenskega praznika se bomo z različnimi prireditvami vključiti tudi koroški Slovenci. Izmed vseh kulturnih dobrin je z imenom Franceta Prešerna najresneje povezana slovenska beseda — slovenska knjiga. Utirati lej knjigi pot med naše ljudi je torej ena glavnih nalog, ki se nam postavljajo ob vsakoletnem kulturnem prazniku slovenskega naroda. In tej nalogi tudi shiži akcija, ki jo že nekaj let tekom meseca februarja izvajata v tesnem sodelovanju naš list in knjigarna „Naša knjiga" — akcija pod geslom MESEC SLOVENSKE KNJIGE. Tudi letošnji februar bo MESEC SLOVENSKE KNJIGE, mesec posebno ugodnih priložnosti za nakup slovenskih knjig. V knjigarni »Naša knjiga" bo spet pripravljena bogata kolekcija najrazličnejših slovenskih knjig: leposlovnih in poljudno-znanstvenih, zabavnih in poučnih, za odrasle in mladino. Naš list pa bo vsak teden sproti (prvič že v današnji številki) objavljal kratke izbore knjig z navedbo cen in Jako omogočil, da interesenti knjige lahko izbirajo tudi doma in jih Potem v knjigarni naročajo po pošti. Še bolj pa se bo seveda izplačal obisk v knjigarni, kjer bo izbira še mnogo bolj pestra. Ljubitelje slovenske knjige že danens opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih bo spet nudit MESEC SLOVENSKE KNJIGE! „fOaZada na dedu” dunajska drsalna REVIJA GOSTUJE V CELOVCU O letošnjem gostovanju Dunajske drsalne revije v Celovcu, kjer bo °d 4. do 14. februarja izvajala v testni hali svoj novi program »Pa-rada na ledu", smo v našem listu že ponovno poročali. Medtem so bili zastopniki koroškega tiska na Dunaju, kjer so si ogledali ta spo-r®d. In tako tudi bralcem našega lista lahko posredujemo nekaj podrobnosti o »Paradi na ledu". Otvoritvi, pri kateri se z baletom predstavijo še solisti Alena Pokorna, Micha + Miloš ter Lara, sledi prvi prizor z naslovom »Papa-Ralii". V teh »skicah iz Italije" nastopajo Michele Colberg, Mona in Peter Szabo, Emoni Puzinger, Fer-Oand Leemans, Lucien Meyer ter »komična dvojica" Herbert Bobek tn Albert Kaye. »Otroci sonca" je naslov pripovedke o ptičjem strašilu, v kateri sodelujeta poleg ba-leta še Alena Augustova in Hugo Dumi er. »Ciganski praznik" je v »govorici” baleta izražena roman-ca iz ciganskega življenja, ki jo •pripovedujejo” Michele Colberg, Ternand Leemans ter Margret God-frey-Alain Herminjard. Ljubiteljem Prvovrstne komike je namenjena komedija »Poročna noč", kjer se v Pravem pomenu besede »izdivjajo" Herbert Bobek, Richard Ledvvig, Lucien Meyer in Albert Kaye. Prvi de! zaključi »'Parada zvezd", pri kateri je Emmerich Danzer središče celotnega ansambla. Tudi drugi del sporeda obsega vrsto privlačnih točk. Najprej nas MED NOVIMI KNJIGAMI: drsalno revija popelje v Grčijo, »IPod akropolo", kjer spoznamo grško folkloro, ki jo skupaj z baletom predstavljajo Alena Augustova, Hugo Durnler, Emmi Puzinger, Fernand Leemans, Herbert Bobek, Richard Ledvvig in Albert Kaye. »Vešče" so norčava zgodba, v kateri Michele Colberg ter Margret Gomfrey-Alain Herminjard prikazujejo abstraktne >in realne stvari. Za veselo medigro s šimpanzoma Jacky in Joe skrbi Lucien Meyer. Potem pa sledi veliki finale z naslovom »Melodije z Dunaja", vizitka dunajskega baleta na ledu, ko se ob pestrem venčku nesmrtnih dunajskih melodij še enkrat predstavi s svojim obsežnim znanjem Emmerich Danzer in celotni ansambel Dunajske drsalne revije. O visoki umetniški ravni in vrhunskih športnih dosežkih solistov in o eksaktnih nastopih baleta smo prav tako že pisali, kot smo navajali podatke o razkošni opremi ter o privlačni glasbi in čarobnih svetlobnih efektih. Vsega tega ne bomo ponavljali, saj je v besedi tudi težko zajeti vse tisto enkratno doživetje, ki ga nudi predstava Dunajske drsalne revije. To je treba videti in slišati — doživeti. In za tako doživetje bo dovolj priložnosti, saj bo imel ansambel med svojim gostovanjem v Celovcu kar 15 predstav, od tega dve popoldanski (v petek 5. februarja in v ponedeljek 8. februarja) posebej za mladino. Popoldanske predstave (ob 14.30 uri) so predvidene za 5., Skupnost slovenskih gledališč za razvoj odrske umetnosti na celotnem narodnem prostoru V prostorih slovenskega Kulturnega doma v Trstu je prejšnji teden zasedal upravni odbor Skupnosti dramskih gledališč Slovenije, ki se je bavil z raznimi vprašanji s posebnim ozirom na prizadevanje za razvoj in napredek gledališke umetnosti na celotnem slovenskem narodnem prostoru. V tej skupnosti so včlanjena vsa slovenska poklicna dramska gledališča, torej Drama SNG v Ljubljani in Mariboru, ljubljansko Mestno gledališče, Slovensko ljudsko gledališče v Celju, Mladinsko gledališče v Ljubljani, Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici in Slovensko gledališče v Trstu kot edino poklicno gledališče zamejskih Slovencev; kot najnovejši član pa je bilo sprejeto tudi novo nastalo eksperimentalno gledališče „Glej“ v Ljubljani. Na tržaški seji je upravni odbor Skupnosti dramskih gledališč Slovenije posvetil posebno pozornost seveda tamkajšnjemu Slovenskemu gledališču, ki mu kot edinemu poklicnemu gledališču zamejskih Slovencev pripada še posebno važna vloga. V razpravi o predlogih za koordinirano gledališko delovanje med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Avstriji pa je odbor sprejel sklep, da prihodnjo sejo po predhodnem dogovoru in v sodelovanju z organizacijami koroških Slovencev priredi v Celovcu. Po možnosti naj bi bila ta seja povezana z gostovanjem katerega izmed slovenskih gledališč v Celovcu in je bil odbor opozorjen na dejstvo, da bo tržaško Slovensko gledališče predvidoma letos marca gostovalo v celovškem Mestnem gledališču. >0000<>00000<>0<>00000000c'0000000 6., 7., 8., 12., 13. in 14. februar, večerne predstave (ob 19.30 uri) pa poleg svečane premiere v četrtek 4. februarja še za 5., 6., 9., 10., 11., 12. in 13. februar. Cena vstopnic je ostala enaka kot lani ter znaša za sedeže od 60 do 90 šilingov, za stojišča pa 25 šilingov. Vstopnice prodajajo vsi potovalni uradi (tudi v Jugoslaviji), pred posameznimi predstavami pa se bodo dobile se- Knjiga o pisatelju Francetu Bevku Že lani smo v našem listu kratko poročali, da je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala »Bevkovo knjigo", ki je bila pravzaprav namenjena za pisateljevo osemdesetletnico, je pa izšla za njegovo smrt. O tej »Bevkovi knjigi" je vredno povedati malo več, zato jo hočemo tudi našim bralcem nekoliko podrobneje predstaviti. »Bevkova knjiga" je v eni izdaji knjiga o pisatelju Francetu Bevku in knjiga z izborom njegovih del. Uredil jo je Bogomil Gerlanc, ki je pri izboru stremel za tem, da bi pisatelja Bevka predstavil v vseh odtenkih njegovega literarnega ustvarjanja. Zato je knjiga razdeljena v več »poglavij", ki nosijo naslove: Pisatelj o sebi in svojem delu; Naš veliki mladinski pisatelj; Povesti iz domačijskih korenin; Znamenja na nebu; Lajajmo, lajajmo, moji otroci; Dozorela je naša pravica. V prvem poglavju pripoveduje Bevk o svoji mladosti, o sebi in svojem delu; v drugem poglavju so objavljene njegove otroške pesmi in najlepša mladinska proza; v naslednjem sledijo značilni odlomki iz Bevkovih romanov in povesti; četrto poglavje obsega odlomke iz Bevkovih zgodovinskih romanov; v petem poglavju je Bevk s svojimi spisi glasnik svojega primorskega ljudstva v boju proti fašističnemu nasilju; v šestem poglavju pa je zbranih nekaj spisov, ki jih je Bevk napisal v partizanih in po osvoboditvi. Poleg tega vsebuje knjiga kronološki pregled Bevkovega življenja, kjer je France Dobrovoljc nanizal vse važnejše dogodke od rojstva do smrti ter opozoril na uspehe in udarce, na ponižanja in na dokaze časti, ki jih je bil deležen France Bevk. Za konec pa je dodana še zelo obsežna Bevkova bibliografija, v kateri je Bogomil Gerlanc podal pregled vseh knjižnih izdaj, ki so povezane z imenom Franceta Bevka, namreč popis Bevkovih izvirnih knjižnih izdaj, izdaj izbranih spisov ter prevodov v tuje jezike, prav tako pa tudi pregled Bevkovega prevajalskega in uredniškega dela. Iz tega pregleda je šele prav razvidno, kako bogata je knjižna dediščina, ki jo je svojemu narodu zapustil veliki slovenski pisatelj France Bevk. »Bevkova knjiga" je izšla v velikem formatu in na lepem papirju ter obsega 216 strani. Naslovno stran krasi pisateljev portret, delo nedavno umrlega slovenskega slikarja Gojmira Antona Kosa; ista podoba je knjigi dodana še kot barvna slikovna priloga. »Bevkovo knjigo" dobite oziroma naročite lahko tudi v knjigarni »Naša knqiga“ v Celovcu, Wulfengasse, kjer v broširani izdaji stane samo 50 šilingov. Za vsakega ljubitelja slovenske književnosti bo ta knjiga res lepa obogatitev. veda tudi pri blagajni v mestni hali. Veliko obiskovalcev pričakujejo letos tudi iz Slovenije (zlasti ker v tej sezoni v Ljubljani ni gostovala ameriška drsalna revija „Holiday on ice") ter so prireditelji posvetili tozadevni propagandi še posebno pažnjo. KULTURNE DROBTINE £ Na pobudo Tehniškega muzeja Slovenije in ob sodelovanju Tehniškega muzeja v Pragi je bila v Tehniškem muzeju na Dunaju prirejena mednarodna razstava o življenju in delu znanega avstrijskega iznajditelja slovenskega rodu Josipa Ressla. Razstavo je odprl avstrijski minister za gradnje in tehniko Moser, slavnosti pa sta se udeležila tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak in češkoslovaški poslanik Komarek. Tehniški muzej Slovenije je zastopal Marjan Vidmar, pozdrave rektorja ljubljanske univerze je posredoval dekan strojne fakultete prof. ing. Albert Struna, častne goste pa je po razstavi vodil prof. dr. Vladimir Murko. Q Dne 8. februarja bodo odprli rojstno hišo pisatelja Frana S. Finžgarja kot Finžgarjev spominski muzej. Slovesna otvoritev v Doslovčah bo ob K. uri popoldne, zvečer pa bo na bližnji Breznici kulturni spored v počastitev Prešernove obletnice. Ob tej priložnosti bodo učencem šole v Zabreznici podelili zlate Finžgarjeve bralno značke, pevski koncert pa bo izvajal mešani zbor z Jesenic. £ V londonski galeriji „Academy" je trenutno razstava dunajske galerije „Se-cossion". Razstavljenih je okoli <00 del, zastopani pa so tudi koroški umetniki Cie-mentschitsch, Boeckl, Kolig in Jungnickel. Razstava ostane odprta do 7. marca ter je deležna izrednega zanimanja, saj dnevno naštejejo skoraj 2000 obiskovalcev. Tone svetina 55 PRVA KNJIGA »Tu posebna vojaška patrulja!" je zavpil rezko v banskem narečju, malo pomolčal in zelo ostro vprašal: »Kdo lam?” ter se navidez brezskrbno prestopil. »Policijska patrulja,” je odgovoril glas v senci, potem Po je ogromen Nemec stopil izza vogala in povesil avto-IY>a!, naperjen v njegove prsi. Še to je dodal: »Hvala bogu, ^obro da nisem streljal." Zagledal ga je pred seboj v belem, kako se je okorno Prestopal proti njemu. Tudi sam je napravil dva koraka. V rol>li svetlobi je zagledal lesk njegovih oči, tako sta si bila blizu. Grozljivo občutje je zagomazelo v njem. Bliskovito je ^vignit puško, rezek pok je predramil razpotje, sam pa se i® pognal v obcestni jarek. Nemec je kriknil in zakrilil z rokami kot ptica, ki je pozabila leteti. Potem se je zgrbil in se grabil za trebuh. Opotekel se je in se zrušil na tla sredi ce-s!e. Z nemške strani so svetleči izstrelki prepredli ulico in stekla so zažvenketola. V ta hrup so zarezali kriki zadetega: »Moji otroci, moji otroci! Na pomoč, ranjen sem!” Primož se je vzpel ob orožju. Pomeril je v telo sredi Ceste, pa ni pritisnil. Z Vojkom sta ležala v isti črti. Vojko i® zakopal obraz v snežena tla. Omamni občutek moči in Zmagoslavja ga je zapuščal. Samo to je čakal, da bi zadeti utihnil. Hropenja pa ni bilo konec. Njegovi kriki so mu grebli v dušo kot kremplji roparice. Po iPrimoževem predlogu se je splazil nekaj metrov nazaj. Potem je mimo njega zdrdral bobneči rafal. Telo na sredi ceste je poskakovalo, ko so ga cefrale krogle. Kriki so utihnili. Vojko je potegnil bombo izza pasu in jo vrgel proti Nemcem. Po eksploziji je zavladal težak molk. Videl je, da se je zadeti Nemec prevalil na hrbet. Veliko truplo je ležalo sredi ceste stegnjeno, popolnoma mirno. Bilo je brezbrižno kot podrto drevo. Oblak je odgrnil mesec itn svetloba je vrgla sence na obraz, ki je bil spačen od osuplega razočaranja. Ogledal si ga je z začudenim mirom in prepričan je bil, da ga ne bo nikoli pozabil. Ob njem je ležala sredi ceste brzostrelka, ki je n'i upal nihče pobrati. Splazil se je do vogala. Medtem jim je Orlov poslal na pomoč še eno trojko. Po krotkem boju so Nemce pregnali v mesto. Noč je preplavilo streljanje na mnogih mestih nod reko in železnico. Mitraljezci so prodrli nad f>ostajo. Tu sta se Primož in Vojko dobro znašla. Pred leti sta se z vlakom vozila v gimnazijo. V soju raket so se pod njima zalesketale tirnice, dolgočasno postajno poslopje, za njim pa reka, most, velika betonska cesta in mesto s tovarnami. Tik ab postaji je bila krpa prostora, kjer so včasih zbijali žogo in se 'igrali. Tam blizu so se ustavljati avtobusi, ki so vozili v mesto. Spomnila sta se, kako sta skakala zadaj na lestvice in se vso zimo kot črna potnika vozila v mesto. Nazadnje ju je na strmem klancu pričakal policaj. Vojko jo je pravočasno popihal na streho med kovčke, Primož pa se je obotavljal in je zato dobil dve krepki z gumijevko čez zadnjico. Po tirnicah, tik pod cestnim nadvozom, so ob kret-niškem vozlu begale temne postave. Ugibala sta, kdo je spodaj. Ko je streljanje za hip utihnilo, sta spoznala jezni, hripavi dinamitarjev glas. Marko je s svojimi polagal mine. Oba mitraljezca sta vžgala po postaji, da bi zaščitila mi-nerce, spodaj pa je Marko vpil: »Prižgi mine!" Potem so zahrumele eksplozije, ki so sledile druga za drugo. Po zraku so kot ponorele žuželke prižvižgali težki kosi razstreljenih tirnic in kamenja. Nehote so pritisnili glave k tlom, globoko sopli in kleli od navdušenja in strahu za lastne glave. Čez čas se je v grmovju pod njimi oglasilo: »Ne streljajte, vi mladi hudiči, dinamitar gre!" Nestrpno sta gledala Primož in Vojko v grmovje, kjer je brstelo, kot bi lomastil medved ali trop divjih svinj. Naposled se je Marko le pririnil skozi grmovje, se zazibal na robu, napravil nekaj korakov naprej, da je bil v zavetju, potem pa se je sesedel v sneg. Za njim so legli v sneg njegovi minerci. Ko je prišel do sape, je najprej vse po vrsti preklel in se hudoval na ves glas: »Prekleta strmina! Jezik mi je visel do pasu in se mi vozljal med nogami in kroglami! Fantje, kje je požirek? Ustavlja se mi srce.” Snel je kučmo in se z njo brisal po čelu. Ko so mu povedali, da je zašel med abstinente, jih je proglasil za mlečnozobce in predlagal: »Daj, Vojko, pošlji koga po pijačo, da ne bomo prezebali v snegu, dovolj škode smo napravili Nemcem in zaslužili smo ga požirek!" Nemci so iz mesta poizkusili napraviti izpad. Na betonski cesti so posvetile luči žarometov. Oklopni avto je hitel na pomoč in bruhal ploho izstrelkov. Za njim pa je čez most prodirala pehota in si pot razsvetljevala z raketami. »Glej satana! Da me ni tam! Položil bi mino hrošču pod kolo!" se je pridušal Marko. Primož ga je pomiril, da pelje v zasedo. In res je zabobnela težka strojnica, za njo pa je usekala protitankovska puška, in oklopni avto so objeli plameni. Posadka je planila iz vozila in obležala pobita na cesti. Pni savskem mostu se je oglasil težki top. n a U q 1tl i>e0č>0<><>0<><><>0<><><>C><><>00<><>00<><> <>000<>0<>00<>0<>00<>C Ta „popravek“ nam je poslala dunajska založba Freytag-Berndt und Artaria. Sklicuje se na tiskovni zakon, katerega splošno kritizirana in zastarela določila nas obvezujejo, da zahtevani popravek objavimo ne glede na to, ali je upravičen oz. ali odgovarja resnici. Zato ga tudi objavljamo in s tem zadoščamo zakonu. Sicer pa bo bralec „inkriminiranega“ članka ob branju sedanjega „popravka“ lahko sam ugotovil, da gre ta popravek povsem mimo bistva stvari. Mislimo, da je res postranskega pomena, ali je predmetna karta stara eno ali sedem let; z naslovom, kot je bila opisana in kritizirana v dotičnem članku, je slej ko prej najnovejša izdaja. Tudi izdaja neke druge karte (čeprav delno za isto ozemlje) je nikakor ne more spraviti s sveta; predvsem pa ne more veljati kot „popravek“ prej zagrešenih napak in založba s svojim tozadevnim opozorilom pravzaprav samo potrjuje in priznava, da s kritizirano karto res ni bilo vse v redu. Da je njen popravek na zelo slabih nogah, se je očitno zavedala založba sama. To zelo jasno izhaja iz spremnega pisma, s katerim nam je poslala besedilo popravka. V želji po čim boljši obveščenosti bralcev našega lista v celoti objavljamo tudi to pismo, ki se glasi: Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — 9ranata. Zvedeli so, da je v njej bila ubila mali z otrokom. ^ velikem gozdu so se kolone združile. Brigada se je pogladila in povečala. Posamezne skupine mobilizirancev s° odhajale druga za drugo v varstvu močnih zaščilnic. Na cesti je dogoreval tovornjak. Ko je kurir prišel do Posede, je poslal Primož nekaj rafalov na kolono, ki je z brzostrelnim topom prodirala iz mesta. Preden so se razporedili, so bili oni že daleč v gozdu. Ura se je nagnila čez polnoč. Brigada se je vračala v *avetje hribov. Votlo bobnenje topov, ki so tolkli v prazno, j® ostalo za njimi lin je nazadnje ponehalo. Hodili so neutrudno. Vojko je lovil redke zvezde po nebu. Bil je žalosten. Nemčevih krikov ni mogel pozabiti. Nekaj je bilo v njegovem glasu, kar ga je pretreslo. Ta je umiral drugače *efo kolono in kulturbundovce. Čez pol ure so pod seboj zagledali v gosjem redu razvrščeno nemško kolono na smučeh. Šla je po sledovih brigade. Vlegli so se in jih napadli. 2 Korpus je mobiliziral vso rimo. Noč za nočjo so se kolone spuščale s hribov, lajanje psov ni utihnilo, povsod so bile sence, nemir, detonacije in streljanje. Vojna je divjala povsod, v gozdovih 'in mestih, podnevi in ponoči. Brigade so udarjale zdaj tu zdaj tam. Polnile so se z novinci in borbeni duh ljudstva se je širil kakor požar v stepi. Neke deževne noči se je brigada proti jutru vračala iz naselij ob progi. Borci so bili na nogah že od prejšnjega dne. Utrujenost jim je lezla v mišice in bili so zaspani. Znašli so se pred mostom čez majhno rečico sredi doline. V gozdu je bilo temno kakor v rogu in možje so ves čas zadevali drug ob drugega. Zveza je bila večkrat pretrgana. Zato so napredovali počasi, venomer so čakali na skupine, ki so zaostajale. Posebno novinci so največkrat pretrgali zvezo. Niso bili vajeni noči in ne pohodov. Šele ko so se bližali dolini, so s težavo uredili kolono. Ker so bili na pobočju dobra tarča topovom iz postojanke, ki se je prikazala v medli svetlobi, so komandirji priganjali, spodbujali in kleli. Psi v zaselku so lajali, da bi zbudili mrliče, ne le nemških žandarjev. Napredovanje kolone je ovirala tudi živina, ki so jo za bolnice in enote na osvobojenem ozemlju nabrali po dolini. »Če je zaseda ob mostu, bo hudič,' je dejal Orlov Svarunu, komandantu brigade. Ta mu je odvrnil: »Upam, da jih ne bo, ker gremo s prevelikim hrupom, preveč nas je, da bi nas upali napasti.” Orlov se je smejal tej posrečeni domislici, Svarun pa je vseeno odredil, da bodo tri bojne skupine razbile zasedo ob mostu. Zato se je kolona, preden se je spustila v dolino, ustavila. Oviral jih je tudi plaz, ki je zasul pot, da se je živini globoko vdiralo. Borci so spravljali živali naprej s silo, jo kleli, psovali in tepli. Na tišino ni nihče mislil. Celo nekaj roket, ki so v naselju švignile v nebo, ni prav nič zaleglo. Ko so bili na najnevarnejšem mestu, je zari-gala mula z visokim, presunljivim glasom. Za njo so začele po vsej koloni mukati krave, borci pa vpiti in kleti na ves glas. Z neba se je vlil dež in Orlov je dejal, da je zdaj vse na kupu, kar jih sploh lahko doleti na pohodu. Prav nič ni bilo čudno, da ob mostiču čez reko ni bilo zasede, kot je predvideval Svarun. Bojne skupine so ugotovile, da so Nemci bili v zasedi in so pobegnili, ko so se začele oglašati krave. Šli so čez most. Orlov je prisluhnil ropotu konjskih kopit po trhlih mostnicah. Pod njimi je v temi šumela narasla kalna reka. Za njim je prišel Karel in ga lopnil po ramenu. »No, Orlov, prižgi čik, ker si s kravami preplašil Nemce!" Prekoračili so dolino in se povzpeli v Škofjeloško hribovje. Veter je hrumel po drevju in dež je neusmiljeno pral. Šli so počasi naprej, ker so morali vse pogosteje počivati. Takoj ko so luči postojanke potonile med drevjem in ko je neposredna nevarnost minila, so postali brezbrižni in popadla jih je utrujenost. Pot je bila strma in blatna. Čofotali so po sneženi čobodri in ni bilo čevljev v koloni, ki bi jih nosile suhe noge. V gozdu je curelo z neba in drevja. Bilo je temno kot v rogu, zato so lezli po polževo. Na nekaterih mestih so se celo držali za roke, nekateri pa celo kravam in mulam za repe, da ne bi pretrgali zveze, ker je prišlo po koloni povelje, da bo ustreljen, kdor bo pretrgal zvezo. Tudi Primož se je držal za rep težkega vola, ki ga je vodil Vojko. Žival je stopala dostojanstveno in varno. Brez posebnega truda je vlekla navkreber zaspanega mitraljezca, z isto potrpežljivostjo kot včasih plug in druga težka bremena. Primož se je predal razkošju volovskega repa ir* zaprl oči. Dremal je In sanjaril, noge pa so se same premikale. Grenkobo, ki se je nabirala v ustih, je preganjal z žvečenjem krhljev. Včasih je na široko odprl usta in pustil, da mu jih je zalil dež. Ze nekaj noči zapored so bili na nogah in navadil se je dremati stoje. Tako so delati tudi drugi, dokler ni eden od premikajočih se sanjačev zgrešil prednika in strmoglavil čez skale med drevje. Počivali so na nahrbtnikih, naslonjeni ob drevje in zaspali v trenutku, ko so sedli. Od vse kolone so bili budni samo dežurni in komandirji. Ko je prišlo povelje »naprej", so drug drugega zbudili, potem pa so spet brezčutno hodili skozi temo, ki je na vzhodu bledela. Novinci so kar naprej spraševali, kdaj se bodo ustavili, kdaj bo počitek, kam gredo. Starejši partizani pa so jim odgovarjali prizanesljivo, kot učitelji šolarjem, da se bodo ustavili morda čez eno uro ali dve. Tema je začela bledeti tudi med drevjem. Jutro j® surov čas, ko spanec najbolj mori človeka. Primoža je prebudil Orlov, ki je prišel ob koloni in psoval na ves glas, ker so pretrgali zvezo. Za njim je z drobnimi koraki hitela Ana, zavita v nemško šotorsko krilo. »Kot senca mu sledi," je z bridkostjo v srcu pomislil Primož, ko sta izginila med drevjem. Jeza se mu je pretakala v zavist in žalost. Sum, da je nemška agentka, je tudi pri njem počasi kopnel. Vedel je, da jo opazujejo. Da je Gorazd zadolžil tudi Vojka zanjo. Vojko mu je vsak dan razlagal, kaj je opazil pH njej, toda ugotovila sta, da ni nič sumljivega. Čim bolj p<3 so sumi plahneli, tem večja praznota mu je legala na dušo^ (Dalje v prihodnji številki) past za samce »Neverjetno", je mrmrala Klara. Ni in ni ji šlo v glavo, da jo Bernd vara. In to človek, ki mu je tako brezmejno zaupala. Mar ni storila vsega, samo da bi ohranila njegovo ljubezen? 2 mešanico ogorčenja in žalosti je strmela v pismo, ki ga je našla v žepu Berndovega plašča. Bilo je ljubezensko pismo. Vsaka njegova vrstica je dihala intimnost, ki je vladala med Berndom in dekle-t0®> ki je pismo napisalo. Neka Ka-reen... Počasi jo je vznemirjenje zapustijo in spet je lahko trezno razmišljala. Zavedala se je, kako ljubi Bernda ... Spet ga bo osvojila. Zadnjih pet let je vsako noč prespala v Berndovem stanovanju. Sku-PaJ sta zajtrkovala, pripravila mu Je sendvič za malico ter se potem s Poljubom poslovila od njega kot vsaka ljubeča in iskrena žena. Sicer jih je štela že 35, vendar je "la še vedno izredno privlačna žen-ska, za katero so se moški radi obračali. Z nekakšnim otožnim ponosom Je pomislila, da se lahko meri z vsako precej mlajšo tekmico, vv Nemir se je je znova začel polagati, ko se je začela pripravljati na sestanek z Berndtom. Nalila si je vojni konjak in ga izpila v enem ?°zlrku. Alkohol je učinkoval. Vra-cal ji je omajani optimizem. Zaslišala je zvonec. Srknila je še €n 'Požirek in stekla v predsobo od-Pret Berndu. »Točen si kot vedno," je dejala. »In ti lepa kot še nikoli." . oernd je rezerviral mizo pri »Kam-Ptnskem". V taksiju je vzel Klarino foko v svojo ter jo nežno poljuboval. »Hudo molčeča si danes. Je kaj na-T°he s teboj?" Nasmehnila se je. »Ti molčeče ženske niso všeč?" Zdaj se je nasmehnil Bernd. Očit-?° nič ne sumi. Klara je sklenila, da °y!?rfvidna. Po večerji je Bernd namočil šampanjec. Klara je pila malce baC |0t običaino bernda je to za- »Glej,, da se ga ne nalezeš!" ji je aejal v šali. »Mar nimava razloga za proslav-janje? Pet Jet ni mačji kašelj!" , »Prav imaš, pet let res ni malo, in ' a sva zelo srečna." ,Barva njegovega glasu je v njej udila sum, ki se je spremenil v ledeno grozo. , »bila sva srečna? Mar to ne zveni kot preteklost?" . »Moram ti nekaj priznati, Klara," jf | yiab »Nisem ti hotel prizadejati olečine. Po vsem, kar je bilo med ama, menim, da ti moram ...“ bernd je utihnil, kot da bi iskal primerne besede. Klari se je podiral svet. „Ne reci mi ničesar," mu je proseče rekla. »Ali pa morda pozneje. Tudi jaz ti moram nekaj zaupati...“ Vznemirjeno jo je pogledal. »Zveni nekam svečano." »Zelo resno je. Nikar ne misli, da sem najino ljubezen jemala kot lahkomiselno igro. Zares sem verjela, da brez tebe ne morem živeti. Toda so stvari, ki jih ni mogoče predvidevati ...“ Prekinil jo je ves zmeden: »Ničesar ne razumem!" »Zaljubila sem se." »Zaljubila?!" Z obraza mu je brala, da ji ne verjame. »Kakšna šala je pa spet to?" »Ni mi do šal," je pridušeno dejala. »Zadeva je vse preveč resna. Verjemi, Bernd, skušala sem potlačiti lastne občutke. Toda zaman." Berndove dlani so se stisnile v pesti. Prebledel je. »Kdo je to?" »Ne poznaš ga. Izreden fant." »Fant?" »Da, zelo mlad je še. Gotovo je deset let mlajši od teibe." Bernd se je počutil, kot da ga je zadela strela. Klari se je zasmilil. Ka- DOMISLICE # Beseda ne pove — srcu se razodene, kar Je lepo. 9 Ni še bilo takšne modrosti, ki bi mogla pregnati norost s sveta. • # Edino pravi junak je tisti, ki vse življenje skriva svoje junaštvo. ko zlahka je prestregla njegov udarec. Dobil je, kar je zaslužil. Premagala ga je z njegovim lastnim orožjem. »Kmalu se bova poročila," je dejala. »Prevarala si me torej?" je dejal Bernd po krajšem molku. Pogledala mu je naravnost v oči: »Mar je to vazno?" »Ti pripadaš meni!" »Noben človek ne pripada nikomur. Skraja sem na vse gledala kot na nepomemben doživljaj, ki ga bom kmalu pozabila. Oprosti mi, Bernd, če se je drugače zasukalo." »Oprostim naj ti? Varala si me, in zdaj naj ti oprostim!" Besno jo je pograbil za roko. Njegovi prsti so se tako močno oklenili njenih členkov, da je skoraj zakričala od bolečine. »Pusti me," je siknila. Vstala je in pograbila torbico. Bernd jo je presenečen opazoval. »Kam greš?" »Pozdravljen, Bernd. In hvala ti za pet lepih let, ki jih nikoli ne bom pozabila." »Kaj naj to pomeni?" Bernd jo je skušal zadržati, Klara pa se je zasukala na petah in se s samozavestnimi koraki napotila proti vratom .. . Vratar v zeleni livreji ji je pridržal vrata. Za trenutek se je ustavila. Bila je neodločna. Potem je samogibno krenila naprej. Po nekaj trenutkih je za seboj zaslišala korake. Stopila je hitreje, da bi se otresla nezaželenega spremljevalca. Zdaj ne bi prenesla, da bi jo nagovoril neznan človek. Koraki so bili vedno hitrejši in vse bližji. Potem je zaslišala znani glas: »Te lahko spremim domov?" Prijel jo je za ramo in prisilil, da se je ustavila ... Bernd!... je pomislila, imej usmiljenje z menoj, dolgo se ne bom mogla več pretvarjati... Gledala je mimo njega v prazno. »Pozabil sem te nekaj vprašati," se je opravičeval. »Nekaj izredno važnega. Koliko ti pomeni tisti človek ... tisti fant?" Stala sta pod ulično svetilko. »Kaj mi pomeni?" je izdavila Klara. »Ali se ga držiž samo zato, ker se hoče poročiti s teboj. Saj sem se tudi jaz hotel. In to kmalu. Lahko kar jutri. Takoj ko zbereva dokumente. Saj mi nisi pustila ...“ »Si mi morda to hotel povedati pri »Kampinskem"? »Seveda, Klara." »Kaj pa Kareen?" je vprašala. Bernd jo je užaljeno pogledal. »Kaj pa ti veš o njej?" Dovolj ji je bilo komedije. Dovolj igranja pametne in zbrane samozavestne ženske. »Vse," je dejala kljubovalno. »Prekinil sem z njo. Ničesar mi ni pomenila ... Morda pa . . . saj sem prav ob njej spoznal, kaj mi pomeniš ti." Dotaknil se je je z rokami. »Prosim te, draga, ne prenagli se! Mar ne moreš pozabiti tistega človeka?" Klara je čutila, da jo duši v grlu. Začela se je histerično smejati. Zajecljala je: »Ne morem se mu odreči," je šepetala, »ker... ga nikoli sploh bilo ni." »Kaaj praviš?" Bernd jo je nezaupljivo pogledal. Potem pa jo je vzel v naročje in se začel vrteti po pločniku z njo vred. »Jaz pa sem ti vse verjel," je vzkliknil. »Verjel! Kakšen tepec sem bil!" Trajalo je nekaj časa, da je Klara spet začutila tla pod nogami. »Saj nisem bila jaz nič pametnejša," je priznala. HELMUT ISEL DRAGO KOKETIRANJE Človek ni nikoli dovolj previden. Posebno ne, ka-, Qr potuje po širnem svetu. To je dojel tudi naš pri-Ifcjtelj Hans Pefermann, ki je sicer izredno pogumen lri uspešen, kar sto odliki mladih moških. Začel se je Pogovarjati z neko mlado damo in takoj je vprašal: Kdaj se lahko vidiva, gospodična? Mlada žena je odkimala in precej suho rekla: —■ Nisem gospodična. —■ Škoda. Mar ste že poročeni? — Da. ~~ Kaj pa vaš mož? '— Ostal je doma. Sama sem tukaj. Hans Pelermann je mislil, da so se stvari obrnile ^jemu v prid. — Torej bi lahko ... Mlada žena je naredila resen obraz. '— Ne. Ne bi mogla. Prvič, ne počenjam takšnih sNari, in drugič, v hotelu vsi vedo, da sem tukaj brez ^oža. Kaj bi rekli ljudje, če bi .. . '— Ljudje bi lahko mislili, da sem jaz vaš mož, ki je prišel nenadoma obiskat. Mlada žena se je zamislila. — V vsakem primeru, mladi mož, vi ste izredno iznajdljivi. — To mi vsi pravijo. Pomeni, da sva se sporazumeta? Zena se je skrivnostno nasmehnila in odkimala. — Nemogoče. To je popolnoma nemogoče. No, pa tudi nemogoče postane lahko kdaj mogoče. Hans Pelermann je čez tri ure stopil s svojim kovčkom v hotel, v katerem je Irena živela že tri tedne, in vprašal: — Ali je moja žena rezervirala sobo za me? — Da, v drugem nadstropju, številka 313. — Hvala. Ves zadovoljen je Pelermann stopil v svojo sobo, se skopal in se preoblekel ter se čez nekaj časa prikazal v hotelski restavraciji. Obraz mu je radostno žarel od pričakovanja. Bil je upravičeno ponosen zaradi izredne zmage nad ženskim srcem. Pristopil je natakar. — Hotel bi večerjali s svojo ženo na terasi, — je rekel Pelermann, — je to mogoče? — Žal ni mogoče. — Zakaj? Mar ni prostora? — Pa, prostor bi se še nekako našel... toda gospa je pred pol ure odpotovala .. . — Odpotovala? Pelermann je čutil, kako ga po hrbtu spreletavajo mravljinci. — Odpotovala, — je ponovil natakar. — Ati mi je pustila vsaj kakšno sporočilo? — Da. Pustila je v hotelu račun za tri tedne. In rekla mi je: »Izročite ta račun mojemu možu, ko bo prišel. On ga bo plačal.. MESEC slovanska ktij^L^a o o o o o • 9 9 © 9 VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Davorin Ravljen: TULIPAN, 120 str., br. Josip Daneš-Gradiš: ZA VOZOM BOGINJE TALIJ E, 112 str. it., br. A. J. Cronin: OD JUTRA DO VEČERA, 112 str., br. Andre Lichtenberger: MOJ MALI HLAČEK, 128 str., br. Weiser-Pucelj: VATOMIKA, zadnji poglavar Detavarov, 64 str., il.r br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Lojze Zupanc: MLINI STOJE, 244 str., br. Alba de Cespedes: NAZAJ NI POTI, 328 str., br. Jens P. Jacobsen: MARIJA GRUBBEJEVA, 340 str., br. Pearl S. Buck: VZHOD IN ZAPAD, 256 str., br. H. P. Jacobsen: BORBA Z BOGOVI, 264 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Prežihov Voranc: SOLZICE, 112 str., ilustr., br. Aleksej Remizov: NA SINJEM POLJU, 224 str., ppl. J. S. Machar: RIM, sprehod po »večnem" mestu, 260 str., pl. Pierre Benoit: VELIKI JEZ, 166 str., ppl. Jakob Aleševec: PETELINOV JANEZ, 128 str., kart. 6 VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. 8 o o o o o © © ® 9 O o o o o o o o o o Radislav Rudan: ARGONAVTI, 212 str., ilustr., pl. Prosper Merimee: COLOMBA, 136 str., br. Pierre Daninos: POČITNICE ZA VSAK ŽEP, 116 str., br. Reimmichl: ZAGORSKI ZVONOVI, 234 str., pl. Brackel: CIRKUŠKI OTROK, 228 str., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. France Magajna: ŽALOSTNE ZGODBE O VESELIH KRAŠEVCIH, 168 str., br. H. G. VVells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, 144 str., ilustr., ppl. Jukio Mashina: KIPENJE MORJA, 136 str,, ppl. Jože Dular: LJUDJE OB KRKI, 208 str., ilustr., pl. Oton Župančič: KANGLICA, otroške pesmi, 68 str., ilustr., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Vladimir Nazor: NOVELE, 220 str., ppl. Julija Bračič: GRENKA ROŽA, 224 str., ppl. Alberto Moravia: CIOCI ARA, 192 str., ppl. Radivoj Rehar: VIPAVSKE POVESTI, 128 str., pl. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE, 336 str., ilustr., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Branislav Nušič: HUMORESKE IN SATIRE, 292 str., ppl. Vido Latkovič: PETER PETROVIČ NJEGOŠ, 224 str., ppl. Matevž Hace: TIHOTAPCI, 208 str., br. Grazia Deledda: MARIANA SIRCA, 192 str., pl. Anton Coolen: BRABANTSKI ROD, 208 str., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Nikolaj V. Gogolj: MRTVE DUŠE, 316 str., br. Oscar VVilde: SLIKA DORI ANA GRAYA, 264 str., br. Jonathan Swift: GULLIVERJEVA POTOVANJA, 336 str., br. UPOR, izbor proze iz osvobodilne vojne, 264 str., slik. priloge, kart. Radoje M. Domanovič: ZGODBE IN SATIRE, 208 str., ppl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. Lev N. Tolstoj: VSTAJENJE, dve knjigi skupaj 548 str., br. Anton Ingolič: SOSESKA, 212 str., pl. France Novšok: DEČKI, 264 str., pl. Jelenc-Velikonja: SERVIRANJE, 344 str., ilustr., pl. France Bevk: MED DVEMA VOJNAMA, 168 str., ppl VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. o Metod Mikuž: SVET MED VOJNAMA, 212 str., slik. priloge, br. O Josip Jurčič: ZBRANO DELO, 5. knjiga, 392 str., pl. O Miško Kranjec: POMLAD, 428 str., ppl. O VVilliam Faulkner: SVETLOBA V AVGUSTU, 448 str., br. O M. Klemen: ZALESJE SE PREBUJA, 324 str., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. • Anton Ingolič: PRED SONČNIM VZHODOM, 320 str., ppl. • Oskar Davičo: MED MARKOSOVIMI PARTIZANI, 304 str., ppl. • Oto Bihalji Merin: OKTOBRA NA SVIDENJE, 432 str., pl. 9 John Steinbeck: VZHODNO OD RAJA, dve knjigi skupaj 820 str., br. 9 Reinhard Seitfert: ŠOLA DOBRE VOŽNJE, 136 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. O SVET HUMORJA IN SATIRE, utrinki dveh tisočletij, 450 str., it., usnje. O Homer: ILIADA, 488 str., pl. O Madič-Kavgič: TITOVA VOJNA POT, 188 str., slik. priloge, ppl. O James Jones: OD TOD DO VEČNOSTI, dve knjigi skupaj 1160 str., br. O Heinrich Mann: VELIKA STVAR, 392 str., polusnje Izbor obsega v glavnem antikvarične knjige, ki so na zalogi samo v enem Izvodu. Zato svetujemo, da si jih oskrbite takoj, predno bodo razprodane. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC V/ULFENGASSE 12. gostovanje DUNAJSKE DRSALNE REVIJE od 4. do 14. februarja 1971 v celovški Mestni hali Večkratni svetovni prvak EMMERICH DANZER in vrsta mednarodnih zvezd v umetnem drsanju (Parada na ledu) Glasba: Robert Stolz — Režija: Wi)l Petter Slikovita revija na ledu — Najboljši svetovni komiki na ledu Kurjena Mestna hala Prodaja vstopnic: Koroški deželni potovalni urad, 9010 Klagenfort, Neuer Platz 2, Tel. 0 42 22/70-4-71 — Telex 0 42 465 ter vsi potovalni uradi, tudi v Jugoslaviji. PRI VSAKI PREDSTAVI ŽREBANJE DRAGOCENIH NAGRAD! Športni vestnik • SMUČARSKI SKOKI ZA ZILJSKI POKAL Minulo nedeljo je športno društvo Zahomec priredilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za Ziljski pokal. V okviru tega tekmovanja se je končalo tudi koroško mladinsko prvenstvo v nordijskih disciplinah. Tekmovanje, ki ga je spremljal ves čas dež, je bilo odlično pripravljeno. V nedeljskih skokih za Ziljski pokal je bila najhujša konkurenca med mladinci iz Koroške in Slovenije. Koroški prvak in zmagovalec Ziljskega pokala je postal domačin Karl Schnabl, ki je z dvema skokoma po 53,5 m osvojil največ točk (202.5) . Drugo mesto v splošni razvrstitvi je zasedel Zahomčan Hanzi Millonig (201.6) pred Sepijem Gratzerjem, prav tako članom Zahomškega športnega društva. Pri članih sta se uvrstila Jugoslovana Bukovnik in Krznarič pred Zahomčanom Hanzijem Schnablom. Najdaljši skok je dosegel Jugoslovan Norčič v poskusni seriji s 54,5 metra, vendar je potem s padcem pokopal upanje na zmago. Zahomški skakalci so pri tem mednarodnem tekmovanju ponovno pokazali, da veljajo za najboljšo športno društvo v nordijskih disciplinah in v Specialnem skakanju na Koroškem. Na tradicionalnem skakanju za Ziljski .pokal je nastopilo 46 tekmovalcev, med katerimi je bilo 18 skakalcev iz sosednje "Slovenije, • AVSTRIJCI ZAOSTAJAJO Avstrijski alpski smučarji so se pomerili v soboto in nedeljo v Kitzbiihelu z ostalimi smučarskimi velesilami in v tem dvoboju ponovno podlegli. Oba dneva je bil na programu slalom, nedeljski je štel v okvir tekmovanj za svetovni pokal. Razen lanskega zmagovalca svetovnega pokala Schranza je bila v Kitzbiihelu zbrana vsa elita. Kakor pričakovano, so Francozi ponovno posegli po lovorikah tako v soboto kot v nedeljo. Sobotni slalom je pomenil katastrofalen poraz za Avstrijce, saj se je izmed petnajstih uvrstil le David Zwilling med prvih deset in zasedel 9. mesto. V obeh tekmah je bil Francoz J. N. Augert zmagovalec in s tema zmagama demonstriral svojo premoč v tej disciplini. Avstrijci so se dobro uvrstili le v nedeljskem slalomu, kjer je Harald Rofner zasedel 3. mesto pred rojakom Davidom Zwillingom. V boju za svetovni .pokal pa zasedata Avstrijca Rofner in Schranz z 49 točkami začasno 6. mesto. Schranz je torej zdrknil na šesto mesto s 53 točkami zaostanka in je precej dvomljivo ali bo veteranu smučanja po poškodbi (ali po umiku pred slalomom) sploh še možno seči v boj za svetovni pokal. Stanje za avstrijsko reprezentanco postaja po mnenju prof. Hoppichlerja vedno bolj kritično. Lansko leto smo imeli vsaj svetovni pokal; letos pa bodo v boju med državami zmagali Francozi, ki si bodo najbrž priborili tudi svetovni pokal. Na najboljši poti do njega je namreč Francoz Duvillard, ki se je izkazal za enakovrednega v vseh treh disciplinah. V skupni uvrstitvi zaseda zdaj drugo mesto in gotovo mu bo uspelo, da ob koncu tega tedna kot specialist v smuku pičli zaostanek sedmih točk nadoknadi ali ga vsaj zmanjša. ŠPORT NA KRATKO____________________ ^ Na svetovnem prvenstvu v bobu sta preteklo soboto v Cerviniji zasedla Avstrijca Herbert Huber in Josef Oberhauser odlično tretje mesto in si s tem zagotovila bronasto kolajno. Dvosedežno prvenstvo se je končalo že po dveh tekih, ker je slabo vreme oviralo tekmovanje, so preložili ostala dva teka na ponedeljek; po hudih nesrečah pa so organizatorji odklonili nadaljevanje svetovnega prvenstva. O Avstrijski državni prvak v hokeju na ledu KAC je v nedeljo v okviru tekmovanja za alpski pokal presenetljivo premagal italijanskega prvaka Cortina Doria z rezultatom 8:2 (3:0, 3:0, 2:2). Kakor znano, je prav ta italijanski klub eliminiral avstrijskega prvaka v tekmovanju za evropski pokal z rezultatom 6:4 (prva igra 6:1 za Cortino, druga igra 3:0 za KAC). RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 30. 1.: 5.05 Ljudske viže — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Razvoj koncerta — 10.55 Mednarodne smučarske tekme — 15.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 »Cigan baron", opereta — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 31. 1.: 6.10 igra na orgle — 6.35 Ob zgodnji uri — 7.40 Veselo je pozimi — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.55 Mednarodne smučarske tekme — 12.30 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 1. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šola resno in veselo — 10.00 Nevarna žarišča svetovne politike — 10.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 11. Iz starih notnih listov — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Družinsko načrtovanje — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945. Torek, 2. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.20 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Skladatelji o svoji mladosti — 11.00 Ljudska glasba iz Bavarske — 14.30 Za mladino — 14.45 Razgovor o znanstvenih knjigah — 15.00 Ljudske pesmi — 16.15 Družinsko načrtovanje — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.50 Filmski svet v besedi in glasbi. Sreda, 3. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljice za vas — 9.30 Vesele note — 10.00 Friedrich Schiller: Ro-varstvo in ljubezen — 11.00 Nemške pesmi in plesi — 14.30 Komorni koncert — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Družinsko načrtovanje — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Zveneč filmski obzornik. četrtek, 4. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Usodni dnevi Avstrije — 9.30 Vesele note — 10.00 Nesmrtno gledališče — 10.45 Vladajoči prostorski red v Avstriji — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Družinsko načrtovanje — 16.30 Pravljice iz vsega sveta: Anglija — 17.10 Operetni koncert — 17.50 Zakonsko pravo — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Ledeni zven na drevesih — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 5. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik in ti — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.20 Zgodovinske osebnosti v glasbeni upodobitvi — 11.00 Ljudska glasba — 13.25 Mednarodne smučarske tekme — 14.45 Koroški avtorji: Herwig Salar — 15.00 Ljudska umetnost italijanskih mojstrov — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Koroška kot pokrajina pesmi — 22.20 Okretnica jugovzhod. Slovenske oddaje Sobota, SOL 1.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, St. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 2.: 13.45 Informacije — Pri drvarjih v Kapelških grapah. Torek, 2. 2.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest. Sreda, 5. 2.: 13.45 Informacije — Mladinski forum — Cerkev in svet. četrtek, 4. 2.: 13.45 Informacije — Za krmilom — Skladbe slovenskih skladateljev. Petek, 5. 2.: 14.00 Informacije — Poper in sol. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsok dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 30. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski teden — 9.35 Vesela godala — 12.10 Scenska skladba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček se ženi" — 12.40 Poje Božena Glavak — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z ansambli domačih napevov — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 V ritmu cha-cha — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel štirje kovači — 20.00 Ahilova pela, zabavna radijska igra — 21.30 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi leden. Nedelja, 31. 1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Fižolček, radijska Igra za otroke — 8.42 Drobne skladbe slovenskih skladateljev — 9.05 Koncerti Iz naših krajev — 10.05 še pomnile, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Lepa pekovka, radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 1. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Marjana Deržaj in Zvonko špišič — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje mešani zbor »Slavček" iz Trbovelj — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mla-dinska oddaja — 19.15 Ansambel Pavla Kosca — 20.00 Verdi: Nabucco, opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Ples z velikimi zabavnimi orkestri. Torek, 2. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Fran Levstik, pesnik z o otroke — 9.35 Narodne pesmi in plesi iz Srbije — 12.10 Iz jugoslovanske operne lileraiure — 12.40 Melodije s filmskega platna — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih klavirskih duov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Ansambel Jožeta Krežeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.38 Lahka glasba — 22.15 Madžarska glasba 20. stoletja — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 3. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matinejo — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pojeta Elda Viler in Arsen Dedič — 12.10 Pri Mauriceu Ravelu — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Blaž Arnič: »Gozdovi pojo", simfonična pesnitev — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 I* Straussove opere »Arabella" — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orke1 ster RTV Ljubljana, solisti Dubravka Tomšič-Srebot- j njak, Igor Ozim in Primož Novšak — 22.15 S festivalov j jazza — 23.05 Panorama sodobne francoske lirike — I 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 4. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Pevki Jožica Svete in Lidija Kodrič ter ansambla »Delila" ■ In »Bele vrane" — 12.10 Iz opero »La Glacconda" — 12.40 V ritmu koračnic — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.45 Mehurčki — 15.40 Pesmi iz Anglije in žkotske —' 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.1® Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Mojmira Sepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Kako bit hočeš poet, literarni večer 22.15 Iz sodobne nemške simfonične literature — 23.1» Jazz — 23.40 S popevkami po Evropi. Petek, 5. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matinej0 — 9.05 Za šolarje — 9.35 Slovenske narodne v prt' redbi Cirila Preglja — 12.10 Pojeta tenorist Ludvik Llčer in basist Marjan Žveglič — 12.30 čebelarstva v letu 1971 — 12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana —’ 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Iz BraV-ničarjevega orkestralnega opusa — 16.40 Rad Imarh glasbo — 17.10 Človek In zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Trl° Jožeta Burnika — 20.00 »Naj narodi pojo ..." — 21.1® Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede i® zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnoč]0’ ■■■■■■■■■■■■■■■■■UHHBBBHBHHHHHBHHilHBBanaBBaHUBaHaMHMaHBBRiBaHHBBSjnsaiBSaEStaESSa* TV AVSTRIJA 1 Sobota, 30. 1.: 9.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 14.00 ORF-koncert — 14.55 Svetovno prvenstvo v sankanju — 16.15 Za otroke — 17.10 Seniorskl klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kdo je naslednji, kriminalna komedija — 21.35 šport — 22.05 čas v sliki — 22.20 Fantastično potovanje, utopičen film. Nedelja, 31. 1.: 9.30 Mednarodne smučarske tekme — 12.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 15.55 Cappuccetlo — 16.20 Flipper — 16.45 Kontakt — 17.15 Sportlight — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bo-nanza — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Gospod Barnetl — 21.10 Le Sdcre du Printemps, balet — 21.45 čas v sliki — 22.00 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 1. 2.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Poglej okoli sebe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra prevzemite — 22.00 čas v sliki — 22.15 The Morecambe and wise Show. Torek, 2. 2.: 18. Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zapadno od Santa Fe: Nevarno potovanje — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Veliki operni strip — 21.15 Leto dni v življenju angleške kraljevske družine — 22.45 Čas v sliki. Sreda, 3. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Obisk pri Johannesu Urzldllu — 11.00 Fantastično potovanje — 16.30 Za otroke — 17.10 Trikot in štlrlkol — 17.20 Mala šola risanja — 17.40 Za prijatelje cvetja — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pre- gled sporeda — 19.30 Čas v sliki -— 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. četrtek, 4. 2.: 10.00 Neznano sosedstvo — 10.30 Steklo — 11.00 Indija — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Savel postane Pavel — 15.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M: izdajalska pika — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Filmska komedija — 21.50 čas v sliki — 22.05 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Petek, 5. 2.: 10.00 Avstrijski iznajditelji — 10.30 Romantika — 11.00 Mali Cezar — 16.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar: Zadnji obisk — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Mednarodne smučarske tekme — 22.40 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 30. 1.: 16.25 Obzornik — 16.40 Po domače — 17.05 Ivanhoe — 17.30 Hokej Olimpija:Jesenice — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.40 Revolveraš, ameriški film —- 23.05 Kažipot — 23.25 Poročila. Nedelja, 31. 1.: 8.55 Madžarski preglod — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Kažipot — 17.55 Erazem in potepuh — 18.30 Mestece Peyton — 19.45 Mozaik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Levičarji, humoreska — 21.20 Videofon — 21.35 šport — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 1. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 18.00 Film za otroke — 18.15 Obzornik — 18.30 Karavana, repo® taža — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.8® [ Dnevnik — 20.35 Papagaji, drama — 21.35 Pred up°' kojltvijo, reportažd — 22.05 Živa dediščina — 22.4® Poročila. Torek, 2. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 Šolska od' daj a — 17.45 Pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 OP' zornlk — 18.30 Srečanje v studiu 14 — 19.00 Mozolj — 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje — 19.40 Vprašanja iz pravopisa — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sunset Bo®' levard, ameriški film — 22.20 Prešernove pesmi "" 22.35 Poročila. Sreda, 3. 2.: 8.15 šolska oddaja — 17.05 MadžarsK1 ! pregled — 17.50 Otroški film — 18.15 Obzornik — 18.3® Zabavna glasba — 19.00 Mozaik — 19.05 Od filma filma — 19.20 Po sledeh nopredka — 20.00 Dnevnik •" ( 20.35 Monitor — 21.35 Evropsko prvenstvo v umetno*1' nem drsanju — 23.45 Poročila. četrtek, 4. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska od' daja — 17.50 Veseli lobogdn — 18.15 Obzornik — 18-3® Svet v katerem živimo — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkr°* v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 DneV' nlk •— 20.35 A. Maugham: Svetovljanke — 21.25 Evrop' sko prvenstvo v umetnostnem drsanju — 23.15 Pol°' čila. Petek, 5. 2.: 9.30 Šolska oddaja — 14.40 Polet v«' soljske ladje Apollo 14 — 18.15 Obzornik — 20.00 Dne?' nlk — 20.35 Izkažimo se, qulz — 21.45 Evropsko prve®' stvo v umetnostnem drsanju — 23.45 Poročila. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih ort0' nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janeži®' odgovorni urednik: Andrej Kokol; uredništvo In upr0" va: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasomelergasse 3®1 iel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družb® z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.