25. april 1963 Št. 4 Lelo 111 ZELEZAR GLASILO DE LOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARN E š T OR SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . . . . 23.4 % Ì'» ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž;- Niko Zakonjšek, Henrik Žgeč in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje ■ ■ ■■ Ki »srn. <&W S ill H n| IS H H ■ I ■ n n ■■i —I— ■ ■■■■■ k iresti c lecita m IzaLelt i mmm ceirtituma cLe-Lo-Visbi jiea-^n-ib • maj z zeljo rta nove delovne zmage Upravni odbor in delavski svet — Uprava podjetja — IO sindikalne podružnice - Tovarniški komite Z KI'—^ Tovarniški komite Zveze mladine • mi, - Ml s hm EMs-« Ei® Wm m III M Im mmi ■m iPS |?|| Si® mm. M m n pp lil AŠ PRAZNIK Mednarodni socialistični kongres leta 1898 v Parizu je sprejel sklep, da se 1. maj praznuje kot mednarodni delavski praznik. Bilo je to takrat, ko delavci niso imeli še skoraj nobenih pravic, ko so morali delati od 12 do 16 ur na dan; bilo je to takrat, ko je delavstvo bilo še brez starostnega zavarovanja, brez socialne zaščite in celo brez volilne pravice. Za uveljavljanje tega revolucionarnega praznika so padale velike žrtve. Porajajoči se kapitalizem je v prvomajskih manifestacijah čutil nevarno dejanje. Vendar vsi ukrepi niso mogli zatreti naglega razvoja delavskih gibanj, ki so se pod vplivom znanstvenega socialističnega marksizma vedno bolj širila. Delavci so krenili v boj za delavske pravice in mednarodno delavsko solidarnost. Pozivu »Internacionale« so se takoj odzvali tudi slovenski Jn jugoslovanski delavci, ki so pod vodstvom svoje Partije prehodili trdo in slavno pot pod reakcionarnim režimom Avstro-Ogrške monarhije in stare Jugoslavije pa do največje preizkušnje, fašistične okupacije.V tem obdobju so naši narodi pod vodstvom svojega največjega sina — maršala* Tita :-4-.,)V narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji skovali bratstvo in enotnost in končno dosegli svoj cilj — zvezno državo vseh jugoslovanskih narodov, ki grade novo čvrsto socialistično stavbo svobodnih ljudi. Praznik takega boja je naš 1. maj, praznik delavske^pomladi, ki bo prišla, ker si jo mednarodni proletariat želi. Prihod te pomladi ne more preprečiti noben sovražnik, kakor ni mogel uničiti naprednih in svobodoljubnih sil krvav hitler-jev in musolinijev režim. ■Letos praznujemo’že osemnajstič t. maj, ta največ ji delavski praznik — v svobodni državi, kjer si ljudje sami vladajo. S ponosom lahko dvigamo rdeč prapor, v katerega so uprte ne le oči milijonov Jugoslovanov, temveč ves v zgodovinsko ospredje stopajoči delavski razred vsega sveta. Delovni ljudje ne upravljajo zgolj svojih tovarn, temveč vse družbeno dogajanje. Na tisoče in tisoče delovnih ljudi soodloča v raznih odborih in svetih in o vsem gospodarskem in družbenem življenju. Velike spremembe v naših oblastnih in upravnih organih so bile potrebne zaradi naše ’ demokracije in zaradi tega, da prihaja oblast vedno bolj v roke delovnega ljudstva. Z razvojem naše ljudske oblasti od časa prvih osvobojenih partizanskih ozemelj smo prehodili dolgo pot. Naša ljudska oblast se je razvijala in kalila v najtežjih vojnih in povojnih prilikah, toda danes lahko s ponosom ugotavljamo, da niti v najtežjih povojnih pogojih ta ljudska oblast ni izgubila svojega demokratičnega in ljudskega značaja; nasprotno, s postopno decentralizacijo in demokratizacijo smo dosegli z uveljavitvijo komun tako stopnjo demokratičnosti, da pomeni to zaenkrat edinstven primer v zgodovini socialistične demokracije. Z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja več kot 12 let smo si pridobivali nove izkušnje in odkrivali nove poti k napredku. Na tej veliki poti velikega nenehnega družbenega vzpona smo odkrili široke možnosti za razmah svobodnejših odnosov med ljudmi, za odstranjevanje vseh ostankov mezdnih odnosov in administrativnih omejitev. Na naših delovnih ljudeh je, da naprej razvijajo socialistične odnose in jih naredijo še bolj svobodne, ker je naš sistem Ustvaril pogoje za to. Nova etapa v razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja označuje svobodno pridobivanje in samostojno delitev dohodka in uresničevanje načela prejemkov po delu. Načelo, da neposredni proizvajalci samostojno in svobodno razdeljujejo dohodke; je ne samo visok dosežek v razvoju družbenih socialističnih odnosov, temveč tudi poglavitna gibalna sila ustvarjalnosti in nadaljnjega družbenega razvoja. Toda to na drugi strani postavlja delovne kolektive pred neposredno in polno odgovornost za danes in za jutri za razvoj gospodarskih organizacij, za večjo storilnost dela, za sedanje in prihodnje pogoje dela in gospodarjenje, skratka za izpolnitev vsega tistega, kar je našemu delovnemu človeku in naši skupnosti potrebno. Vsega tega se moramo zavedati, ko praznujemo ta veliki praznik. Vedeti moramo tudi, da naših naporov še ni konec in, da bo naša socialistična domovina takšna, kot si jo bomo sami zgradili. Zato moramo vztrajati na naši poti in ostati zvesti svojim ciljem v našo korist, v korist naši celotni skupnosti in v korist delovnih množic vsega sveta. Zato vložimo vse sile za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek naše domovine, za nadaljnje ustvarjanje socialističnih odnosov med ljudmi! Uporabljajmo še bolj dosledno pravice in možnosti, ki nam jih nudi sistem socialistične demokracije. Še bolj aktivno in širše sodelujmo v urejanju vseh vprašanj iz življenja kolektiva, komune in vse naše skupnosti. Prizadevajmo si za nadaljnje povečanje proizvodnje in povečan je’produktivnosti pri delu, za holjšo organizacijo pri delu in za varčevanje! Posvetimo največjo skrb čuvanju in racionalnemu izkoriščanju sredstev, ki nam jih je zaupala skupnost v upravljanje. Kako smo praznovali 1. maj PRED Ob krajevnem prazniku Ilir Pred dnevi smo zvedeli nekaj več o proslavljanju 1. maja v Štorah pred drugo svetovno vojno. O tem, kako je bilo, pripoveduje upokojeni ključavničar tov. Hrastnik Filip, ki je deloval v delavskih organizacijah od vajeniške dobe dalje. »V napredno delavsko organizacijo »Bodočnost«, ki se je leta 1935 preimenovala v »Svobodo«, me je vključil pokojni tov. Potež, ki je bil napreden delavski voditelj v Štorah. Prvi maj smo de-lavci v Štorah začeli slaviti takoj po prvi svetovni vojni tako, da smo v povorki odhajali v Celje na proslave, se zbirali in prepevali udarne pesmi in prirejali proslave, ki so jih pa vedno skušali razbiti privrženci režima in sluge delodajalcev. Na zborih smo zahtevali svoje pravice in manifestirali enotnost delavskih • Pred vojno je bilo praznovanje Prvega maja, praznika dela, v Jugoslaviji prepovedano. Kljub temu so delavci proslavljali 1. maj in odhajali na krajše izlete. Zato ni nič nenavadnega, če smo praznovali Prvi maj s tolikšno radpstjo leta 1946 prvič v svobodni domovini. Priprave za proslavo je vodil poseben odbor, ki ga je imenovana sindikalna podružnica pod predsedstvom Jožeta Ojsitržka, kovača v mehanični delavnici. Priprave za praznovanje so se vršile že mnogo prej, posebno žive pa so bile v drugi polovici aprila, ko so sodelovali vsi stanovalci Štor. Posebno prizadevna je bila organizacija žena in mladine. Za to prvo proslavo v svobodni domovini je skrbelo vse prebivalstvo Štor. Nekateri so skrbeli za postavitev mlajev, drugi so pletli vence, pevci so se marljivo pripravljali za prvi nastop, mladina pa je poskrbela za recitacije. Takrat še temnozelene stanovanjske hiše so dobile praznično podobo, saj so stanovalci tekmovali med sabo, kdo bo imel lepše okrašeno okno. (Lepše Ena glavnih, osnovnih nalog našega glasila je obveščanje naših delovnih ljudi o dogajanjih v kolektivu pa tudi o življenju v društvih in organizacijah. Tokrat nekaj o nalogah, ki si jih je zadala krajevna organizacija Zveze borcev NOV v Štorah za letošnje leto. V povezavi s Krajevno skupnostjo in šolami bodo obnovljena spominska znamenja in napisi na spomenikih, spominskih ploščah in drugih obeležjih, za kar bo poskrbela posebna sekcija pri organizaciji. Organizirani bodo izleti v partizanske kraje, predvidoma na Paški Kozjak, Pohorje in druge predele, znane iz dogodkov v zadnji vojni. Tesnejša bo povezava s komisijo za obujanje partizanskih tradicij pri občinskem združenju borcev NOV, dalje s sekcijo za praznovanje zgodovinskih dni — praznikov. Poskrbeli bomo za čimvečjo udeležbo pri odkritju spomenika žrtvam fašističnega nasilja v Predgorju pri Tržišču. Skrb za padle in še žive borce v NOV in žrtve fašističnega nasilja bo tudi vnaprej ostala ena glavnih nalog organizacije, zlasti pa še skrb za njih otroke. Pri slednjih bo veljala naša skrb pravilnemu usmerjanju otrok v šole in poklice, pomoči pri šolanju itd. Sem sodi tudi skrb za primerno letovanje in oddih članov organizacije in njih družin na Svetini, ali v drugih planinskih in obmorskih krajih. . Pri domu na Svetini bo treba VOJNO vrst. Pa ne samo ob proslavah 1. maja, tudi na drugih delavskih proslavah smo sodelovali.« Tov. Hrastnik se živo spominja proslav in shodov v Hrastniku, Zagorju, Trbovljah in Jesenicah. Spominja se, kako je bilo leta 1922 v Trbovljah, ko so Orjunaši ubili tov. Fakina. »Zloglasna »Obznana« buržoazne klike — izid zakona o zaščiti države — je prekinila javne proslave i. maja in smo člani »Bodočnosti« in pozneje »Svobode« proslavljali 1. maj s tem, da smo se zbirali na raznih mestih izven Štor, ker nas je režim stalno zasledoval. Te proslave Prvega maja niso bile takšne, kot smo si jih mi želeli. Resnično take, kot smo želeli, so proslave Prvega maja šele po osvoboditvi, kjer dajemo duška našemu navdušenju!« okrašeno okno omenjam zato, ker takrat delavci nismo imeli drugega kot sobo im kuhinjo, ne glede na to, koliko družinskih članov je kdo imel). V tako okrašenih Štorah so se delavci in stanovalci zbrali na dan Prvega maja na dvorišču Železarne in proslavili svoj praznik svobodno, 'brez žandar jev, ki bi jih preganjali, kot je bilo to v stari Jugoslaviji. Tako pa ni bilo samo leta 1946. Praznovanje ni bilo nič manj radostno naslednjega leta. Naj omenim leto 1947. Takrat so delavci zasadili prve lopate ma Lipi im tako pričeli graditi sebi lepša in večja stanovanja. Poleg tega je bila na praznik dela otvoritev nove ambulante, kar je bila za takratne Štore velika pridobitev. Tako so delavci in stanovalci Štor vsako naslednje leto praznovali in proslavljali praznik dela z vedno novimi pridobitvami, kot je počitniški dom na Svetinj, kamor lsmo 'se po končani proslavi z godbo na pihala v trumah napotili na svoj počitniški dom in tam v veselem razpoloženju proslavljali praznik dela. Frame Spolenak opraviti še dosti del za dokončno opremo in ureditev doma, da bi čim bolje služil pravemu oddihu. Za to skrbi poseben odbor pri organizaciji. V povezavi s kadrovskim sektorjem železarne bo organizacija še naprej skrbela za urejevanje zadev članov bodisi pri urejevanju dokazil za priznanje delovne dobe, napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju in osebnih dohodkih, ki po možnosti naj ne bi bili nižji od 25.000 dinarjev mesečno. Slednje naj bi uveljavili s posebnimi določili v novem statutu kolektiva. Naša skupna skrb in naloga pa je, da dostojno proslavimo krajevni praznik 8. maja, občinski praznik, Dan vstaje slovenskega naroda, Dan borca in druge zgodovinske dneve. Rudi Uršič Prve dni maja bo minilo 18 let od dni, ko so utihnili poslednji streli II. svetovne vojne, ko so naši borci ujeli Löhrovo armado in so poslednje okupatorjeve čete pobegnile z naše zemlje, vračati pa so se začeli na svoje po večini opustošene domove borci, izgnanci in interniranci. Življenje se je jelo urejevati, ljudje so začutili, da jim težko priborjena svoboda prinaša res veliko novega. Nešteto je dogodkov, ki nas spominjajo na težke dni okupacije, saj skoro ni kraja v naši domovini, kjer se ne bi vodile ogorčene borbe z okupatorjevimi podivjanimi hordami. Tudi hoste okoli Svetine in Resevne ter gostoljubne in neustrašne hiše so nudile zavetišče pogumnim sinovom in hčeram naše domovine, ki se niso plašili okupatorjevega nasilja, temveč so mu nudili odpor, kakršnega ni pričakoval. Ljudem je odleglo, ko so začutili, da v trpljenju niso osamljeni, zato so vrste borcev za svobodo naraščale; omahljivci in okupatorjevi prirepni-ki so bili le redki. Storili pa so veliko zla in onesrečili marsikatero slovensko domačijo. Toda upor, ki so ga zanetili prvi borci in aktivisti OF, je tlel naprej. Nič ga ni moglo zadržati, ne zmage nemških armad na Ruskem, ne potapljanje ladjevja zahodnih zaveznikov, ne strahovito nasilje okupatorjev. V Langerjevih bastali, na Resevni, Svetini, Slemenih, v Šibeniku, v Brezah, v Zvodnem, na Planini, na Bohorju, na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem so partizanski odredi preraščali v brigade, ki so pomenile udarno pest našega upora in zadajale sovražniku vedno hujše udarce. Na območju med Dramljami in Bohor jem je deloval Kozjanski odred in zadajal zavojevalcem težke skrbi. Zato je okupator strahoval, izseljeval, mučil in streljal naše najboljše ljudi. Najtežje je bilo zdržati ob koncu leta 1942 in v začetku 1943 pod navalom terorja, zvitosti, podlosti, svetohlinstva in vseh mogočih metod in načinov, ki si jih je izmislila reakcija. Toda naš narod je tudi ta pogrom prestal junaško. Naše hoste so posebno oživele zopet v maju 1944, ko je tod križaril vse bolj pogosto Kozjanski odred. Nad vasjo Svetina je imel celjski gestapovec Himmer svojo lovsko kočo, ki je predstavljala močno švabsko postojanko. Tu so Hitlerjevi oprode kovali načrte za oslabitev partizanskih akcij in za nove in nove načine nasilja nad golorokiin prebivalstvom. Zato so borci Kozjanskega odreda sklenili uničiti to postojanko. Pripravili so podroben načrt. 8. maja 1944 so partizanski borci obkolili to švabsko gnezdo in ga uničili. Ujeli so Himmer ja, ga pred vaščani Svetine obsodili na smrt ter nato likvidirali. Ta akcija Kozjanskega odreda je naletela na močan odmev med prebivalstvom, ki je začelo vse bolj pogosto odhajati v partizane. Na predlog Zveze borcev NOV je zato krajevni odbor v Štorah po sklepu zbora volivcev izbral 8. maj za krajevni praznik. Tako bomo letos v Štorah že v četrto praznovali svoj krajevni praznik s športnimi prireditvami in kulturno-prosvetnim sporedom. Ko . ob krajevnem prazniku obujamo spomine na težke a slavne dni naše polpretekle dobe, se veselimo uspehov, ki smo jih dosegli po osvoboditvi v prerojeni domovini. Naša dolžnost je, da obujamo spomine na svetle tradicije naše herojske borbe proti tujim zavojevalcem zlasti z našo mladino, da jo pri tem učimo, kako je treba ljubiti d» movino, kako spoštovati prid« bitve narodno-osvobodilne boi, j be, kako se zavzemati za vse j braniti vse, kar je napredne« Mladina naj s svojimi lepijj učnimi uspehi in z uspešnimi del lovnimi akcijami, z napredkoi v športnem in kulturnem življe! nju dokazuje, da se zaveda, dj uživa plodove naporov svojih ji naških očetov in mater in konji no tudi plodove svojega ustval jalnega dela. Rudolf Uršiči SPOMINI na težke in slavne dni (Napad na postojanko Občine, za njim pa 180 km pohoda) Proti koncu leta 1944 se je Ghbčeva brigada nahajala v Podgradu pri Novem mestu. Borci smo bili prepričani, da bomo pričakali Novo leto v miru, a smo se žal zmotili. Na Silvestrovo zvečer sta dobila drugi in tretji bataljon nalogo, da kreneta v divizijo, ki je bila takrat na položaju na Dvoru. Morali bi spraviti orožje in municijo do Savskega odreda, ki bi ga prenesel naprej XIV. diviziji na Štajersko. Že smo bili pripravljeni za odhod, ko smo dobili nova povelja. Z orožjem in municijo naj krene 'samo II. bataljon. S tretjim bataljonom sem bil dodeljen Cankarjevi brigadi, ki je imela nalogo, da napade utrjeno postojan- ■ ko občine. S štirinajstimi bunkerji utrjena postojanka je štela 40 Nemcev in 300 belogardistov. Posadka je bila oborožena s 30 strojnicami, z dvema težkima mitraljezoma in štirimi lahkimi mino-metalci. Komandant divizije nam je po- ' jasnil pomen tega napada. Sovražniku je uspelo močno zavarovati komunikacije med Ljubljano in Novim mestom s številnimi utrdbami, med katerimi so tudi Občine. Ta postojanka je bila za nas velika ovira pri prehodu z raznih predelov Dolenjske v Belo Krajino. Stala, je prav na križišču glavne ceste Ljubljana-4^' Novo mesto z občinsko cesto, ki» pelje proti Žužemberku. Tako nam je bil onemogočen dovoz hrane z Dolenjske v Belo Krajino. Intendant glavnega štaba je izračunal, da bo rabil v prvem tromesečju leta 1945 za približno 12.000 borcev, 10.000 beguncev in belokranjskih prebivalcev 1.600 ton krompirja, okoli 700 ton moke in 500 ton mesa in drugih živil. Samo za bolnišnice v Rogu so še posebej potrebovali 135 ton krompirja, 4 tone maščob in 220 glav živine. Čas napada je bil 1. januar popoldne po dogovorjenem bombardiranju zavezniških letal. Po visokem snegu smo krenili na položaje. Zima je neusmiljeno stiskala. Škripalo nam je pod nogami, kot da drobimo orehe. S sabo smo . imeli dve havbici, in protitankovski top. Z veliko težavo smo spravili topove na določene položaje, saj ni bilo nobe-- ne poti; morali smo sekati drevje in odmetavati sneg in večinoma vleči topove sami, ker s konji zaradi slabega terena ni šlo. Okoli dveh popoldne smo zasedli položaje. Nestrpno smo čakali napada zavezniških letal. Vladala je popolna tišina, le tu pa tam se je slišalo pokanje dreves, ki jih je razganjal hud mraz. . Kmalu po našem prihodu sta se spopadli naša in belogardistična patrulja. Žrtev ni bilo. Potem je spet zavladala tišina. Borci so si nalomili smrekovega vejevja, da niso ležali na golem snegu. Minilo je več ur od napovedanega letalskega napada, minil je popoldan, prišla je noč, mraz je pritiskal še huje, smrekovo vejevje, ki smo ga imeli pod sabo, je začelo primrzovati na naše obleke. Ugibali smo, zakaj ni letal. Ko se je zdanilo, smo že bili vsi prapravljeni. Na vseh koncil in krajih je že pokalo. Sovražim je prodiral proti Občinam.'(M se je že bližala popoldnevu,, h smo spoznali, da je šla zaveznil ka obljuba po vodi. Pričeli sm, se umikati. I Umaknili smo se ravno prat caf- Bili smo kakih .1000 metni oddaljeni od naših prejšnjih M lozajev, ko so priletela zavem ska letala in napadla - naše pM zaje. Belogardisti in Nemci volil izkoristili in udarili iz postojanm proti nam. Jurišali so od v» koncev in krajev, Naše topništfl je stalo na doberniških njivaiJ ko smo se spopadli z njim&Vsi okolica Doberniča se je spremi nila v pravo bojno neurje. S tel zavo sino rešili naši havbici, pJ titankovski top pa smo izgubili j Vzrok naglega umika je bilo MR nase avtomatsko orožje; bili smol oboroženi največ z italijanskim orožjem, ki nam je v hudem mn zu skoro docela odpovedalo. Huje je bilo pri Žužemberku Nemci ; in belogardisti so prebil položaje naše zaščitnic e ini-bàri v Žužemberk. Ujeli so nekitj n njencev iz Cankarjeve brigadi Dobil sem halogo/ da ' zaseden položaje na Zaliscu. Takoj sm krenili in prispeli ravno še c pravem času. Tudi sovražnik ji hotel isto - pa smo ga prehiti Zaropotale so strojnice. Po moli nem odporu pa so uvideli, da 4 ne bodo zlepa spravili s pdloU jev. Ko se je pričelo mračiti, st morali odnehati in se vrniti m zaj na svoje, postojanke. -, Naslednjega jutra smo mori podpreti položaje, Dolenjsk odreda. Takoj po našem prih smo se spopadli z belogardi Močno je snežilo. Belogardisti pritiskali čedalje huje. Večkril smo jih pognali nazaj. Borba jt\ postajala čedalje ostrejša. Bm gardisti so nas hoteli za vsio ceno pognati s -položajev, mi j» smo se zelo dobro zavedali, fai bi doživeli, če bi popustili. Edi4 možnost za umik je bila namili' ledena Krka. Sredi popoldi so se začeli belogardisti umi. Tudi mi smó vsi premraženi, močeni in lačni krenili v Strt sko vas, toda tudi tu nismo im sreče. Komaj smo -se razddf ì po hišah, da se ogrejemo, po» j širno in najemo, že je prišel fa rir iz štaba s poveljem, naj takoii krenemo na Vinkov vrh. PoziA zvečer smo prispeli tja. RazpI redili smo se po hišah in nam čili vaščanom, da nam nekaj sUi ha j o. Sredi noči je prišla patru■ Ija drugega bataljona iskat zveži in javit, da se je bataljon vrnil od Zasavskega odreda in da ® je utaboril v vasi Dvor. Takoi\ zjutraj sem obiskal štab bataljn na. Pripovedovali so mi, da spravili orožje brez borb do savskega odreda, ker so bile vsej sovražnikove enote zbrane nij območju Občin. Istega dne je p/H spel tudi prvi bataljon in z njim štab brigade. V štabu sem zvq del, da se je angleška vojasm misija pri glavnem štabu SM venije izgovarjala, češ da so nji hova letala zamudila in born bardirala naše položaje žara® goste megle. (Nadaljevanje na 9. strani) PO OSVOBODITVI OBUJAJMO SPOMINE NA DNI BORBE ZA SVOBODO! letni js icipšcina ŽEuIŽaRnV ŠT0REUŽN,CE Svojo redno letno skupščino je sindikalna podružnica Železarne Store izvedla dne 30. marca, ob jelo lepi udeležbi vabljenih de-legafov. Prav; tako so skupščini prisostvovali tudi zastopniki republiških, okrajnih in občinskih sindikalnih forumov, predstavni sindikalnih podružnic Ra-yej, Jesenic, IMPOL-a ter domačih organizacij. Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice, tovariš Lončarič Jože je v svojem izr grpnem in kvalitetnem poročilu, o problemih sindikalne organizacije in podjetja med drugim poudaril: Delovanje naše organizacije je Lilo vsestransko. Politična aktivnost,?, mobilizacijska vloga, nemirna dejavnost in vidna vloga r borbi za čim bolj vsestranski razvoj neposrednega samoupravljanja v podjetju, so bile v obdobju enoletnega delovanja zelo pomembne. Številni rezultati našega prizadevanja so vidni in smo o njih že razpravljali ob priliki občnih zborov sindikalnih podružnic enot ter jih na grobo organizacijsko prikazali v nalitem informativnem poročilu, ki FJebilö^objavljeno 'kotr-priloga W zadnje številke ŽELEZARJA. Pravilno moramo oceniti in presoditi uspehe dela lanskega j leta in zg isto natančnostjo ter objektivnostjo ugotoviti tudi naše neuspehe in napake v kolektivu, kar nam mora služiti v , bodoče kot izhodišče za nadaljnje delo. Vsaka kritična analiza uspehov in napak mora biti podana z namenom, da se nepravilnosti odpravijo in da se, še bolj utrdijo naše vrste', naše méd-! stbojno razumevanje in pomoč, j. V sistemu skrbi za življenje in I delovne pogoje človeka pripada sindikalni organizaciji splošna skrb za tiste službe v podjetju, ki urejajo in rešujejo splošni standard naših ljudi. Zaradi tega je potrebno delovanje naše organizacije še bolj razširiti na zunanje področje. Komuna s svojimi pomožnimi družbenimi organi, od hišnih isvetov do raznih njenih komisij, nam lahko v ve-j liki meri nudi poanoč povsod i «m,. kjer naši člani prebijejo f:?V°j prosti čas. Gospodarski uspehi podjetja siv lanskem letu ugodni, čeprav predvideni rezultati niso bili do- seženi. Izpolnitev družbenega načrta nam zgovorno dokazuje povečano gospodarsko aktivnost šele koncem leta ,1962. To je ■zkušnja, ki je ne smemo podcenjevati, ampak nas mora letos opozarjati na pravočasne in učinkovite ukrepe. Če prirner-jalno pregledamo doseženo pro-uvodnjo, ugotovimo, da je za višja kot leta 1961. Dose--ganja planskih zadolžitev po ekonomskih enotah so različna, slasti občuten je padec proizvodnje valjev. Lanska stopnja povečanega izreza v državnem merilu je imela ogod.en odraz' tudi v našem kolektivu, saj smo z njo prispevali k uravnovešenju ..trgovinske bilance. V odnosu na leto 1961 je P! zvišan za 86,24 %. Zunanja #zišča imamo odprta že v sed-""b državah. Perspektive izvoza se nam najavljajo tudi v letoš- njem letu, je pa vprašanje, kako se bomo lahko vključili v mednarodno konkurenco s sedanjimi -zastarelimi obrati. Napori za izboljšanje kvalitete so v preteklem letu rodili gotove uspehe. S tem pa nikakor ne smemo biti zadovoljni, če stalno poudarjamo, da je perspektiva Železarne Store samo v kvalitetnih izdelkih. Čuti je vse premalo in prepočasno vlaganje sredstev v kvaliteten premik, oziroma vrsto problemov bi včasih radi rešili z obstoječo tehnično opremo, kar pa je seveda nemogoče. Povečanje produktivnosti po količini na zaposlenega znaša 2 % v povprečju. Vsekakor moramo upoštevati, da je produktivnost z ozirom na obstoječe zastarele naprave precej visoka, saj so nekateri obrati svoje tehnične kapacitete do kraja izkoristili in celo presegli. S tem pa ne mislim reči, da so izčrpane popolnoma vse možnosti za odkrivanje še nekaterih rezerv pri dvigu produktivnosti dela. To je treba iskati predvsem v organizaciji dela, strokovnem izobraževanju, izboljšanju delovne in •tehnološke discipline in kar je najvažnejše, pri stimulativnem nagrajevanju pq delu. Pri oceni produktivnosti po ekonomičnosti pa moramo zavzeti stališče, da je tu edino izhodišče, kvaliteten premik v proizvodnji, v povezavi s temeljito analizo trga. Za skladnejšo delitev Osebnih dohodkov po produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja enot in podjetja zabeležimo, z ozirom na padec celotnega dohodka v lanskem letu, povišanje osebnih dohodkov samo za 0,4 %. Če pa sedaj primer jamo. s tern še odnos med osebnimi dohodki in življenjskimi stroški moramo priznati, da se je standard zaposlenih nasproti lanskemu . letu zmanjšal, to pa predvsem zaradi visokega porasta cen na tržišču. Zunanjih vplivov za zboljšanje nastale situacije je prav malo. Glavni regulator našega standarda je kolektiv sam. Boljše .življenjske pogoje v tem letu pričakujemo lahko samo z boljšim in razumnejšim delom, ki naj bi se odražali v večji produktivnosti, pri bolj izpopolnjeni tehnologiji proizvodnje, pri bolj pravilni uporabi surovin. Vse to pa se nam mora odražati v znižanih poslovnih stroških. Ker je v prikazanih elementih možnost za dosego večjega dohodka T kolektivu, je to edina resna rešitev v našem zasledovanju za dvig življenjskega standarda in za rast našega kolektiva. V te probleme se morajo še bolj vključiti vsi naši strokovnjaki, obratni DS in sindikalne podružnice enot. 'Tu je dosti dela za vse politične organizacije v podjetju. Delitev po delu je prav gotovo eden glavnih činiteljev, ki pozitivno ali negativno vpliva, na doseganje rezultatov na delovnih mestih v ekonomskih enotah ih podjetju. Izdelan pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je dokaz pravilnosti te poti. Za izvedbo ponovnega analitičnega ocenjevanja je potrebno angažirati vse zainteresirane, seveda s polnim udejstvovanjem sindikalne organizacije in orgaT nov upravljanja, da bo delitev po delu rezultat res pravilnega ih pravično vloženega truda za osebno stimulacijo vsakega posameznika. Kot je razvidno iz na kratko prikazanih rezultatov poslovanja podjetja v lanskem letu in če k temu prištejemo še nekaj splošnih ugotovitev, bo leto 1963 resna preizkušnja za celoten kolektiv v smislu, gospodarjenja za povečanje dohodka. Delavski svet podjetja bo moral bolj redno kot do sedaj, točno mesečno analizirati izvršitev plana. Na osnovi takšnih pregledov bo šele lahko ukrepal, kar mu mora biti osnovna nujnost, če hočemo deliti dobre osebne dohodke,- graditi stanovanja in vzporedno s tem vršiti še rekonstrukcijo podjetja. Življenjske in delovne pogoje proizvajalca je okarakteriziral s podanimi analizami takole. Vlaganje za zaščitna sredstva v lanskem letu znaša na vsakega posameznika 17.400 dinarjev v povprečju. Največji del teh stroškov je namenjen za zaščito neposrednega proizvajalca z ozirom’ na pogoje dela posameznih enot. Pri uporabljenih 33 milijonih dinarjev za zaščito pri delu pa moramo ugotoviti, da na nekaterih delovnih mestih v obratih izgled proizvajalca ni takšen, kot bi z ozirom na višino porabljenih sredstev moral biti. Ta problem je iz dneva v dan bolj važen, ker smo se vključili v mednarodno delitev deia in nam pogosto prihajajo v podjetje tuji zastopriiki, razne ekskurzije in ostali obiski, s katerimi imamo trgovske veze. Prav zaradi tega pa mora sindikalna organizacija prevzgoji in skrbi za videz ljudi na delovnih mestih v bodoče posvetiti več časa, ker se po izgledu proizvajalca ocenjuje, kakšna je čistoča, red in skrb za delovnega človeka v kolektivu. Bolj zaskrbljujoče je področje zdravstvene preventivne službe v podjetju. Še ne do kraja preštudirani razni izpadi zaradi bolezni nam narekujejo potrebo, nastavitve obratnega zdravnika, ki bi do kraja spoznal vse delovne pogoje delovnih mest, usmerjal zaposlitve obolelih, ter sploh vodil skrb za urejevanje zdravstvenih počutij celotnega kolektiva. S tem bi ,se tudi uredilo vprašanje, ali je kdo za določeno delo sposoben ali ne, ter tudi praksa zahtev prestavitev na lažja delovna mesta ravno tistih ljudi, ki izven podjetja, istočasno opravljajo najtežja fizična' dela. Stanovanjsko vprašanje je prav tako zelo nujen problem članov našega kolektiva. Števil-. ne vložene prošnje- pri stanovanjski komisiji nam nakazujejo, da imajo naši člani neprimerna' in nezdrava stanovanja, ali pa da morajio živeti kot sostanovalci pri drugih družinah, kar vsekakor negativno vpliva na njihovo razpoloženje do dela. Odnosi, sodelovanje in disciplina: Ko govorimo o samoupravljanju, ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da .se morajo naši odnosi v kolektivu odvijati na podlagi zakonitosti. Zato morajo organi upravljanja in vsak posameznik upoštevati pri svojem delu zakonitost, kot osnovno izhodišče za vsako delo. Kršitve teh osnovnih načel delo samo zavirajo in ustvarjajo praznino za napredek socialističnih odnosov v proizvodnji. Obstoječe zakonitosti v kolektivu izhajajo v sedanjem času iz raznih pravil in pravilnikov, katerih imamo v kolektivu kar precej, vendar pa so včasih mrtvi, predvsem kadar je treba upoštevati odgovornost. Sodelovanje, ali skupno delo med ekonomskimi enotami ni povzročalo nikakšnih problemov. Tu.se točno odraža, enotnost političnih organizacij, 'kar nam je garancija, da je delo sindikalne organizacije bilo pozitivno. Tudi odnosi pri organizacijskem delu so bili zadovoljivi. Vse probleme tega značaja smo skušali rešiti na podlagi programskih načel. Z odnosi je povezana v kolektivu tudi disciplina. Pozitivno je, da imamo v podjetju 90 % članov, ki so vseskozi disciplinirani, ostali nizek odstotek pa nam dela preglavice čisto po naši krivdi. Vzroke temu lahko pripisujemo naši notranji zakonodaji, ki je pomanjkljiva, ali bolje rečeno, ne obravnava konkretno tistih stvarnih prekrškov, oziroma škode, ki jo je posameznik z nedisciplino povzročil kolektivu in družbi. V letu 1962 je bilo izrečenih 281 kazni po raznih disciplinskih komisijah pri DS podjetja, obratnih DS in direktorju, kar je občutno več, kot leta 1961. Če analiziramo vzroke večjega števila disciplinskih prekrškov vidimo, da smo izpostavljeni kroženju vedno v istem vrtincu — neopravičeni izostanki, prihodi na delo v vinjenem stanju, malomaren odnos do dela itd. Ker pa sindikalna organizacija zagovarja samo discipliniranega proizvajalca, je potrebno odločno spregovoriti tudi o teh slučajih. Tudi -v vseh- ostalih‘primerih nediscipline želi sindikalna organizacija podpreti pravilne kriterije za utrditev organiziranega podjetja. Postopek pri obravnavi in izreku - kazni bi moral biti krajši, ker bi le takrat imel svoj določen učinek, ne pa da se kršilce obravnava, ko je stvar že skoraj pozabljena. Napačno pojmovanje decentralizacije, po katerem bi vsakdo v podjetju delal neovirano Vse po svoje, rodi dosledno kršenje tehnološke discipline. Taki -sicer redki primeri, so se lani dogajali, reševali bi jih naj z organi upravljanja. Notranja zakonodaja podjetja, ki jo konkretno pripravljamo, nam mora organizacijsko povezati vse oblike skladnega samoupravljanja in pravic proizva- jalca. Diskusija o statutu bo pomenila za sindikalno organizacijo novo vzgojno politično šolo za proizvajalce. Proizvajalcem mora biti jasno, da so statuti pravni akti z vsemi pravnimi posledicami. Dogovori, ki jih bomo vodili v tem pogledu s proizvajalci, morajo biti pripravljeni tako, da bodo družbene norme vskla-jevale večji red v kolektivu, vsakemu posamezniku pa točno vzbujale čut odgovornosti za dolžnosti- in pravice, od najvišjega do najnižjega delovnega mesta v podjetju. Obveščanje v kolektivu, izobraževanje in kadrovanje: Ena najvažnejših oblik utrjevanja samoupravljanja je obveščanje kolektiva, ki ne sme biti sezonsko, ampak stalno vsebinsko temeljito pripravljeno. Poglejmo, katerih oblik ob- veščanja smo se do sedaj posluževali: ŽELEZARJA, oglasnih desk, raznih razgovorov, tudi naše strokovne in administrativne službe so se trudile z raznimi analizami seznanjati podružnice enot, obratne DS, kakor tudi ostale proizvajalce. Do nedavnega smo poudarjali, da nam manjka raznih analiz za boljše obveščanje enot. Mnenja sem, da imamo sedaj po obratih precej polne predale raznih pokazateljev za gospodarjenje, nezgode, bolniške in ostale izostanke. Podružnicam enot in obratnim DS so dane možnosti pregleda vseh analiz, ki jih za svoje politično in gospodarsko usmerjanje potrebujejo, ter je nujno, da se jih uspešno tudi poslužujejo, .v nasprotnem primeru bo vse analiziranje zaman, če ne bomo znali v kolektivu vedno in povsod razložiti ter vsestransko povezati teh izdelanih podatkov za dvig storilnosti oziroma za napredek gospodarjenja. Potrebno je razširiti informiranje kolektiva. Naša skromnost se odraža v tem, da ne znamo splošne javnosti informirati o naših uspehih. To moramo v bodoče odpraviti. Kolektiv kot je naš, lahko prikaže tudi v našem dnevnem tisku problematiko o naših prizadevanjih, saj imamo marsikaj dobrega, kar smemo povedati širši javnosti. Za resnično uveljavljanje samoupravljanja moramo še nadalje dvigati splošno razgledanost zaposlenega. Pri tem ne mo.i| remo iti mimo politične izč£-brazbe, poznavanja ekonomskih zakonov in osnov za poslovanje podjetja, kulturne izobrazbe, torej izobraževanje mora biti vsestransko za potrebe podjetja in vsakega posameznika. Zato izobraževanje človeka, ki dela in upravlja, ni dopolnjevanje tega, kar je mogoče zamuditi z rednim šolanjem, ampak je izpolnjevanje tistega, kar v vsakdanji praksi rabi, bodisi na delovnem mestu za dvig storilnosti, ali pa kot upravljalec podjetja. Krepitev neposrednega upravljanja:- Na podlagi lastnih izkušenj imamo možnosti pregledati upravljanje obratnih DS in delovanje organiziranih enot. Obratni DS so se nenehno /uspešno razvijali, ter dobivali nove dolžnosti in pravice. Obdobje, ki ga obravnavamo, je za nas pomembno, saj so sledovi posvetovalnega glasu obratnih DS že izbrisani, ni pa še zakonito razčlenjen del okrog samostojnosti obratnih DS. Uvedba neposrednega upravljanja obratnih delavskih svetov konferenc je znatno prispevala k povečanju proizvodnje, dvigu produktivnosti dela, zboljšanju organizacije obratov, večjemu varčevanju in podobno.' Nobena šola ne bi miselnosti nas Vseh spremenila, kakor sistem neposrednegh. upravljanja. Če za tri leta nazaj ocenimo zanimanje za proizvodnjo ugoto-, vimo, da je bilo zanimanje več ali manj samo. za količine proizvedenih ton. Dočim danes že na vsakem delovnem mestu razpravljajo o kvaliteti, proizvodnih stroških, organizaciji dela, ali kratko — o vseh elementih gospodarjenja. Da bi lažje razčlenili razne pomanjkljivosti delavskih svetov enot, je nujno pregledati vse-.; bino njihovega dela za zadnje obdob je. Nekateri obratni DS so posvečali premalo pozornosti re-šavanju vse splošnih problemov v proizvodnji. Izgubljali so se v malenkostih, čeprav je njihova osnovna naloga spremljanje vseh gospodarskih zadolžitev družbeno planskih obvez. Zaradi že ustaljene prakse in pomanjklji-' vega poslovnika o obrabnih DS, ti čestokrat razpravljajo o teko-(Nadaljevanje na 5. strani) IZ EKONOMSKIH ENOT Valjarna V tem obratu je ODS dne 27. marca razpravljal o proizvodnji v mesecu marcu in ugotovil, da bo plan proizvodnje dosežen in da bo pri vzmeteh celo presežen, ker so se usmerili v proizvodnjo vzmeti. Izplen imajo ugoden. Dobavnih rokov se držijo zavedajoč se, da imajo tudi kupci njihovih proizvodov dobavne roke, ki jih morajo izpolnjevati. Aprilski proizvodni plan bo usmerjen predvsem v izdelavo vzmeti s čemer bo efektivni plan verjetno nekoliko padel, zato pa bo porasel finančni uspeh proizvodnje, seveda če bodo upoštevali vse sklepe in navodila, ki so jih sprejeli. Velike težave imajo z žerjavom »Demag« v brusilnici jeklarne, ker je večkrat pokvarjen in morajo ročno nakladati ignote, kar jim jemlje dragoceni čas in podražuje stroške proizvodnje. Skrajni čas bi že ■bil, da se dokončno reši vprašanje žerjava »-Demag«, ki je bil pred leti začasno montiran za posluže-vanje generatorjev toda ostal je do danes, ko je stalno preobremenjen in povzroča stalne težave. Sprejeli so tudi sklep, da se bodo držali naročenih tež izdelkov, ker viški ne gredo v promet in po nepotrebnem bremenijo sklade. Strinjali so se s predlogom UO podjetja, da se naredi kvalitetni premik v proizvodnji s tem, da se na račun znižanja profilov poveča proizvodnja vzmeti za cca 15, odstotkov. S tem se .poveča dohodek podjetja in s tem tudi skladi. Vprašanju stroškov za zaščitna sredstva so posvetili vso skrb. Menijo, da bodo te stroške znižali z internim pravilnikom o uporabi zaščitnih sredstev. Pa tudi na račun kvalitete zaščitnih . sredstev je bilo precej pripomb. ' Na koncu so sklenili predlagati upravnemu odboru višino denarnih nagrad tovarišem, ki so odšli v pokoj, tako tov. Vrečku Alojza za 35 let dela v tovarni 35.000 din, tov. Dobrajc Avgustu za 26 let dela v tovarni 30.000 din in tov. Tanšek Andreju za 17 let dela v tovarni 25.000 din. Elektroplavž V tem obratu se je ODS kar dvakrat sestal in obravnaval zaključni račun .podjetja za leto 1962 in s tem v zvezi pretresal vse postavke, ki dajejo sliko uspehov v tem obratu. Največ pripomb imajo na ključ, po katerem se posamezne enote bremenijo v kalkulacijah s sredstvi za investicijsko vzdrževanje. Smatrajo, da bi bilo prav, da bi bila mera dohodka kriterij za investicijsko obremenitev po enotah. So mnenja, da se mesečno razčlenijo vse .postavke, ki bremenijo upravno-prodaj-no režijo, ker so prepričani, da na te .postavke težko vplivajo. Analiza izvrševanja proizvodnih nalog za januar in februar je pokazala, da so vkljub težavam, kot so huda zima, redukcija el. toka, droben koks in nepredvideni zastoji, dosegli le na aglomeraciji 99,8 % in na peči 93,7 %, planirane proizvodnje. ■ ODS je zavzel jasno in odločno stališče za spoštovanje tehnološke discipline, tovarištva in delovne discipline. ODS bo brezkompromisno preganjal take prekrške. Imenovali so komisijo, ki naj analitično oceni delovna mesta v obratu. ODS je obravnaval netovariški in nekulturni odnos tov. Doberšek Ivana v delavskem avtobusu, ki krni ugled članov našega kolektiva in sklenili, da se mu odvzame za nedoločen čas pravico do karte za avtobusno vožnjo. Razprava o porabi zaščitnih sredstev je pokazala, da so stroški za.- zaščitna sredstva previsoki in da jih bo potrebno znižati. Predlagajo, da se naj v bodoče nabavlja čevlje, ki bi imeli jekleno kapo zunaj, ker bi bili taki čevlji bolj topli pa tudi roba ^ zunaj tovarne ne bi prišla v poštev. Vzdrževanje zaščitnih sredstev tu- di ni v redu in če se k temu doda še slaba kvaliteta, potem je doba trajanja kratka in stroški večji. Na koncu so predlagali UO podjetja nagrado v višini 20.000 din za marljivega in vestnega tovariša Lesjaka Ivana, ki odhaja v pokoj. v Samotama ODS tega obrata je na svojem XIII. zasedanju 19. marca pregledal rezultate svojega dela za mer see februar in ugotovil, da je mesečni plan presežen in da je v prvih- dveh mesecih' doseženo 16,5 odstotkov letnega plana. To je velik uspeh, če se upošteva izredno težke pogoje dela v tako hudi zimi, kot. je bila letošnja. , Sprejet je bil operativni plan za april, ki je enak osnovnemu, s posebnim poudarkom, da še ga doseže in preseže po količini in kvaliteti. / ODS je sklenil, da naj disciplinska komisija strogo kaznuje tov. Coklca Alojza radi nedostojnega obnašanja na delavskem avtobusu in da mu bo v ponovnem primeru odvzela pravico do povračila prevoznih stroškov. Obdelavalnlca valjev je obravnavala spremembe v proizvodnem programu za leto 1963, kd so nastale radi sprememb v kvaliteti v valjarni in 'jeklarni, kjer ibo proizvedeno več vzmetnega jekla in manj finih profilov. Sklenili so, da bodo tem spremembam sledili in pregledali, da še znižajo obratno režijo. Zadovoljni so, da so letošnji rezultati • dela jo obrata, ki bo obravnavala disciplinske zadeve v obratu. Prav tako je imenoval komisijo za analitično ocenitev delovnih mest, ki naj natančno opravi svoje delo zaradi pravičnega nagrajevanja v podjetju, 0TK in laboratorij je razpravljal o finančnem planu podjejta za leto 1963. S tem v zvezi so se zavzeli za to, da bi izdelali analizo stroškov za OTK in laboratorij posebej in da bi spremljali te stroške mesečno in ukrenili kaj za njih znižanje. Zavzemajo še tudi za to, da bi naj me-. rili produktivnost ne samo po količini, ampak tudi po vrednosti. Razpravljali so tildi o izdatkih za zaščitna sredstva, lei šo dosegli že najvišjo raven in jih bo treba znižati. Promet je jasno začrtal svoje delo v. akcijskem programu, ki ga je sprejel 9. marca. Akcijski program je skupno de-. lo ODS-a in Sindikalne podružnice, zato ga bosta oba organa skupno izvajala. Program obsega 9 točk in obravnava vsa področja dela v tem obratu, tako obveščanje in sodelovanje članov kolektiva pri reševanju nalog, strokovno vzgojo, sindikalno in politično aktivnost, skrb za bolne in invalidne člane kolektiva,, skratka posveča vso skrb proizvajalcu Mr upravljalcu. Glede na najvažnejšo dejavnost posveča akcijski program . za leto 1963 vso skrb čim-.gospodarjenjiu, kvalitet- Ulivanje cevi boljši od lanskih, saj letošnji'februar kaže indeks 119' nasproti februarju 1962. Težave, ki jih imajo letos s čepi za trde valje z jedrom, bodo. menda tudi odstranjene s tem, da bo livarna iste dobavila. Ekspedit Na. zasedanju ODS tega. obrata, ki je bilo 5. marca so razpravljali o kvaliteti zaščiitnilT sredstev, ki niso kvalitetna in so zaradi tega kratkotrajna. Zaščitna sredstva predstavljajo v tem obratu, kjer je ročno delo, precejšnjo postavko, zato jim ni vseeno, kakšna so, posebno velja to za zaščitne čevlje, ki so za ceno 4.500 din le preslabe kvalitete. Prepričani so bili, da bo nabavna služba priskrbela zaščitna sredstva boljše kvalitete. Imenovali so komisijo, ki bo delovala pri analitični ocenitvi delovnih mest v obratu. Na koncu so obravnavali nekatera kadrovska vprašanja v Obratu, odobravanja povračila prevoznih stroškov in pa tekoče zadeve Gradbeni oddelek je na zasedanju ODS dne 4. marca razpravljal ih razčlenil sklep XVI. zasedanja DS podjetja. Izvolil je discipUn^ko komisi- nim uslugam, znižanju reklamacij ter 'znižanju obratnih nezgod. V akcijskem programu so razčlenjene vse naloge, ki so formulirane tako, da bo tesno sodelovanje med organom upravljanja^ . sindikalno podružnico in člani kolektiva oib-ràita promet rodilo zelo dobre uspehe. Pozitivno se bodo odrazili pri doseganju tako proizvodnega kot finančnega plana v'podjetju. Dobro zastavljeno delo v začetku leta potrjuje, da bodo naloge, ki so si jih zastavili tudi z uspehom izvršili. Energetski obrat ODS je obravnaval zaključni račun za leto 1963 in analiziral posebno tiste postavke, ki posredno ali neposredno vplivajo na delo v tem obratu. Se posebej se je ustavil na višini stroškov- polnilnice, črpališča in temeljev kompresorja. ODS smatra, da so stroški počasne gradnje previsoki in da bi hitrejši tempo gradnje stroške gotovo pocenil, äklarml- je tudi, da bo odrejal občasne inventurne preglede, da se ugotovi uporabnost orodja in zaščitnih sredstev in ali je razhodovani material res odstranjen iz obrata. Imenoval je komisijo za analitično ocenitev delovnih mest v obratu. Mackošek Anton 34. seja upravnega odbora Da bi bili člani kolektiva seznanjeni tudi o delu Upravnega odbora Železarne, bomo odslej uvedli v naš časopis rubriko seje upravnega odbora. V četrtek 4. aprila 1965 je imel upravni odbor svojo 34. redno sejo, na kateri je obravnaval naslednja vprašanja: — soglasno sprejel operativni plan za mesec april; — obravnaval je pravilnik o povrnitvi potnih stroškov za prevoz delavcev in uslužbencev na delo im z dela. , V razpravi je ugotovil, da se sedanji obstoječi pravilnik z nekaterimi dopolnitvami da ponovno v razpravo kolektivu. Po razpravi kolektiva in pripombah, ki bi jih dal kolektiv, bi istega upravni odbor predlagal delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. — razpravljal je o predlogu uprave osnovnih sredstev za nabavo (osnovnih sredstev, ki so nujno potrebna za normalno poslovanje podjetja. Odobril je finančna sredstva v višini 15,8 milijonov dinarjev; ggKjođobril je predloge, ki jih je dala ekonomska enota jeklarne, in sicer: razširitev delovnih mest v čistilnici ingotov in predlog za nagrajevanje zidarjèv jeklarne, če delajo v drugem obratu. Strinjal se je tudi s predlogom energetskega oddelka za spremembe na delovnih mestih; ’ — sprejel je predlog za odpis hiše Štore številka 2 in pripadi jočih pritiklin in da se ista čl iz osnovnih sredstev; jpgsprejel je sklep, da se izv^ razpis za delovno mesto »hišni v samskem domu« ih delovi mesto »upravnika« v domu tl Svetini; mmm upravni odbor se je sezjj nil tudi o delu Komisije za am litično oceno delovnih mest, kj tera redno obvešča upravni oi bor; h1§| razpravljal je tudi o proš njah, katere so vložili člani k# lektiva na upravni odbor. i PRIZNANJE U POHVALA Organi upravljanja na tej mestu izrekajo pohvalo sindikal. ni podružnici Železarne Štore a njihovo delo v preteklem leti Posebno priznanje pa daje vei letnemu predsedniku te organi, zacije tov. LONČARIC Jožetu a neumorno delo v sindikalni orgj. nizaciji, kateri je znal pravilno usmerjati naloge, ki so bile 5«. stavljene pred sindikalno po družnico in organi upravljanji Njegovi predlogi in smernice s: bile vedno dobrodošle in upošfel vane. Želimo mn, da bi bilo njegovo _delo tudi v bodoče v organizacijah, v katerih je član tal) plodno, kot dosedanje. Samostojni družbeni plan za 1.1963 Naloga vsake gospodarske organizacije je, da s svojim poslovanjem pobrije poslovne stroške in osebne dohodke ter da ustvari tudi presežke za potrebe družbe in da formira sredstva za razširjeno reprodukcijo in dvig standarda. Če hočemo ugotoviti, ali je podjetje izvršilo svoje naloge, moramo ugotoviti stroške proizvodnje in vrsto ‘drugih momentov, ki jih je treba obravnavati. Za analizo teh momentov jpa je potreben skrbno sestavljen in realen plan, ki nam daje osnove za primerjave. Šele s planom proizvodnje in planom stroškov dobi kolektiv v roke instrumente za oceno gospodarjenja. Plan mora biti realen, da imamo čvrsto osnovo za ugotavljanje zvišanja ali znižanja lastne cene, da ne pride do prevelikih razlik v nagrajevanju po kriteriju doseženega dohodka in da se omogočijo realne analize rezultatov poslovanja. Pred kratkim je naš kolektiv sprejel samostojni družbeni plan za leto 1963. Pri sestavljanju tega plana so upoštevane razpoložljive kapacitete, zahteve tržišča in doseženi rezultati v preteklem letu. 'j Poleg tega so upoštevane splošne smernice in priporočila Zvezne ljudske skupščine ob razglasitvi družbenega plana za leto 1963 in to: , 1. proizvodnjo prilagoditi potrebam domačega trga in izvoza; 2., vskladiti razmerje med sredstvi za delo, predmeti dela in potrošnje ter tako polno izkoristiti proizvodne kapacitete; 3. uspešno voditi politiko zaposlovanja, povečati produktivnost dela in izpolnjevati temelje delitve osebnih dohodkov pri delu; 4. pri naložbah v osnovna sredstva je treba zagotoviti prednost tistim, ki jih je mogoče hitro aktivirati in vključiti v proizvodnjo in s katerimi se povečajo izvozne možnosti. S tem zvezni družbeni plan ne prinaša nobenih bistvenih sprememb, ampak je plan za leto 1963 le nadaljevanje lanskega. Tako tudi samostojni plan našega podjetja izraža pripravljenost in prizadevanje kolektiva za krepitev gospodarskega potenciala, za večjo proizvodnjo in višjo storilnost v isti meri, ki je prišla do izraza že v zadnjih mesecih minulega leta. Akcijski program je sestavljen za proizvodne, vzdrževalne obrate, komercialni, finančni in kadrovski sektor. Akcijski program Predvideni ukrepi za zvišanje oz. izboljšanje proizvodnje so naslednji: /::,t Na aglomeraciji,sepredvirlevs povečanje stopnje*bi8pcntìsti, ds se omogoči kvalitetnejša proizvodnja na elektroplavžu. Maksi-I maino je koristiti kapacitete ii| koledarski fond. Osnovna naloga jeklarne je, I da zniža izmeček in odpadel, f ki se pojavlja pri predelavi, j skrajšati remonte, izpolniti in-l strumentaci jo na SM peči, os ve J jiti nove proizvode, nove tehno-j loške postopke in slično. Valjarna bo sistematično zbirala podatke in izdelala statistične preglede o lastnosti jekla, vzrokih za kvalitetna odstopanja izplenih in drugih karakteristici nih faktorjih, predvsem za jeklsj ki bi jih lahko plasirali na tuja tržišča. V livarni sive litine bo potrebno maksimalno izkoristiti kalu- j parske stroje, da bi se omogočila realizacija močnega dotoki naročil za sferolitino in strojno litino. Proizvodnja valjev zahteva na-daljnje osvajanje glede na k vìvi liteto in vzdržnost valjev. Utrditil je treba organizacijo dela in tek nološko disciplino ter vzpostaviti boljši kontakt z naročniki. Zaradi zastarelosti naprav v samotni ni predvidena nova in p0'1 večana proizvodnja, ampak se bo obrat trudil obdržati dosedanji nivo proizvodnje in kvalitete« Ukrepi za izboljšanje poslovanja se predvidevajo tudi v energetskem oddelku in vzdrževalni* meritve v energetski službi, urediti kompresorsko postajo in črpališče, centralno službo vzdrževanja pa organizirati tako, da se realizirajo planirani remonti, večja popravila in dosledno uvaja preventivno vzdrževanje. V metalurškem in kemične® laboratoriju se bodo izdelali pregledi o kvaliteti proizvodov te uvajali novi poskusi in metode-' (Nadaljevanje na 5. strani) Samostojni Nekaj podatkov iz kadrovskega poročila £e vsa leta nazaj smo naš plan potrebnih kadrov v podjetju ondvsem naslanjali na potrebe Ljžene v Pravilniku o dbliko-vSiju in delitvi OD — tabelarni del zasedbe potrebnih delcih mest. Po tej osnovi plan ni bil realen in zaposlitev je bila «nino precej nižja, tako tudi v preteklem letu za 9,7 %. Zato jam je bilo merilo za sestavo plana potrebnih kadrov za leto 1963 povprečje lanskoletne zasedbe še predvsem zato, ker proizvodnja v več obratih ne bo doživela bistvenih sprememb, „Za predvidene spremèmbe pa rti predvideno bistveno povečanje števila zaposlenih. Potrebno bo pa izboljšati strukturo strokovnosti s pomočjo strokovnega izobraževanja. Sedanja stvarna kategorizacija strokovnosti nam pove, da imamo: od 41 do 45 9,2 od 46 do 5Ò 9,1 od 51 do 55 6,8 ód 56 do 60 1,1 nad 60 0,3 Po skupni delovni dobi pa: do 20 let delovne dobe 80,0 % do 30 let delovne dobe 14,7 % do 35 let delavne dobe 3,5 % nad 35 let delovne dobe , 0,8 % Oba statistična podatka sta odstotno izračunana na skupno število zaposlenih dne 31.12.1962. V podjetju je zaposlenih 233 žena, od tega 45,5 % pri administrativen in 55,5 % pri drugem delu v podjetju. Izven administrativno strokovnih služb je največ zaposlenih žena v samotami 32, livarni II. 14, laboratoriju 16 in komunalnem oddelku 25. {Nadaljevanje s 4. strani) Komercialni sektor ima nalogo, da skrbi za optimalne zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, doseže ugodne dobavne in plačilne pogoje pri kupcih in dobaviteljih, analitično obdela tržišče, se preorientira na uvoz iz vzhodnoevropskih tržišč in zagotovi izvoz v predvidenem obsegu. Finančni sektor bo skušal v okviru danih možnosti razširiti mehanizacijo in s tem izboljšati kvaliteto dela. Kadrovski sektor ima na skrbi, da z analizo vzrokov zmanjša fluktuacijo zaposlenih, da izdela programe za izobraževanje kadrov in aktivno sodeluje z disciplinskimi organi v podjetju. Poleg navedenega so predvideni tudi določeni ukrepi za napredek tehničnih izumov in izboljšav. frei, sestav VK KV PK 11 na zappsl. . 5,5 35,4 14,2 M VS VŠ + SSNS Skupaj [ 32,5 1 5,5 5,9 100 % f Toda sorazmerno nizki odsto-f'tefc visokokvalificiranega kadra v proizvodnji in administraciji, ja drugi strani pa več kadra z ; nizko strokovno stopnjo nam na-r wkuje potrebo stalnega dopol-j niliega izobraževanja po teore-f tein programu, kar je bilo. I ugotovljeno tudi v letnem poro-I Slu sindikalne podružnice pod-f jetja. Sedaj je razmerje med števl-i lom zaposlenih v strokovno-f administrativnih službah in zaposlenimi v proizvodnji (delavci j - uslužbenci) 87,7 % proti 12,3 % y korist delavcev v proizvodnji. I Razmerje sicer rahlo narašča v korist števila zaposlenih v ad-I ministrativno strokovnih službah i h so na račun tega tudi ob jek-Mivne pripombe, češ," da bi tega Ijj& sgieli, dopuščati, vendar krd-'■ 'tika Srvedno upravičena. U.po-r Slej ati moramo, da bodo vedno večje zahteve po popolnejši ana-Llizi gospodarskega dogajanja v {■podjetju, natančnejše evidence f ni podobno, na drugi strani popolnejša mehanizacija, narekovali vzporedno spremembo struk-lure zaposlenih in se bo število administrativno-istrokovnega kadra nujno večalo. V sedanjih pogojih pa lahko zniža stalež de-iavcev v administraciji le popolnejša mehanizacija in višja .stroškovna sposobnost zaposlenih ter 'boljša organizacija administrativno strokovnega dela v podjetju. V administrativno strokovnem kadru je: s fakultetno izobrazbo |3%, z višjo in srednjo 43,8 % lì nižjo izobrazbo 47,9 % zaposlenih. Pretežno število strokovnega kadra ipa je neposredno v proizvodnji. F. Pri postavitvi naših normati-f )0v potreb po strokovnem kadru '’podjetju vedno bolj izstopajo nerealno postavljene zahteve po administrativni« strokovnosti, kar nam kaže dejstvo, kakšne so razlike med dejansko strokovnostjo zaposlenih in predvideno strokovnost jo na delovnih mestih. I Kljub razliki se proizvodnja še s loka j v redu in uspešno razvija. I Analjza ’ nam pove, da ima od j Zahtevane strokovnosti dejansko |; strokovnost VK + VS KV+SS 30,3% 80,5% j PK + NS NK 80,8 % 1178 % . Povprečna starost zaposlenih ié izračunana na 33 let. Po starosti je ugotovljena zaposlitev, Kakor sledi: Peta % lo 20 let ' 7,4 °d 21 do 25 14,6 »1 26 do 30 19,0 "n 31 do 35 . 18,0 'Ol 36 do 40 14,5 Največ ljudi je zaposlenih dopoldne 62,8 %, nato popoldne 19,6 %, na nočni izmeni 14,6 % in na tako imenovani IV. izmeni 3%. V naše podjetje prihajajo na delo ljudje iz 56 krajev oziroma vasi. Tako .stanujejo na območju osmih občin, in sicer: Območje občine % od skup. štev. zaposl Celje 61,09 Šentjur pri Celju. 30,55 Šmarje pri Jelšah 6,32 Laško 1,18 Žalec 0,20 Slovenske Konjice 0,31 Slovenska Bistrica 0,15 Šoštanj 0,10 Ostale občine 0,10 Skupaj 100% Iz omenjenih krajev prihajajo ljudje na delo in odhajajo z dela peš in s prevoznimi .sredstvi, kakor sledi: Peš 41)8 %, z dvokolesom 12,4%, z vlakom 17%, z avtobusom 26,2 %, z motornim kolesom 1,7% in z lastnim avtomobilom 0,9 %. V letu 1962 je prekinilo delovno razmerje ,s tem podjetjem 215 oseb, v letu 1961 pa 198, torej je število odpovedi nekoliko v porastu. Vzroki prenehanja delovnega razmerja pa so bili: Letno število oseb 1962 1961 Odpoved podjetja 13 Odpoved delavca 66 59 Samovolja delavca 12 25 Zaradi odhoda v JLA 53 53 Disciulinski odpust 7 6 Zaradi smrti 5 5 Starostne upokojitve 34 16 Invalidske upokojitve 25 13 Med preizkusno dobo 8 8 Po izteku pogodbe 5 — Skupaj 215 198 Iz gornjega je razvidno, da je še vedno preveč prekinitev po odpovedi delavca (30,7 %) in bo v bodoče potrebno tem vzrokom posvetiti več pozornosti. V istem času snio sklenili delovno razmerje z 232 novimi delavci. S tem se je število zaposlenih od 1. 1. do 31. 12. 1962 povečalo za 17 ljudi, v povprečju pa ni bistvene spremembe. Preveč je tudi internih premestitev iz enega delovnega mesta na drugo, saj je tako med letom 'menjalo svoja delovna mesta kar 11,8% članov kolektiva. Tu smo želeli prikazati le nekaj pomembnejših podatkov iz letnega kadrovskega poročila, tipa mo, da bo ta prispevek služil za informaci jo članov delovnega kolektiva. . R. M. Vsi ti ukrepi naj omogočijo, da se dosežejo predvideni rezultati tako v fizičnem obsedu proizvodnje, kot tudi pri dohodku. Planirani fizični obseg proizvodnje nam v primerjavi z letom 1962 daje naslednjo sliko: aglomeracija 101 % elektroplavž 121 P/o jeklarna 100 % valjarna 103% livarna sive litine 100 «/„. livarna valjev I2IO/0 obdelovalnica valjev 127% samotna 940/0 skupaj 106 o/,, . Investicijska dejavnost bo le- tos usmerjena v realizacijo rekonstrukcije po investicijskem programu ter nujne investicije v obstoječe obrate. Za finansiranje rekonstrukcije se predvidevajo pretežno sredstva iz splošnega investicijskega sklada, manjši del pa iz lastnih sredstev, t. j. iz amortizacije in poslovnega sklada, namenjenega za investicije. Nabava novih osnovnih sredstev za obstoječe obrate se finansira iz lastnih sredstev. Za investicijsko vdrževanje je delavski svet odobril, da se vkaJ-kulira 3,7 % od revalorizirane nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Koriščenje sredstev se predvideva v naslednjem razmerju: elektroplavž 3,8 % jeklarna 45,8 o/0 valjarna 2,50/0 livarna sive litine 4,70/0 livarna valjev 0,8 0/„ obdelovalnica valjev 1,3% samotna 5,1 % mehanična delavnica 0,8 0/0 elektroobrat 9,0 % energetski obrat 3,9 “/0 promet 0,2 0/0 gradbeni oddelek ■ 4,7 % avtooddelek 0,3% splošni sektor 15,1 % ekspedit 2,0 % Plan delovne sile predvideva povečanje zaposlenih za 1 % in to predvsem zaradi zaposlenih, ki so potrebni za pripravljanje toplega obroka in za čiščenje ingotov, ker se mora delo v čistilnici vršiti v večjem obsegu, kot doslej. Normativi in predračun Na -osnovi povprečne porabe osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala v devetih mesecih preteklega leta so bili izdelani normativi za planske kalkulacije. Za normativ delovne sile, družbeni plan za leto 1963 « izražen v izdelavnih in režijskih osebnih dohodkih se je upoštevala predvidena delovna sila in povprečni osebni dohodki na nivoju leta 1963. Za vzdrževalne in pomožne obrate so bili izdelani predračuni prav tako na bazi rezultatov leta 1963. Stroški so se grupirali v upravno prodajno režijo, ki se vprimerjavi z letom 1963 ni zvišala in obratovno režijo, ki je skladno s povečanim obsegom proizvodnje višja za 5 %. Fiksni stroški, t. j. amortizacija, obresti, DOZ in investicijsko vzdrževanje so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 14 % zaradi vpliva revalorizacije osnovnih sredstev. Zvišanje materialnih stroškov je posledica predvidene višje proizvodnje predvsem surovega železa in valjev. Proizvodni obrati so v planiranem dohodku ubele?eni v naslednjem razmerju: elektroplavž 2,7 % jeklarna in valjarna 47,8 % livarna sive litine 13,1 % livarna in obdel. valj. 36 % Samotna ima predviden negativni rezultat, ker je lastna cena zaradi revalorizacije osnovnih sredstev višja, a prodajne cene so pod kontrolo in jih brez odobrenja Zveznega urada za cene ne smemo zvišati. Čisti dohodek podjetja se deli po našem pravilniku na osebne dohodke in sklade. Za osebne dohodke smo planirali za 3 % višjo kvoto kot je bila izplačana leta 1962, delno zaradi zvišanih prispevkov, nekoliko pa naj bi se zvišali osebni dohodki skladno z zvišanjem produktivnosti dela. Finančni plan Po predvidenem fizičnem obsegu proizvodnje, izračunani lastni ceni na bazi normativov in predračunov ter predvidenih prodajnih cenah je ugotovljen celotni dohodek podjetja, poslovni stroški ter dohodek. Celotni dohodek je za 48 % višji od .lanskoletnega. V tem je zajet tudi izvoz, ki bo predvidoma za 37 P/0 višjji, kot v letu 1962. Dohodek podjetja, ki ostane, če od celotnega dohodka odštejemo poslovne stroške, je za 2 % višji od lanskoletnega in če odštejemo še prispevke iz dohodka nam ostane čisti dohodek, ki je na nivoju leta 1962. Zaradi primerljivosti so vsi ti podatki računani na fakturirano realizacijo. Zaključek Samostojni družbeni plan za leto 1963 je torej sprejet, naloga vseh članov kolektiva, organov samoupravljanja in vodstva podjetja pa je, da usmerjajo poslovanje tako, da se cilji, ki so postavljeni s planom, ne samo dosežejo, ampak tudi presežejo. Ostvarenje planskih nalog se mora tekoče spremljati, na vsako negativno odstopanje takoj opozoriti, da se lahko pravočasno ukrene vse potrebno) za odstranitev takih pojavov. Tako bo moči doseči predvidene rezultate in ostvarjati tudi presežke za potrebe družbe, za podjetje in za kolektiv. ŠA Letna skupščina sindikalne podružnice Železarne Štore (Nadaljevanje s 3. strani) čih zadevah, raznih pravilnikih, okrožnicah, celo dopisih. Ponekod zasedajo zelo poredko, snov dnevnih redov je slabo pripravljena, diskusije površne, ali dolgovezne in strogo tehnične. Utrditi je treba samostojnost obratnih DS v smislu da bodo njihove osnovne naloge obravnavanje gospodarjenja v enotah. Nadalje je treba iskati pravilen odnos med obratnimi delavskimi sveti in delavskim sveitom podjetja v delitvi dela. Poskrbeti je treba, da se obratni DS rešijo vseh tistih bremen za razpravo, ki bi jih lahko in morali reševati operativni organi podjetja. In končno moramo biti dosledni v tem, da bo poslovanje vseh organov upravljanja dostopno slehernemu proizvajalcu. Kako se bo neposredno upravljanje odvijalo v mobilizacijskem smislu, je odvisno od vseh političnih organizacij v podjetju. V prvi vrsti pa je tu naloga sindikalne organizacije, kako ho znala pri sedattjem, pestrem socialnem sestavu članov kolektiva zainteresirati polproletarce za sodelovanje v političnih in gospodarskih dogajanjih podjetja. Izvršni odbor sindikalne podružnice si je v minulem 'letu prizadeval, da bi se podružnice enot organizacijsko utrdile, kadrovsko ojačale, kar mu je v glavnem tudi uspelo. Občni zbori sindikalnih podružnic enot nam lahko služijo kot primeT za ocenitev njihove dejavnosti. Tudi lanskoletna akcija za izvršitev letnega plana nam je uspela, kar se odraža v porasti proizvodnje zadnjih dveh mesecev lanskega leta. Samoupravljanje, plam, gospodarjenje, tržišče in standard, to je krog. znotraj katerega se mora sindikalna organizacija v gospodarsko političnem smislu uveljavljati. Mislim, da se vsakdo od članov kolektiva zelo dobro zaveda zamotanosti: problemov in pomembnih nalog, ki stojijo pred nami v družbenem planu in perspektivi podjetja. Na predsednikovo poročilo je v razpravi sodelovalo 11 delegatov, ki 'so govorili o problemih in uspehih svojih enot, oziroma razpravljali o krepitvi lin nadaljnjem razvoju- samoupravljanja v kolektivu, notranji dp-litvi, gospodarjenju, produktivnosti, skrbi za proizvajalca, izobraževanju in ekonomičnosti poslovanja. Na osnovi poročila in diskusije bomo izdelali temeljit program dela sindikalne organizacije za bodoče uspešno politično uveljavljanje. V bodoči izvršni odbor je bilo izvoljenih 17 članov: Arzenšek Štefan, samotna; Burnik ing, Dušan, osnovna sredstva; Čehovin Boris, valjarna; Judež Ivan, livarna s. litine; Jošt Franc, skladišče; Kavka Lidija, livarna valjev; Klanjšek Albin, skladišče; Klinc Marjan, modelna mizama; Klinej Tone, mehanična delavnica; Kočevar Jože, jeklarna; Mljač Adolf, MIŠ; Rozman Erna, obračunska služba; Suše Ivan, samotna; Štefančič Ivan, livarna valjev; Tanfšek Jakec, konstrukcijski biro; Vuk Filip, obdelovalnica valjev; Zakonjšek ing. /Niko, en erg oddelek ter petčlanski nadzorni odbor. Na eni izmed sej sindikalne podružnice smo razpravljali o dejavnosti Delavskega sveta podjetja v preteklem letu. Razen neštetih pozitivnih uspehov, smo ugotovil tudi ne preveč pohvalen pojav. Od 64 članov delavskega sveta podjetja, je namreč kar 21 takšnih, ki so se od devetih sklicanih zasedanj udeležili samo od tri do štikrat, štirje pa celo sär mo dvakrat, čeravno smo na vseh zasedanjih razpravljali o vprašanjih, ki só važna za celotni kolektiv. V želji, da bi ugotovili kaj je temu vzrok in, da bi odpravili to pomanjkljivost, smo naročili vsem sindikalnim podružnicam enot, da od prizadetih članov delavskega sveta zahte'-vaj'O, da svojo neaktivnost pojasnijo na sestankih članov kolektiva, ki so jih izvolili. 0 tehničnih plinih ZAŠČITNI UKREPI PRI SPUŠČANJU TH PLINA V NO VE PLINSKE.INSTALACIJE (Nadaljevanje s prejšnje štev.) Po montaži novega plinovoda do novega potrošnika [moramo upoštevati naslednja navodila: — Priključek na obstoječi glavni plinovod se mora izvršiti Takrat, iko je plinovod temeljito izpihan s paro, samo rezanje ,in J; uvarjemje se zaradi varnosti vrši S z masko in pri delno odprtih parnih priključkih, tako da vlada v plinovodu nadpritisk pare. — Novi plinovod mora biti ločen od glavnega plinovoda z volj dno zaporo in opremljen s parnimi priključki in oddušniki, odvisno od dolžine in dimenzije plinovoda. '■ — Pri spuščanju TH plina,, ki se izvaja na že prej omenjeni način (izpihovanje) moramo biti še posebno pozorni. Ko je plin v plinovodu, je .treba novo plinsko instalacijo na vseh stičnih (tesnenih) in varjenih mestih preizkusiti na tesnost. Preizkus se izvaja z Dragérjevim kontrolnim ali'sličnim aparatom, v ' — Ge je ‘plinovod netesen na tesnih mestih (prirObnice) pritegnemo vijake, ko je plin v plinovodu in nato ponovno preizkusimo. Če pa je plinovod netesen na zvarih, moramo najprej lo-1 citi dovod plina s pomočjo vodil; ne zapore od glavnega plinovoda in plinovod temeljito izpihati s paro. Nato šele pristopimo k var-l- jenju in to takrat, ko je para v gj." plinovodu. Po končanem poprali vilu izvršimo ponovno spuščanje plina v plinovod ter preizkusimo tésnost na popravljenih mestih. Preizkuse tesnósti delamo tako II dolgo, dokler se ne prepričamo, da je plinovod 100 % plinotesen. — Pri spuščanju TH plina v nove plinovode je potrebna po- ; večana pazljivost, delo pa naj iz-; vajajo le delavci, ki imajo s pli-■ : nom dovolj prakse. fgg— Pri spuščanju plina v nove 1 plinske instalacije moramo ob-vestiti o tem proizvajalca plina (TH peč), gasilsko-reševalno službo, iz bližnje okolice pa od-; straniti vse tiste, ki nimajo neposrednega opravka s spuščanjem plina. Zaščitni ukrepi pred okvarami in lokalnimi zastrupitvami ter varnostni ukrepi v primeru okvar in zastrupitev. Tesnost instalacij TH plina je treba občasno kontrolirati in . sicer :' HHjGlavne plinovode, ki so najbolj izpostavljeni vremenskim vplivom, je treba vsaj enkrat létnó kontrolirati (pred zaščit- nim. pleskanjem), Dovodne plinovode, ki so delno speljani na prostem, delno pa po konstrukcijah, je ravno tako potrebno kontrolirati vsaj enkrat na leto. : — Večjo pozornost pa moramo posvetiti tesnosti plinovodov in instalacij, ki so v zaprtih, slabo -zračnih prostorih (dovodni odcepi do gorilcev itd.), če je v njihovi bližini večje število ljudi. Te plinske instalacije moramo kontrolirati vsaj vsake tri mesece. Če pa nastane okvara oziro-'ma lokalna zastrupitev, moramo ukreniti naslednje: . — Takoj ko opazimo višjo koncentracijo CO v prostoru, moramo odstraniti vse delavce iz bližnje okolice. — Takoj je potrebno ugotoviti vzroke povečane koncentracije CO in mesto' okvare. To izvršijo delavpi š kontrolnim aparatom, delo pa morajo vršiti pod masko ali z Drägerjevim dihalnim aparatom. Vsak pristop brez maske jè smrtno nevaren in zato naj- ' strožje prepovedan. — Omogočiti moramo prepih s tem, da odpremo vsa vrata in okna oziroma s' prisilnimi ukrepi povzročiti večji prepih. , -- Vsako- delo, ki ga ne more- mo prekiniti iz tehničnO-ekonom-I skih razlogov,. nadaljujemo z S uporabo dihalnih, aparatov. Zni- žati pa moramo delovno silo na minimum ter občasno vršiti zamenjavo. — Če je kdorkoli od. delavcev že zastrupljen z ogljikovim monoksidom, ga moramo takoj spraviti na sveži zrak ter mu nuditi prvo pomoč. - — Upoštevati moramo obvestila zaposlenega 'osebja v bližini plinskih naprav o njihovem trenutnem počutju. Vedeti pa moramo, da je vpliv GO na posa- do požara, moramo takoj pričeti z gašenjem. I Po ugotovi jenih vzrokih eksplozije pričnemo z odstranjevanjem napake ter popravilom plinovoda. Zaščitni ukrepi pri potrošnikih TH plina ob izpadih Če pride do izpada TH plina za TH peči se morajo potrošniki TH plina ravnati po naslednjih navodilih: meznega človeka odvisen od njegove telesne konstrukcije in pa, da se ljudje, ki so podvrženi alkoholu z njim hitreje zastrupijo. Zato je potrebno po vsakem obvestilu o glavobolu (prvi znaki zastrupitve) takoj kontrolirati vsebnost CO v okolici instalacij oziroma v prostoru. — Če je nastala okvara, moramo takoj zapreti plin na plinskem odcepu z okvaro in o tem obvestiti TH peč oz. odgovorno tehnično vodstvo. — Ko je okvara odstranjena, postopamo po že prej omenjenih navodilih o spuščanju plina v plinovod. Zaščitni ukrepi oh eksploziji na plinskih instalacijah. Če nastane eksplozija na plinskih napravah, se moramo držati naslednjih predpisov: —• Če je eksplozija v-zaprtem prostoru ali nà prostem, moramo odstraniti takoj vse ljudi iz prostora oziroma iz bližine. — Takoj moramo zapreti dovod plina na mesto eksplozije in spustiti paro. — Obvestiti o eksploziji TH peč, odgovorno tehnično vodstvo in gasilsko-reševalno ekipo. Ponesrečencem pri eksploziji nuditi takoj prvo pomoč in poklicati zdravnika. — Če je prišlo pri eksploziji Kontinuirano (Nadaljevanje in zaključek) Ker smo se v prvih dveh poglavjih našega sestavka o kontinuiranem vlivanju jekla seznanili v glavnih obrisih s tehnološkim procesom ter kvalitetami in napakami jekla, odlitega po tem postopku, je potrebno, da pregledamo še, kakršne so kapacitete takšnih naprav, ki danes v svetu obratujejo. Končno pa moramo dati o tem procesu določeno oceno in zaključek. Proizvodni agregati in kapacitete naprav kontinuiranega vlivanja jekla. Naprave za kontinuirano vlivanje Jekla šo se začele graditi v večjem obsegu po letu 1952, pred tem so Odlivali le manjše količine, večinoma poskusno v pöldüdüstrijski obliki. - — Kakor hitro sprejme potrošnik signal ali telefonsko obvestilo o prekinitvi dobave, mora potrditi, da je obvestilo sprejel in razumel, — Če je prekinitev trenutna (izpad el. energije ali defekt na TH peči), mòra takoj prekiniti uporabo TH plima na gorilcih in izpihalli plinovod s paro. Če pa je izpad javljen za določeno uro, mora. potrošnik prenehati s porabo TH plina vsaj 30 minut pred napovedanim časom ter izpihati plinsko instalacijo. Ustavljanje obratovanja s TH plinom na pečeh oz. gorilcih K.S*r Vsak večji potrošnik TH plina mora obvezno javiti proizvajalcu plina, da bo prenehal uporabljati plin. Javiti mora čas ustavitve uporabe in čas ponovnega odvzema plina. — Ko je oddal obvestilo in sprejel potrdilo o sprejemu, zapre plin za posamezne gorilce in odpre parne priključke, Oddušni-ke ter izpiha' plinovod. Nàto zapre zrak za zgorevanje. — Ko je plinovod izpihan, zapre paro in oddušnike, če je čas prekinitve porabe daljši, če pa preneha porabljati- plin le za kratek čas, pusti paro v plinovodu pri odprtih oddušnikih. vlivanje jekla Že takoj v začetku poskusnega obratovanja je šel razvoj -z ozirom na potrebne dimenzije pol-fabrikatov za valjarne v dve simeri: v proizvodnjo gredic kvadratnega preseka in brain pravokotnih presokov. Druge oblike, presekov še kontinuirano ne odlivajo. Dimenzije gredic poznanih naprav, ki danes industrijsko obratujejo, se gibljejo v mejah od 50 X 50 ... 260 X 260 mm, vendar pa se -največ in v največjih količinah odlivajo kvadratni preseki 80, 100, 120, 140, 150, 180, 200 in. 220 mm. Pri bramah se spreminjajo dimenzije v intervalu od 50 X 200 ... 200 X 1500 mm, se pa že vršijo poskusi odlivanja tudi za širine do 2000 mm. Posamezne naprave obratujejo v odvisnosti od pečnih agregatov in preseka gredic oz. bram z istočasnim vlivanjem v eno žilo ali pa dve, štiri, šest ali osem žil hkrati. Naprave, za kontinuirano vlivanje jekla, ki danes v svetu obratujejo, se uporabljajo predvsem za kvalitetna jekla in so sinhronizirane z obratovanjem jeklarskih pečnih agregatov-, največ elektrooMočnimi pečmi, ki ;se za te proizvodnje uporabljajo.. Letne proizvodne kapacitete kontinuiranih naprav, ki pa so bile v zadnjih dveh letih že izkoriščene 83.. iOO %, znašajo normalno pri gredicah kvadratnih presekov 60.000... 250.000 t, medtem ko so kapacitete naprav za breme še znatno večje. Ekonomski pokazatelji V prehodnih odstavkih smo že razpravljali o tehnoloških prednostih kontinuiranega vlivanja jekla. Zelo • važno vprašan je pa je seveda še ekonomski efekt postopka kontinuiranega vlivanja jekla. Zato bi bilo zelo zanimivo napraviti primerjalno 'kalkulaci 1 2 3 4 5 jo stroškov, ki jih zahteva klasi Čeh način vlivanja in kontinuiti no vlivanje jekla in sicer za fj procesa od tekočega jekla v m novci do valjarniškega polfabri kata — gredice. V spodnji tabeli so prikaza* primerjalni elementi obeh m stopkov, vzeti za klasičen posti pek z indeksom 100 in veljajo t kontinuirao napravo za odliva nje gredic kvadratnega presek 150 mm in letno kapacitet 100.000 t jekla. Kot že' -tabela si ma pove, je postopek kontinl iranega vlivanja jekla mnoj rentabilnejši -glede na porabljen material, energijo in delovno si lo. Pri tem pa nismo upošteval zèlo važnega faktorja rental! ri-osti kontinuiranega Vlivanji ■t. j. izplena, ki je za 8... lojj višji- -kot pri klasičnem -načini in se giblj-e normalno v meja! od 92... 97 %, v neki železarni v Kanadi pa so dosegli pri bra. mah celo povprečni ižplen 98,2 odstotka. PRIMERJALNA TABELA Elementi kalkulacije . Klasičen Kontinuir, postopek vlivanj*" Jeklarna 1. Pomožni material in energija a) -ognjestalna opeka in malta b) plin ali mazut za ogrevanje ponovce in medpOnovce c) kok-ile -d) mazanje koki! e) , hladilna voda f) električna energija- g) merjenje temperature h) kisik in acetilen 2. Delovna sila-oseb. dohodek 3. Fiksni stroški (obratovua režija, uprav. prod. režija, investicij, vzdrževanje, amortizacija, . obresti , od poslovnega sklada) Valjarna (groba proga) 1. Pomožni material (valji, ležaji, armature itd.) 2. Energetski viri in energija, , 3. Remonti 4. Delovna -sila —,osebni dohodki 5. Fiksni stroški Zaključek Uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih dveh letih pri industrijskem obratovanju naprav kontinuiranega vlivanja jekla so prav gotovo, garancija, .da se bo ta postopek . v naslednjih letih še močneje razširil. Saj so dosedanji rezultati pokazali, da so doseženi mnogo, nižji proizvodni stroški, večji izplen, boljša kvaliteta in homogenost litega mate--. riala ter za pretežno .večino kvalitet jekel osvojena tehnika Vlivanja, ki zagotavlja varno obratovanje. Poleg naprav; ki že obratujejo, predvsem v Sovjetski zvem,--na Japonskem, v Nemčiji, Avstriji 13 j' 2 ' 0.5 10 ■ '5 2 : 0,5