St 40 . Mttu ittbM v ittM (Wi cunk m k mu V Trstik w <#trt€k K, t«braar|a 1W1 Posamezna številka 20 stotinR Letnik xlvh (Shaja, icvEemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Urednih v . .»*ka sv. Fnnft&a Asitke^a ft. 20, L nadstropje. Dopi^ "J - pofiljajo uredniftvil Nrfrankfraaa pisma te ne sprejemajo, rok^e se ne vričajo. Izdajatelj In ojć&v, Štefan Godina. - T \ Edinost Tisk tiskanu c znaSa za mesec L 7. — 3 ' i9 50. pol leta L 32. —, in Za inozerastro mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in EDINOST Posara^Hife Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. -- Oglasi se računajo V širok osti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent^ tem tnlce, In zahvale, poslanice in vabila po L 1- —->, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi pa 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSIljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FranOška Asiškega šte?. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Rusko vprašanje Mednarodna konferenca, ki se ima začeti v kratkem v znamenitem laškem pristaniškem mestu Genovi, bo gotovo ena najvažnejših v zgodovini Evrope. Vsa znamenja kažejo, da bo genovska konferenca čisto evropska. Zedinjene države severne Amerike se obotavljajo in se je najbrže ne bodo udeležile, dočim niso bile države južne Amerike niti povabljene. Dasi se naglasa, da bo delo te konference posvečeno proučevanju izključno gospodarskih vprašanj, je njena podobnost z versaillesko mi-roT.no konferenco tako velika, da jo po travici lahko smatramo za drugo mirovno „onferenco. Genovska konferenca bo predvsem mirovna konferenca, ker bo pač njena glavna naloga, da se na njej prouči in doseže pomnjenje med zapadno Evropo in sovjetsko Rusijo. Na dnevnem redu konference bo -vladovalo od začetka do konca tako-i> .ovano «rusko vprašanje». Ako bo kcn-ierenca uspešna, ji bo sledila nova mednarodna pogodba, ki bo imela neprecenljivo važnost za nadaljnji razvoj Evrope in vse-sveta. Ta pogodba bo tako važna, da bo p silila versaillesko mirovno pogodbo pc1-p'. noma v ozadje. Zato je naravno, da Francija ni posebno navdušena za to novo mirovno konferenco, Toda druge države, predvsem Anglija, so drugačnega mnenja. Za Anglijo je rešitev ruskega vprašanja življenjske važnosti, kakor smo v našem listu že ponovno na-glašali. Na Angleškem je 2,000.000 brezposelnih delavcev. Industrija, glavni vir dohodkov njenega prebivalstva, počiva in propada. Ogromna država poljedelcev, kakršna je Rusija, je prestala biti angleška Na sličen način bi se ozdravila obenem tudi valuta drugih držav (Nemčije, Avstrije itd.). Že ta načrt kaže, kako dalekosežni bodo sklepi genovske konference. Nova Rusija, ki ji je pomoč ostale Evrope neobhodno potrebna, bi prišla v Genovo kot beračica, dočim bi se vse druge države obnašale kot njene dobrotnice. Sprejeti tujo emisijsko banko kot svojo pomeni sprejet: gospodarski jarem inozemstva. Poleg emisijske banke pa nameravajo ustanoviti finančni mogotci poseben konsorcij, ki bi vzel v svoje roke obnovitev in vzdrževanje prometnih sredste v Rusiji in na vsem vzhodu. Dve najvažnejši sredstvi vsakega gospodarskega življenja — kredit in promet — bi prešli po tem načrtu v roke ino-zemcev. Rusija bi se s sprejetjem tega načrta sama izročila zapadkiim državam na milost in nemilost. Drugo velevažno vprašanje- je vprašanje razmerja med Rusijo in drugimi državami na konferenci sami. Rusija je nezaupljiva, ker je prepričana, da bodo zapadne države skušale izrabiti njen neugodni položaj. Na drugi strani pa mora misliti, kako bo pridobila zaupanje teh držav. Kako bo to dosegla? Kako bo izsilila priznanje sovjetske vladavine? S priznanjem sovjetske vlade od strani kapitalističnih držav, bi to vprašanje ne bilo rešeno. Pravni sistem ruske države se po revoluciji popolnoma razlikuje pravnih razmer drugih držav. Priznanje sovjetske vlade bi vključevalo priznanje sovjetskega sistema, ki je komunističen. Zapadni kapitalisti, katerih sodelovanje je za povzdigo Rusije neobhodno potrebno, bi ne hoteli vlagati svojih kapitalov v deželi, kjer je zasebna lastnina odprav- Hena. Vded tega bo treba iskati posebno sklenila s to slovansko državo, se prometni stiki med Anglijo in Rusijo le slabo obnavljajo. V zadnjem času pa se opaža, da se je Rusija začela čezdalje bolj nagibati k Nemčiji. Proti koncu lanskega leta so sklenili ruski trgovski zastopniki z nemškimi podjetji velike naročbe. Spomladi bi sledila obnovitev trgovskega prometa med' Nem- obliko priznanja nove Rusije. V ta namen se predlaga sistem takoimenovanih kapitulacij, t. j. za Ruse bi veljali še dalje ruski komunistični zakoni, dočim bi veljali za tujce tudi v Rusiji zakoni tiste države, h kateri pripadajo. Ta rešitev spominja na sistem, ki ga ve- čno in Rusijo v velikem obsegu, dočim bi države uveljavljajo na Turškem in Ki-Anglija ostala praznih rok, njena industrija tajskem. Zapadne države bi to rešitev rade in izvozna trgovina bi dalje propadala in sprejele, toda za Rusijo bi bile kapitulacije armada brezposelnih bi dalje naraščala, j gotovo veliko ponižanje in razžalile narod-Strah pred nemško konkurenco na ruskem ni ponos ruskih množic. Kljub temu pa se trgu je prevzel vse sloje angleškega prebi-! ^^ bo Rusi)a to žrtev morala doprine-valstva. : sti, ker je to skoraj edini način kompro- Ogromna večina evropskih držav se stri- 1 niisa med zakonodajami napadnih držav in nja z Anglijo, da je od rešitve ruskega ■ zakonodajo sovjetske Rusije, vprašanja odvisna bodočnost Evrope. Važ- i To vprašanje je jecbro vsega ruskega nost tega vprašanja je tem večja, ker je z [ vprašanja. Ono je mnogo važnejše kot njim tesno združeno tudi vprašanje ozdrav- vprašanje ruskih dolgov. Rusija lahko piljenja valute. Slaba valuta Rusije in večine zna vse predvojne dolgove in bo kliub te-evropskih držav je .glavna ovira gospodar-! mu najmanj zadolžena evropska država, ske obnovitve Evrope. Treba bo torej Ako pa dovoli, da jo zapadne države spre-vzpcstaviti kredit, in predvsem ruski kre- menijo v svojo kolonijo, ji grozita najstraš-dit. S tem vprašanjem se bavijo trgovski in nejša gospodarska sužnost in najbrezobzir-industrialski krogi zavezniških držav že nejše izkoriščanje, več časa. Glasom poročil je tudi že sestav- brezpoeelnim ženskam stojita odprti le dve poti ali naj se dajo na prostitucijo ali pa na špekulacijo in malomeščansko trgovino. Finski minister vaojth stran umorjen HELSINGFORS, 14. Danes popoldne je bil minister vnanjih stvari Vitavnar ustreljen s tremi revolverskimi streli v hipu, ko je izstopal iz avtomobila pred svojo hišo. Na poti v bolnišnico je minister izdihnil. Morilec neki Tandefolt je bil aretiran, Gre baje za abnormalnega človeka. Ijen tozadevni načrt. Ustanovila bi se za Rusijo posebna emisijska banka, ki bi jo Zato pripravlja ruska sovjetska diploma-rv* kjl c*ia skrbno svoje orožje. Mednarodnega vzdrževali angleški, francoski in dru£ d£j centralističnega konsorcija ne bo sprejela nami zavodi. Njeni bankovci bi bili ob vsa- j kar **ko- P® «mdmh izjavah ,e Rusija pri-kem hipu plačljivi v denarju držav z PravI?ena tudi na neuspeh konference. V czdravo valuio*. Bankovci bi bili dveh vrst. sIučaJu; bi bili predlogi zapadnih držav V prvo vrsto bi spadali bankovci, ki bi jih nesprejemljivi, se bo popolnoma ločda od emisijska banka dajala kot posojilo izvoz- ^ bo živela svoje osamljeno nikom ruskega blaga na vrednost tega bla-! ^to ^P^ ne. ^premem ga ali na kako drugo vrednost, dočim bi fv0'lh vzorov. V tem slučaju je priprav -druga serija vsebovala bankovce, ki bi se llcna ^rtYovaU ®n ^ prebivalstva, dali sovjetski vladi kot posojilo, taiko da s?m? da bo mcŠla do konca svoj pa- bi tudi Rusija lahko redno kupovala v inozemstvu. Sovjetska vlada bi se pa morala obvezati, da ne bo priznavala nikake (kuge valute (izvzemšt ruski rube!j). sivr.i odpor. Vsekakor bo genovska konferenca prva resna preizkušnja, ki jo bo morala preistati diplomacija nove Rusije. Jugoslavija < Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu». LJUBLJANA, 14. Jugoslovenski dobrovoljci jele kraljevine ustanovijo svoj bančni zavod ood imenom ^Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu*. Novi zavod bo temeljna gospodarska organizacija vseh jugoslovenskih dobro-voijcev. Združil bo vse gospodarske moči do-brovoljcev, da pripomorejo k jx>stopnemu gospodarskemu preporodu in razvoju domovine. Zavod bo prevzel iniciativo za osnivanje in financiranje vseh gospodarskih organizacij do-fcrovoljccv. Osnovna glavnica za.aša 10 miljonov din., od katerih se predaja te dni subskripciji 2,500.000 din. Nt»ainale delnic, ki se glasijo vse na ime znaša 100 din. Utemeljitelji so: vsi Oblasni savezi dobrovoljaca, mestni in krajevni odbori dobrovoljcev, Banka čehoslovenskih legij v Obec čehoslovenskih legijonarjev v Pra-g t oosamczni dobrovoljci. Delnice so na razpolago dobro- ČehostovaSka Millerand in Masaryk se udeležita poroke kralja Aleksandra PRAGA, 15. »Našinec« javlja, da je predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk odložil svoje potovanje v Pariz in London. Predsednik odpotuje v Bukarešto, kjer se udeleži svečane poroke jugo-slovenskega kralja Aleksandra I. Tja pride tudi predsednik francoske republike Millerand. Ob tej priliki bosta predsednika razpravljala o vseh važnejših političnih problemih. Rusija Težaven položaj ruskih žensk DUNAJ, 15. »Rosta« javlja iz Moskve: Vinogradski se bavi v »Pravdi« z vprašanjem ženske brezposelnosti. V zvezi s pre- U C i n i t c a u u o ra^uuiagu uuuru- , i i < . , , , , «...« . ", votjcem, njihovim svojcem ter nesumljtvo * novi gaspodarski politila — piše cijunainun elementom. Vpisovanje se vrši za Slovenijo pri Ljubljanski kreditni banki in pri Obiasnem Savezu Dobrovoljaca v Ljubljanu Za dobo 30 let smejo biti voljeni v upravni svet samo dobrovoljci. Prvi upravni svet imenujejo utemeljitelji. S tem stopa dobrovoljački pokret v novo fazo, ki pomeni nadaljni korak naprej v konkretnem udejstvovanju načelnega programa dobrovoljcev, ki smatrajo, da ni dovršeno z osnovanjem kraljevine SHS, od njih na bojaih poljanah začeto delo, dokler ne bo sledilo političnemu ujedinjenju tudi stvarno duševno ujedinenje. Značilno za bodočr razvoj je sodelovanje čeških in jugoslovenskih dobrovoljcev, ki zadobiva zlasti na gospodarskem polju vedno bolj izrazite oblike. »Pravda« — je postalo življenje mnogo bolj zapletena Vsa teia sedanjega položaja je padla predvsem na ženske. Državni zavodi za matere, porodnice, otroke itd., ki bi bili postopno dosegli osvoboditev delavskih žen, so sedaj omejeni na najmanjšo merot. Skrb za družino in hišna neproduktivna dela spadajo zopet povsem na ženske in more/o samo ustavljati razvijanje delavk. Brezposelnost, ki zadevlje predvsem delavske ženske, sili ženske oddelke k hitremu pomožnemu delu. Med odpuščenimi je mnogo delavk, ki morajo skrbeti za številne otroke. Mi vemo dobro, da bodo vsi ti brezposelni v bližnji bodočnosti v zvezi z razvojem naše velike industrije zopet pritegnjeni k produkciji, ali dotlej se mera poskrbeti za brezposelne delavke in v prvi vrsti za matere. Ker ■talila Pridobitev italijanskega državljanstva v novih pokrajinah RIM, 15. Uradni list. objavlja sledeči odlok za pridobitev italijanskega državljanstva v novih pokrajinah: Člen 1. Osebe, ki zadobijo v smislu san-germainske mirovne pogodbe italijansko državljanstvo po polneai pravu, bodo vpisane uradno v tozadevni seznam tiste občine v novih pokrajinah, kjer imajo dotične osebe domovinsko pravico po rojstvu ali so jo negledfe na službo zadobile pred 24. majem 1915. V novih državnih mejah rojene osebe, ki so radi službe izgubile svojo domovinsko pravico v kaki občini novih pokrajin, bodi istotako vpisane ' v tisto občino, kamor so bile prej pristojne, le da niso dosegle v smislu mirovnih pogodb državljanstva kake tuje države in bivajo v teritoriju države ali v inozemstvu v službenih zadevah. Člen 2. Poročene žene bodo vpisane v te sezname skupno s svojimi možmi, pri vdovah in ločenih Ženah bo odločilna pristojnost tekom zakona« ako niso zadobile pozneje druge domovinske pravice. Osebe, ki niso še imele na dan objave kr. odloka z dne 30. decembra 1920, štev. 1890 (to je 18. januarja 1921) 18 let, bodo vpisane skupno z roditeljem. Sirote in otroci nepoznanih starišev bodo vpisani kakor samostojni. Člen 3. Seznam bo na ogled v občinskem tajništvu en mesec po objavi pričujočih odredb v uradnem listu, kar se bo moralo naznaniti občinstvu potom plakatov, objav v krajevnih časo.pisih in v deželnem uradnem listu- Razen tega bodo morale občine z lastnim statutom izročiti prepis tega seznama politični deželni oblasti, druge pa okrajni politični oblasti. Ta oblastva bodo lahko tekom enega meseca, oz. 14 dni uradno popravila sezname in javila to nemudoma interesirancim potom občinskih uradov. Člen 4. Tekom 30 dni po omenjeni objavi v deželnem uradnem listu bodo vlotžile lahko interesirane stranke reklamacije proti morebitnim napakam pri pristojnem občinskem uradu. Deželna, oz. okrajna politična oblast bo odloČila o reklamaciji tekom dveh mesecev po njeni predložitvi. Proti odločitvi okrajne politične oblasti bo lahko prizadeta stranka vložila priziv na deželno politično oblast tekom 14 dni po naznanitvi odločitve, in sicer potom onega oblastva, ki je odločalo o reklamaciji Proti odločitvi deželne poiitične oblasti je dovoljen priziv na šesti oddelek državnega sveta teikom šestdesetih dni po naznanitvi odk>čitve. Ti roki veljajo tudi za prizive proti uradnim popravkom, omenjenim v 3. členu. člen 5. Kdor ni še dovršil dne 18. januarja 1922. 18 Ut, se ne more izjaviti za italijansko državljanstvo v smislu 4. in 7. člena kr. odloka z dne 30. decembra 1920, štev. 1890, v kolikor ne nasprotuje temu člen 13 pričujočega odloka m Če ima dotič-nik enega sledečih pogojev: Za pridobitev v smislu Člena 72 sangermainske pogodbe: a) ako ni rojen v novih mejah države in je pristojen v kako občino v novih pokrajinah, četudi je zadobil domovinsko pravico radi službe ali po 24. maju 1915; b) ako točasno nima domovinske pravice v občini novih pokrajin, ki jo je pa nekoč imel, ali je bil njegov oče in pe je ta nepoznan, mati pristojna v kako občino v novih pokrajinah; c) če je služil sam ali njegov prednik v kr. armadi tekom vojne; za opcijo v smislu člena 80 sangermainske in člena 64 Lri-anonske pogodbe vsak Italijan, ki je pristojen v kako občino bivše Avstro-ogrske monarhije izven mej Italije. Člen 6. Izjave, o katerih govori prejšnji člen, morajo vsebovati sledeče prosilčeve podatke: 1. očetovstvo, kraj in dan rojstva; 2. očetovstvo in rojstni kraj zakonca, ime, rojstni kraj in dan otrok, ki niso še dovršili 18. januarja 1921 18 le*; 3. točasno pristojnost ali pristojnost prednikov, oziroma občino, kjer se namerava prosilec stalno naseliti ali kjer se bi rad vpisal v smislu čle-aa 4 kr. odloka z dne 29. januarja 1922; št. 43; 4. stanovanje; če ne biva prosilec v občini, mora v slučaju štev. 3 imenovati osebo, ki bo lahko prevzela morebitna sporočila. Oni, ki so služili v italijanski armadi ali njihovi potomci morajo predložiti odslovilni list Italijansko narodnost potrdi navadno kr. konzularna oblast okraja, kjer ima prosilec domovinsko pravico. To potrdilo pa lahko nadomesti izjava civilnega komisarja ali municipija v mestih z lastnim statutom. Člen 7. Prošnje za podelitev i tal. državljanstva v smislu 2. člena kr, odloka z dne 29. januarja 1922, štev. 53, morajo biti opremljene z listinami, ki jih našteva prvi odstavek 6. Člena pričujočega odloka in drugimi, ki lahko izkažejo, da ima prosilec pogoje, ki omenja 6. člen kr. odlo- (solska spričevala, spričevala zavodov za socialno zavarovanje itd.) in s spričevalom dobrega vedenja. Stalna raba italijanskega jezika se lahko dokaže s spričevalom kakega kr. oblastva ali z izjavo občinskega urada, kjer biva prosilec, potom pričanja s prisego štirih prič, katerih eden mora biti osebno poznan občinski oblasti. Člen 8. Ako bi prosilec ne mogel pravočasno dobiti vseh potrebnih listin, jih bo lahko predložil tekom treh mesecev po predložitvi prošnje. Nepopolne prošnje bodo vrnjene prosilcem, ki jih bodo lahko ponovno predložili spopolnjene v roku, ki ga določa 1. in 2. člen kr. odloka z dne 29. januarja 1922, štev. 43. Člen 9. Izjave, vprašanja, reklamacije in prizivi, ki se tičejo kr. odlokov z dne 30. decembra 1920, štev. 1890 in 29. januarja 1922, štev. 43 se bodo lahko predložili pismeno brez kolka aH ustmeno, če je prosilec nepismen, za kar bo dobil prosilec vedno potrdilo. Pristojne oblasti morajo izstaviti listine, ki so potrebne za pridobitev državljanstva, na ustmeno zahtevo ali rekolkovano prošnjo. Seja ministrskega sveta. — Bonomijeva iz-java na jutrišnji seji zbornice odobrena. — Izjemni zakon, veljaven v Puli, odpravljen RIM, 15. Danes ob 11 &e je sestal ministrski svet pod predsedništvom Bonomija. Seja je trajala do 13. Bili so prisotni vsi ministra razen Rodina. Ministrski predsednik je či t al kolegom izjavo, ki jo bo podal jutri v zbornici in senatu. Ministrski svet je to izjavo soglasno odobril. Nato se je razpravljalo o drugih vprašanjih. Na predlog ministrskega predsednika je bil zakonski načrt, s katerim se v skladu z mnenjem istrskega deželnega odbora in tržaškega generalnega civilnega komisanata, razveljavlja izjemni zakon iz Pulo in se uvaja tudi za pulsko občino ob-črnski in deželni zakon, ki je v veljavi v drugih občinah v kraljestvu. Na predlog finančnega ministra Solerija je bil odebren zakonski načrt z določbami za likvidacijo nacionalnega konsorcija za trgovino z rižem. Na predlog ministra za industrijo Be« lottija je ministrski svet odobril zakonski načrt za olajšanje najemanja kredita avto- Člen 10. Izjave za pridobitev italijanske- kon5Ui^im društvom, zadrugam ga državljanstva v smislu 72. člena sanger-|m^Z^^ ^l*™1™' , maJnske pogodbe bodo sprej'emali pristojni ministra za javno šolstvo občinski uradi, ali v danem slučaju občin-iSen' Corbina)'e svet sklenU ski urad, kjer se misli prosilec stalno naseliti. Občinski uradi bodo te prošnje predložili z lastnimi pripombami pristojnemu civilnemu komisariatu tekom 30 dni. Ta poslednji se bo informiral o moralnem in političnem vedenju prosilčevem ter predložil prošnjo tekom 3 mesecev pristojni deželni politični oblasti v odločitev. Občine z lastnim statutom bodo tu nadomesto-vale civilne komisariate, ako ne bo deželna politična oblast ukrenila drugače. Člen 11. Izjave za opcijo v smislu 80. člena sangermainske pogodbe in 64. člena trianonsike pogodbe bo sprejemala v anektiranih krajih pristojna deželna politična oblast v smislu 7. člena kr. odloka z dne 30. decembra 1920, štev. 1890, ki se bo prepričala, ako obstojajo za pravilno opcijo predpisani pogoji. Deželna politična oblast bo predložila te prožnje okrajnim civilnim komi-sariatom oziroma občinam z lastnim statutom v svrho preiskave. Izjave o opciji v smislu 2. člena rapalske pogodbe morajo prosilci, ki bivajo v Dalmaciji, predložiti civilnemu komisariatu y Zad.ru, oni, ki bivajo na otoku Krku, pa komisariatu Julijske Krajine, ki bo ugotovil gori omenjene okolščine. Oni pa, ki niso pristojni v občino anektiranih pokrajin, ki niso tu rojeni niti se mislijo tu naseliti, bodo morali predložiti svoje izjave za opcijo notranjemu ministrstvu. Člen 12. Prošnje za pridobitev italijanskega državljanstva v smislu 2. člena kr. odloka z dne 29. januarja 1922, štev. 43, se morajo predložiti pristojnemu okrajnemu civilnemu komisariatu, kjer je nazadnje bival prosilec v anektiranih pokrajinah. Okrajni civilni komisariat bo predložil te prošnje predsedništvu ministrskega sveta. Člen 13. Sirote, pravno nezmožne in odsotne bedo v vseh stvareh, katerih se tiče ta odlok, zastopali varuhi ali kuratorji, ki bodo lahko v njih imenu tudi volili za italijansko državljanstvo. Člen 14. Imena onih, katerim bo podeljeno ital. državljanstvo, bodo koncem vsakega meseca objavljena v deželnem uradnem listu dotičnih, kjer imajo prosilci domovinsko pravico ali stalno bivališče. Prepis vsakega takega izka2a bo predložen pristojnemu okrajr^nu komisariatu ali prizadeti občini, ki bo te izkaze uporabila za spopolnitev matičnih seznamov. V slučaju, da se prošnji ne bo ugodilo, bo dobil prosilec tozadevno obvestilo. Člen 15. Prosilec bo lahko tekom 15 dni po prejetem obvestilu vložil priziv potoni oblastva, ki je njegovo prošnjo.zavrnilo, na osrednji urad za nove pokrajine v smislu člena 6 kr. odloka z dne 30. decembra 1920, štev. 1890. O odločitvi tega urada bo prosilec obveščen potom istega o-blastva. Člen 16. Potrdila o italijanski narodnosti, ki so bile izstavljene pred objavo kr. odloka z dne 30. decembra 1920, štev. 1890, boda morala biti na novo potrjena od pristojnih oblastev v smislu omenjenega odloka. Pridobitev državljanstva po 72. in 80. členu sangermainske pogodbe bo zadobila svojo polnomoč z dnem, ko je stopila v veljavo ta pogodba. Člen 17. Posvetovalne komisije, ki jih bodo za namene tega odloka imenovali civilni komisariati in občine z lastnim statutom, bodo sestavljene iz Šestih članov in predsednika. Za sklepčnost teh komisij je potrebna navzočnost vsaj 4 članov in predsednik. Politična oblast in občina boste lahko pošiljali svoje zastopnike na seje. Komisije bodo odločale z absolutno večino, v slučaju enakega števila nasprotnih glasov bo odločilen glas predsednika. Zapisnik si bo vodil poseben tajnik, ki bo zaznamoval pri vsaki odločitvi izid glasovanja. Vsako odločitev bosta podpisala predsednik in tajnik. Člani komisij, ki so državni uradniki, bodo dobivali posebne doklade; ostali člani in zastopniki občine b odo dobivali 30 lir na dan in povrnjene potne stroške, ako ne bivajo v kraju, kjer se bodo vršile seje. Člen 18. Pričujoči odlok zadobi svojo ka z dne 30. decembra 1920, štev« 18901 veljavo z dnem objave v uradnem listu* uvesti mešane »lauree« iz fizičnih in matematičnih ved, kakor tudi fizičnih in pri-rodoznanskih ved. Ministrski svet je nato odobril na pred« log tozadevnih ministrov odpustitve raznih uradnikov pri ministrstvu za javm šolstvo, za delo, za drž. zaklad in kolonije na podlagi načrta za reformo uradniškega aparata. Vprašanje konference v Genovi. — Neso. glasja med zavezniki RIM, 15. V Genovi je baron Avezzana že skoraj dovršil tehnična dela za konferenco, ki se bo torej kar se tega tiče prav lahko začela že 8. marca. Toda politične priprave gredo prav počasi od rok, tako da vse kaže, da ne bodo izgotovljene do 8. marca. Zavezniki se v tem vprašanju ne morejo nikakor zediniti. Francija ne kaže nikake volje za to^ da bi se konferenca začela že 8. marca. Sicer je mogoče, zaradi splošnega političnega položaja, da se konferenca v Genovi res odloži za nekolika dni, toda Francija zahteva, naj se odloži kar za tri mesece. S tem Poincarejevim stališčem se bavijo vsi tnkajšnji listi predvsem pa »Tribuna«, List pojasnjuje najprej francosko stališče. Francija zahteva trimesečno odgoditev. G. Poincare, ki sicer poudarja željo, da bi ta konferenca uspela, vendar pa poudarja pri raznih koncelirjah potrebo, da se zavezniki dobro sporazumejo med sabo, preden se podajo na konferenco. Poincare trdi, da se morajo najprej izpolniti razne praznote v na hitro izdelanem programu v Cannesu in pojasnijo razni dvomi. Po mnenju francoskega ministrskega predsednika obstoja navzkrižje med klavzulami, ki določajo, da se zavezniki ne smejo vtikati v ruske notranje zadeve, in sklepom, da naj se vzpostavijo s to državo trgovski ednošaji. Ker ruska notranja zakonodaja ne jamči ne lastnine ne pogodeb s tujci, smatra Poincare, da so odnošaji s sovjetsko vlado nemogoči, če ta država ne uvede za tujco ustanove, podobne kapitulacijam. Na drugi strani predvideva 2. člen canneskega programa splošno vzpostavitev miru v Evropi. To se lahko napačno tolmači in se lahko pripiše konferenci v Genovi značaj nove mirovne konference, kateri bi bil namen, da pregleda dosedanje mirovne pogodbe. Ta člen bi bil v navzkrižju s |>ri-hodnjžm členom, ki jasno poudarja načelo, da sc ne smejo dotikati dosedanje pogodbe. Končno bi hotel g. Poincare opozoriti zaveznike na to, da se konferenca v Genovi ne sme vtikati v naloge Zveze narodov. List prehaja nato na stališče Anglije. Anglija ne smatra francoske zahteve po odložitvi konference za umestno. Če bo, kakor se zdi, odložitev potrebna, se bo morala odgoditi na nekoliko dni, k večjemu na nekoliko tednov, nikakor pa na nekoliko mesecev. Odgoditev, tudi če pride do nje, ne bo smela menjati cilja sklepov v Cannesu, ki je ta, da se čim prej Amerika in evropske države pridobe za delo za splošno evropsko gospodarsko in finančno obnovitev, ki je neobhodno potreben pogoj za pomirjenje starega in izmučenega kontinenta. »Tribuna« pravi, da se s tem angleškim stališčem strinjajo tudi italijanski politiki in diplomati. Na vsak način bo Italija zadovoljna, če se razne države čim prej ze-dinijo za potrditev že določenega roka, ali pa določijo drug rok, ki pa ne sme biti preveč daleč od prvega. S strani Italije bo vse organizirano«, kakor da bi se morala vršiti konferenca res dne 8. prihodnjega marca. Medtem se javlja iz Pariza, da bo odgoditev konference gotovo sprejeta, najmanj do 15. aprila. Tega mnenja so baje tudi Zedinjene države, katerim se vsled tega ne mudi z odgovorom. PARIZ, 15. Agencija »Havas« javlja, da je lord Harding izjavil v včerajšnjem pogovoru s Polncarejem, da po mnenju fran-cose vlade ni povoda za odgoditev konference v Genovi Angleška vlada je baje doslej odgovorila samo na del Poincareje-ve spomenice, ki govori o konferenci v Genovi. Zdi se gotovo« da bo angleška vlada sprejela Poincarpjev predlog glede mora- Stran !L »EDINOST« V Tralu, dne 16. lebfjg 1922« torija, ki naj se dovoli Nemčiji, in glede jamstev, ki naj se zahtevajo. Sprejela bo torej predlog, naj se to vprašanje poveri odškodninski komisiji in ne vrhovnemu svetu. Francija Zanimiva sodna razprava zaradi prehlajenja. PARIZ, 15- Listi poro* *jo o predstojeći sodni razpravi zaradi nezuafnega prchlafenja, ki bo dehti-* - je stvar zelo zamotala. V začetku zime je gostovala Cer.il Sorel v nekem lionskem gledališču. Ker pa gledališče ni bilo dovolj zakurjeno, se je prentacma in oDoitia. m---., —-dali&ča družbe je vložil proti gosp. Montchar-montu, ravnatelju lionskega gledališča tožbo za odškodnino, ki jo je utrpel vsled njegove nemarnosti. Gledališki ravnatelj zvrača zopei vso krivdo za to, da ni bilo gledališče zakurjeno, na mestno upravo. Toda tudi mestna uprava hoče zavreči krivdo na tretjo osebo, in sicer na gosp. Vanetiera, pariškega dobav-Ijalca, ki da je kriv vsega, ker se ni pobrigal, da bi pravočasno ukrenil vse potrebno za Kurjavo, ki mu je bila poverjena, Bogve, na koga bo zopet g. Vanetier — ki, sodeč po njegovem imenu, ne more biti ravno uren — skuša! vreči krivdo. __ Anglija Angleška zbornica odobrila odgovor na prestolni govor LONDON, 15. Poslanska zbornica je odklonila z 248 glasc?vi proti 64 predlog glede Indije in je odobrila z dvignjenjem rok odgovor na prestolni govor. Razprava o vstaji v Indiji pred angleškim parlamentom. LONDON, 15. Poslanska zbornica. General Townshend in dva druga poslanca sta predložila resolucijo, v kateri se izjavlja, da je krivo neredom in izgredom v Indiji postopanje angleških upravnih organov tekom treh zadnjih let. V resoluciji sc izraža upanje, da se bodo takoj ukrenili potrebni ukrepi za vzpostavitev reda, zakona in življenske ter premoženjske varnosti angleških državljanov v Indiji. Mon-tagu, minister za Indijo, je v svojem odgovoru izjavil, da ni odgovoren za sedanji položaj, ki dela toliko preglavic. Nemogoče je danes — je izjavil minister — popolnoma odrezati kako deželo od sveta in se torej ne smemo čuditi, Če so Wilsonovi govori, razprave o Poljski, Šleziji in Irski vplivali tudi na Indijo. Gre potem še za drug vzrok izgredov v Indiji in ta vzrok tiči v splošnem gospodarskem položaju. Prebivalstvo Indije je zelo ubogo, cene vsem predmetom so visoke, pristojbine in davki ogromni. Tretji vzrok izgredov je prekinitev odnošajev med Turčijo m Anglijo in kar se tega tiče, se mora priznati, da je indijska vlada vedno jasno govorila o tozadevnem razpoloženju indijskega ljudstva. Četrti vzrok teh izgredov — je zaključil govornik — tiči v političnem položaju, ki se zapaža povsod po Indiji. Boljševiki so razširili propagando ter so dosegli zvišanje plač Indijcem, ki delajo v industrijskih podjetjih, in olajšali vpisovanje delavcev v organizacije, ki so sicer številno močne, a jim manjka vsaka zrelost. Voditelj indijskih vstašev Gaadi ni bil sc aretiran. LONDON, 15. < Reuterjeva» agencija demontira danes vesti o aretaciji voditelja indijskih vstašev v Indiji Gandija. Gandi in člani izvršilnega odbora ^Organizacije za civilno nepokorščino« so svečano obsodili nasilstva indijskih prostovoljcev proti policijski postaji v Gorakpuru. Takrat je bilo umorjenih dvajset policijskih agentov, Gandi je dal ukaz, naj se zato prekine vstaško gibanje do novih ukazov. Vsled tega Gandijevega umika se smatra v Angliji, (L je s tem prestan višek indijske krize. Indijska vlada se bo baje vsled tega pokazala nasproti vstašem velikodušna, če vstaši zopet ne izpremene svojega staiišča. Izgredi v Beliastu. — 21 mrtvih in 60 ranjenih BELFAST, 15, Včeraj se je po mestu zopet Živahno streljalo. Tri osebe so bile ubite in nekoliko jih je bilo ranjenih. Umrli so od včeraj zadobljenih ran en moški in dva otroka. Število mrtvili v včerajšnjih izgredih znaša 9, a od dneva, ko so se začeli zopet hujši igredi edenindvajsef. Ranjenih je bilo 60 oseb. Fenjanci se izpoščajo iz zaporov. LONDON, 15, Več kot 60 fenijancev. ki so bili zaprti v raznih krajih Velike Britanije, je bilo izpuščenih. Večina teh fcuijanccv je šla v London, kjer je bila sprejeta ocf irskih zastopnikov. _ Švica Nemško-poljska konferenca v Švici. ŽENEVA, 14. Nemško-poljska konfernca je imela danes svojo prvo sejo. Predsednik Ka-londer je voščil obema delegacijama dobrodošlico in je izrazil svoje prepričanje, da bo konferenca uspešno zaključila svoje delovanje, tem bolj, ker ni navzkrižij med interesi Gornje Š1 ezije in Nemčije ter Poljske. Predlagal je nato, naj se izroči besedilo posameznih načrtov pododboru, sestavljenemu od predsednikovega namestnika in po enega zastopnika obeh delegacij. Načrt bi se nato predložil plenarni konferenci. Ta predlog sta predsednika obeh delegacij sprejela in se je vsled tega takoj sestavil pododbor. Govorila sta nato Še nemški in poljski zastopnik, ki sta tudi izrazila upanje, da se bo konferenca srečno zaključila, Turčija Misia Kemailove vlade v Evropi CARIGRAD, 12. (Zakasnelo.) Po vesteh iz Angore je imela narodna skupščina na predvečer odhoda misije Kemailove vlade v Evropo sejo ob zaprtih vratih, ki je trajala 4 ure. Po razpravi je dala skupščina Juzufu Kemail paši polnomoč za pogajanja z zavezniškimi državami Kemailova misija bo odpotovala iz Angore v Carigrad prihodnji teden, ker sedaj je promet vsled snežnih žametov zelo težaven. Morilca španskega ministrskega predsednika aretirana PARIZ, 15. Listi javljajo iz Metza, da so policijska oblastva prevzela na meji dva morilca španskega ministrskega predsednika. Morilca sta bila aretirana v Berolinu in se bosta spremila v Španijo skozi Francijo. „ENOTNA FRONTA" (Iz proletarskega gibanja.) Po burnem boljše viške m valove nju, ki je zajelo v prvem letu po Vojni proletarske množice v Evropi, je nastopila doba, ko je proletariat opustil misel na revolucijo, zlasti potem, ko je doživel komunizem v ne-i uspelem ruskem poskusu svoj poraz. Me-čanstvo se je v vseh deželah borilo z vseli zakonitimi in nezakonitimi sredstvi pro-i grozečemu prevratu. Proletarsko gibanje s prevratnimi bližnjimi smotri se je ustavilo, revolucija je bila končnoveljavno pokopana istočasno s porazom rdeče vojske pod varšavskimi obzidji. Toda ofenziva meščanstva se ni ustavila, ampak je hotela izrabiti svog ugodni položaj, da popolnoma zatre proletarske organizacije in se tako zavaruje proti morebitnim novim prevratnim poskusom s proletarske strani, drugič pa je hotel mednarodni kapital izrabiti politični poraz proletariata v svojo korist. Zato smo mogli opaziti v tej drugi dobi proti-proletarskih napadov, da so bili ti napadi naperjeni ne več samo proti političnim organizacijam proletariata, ampak tudi proti njihovim gospodarskim ustanovam, zlasti strokovnim organizacijam in proti drugim gmotnim pridobitvam, ki si jih je proletariat priboril v prvih povojnih mesecih, ko so se majala tla meščanskemu družabnemu redu. Te pridobitve so: esemurni delavnik, delavske plače itd, V tem boju je bil odpor proletarskih organizacij znatno oslabljen vsled splošne svetovne gospodarske krize, ki je vrgla na cesto v brezposelnost in revščino miljone in miljone delavcev. Povpraševanje po delavcih se je z vsakim dnem manjšalo, med-, tem ko se je delo vedno bolj ponujalo. Ta velika razlika med povpraševanjem in ponujanjem dela, ki je splošna v vseh velikih industrialnih deželah, je Ahilova peta proletariata, ki je izgubil eno glavnih orožij, ki se ga je posluževal v boju proti delodajalcem, t. j. stavko. Nasprotno pa je bila delodajalcu premnogokrat taka stavka prav dobrodošla, ker je mogel kratkomalo ustaviti obrat v svoji tvornici, zakaj blago ni šlo več. Vse te faze proletarskega gibanja smo zelo nazorno zamogli opazovati v Italiji. Italijanski proletariat je napravil v vojnem času in v prvem povojnem letu ogromen napredek v razvoju svojega razrednega boja proti domačemu kapitalu. Nepričakovani razvoj kovinarske industrije, ki je spočetka bogatil kapitaliste, je ustvaril zavedno delavstvo, ki je postalo jedro delavskega in proletarskega gibanja v Italiji. Socialistična stranka in njene strokovne organizacijo so se izkazale tako trdne in solidne, da so kljubovale hudi fašistov&kt nevihti, ki je udarila na proletariat Vendar pa obstoj teh organizacij ne nudi pro-letariatu poroštev proti vedno bolj naraščajoči brezposelnosti m revščini ob vedno enaki draginji. Število brezposelnih je znašalo v Italiji 1. decembra L 1921. črez pol miljona. To število pa ni točno, ker so v njem zapopadeni le taki, ki so se javili, tisoči in tisoči pa so se vrnili k svojcem na deželo ali kamorkoli in životarijo pričakujoč dela, ki noče priti. Danes po preleku dobrih dveh mesecev pa je število znatno narastlo, tako da ne bomo dosti zgrešili, ako rečemo, da znaša število brezposelnih 800 tisoč. Ta neugodni položaj delavstva je imel za posledico, da so delodajalci pričeli nižati delavstvu plače. Med te delodajalce spada tudi država, ki je v tej ali oni obliki tudi izvršila pri mnogih svojih uslužbencih znižanje plač. Med vsemi proleiarskimi organizacijami v Italiji je brež dvoma železničarski sindikat najmočnejši. Njegova moč obstoji v velikem številu organizirancev in drugič v tem, da razpolaga s prometnim sredstvom, ki je življenskega pomena za vsako moderno državo, ln vkljub temu so že v nekolikih sporih posamezne železničarske skupine v boju z vlado doživele poraz, zakaj ta gibanja so ostala omejena v kregu zainteresiranih samih. Da bi se pa posamezna gi- banja nekaterih železničar skih skupin razširila na vse železničarje države« za to se ni zdel voditeljem vsega sindikata primeren čas. Bati se je bilo poraza v velikem, kar bi mu bilo v neizmerno škodo. Če se more torej ta najmočnejša strokovna organizacija s tako težavo bojevati za svoje upravičene ali neupravičee zahteve, — to je za postranskega opazovalca vseeno —-koliko težja je borba onih organizacij, ki niso niti iz daleka tako močne kakor o-menjeni železničarski sindikat. Dejstvo je torej, da se nahaja delavstvo v težavnem položaju. Sedaj ne gre več za kakšne politične pridobitve niti ne za nove gospodarske, ampak vsa bojna energija se mora uporabiti v to, da se ohranijo dosedanje gmotne pridobitve. Poleg svetovne gospodarske krize, ki prihaja zlasti v Italiji do izraza vsled tega, ker je Italija navezana uvažati skoro vse surovine za svoje industrialne izdelke iz inozemstva, je kriva tej slabosti obrambnega boja italijanskega delavstva deloma tudi njegova politična razcepljenost. In v teh za delavstvo težkih časih je izšlo iz Moskve geslo o enotni fronti vsega proletariata. Ta enotna fronta naj si postavi za smoter obrambo dosedanjih gmotnih pridobitev ter ohranitev političnih in gospodarskih organizacij, ki so ogrožene po fašistovski meščanski reakciji O tej enotni fronti se sedaj mnogo govori in razpravlja v proletarskem časopisju in v proletarskih organizacijah. Govori se o ustanovitvi mednarodne splošne enotne obrambne proletarske organizacije, ki bi bila nekaka četrta internacionala. Če pa se omejimo na proletarsko gibanje v Italiji, tedaj se moremo pečati z najnovejšim korakom želez-ničarskega sindikata, ki je prevzel inicijativo za ustanovitev italijanske enotne proletarske fronte. V ta namen so se vršila pogajanja med raznimi sindikati in političnimi proletarskimi strankami v svrho ustanovitve «Delavske Zaveze» (AUeanza del lavor o). Temu vabilu so se odzvali socialisti, republikanci in anarhisti, medtem ko so komunisti izjavili, da bodo stali z vsemi sredstvi ob strani delavskih množic, toda ne pristopijo k Zavezi. Razne politične stranke s svojimi gospodarskimi in strokovnimi ustanovami bodo zborovale 15. t. m. v Genovi, kjer se bo to vprašanje obširno pretresalo. Ne glede na to, kako bo uspela ta najnovejša poteza proletarskih predstavnikov, moramo ugotoviti sledeče: Gospodarska kriza v Italiji je posledica in odmev splošne svetovne krize. Položaj italijanskega delavstva odgovarja svetovnemu gospodarskemu nazadovanju in zastoju. Zato je rešitev gotovih zahtev italijanskega delavstva odvisna od ublaženja svetovne gospodarske krize. Ustvaritev še tako enotne fronte ne more spraviti s površja tega dejstva. Zato ne more ustanovitev take enotne fronte prinesti delavstvu tistih koristi, ki bi jih prinesla v nonnalnejših, bolj urejenih razmerah. Vendar pa utegne imeti ustanovitev te enotne fronte za italijanske proletarske ustanove dobrih posledic. Seveda je veliko vprašanje, če pride do take zveze raznih političnih struf, ki bo pokazala v praktičnih slučajih enotnost Ironte. Zakaj teorija je eno, praksa dru*o. Politično strankarstvo je tudi v Italip bujno razvito in ni posebno verjetno, da bi se na eni konferenci, kot bo ona v Genovi, posrečilo zvariti tako razfcSne elemente v enoto. Bila bi to politična alhimija brez končnega uspeha. Sicer pa dejstvo, da se niso komunisti odzvali vabilu, govori dovolj. Je to za socialistično stranko druga najmočnejša proleterska stranka v Italiji, Njena odsotnost ne bo vplivala ugodno na potek pogajanj, ki naj privedejo do ustanovitve tiste fronte, za katero je izšlo geslo iz Moskve, Vsekakor je ta poskus značilen za razvoj politične duševno«ti voditeljev političnih Strank v Italiji- ftatijanstvo vseh teh strank stopa v ospredje, velika mednarodna vprašanja zadobžvajo značaj italijanstva. Svečano kronan]! Pilo XI. Rim, 13, februarja 1922. Včeraj se je vršilo v cerkvi sv. Petra svečano kronanje novega papeža Pija XI. Ljudje so začeli prihajati na obsežni trg pred cerkvijo že kmalu po polnoči. Ob dveh so bili že razpostavljeni oddelki kr. stražnikov in orožnikov radi vzdrževanja reda. Ob 8 je bila na trgu že velikanska množica, ki je čakala, da se cerkev odpre. Velika vrata so se odprla točno ob 8'30 in ljudje so začeli vreti v notranjost tega im-pozantnega svetišča. Pri vstopu v cerkev, nam pade takoj v oči na drugem koncu velik rdeč prestol, na katerem se razločno vidi bela stolica za sv. očeta. Na levi in desni strani cerkve so postavljeni odri za diplomatski zbor, za rimsko plemstvo itd. Na vseh štirih straneh velikega oltarja se nahajajo odri, za katere so bile predpisane posebne vstopnice. Teh vstopnic je bilo natiskanih nad 45.000, ki so se vse razpro-dale. Levo in desno od papeževega prestola se zopet nahaja po ena trfcuna. Leva tribuna je določena za papeževe sorodnike, a desna za posvetne vladarje. Ta tribuna je seveda prazna, dočun )« bilo v levi kakih 20 sorodnikov sedanjega pa- ^Svečana cerimonija se je začela okoli 9*30. Z običajnim sprevodom, v katerem so papeža nesli v posebni nosiinict iz ga dela cerkve, kjer se nahaja »Porta saneta« (sveta vrata) do tja, kjer se nahaja kapela sv. Gregorja. Sprevoda 90 se udeležili kardinali, škofje in 4ra*i cerkveni dostojanstveniki V kapeli sv. Gregorja so papeža oblekli v svečana cerkvena oblačila, nakar je papež stopil zopet v no-silnico. Sprevod je nato krenil proti glavnemu oltarju, kjer bo bral papež sv. mašo. Med tem ko se je pomikal sprevod, je papež ponovno blagoslovil vernike, ki so mu prirejali živahne ovacije z mahanjem belih in tudi rumeno-betih rut. V tem delu sprevoda je izvršil cereaonialni mojster pomembni običaj zažiganja prediva. Na posebni čašaici je trikrat zažgal po nekaj prediva, pokleknil pred noaflnico in pokazal sežgano predivo papežu, pojoč: Pater Sancte, sic trancit gloria mundi! (Sv. oče, tak« arine čast tega sveta). Ko je prišel »prevod k velikemu (pape* ževemu) oltarja, je papež odložil mitro in je obdržal na glavi ^rt^ belo kaloto. Nato je začela svečana peta maša, pri kateri so papežu stregli trije kardinali, in sicer kardinali Vannuteill, BiHot in Gaaquet. Maša je bila končana okoli pol ure popoldne. Papež se je malo odpočil, nakar se je sprevod začel pomikati proti mestu, ki je bilo določeno ca kronanje. Ko je nosilnica prispela na določeno mesto, je papež sedel na prestol, nakar mu je kardinal Gasquet vzel z glarve mitro. Tedaj je stopil k njemu kardinal Bfllot In mu je dri na glavo bogato okrašeno tiaro rekoč: »Accipe Thia-ram tribus corooia ornalam et scias te ssse Strem principom et re£oa, reetorem or-[, in torra vicarinm 6«lvatorie noetri Jesu Ckristi eni sol koner et gloria in sae-cola saeculoruaoL Amen.« (Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi tanmoj, in vedi da si oče knezov in kraljev, vladar sveta in namestnik našega odreienika Jezusa Kristu- jsa, kateremu čast in slava na vekomaj. Amen,) Po teh besedah so zapeli cerkveni pevcf »Ti si Peter itd.« S tem je bila svečanost končana. Papež je nato sprejel poklon kardinalov in je šel potem na balkon blagoslovit množico, ki je čakala zunaj na trgu sv. Petra. Tu je bilo zbranih kakih 170.000 ljudi. Ko se je papež pokazal na balkonu, ga je množica viharno pozdravila, a italijanske čete, ki so bile prisotne, so mu izkazale čast z orožjem. Nato je vse utihnilo in papež je podelil ljudstvu svoj blagoslov. S tem je bilo opravilo končano, papež in kardinali so se u-maknili z balkona v notranjost in trg sv. Petra se je začel nato počasi prazniti. Dnevne vesti N akdo, ki ne vidi in ne sliši! Včeraj smo iz članka, podpisanega z Er-mete (o katerem pravi «Emancipazione», da je star, odličen inazzinijanec), posneli očitanje na naslov Italijanov, da ne poznajo slovanskega ljudstva, da se niso nikdar potrudili, da bi prav spoznali njihov jezik, njihovo duševnosi, njihovo slovstvo, njihove šege — z eno besedo: njihovo življenje in snovanje. V isti številki republikanskega lista pa priobčuje somišljenik in soborec Ermeleja, Angelo Scocchi, članek, v katerem meče — po zgledu najhujših italijanskih nacionalistov — kar v en koš slovanski in italijanski nacionalizem; želi, da M prišlo do sprave republikancev s slovanskimi kmeti — torej ne z našo narodno skupnostjo; pozdravlja z veseljem, da je prišlo v Postojni in Sežani do sporazuma med slovanskimi buržoazije!; še bolj bi ga veselilo, če bi prišlo do takega sporazuma tudi med slovanskimi in italijanskimi delavci in kmeti v onih krajih; ne priznava skupnosti Slovanov v Julijski Krajini, ker da je treba razlikovati med slovanskimi delavci in buržo-azijci: odvetniki, duhovniki in trgovci. Vidimo torej, da gospod Scocchi — ta veliki republikanec in prijatelj sprave pred Bogom — traktira vprašanje razmerja med Italijam in Slovani v teh krajih na istih podlagah, z istih vidikov in po istih metodah, kakor delajo to italijanski šoveni, ki so neizprosni nasprotniki poštenega in za obe strani zadovoljivega sporazuma med obema plemenoma! Najzanimivejše je zato dejstvo, da očitanje, ki ga je Ermete napisal na naslov Italijanov — da namreč nič ne poznajo tukajšnjih Slovanov in. njihovega življenja — velja v polni meri tudi za njegovega somišljenika in soborca Scocchija. Ermete vidi, sliši in razumeva nekoliko dušo in stremljenja našega ljudstva, Scocchi pa prav čisto nič! Niti najnovejših dogodkov — povodom občinskih volitev — ne pozna! Govori n. pr. o sporazumu med slovansko in italijansko buržoazijo v Postojni in Sežani, kar kaže, da ne ve, da v teh dveh krajih Italijanov niti ni, razun malega števila državnih nameščencev, ki so danes tu, jutri tam! Govori o slovanskih kmetih v Postojni in Sežani, ko bi vendar moral vedeti, da ga ni po vsem postojnskem okraju in na vsem Krasu niti enega italijanskega kmeta, tudi ko bi ga ob belem dnevu iskal z največjo svetilko. Kako naj rklepa sporazum z našim kmetom nekdo, ki ga — ni?! Scocchi tudi ne ve, da sta ista postojnski in sežanski občinski zaslop — izvoljena baje na podlagi sporazuma med Italijani in Slovani, torej, po njegovi logiki, proti volji političnega vodstva — takoj o prvem ^rfanhii manifestirala v našem narodnem smislu, da sta izrekla slovenskim poslancem popolno zaupanje in izjavila svojo solidarnost s političnim vodstvom! Seveda je tudi med našim narodom — kakor dandanes med vsemi narodi — različnih slojev in razredov, ki imajo vsak svoje posebne interese. Ne ve pa kar bi moral vedeti dandanes vsak politični abece-dar —, da dogovore med narodi sklepajo naarčdne skupnosti na obeh straneh, ne pa le poedini razredi in sloji. In ne ve, da glede svojih zahtev, potreb za naše življenje in razvoj glede pobojev za spravo z Italijani, mi Jugosiovesi v Julijski Krajini tvorimo tako kompaktno ln nep skupnost. Noben razred, noben poedini sloj nima pravice, da bi sklepal kake dogovore aH sporazume v imenu skupnosti! Vsega tega ne vidi in ne sliši gospod Scocchi In s tem svojim nepoznavanjem zahaja v kričeče navskrižje s svojim republika kim somišljenikom in s em Er-meteje^i. Ta poslednji očita Italijanom nepoznavanje našega naroda in njegovega življenja, Scocchi pa bi hotel ravno na podlagi takega popolnega nerazumevanja slovanske stvari urediti bodoče življenje med Italijani in Slovani! Scocchi si domneva, da na naši strani ni skupnosti v naziranju. zahtevah in stremljenjih, v resnici pa kaže navskrižje med njegovimi naziranji in onimi Scocchija, da na traktiranju vprašanja slovansko - italijanskega sporazuma ni nikake skladnosti v njegovem — republi1* -»skem taboru! Eni vidijo strašilo slovaiu»«.cga ii-Jentizma, drugi — kakor n. pr, Ermete — pa menijo, da ga ni, da to straiilo je res le prazno strašilo, ki je notri votlo, zunaj ga pa nič ni! In f-aVih Scocchijev, ki nič ne vidijo, nič ue slišijo in nič ne vedo, utegne biti precej _ako niso celo v veliki večini — v republikanskem taboru. Ako je torej gospodi sporazum med obema plemenoma res tako na srcu, kakor trdijo vedno, naj pridejo najprej na jasno ned seboj, naj svojih načrtov za sporazum ne poslavljajo na premise, ki ne ebsioje) Italijam v Tunisu in Jugosloveni v Italiji. Paolo Grano je priobčil v opoldanskem »Piccolu« od minulega torka znamenit članek o vnanji politiki Italije. Sodba je več nego ostra — je porazna! Povod za ta članek je dala člankarju demisija italijanskega veleposlanika v Parizu, grofa Bonina Longarea. Umaknil se je skrajno ozlovo-ljen, ker je videl, da ga politika lastne dežele ne vzpodbuja, ne podpira, ne vodi. Ta politika nima nikakega programa, po-sAebn?..n.aPram Franciji. Ljudje v Franciji, Angliji itd. morejo vpraševali Italijane; kakšna je prav za prav zunanja politika vaše vlade in vašega parlamenta?! — Potem piše Grano: Italijanska politika z Rusijo zavaja Italijo v brezdomovinstvo, reška je bila likvidirana s streli iz topov, ona v Albaniji z umikom, v Mali Aziji pa z odlašanjem. V Franciji pa je taka, da se mora vesten veleposlanik umakniti! Francija je vse prebivalstvo v Tunisu proglasila za francoske podanike. Kje so tu pravice Italijanov, ki žive v Tunisu? Kje je bila italijanska vlada? Zakaj ni posredovala? Kje je bil parlament, ki naj bi daja! smeri zunanji politiki? Kaka navodila je dobil italijanski veleposlanik v Parizu? Ali je italijanski minister za vnanje stvari molče privolil v tako raznarodovanje Italijanov v Tunisu, ki jih je kakih 100.000, kateiih početje so bili že v onih krajih, prej ko je Tunis leta 1881. prišel pod francoski protektorat?! V nadaljnjih razmotrivanjib razlaga Grano svoje naziranje, kakšna i kako vzgojena in kako vsposobljena bi morala biti italijanska diplomacija, posebno pa ministrski predsedniki. Nas pa zanima tu v prvi vrsti naglašanje pisca, da jc nad 100.000 Italijanov v Tunisu izročenih raznarodovanju, da-si so živeli tam njihovi očetje že pred letom 1881! Radovedni smo, kaj bi rekel g. Grano — če bi kdaj govoril o sedanji notranji politiki Italije napram lastnim državljanom slovans!* narodnosti?! Ali bi tako ostro obsoja' pr. litiko, ki očitno stremi po raznarodovanj-ne 100.000, ampak pol miljonona Jugoslovanov?! Posebno pa še, ker očetje ieh Jugoslovenov niso živeli tu še le pred kakimi štirimi desetletji, marveč je to njihova domovina, že mnogo stoletij! Tako, da je n. pr. danes po naši okolici v resnici razmeroma več starih patricijskih družin, nego li v mestu samem. Če je torej razna-rodovalna politika Francije napram Italijanom v Tunisu krivična, potem pa je sedanja politika italijanske vlade napram našemu narodu stokrat krivična! Prav ima g. Grano, da obsoja vsako krivico, ki s' godi Italijanom kjer si bodi. Z isto pravico se smemo mi upirati vsaki krivici, ki sc nam godi! To je naše neoporečno pravo, to je naša neodklonljiva dolžnost, to je naš — »irederttfzem«!! Nekaj o kolonijalni politiki. Italijanskim listom prihajajo zelo vznemirljive vesti o sedanjem položaju v Tripolitaniji. Vladna glasila trdijo sicer, da so te vesti pretirane. Vendar priznava tudi agencija Štefani, da Arabci napadajo železnice, da razdevajo komunikacijska sredstva, da je prišlo do krvavih spopadov, v katerih so imeli uporniki — to se razume <;F> sebi — težke izgube, da pa je bilo ubilili ludt par Italijanov in precej ranjenih. Štefani pa se nadeja, da bo delovanje guvernerja za pomir-jenje uspešno. Vprašanje je sedaj; kje so vzroki da je ponovno izbruhnil arabski npor? Na vsal« način pa ti dogodki niso znaki zadovoljstva med domačim prebivalstvom. Te dni jc «Pic-colo» hvalil Angleže, kako modro in pomirljivo znajo upravljati in vladati evofe kolonije. Ne poznajo maščevanja, ampak postopajo do-brohotno pravično, liberalno, in se skrbno izo-gibljejo vsemu, kar bi moglo neprijetno zadeti čustvovanje prebivalstva! Tako nekako je razlagal *PiccoIo» kolonijalno modrost Angležev. Kot velikemu patriotu bi bilo »Piccolu menda v neizogibno dolžnost, da bi opozoril oblastnike v Rimu na lepe zglede države, priznane mojstrice v kolonialni politiki! Pa tudi za upravljanje tega našega evropskega ozemlja bi balo morda---ali ne: saj nas menda. ne smatrajo v Rimu za — črno afri&ko kolonijo! Pa vendar priznajmo odkrito, da nas včasih obhajajo take — črne misli! Še nekoliko potika civ. komisarju de Su»> ja. Koprski civilni komisar, marchese de Suni, jc pripovedoval na otvoritveni seji občinskega zastopa v Dolini, kako «lepo Življenje- da so imeli njihovi predniki za časa benečanske vlade. Mi smo že — na podlagi pričevanja tedanjih sodobnikov, Italijanov — pokazali kako je bilo to 4epo življenje^! Gospod civilni komisar je dobil grenkega pouka. Naj dodamo šc nekoliko. Meja istrskega ozemlja, ki je bil;: pod oblastjo beneške republike, je tekli tu na severni strani od Žavelj do Mačkolj vrhu Brda, Od sedanje dolinske občine so spadale pod beneško oblast samo vasi Osp, Mačkov-Ije in Gabrovica, ki so pa pozneje pripadle k lej občini. Stara dolinska občina — Delina, Boljunec, Boršt, Ricroanje, Prebeneg, Socrb, Kastelc — je pripadala tedaj h Kranjski. 2 p nija Dolina pa je segala celo do Slavinje a Notranjskem. Gosp. komisar de Suni vedi torej, da občina Dolina ni imela te — sreče, da bi uživala je doživela dne 14. t. m. važen dogodek. Otvorila se je posebna stolica za pomorsko pravo z nastopnim predavanjem prof. g. Antona Brunetti-ja. V veliki dvorani tega zavoda v uL SS. Martin 17 se je zbralo lepo število resnih poslušalcev. Poleg rednih slušateljev «RevoIielie» smo videli zastopnike paroplovnih družb, pomorskih in sodnijskih oblastev. Posebno častno so bili zastopani tržaški odvetniki. Predavanju je prisostvovala deputacija- profesorskega zbora z ravnateljem g. Asquinijem na čelu. Med poslušalci je bil tudi g. predsednik višjega deželnega sodišča, ekscelenca Jakopič. Prof. Brunetti je uvodoma omenil, da je to prva stolica pomorskega prava, ki se ustvarja na kaki visoki šoli v Italiji, na kar je Trst lahko ponosen. Podal je na to natančno zgodovino pomorskega prava in , omorske zakonodaje v Julijski Krajini, orisal hibe in vrline ter končal z željo, ki jo slišimo od vseh uglednih italijanskih juristov, da priliko, ko uvede svoje zakone v nove pokrajine, Italija vporabi v to, da izvede potrebne reforme v zakonodaji in se v novih zakonih ozira na potrebe in znanstvene pridobitve moderne dobe. Odvada. Danes, dne 16. t. m. se vrši redna krožkova seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Naj ne izostane nihče! — Tajnik. VTdelski «Sokol > ima danes zvečer ob 8'30 odborovo sejo. Iz tržaškega življenja Fašistovska demonstracija pred zaporom v ulici Coroneo. Pred snočnjim okoli 10.15 je prihrumelo pred zapor v ulici Coroneo kakih sedemdeset fašistov, da pozdravijo — kakor so to že večkrat storili — svoje tovariše fašiste, ki so zaprti radi protipostavne nošnje orožja. Fašisti so začeli peti pred zaporom. Nato so začeli vpiti: «Doli z ravnateljem» itd. Nekaj vojakov brigade »Sassari», ki je stražilo pred zaporom, je opozorilo demonstrante, naj se odstranijo. Tedaj so se začeli fašisti prerekati z vojaki. Osebe, ki so bile navzoče, so pravile, da so fašisti ustrelili parkrat proti zaporu. Vo- onih občinah ~Is tre" ki ^ot solisU nastopijo ga Štularjeva (sopran); prikrojene s Ž- D- *las°vir); £ Oliva (vijolina). Ker so v programu samo lepi komadi in ker so enake prireditve na deželi jako redke, vlada za ta koncert veliko zanimanje. Vabijo se torej tudi iz daljne okolice vsi prijatelji in ljubitelji glasbe, da poselijo to koncertno prireditev v čim večjem številu. Po koncertu bo prosta zabava s plesom, šaljivo pošto, itd. Vstopnice bodo v predprodaji v trgovini gosp. Štoife. Iz Gorice. Goriška slov. omladina dramatični krožek priredi 'v soboto dne 18. februarja t. 1. v dvorani v »Trgovskem domu» ljudsko dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja*. Cene: sedeži L reda 10 lir; sedeži II. reda 7 lir; sedeži III. reda 5 Kr; sedeži na balkonu 5 lir; stojišča 3 Ure. Pričetek točno ob 20. uri. Vstop dovoljen le z vabilom. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila naj se obrne na odbor, ali pa ga dobi pri blagajni na dan predstave. Sv. Lucija. »Narodna čitalnica« pri Sv. Luciji ob Soči vprizori v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne «Mikuž» narodno igro v Štirih dejanjih »Divji lovec Med pavzami svira tamburaški odsek «Kmetske čitalnice« iz Podmelca, Po vprizoritvi ples in šaljiva pošta, — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Iz Sv. Lucije. Lepe razmere na železnici. Dne 9. t. m. je čakalo na zjutranji vlak pri Sv. Luciji mnogo potnikov. Po trudapolnem prerivanju in mučnem prerekanju pred blagajno smo vendar vsi pravočasno dobili vozne listke in smo čakali dalje prihod vlaka iz Podbrda. Vlak je privozil pravočasno, potniki so izstopili in vlak je odpeljal par sto metrov dalje, da se preskrbi s potrebno vodo za stroj. A kaj si mislite, da se je vlak vrnil na po od državnik organov zar hiše. Zate naj bodo hišni posestniki brez vsake skrbi. Razdrto. Prostovoljno gasilno društvo na Razdrtem priredi v nedelo 19. t. m. plesno zabavo, h kateri vljudno vabi odbor. Vesli Is Istre Dekučul, pozor! Obdariti tu hočejo z i ta-^jjgnkft šolo. V Dekanih je bilo dosedaj narodno življenje tako potisnjeno ob tla, kakor v nobeni drugi slovenski občini koprskega okraja. Nobena druga slovenska občina ni imela ves čas od premirja sem izključno ital. kakor jih je imela ravno de- pati v prvi seji, ne pa kot prvi točki. Gv. komisar je zapretil, da bodo sklepi razveljavljeni, ako se njegovi zahtevi ne ugodi. Z ozirom na to in ker je mogoče, da ima izrek občinskega sveta neodložlpvo moč, je svet Kogej umaknil Svoj predlog ter se je ugodilo zahtevi civ. komisarja. V nadaljni debati o tem predmetu je svet. Burger, dokazoval z dokumenti, da so volilci nameravali voliti eno in isto osebo Zor-mana ter da je ime Matija identično z imenom Matej in da se eno rabi tudi za drugo. Ugovarjal je sve L Baržga Andrej, kateri je dokazal, da Matija ni Matej, da eden je vpisan v volilnem imeniku, drugi pa ne, da večina vo-lilcev sploh ni vedela, kdo je zadevni Zor obč. komisarjev,------ ,-------- , . ■ , - . .. kanska. In ti so naravno skušali vtisnili občini j man, katerega volijo. Občinski svet je zavoljo kolikormogoče italijanski značaj. To se jim je veČine sklenil, da se smatra izvoljenim Matija deloma tudi posrečilo, posebno kar se tiče občinskega uradovanja, bodisi napram oblast-vom, t j. na zunaj, kakortudi na zpotraj, t j. napram domačemu prebivalstvu. Italijanski značaj občine so pa tudi hoteli pokazati z uvedbo itaL ŠoL Tak poskus smo videli na pr. v lanskem letu z odpretjem itaL šole na Rižani, ki pa k sreči ni imela doigega obstanka. Pa tucli v Dekanih in po drugih vaseh razsežne občine so skušali s pomočjo podpisov odpreti itaL šole. Ni se jim pa tedaj posrečilo. Toda kar ni uspelo v treh letih pod upravo treh itaL komisarjev, to je uspelo sedaj po volitvah, ko so bih v obč. zastop izvoljeni sami slov. možje. Italijanska šola v Dekanih je najbrže že dovršeno dejstvo. Kako se je pa mogel zgoditi ta žalostni čin ravno sedaj, ko bi se moral zdeti najmanj mogoč?! Morda pa je to zadnji »dar« odhajajočega komisarja, ki je hotel s pomočjo drugih tuk. ital. funkcionarjev doseči to prej, nego bi o tem mogel odločevati novi občinski zastop? BHo kokor bilo, dogodilo se je! da Hodili so od hiše do hiše, kjer so znali, ogo potnikov, ro R veV paTe £ Italiji) zadostuje 15 italign-skih otrok, da se odpre italijanska šola; v JJe-kanih pa so nabrali še najmanj enkrat toliko podpisov. Vse po pravici in v redu seveda. Po zakonu pač. Prav to, ako skrbi država za svoje podanike; ni pa prav, da skrbi le za podanike ene sto,o ali da nas je počakal pn napa-^Iisču, kaj narodn^tiP druge pa zanemarja, akoprav so še!! - Pusti je na posta* vse potmke vfako-; ££ ^ rav'Q0ta£0 £}eni podaniki kakor prvi, vodfo m sprevodnike m jo odkunl brez vsa- pa ^^ užodnosti mi ^ti ne zahtevamo. Ni- kega pozdrava dalie v Avče......^ n&mreč vajeni takih »pravic«. Protesti- Debelo smo se spogledavali in nihče ni znal ^ „ moramo odločno proti tem«, da se hoče dati pojasnila. Načelnik in vsi uradniki s po- uporabljati ta zakon, Id ščiti Italijane pred — m - —J. _ l—l; —*.»» «. lf»n9iT«i a raznarodovanjem, t svrho raznarodovanja Slo- ir ... , 1 _1__3_S_ ---1»--«_ 4,, — nnJfov Zormana, kateremu se prištejejo glasovi Mateja Zormana iz razlogov svet. Burgerja. Druga seja z dne 8. 2. 1922. je pod prvo glavno točko izvršila volitev odsekov za izvrševanje občinskih poslov. Tudi pri tej seji je prvi posegel vmes civ. komisar. Želel je, naj bi se odseke volilo po kakem določenem avtomatičnem ključu, vsled katerega naj bi se izognilo volitvi določenih članov ali predsednikov odseka. Njegove zahteve ni nikdo prav razumel. Zato se je po dolgi debati med njim in svetnikom Kogejem prešlo kratkomalo na določitev odsekov in volitev Članov odsekov. Določili so se pravni, upravni, finančni, prometni, zdravstveni in podobčinski odseki. Predsedniki teh odsekov so občinski starešine in v vsakem odseku so po štirje svetniki, tako, da zamore vsak občinski svetovalec delovati v kakem odseku. Kot nadaljna točka dnevnega reda ie bila volitev 10 članov za upravni odbor Občinske hranilnice. Po pojasnilu svet. Kogeja, kdo more in kdo ne more biti izvoljen, se je izvršila volitev, pri kateri je bflo določenih 10 članov iz občanskega sveta in izven njega, med katerimi ni pa nič manj nego 5 članov takih, ki po pravilih ne morejo biti izvoljeni v upravni odbor Občinske hranilnice, ker imajo nasproti njej obveznosti. Eden izmed teh je to priznal in izjavil, da se v nasproti sano izjavo, ki naj bi se brzojavno odposlala. Ker je navzoči niso razumeli, je bilo treba zgubljati mnogo časa za prevod, a so občinska svetniki zahtevali, da se mora izjava odpo-slati v slovenskem jeziku, kar je g. komisar obljubiL Pri tej priliki bi bilo opozoriti tudi občinski svet, naj naprosi deželno oblast za kakega odposlanca k občinskim sejan ki be razumel in govoril slovensko. Nobeden občinski svetnik ne razume namreč italijansko in le dva ali trije par besed. Civ. komisar Cavalli pa ne razume nobene slovenske besede, vsled česar so seje zamudne, ker zahteva gospod komisar, da občinski tajnik, ali kak občinski svetnik prevaja njegove navedbe. Uolitug v rafe, oziroma m-iuDjenllt oiM v JulijsKi Krajini. S kraljevskim ukazom od 19. januarja 1922., ki je bil objavljen 6. tek. m., so se izdale določbe za volilno postopanje v ti stih naših občinah, ki so se sedaj na novo ustanovile, oziroma drugače razmejile ir se v njih zato še niso vršile občinske vo« litve. Posebno važna je določba o skrajšanju raznik rokov, 1. Rok za sestavo volilnih imenikov leče že od 6. L m. in je skrajšan na polovi* co, tako da poteče že 21. t. m. 2. Rok za zahtevo vpisa v volilni ime* nik teče tudi že od 6. t. m, in, ker je rav-notako skrajšan na polovico, poteče že 16. t. m. To je posebno važno, ker se tiče vseh onih, ki jih županstvo ni dolžno uradoma vpisati v volilni imenik, posebno slučaju izvolitve oprosti svoje deležnosti f . optantov kolikor niso bili morda že taSut ev.^ia i vpisani v volilne imenike za politične Ka kSI m ** rlflavfiofri v o 1*1 it nrwn rivilne- i VCillVe. metači vred so skakali in mahali s kapami, a vlak se še zmenil nL Takoj so telefonirali na postajo Avče, naj opozorijo strojevodjo, da je pozabil na postaji Sv. Lucija vlakovodjo, sprevdnike in nas ter naj se takoj ritenski vrne ponje jetno, da bi pri obnovi napisov kdo rabil nemščino, ali deželo »Kranjsko«. Z ozirom na to in ker se civilni komisariat ne sklicuje na nikako zakonito ali neodredbeno določbo v tem ozira ter je smatrati njegov ukaz kot izdan i , * j , . __. •),, m f^"*1'-*-"*' - r----„ —i od nekompetentne oblasti, se je reševanje ieZT^i0 ™ torej priah le otroci slovenskih sUrišev, Za te|tega ^isk odložilo in naročilo pravnemu od- vencev. Kajti le to slednje prihaja tu v poštev, V Dekanih samih, kakor tudi v vsej občini ni nemreč niti enega priseljenega Italijana, (domačin- Italijan je le eden in še ta je sam!), ki bi imel šoli podvržene otroke. V poštev bi Nadalje je bil na dnevnem redu dopis civilne ga komisarijata, ki zahteva, da se morajo napraviti novi krajevni napisi v^ vseh krajih in sicer na prvem mestu v italijanskem jeziku! Civilni komisariat trdi, da so se začeli krajevni napisi obnavljati ter napravljati tudi v nemškem jezika, kar je istotako nedopustno, kakor raba dežele »Kranjsko«. Kaj tacega ni nikomur znano ua SO ldMatl UsUclill uaifliai p I w u z i u- ------M _ | ' , 1' 1 * turei UIUUl JC UUVl/1 " •1 jaki so smatrali položaj za nevaren in začeli Pitajo Sv. Lucija. Tako smo se odp^JHr Qe ^ ja bcn ^on. ..........P«t fešfctov ie bilo 1* un zamude. Isto zamudo ,e imel vsled tega ™ ^^ ^^ & ^ ^^ o zak skrajšan na polovico, to je na samih se. dem dni. Istrski volilni odbori, pozor! Pritožbe proti določitvi sekcij in volilnih seku, im proaU ali Sfctaja leži veKka krivda, da^e seje zahvaliti, da ni bilo nikake nezgode. Omeniti je še mnogo drugih nepravilnosti na raznih postajah in v skladišču pri Sv, Luciji, a to prihodnjič. Z Vojščice. Občinske volitve na Vojščki so prinesle popolno zmago samo narodni stranki. Večino je dobila Gornja Vojščica, Dolenja pa manjšino. Za župana je bil izvoljen Jožef Pire, krčmar z Vojščice Št. 3, Podžupana sta: Ivan Ferfolja z Vojščice št. 40 ter Alojz Lozei z VojŠčice št. 15. Novemu občinskemu odboru želimo veliko sreče in uspešnega delovanja za občino, ki je mnogo trpela vsled vojnih dogodkov. Na Vojščica je že veliko hiš vspostavljenih, kar je neprecenljive važnosti, ako pomislimo na letošnjo hudo zimo. Le to pa je treba obžalovati, da v vasi kroži glas, češ da hiše, ka^ tere so bile vzpostavljene od nekega podjetja iz Gorice, ne bodo last dosedanjih gospodarjev, temveč da se jih bo polastila deželna banka v Gorici, katera je dala predahne za vzpostavitev teh hiš. Vsled te propagande so domačini precef vznemirjeni. Da bodo prizadeti prepričani in glede tega ršob^r^^o1^^ Š N^ poaegan* v debato je pa taji jT&IM^rf Snih zatodoio. se je že poroCalo^Tibevnem redu te seje )« Mo ve4 ko izraz njegovih, osebnA naz,ran, <> . 1 _____J___ f_ xi_____u__k;u ».nnvD a reknrzu oroti volilni o- oredmetih razorave, m tako v bistvu glaso na Beračenje o Ameriki Pod tem naslovom je priobčil ^Zagrebački Dnevnika članek, ki je razmišljanja vreden. nem redu ponudba konsorcija iz Ajdovščine za uvedbo električnega toka iz Hublja v Postojno. Tudi k tej točki se je oglasil civ. komi- „„ _________________,___o „ sar, ki je dal razna pojasnila, katera so prepre- lostno dejstvo, na naših Ijodeh, ki so iz enegai ^ meritorno rešitev ponudbe, ki se je aH drugega, v vseh slučajih pa neupravičenega stopila v rešitev mestnemu oskrbništvu v Po- |_____ _______ _ _____,__|______ vzroka, podpisali ono usodno polo. Tn ne velja stojni. Pri slučajnostih so se stavili razni m Nekj prijatelj mu piše iz Amerike, da so ta-noben izgovor; so namreč greni, za katere ni številni predlogi, ki niso bili na dnevnem raošnji rojaki začeli stiskati svoje žepe tudi odpuščanja, in tak greh je tudi te. Edino kar je ' w 1 s—......... mogoče napraviti, je to, da se ga izbriše. Ne vemo pa, ali bo pomagal ta poziv za one, ki so zakrivili. Zato se obračamo na vse zavedne Dekančane, da oni s prepričevalno besedo vplivajo na te nezavedneže, da popravijo, km so zagrešili. Kajti to ni le zadeva petnajstih ali dvajtetifc trdefetih — ampak yt častna zadeva vseh Dekančanov, radi katere hndo trpi ugled kraja in občine. Dekančaat, ne dopustil«, da U vzklila Iz vas samih v Dekaaih italijanska iolaJ Pevsko bralno društvo «Vodnik» v Dolini bo imelo svoj letni redni občni v soboto dne 18. februarja t L ob 20. uri zvečer. K polni vdeležbi vabi odbor. Vesti t Notranjskega Iz Postojne. Občinski svet v Postojni je imel doslej dve seji. Obeh se |e udeležil civilni ko>-misar Cavalli. Na prvi seji dne 30. 1. 1922. so redu. Eden izmed teh je bil od svet. Baraga tedaj, ko gre za najboljše namene. To pa iz Andreja, da naj se izvedejo razne volitve razl0ga, ker prihajajo tja mnogi poklicani in podobčinskih gospodarskih odborov. Predlog nepoklicani iz Jugoslavije, v imenu države in se je odkazal pravnemu odseku, da do dne raZnih korporacij in zahtevajo — dolarje. Sr- 15, t. m. o tem sklepa in poroča. Številni drugi ccr je rcSf ^a so tudi druge države okužene z nadaljni predlogi so se stavili kar križem in v, bacilom slabe valute. Ali to nas ne briga, pra^ splošni zmešnjavi, tako, da se o njih ni stvarno vj „Zagrebački Dnevnik«, loda ne moremo dru razpravljalo in odločilo. Potrebno bi bilo, ker gagCf ncgQ da pokažemo s prstom na tak sra- so med predlogi jako potrebne in nujne stvari, | motni pojav. Rečeni list pripoveduje: da bi se jih odkazalo odsekom v stvarno p r o- v . •»• naha;a toliko nafch Hudi ki učavanie in stavlienie predlogov v seji občin- se nanaja toliko nasin ljudi, ki ucavanje m i i njc nc delajo, ampak samo potujejo od kraja skega sveta. Izkazala se je pr. te, seji tuđi do ^ ^^ naro/jn ^ so ^ potreba bolj parlamentarnega, stvarnega m iugo,ilovcnska fr^a. Pripovedujejo o veli-rednega razpravljanj ter močne roke k, b ^ nal0gah, ki da jih hočejo izvesti v domou skrbela za to. Kakor ^ceno. se ^ ob^ sej ^ s » tvezo beračijo dolaiie ^^ vdeležil crv. komisar g. Cavalh. Največ^ zi- h d £ kcf ^ ^ ^ se držaya yaiT^aIa vahnost ,e provzročilo njegovo j Kturno, gospodarsko in poliUčno. A to zato. dnevni red sej. Čudno se zdi da se ,e on ude-K sc « ^^ ustvarile y doraovini leiil kar obeh se, m debatiral, ko do seda, 2noslfive razraere, da bi se oni, aK nii- bJl hovi otroci, ko se povrnejo v domovino, oL- m smo da se sme zastopnik vlade vdeleževati sej, toda, on nima pri teh sejah nikake pravice do * __m__a^mm^mam mr J nko 4 a ta rvo pesem, poje mešan'zbor.' 2. Vodopivec: Pri čenih kreditnih zavodov. In ti zavodi ne dajajo bila tudi razprava o rekurzu proti volUni^ o- predmetih ry ' K'1 _ , -i u.j ^.L- I 1 , ____ .1___• J_________; J^T^™.^ Vr 1» trratlrla. da Matim in Matefet vama. ah vsar VOll\ predujmov, ako niso dotične svote vsaj deloma zavarovane z vknjižbo ali intavolacijot Prizadeti posestniki morajo torej gledati, da predujmi, ki jih dajejo kreditni zavodi, ne pre- igral »Tamburaški zbor;> društva «Tabors, Po segajo zneska, ki ga določi financa, ker^ bi v veselici ples. — čisti dobiček je namenjen tem slučaju mogel vojni oikodovnnec društveni knjižnici. — K obilni vdeležbi uljud no vabi odbor. Iz Sežane. Sežanski salonski orkester redi, kakor že javljeno v nedeljo dne 19. ob 19. uri v dvorani hotela *Pri treh kronah v Sežani koncert s sledečim sporedom Teike: Dobri prijatelji, koračnica; orkester. 2, Adam: Si j* etais rw; uvertura; orkester. čutili tako svobodne in močne, kakor se občutijo sedaj v Ameriki. Zato dajajo denar v politične, kulturne in gospodarske svrhe. Sleherni dan se čuje, da je to ali ono ameriško društvo poslalo v domovino toliko in tolika tisočev dolarjev. m w _ _ A to ni še vse. Dnevno prihajajo v Ameriko kTni' imenik' 5 t« tretff točki dnevnega reda\ se za^Strat^mcre prežeti Ijndje iz Jugoslavije, ki vabijo l^di naj podpi- TeVČMpri oTvStTl se" debata. I ter 1o vsled tega potrpeli, župan je bU pa šey> dehuce Tudf ba^i ^i^o TX katero je civ, kmmsar. On je zahteva,^ menda Udi mnenj, ^ se gosp^komisar^ nimamo nič proti temu, da peraciji, ld je izrekla, da Matija in Mateja vanja, ali vsaj vplivanja na glasovanje. Kaj Zormana ne smatra izvoljenima, ker prvi ni tacega občinski svet ne bo smel nadalje trpeti, dobil dovolj glasov, drugi pa ni vpisan v vo,' Doslej so bili svetniki pač gotovo tega mnenja, -a T* m M rn» m m« * a _ t _ f f » * _?___^ KM amL^A 4 «M A«*/« n«*n*T«. ATI PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman m Bili so kakih petdeset milj še ctT hijeni od Miznega zaliva in čeprav so pcgreš-li jadra, iim je vseeno ugoden veter pospeševal vožnjo. Filip je opozoril mornarje, kako brezplodno bi bilo še dalje muditi se na tem pustem kraju, ker je izključeno, da ne bi z jutrom že dospeli do mesta, kjer bi lahko utešili vse svoje pa« treb«. Njegov nasvet je bil sprejet z odobravanjem. Čolni so odrinili in vesla so udarila po valovih. Toda moštvo je bilo že tako izčrpano, da so udarjala vesla le somohotno po vodi, moči pa ni bilo nobene. Drugo jutro še niso bili dosti dalje in so imeli še dolgo pot pred sabo. Toda za svojo vožnjo so se imeli zahvaliti le vetru, kajti mornarji niso imeli skoro nobene moči več. Pogled na znano obalo je vplival vzpodbujajoče in proti poldnevu so dospeli do Miznega zaliva, kjer je stalo mnogo hiš ob trdnjavi* ki naj bi varovala še nekaj let tu bivajoče naseljence. Dospeli so do mesta, kjer se izteka v morje široka rečica, ki naraste pozimi v močan veletok. Pri pogledu na rečno vodo so nekateri mornarji spustih vesla in se vrgli v plitvo morje, da bi prej« dospeli do pijače, a niso bik nič na boljšem kot oni, Id so mimo počakali, da so čelni obstali pri obrežja in skočili na suha fla. In zdaj so aa a divja stra- stjo vrgli v reko, Id ni bila globoka. PtH so do onemoglosti, držali svoje vroče roke v valovih in se s slastjo valjali po hladni vodi. Despoti in fanatiki so vso svojo razumnost in iznajdljivost obrnili v to, kako bi mučili ljudi, Pa zaman! Natezalnice, Španski čevlji, ogenj — vse to se ne da primerjati z blaznimi mukami, ki jih povzroča žeja. Kakor hitro so mornarji utešili najnujnejšo svojo potrebo, so vsi mokri iziH iz reke in se bližali posameznim hišam. Prebivalci, ki so ob obali zapazili čolne brez ladje v zalivu, so seveda takoj sklepali, da se je morala pripetiti nesreča, in so prišli ponesrečencem nasproti. Kmalu so zvedeli grozno prigodbo. Od pri. bližno tristo vkrcanih ljudi se jih je rešilo le šestinšestdeset, pa še ti so ostali preko dva dni brez hrane. Človekoljubni naseljenci jih nato niso močiti z nobenimi vprašanji več, ampak so potolažili njih glad, na kar sta jim začela Filip in Kranc pripovedovati vse dogodke podrobno. «Zdi se mi, da sem vas že nekoč videl,» je pripomnil naseljenec, «AH niste prišli na kopno, ko je bilo brodovje zasidrano7» «Ne,» je odvrnil Filip, «toda vseeno sem Me bil tu.» «Ab, se ie spominjam,* je odvrnil mod, «vi ste bih edini, ki ste se rešili pri brodolmHi » Šilinga «Ne edini,» je odvrnil Filip, «takrat sem tedt tako menil, toda kasneje som srečal pilota Schriftena, enookega moža, ki je bil moj tovariš na ladji — in on se je tudi reiiL Gotovo ste ga morali videti« «Ne,» fe rekel mož, «od «$3intfovega» mm» šiva ns bilo za vami mhejir več, ha* jaa smn nalašč strofo putf m hI gotovo nikogar ne 4tfrešiL» »Potem ie gotovo na kak drug način dospel nazai na Holandsko*. cNe vem, kako bi se ara bflo to posrečilo. Če zapusti naše ladje zaliv, se nikdar ne približajo obali, ker je opasno.» «In sem ga videl,» fe pristavil Filip zami-šljeno, «No, če ste ga sami videli, bo že res. Mogoče ,e prišla mimo kaka ladia od vzhodne strani in ga vzela na krov, nafti domačini onega dela bi gotovo ne prizanesli Evropejcu. Kani so krvoločni ljudje.® Vest, da Schriftena ni bOo videti na ladji, je Filipu vzbudila kopo misli. Čitatelj ve, da je videl naš junak v tem možu vedno nekaj nadnaravnega in to njegovo domnevo je na-seljenčevo poročilo še podkrepilo. Preskočiti moramo dobo dveh mesecev, tekom katerih so sa mudili mornaru pri gostoljubnih ljudeh. SfednjK ae ja ▼ zalivu ustavila majhna ladja, ki je potrebovala novih zalog živil. Bila je na poti v domovino in do vrha natovorjena. Toda kar je bda v službi holand-ske družbe, je morala prevzeti preostalo moštvo potopljene «Katarine*. Filip, Kranc in mornarji so se vkrcali; kapitan Barenc pa je ostal tu z namenom, da si ustanovi svoj dom. «Čcsnu naj grem v Evropo?» ja rekel Filipu, ki ga ja nMtovarjal, «saj tam nimam ničesar več iskati. Sam brez ftsna in otrok — edino bitje, ki mi je nadomaftak vse — ženo in o-troke in prifrđdjA — ja bOa -Katarina , ki je zdaj m vat in nikoli na bom več ciobil ladje, ki bi ji količkaj sličila. Pa Če tudi, tako je ne bi mogel ljubiti kot sem ta Ah, vse moje nade so z nio vred pokopane v globinah morja. Kake MJtžssS^t TS^si lahko nosila. Ne ne nest S hočem oetat* in dal si bom poslati svoje malo premoženje ln živel tu v bližini njenega groba. Kolikor časa bom še živel, ne bom je pozabil; žaloval bom po njej in če umrem, bodo našli v mojem srcu zapisano ime «Žena Katarina». Filip se ni mogel na skrivaj ubraniti želje, naj bi on svoje nagnjenje naklonil vrednejšemu predmetu, ker v tem slučaju bi mu ne bilo treba oplakovati tako zelo svoje sedanje iz- fube. Podala sta si roke in se poslovila — Hip z obljubo, da bo za kapitanov denar na-kupii take stvari, ki so naseljencu potrebne in jih postal s prvo ladjo, ki jo iz Amsterdama odpošljejo. Toda naš junak ni bil tako srečen, da bi zamogel svoj obet izpolniti. Ladja, ki se je nazivala «WilheImina» je kmalu pristala na Sv. Heleni. Ko se je založila z vodo, je svojo vožnjo nadaljevala. Na zapadnih otokih so se spet ustavili m Filip se je že veselil ponovnega snidenja z Amino, ko je severno od Azorov izbruhnil divji orkan, s katerim so se morali več dni boriti. Ko se je vihar pomiril in so bili v stanu okreniti se v prvo smer, so se srečali s holandskhn brodovjem iz petih ladij, ki iim je naieloval admiral. Slednji je zapustil Amsterdam pred več kot dvemi meseci in je bil ves čas plen in igrača viharjev. Mraz, napori in nedovoljna hrana so povzročili morsko bolezen in ladje so bile tako slabo zasedene, da so komaj mogle dalje. Ko je omenil kapitan «Wilhehnine» admiralu, da se nahajajo na njegovi ladji preostali mornarji «Kata-rine», je ta takoj zapovedal, da morajo stopiti pri njen v službo. Vse obotavljanje je bilo zaman; Filip je imel le še Čas, da je napisal Amini sporočilo, v katerem p je orisal svojo nemeče m strte nade. S pismom na svojo ženo ja oddal kapitana Vilfcrfniir- tudi sporočilo na ravnatelistvo družbe, ki se k tikalo iztfube «Katarinen — nato pa je pospravil svoje stvari in se s Krancem in ostaKmi mornarji podal na brod admiralske ladje. K temu je prišlo še Šest mož, ki jih je zahteval admiral od *WiIhehnine», nakar je mogla ladja nadaljevati svojo pot na Holandsko. Filip je bil zelo potrt. «Toda če je to moja usodaT» je pomislil v Amininem duhu, ^zakaj se ji ne bi udal?v> Kranc je bil ves iz sebe in mornarji so kazali uporniški duh — toda nič ni pomagalo. Na širokem morju, kjer ai postave ne zakona, gre sila pred pravico — »a koga naj bi se sicer obrnili Čeprav se je zdela ta zapoved trdosrcna, jo je moral admiral izvesti. Maloštevilni mornarji, ki so bili še zmožni službovanja, so komaj zamogli voditi ladje in mah prirastek fizičnih sil je bil v stanu sto in sto rešiti, ki so zdaj brez pomoči ležali v visečih posteljah. Od dvestopefdeset mož, ki so se odpeljali na admiralski ladji «Levn iz Amsterdama, jih je bilo še komaj sedemdeset zmožnih in na drugih ladjah je bilo isto. Prvi kapitan «Leva» je bil mrtev, drugI je ležal v visilnici in admiral je imel aa razpolago le oba pomagača. Druga ladja «Dortr> je bila v še obnpnejšem položaju Komodore je bil mrtev in edini hapitan, ki je še upravljaj svojo službo, je imel le enega častnika na krovu. . Admiral je poklical Filipa v kajulo in ga naprosil, naj mu pove kako se je •Katarinam potopila in ga imenoval za kapitana komodoi-skeladje, medtem ko je onega kapitana imenoval aa komodora. Kranc je postal podkap-tan na admiralski ladji, kajti načelnih bro-dovja je m Filipovega pripovedovanja spoznali da sta btla oba odlična častnika. Sira« IV. •isomoa« v irstu, dne tetmiarja ifA. Gospodarska ve« je gotova najboljša, vendar fe treb« naatopiU proti raznim neresnim elementom, ki odhajajo ▼ Ameriko v imeou raznih druitev in korporacij ter nabirajo denar, ki se potem troši brez vsakega računa- Tako je neki odposlanec neke korporacije nabral nekoliko miljooov kron za svojo napravo, ah Čudno je, da se mudi tam toliko časa in da je celo sv«jo rodbino spravil v Ameriko. V Ameriki se mudi tudi propovednik »narodne cerkve*, Božo Milošević. Nabira denar za propagando svoje ideje v Ameriki. Ali bo našel — vprašuje »Zagrebački Dnevnik* — podpore v naSea narodu Amerike... to je veliko vprašanje. Ali ne potroši toliko, kolikor bo stalo njegovo propogandistično potovanje? In to naj bi bilapropaganda za «narodno cerkev»? Izseljenci v Ameriki vedo dobro, da je treba državo konsolidirati v vseh pogledih. Dokaz zato je, da so jugoslovenski Amerikanci v republikah Čile in Peru podpisali 22 miljonov kron državnega posojila. In drugi imovitniki gotovo niso zaostali. Sedaj pa so ti ljudje postali apatični za vse, kar je našega, ker vidijo, kako hodijo okoli razni elementi, ki prosjačijo dolarje pod raznimi naslovi in v različnih o-biikah. Zagrebtki list meni, da bi jugosloven-ski konsulati morali budno paziti, kdo da prihaja v Ameriko in čemu! Ako kdo prihaja v sumljivih stvareh, ga je treba onemogočiti potom ameriških jugoslovenskih in tudi ameriških listov, da ne bodo mogli taki ljudje pumpati jugoslovenski narod v Ameriki. V državnem interesu je, da domovina ostane v zvezi z izseljenci. To pa bo možno le tedaj, ako doma ne bodo dopuščali, da bi se ljudstvo v Ameriki sleparilo. Ako ne, ne bomo mogli — zaključuje cZagrebački Dnevnik« — naših ljudi pridobiti niti tedaj, ko jim bomo dobro hoteli in ko bo to potrebno za narod in državo!» STEKLENE SIPE vtake vrate In mere. Prodaja na debelo ib drobno. Postreiba na dom. Cene zmerne. Piana Oberdan it 3 (Hotel Europa) telefon 44-21 22 UBIRALEC tLEC in popravtjalec glasoviijev in ' ijev. Pečar Andrej. Trst, rU Coroneo 1« adstr. 17 momjev V. nadstr. HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost 1922» na upravništvo ^Edinosti*. 42 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhi. nje po zmernih ena h se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. , 131 KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225. Cena ugodna. 234 IKONE srebrne i* zlate, pkćufe po najvišjih cenik Fertot, Via S. Eraaceaco 15, IL 19 I KDOR HOČE KM KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR I5ĆE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I URADNIC A z daljšo prakso, popolnoma veščo srbohrvatskega jezika, stenografije in drugih pisarniških u olov se sprejme v industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod «Marlji-va» na upravo lista. .255 Urama In staCarna FRANCESCO BUDA Trst, VI« ScallnaCa S«, t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižja 18 Kupuje ■rebrn« krono« Pozor ni naslovi Pozor na naslov! NOVE POSEL JE L 70—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 164 NOVE POSTELJE iz *rdcga lesa L 100, /zme-ti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, L desno. 25 DAROVI Josip Kodrič daroval L 10.— za božićnico otroškega vrtca pri Sv. Mar. Magdaleni (pomotoma zakasnelo). V. N. daruje na dan Sv. Julijane Org. osk. vojnih sirot L 50.— ker: Prevrla kriška Juli-jana — stvarno darilo odklanja — in solzo žeii 5 tem oireti — raz lice, ki v nežnem je cveti. Borzna paročšia* Težsjb Trst, dne 15. februarja 1522. Jadranska banka..............130 CtsuHch......* • .»•••«*••• 266 Daimatia 190 Gerolimicb ........................!43q Ubera Triestina . . . ....... .... 429 Lloyd . ..................1290 Lussino 70q Martinolich . ........ . . ......130 Oceanfa.............. . . . . 230 Pfemuda ..................345 Tripcovičta ...•••••••••••••• 260 Ampelea . ..•••••••••...»•• 590 Cement Dal'natia .*•••..•••**•• 400 Cement SpaJato . • . . ................240 Tuja valuta na tržaškem trgu: ogrske kro :e.............—. 3.15 3.2"» avstrijsko-nemške krone...... —.38.--.41 češkoslovaške krona..............39.-.— 39.75 dinarji .. ................28.50.— 29.50 tej i..............................15.50.— 1675 marke............................10 35- 11.35 dolarji..........................20.20 — 20.35 francoski franki............177.50.—178.25 švicarski franki........ . 397,—.—403.— angleški funti papirnati............89.20— 89 60 £ngleški funti, zlati ....... 103.75.-10,5.75 napoiconi........................83.— 83.50 Mali oglasi KROJAŠKI pomočnik išče mesta prt boljšem mojstru al« na deželi. Naslov pri upravništvu. 283 ZFVTNOREJCI! testenine, moka in biškoti za krmo živine. Via Udine 10. 285 KOŽUH, sor srednje velikosti, se proda po izredno nizki ceni. Via Udine 10, skladišče krme. * 2S6 POROČNA SOBA, bukova, masivna, zajamčeno suha, se proda za L 550. Via Milano 4, I. nadstr. Turk. 284 ŠIVILJA sprejme navadna dela: vsakovrstno perilo, vsakdanje in otroške obleke ter krpanje. Via Romagna 26, pritličje. 287 ŠIVALNI strogi «Singer» se prodajajo na obroke, kupujejo se stari šivalni stroji, sprejemajo se popravila. Coroneo 1, Della. Vedova- 281 SLUŽKINJA s spričevali se sprejme takoj. Coroneo 1, pri vratarju. 282 SV%*-EC mehek (olovo) kupujem vsako mno-ztao. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 GOSPOD, trgovsko naobražen, simpatične zunanjosti, srednje starosti, želi znanja v svrho eeciivc z inteligentno premožno gospico ali vdovo neomadeževane preteklosti. Cenjene ponudbe s sliko pod «Hrašče 1922» je poslati na upravništvo «Edinsoti». Le resne ponudbe se bodo upoštevale. 280 POROČNA SOBA, masivna, krasna in kuhinja se proda radi odhoda zelo ugodno. Gatteri št 44, vrata 7. 277 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto Št. 8. 27S CEPLJENE TRTE črne in bele se dobi v Trt-nic« Pipan, Preserje, Komen. 279 SLUŽKINJA pridna, poštena, ki se razume pri kuhanju se sprejme takoj pri majhni družini, dobro plačo in hrano. Vila Emilia, Via Com-nerctale 353. Oddaljeno 5 minut od Tramvajske postaje. 268 CREME za oiepšanje kože, proti lišaju, mila, toiletnc pripomočke, parfume priporoča tek tarna v II. Bistrici. 28 KROJAČNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi 5L 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 ZLATO in srebrne kron« plačam *tS kot druff kupei Albert Povh, arar. Mauini 46 (v biiiioj drvečega trga). 10 PRIPOROČA se dobroznana brivnlca Josip Jerman, Trst, uL XXX Ottobre 14. 15 POHIŠTVO za spalnice, masivno, od L 1800 naprej, kuhinje, stolice za gostilno se prodajajo v via Udine 25, skladišče. 264 POZOR! Srebrne krone In zlato m> najvttiifa ifita, Via cenah plačuje edini gro uit Belleli Vita, Madonnina 10, I. MOTOR NA BENCIN 5'5 konjskih sil, sistem ':Original-Sendlinger-Motor» (Miinchen) i p krožna žaga, oba popolnoma nova, pnnrav-na za obrtnike in lesne trgovce, t«, jata po ugodni ceni. Leopold Dolgan, Košana pri St. Petru na Krasu. 269 Ljubljanska Kreditna ban&al Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani* Podružnice: [Celje, Mje, Gorica. Sari Split "M, Haribar Ptuj, Delniška slanica 150.900.688. fiessrva K htt IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 Sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod < Ugodnosti» na upravništvo. 185 IZKUŠENA babica sprejema noseče tudi na dem. UL Chiozza 50, priti. 271 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne kn, ice proti 3'J ftMftHnitl na žiro-račune proti Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne "aloge in daje v najem varnostne celice. [Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 Srebrne krone In zlato plačujem po naMh cenah ALOJZIJ POVH * Trst, Plazza Garibaldl št 2 e (prej Barriera) Semena vseh vrst zajamčena glede čistosti in kaljivosti, trte bele in črne, umetni gnoj na razpolago. — Sprejema naročila na semenski krompir in sadna drevesca KMETIJSKA ZADRUGA v TRSTU, via Rafiineria 7. 107 je v Spodnji Šiški pri Ljubljani na zelo prometnem kraju, enonad-siropna hiša s trgovskimi prostori in vrtom. Natančnejša pojasnila daje gosp. dr. Ludovik GrobeJnik, Ljubljana Bleiweisova cesta št. 16 (Jugoslavija) 103 za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiljski streš Jki, opeka. Za velike množine cene po dogovoru. DANIELE PILIIH, Trst, Coroneo 25 37 Telefon 1306. Zastopstva za Julijpk'* krajino Ermanno Mcrger.stsin — Trsi Via U3C Poloni 3 21 gggaro m^Mua« 16 S potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni skrbni oče, oziroma stari oče in tast, gospod Ivan Brinšek danes ob 3.30 ponoči, v starosti 92 let, po kratki bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v četrtek, 16. Svečana, ob 5. uri popoldne. TRNOVO, dne 15. svečana 1922. no Drago, Gabrijel, Milan, Franja, Josip, Marija, Stanko, Danica, sinovi in hčere. Alojzij Šiajpah, Franjo Nemec, Roni Demšar zet je. Mira, Gabrijela, Zora, Joška Brinšek, snahe. Vsi vnuki in vnukinje. plačam za KUNE in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve &@2E plačujem po naj-. v Lij i h cenah. D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10. II. nadstr. m 3 Kmetovalci pozor! NMšn in najcenejšo SEMENA krmilne pese Momom in Eckendorf prodaja m Kmetijsfia zndrusa, Irst, Vin Raffineria 7. Glavna vzajemna zavarovalna družba g proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 19 ,,L' Urbaine" et MLa Seinefc v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000 — Zastopstva v Avstriji, Ogrskem. Jfl&Blasiji Traosilvaaiji, Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicofo štev. al. 9 G m & m J & & f?ž © ZOBOTEHNB^^l odlikovan z najve^lmi prisnanj; na Đunsju, v Parizu, Londonu, Gorici, Vlcmj, St. Louis. Via Seninario 3/1. Vsa Sć^inario 31. Sprejema od 9—12 in od 14—17 44 IliMii thneesld Petana mil TržošKa posojilnico in hmnilnicii rcglstrovana zadruga £ omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hrSI ulica Torreblanca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. —- Obrestna mera po dogovoru. Drame m za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št telef. 25-67. POSESTVO na Gorenjskem blizu Bleda se proda. Gospodska hiia z devetimi sobami in priti-klinami, popolnoma urejena, autogaraža, vodovod, elektrika. Gospodarska zgradba, hlev, sadni vrt, vrt za sočivje, park, gozd, nad 20 oralov zemlje, vse popolno in gospodsko urejeno in c inventarjem. — Ponudbe pod »Posestvo« na AnonCni vod Drago Besdjak & drwg, Ljabljana, S. (451 RENATO LEVI N1HZI fu Alessandro 36 Trst, do Son SeDflStlano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Izvršuje m tisKursku delu Šotno in solidno Prostori tiskarne se iiajojo v slici Sv. fiffia Sito it. 20 Prodajali V Podberjah pri Št Vidu nad Vipavo je na prodaj posestvo pl. Schi-rifhoffen, obstoječe iz hiše, stranskih poslopij in lepih zemljišč. Ponudbe sprejema notar Čibej v v Gorici. i.^ Inserlrajte! I I Delniška Mka L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST* Zadar. Afillrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afillrani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank. o« IzvrSuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE na Min? I iiLict in ca tekočI raiun ter jih obrestuje po 4°/ Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Daje v najem varnostne predale (safes) -., Za vodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparm.o štev. 5 — Via S. NScol6 Stev. Telefon št 1463/ 1793, 2676. Blagajna posluje od B. do 13. ure.