KRONIKA ČASOPIS ZA KRAJEVNO ZGODOVINO II. letnik Ljubljana 1954 1. številka Vsebina prve številke: I. Regent: Utrinki iz neobjavljenih spominov — Stran 1 R. K y o v s k y : Ilegalni tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog osemdesetih let prejšnjega stoletja — Stran 6 A. S a š e 1 : O rimskem obdobju na Slovenskem — Stran 21 S. Vilfan: Koprski glavar Slovanov v avstrijsko-beneški vojni 1508 do 1516 — Stran 24 D. C v e t k o : Ljubljanska Glasbena Matica in njen pomen — Stran 30 V. B o n a č : Iška vas 1941 — 1948 — 1953 — Stran 39 A. Potočnik: Javna razsvetljava v stari Ljubljani — Stran 47 F. D o b r o v o 1 j C : Nov dostavek k Cankarjevi bibliografiji — Stran 53 A. V o n č i n a : Arhiv gradbenih spisov v Mariboru — Stran 55 MUZEJSKE NOVICE: A. Ceve: Narodna galerija v Ljubljani — Stran 57 J. Jarc: Dolenjski muzej v Novem mestu — Stran 59 IZ NAŠIH REVIJ — Stran 62 IZ NAŠIH KRAJEV - Stran 66 ZGODOVINSKO BRANJE: V.: Istrski zgodovinski zbornik I. — Stran 71 Slika na ovitku: L. Spacal: Kraške hiše (lesorez) Barvna priloga: I. Grohar: Macesen (olje) Vinjete na straneh 20, 45, 54, 65, 70 in 71 so arheološki predmeti iz prazgodovinske in rimske zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani Uprava »Kronike« sporoča, da je 1. št. L letnika razprodana, od 2. in 3. št. je nekaj izvodov še na razpolago. Obenem prosi vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino na spodaj navedeni tekoči račun Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko drušlTO za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Predstavnik: Jože Som. Oprema: arh. Ivo Spinčič. Tiska: Tiskarna »Toneta Tomšičac v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Te- koči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski, št. 601-309-l-"3. Letna uaročnina 400 din, cena posamezne številke 150 din. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK II. LJUBLJANA 1954 ZVEZEK 1. ^Kronika< toplo čestita tov. Ivanu Regentu, prooborcu za pravice delavskega razreda ob njegovi 70-letnici in mu želi še mnogo let plodnega dela. UTRINKI IZ NEOBJAVLJENIH SPOMINOV IVAN REGENT V delavskem socialnodemokratskem giba- nju v Trstu in na Primorskem sploh sem se bil v dolgih letih seznanil z vrsto tovarišev, ki so bili v tem gibanju izredno aktivni. Temu gibanju so vsak po svoje žrtvovali vse, kar so mogli; zato se čutim dolžnega, spre- govoriti o njih nekaj besed. Med tovariše, ki sem se bil z njimi najprej seznanil, spadajo Jože Kopač, Anton Jernejčič, Franc Jernejčič, Vinko Kermolj, Nace Mihevc, France Milost, Valentin Komavli in drugi. Vsi ti so bili v gibanju, še preden sem jih poznal. Vse imam v dobrem spominu, naj- bolj pa Vinka Kermolja in Antona Jernej- čiča. V tistih časih je bila potrebna med socialističnimi aktivisti dobra ideološka pa tudi prav dobra prijateljska povezanost. V imenu take povezanosti sta mi Vinko Kermolj in Anton Jernejčič pomagala udej- stvovati se na političnem in kulturnem po- prišču. Prvi mi je od 1905 do 1912 nudil v svojem stanovanju brezplačen, sicer pa zelo skromen kotiček, vendarle mi je tako omogočil, da nisem imel pri svojem delu skrbi za stanovanje. Anton Jernejčič pa mi je nudil tudi sicer skromno, toda dolgotrajno gmotno pomoč. Prvi, to je Vinko Kermolj, je bil svoj čas pekovski delavec; ko sem ga spoznal, je bil nameščenec v pekovski bol- niški blagajni, to je v bolniški blagajni, ki so si jo pekovski delavci ohranili samostojno do začetka prve svetovne vojne. Hkrati je bil tudi urednik glasila pekovskih delavcev. Tovariša Kermolja so imeli pekovski delavci izredno radi. Bil je eden od ustanoviteljev njihovega sindikata. Vsi tržaški delavci so si bili s svojimi gospodarskimi gibanji še pred prvo svetovno vojno izboljšali svoje življenjske in delovne pogoje. Zdi se mi, da so zasluge delavskih sindikatov, katerim smo takrat pravili strokovne organizacije, tako velike, da si jih danes morejo naši mladi le težko predstavljati. Brez uspehov sindi- kalnih gibanj ni bilo' mogoče niti misliti na politično organizacijo delavstva. O sindikatu pekovskih delavcev pa smo se že nekaj let j pred prvo svetovno vojno šalili, da je celo ', popravil noge pekovskih delavcev. Zaradi dolgega, tudi 16-urnega težkega ponočnega dela pri mesenju testa, ki so ga takrat opravdjali povsod samo ročno, so imeli vsi pekovski delavci noge pokvarjene, tako ime- novane >noge na x«. S tem da so znižali delovni umik, da so marsikatero delo začeli : opravljati podnevi, da so začeli dobivati \ boljše plače, da so se začeli več časa za- ^ drževati v prostorih Delavskega doma, s tem : so si bili popravili tudi svoje noge. To zveni i sicer nekoliko šaljivo, je pa gola resnica in navajam tu to dejstvo predvsem zato, da bi delavci danes razumeli veliko važnost i delavskega sindikalnega gibanja za zbolj- i sanje življenjskih pogojev vsega delav-1 skega razreda. i 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Anton Jernejčič, ki je bil uslužbenec v tržaški prosti luki, je bil v socialnodemo- kratični stranki zelo delaven in zelo inteli- genten. Ze njegov oče je bil član te stranke. Prvi med vsemi je razumel važnost ustano- vitve delavskoprasvetnega društva »Ljud- ski oder«; bil je njegov prvi predsednik, bil je večkrat predsednik Političnega odbora jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Trstu. Poslednja leta pred prvo svetovno vojno pa je postal predsednik sindikata luških delavcev, katerega je sam najbolj pomagal ustanoviti. S svojo pridnostjo si je bil pridobil, ne glede na to, da je dovršil samo štiri razrede ljudske šole, zelo lepo iz- obrazbo, bogato znanje, ki mu je omogočilo razpravljati o najrazličnejših vprašanjih tudi z akademsko izobraženimi ljudmi. Vse imenovane tovariše pa je .po aktiv- nosti in agilnosti nadkriljeval Jože Kopač, ki je bil do 1904. leta tudi urednik »Rdečega prapora«, to je. dokler je list izhajal v Trstu, in kateremu je postal 1905. leta urednik Etbin Kristan, ko smo prenesli list iz Trsta v Ljubljano. Jože Kopač je bil dober govor- nik in agitator, zlasti pa dober organizator železničarjev po vsej Sloveniji. Glede iz- obrazbe ga je nadkriljeval samo Anton Jer- nejčič. France Milost, o katerem se pohvalno izraža tudi Cankar v svojih spisih, je bil goriški pekovski delavec, izredno inteligen- ten, nadarjen, duhovit govornik, toda po značaju nestalen, zlasti nediscipliniran ter v (nekaterih ozirih anarhistično' nas trojen. Spada med prve organizatorje socialnode- mokratičnega delavskega gibanja na Gori- škem, ki je precej časa nosilo na sebi pečat njegove anarhičnosti. Leta 1905 je prišel v Trst iz Goriške Jože Petejan, ki se je začel kmalu uveljavljati tudi na političnem poprišču in postal eden naših najboljših organizatorjev in agitator- jev. Leta 1907 ga je Pokrajinski odbor za Primorsko poslal v Pulj, da bi tam orga- niziral okrajno organizacijo za Istro. Za to nalogo mu je Pokrajinski odbor dal 1 gol- dinar in, kolikor mi je znano, je bil to tudi ves denar, s katerim se je odpravil Petejan na svoj novi posel. Decembra istega leta se je že vršila v Pulju deželna konferenca za Istro, katero je vodil Jože Petejan in na kateri je bil izvoljen deželni odbor socialno- demokratične stranke za Istro. Leta 1908 pa je vstopil v socialnodemo- kratično stranko in začel v njej aktivno delati Rudolf Golouh, s katerim sva postala prav kmalu dobra prijatelja. Vendar moram priznati, da od relativno majhnega števila tovarišev, ki so bili tedaj v vodilnih vrstah Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Trstu in na Primorskem, ni skoro nihče pokazal posebnega zanimanja za udejstvo- vanje delavstva na amatersko umetniškem poprišču. Ta del dejavnosti sva dolga leta vodila z velikim navdušenjem sama skupaj z Antonom Jemejčičem. Sicer pa drugi tudi niso utegnili. Do tedaj smo slovenski socialni demo- kratje z zavidanjem gledali na italijansko socialnodemokratično stranko v Trstu, ki je takrat že imela v svojih vrstah kar lepo število intelektualcev, medtem ko ni bilo pri nas, to je med slovenskimi socialisti v Trstu, nobenega. V italijanski socialnodemo- Tiratski stranki so bili poleg Valentina Pitto- nija še dr. Angelo Vivante, dr. Edmondo Puecher, zdravnik dr. Sinigaglia, zdravnik dr. Jesurum, dr. Rittossa, v Pulju znani Laz- zarrini, a poleg njih še vse polno profesorjev, učiteljev, uradnikov itd. Razlog, da so v ita- lijanske socialnodemokratične vrste že v tistih časih prihajali intelektualci in pol- intelektualci v relativno velikem številu, nam ni bil takrat znan. Le malo ljudi, tudi v naših vrstah, je v tistih časih vedelo, da je bila italijanska socialnodemokratična stranka v Avstriji edina italijanska resnično demo- kratična stranka v državi Habsburgov. Inte- lektualni elementi, ki so postajali nezado- voljni z antidemokratično politiko reak- cionarnih voditeljev italijanske nacionalne stranke v Trstu, niso imeli kam drugam iti, če so se hoteli napredno politično udejstvo- vati, kakor v vrste socialnodemokratične ali socialistične stranke.^ S tem pa so prinašali v italijansko socialistično gibanje in v de- lavske vrste italijanski nacionalizem. Res- nična internacionalista in zagovornika ena- kopravnosti narodov sta v italijanski socia- listični stranki v Trstu dolgo časa ostala Valentin Pittoni in Angelo Vivante. Poleg njiju še tovariš Scabar, ki je bil 1907 iz- voljen v Trstu kot socialistični poslanec v dunajski parlament, dasi ni igral v stranki nobene posebne vloge. Mi smo pač mnogo- krat s strahom gledali, kako se je v vrstah italijanske socialistične stranke širil itali- janski nacionalizem, nismo pa dolgo časa mogli najti pravega vzroka tega pojava. Zato .pa smo zavidali italijanske socialiste za uspehe, ki so jih imeli v vrstah itali- janskih intelektualcev in polintelektualcev. Slovensko narodno gibanje, ki je za razliko od italijanskega nacionalnega gibanja bilo objektivno demokratično, je zato nudilo za- ' dosti prostora vsem slovenskim elementom, delavskim, kmečkim, uradniškim in intelek- 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika avtorja iz leta 1918 (Trst) tualnim. Ce danes rečem, da je vladal v organizaciji jugoslovanske socialnodemokra- tične stranke na Primorskem bolj živ inter- nacionalni duh kakor pa v italijanski socia- listični stranki, ne pravim tega zato, ker bi hotel posebej pohvaliti jugoslovansko socialnodemokratično delavstvo, marveč je bilo temu temeljni razlog dejstvo, da v naših vrstah nismo imeli ali skoro nismo imeli malomeščanskih elementov, ki so prinašalci nacionalizma v socializem. Prva intelektualca v socialnodemokratični stranki na Primor- skem sta bila dr. Ferfolja in dr. Dermota. Oba sta vsitopila v socialnodemokratično stranko kot odvetniška koncipienta, prvi v Tolminu, a drugi v Gorici pri dr. TumL Leta 1908 pa je pristopil v socialnodemo- kratično stranko tudi dr. Henrik Tuma sam. Do začetka prve svetovne vojne nismo imeli v slovenskem socialističnem gibanju v Trstu toliko intelektualcev v stranki, da bi bili ti mogli vsaj deloma razbremeniti dopisovanje v delavske liste in urejevanje delavskih listov. Dr. Dermota je zelo rano umrl in je zato padlo skoro vse breme socialistične agitacije in organizacije na Goriškem na rame dr. Tu- me, tov. Petejana, ki se je bil iz Pulja zopet preselil v Gorico, in Valentina Komavlija. O svojem delu piše dr. Tuma obširno v svojih spominih in ne bom tu o njegovem delu posebej govoril. Rad bi tu le eno samo stvar v Tumovih spominih popravil, to nam- reč, da ni res, kar piše v njih dr. Tuma, da je bila žganjarija v Trstu, kjer sem delal tri leta, last mojega strica. Nisem imel nobe- nega takega strica. Naj bo mimogrede po- vedano, da me oče ni poslal v žganjarijo zaradi kakšnega sorodstva, marveč izključ- no samo zato, ker je moral na kakršenkoli način zmanjšati število članov svoje dru- žine. Tega sem se .zavedal tudi pri svojih 13 letih in nisem tega zameril očetu niii tedaj in mu tega ne morem niti danes zameriti. Tista prodajalnica žganja je od- igrala v mojem življenju izredno veliko vlogo. Toda to je bil postranski rezultat mojega triletnega dela v njej. Dr. Ferfolja je prišel v Trst okrog 1907 do 1908 že kot socialist in se je takoj priključil jugoslovanski socialnodemokratični organi- zaciji v Trstu. V organizaciji je bil zelo aktiven in se je zlasti udejstvoval pri »Ljud- skem odru«, kateremu je nekaj let predse- doval in mu tudi gmotno zelo pomagal. To svojo pripadnost socialnodemokratični stran- ki je dr. Ferfolja drago plačal. Treba mu je priznati, da pred nacionalisti ni klonil in da je ostal svoji ideji zvest, čeprav jo imel v nekaterih razdobjih čisto svoje osebno stališče v stranki. Že med prvo svetovno vojno, zlasti pa po njej, je prišlo med menoj in skoro vsemi ostalimi vodilnimi tovariši do političnega spora. Drugače sem gledal na vprašanje in- tervencije Italije v vojni. Bil sem skoro sam proti temu, da bi se bili izdajali med vojno socialistični časopisi. Bil sem proti temu, da bi Anton Kristan sklical 1917 — t. j. med vojno — kongres stranke v Ljubljani. Zlasti pa sem bil proti temu, da bi socialni demo- kratje stopili v narodne svete in v njih delovali skupaj z zastopniki nacionalne, libe- ralne in klerikalne stranke. Z vsemi nave- denimi tovariši sem se definitivmo ločil 1921, ko smo v Italiji, kamor je tedaj spadala Primorska, ustanovili komunistično stranko. Seveda se je bilo že pred ustanovitvijo Ko- munistične stranke Italije marsikaj spreme- nilo ttudi v vrstah tržaške ipa itudi italijanske socialnodemokratične stranke. Mnogi tovariši se iz vojne niso več vrnili; mnoge je vojna do neverjetnosti potrla in so delavsko gibanje zapustili; drugi pa so se bili porazgtibili; nekateri so odšli v Jugoslavijo. V naše vrste pa so prihajali novi, mladi elementi, polni idej Oktobrske revolucije, navdušeni in aktivni. Med temi tudi mladi Jože Pertot, ki je potem do svoje smrti delal z menoj v uredništvu »Dela«; Srečko Koso- vel, ki je s Krasa pošiljal dopise za »Delo«; tov. Rovan, tov. Cijak iz Prosekei, ki so ga fašisti umorili v Genovi, tov. Vodopivec, ki je delal na Vipavskem, in še mnogo drugih. Prav tako so prihajali novi mladi elementi 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V vrste italijanske socialno-demokratične stranke v Trstu, s katero smo se bili 1919. leta združili in z njo napravili ])oleg enot- nega sindikata in zadružnega gibanja tudi enotno delavsko socialistično politično gi- banje. Prihajali so novi elementi s kmetov in pokrajina je postajala čedalje bolj rdeča. Delavsko in kmečko prebivalstvo nam je začelo zauipati in sem pa tja so se nam bili približali tudi nekateri novi intelektualni elementi. Med njimi moram predvsem ome- niti dr. Lava Cermelja, ki je prevzel vodstvo Višjega kulturnega sveta. Predvsem pa so prišli učitelji in je njihovo društvo postalo propagator komunistične ideje na deželi. Med njimi se v tem trenutku spominjam zlasti Alojza Hreščaka, Janka Furlana, Jo- žeta Pahorja, tov. Tavčarja ter Poldke Ko- sove, ki so bili na tem poprišču najbolj delavni. Ko so pa začeli v Italiji nastopati fašisti in začeli požigati, pretepati in ubijati, so se začele vrste socialistične stranke v Trstu počasi redčiti, vendar so ostale relativno močne do 1926, dokler nismo iz polilegalc, v kateri smo bili od 1922, prešli v ipopolno ilegalo. Že pisanje v »Delu«^, ki je bolj kot glasilo socialistične stranke bilo od vsega začetka glasilo komunistične frakcije v socialistični stranki, me je bilo precej odtujilo od skoro. vseh navedenih tovarišev. Ostali smo si zvesti samo tisti, ki smO' zagovarjali usta- novitev komunistične stranke in to smo bili — med vodilnimi elementi — Jože Pertot, Cijak, Rovan, vsi imenovani učitelji, a zlasti tovariš Srebmič in tov. Vodopivec ter pisec teh vrstic. Z ustanovitvijo komunistične par- tije pa je bila ločitev še bolj popolna. Iz vrsit italijanskih socialistov je pristopil od vseh vodilnih tovarišev v komunistično partijo samo Jože Tuntar, takrat ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v Gorici, ki pa je kmalu emigriral v Argentinijo, kjer je zopet presedlal iz komunistične stranke v socialistično. Z Jožetom Srebmičem sva se spoznala kmalu po prvi svetovni vojni, čeprav je bil že ipTej v socialnodemokraticnih vrstah. Bil je kot avstrijski vojak ujetnik v Rusiji, kjer je preživel tudi februarsko in oktobrsko revolucijo 1917. V poslednji je tudi temeljito sodeloval, se zanjo navdušil in se od tam vrnil domov kot komunist. Z njim se je vrnilo domov iz ruskega ujetništva zelo mnogo slovenskih in italijanskih bivših av- strijskih vojakov in vsi so prinesli s sehoj več ali manj jasne ideje ruske socialistične revolucije, v kateri so vsak po svoje sode- lovali. Vsi skupaj so doma širili ideje Okto- brske revolucije. To dejstvo, namreč ogromno število ujetnikov, ki so ob povratku iz Rusije prinesli s seboj ideje Oktobrske revo- lucije, je — po mojem — precejšen razlog, ki je močno prispeval k temu, da se je so- cialistična in komunistična misel po vsem Primorskem po vojni zelo razširila. Ti ujet- niki so bili skupaj z učitelji na deželi naj- boljši propagatorji idej Oktobrske revolucije. Srebrnič je bil zelo delaven in zelo pri- ljubljen med goriškimi kmeti in delavci. Najrajši pa je vsekakor hodil na predavanja in na shode po deželi. Leta 1922 ali 1923 se je hotel Srebrnič za stalno preseliti v So- vjetsko zvezo, da bi tam organiziral na nacionaliziranem posestvu češkega politika Kramafa na Krimu kmečko komuno, v kateri naj bi bili samo goriški kmetje. Sovjetska vlada je bila pripravljena dati imenovano posestvo na razpolago taki komuni. Italijan- ska vlada, ki je dala spočetka svoj nulla osta za tako akcijo, se je kasneje skesala in odrekla potne liste Srebrniču in kmetom. Komune, ki so jih začeli ustanavljati v So- vjetski zvezi takoj po Oktobrski revoluciji, se kot najvišja oblika kmečke zadruge niso obnesle. Za tako najvišjo obliko kmečke zadruge ni bilo ne objektivnih pogojev ne subjektivnega faktorja. Začele so se razpuščati ali pa so se spremenile v kol- hoze. Ne vem, če danes še kakšna obstoji. Srebrnič pa bi bil rad dokazal, da bi se s takimi pridnimi in zavednimi kmeti, kot so goriški, komuna obnesla. Razume se, da nima smisla razpravljati, ali je imel Sre- brnič prav ali ne, toda dejstvo, da se je hotel Srebrnič v tak namen za stalno pre- seliti v Sovjetsko zvezo, ipriča, da je veroval v sposobnost in zavednost goriških kmetov, katere je zares ljubil, in da sta bili njegova nesebičnost in njegova skromnost brezmejni. Zaradi svojih velikih vrlin je zavzemal Jože Srebrnič v delavskem gibanju Sloven- skega Primorja in Istre najodgovornejša mesta. Takoj, ko se je vrnil iz SZ, je skupaj z dr. Turno vodil goriške socialistične orga- nizacije. Kmalu potem, ko je socialistična stranka Italije na kongresu v Bologni ofi- cialno priznala vse slovenske in hrvatske socialistične organizacije v Istri in v Slo- venskem Primorju, je bil Srebrnič izvoljen v Pokrajinski socialistični odbor za Istro in Slovensko Primorje. V boju med frakcijami v socialistični stranki do 1921 je pripadal komunistični frakciji in je jia Goriškem pripravljal tla za komunistčaio .stranko. Leta 1925, po razpustu dotedanjega pokrajinskega komiteja Komunistične partije Italije za 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Julijsko krajino, je postal član Pokrajin- skega komiteta KPI za Julijsko krajino. 1924 pa je bil izvoljen kot komunistični poslanec v italijanski parlament. Ves ta čas je redno dopisoval v iDelo«, prirejal ipo Goriškem predavanja in sestanke ter utrjeval in izpo- polnjeval tamošnjo komunistično organiza- cijo. CK KPI pa ga je nekajkrat na predlog slovenskih komunistov poslal kot zastopnika sindikalnega gibanja Italije na komunistične sindikalne kongrese v Moskvo in drugam. Seveda ga je fašistična policija, ki mu je nenehno sledila, preganjala, mu ovirala delo, a 1926 je bil skupaj z ostalimi komunistič- nimi poslanci (razen Grieca in Gennarija^ na neki seji komunističnih poslancev izven parlamenta aretiran in konfiniran na zlo- glasne otoke. Deloma na otokih, deloma v zaporu je preživel — s kratkim presledkom nekaj mesecev — polnih 18 let. Ko se je skušal rešiti v staro Koroščevo Jugoslavijo, ga je jugoslovanska policija izročila faši- stični policiji, ki ga je takoj poslala najprej v zapor, potem pa zopet v konfinacijo. 1943 pa, takoj po razsulu Mussolinijevega režima, se je vrnil domov in odšel med par- tizane, se vključil v osvobodilno borbo, v kateri je daroval ideji delavskega in narod- nega osvobojenja svoje življenje. Jože Pertot je bil agilen sourednik »Dela« v Trstu in je umrl mlad zaradi tuberkuloze, ki si jo je bil nakopal v tržaških zaporih. Njegov pogreb na Kontovelu je bil prvi pogreb brez duhovnika in brez zvonov. Z Jo- žetom Pertotom, Cijakom, Kosovelom in zlasti še s smrtjo Jožeta Srebrniča je komu- nistično gibanje v Julijski krajini izgubilo svoje najboljše aktiviste. Po ustanovitvi Komunistične partije Italije 1921 v Livornu je prišla partija skoro po- polnoma v roke agilnega Amadea Bordige, kasnejšega trockista. Tudi sestav vodstva tržaške organizacije je bil zato temu prime- ren. Predvsem je bilo zanimivo dejstvo, da je bil Bordiga popolnoma pozabil na Slo- vence in so bili v vodstvu samo italijanski tovariši pod vodstvom Tuntarja. CK KPI se je do leta 1923 zelo malo zanimal za ko- munistično gibanje med Slovenci ali skoro nič. Vse komunistično gibanje med Slovenci je bilo skoro avtonomno. Za uredništvo »De- la«, ki je bilo v rokah pisca teh vrstic, se pri CK KPI nihče ni menil; sami niso znali. slovenskega jezika in nikdar nijo vprašali, kaj list piše, kaj se med Slovenci sploh dela. List pa je imel vse gibanje v rokah. Pokra- jinsko vodstvo, ki je bilo izvoljeno po usta- novnem kongresu partije, je bilo zelo slabo; posledice slabega vodstva so bile zlasti med italijanskim delavstvom vedno bolj občutne; v vodstvu so se med seboj nenehno prepirali, partijo neprenehoma čistili, pri čemer so metali iz nje najboljše elemente, in vse je kazalo, da so vsaj nekateri elementi pri vodstvu imeli stike s tržaško policijo. CK KPI je vodstvo nekajkrat poklical na red, nekajkrat se je sam Bordiga pripeljal v Trst pogledat, kako stvari stojijo; iz Italije so pa poslali v Trst urednike za list »II Lavora- tore« in svoje inšpektorje. Ko pa so se tudi pri CK KPI razmere za silo spremenile in so se tam prepričali, da vse skupaj nič ne pomaga, so leta 1923 Pokrajinski komite razpustili. Tedaj je prišel k meni član CK KPI tovariš Bibolotti in mi naložil, naj sestavim nov Pokrajinski komite iz samih slovenskih tovarišev, ker da CK KPI nima več zaupanja do nobenega tržaškega itali- janskega tov-ariša. Tovarišu Bibolottiju sem odgovoril, da je tako stališče zgrešeno, da imamo v Trstu mnogo dobrih tovarišev slo- venske in italijanske narodnosti in da bom sestavil komite iz tovarišev obeh narodnosti. V ta komite, ki je štel 5 tovarišev, sem določil od Slovencev poleg sebe še tovariša Srebrniča, od italijanskih tovarišev so bili tov. Gasparini, tov. Visintini, ki je izginil Posnetek iz let 1906-7 v miramarskem parku pri Trstu, i Osebe od leve proti desni: Nace Mihevc, Ivan Regent in Franc Bartl, tedanji upravnik »Rdečega prapora« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1937. leta v Sovjetski zvezi, in tov. Borza- i gini. Medtem ko smo imeli poprej nenehno mnogo aretacij, so se po ustanovitvi tega komiteja, katerega sestav je ostal tajen, aretacije ustavile do poletja 1926, ko je Mussolini pripravljal svoj totalitarni režim in začel komuniste kar vnaprej zapirati. > Doba približno 30 let do začetka prve svetovne vojne, je doba, v kateri je bilo treba tudi slovenske delavce organizirati strokovno in politično, z njimi pa organi- zirati tudi slovenske revne kmete ter vnesti v vrste prvih in drugih idejo znanstvenega socializma. Ta naloga je bila izredno težka, tem bolj, ker so jo morali na Primorskem vršiti delavci sami, med katerimi ni bilo do poslednjih let pred prvo svetovno vojno skoro nobenega tovariša z višjo in tudi ne s srednjo izobrazbo. Ta doba je izredno bogata in želim povedati bralcem teh vrstic, da sem v njih podal in mogel podati le prav malo iz nje. Iz te dobe, o kateri bo treba še zelo mnogo pisati zaradi vprašanj, katera je bilo treba rešiti včasih skupaj z itali- janskimi socialisti, včasih celo brez njihove pomoči, včasih skupaj s slovenskim narod- nim gibanjem, včasih proti voditeljem tega gibanja. Zdi se mi, da so tovariši, ki o njih v teh vrsticah govorim, svojo nalogo ven- darle dokaj dobro izvršili. To je treba po- sebej poudariti, četudi so pri tem svojem delu šli včasih na desno, a včasih na levo, včasih pa ubrali kar centralno pot. Brez rešitve te naloge ne bi bili mogli tudi na- slednje naloge izvršiti. Od konca prve svetovne vojne, to je od jeseni 1918 pa do 1943. leta, to je do poloma fašističnega režima — se pravi celih 25 let — se je razvijailo slovensko delavsko socia- listično' in komunistično gibanje v sklopu z italijanskimi delavci in kmeti v Italiji najprej ipod vodstvom socialistične stranke, potem pa pod vodstvom in v sklopu Komu- nistične partije Italije. Ta doba je še malo raiziskana, vendar je za razvoj slovenskega komunističnega gibanja izredno važna, in navzlic vsemu tako tesno povezana z vsem jugoslovanskim komunističnim gibanjem, da slovenski zgodovinarji ne bodo mogli in ne bodo smeli iti mimo nje. Prav tako ne bodo mogli in ne bodo smeli iti mimo tistih tovarišev, ki so v tej tako imenovani itali- janski dobi slovenskega socialističnega in komunističnega gibanja delali in v tem delu žrtvovali svoje življenje. V članku sem že omenil nekatera imena, vendar sO' to le imena najvidnejših. Ne bi pa bilo prav, če bi pozabili na lepo krdelo srednjega in niž- jega komunističnega kadra te dobe, ki je napolnil italijanske zapore, ki je padal pod bodali in puškami italijanskih fašistov in pod udarci fašistične justice. O tem bom podal nekaj utrinkov v kaki naslednji šte- vilki revije. ^ Socialnodemokiatična ali socialistična stranka je ena in ista stranka. ^ Do konca 1926 smo t nekaterih obdobjih tiskali 3>Delo« po 16 in celo po 20 tisoč izvodov, ob koncu 1926 pa le še 3600 izvodov. -ILEGALNI TISK V DELAVSKEM GIBANJU V LJUBLJANI OKROG OSEMDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA DR. RUDI KYOVSKY Človeške in državljanske pravice, ki jih je proglasila avstrijska ustava iz 1.1867 po zmagi liberalizma, so veljale za delavski razred v Avstriji le kratko dobo. Delavsko gibanje, ki je zaživelo z uveljavitvijo zakona o društvih in zborovanjih ter tiskovnega zakona, se je razvijalo relativno svobodno le v razdobju med leti 1867—1870. Ko je me- ščanski razred uvidel, da delavskega gibanja ne more speljati v svoje vode niti s pomočjo Schultze-Delitschevih idej o samopomoči, je kaj kmalu začel uporabljati teror proti mla- demu delavskemu gibanju. Delavci so z veli- častno demonstracijo konec 1.1869 izsilili sprejem zakona o koaliciji, s katerim je bila. uzakonjena ipravica združevanja delavcev v sindikate, vlada pa je odgovorila na to z znanim veleizdajniškim procesom, kate- rega žrtve so postali vodje takratnega av- strijskega delavskega gibanja. Sledila je doba od 1870 do 1889, ki jo Briigel imenuje dobo »najhujše borbe«', dobo porazov in grozne tragike, v kateri je vladajoči razred uporabil vsa zakonita in nezakonita sredstva, da bi razbil delavsko gibanje. To je bila doba strašnega belega terorja, doba neomejene vlade policije, pregonov in razpustov delav- skih društev, ovaduštva in vseh mogočih policijskih mahinacij, ko so policijski organi zavestno gazili vse predpise o nedotakljivosti 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delavskih stanovanj, pisemski tajnosti, pra- vici zborovanj itd. Vladajočemu razredu ss je posrečilo, da je razcepil do tedaj enotno delavsko gibanje v pristaše »radikalov« pod vodstom Andreja Scheuja in pa pristaše »zmernih« pod vodstvom Oberwinderja. Ta spor, ki je postal latenten 1.1874, je trajal vse do nastopa Viktorja Adlerja, ki je orga- niziral in povezal razbite delavske vrste v enotno organizacijo avstrijske socialne demo- kracije. Policija je vrinila svoje agente v de- lavska društva in celo favorizirala skrajno elemente v delavskem gibanju, med katere je pošiljala svoje agente, da bi tako ujela poštene delavce v svoje mreže. Takšna situa- cija je prisilila delavce, da so v dejanskem izjemnem stanju, ki je veljalo za »subver- zivne in destruktivne elemente«, morali seči po ilegalnih sredstvih razredne borbe. De- lavska zborovanja so bila tajna. Tako je moral potekati tudi kongres, ki ga je sklical Tauschinsky 1.1874, v največji tajnosti in sicer v Neudörflu na ogrski strani avstro- ogrske meje. Enako kongres v Marscheggu 1.1875, v Wiener-Neustadtu 1.1876, Atzgers- dorfu 1.1877 in Mürzzuschlagu 1.1880. Tudi sestanki deželnih vodstev so bili tajni. Poli- cija in tiskovna sodišča so plenila delavski tisk. Teror je povzročil, da se je delavsko gibanje vedno bolj radikaliziralo in da so delavci postajali vedno bolj dovzetni za anarhistične ideje, ki jih je širil v Avstriji in drugod Johann Most, bivši nemški posla- nec in avstrijski delavski vodja. Njegov zastopnik v Avstriji je postal Peukert, ki se je kasneje izkazal kot policijski zaupnik. Razvila se je borba med .pristaši socialne demokracije, ki so bili že pod vplivom Marxov-ih in Engelsovih idej o organizaciji delavske stranke, metodah in ciljih delavske borbe, na eni in pristaši anarhizma na drugi strani. Ker je nemška buržoazija 1.1868 uve- ljavila v Nemčiji proti rastočemu delavske- mu gibanju znani zakon o »socialistih«, so emigranti izdajali v Švici svoj časopis »So- cialdemokrat«. Na eni strani je stal torej »Socialdemokrat«, ki je zastopal ideje so- cialne demokracije, na drugi strani pa Mostova »Freiheit« in »Rebek. Avstrijsko delavstvo je v ogromni večini v sporu med »zmernimi« in »radikali« zavzelo stališče za radikale. Kasneje pa je prišlo pod močan vpliv anarhističnih idej. Pri tem pa ni ostalo samo pri besedah. Umor Merstallingerja 1.1881 in policijskega agenta Hlubeka, zlasti pa Blöcha, ter proces proti Kammererju so bil dobrodošel povod, da je vladajoči razred udaril z vso silo po delavskem gibanju in ga skušal dokončno uničiti. Izjemno stanje. proglašeno 1.1884 na Dunaju, Komeuburgu in Wiener-Neustadtu, zakon o vagabundih, dinamitni zakon in zakon proti anarhistom iz 1. 1886 so spomeniki o dobi krvavega terorja proti avstrijskemu delavskemu giba- nju, ki je trajal vse do 1.1889. Eno izmed borbenih sredstev, ki jih je uporabljal delavski razred v svoji obrambi, je bilo med drugim tudi širjenje ilegalnega tiska. Zlasti je bil važen kongres v Mürzzu- schlagu 1. 1880, na katerem je na predlog vodje graškega delavstva, Kappaufa, bil sprejet sklep, da je treba posvetiti posebno pozornost širjenju ilegalnega tiska. Dogodki v avstrijskem delavskem gibanju so živo odmevali tudi pri nas. Matica delav- skega gibanja je tu postalo 1.1896 ustanov- ljeno »Delavsko izobraževalno društvo« v Ljubljani. Kakor vsa druga društva tako je tudi to postalo jjredmet policijskega nad- zora in, ko se je pokazalo, da društvo brani delavske razredne interese, seveda tudi pred- met policijskega pregona in raznih poli- cijskih mahinacij. Tako je moralo tudi delavsko gibanje v Ljubljani uporabljati pri svojem delu poleg legalnih oblik dela ile- galne oblike, tajne sestanke in med drugim tudi širjenje ilegalnega tiska. Policijsko poročilo mestnega magistrata v Ljubljani iz 1. 1873 omenja^, da so se že tega leta pojavili v Ljubljani letaki z naslovom »Demonstran- ten-Auszug«, ki so bil nalepljeni na samem magistratu in na obeh vogalih takratne Špi- talske ulice v smeri proti Glavnemu trgu in sicer eden na rdečem, drugi pa na modrem papirju. Policijsko poročilo pravi, da vse kaže, 3>da so tukajšnji delavci v stiku z drugimi večjimi mesti in da so plakati prišli verjetno od drugod. Med delavci je večina dobrih, le vodja Kune je tisti, ki s svojimi zvezami z delavskimi agitatorji v drugih Ljudski dom — kjer je bilo leta 1870 mestno strelišče; 20. februarja 1870 se je v njem vršil ustanovni občni zbor »Delavskega izobraževalnega društva< 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO krajih jpo naročilu demokraitskih delavskih časopisov uvaja in širi delavsko gibanje in njegove tendence«. Poročilo še dostavlja, da mu množice slepo slede. Za ta letak se je zanimalo celo notranje ministrstvo na Du- naju, vendar so vse poizvedbe za razširje- valci letakov bile brezuspešne. Policijsko poročilo iz 1.1875 omenja letake, ki so se našli na voglu Mahrove hiše z naslovom »Prokleti nemčurji in goljufiva vlada, ura maščevanja kmalu pride«. Policijske poiz- vedbe so ugotovile, da so bili letaki na- pravljeni iz papirja vevške papirnice, ver- jetno pa niso bili v zvezi z delavskim giba- njem, temveč z volitvami v Trgovsko in obrtno zbornico'. Tudi potem, ko je Kune zapustil Ljub- ljansko delavsko društvo in celo vskočil v nasprotni tabor, se delavsko gibanje, ki je že pognalo globoke korenine, ni ustavilo. Narobe! V delavskem gibanju so se začeli uveljavljati vedno odločnejši in radikalnejši voiditelji. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo je daleč prekoračilo svoje torišče, določeno s statutom, in v resnici postalo matica razrednega delavskega gibanja, ki je po svojih vodilnih članih bilo povezano z vsemi centri takratnega delavskega gi- banja v Avstro-Ogrski. Zato so vsi dogodki v avstrijskem delavskem gibanju, zlasti po lazcepu med »zmerne« in »radikale«, vpli- vali indi v Ljubljani. Delavsko izobraže- valno društvo je bilo naročeno na vse te- danje legalne delavske časopise; ko pa je zaradi nastajajočega terorja postalo ilegalno delo nujno, se društvo tudi tega ni ustrašilo. Poslovni prostori društva v Florijanski ulici št. 14 so postali središče, v katerem so nje- govi člani dobiv^ali avstrijski legalni tisk, poleg tega pa tudi, kar je preiskava 1.1884 zoper Železnikarja in tovariše pokazala, ile- galnega. Šturmova gostilna »Metliško vino« v Šelenburgovi ulici je veljala za zarotniško gnezdo, v katerem so se po mnenju ljub- ljanske policije »notorischer Weise geheime Conwentikeln abgehalten wurden«. Delavsko društvo je nekaj časa kolebalo med »zmer- nimi« in »radikali«, končno pa z ogromno večino pod vodstvom Železnikarja, Turne, Šturma, Kriegla, Dhüja in drugih prešlo popolnoma v radikalne vode. Društvo je odobrilo stališče Andreja Scheuja. To do- kazuje poleg društvenih zapisnikov tudi dopis iz Ljubljane, objavljen 1.1882 v št. 78 časopisa »Zukunft«^, ki ga je urejeval tedaj Jožef Hybesch. Dopis se glasi: »Ljubljana. 15. X. je tukajšnje Delavsko izobraževalno društvo slavilo 14-letnico svojega obstoja. Predsednik društva je najprej pozdravil skupščina v nemškem jeziku, nato je imel slavnostni govor v slovenskem jeziku tov. Šturm. Obrazložil je naloge društva ter zgo- dovino njegovega 14-letnega delovanja. Oba govornika sta na poslušalce napravila dober vtis in so jih poslušalci nagradili z burnim odobravanjem. Društvo je prejelo* v pri- srčnem slogu napisane dopise z Dunaja, iz Gradca, Innsbrucka, Maribora, Celovca, Kor- neuburga, Merana in drugih krajev, ki so bili članom prečitani. Okoli polnoči je ipri- spel pozdravni telegram iz Sarajeva, ki je bil deležen prav posebnega pozdrava. Ples je trajal do jutra in je ta proslava potekala dostojanstveno. V zadnjem času je bilo več prostih shodov, ki so bili dobro obiskani. Na njih so govor- niki obrazložili položaj delavcev, namen in korist društva ter se temeljito razgovarjali in razpravljali o skrajšanju delavnika. Za- radi čuvanja načela bratstva in enotnosti narodov so* bile vse razprave v obeh deželnih jezikih. Tako je dokazano, da moramo nositi vsi enaka bremena in trpeti enake muke ter se moramo boriti do končne zmage le z zdru- ženimi močmi. Zatorej, tovariši, bodimo edini! V zadnjem časn je v naših vrstah nastala zmeda, ki so jo zakrivili deloma dunajski časopisi, deloma »wahrheitlerji« — resnicoljubi (pristaši »zmernih« v Gradcu). Kar se tiče dunajskih časopisov, smo za- sledovali ta tisk in prišli do lastne sodbe, pač ipa nas je presenetilo, da je pet graških »resnicoljubov« s člankom »Mrtvi in živi« vzbudilo toliko zanimanja. Sedaj smo o vsem dovolj poučeni in nadaljujemo nemoteno z delom. Ce so vam takšna poročila všeč, bom večkrat pisal. Poročila o položaju de- lavcev in delavskem gibanju nam pridejo vedno prav.« V resnici se je ljubljanski do- pisnik javil ponovno v istem časopisu in sicer v št. 81 od 22. febr. 1883 in v št. 85 od 26. aprila 1883. Železnikarjevi pristaši so iz društvenih prostorov v Florijanski ulici od- stranili glasilo »zmernih«, »Wahrheit«' in »Volksfreund«, ter izključili iz društva pri- staša »zmernih« Zadnika in Grablovica. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo pa ni bilo povezano samo z naštetimi centri, ampak tudi še z drugimi kot n. pr. z Brnom. Iz seznamov ilegalne literature^, ki so prilo- ženi kazenskemu slpisu zoper Železnikarja in tovariše, vidimo, da je policija 23. febr. 1880 dobila časopis »Arbeiter Wochen Chro- nik« št. 8 od 22. febr. 1880, ki je bil poslan na društvo v Ljubljani iz Budimpešte. Prav tako je dobila policija časopis »Ungarische Wochenpost« od 14. julija 1880 in 23. avg. 1880 ter letak »Unsere freudige Stimmung«, 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KllAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 8. sept. 1880 časopis »Der Wanderer« št. 1, 24. sept. 1881 pa časopis »Der Botschafter« št. 2. Vsi ti časopisi in tiskovine so bili ile- galni, ker so bili od takratnih pristojnih avstrijiskih oblasti zaplenjeni in je bilo nji- hovo širjenje kaznivo z večletno ječo. L. 1881 je dobilo deželno predsedstvo v Ljubljani na zaupen način v roke prepovedani časoipis »Der Osten — Sozialekonomisches Wochen- blatt« iz Budimpešte. Žena železniškega uradnika Rudolf ove železnice, Leopoldina Serini, je bila osumljena širjenja ilegalnih letakov. Tudi v Ljubljani so se čutili sklepi delav- skega kongresa v Mürzzuschlagu, zlasti pa je bila pojačana agitacija z ilegalnim tiskom. Tedaj se je velik del avstrijskega ilegalnega tiska preselil v Budimpešto. Ljubljanski delavci so morali imeti zelo dobre stike tudi z Budimpešto, od koder je prihajal številen ilegalen tisk. Tako je leta 1882 prišel v Ljub- ljano prepovedani časopis »Volkszeitung — Sozialekonomisches Wochenblatt« št. 9 od 26. febr. 1882 ter isti časopis št. 11 od 12. mar- ca 1882 ter. št. 13 od 26. marca 1882, naslov- ljen na Ljubljansko izobraževalno društvo. Na isto društvo je prispel tudi časoipis »Hun- garia« št. 1 od 9. apr. 1882, št. 2 od 16. apr. 1882, št. 3 od 24. apr. 1882. Tako je prišel tudi časopis »Telegraf« št. 1 od 30. apr., št. 2 od 7. maja, št. 5 od 28. maja, št. 9 od 25. junija in št. 12 od 16. jidija 1882. Vse številke razen št. 2 so bile naslovljene na Delavsko izobraževalno društvo, drugi izvod št. 9 pa je bil naslovljen na Tomaža Anto- niča v Tržiču. Istega leta je prispel na dru- štvo ilegalni časopis »Telephon — Blatt für das gesammte Volk« št. 1 od 12. nov. 1882 ter št. 13 od l.apr., št. 15 od 15. apr., št. 22 od 10. junija, št. 25 od 24. junija in št. 37 od 16. sept. 1883. Vsi ti časopisi so vsebovali članke z »veleizdajniško vsebino«, kaznivo z visokimi kaznimi takratnega kazenskega zakonika. Poleg tega je 14. jan. 1882 prispel na naslov Viktorja Hönigmana v Ljubljani prepovedani časopis »Der Socialist« št. 1, ki je izhajal v Budimpešti. Dva dni nato je pa na naslov društva prišel časopis »Die Volkszeitung« št. 3 od 30. jan. 1882 ter isti časopis št. 5 od 15. maja 1882. Na naslov Tomaža Antoniča pa »Telegraf« št. 3 ter isti časopis št. 11 od 20. junija 1882. Isti časopis št. 18 je prišel 28. avg. 1882 na naslov dru- štva. Na delavsko društvo je 15. maja prišla še št. 19 časopisa »Telephon«. Karl Kainz je prijavil mestni policiji v Ljubljani, da mu je 13. marca 1884 neznanec v drevoredu Zvezdi potisnil v roke izvod časopisa »Ra- dikal« št. 11, ki je izhajal v Budimpešti. Na i podlagi njegove izpovedi je ljubljanska (po- licija aretirala angleškega državljana Johna Birnberga, doma iz britske Indije, ki se je tega dne nastanil v Ljubljani v gostilni pri »kraljevskem tigru«. Ob priliki hišne pre- ; iskave pri Tumi je policija pri njem našla i med drugim tudi tri številke časopisa »Ra- dikal«. Preiskava proti Železnikarju in tovarišem ^ je pokazala, da sta Tuma in Železnikar kot i obrtnika preko svojih poslovnih zvez ver- j jetno vtihotapljala ilegalni tisk v blagu, ki sta ga naročala iz inozemstva. Izvleček poštnih pošiljk, sestavlljen od ljubljanske poštne direkcije 1.1882, dokazuje, da je Že- leznikar prejemal tega leta pošiljke z Du- naja, iz Willersdorfa, Brna, Reichenberga, medtem ko je Tuma dobival celo vrsto pošiljk iz Budimpešte'. Policijsko poročilo« iz Budimpešte ugotavlja na podlagi origi- nalnih poštnih recepisov, da je bil verjetno odpošiljalec ilegalnega tiska, ki je prihajal v Ljubljano iz Budimpešte, mizarski pomoč- nik Johann Zlocha, ki je odpošiljal tedaj ves ilegalni tisk, in je pisava na recepisih, poslanih od ljubljanskega preiskovalnega sodnika identična z njegovo. Vse bolj radikalno stališče avstrijskega delavskega gibanja, ki je prišlo končno pod vpliv anarhistov, je vplivalo tudi na delav- sko gibanje v Ljubljani. Pred svojo nasta- nitvijo v Ljubljani je Tuma živel na Dunaju, kjer se je moral aktivno udeleževati v ta- niošnjem delavskem gibanju. Že 27. marca 1883 sporoča dunajska policija ljubljanski, da je na podlagi zaplenjenih zapiskov du- najskih delavcev ugotovljeno, da pripada Ferdinand Tuma socialno-revolucionarni stranki in da širi njen ilegalni tisk. Ob priliki pri njem izvršene hišne preiskave so med drugim našli tudi dopisnico od 28. maja 1883, iz katere je razvidno, da je bil Tuma v zvezi z znanim graškim radikalnim de- lavskim voditeljem J. Waitzom, od katerega je prejemal ilegalno literaturo. Iz policij- skega poročila je tudi razvidno, da je imel Tuma letak »Der Kampf der Wahrheit mit Lüge und Unverstand«, tiskan na Češkem 1.1883.' Dunajska ipolicija tudi poroča, da je izvršila preiskavo v tamošnjem delavskem izobraževalnem društvu in med drugim našla 166 izvodov Mostovega časopisa »Freiheit«. Ob tej priložnosti so dobili dokaz, da je-bil Tuma povezan s tamošnjim delavskim giba- njem, ker so pri preiskavi našli kuverto, v kateri je bilo 24 izvodov časopisa »Frei- heit«, naslovljeno na: »Ferdinand Tuma, Laibach, vis-a-vis dem Casino, womöglich persönlich«. Ob aretficiji je Franz Bider- 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mann na Dunaju izpovedal, da je med Tu- movim bivanjem na Dunaju prejemal od njega ilegalne letake, časopis »Freiheit« in med drugim tudi ilegalni letak »Manifest der sozialrevolutionaeren Arbeiter-Partei Oester- reichs an das arbeitende Volk!« Časopis »Freiheit« je bil, kakor je to pre- iskava zoper Železnikarja in tovariše doka- zala, pri nas močno razširjen v delav^skih krogih. V Ljubljano je moral ta časopis pri- hajati že relativno zgodaj. Sodnik Eckel je iz Železnikarjevih zapiskov, ki jih je policija zaplenila ob priliki hišne preiskave, ugotovil, da je Železnikar moral prejemati redno ta časopis. Zapiski, ki jih je policija pri njem našla, so izvlečki iz cele vrste posameznih številk časopisa »Freiheit«. Tudi Šturm je dobival časopis »Freiheit«. Poštni urad v Ljubljani javlja 15. sept. 1884, da so y pošt- nem predalu našli št. 20 tega časopisa od 19. jan. 1883.8 Iz policijskega poročila ljub- ljanskega magistrata izhaja, da je takratni detektiv Ivan Robida februarja 1.1881 našel št. 50 tega časotpisa iz 1. 1881.' Tedaj je šel domov s svojim sinom ter je v Florijanski ulici pred najdenišnico. v kateri je stanoval znani delavski vodja Kari Hubmayer (brat znanega Miroslava, uporniškega vojvode v narodnoosvobodilnih bojih med bosensko- hercegovskim uporom), našel izvod časopisa, ki ga je ta izgubil ali nalašč odvrgel. Kari Hubmayer se je po svoji odselitvi iz Ljub- ljane nastanil v Linzu, kjer je postal pred- sednik društva čevljarjev, član delavskega društva in celo namestnik predsednika. Med svojim bivanjem v Ljubljani je bil nekaj časa predsednik delavskega društva. Bil je eden izmed udeležencev velikega procesa proti Kappaufu in tovarišem v Gradcu. Ob- tožen je bil, da je širil časopis »Freiheit«. Kljub temu, da je bil kaznovan storilec, pri katerem se je našel časopis, z ječo 5 let ali še več, poroča policija iz Gradca, da sta časopis »Freiheit« in že omenjeni manifest socialnorevolucionarne stranke tako razšir- jena, da se dobita povsod. V Ljubljano je prispela velika pošiljka časopisa »Freiheit« Oktobra 1883 je s tovornim listom prispel iz Benetk na naslov Marije Breskvar, Ve- gova ul. 9, zaboj, ki je bil deklariran kot suho grozdje. Pošiljalec grozdja naj bi bil Emilio Davitti, Benetke, San Stefano, cale botteghe. Carinski uradnik Jožef Zivny je pa na dnu zaboja ob carinskem pregledu našel skritih 300—400 izvodov časopisa »Freiheit« in 500 slovenskih leiakov »Na naše brate«. Kar se tiče časopisa »Freiheit« je šlo za številke 16, 24 do 32 letnika 1883i». Preiskava je pokazala, da je bilo odpošiljav- čevo ime izmišljeno, ker je z vso verjetnostjo poslal letake iz Benetk Ljubljančan Miha Keber, rojen v Bizoviku, čigar oče je živel v Štepanji vasi. Miha Keber se je pred svojim odhodom v Benetke zelo aktivno udeleževal delavskega gibanja v Ljubljani. Že leta 1882 je postal ljubljanski policiji sumljiv. Tedaj se je od Ljubljane poslavljal delavec Koman. Ob slovesu naj bi bila on in delavec Cerer imela revolucionarna go- vora o pariški komuni in revoluciji in naj bi se bili tedaj tudi širili letaki. Kljub zasli- šanju januarja 1882 ni Keber ničesar priznal, pač pa je Cerer že takrat priznal, da je v svojem govoru rekel, da »poka na vseh koncih Evrope« in ob tej priložnosti priznal, da je prejel 3 ali 4-krat po pošti letake, tiskane na finem papirju, verjetno iz Lon- dona, poslane pa iz Avstrije, kar je sklepal po poštni znamki in žigu. Preiskava je nadalje dognala, da je bil duša ilegalnega dela v Ljubljani Miha Keber. Ta je najprej služil kot četovodja pri 19. lovskem polku; bil je izučen krznarski pomočnik, ki je bil večkrat v inozemstvu, od koder se je vrnil k svojemu očetu Jakobu, tesarju, Štcpanja vas 35. Za časa svojega bivanja v Ljubljani je skušal organizirati službo za širjenje ile- galnih letakov in je skupaj s Hönigmanom pripravil slovenski prevod letaka »Die Zeiten sind schlecht«. Letak naj bi se naiisnil v Švici. Keber se je izselil v Benetke. Iz pisma, naslovljenega očetu, ki ga je prestregla poli- cija, je razvidno, da je nameraval oditi v Pariz, da pa je bil novembra 1881 še v Benetkah. Iz Zavertnikovih spominov pa je razvidno, da se je kasneje odselil v Chi- cago in da je živel po zadnjih vesteh na farmi v Illinois.Nedvomno je, da je bil Keber odpošiljalec zaboja, ki ga je prejela Marija Breskvar, kar izhaja tudi iz pozdrav- ne brzojavke, ki jo je ob društveni proslavi 1.1883 poslal na naslov delavskega društva, slavnostni komite, Čitalnica v Ljubljani, iz Benetk. Brzojavko je poslal 21. okt. 1883 in se glasi: »Hand in Hand über Meer und Land Gruss ,von euerem Freund Leber« (t.j. Keber). Letaik »Na naše brate« predstavlja prvi slovensko pisani letak v našem delavskem gibanju (str. 11). Preiskava je pokazala, da je letak ne- dvomno delo takratnih vodij ljubljanskega Delavskega društva. Nekateri stavki v le- taku so čisto Železnikarjevi, tako da lahko z veliko verjetnostjo iz stila in uporabljenih fraz sklepamo, da je Železnikar avtor letaka ¦ Obenem pa letak dokazuje, da so sestav- Ijavci tega letaka uporabljali podobne le- 10 Net H-Äse l3i7Ltte ! Pervaske buce v Ljubljani in sploh vsi cernorumeni lumpje derzavneg-a sedla, napravili so za dan 11 Julia en oslosvki ropot v imenu kranskega ljudstva (!) menda od samega veselja : Ker'Habsburgska gaj z la ze 600 let neusmiljeno udriha po kozi ubozega kranjca. Čeravno ta ree enmu pametnemu človeku sama nasebi nemore dopasti, kako se zamarejo taki lenuhi (v z latih in srebemih zavratnikih in pisanih opicam enakih oblačilih, katerih glavni program je piti in jesti na račun delavca in kmeta,) po cestah okli voziti, mora vendar vsakdo stermeti nad neskončno prederznostjo iz katero vse okoli tuli od velikanske dobrote teh pri- viligiranih Tolovajev. Pac mora sveta jeza vsakemu posteno-mislecemu človeku napolniti serce, ako pogleda na eni strani lesketanje in brezštevilno bagastvo, na drugi zopet nepopisljivo revščino ; tukaj zlata in srebra na kupih, ali pa v nizki hisci zdihovanje pridnega delavca kateri, pri vsim tem da se muci od jutra do noci, ne ve kako bo jutri sebe in svojo družino preživel. Mi ne simpatiziramo za nobenga kralja niti cesarja ker le-ti niso bili ljudstvu se nikolj v prid temveč zmeraj le v škodo zatoraj tudi ni danes nasa naloga da bi popisali ravno hudobije rodovine Habsburške ker je ena vrana drugi podobna in ker vtak sam lahko ve, kdor je le enkrat imel zgodovino v roki, da predniki Cesarjev, Kraljev, Knezov, grofov in druge dandanašnje lulke, niso bili nie druzega kakor ljuti Tolovaji in Roparji Kateri so ropali eden druzemu in si z časoma na ta način prilastili vedno večji kose. zemlje, cele de- žele, ali pa se celo vec dežela, in si potem prilastili takorekoo sami ime Kralja in cesarja i. t. d. ne pa od Boga kakor nas zdaj takoimenovani božji namestniki učijo in naprejklepetajo. Seveda z daj, ker se ze ta ree vec stolet tako vleče in kjer je slepo vpeljana ze ljudstvo-misli da mora tako biti in da dragaci biti ne more. Uzrok današnje revščine pa niso samo kralji in cesarji temveč imamo med nago pšenico se drugo lulko katero si boemo nekoliko bolj natanko pregledati, in katero je potreba iz koreninam vred populiti ce hocmo živeti kakor ljudje Poglejmo, kje je toraj uzrok današnje socialne revščine. To so v pervi versti zgoraj omenjeni krali in cesarji katerim moramo mi na leto iz našim davkim mi- Ijone placati, kateri imajo toliko gradov (narejeni skoz naso pridnost,) da bi v njih vsi nasi starčki in in- validi lahko stanovali Kaj ti koristijo revež, kateri ne ves kaj, ali ce bos kaj jutri jedel, ti kronani lenuhi za tako strašansko placo? Odgovor je kratek : oni sitijo njihovo vladarsko osabnost stem, da pošljejo na tisnce in tisuce naših najle- pših sinov v brezsercno klanje ali takoimenovano vojsko ; v mirnem času iscejo pravice ljudstva vedno za izmanjsvati, in dplajo ljudstvu škodljive postave; iz eno besedo oni so sovražniki vsakorsnega napredka. Ministri kateri niso nikoli trudni se novih davkov za izmisliti, in novih verig ljudstvu za kovati oni In njihovi goljufije vajeni diplomaticni perstan katerega vertenje ljudstvu nikdar pokoja ne da, ni druzega kakor lulka. Generali kateri so nevtrujeni v vojaške cunje vpresanih sinov - ljudstva drezirati jn jih potem kakor slepe morilne masine proti ljudstvu pošljejo ako se upa svoje pravice iz silo za tirjati. Proč z njimi I to je lulka. Pitani Farji katerih zabuhli obrazi in velikanski vampje spricalo dajejo, da je njih edini Bog njih tre- buh, in kateri si nakladajo tisoče na kupe, in necjo ne lacue nasitit ne žejne napojit, niti bolnike obiskvat ali zastonj merlice^pokopavat. iz eno besedo njimTnora človek placvati od rojstva do groba, oni ne delajo druzega kakor to, da nas za nase terpjenje iz drugim svetom tolažijo in nas za ta svet nesramno goljufajo. Tistim pa, kateri danasno krivico med ljudstvam razglasujejo, pravijo da so antekristi ! Kaj je to druzega, ka- kor lulka? Mi štejemo k lulki tudi posestnike rudarskih jam kterim se škoda zdi, napravit v jamah protrebnih za- varvalis skoz kar mnogokrat na stotero rudarjev zasuje, in njih družine potem lakoti izroce, ravno tako vsi posestniki faberk, kateri nas, potem ko so nam izsesali zadnje moči, na cesto verzejo, in našim hcerom tako majhno placo dajejo, da so mnogokrat prisiljene, svojo cast prodati ako neqjo prostovoljno lakote umreti, sami pa si nakladajo miljone na kupe. Ali ni to prekletstva vredna lulka? Grajsinski posestniki kateri hlapce terpincijo in Najemnike do koze odirajo in delajo z njimi kakor njih predniki pred stoletjim iz suznjim. Zitni kupovala kateri rajši pustijo zito segniti kakor da bi ga dali pod ceno med lačno ljudstvo, in ka- t«ri iz slabe letne dvovecji dobiček prigoljufati znajo. To vse je lulka I Bankerji sjekulantje berz kateri ze na prihodnost nase delo na papir stavijo in iz tem brezvestno kupčijo gonijo, tako dolzn da od casa do casa tako imenovani " Krah tej lumpari za nekoliko casa konec stori pod kterim pa v pem versti le mi terpimo, ali ni to lulka in plevel? Pisaci časopisov, kateri početje vsih zgoraj omenjenih banditov kot slavni red hvalijo, Spicelni kateri nas vedno opazujejo in zatozujejo, brici kateri nas lovejo sodniki kateri nas v jeco verzejo kakorhitro ai upa- mo le besedo cez danasno kvivico spregovoriti. Advokatje kateri le nemir med ljudstvam ljubijo in zahtevajo za en cetert ure njihovega ceckanja vec kakor si en delavec cel teden zasluzi. Vse to je plevel kateriga je treba iz koreninami izpuliti in dokler ne bo pobran ta plevel iz pšenice, toliko casa ne bo niti miru, niti dobrega na STetu. Marsikdo kdor bo to bral se bo po farizejsko na persa tolkel in bo rekel : hvala Bogu meni se ne gre tako slabo jest imam se delo in zaslužek meni se ni potreba za take reci brigati. To pa revež ne pomisli, da se mu zna ze jutri pripetiti da ga bo gospodar ali fabrikant na cesto pahnil ker mu potem nie druzega ne kaze kakor : znabiti palico vzeti in iti iz tribuham za kruham. Pac en tak delavec, katerj je iz današnjo odertijo zadovoljen nima mozgan, in je vreden da bi bil se bolj zatiran — na kar sme tudi vsakdo upati. Bratje! cas vesolniga socialnega punta se bliža kjer si bodeta stale pravica m krivica nasproti in pra- vica bode zmagala, naj se brici in oderuhi postavljajo na glavo, naj ljudi kateri se za pravico potegujejo zapirajo kakor hočejo nie jim ne pomaga iz ene glave jih vstane deset pa upati smejo da tudi nim plačilo ne odide. Ljubimo se med seboj bodi si nemec ali slovene, reveži smo vsi enako zatirani ; bodimo torsy pri- pravljeni da bomo prijeli za orožje bodi si kakorsno hoče kajti boljši je za pravico umreti kakor lakoti poginiti. Po celim svetu se ze cuti nejevolja med delavci ze se zabliska zdaj tu, zdai tam, znamnje, da se bliža huda ura ; iz strahom čakajo nasi oderuhi kdaj bode treščilo v njih mogočne palace ; po vsih krajih se pri- pravljajo delavci za boj, za dan vesolnega socialnega punta, kateri se bliža, in je strah bogatinom in tolažba revezim, on bode tudi resitva lakote in terpleuja. Nasa naloga je toraj, da se tudi mi kranjski delavci pripravimo da ne bodemo zadu ostali od naših bratov drugih dežela, in da nas ne bo tisti dan nepripravljene našel, da bademo tudi mi pokazali da ne znamo samo orožja kovati, temveč da ga znamo ravno tako dobro proti našim sovražniki rabiti. Naših oderuhov parola je kakor hitro si upamo tirjati kruha, : " Bajonete in Kanone ,, Nasa parola pa je ¦ " dinamit in petrolium ,, in scer tako dolgo, dokler ne izgine zadni frak in bric iz tega sveta. Toraj organizirajte se kjer kolj se moiete ce ne očitno, pa skervje, ljubimo In izedinimo se, da ,bomo iz zediDJeuo močjo vdarili in o pravem času požgali in pobili nase pijavke, Zivi socialni punt 1 Zivi socialna republika. txekutivni odbor. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO take iz takratnega anarhističnega gibanja. Vsa zaloga letaka je prišla v roke policiji, tako da ni prišel med ljudstvo. Za takratno vohunsko mrežo ljubljanske policije sta značilni dve anonimni prijavi. Prva navaja, da so v delavnici pri »Gra- škem čevlju« (Gratzer Schuh) sikriti le- taki.*^ Ko je policija izvršila preiskavo, je ugotovila, da gre za delavnico čevljarja Jožefa Strohmaverja v Šelenburgovi ulici št. 3. Pri njem je nekoč delal Hönigmann ter je preiskava ugotovila, da je bilo v delav- nici v izvodu šaljivega časopisa »Kikiriki« skritih 18 izvodov časopisa »Freiheit«. Dru- ga anonimna ovadba je dolžila čevljarja Franca Ušenico iz Gosposke ul. 10, da ima skrite letake, vendar je preiskava ostala brez uspeha.^' Upoštevati je, da so bili takratni ljub- ljanski delavski vodje dobro povezani z vsemi centri delavskega gibanja v Avstriji in z inozemstvom, kar je pokazala med drugim tudi hišna preiskava, izvršena pri Železnikarjevem prijatelju Kopaču (Copagg) v Gorici. Iz zaplenjene korespondence je razvidno, da je Kopač, ki je prej delal v knjigarni Giontini v Ljubljani, se pa kasneje naselil v Gorici, vzdrževal zvezo med Fran- cijo in Zeleznikarjem. Ni slučaj, da je prišel v Ljubljano 1882 znani delavski voditelj radikalne smeri Jakob Waitz, ki je imel stike s Tumo in kateremu je, kot je pre- iskava nedvomno ugotovila, pošiljal ilegalno literaturo. Jakob Waitz, ki je bil na spisku najnevarnejših delavskih voditeljev, je pri- šel novembra 1882 v Ljubljano in imel ile- galen sestanek z vodji ljubljanskega delav- skega gibanja v Šiški v gostilni »Pri slepem Janezu«. Preiskava je tudi dognala, da je pošiljka ilegalnih letakov, ki je prispela iz Benetk na naslov Marije Breskvar, bila dejansko namenjena Tumi in tovarišem, kar je razvidno iz tega, da se je Tuma še pred prihodom zaboja informiral pri Breskvar- jevih, če je zaboj prispel. L. 1883 je stal Franc Železnikar že drugič pred sodiščem (prvič zaradi protinemških demonstracij). Tokrat je bil 39-letni Železnikar obtožen, da je v Ljubljani širil letak: »Manifest der sozialrevoluzionären Arbeiterpartei Oester- reichs an das arbeitende Volk«. Letak je bil prepovedan z razglasom v uradnem listu od 19. sept. 1882. Deželni predsednik Kranj- ske Winkler, župan mesta Ljubljane Peter Grasselli, šef ljubljanske policije, magistrat- ni svetnik Perona, insipektor Verderber in vladni svetnik von Fladung so v pismu pre- jeli ta letak. Verderber in Peter Grasselli sta obdolžila Železnikarja, da je on odpo- šiljavec teh letakov. V zaupnem pismu je župan Grasselli obrazložil, zakaj sumi prav Železnikarja. V njem pravi: »Kar se tiče njegovega (Železnikarjevega) zadržanja, se je na delavskih društvenih in drugih ljud- skih zborovanjih ugotovilo, da je pristaš socialističnih idej, kar se da obrazložiti na ta način, da je imenovani živel več let in to ravno za časa gospostva komune, v Pa- rizu kot delavec.«''' Takratna dunajska izve- denca za pisavo Elias Soltokovič in Eduard Skalicky sta na podlagi primerjave Železni- karjevega rokopisa s kuvertami pisem, ki so jih neznani odpošiljatelji oddali, ugotovila, da je Železnikar nedvomno pisec na ku- verti, v kateri je bil poslan ilegalen letak na Verderberjev naslov. Kljub temu se je Železnikarju, ki je takrat kakor tudi kasneje dosledno tajil pred policijo in sodiščem in zanikal tudi dejstva, ki so mu bila doka- zana, posrečilo, da je bil s sodbo od 25. apr. 1883 oproščen obtožbe. Ker gre za tipičen letak takratnega revolucionarnega delav- skega gibanja, podajam letak v celoti. Delavci, bratje! Bolest in ogorčenje prevzemata človeka zaradi obupnega položaja, v katerem je sedaj delovno ljudstvo. Človek krčevito stiska pest, ko vidi, kako vladajoči razred, ki kakor hijena grebe po drobovju nesrečnih množic, z živalsko slastjo uničuje njihovega duha in telo ter odgovarja na krike bolečin s surovim nasiljem. Beda in po- manjkanje razsajata med delovnim ljudstvom, medtem ko se utapljajo tirani in krvosesi v zlo- činskem izobilju ter odgovarjajo na pritožbe in vzdihe ljudstva s kroglami, bajoneti in ječo. Redki posamezniki kopičijo zaklad na zaklad, medtem ko ljudske množice, ki ustvarjajo te zaklade s svojim delom, hirajo od lakote nekje hitreje, drugod počasneje. Zaman se bori ljudstvo za izboljšanje tega groznega položaja ter se oprijemlje kot utopljenec vsake slame, ki jo vrže vladajoči razred objestno v ocean social- nega življenja. Zaman! Liudstvo se lahko no- novno in ponovno prepriča, da je ogoljufano. Vladajoči razred tepta v prah njegove najna- ravnejše zahteve, preganja in meče v ječo kot zver vsakogar, kdor se drzne ljudstvo nraniti. Na kratko povedano. Mi delavci smo brezpravni in nezaščiteni sužnji. Izročeni smo najpodlejši samovolji privilegiranih roparjev in morilcev. To je položaj, v katerem živi proletariat vseh dežela in držav, zlasti pa v Avstriji! Človeški duh napreduje z vsakim dnem in odkriva vedno nove in nove stvari na vseh pod- ročjih znanosti, narave in tehnike. Teh stvari pa ne uživa skupnost, temveč so privilegij majh- nega števila ljudi v službi kapitala. Ti jih uporabljajo za tlačenje in izrabljanje širokih delovnih množic. Zasebno-kapitalistični način proizvodnje, se pravi, zasebna lastnina je omo- gočila, da si majhno število ljudi prilašča plodove ogromnega števila ljudi. Delovnemu ljudstvu preostane ravno toliko, kolikor je potrebno za njegovo bedno vzdrževanje in razmnoževanje, se pravi toliko, da zarodi potrebno število nove 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delovne sile. Vsako izboljšanje ali izum novih delovnih sredstev pomeni brezposeLnost na tisoče delavcev, kar zopet pomeni, da so v obstoječi družbeni organizaciji izgubili pravico do živ- ljenja. Kakšna sramota za naš »božanski svetovni red«, da smo mi delavci prepuščeni največjemu pomanjkanju in bedi prav takrat, ko s svojim skupnim delom polnimo skladišča na svetovnem trgu z blagom. Nacionalni ekonomi imenujejo ta pojav »čezmerno produkcijo«. Strahotne po- sledice tega pa čutimo mi delavci že nekaj let nazaj. Delavci! Ali nimamo ravno mi največjo pravico, da uživamo sadove naše marljivosti? Ali ni dala narava vsem ljudem brez razlike enako pravico do življenja? Le gola sebičnost in nesramna predrznost lahko odrekata to, kar pripada vsem ljudem brez razlike in kar mi zahtevamo v imenu človeštva. Najgroznejsemu nasilju in rafinirani zvijači se je posrečilo, da sta spravili velike množice ljudi ob njihovo sveto pravico na materi zemlji, ob plodove njihovega lastnega dela s tem, da so naše prednike oropali in tako ustvarili sistem najbolj sramotne suž- nosti, v kateri živimo še danes. Uveljavljamo le pravico s tem. da želimo odvzeti to, kar nam je bilo na nepošten način odvzeto. Da, naša naj- svetejša dolžnoist, ker smo ljudje, je, da ne trpimo dalje sramote, ki nas davi. V vseh obdobjih zgodovine sta bila nasilje in laž edini sredstvi vladajočega razreda. To sta še danes. Vse, kar je njemu v prid in kar je v njegovo korist, pro- glašajo za »zakon«, za sveto, nedotakljivo. Rop in sistem plenjenja so spremenili v pravico. Kdor govori resnico, je »zločinec«. Kdor se poteguje za pravice delovnega in zasužnjenega ljudstva je tudi »zločinec«. Ni težko prepoznati naših so- vražnikov: To so vsi tisti, ki žive ma račun opisanih bednih razmer, na stroške delovnega ljudstva, in tisti, ki skušajo iztisniti lastne koristi na račun skupnosti. Na srečo se delavci začenjajo zavedati svojega razrednega položaja. Zavedamo se, da ne bo dal vladajoči razred prostovoljno niti trohice iz svojega mošnjička, zavedamo se, da lahko le z združenimi močmi nasilno zlomimo verige suženjstva, v 'katerih nas skušajo z na- siljem obdržati. Dokler se bomo dali slepiti z narodnostnim sovraštvom, z netenjem rasnih sporov in 'pa z verskimi in strankarskimi spori, toliko časa se vladajočemu razredu ni bati. Zato mora delovno ljudstvo odločno zavreči takšne manevre, ki mu le škodijo. Dovolj priložnosti je bilo, da se iprepričamo iz zgodovine in tudi iz lastnih izkušenj, da so vse obljube vladajočega razreda, da nam bo izboljšal položaj, bedna prevara, ki ji gre le za to, da potolaži nezado- voljneže, da bi potem laže nadaljevali z ropanjem in izkoriščanjem. Več kot deset let smo se borili na zakoniti podlagi za izboljšanje položaja. Vlagali smo resoluciie in peticije, dokler se nismo prepričali, da vladajoči razred nima ne volje ne sposobnosti, da bi karkoli spreminjal v ci)sto- ječem stanju. Njihov izkoriščevalni položaj je nujno povezan z bedo in pomanjkanjem množic. Koristi zatiralcev in izkoriščevalcev so torej nezdružljive s koristmi izkoriščanih in zatiranih. Sovraštvo do ljudstva raste z izkoriščanjem, ker ljudstvo zahteva tudi zase enake človeške pravice v družbi. Celo toliko hvaljene državljanske pravice ne obstajajo za nas delavce. Razpuščajo naša društva in zbiwovanja in jih prepovedujejo, plenijo naše časopise, pisma, kradejo poštne pošiljke, vdirajo v naša stanovanja podnevi in ponoči. Jemljejo ob takšni priliki vse, česar se kakšen tepec spomni. Preganjajo vsakogar, kdor se upa braniti delavčeve pravice ustno ali pi- smeno, zasledujejo ga in vržejo v ječo kot na- vadnega zločinca. Zakoni služijo koristim privi- legiranega razreda. Kdor je še dvomil v resničnost teh dejstev, se je lahko prepričal ob barbarski obsodbi, izrečeni 25. V. 1.1. proti našemu tovarišu Richterju. Obsojen je bil na 12 let težke ječe ped obtožbo »zločina«, da je nesel stavek za letak, ki je opisoval le resnično stanje, nekemu tiskarju lopovu. Kakšna krvi žejna okrutnost vladajočega razreda govori iz te sodbe! Dvanajst let težke ječe zaradi besed, ki sploh niso bile izgovorjene...! Avstrijska sodišča so pač pre- kosila ruska. To dokazuje ljudstvu, da naš vla- dajoči razred nikdar ne čuti človeško, kadar gre za njegove roparske koristi. Spomnimo se le sramotnega nasilja vlade nad rudarji na Češkem in Moravskem. Sinovi ljudstva so morali z orož- jem v .roki goniti lastne nesrečne brate v ne- znosno sužnost, ki ima za posledico njihovo počasno umiranje zaradi lakote. Tiste, ki se nifo uklonili nasilju, so odgnali v ječo kot zločince. Medtem pa zapravljajo brezdelni in brezumni krvosesi vsako leto milijone za razkošje. Ta dejstva dokazujejo bolj kot tisoč najlepših spisov in govorov, da so vse ustanove od naše države, od vlade, zakonov, oblasti, do vojaštva le zaradi varstva tiranov in izkoriščevalcev, zaradi tlačenja delovnega ljudstva. Kdor še sam verjame ali skuša prepričati delavce, da se njihov položaj lahko izboljša na zakoniti podlagi, je ali norec ali lopov. Mi imamo le dvoje na izbiro: ali da ustvarjamo kot tovorna živina v človeški podobi za druge vsa bogastva in užitke in da pri tem stradamo, zato da bi na zakoniti podlagi živo- tarili dalje, ali pa da ne glede ma vse zasužnje- valne zakone izkoreninimo zlo ter z vsemi sred- stvi delamo za uničenje vzrokov suženjstva, izrabljanje človeka po človeku. Mi smo se po polni zavesti svete in pravične stvari odločili. »Križanke« — v tem poslopju so se leta 1871 vršila vsa važnejša zborovanja »Delavsliega izobraževalnega društva< 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pismo, ki ga je po ugofovitvali izvedencev na Dunaju napisal Železnikar in v njem poslal ilegalen letak za drugO' možnost, ker zaupamo v vzajemno moč delovnega ljudstva. Nočemo več prosjačiti za to, do česar imamo pravico, nočemo prositi za milostne drobtinice, temveč si hočemo priboriti mestO', ki nam pripada. Za bogato pogrnjeno mizo življenja hočemo uživati neokrnjen delež plodov skupnega dela. Vladajoči razred odgovarja na naše upravičene zahteve z neprikritim nasi- ljem ... Naj torej med nami odloča sila. Mi se ne bojimo nobenega sredstva več, ker so vsa sredstva pravična in zakonita, kadar gre za vzpostavitev najsvetejših pravic človeštva, ki so jih toliko časa teptali. Delavci, bratje Stojimo pred vročim, težkim bojem. Oko za oko, zob za zob bo geslo v borbi za naše človeške pravice. Kdor noče več nositi sramotnega jarma suženjstva, naj se pripravi. Kdor noče, da bodo njegovi potomci deležni še hujše usode. Vedno jasneje se kažejo anaki bli- žajočega se ljudskega upora — socialne revo- lucije, ki bo ljudstvo osvobodila tiranov in krvo- sesov ter uničila korenine suženjstva in bede: zasebno lastnino. Od vzhoda in zahoda, juga in severa odmeva klic: kruh in svoboda! Proletariat vseh dežela se dviga in oripravlja za boj. Tudi mi avstrijski delavci ne bomo zaostajali. Množica hrabrih, na žrtve pripravljenih mož se je združila v čvrsto tajno zvezo, trdno odločena, da začne borbo. Vsi bratje iz vseh krajev storite isto ter se roko v roki z nami udeležite tega uničevalnega boja. Ne želimo si oblasti, temveč uničenje vsake oblasti,, smo za enake pravice in dolžnosti. Že- limo, da bi postala zemlja z vsemi njenimi zakladi skupno premoženje vseh ljudi, da bi bili plodovi našega dela v resnici naši. Onemogočili bomo, da bi velika večina ljudi morala delati oiD velikem pomanjkanju za peščico privilegiranih postoipačev, ki jih pri tem teptajo. Zasebno last- nino mora nadomestiti skupna lastnina. Šele tedaj bo ljudsitvo svobodno, ker ne bo več obstoj posameznika odvisen od razpoloženja in milosti drugih. Ta boj bo nedvomno zahteval žrtve, vendar bodo te neznatne v primeri s številom žrtev, ki jih daje delovno ljudstvo vsak dan, da, celo vsako uro molohu-kapitalu. Le pomislimo na tisoče, ki morajo v" klavnico za naše tirane, da bi lahko le-ti strahovali druga ljudstva. Te žrtve bodo tem bolj opravičljive, ker v tej borbi ne gre več za to, da bi hodili po kostanj v žer- javico za vsakovrstne stremuhe, temveč gre za nas, za ljudstvo, zato da si priborimo kruh in" svobodo. Bolje, da v borbi umremo, kot da iz- biramo počasi kot sužnji. Naše geslo je: Dol s tirani, dol z izkoriščanjem, dol z zasebno last- nino! Živela socialna revolucija! 14. septembra 1884, torej že potem, ko je vodstvo ljubljanskega delavstva bilo v za- poru, je Gertruda Krašovic, kuharica pri Mariji Repič v Gledališki ul. št. 3, prinesla na policijo dva izvoda »Manifesta«, ki ga je našla v hišni uti.'' V Ljubljani se je tudi širil anarhistični letak z naslovom »Ein Mahnruf an das Volk.«!' Od Tumovega vajenca Potiska je Ijubljainiska policija izvedela, da skriva baje Tuma v svojem poslovnem lokalu v Šelen- burgovi ulici št. 6 ilegalne letake. Ob hišni preiskavi je policija v resnici našla v cevi štedilnika skrite letake, in sicer 73 izvodov omenjenega letaka. Preiskava je dognala, da je Železnikar prinesel te letake Tnmi. Ta letak je bil razširjen v Ljubljani pa tudi drugod. Med velikim delavskim .procesom na Hrvaškem so isti letak našli na dnu tičje kletke pri Slovencu Francu Sernecu, ki je bil doma iz Slovenske Bistrice. Na procesu je bil skupaj s tovarišem Hižo obsojen na šest let ječe." 40—50 izvodov istega letaka je žandarmerija našla v Ljubljani na jezu pri tovarni v Vevčah 18. dec. 1883. Letake je našel delavec Krištof. Nastalo je veliko razburjenje zaradi »načina« socialistične propagande, češ da delavci iz Ljubljane spuščajo propagandni material po Ljublja- nici navzdol. Kljub skrbni preiskavi policija ni mogla odkriti krivcev.'^ Pojasnilo za ta dogodek imamo verjetno v spominih ne- kdanjega delavskega voditelja Jožeta Za- vertnika, kasnejšega voditelja naših izseljen- cev v ZDA (Chicago). V omenjenih spo- minih opisuje, kako sta se nekdanja ljub- ljanska delavska voditelja Edvard Kriege! in pa Miha Keber nastanila v Ameriki. Na- dalje opisuje, kako je Miha Keber oskrbel tisk letaka v Benetkah in kako je letake čez mejo prinesel kondukter sipalnega voza ter kako je policija in sicer komisar Robida ter detektiv Toplikar, izvršila preiskavo pri Zavertniku in kako je njegov polbrat Matej Pečnik vrgel letake v Ljubljanico. Ti leteki so tako prispeli do Vevč. Zelo je verjetno, da gre prav za letak iz 1.1883 in da se je Zavertnik zmotil, ko opisuje dogodek, ki bi se naj zgodil šele 1.1891.'' Letak je bil tako razširjen v Ljubljani, da ga policija ni našla samo pri Železnikarju in v Vevčah, temveč se je našel tudi na cesti pred uršu- linsko cerkvijo.^" Letak se glasi: »Svarilo ljudstvu! Ne moremo več mirno gle- dati strašne revščine ljudstva in kako ga vla- dajoči razred izrablja, ne da bi se uprli in ne skušali prebuditi tebe, delovno ljudstvo, iz spanja. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vstani! Stopi na cesto, odpri oči in poglej, kaj se dogaja okoli tebe, kaj počno s telsoj in kaj ti šele pripravljajo! Vzeli so ti vse, kar se je dalo vzeti, ipremičnine in nepremičnine. Za silo se komaj oblačiš, stanuješ v slabili stanovanjih, hiraš in gladuješ v nezdravih luknjah, dasiravno garaš od zjutraj do pozne noči. Ali si boš dal odvzeti še razum? Edino in najdragocenejšo stvar, ki jo še imaš. Ali misliš, da so ti tudi tega že odvzeli? Ali si že otopel za vsako ple- menito čustvo? Ali ne vidiš vseh krivic, ne vidiš, kako te tlačijo in izžemajo? Ali ne vidiš, kako hira iminoižiica in umira Oid lakote? Ali ne vidiš, kako mečejo na cesto, delavce kot iztisnjene citrone .zato, ker so bolni zaradi posledic dolgo- letnega dela in neprestanega pomanjkanja. Ali ne vidiš, kafco miorajo bedno pogiiniti? Ali ne vidiš, kako tvojim otrokom kvarijo duha in ga krotovičijo že v majnežnejši mladosti? Kako otroke v tovarnah, bolje rečeno,^ kaznilnicah v. najnežnejši dobi spravljajo' ob čast in zdr^avje in jih pretvarjajo, v žive stroje v službi požreš- nega krvosesa? Ali ne vidiš, kako vtikajo tvoje , šinoive v prisilne jopiče in delajo iz njih sužnje in bratomorilce ter jih dresirajo za potrebe lo- povske tiranske bande? Ali ne vidiš na tisoče sotrpinov, ki so vse svoje bitje posvetili borbi proti tem krivicam ter jih zato vsak dan, da, vsako, uro, preganjajo na najgrozovitejše načine? In kako jih mučijo do smrti v .zatohlih kleteh zato., ker ljubijo svobodo in pravico. Ali vsega tega ne vidiš, slišiš in čutiš, ali ipa nočeš? Morda ne veš, kako bi se temu odpomoglo? Mislimo, da veš za vse te zločine kot mi, morda veš 'še več. Veš, da se ti godi velika krivica, verjetno se pa ne upaš upreti, ker misliš, da si preslaboten, preveč osamljen in da bi v tej borbi podlegel. O, ne boj se! Kdor ima pregled čez 'dogodke, ve, s kakšno silo in voljo razpolagamo. Zažigalna vrv čaka le na zažigalca. RevoJucionarni element je razširjen po vsem svetu ter mora priti do upora ljudstva in do 'borbe za svobodo in pravico, v kateri bodo strmoglavljeni vladajoči tirani iin zgrajena nova, svobodna človeška družba. Morda pa misliš, da bd ne mogel živeti brez svojih dosedanjih gospo- darjev in zatiralcev? Misliš, da mora ostati vse pri starem, da je možno odpraviti O'bstojece razmere, ne da bi uničil tiste zverine? Tega nc moremo verjeti. Ljudstvo je vedno hrepenelo po izboljšanju, svobodi, kar je imelo cesto za posle- dico, da so bili tisti, ki so. se temu upirali ali skušali razvoj zadržati, potisnjeni ob stran ali pa tuničeni. Morda ne poznaš dovolj svojih so- vražnikov. Tega ne moremo verjeti. Kdo .ne po'zna tiranov, ,pa naj nosijo 'naslov cesarjev, kraljev, knezov, farjev, plemičev, buržujev, tovarnarjev, izkoriščevalcev, verižnikov, lenih uradnikov, ge- neralov, policijske drhali, skratka, vseh pomoč- nikov tiranov od najmainjših do največjih, zato ne prizanesi nikomur. Vsi so že zdaj zaslužili tvoje maščevanje. Tudi ti nimajo s teboj usmi- ljenja. Bo'di hraber .mož" spoprdmi se z njimi in me izbiraj sredstev. Zato se obračamo nate ter zahtevamo., da nas poslušaš in 'da si z mami solidaren. Bodi hraber in odločen, požrtvovalen in nesebičen ter se zavedaj, .da je naša zmaga gotova, dasi je 'morda ne bomo. uživali. Zato pa Jo bodo. uživali tvoji svojci, tvoji otro.ci. Podajte si roke, vi proletarci, združite se v veliko mno- žico ljudstva vseh dežela brez razlike narodnosti in vere, sklenite vaše vrste, naše geslo bodi: Smrt in uničenje vsem tiranom in 'njihovim pomočnikom! Eden za vse in vsi za enega! Gre za to, .da dosežemo najvišji smoter. Uničiti mo- ramo .naše sovražnike z vsemi sredstvi, .ki so nam ma razpolago-. Poiščite jih v njihovih pa- lačah, v vsakem kotu, iztrebite jih, uničite vse, kar se vam protivi in kar eavira uresničitev naše pravične stvari. Ti, zasužnjeno ljudstvo, se boš rešilo verig in spoznalo veličino in pravo vrednost sadov, ki ti jih bo prinesla tvoja požrtvovalnost, vendar zahtevaj lin vzemi si tisto, za čemer hrepeniš v celoti in popolnoma. Ne 'daj se prevariti in speljati z obljubami, brez obotavljanja zahtevaj zase vse to, kar ti pripada. Zahtevaj vso in .ne- omejeno svobodo ! Ainarhizem! Seznani se z anar- hizmom in ko ga boš sodil brez predsodkov, se lahko prepričaš, da je anarhize-m edino na- ravna in pravična organizacija človeške družbe, ki ustreza s,plošnim .potrebam. Nobena .država na svetu, tudi ne toliko hvaljena ljudska država, pa naj bo .navidezno še tako dobra im svO'bo'dno urejena, ne more nuiditi tiste svobode in reda, ki jo daje anarhizem, ker tam, kjer veljajo človeški zakoni, je tudi ob.last, in zaradi tega je resnična svobo.da nemogoča. Anarhizem po- meni nasprotje vdadanja. Anarhisti nočejo vla- danja, nočejo tiranov, ki zahtevajo vse zase, ne da bi pri tem sami kaj dali. Za ljudstvo, za delavce poznajo isamo zatiranje in izrabljanje. Anarhisti se borijo za resnično, neomejeno in individualno, svo'btodo. Torej za vsakogar e.nake pravice in enake dolžnosti, splošna delovna ob- veznost, naj ne bo ne gospodarjev ne hlapcev. Nočemo, da bi vladal nekdo med 'nami, ravno tako pa tudi ne želimo, da bi mi vladali nad komer koM. Ne priznavamo ne nebes, ne pekla, ne bogov, ne monarhov, ne podanikov, pa tudi ne zakonoda.je razen .naravne. Dol z umetno ustvarjenimi zakoni, .ki so le sredstvo tlačenja, medtem ko so naravni zakoni večni in nespre- menljivi in zato ni potrebno, da bi se posebej izdajali ali pisali. Vsak človek je dolžan delati, to se pravi, ustvarjati nekaj koristnega za skup- nost in ima zato enake pravice -do vsega. Nekdo bo morda rekel: »Brez boga, zako'mov in policije bo nastala zmeda. To je nem'Ogoce. Ljudje ne boido hoteli delati; med seboj se bodo pobijali in drug drugemu kradli.« Tako približno govori današnja meščanska družba oziroma njen tisk. Selenburgova ulica — sedež takratnega političnega življenja na Kranjskem; poleg »Čitalnice« in ^Kazine« sta v hiši št. 6 (poleg današnje pošte) in št. 1 (sedaaija hiša Tičar) imela Železnikar in Tuma svoji delavnici v katerih so se zbirali delavci in v katerih je policija našla mnogo socia- lističnega in ilegalnega tiska 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ne vcrujite tej dobro preračunani, nesramni laži tiskovnih koza/kov, ki so zainteresiirani na na- daljnjoni obstoju današnjih nesramnih razmer. Vi, delavci, ki garate po 12—16 u:r dnevno, pri tem pa ne zaslužiite nati toliko, da bi živeli človeka vredno življenje lin oskrbeli svoje dru- žine, ali morda verjamete, da boste postali tatovi in roparji v družbenem redu, ki vam bo nudil skrajšan delovnik, v katerem boste lahko veselo živeli, ker ne boste gledali v oči strahotni bedi, temveč boste uživali plodove lepe zemlje, ki so danes pridržani za bogate nepridiprave, lopove in tirane, ki nosijo naslove cesarjev, kraljev, diplomatov, farjev itd.? Ne, gotovo ne! Vi, povsod zaničevani proletarci, nosite v sebi ob- čutek dolžnosti. To dokažite danes lenim lopo- vom, ki se vas drznejo obkladati s takimi psov- kami ter sodijo vas po sebi. Vedite, da bo v svobodni človeški družbi šolski sistem drugačen. Da se bodo vaši otroci po- učevali in vzgajali drugače kot danes. Samo v današnjih, z zakonom urejenih razmerah imamo tatove, roparje in morilce dveh vrst: zakonito privilegirane in neprivilegirane. Kaj je koristila dosedanja zakonodaja? Odpravila ni ne umora, ne tatvine in dokler bo obstajala, tega ne bo mogla storiti. To bo možno le tedaj, če odstrani- mo najprej vzroke zločinov, ko ne bo več denarja, ko bo onemogočeno kakršnokoli kopičenje kapi- talov in drugega premoženja. Vsakdo bo imel tedaj dovolj in si ne bo prilastil še več, ker ne bo od tega imel koristi, ker presežka ne bo mogel ne prodati niti se sicer z njim okoristiti. Kakor se danes vcepljajo človeku škodljivi nauki, kot na primer pravljica o bo'gu, o ljubezni do domo- vine, o zvestobi podanikov itd., ki se vcepljajo v glavo otrokom že v rani mladosti, ko se pojavljajo prvi znaki delovanja razuma. Tedaj bo zrastel pravi in resnični moralni nauk, nauk o ljubezni do ljudi, kratkomalo vse to, kar po- treljuje človeška družba za svoj obstoj. Ta novi nauk bo prehajal od reda na rod, izahteval bo le svobodo in neodvisnost. Ko vas ne bosta več trla pomanjkanje in beda, bo delo užitek. Pri izpopolnjenem delu s stroji bo zadostoval 4—5 urni delavnik, ki bo zadovoljil vse človeške potrebe. Tedaj ne bomo več vzdrževali lenuhov in špekulantov, preostali čas bo lahko vsakdo posvetil lastni duševni izobrazbi, gojil bo lahko praktično umetnost in znanost, godbo, gledališče ter se skratka bavil s tem, kar ga bo veselilo. Vse, kar mora torej delatii na j^velje, dela proti volji in nerad, kar pa dela prostovoljno, dela z užitkom in veseljem. Prehrana bo takrat abso- lutnO' čista in nepotvorjena. Hranili se bodo tedaj s čisto zdravo in nepokvarjeno hrano in pili bodo čisto naravne, nezastnipljene ipijače. Nihče ne bo zainteresiran na tem, da bi sočloveka oško- doval za to, da bi imel od tega korist. Kdor torej trdi, da je anarhizem nemogoč, je sovražnik splošne blaginje, sovražnik svobode, egoist, ki lioče živeti na račun sočloveka. Zato dol z državo in njenimi zakoni, dol s farji, povzročitelji vsega zla, in hiter konec tiraniji! To je edina humanost. Ce želite živeti svobodno, si morate priboriti enakost. Spremenite zasebno lastnino v skupno, uničite kapitalističen način proizvodnje z njegovimi branilci vred! Živela socialna revolucija!« Poleti 1885. Več anarhističnih skupin Poleg teh anarhističnih letakov so v Ljub- ljano prihajali tudi letaki nasprotnikov anarhističnih tendenc, zlasti letaki, ki jih je izdajala nemška in avstrijska socialna de- mokracija, ki se je odločno borila proti anarhističnim tendencam v takratnem de- lavskem gibanju. Tako je policija našla pri Zeleznikarjeveni sodelavcu Francu Dhüju letak »An das arbeitende Volk«, ki ga je izdala v Ztirichti emigrantska grupa nem- ških socialnih demokratov.Letak pri nas ni ohranjen. Začenjal se je z besedami: »Ljudstvo! Mi, tvoji prijatelji«, končal pa je z besedami: »Tvoja rešitev ni daleč«. Ta letak je Franc Dhii prečital delavcu Jo- hannu Appeju.^^ Isti letak, poslan iz Švice, je dobil delavec Kari Hinterlechner. Za na- sprotnike anarhizma pa je značilen letak »Die sozialdemokratische Partei Oesterreichs an die Arbeiter«, s katerim je marksistično usmerjena skupina avstrijskega delavstva svarila delavce pred anarhizmont in njego- vimi škodljivimi posledicami za delavsko gibanje. Tudi ta letak je bil razširjen v Ljubljani in je bilo med drugim Francu Dhiiju dokazano, da ga je širil v Ljubljani. Letak se glasi: Delavci! Del delavstva je z demonstracijami pred policijsko direkcijo na Dunaju dal duška svojemu upravičenemu .sovraštvu zoper tisto ustanovo, ki onemogoča naše, že takO' neznatne politične pravice s samovoljno razlago in upo- rabo zakonov ter se ne straši niti odkritih in nesramnih zlorab zakona, le da bi uničila od- iočne proletarske prvoborce. Sočustvujemo s tistimi, ki se bore proti policijski surovosti, proti modemi državi, ki uporablja metodo fizičnega in moralnega nasilja; v borbi proti policiji smo se že od neikdaj odločno bojevali in odkrito simpatizirali z nasprotniki policije ter varovali škuipne koristi proletariata. Vendar nas sili ravno zavest o svetosti naše skupne stvari in prepričanje o gotovi končni zmagi naših idej, da vam obrazložimo, kako zlorabljajo iposamezni ljudje, zakleti sovražniki proletariata in zavezniki naših tlačiteljev, vaša iiajplemenitejša čustva. Plačani pa tudi neplačani oprode vladajočega razreda vas skušajo zapeljati v nepremišljena, pogubna dejanja, ki so škodljiva tako za pro- letariat kot celoto kakor tudi za vas same. Časti- hlepni posamezniki, ki jih žene osebna bolestna domišljavost, ki pa se jim je posrečilo, da so se obdali z lažnim sijajem revolucionarnega pre- pričanja, so se vtihotapili v vašo sredino ter skušajo pridobiti z vašo krvjo, z vašO' pošteno predanostjo idejam socializma slavo in popu- larnost sebi samim. Skušajo napraviti iz vas, usmiljenja vrednih žrtev sramotne razredne tira- nije, znova žrtve zaradi svojega prokletega in sebičnega častihlepja. Skušajo se vam vsiliti kot zastopniki vaših koristi. Avstrijski delavci! Ne dajte se preslepiti s praznimi in bedastimi fra- zami, razmišljajte o tem. kar vam govore, zlasti presodite naravne in nujne posledice dejanj, na katera vas nagovarjajo in fci vam jih priporočajo 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ena izmed anonimnih ovadb, s katerimi so policijski vohuni obveščali policijo o delavskem gibanju v Ljubljani na kramarski način kot edino zveličavno sred- stvo. Sredstva, ki vam jih priporočajo, lahko samo poslabšajo vaš položaj ter dajo vašim so- vražnikom, ^lladajočemu razredu, najmočnejše orožje v roke, da bi vas laže tlačili. Prepričali "se boste, da vam takšna sredstva lahko pred- lagajo le reakcionarji. Zaradi tega boste tiste, ki vas skušajo nagnati v razredni samomor, pognali iz svojih vrst. Namen našega svarila je, da posvetimo vso mašo skrb duševni in politični izobrazbi delavstva, kar je glavna naloga se- danjosti. Naši sovražniki so nevarnejši, ker nastopajo pod krinko prijateljstva, kakor če bi naša pri- zadevanja odkrito naipadali. V takem primeru bi lahko dokazali, da govore neresnico in bi se njihovi surovi sili lahko postavili v bran z or- ganizacijo in izobrazbo množic. Tega se zavedajo zastopniki vladajočega raz- reda prav tako kot zavedni socialisti. Zato sku- šajo v svoji borbi proti proletariatu le-tega razcepiti ter poštene, zaupne može osumiti. V ob- dobjih, ko se socialistična misel naglo širi, ko se proletariat zaradi ugodnih okolnosti razvija v spoštovanja vredno silo, ko bi organiziran lahko dosegel pod enotnim vodstvom in ob pa- metnem izkoriščanju okolnosti dragocene kon- cesije — v takšnih obdobjih uporablja buržoazija ze preizkušena sredstva makiavelistične politike. V proletarski tabor pošilja svoje agente, ki skušajo izzvati razcep v njenih vrstah. Nato skušajo tisti del, iki se jim ga je posrečilo ločiti od organiziranega delavstva, pomešati z »lumpen- ¦proletariatom«, ki ga je precej in se isilno v ka- pitalizmu mmoži z mamenom, da bi delavstvo v številnih pučih poklali ter ob tej priliki s pri- silnimi ukrepi, izjemnimi zakoni in drugimi stičnimi ukrepi istočasno obračunali tudi s tistim delom delavstva, ki se ni dal zapeljati. Pomislite na zloglasme belosrajčnike pustolovca Napoleona III., ki so odločali v vseh pučih in ki so v službi cesarske policije izročalii proiletarce njihovim rabljem in gospodom, kakor znajo pač to storiti izbrani prevejani lopovi. Plačanci reakcije prekašajo v »revolucionarni« vnemi vsakogar, zahtevajo neprestano »dejanj« in so »bolj radikalni« od resničnih socialistov. Njim so nehote služili pošteni fanatiki revolucije, ki nisO' znali brzdati svojega potrpljenja in so se zaradi tega ujeli tako lahko- v pasti, ki so jim jih nastavili lopovi. Zaradi tega smo dolžni v trenutku, ko bi naj avstrijsko delavsko gibanje postalo po rafinirano sestavljenem načrtu žrtev fanatikov in policijskih agentov, spregovoriti, ker smo do sedaj molče opazovali početje nekaterih temnih elementov. Odgovoriti hočemo na tri vprašanja ter posvariti avstrijske delavce in upamo, da nas boste v interesu osvoboditve pro- letariatu ter materialnega in duševnega suženj- stva poslušali. KDO DELA REVOLUCIJE? Socializem je revolucionarna ideja, ki se da uresničiti le s prelomom s sedanjim pravnim in družbenim redom. Socializem nasprotuje zaseb- ni lastnini kapitala, nasprotuje politični razredni zakonodaji modernih držav in zanika temeljne pojme obstoječega prava. Zaradi tega se lahko uveljavi le s socialno in politično revolucijo, to je, s preobratom socialnih in političnih ustanov. Pri tem ni važno, koliko ljudi mora zaradi tega dati življenje, ker je to odvisno od moči nasprot- ne stranke ter od strasti, ki se ob takšni priliki razplamtijo. Takšne revoluciie nastopijo le tedaj, kadar se široke množice ljudstva navzamejo novih idej o državi in družbi, ki se ne morejo več uresničiti v okviru obstoječega reda. Revo- lucije propadejo, če nove ideje še niso zrele ali če so sile, ki jih podpirajo, preslabotne. Nikdar se pa revolucije ne delajo, ker nastopajo le kot rezultat elementarne sile in naravne nujnosti na podlagi predhodnega preobrata o zamisli nove pravne organizacije države in družbe. Ce so nove ideje enkrat postale zahteva pretežnega dela političnih in socialnih organizacij, tedaj je revolucija neogibna. Ali bo pri tem tdclo veliko ali malo krvi, ali sploh ne bo potrebno krvopre- litje, je glavno vprašanje le za tiste, ki jim je maščevanje za prestane krivice več kot socia- listična in komunistična družba, ki je pravi in edini upravičeni smoter delavskega gibanja naše dobe. Preden se pa nove družbene plasti kot nosilci revolucionarnih idej razvijejo in pridejo na oblast, preteče krajše ali daljše obdobje, v ka- terem sili nagli porast revolucionarnih elementov gosipodujoči razred k nasprotnim ukrepom, ki skušajo ovirati porast gibanja. Pri tem so upori najnevarnejše orožje, ki ga uporabljajo pripad- niki in branilci starega. Z njimi puščajo od časa do časa kri, z njimi se razvodeni revolucionarna kri ter se v ljudstvu zaradi trajnih neuspehov omaja njegova samozavest. Običajno pobere de- 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO spotizem plodove takšnih uporov, s katerimi si privilegirani razredi izgradijo nova obrambna sredstva za podaljšanje sistema izkoriščanja. Kadar koli je Napoleon III. hotel ukrotiti revolucionarna gibanja, je s pomočjo tajne po- licije ali organiziral kak atentat, zaroto ali upor ter je s pomočjo umetno povzročenega razbur- jenja podaljšal svoje vladanje. Zloglasni Stieber je igral enako vlogo v službi HohenzoUerjev. Prav sta jim prišla tudi Hödel in Nobiling, norca in človeka, ki .sta trpela od veličinskih idej. Njihovim »dejanjem« se morajo nemški delavci zahvaliti za zakon o socialistih, za izgon na stotine socialistov, ;za izgubljeno družinsko srečo in za uničenje svoje materialne eksistence. Kak- šen poduk za nas! Leipziški veleizdajniški proces 1.1881 je po- kazal, da si pri »delanju« revolucij podajajo roke fanatiki in policijski vohuni, ker tako policija odkriva revolucionarne elemente v delavskem gibanju. Sovražniki socializma v Avstriji se že dalj časa trudijo, da bi našo stranko tako uničili. Precej fanatikov, ki so s svojim delovanjem po- vzročili morda več škode od plačanih agentov reakcije, se na vse načine trudi, da bi podprli taka prizadevanja. Kar pripovedujemo o delo- vanju teh lopovov in norcev, smo videli z last- nimi očmi in smo sami slišali ali pa zvedeli od tistih, ki so bili pri tem neposredno prizadeti. Ne bomo navajali imen, da ne bi tako ovadili obžalovanja vrednih zapeljancev. Vendar je vaša naloga, delavci, da onesposobite zapeljivce, poli- cijske vohune in stremuhe, ki se hočejo proslaviti na vaš račun, ter da jih izročite splošnemu zani- čevanju. Njihovo početje bomo tako natančno opisali, da jih boste lahko prepoznali, če se vam bodo približali. KAKO SE DELAJO REVOLUCIJE? V zvezi s taktiko, ki jo promagira iz Londona Johann Most, so se leta 1888 posamezniki, zlasti na Dunaju, zavzeli za propagando »dejanj«, ki naj bi nadomestila dotedanjo socialnodemokrat- sko agitacijo. Pri tem niso uspeli, ker so iskali pristaše med delavci, ki so bili že toliko časa člani stranke, da so lahko takoj uvideli pogub- nost take taktike. Zato so pridobili do tedaj ravnodušne elemente, ki so bili pripravljeni iz- zivati-upore. Ti ljudje so se imenovali »socialni revolucionarji« ter so zatrjevali, da mora vsak socialist z uporabo nasilja protestirati proti dosedanjemu družbenemu in državnemu redu. Res je, da ni prišlo do nasilnih dejanj, ker so se celo agenti reakcije premislili, da bi šli »z dobrim zgledom naprej«. Lumioenproletariat, ki je večinoma nagnjen k takim dejanjem, se tedaj še ni udeleževal uporniških gibanj. Kljub temu se je posrečilo policiji, da je dobila v svoje roke z zarotami nekaj naših tovarišev. »Socialni revo- lucionar«, ki je igral v klubih, ki so se usta- navljali na Dunaju, vodilno vlogo, je 1.1881 odšel v Salzburg, da bi tudi tam organiziral klub. Novi člani so bili kmalu nato aretirani z obtožbo, da so pripravili atentat, socialni revo- lucionar pa je bil, kakor je razvidno iz pisem, ki so se pri njem našla, plačan agent tajne policije. Policija je bila obveščena o akcijah, ki so jih pripravljali socialni revolucionarji, o nji- hovem tajnem strankinem kongresu 1.1881, ki se ga je udeležilo večje število pristašev, pa je bila dunajska policija že osem dni poprej ob- veščena o vseh udeležencih. Na jesen istega leta je prišel v Avstrijo nekdo, ki se je izdajal za agenta socialnorevolucionar- nega kongresa v Londonu in ki bi naj imel nalogo, da začne v A\-striri s propagando »de- janj«, češ da je »dotlej ostalo vse samo pri frazah«. Priporočal je, naj z vsemi sredstvi pripravijo ljudstvo na upor. V ta namen naj se poveča beda delavcev, ki bi jih tako pripravili v obup, da bi v takem stanju zažgali velike tovarne. Denar, zbran za agitacijo, naj bi z »de- janji« zanikal lastnino. Izrecno je priporočal rop in tatvino ter opozarjal, da mora v vsakem takem primeru pasti odgovornost na druge, ker mora »stranka ostati čista« (mišljen je avstrijski anarhist in policijski vohun Peukert). Po tem navodilu so se ustanavljali klubi najprej na Dunaju. Prvo znamo »dejanje« je bil roparski napad na čevljarskega mojstra Merstallingerja. V resnici se je posrečilo z grožnjo zoper tiste, ki so hoteli povedati resnico, ter z obljubami, da jih bodo z revolucijo kmalu rešili iz zaporov, da izvršilci ropa niso izdali intelektualnih po- vzročiteljev. Celo denar je ostal v njihovih rokah. V nekem drugem mestu je učenec omenjenega socialnega revolucionarja ustanovil enak klub — skromnost krasi tudi socialnega revolucionarja, ki se je »v korist stranke« poklicno bavil s tatvinami pribora po gostilnah, s tatvinami oblek in tako dalje. Socialni revolucionarji pripovedujejo v svojem glasilu »Bodočnost«, da mora politična osvobo- ditev slediti ekonomski. Marsikdo tega ni razu- mel, čeprav je stvar zelo enostavna. Nado- mestimo besedi »ekonomska svoboda« z besedo »rop« in uganka je rešena. Vse, o čemer vas obveščamo, temelji na zelo natančnih obvestilih. Vendar s tem še ni izčrpno podano sramotno početje plačanih in neplačanih agentov reakcije. Opozoriti vas hočemo le še na nekaj. Poglavitni namen teh klubov, ki jih je ustanovil že ome- njeni domnevni socialni revolucionar, je v tem, da bi od časa do časa izzvali ulične nemire, v katere bi -potisnili neobveščene ljudi, nato bi pa v svojih organih izjavljali, da jih zaradi demonstracij ne zadene nobena krivda. Tako množično izročajo nedolžne ljudi surovosti in samovolji policije, hujskači si pa v ozadju zado- voljno mane jo roke; še najbolj so zadovoljni reakcionarji in njihovi agentje, ki tako zbirajo dokazno gradivo za nasilno uničenje delavskega gibanja. Tako so uprizorili na Dunaju nemire čevljarjev in pekov, širili celo protižidovske letake na podeželju, nato pa izjavili v svojih glasilih, da s temi dogodki nimajo nikakršne zveze. Tako bedno stališče so> zavzeli tuc|i ob stavki pekov na Dunaju. Najprej so tajno širili letake, v katerih so pretili s smrtjo vsakomur, ki bi se stavke ne udeležil. S tem so celo vrstoi pekovskih pomočnikov spravili ob kruh in v lakoto. Kdor je uvideven, bo spoznal, da tako ravnajo samo agenti reakcije in lopovi. Znano nam je celo, da je član visoke aristokracije redno pla- čeval prispevke za socialno revolucionarno pro- pagando v Avstriji (mišljen je znani avstrijski klerikalni voditelj princ Lichtenstein). Samo reakcija je lahko zainteresirana na uporih, da bi z njihovo pomočjo izzvala preplah in s tem upravičila nasilne ukrepe v širokem merilu ter razpustila delavske organizacije, ki so edino spo- sobne, da povedejo proletariat v bodočo borbo in prevzamejo' rešitev družbe v svoje roke. V sedanjih razmerah se mora ravno proletariat 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA najbolj bati npora, ker bi s tem izgubil svoje najboljše moči, in kot posledica bi za tem nujno nastopilo razočaranje. Spomnimo se le na naza- dovanje sociadističnega gibanja po uporu komune v Franciji, na izgube socialne demokracije v Nemčiji po uveljavitvi zakona o socialistih kot posledica atentatov. Pri tem moramo imeti pred očmi zaostaloist socialnega in političnega razvoja v Avstriji. Saj bi bila norost, ko bi kdo hotel z vstajo omogočiti delavcem zmago socializma. Korist od tega bi imeli le fevdalno-klerikalni reakcionarji ali pa nemški liberalci, ki so po- vedani s policijskim aparatom, ker bi se tako pokazali državnim vrhovom kot rešitelji države. Morda si lahko tako tolmačimo vedeaije kapita- lističnega nemško-liberalnega tiska na Dunaju do anarhistov in socialnih revolucionarjev, ker mislijo, da bodo zapeljani delavci izvršili nji- hove načrte. ZAKAJ SE DELAJO REVOLUCIJE? Socialistična propaganda ogroža gospodujočim razredom vse njihove predoravice. Naraščanje socialističnega gibanja spravlja vlado, kapita- liste in farje v strah, zaradi katerega skušajo z vsemi sredstvi zavreti razvoj socializma. Tudi v Avstriji se stalno širi idejni krog socializma kljub preganjanju in pritisku od zgoraj, kljub obrekovanju in zaničevanju sovražnega tiska. Skušali so razbiti stranko. Če že ne morejo za- gospodovati nad stranko, pa skušajo pridobiti nezadovoljneže in intrigante, ki jih je vedno bilo, da vsaj te ločijo od stranke in da na ta način med njimi lahko' nemoteno razvijajo svoj teror. Reakcija je vedno iskala take ljudi. Med njimi so vedno delovali policijski vohuni, ki so se jim laskali, podpihovali njihove veličinske ideje in jih skušali pridobiti za usluge, ki jih policija vedno potrebuje. Sedaj hujskaio delavce, raz- cepljajo stranko z brezpomembnimi parolami, osumljajo zaupne može, da bi tako pripravili tla za armado delavcev, ki bi naj služila reakciji. Na najbolj rafiniran način skušajo zadušiti zavest solidarnosti med delavci s tem, da jim priporočajo »radikalno taktiko« ter osumijo vse nasprotnike kot izdajalce, »navidezne socialiste« ali pa »paliativne socialiste«. Potem ko so izzvali razkoJ med delavci, poskušajo organizirati zarote in puče, o katerih pa je policija vedno pravo- časno obveščena. V namenu, da bi demorali- zirali proletariat, morda celo zato, da bi peščici lopovov preskrbeli denar, proglašajo rop, tatvino in goljufijo' za hvalevredna dejanja v interesu »stranke«, ki .pa v resnici sestoji iz samih lopovov. V resnici je med njimi težko ločiti lo'pove od tistih, ki delajo kot fanatiki. V takšnem močvirju' socializem žalostno propade, izmaliči se v strašno spako, ki povzroča pri vsakem poštenem prole- tarcu odpor in gnus. Zato je zloglasni sO'Ob- dolženec v merstallinškem atentatu, Hotze, iz- javil: »Nam v našem klubu niso potrebni po- klicni bratje« (t.j. resnični delavci). Množica, ki so jo tako prepričali, je sposobna za najbolj nora dejanja in je najboljši material za poklicne netilce revolucij. Od tu dalje je kratka pot do »rešitve 'družbe«. Meščan in kmet, preplašena cd norih nasilnih dejanj, začutita odpor do socia- lizma, nahujskana sta proti socialistom. S tem so 'dani pogoji za prosto pot najpodlejšemu in najbolj neusmiljenemu pregonu socialistov, ki jih enačijo z morilci, roparji in požigalci. Nore fanatike pobijejo kot stekle pse. Reakcija triumfira! Delavci! Opozorili smo vas. Varujte se tistih, ki vas nagovarjajo k »dejanjem«, ki se jih pa sami zavestno izogibajo. Ne izvršujte nasilnih dejanj, temveč zahtevajte od vsakogar, ki vas k tem nagovarja, naj sam začne z dobrim »zgle- dom«. Videli boste, kako se bodo izgovarjali na vse načine, samo da ne bi svojega dragocenega življenja spravili v nevarnost. Ne zaupajte tistim, ki prirejajo demonstracije na cestah, sami pa ostajajo v varnem zavetju, nato pa trdijo, da so demonstracije povzročili delavci sa.mi brez njihovega so'delovanja. Širite naša načela, vklju- čite se v javne delavske organizacije, skrbite za politično izo^brazbo ljudstva, s čimer boste v res- nici veliko storili za stvar proletariata. Tisti, ki vas poziva k atentatoim, ki vas hoče zapeljati k cestnim izgredom, in priporoča navadne zio-' čine, je lopov, plačan ali neplačan agent reakcije. Vse to delajo anarhisti, vodje »bo-dočnosti« na Dunaju, čeprav to v javnosti klavrno zanikujejo. Dejstva, ki smo vam jih navedli, naj vam služijo za dokaz, mi pa jamčimo za njihovo resničnost. Sedaj pa sodite sami in se odločite. Tisk C. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju.23 Značilno je, da je državno tožilstvo imelo ta letak za državi enako nevaren ko anar- histični letak »Svarilo ljudstvu« ter zaradi širjenja tega letaka stavilo pod obtožbo Franca Dhüja. Dopis v katerem ljubljanski župan Grasselli sporoča med drugim, da je na Zeleznikarjev svetovni nazor vplivala njegova udeležba v pariški komuni 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Obtožnica proti Železnikarju iz leta 1883 zaradi razširjanja ilegalnih letakov Poleg teh letakov se je širil v Ljubljani ¦ tudi letak 2>Was ist ein Arbeiter«, tiskan v Korneuburgu. Ta letak je Franc Dhii citai delavcu Francu Perdanu.^* V Ljubljani se je širil tudi letak »Botschaft des deut- schen Holzknechts«, natisnjen 1.1883,^^, na- dalje Mostova brošura »Taktik contra Frei- \ heit« in pa letak »An die Männer des arbei- ! tenden Volkes in Oesterreich«.^' i Pregled letakov, ki jih je zaplenila ljub- ljanska policija, dokazuje, da je bilo naše delavsko gibanje v Ljubljani tesno povezano z delavskim gibanjem v Avstro-Ogrski in izven nje. Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani je pod vodstvom Matije Kunca v borbi med pristaši Lassalla, kot takrat- : nimi predstavniki progresivnega delavskega j gibanja, in pristaši Schultze-Deditscha, kot ! predstavniki vladajočega razreda, zavzelo i odločno stališče za Lassalla. V kasnejšem \ razvoju se je v borbi med »radikali« in ; »zmernimi« ogromna večina ljubljanskega j delavstva pod vodstvom Železnikarja in to- varišev odločila za radikale. S tem je prišla sicer pod vpliv takratnih anarhističnih ten- denc, vendar se iz zbranega materiala lahko ugotovi, da niso bili ne Železnikar ne nje- govi tovariši nikdar anarhisti. Obupne so- cialne razmere in trdna vera v skorajšnjo revolucijo, ki naj jih reši, sta bili vzrok, da so se takratni delavski vodje v Ljubljani odločili za revolucionarno taktiko v nasprot- ju s taktiko mirnega organizacijskega dela, za katero so se tedaj zavzemali »zmerni«. Obe struji »zmernih« in »radikalnih« sta se kasneje združili in pripravljali teren za ustanovitev socialnodemokratske stranke pri nas. Beli teror je v opisanem razdobju pri- silil slovenske delavce, da so se v razredni borbi poleg legalnih sredstev poslužili tudi ilegalnih. Eno od teh sredstev je bil ilegalni tisk, ki so se ga delavci posluževali tudi pri nas. OPOMBE /. Ludwig Briigel: Geschichte der oesterr, Sozialdemo- kratie. II./7 in pa Fritz Klenner: Die oesterreichisclien Ge- werkschaften, Wien 1951, I. del, stran 90. — 2. Prezidialni spisi Mestnega arhiva v Ljubljani, III/2, štev. 1876. — 3. (Kot pod 2), štev. 1 iz 1. 1875. — 4. Kazenski spis proti Železnikarju in tovarišem: Uradno overovljeni prepis pod štev. 181. — 5. (Kot pod 4). Spisu sta priložena dva spiska pod 598/1, in sicer spisek tiskovin, ki jih je zaplenilo c. k. državno tožilstvo v Ljubljani, in spisek tiskovin, ki so jih našli v Ljubljani in ki so bile že preje od strani drugih avstrijskih sodišč zaplenjene. — 6. (Kot pod 4.) štev. 563. — ?. (Kot pod 4.) Zapisnik o hišni preiskavi, izvršeni v delavnici in stanovanju Ferdinanda Tume, štev. 17. — S. (Kot pod 4), štev. 246. — 9. (Kot pod 2), spis od 11. II. 1882. — tO. (Kot pod 4), štev. 1 ad 7 in 2 ad 7. — 11. Revija »Pod lipo«, letnik II (1925), štev. 4. Jože Zavrtnik, Chicago: 0 prvih početkih socialističnega gibanja na Slovenskem. — 12. (Kot pod 4), štev. 1 ad 175. — 15. (Kot pod 4), štev. 1 ad 149. — 14. (Kot pod 4), Obtožnica štev. 16 in kot pod 2 spis od 23. XI. 1882 ter kot pod 1, tretji del, stran 244, ter kot pod 2 Nota 2432, podpisana od deželnega predsednika Winklerja 19. XL 1882, štev. 34 in kot pod 2, dopis mest- nega župana Petra Grassellija od 18. II. 1883. — 15. (Kot pod 4), štev. 89; iz zaupnega poročila je razvidno, da je 5 izvodov letaka prišlo na naslov številke. — 16. (Kot pod 4), štev. 14 (2) 6 in 7a, 17, 25 ter kot pod 2, spis od 10. 1. 1884 in štev. 456 iz leta 1884 ter kot pod 2, III. del, stran 308. — 1?. Vitomir Korač: Povjest radničkog pokreta u Hrvatskoj 1 Slavoniji, 1. knjiga. — 18. (Kot pod 2, štev. 14 (2) 6. — 19. (Kot pod 11). — 20. (Kot pod 456 iz leta 1884. — 21. (Kot pod 2), štev. 96. — 22. (Kot pod 2), Obtožnica proti Želez- nikarju, štev. 474. — 25. (Kot pod 22), Preiskava je dognala, da letak ni bil tiskan v »c. k. dvorni in državni tiskarni«, temveč v Svici. Glej tudi kot pod 1, 3. del, strart 299. Avtorja letaka sta bila Kaller-Rainthal in Edvard Bernstein. — 24. (Kot pod 2), štev. 495. — 25. (Kot pod 4), spis od 27. XII. 1883. — 26. (Kot pod 2), štev. 415 in 459. 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O RIMSKEM OBDOBJU NA SLOVENSKEM A. SASEL V luči rimskega zgodovinopisja se pri- čenjajo iz temine prazgodovinskih dob pri- kazovati obrisi naših krajev šele od IL stol. pred našim štetjem dalje, več ali manj v zvezi s tedaj »na robu sveta« ustanovljeno rimsko kolonijo Akvilejo — Oglejem. Arheo- loške najdbe dokazujejo sicer že za čas starejše železne dobe karavanske zveze med prebivalci vzhodnoalpskega predgorja ter Veneti v severni Italiji. Toda za poli- tično bodočnost življenja na našem ozemlju so neprimerno usodnejše postale tiste zveze z Apeninskim polotokom, ki so jih po zlomu Keltov v severni Italiji ustvarili rimski pre- kupčevalci v obdobju mlajše železne dobe. Notice rimskih zgodovinopiscev omenjajo, da je v današnji severni Sloveniji živelo v I. in II. stol. pred našim štetjem več rodov keltskega plemena Tauriskov, od katerih so se Noričani zaradi rudnega bogastva svo- jega ozemlja ekonomsko' in družbeno hitreje razvili in že dobnih 100 let pred rimsko zasedbo ustvarili nekako rodovno kraljevino. Velleius Paterculus jo imenuje regnum No- ricum. Obsegala je ozemlje severno od reke Save. Zemlja južnO' od Save pa je bila v tesnejših etničnih in kulturnih zvezah š te- daj odločilnimi ilirskimi rodovi v goratem Balkanu. Ti ilirski rodovi so rimske ekspanzijske težnje, ki so med naselbinama Nauportus — Vrhnika in Tergeste — Trst stremele iz Akvileje v Panonijo, opazovali z drugačnimi očmi kakor Noričani. Poznali so kot sosedje že podjarmljene Makedonije in Dalmacije neizprosnost nove oblasti pa tudi na lastni koži so imeli slabe izkušnje in zato bili pripravljeni s krvjo braniti svobodo. Pri Noričanih pa je preračunljivi in koristo- ljubni, ekonomsko in politično odločujoči sloj želel vzdržati z Rimom dobre stike. Zato so ob dokončni zasedbi pod Avgustom le-ti bili brez kaplje prelite krvi anektirani v sklop rimskega imperija, za dve ali tri generacije so formalno in v določenih mejah ohranili celo staro samoupravo, medtem ko so bila ilirska plemena krvavo podjarmljena. Ko se je |po zasedbi Balkanskega polotoka meja imperija ustalila ob Donavi, so Rim- ljani upoštevali staro etnično razdelitev na današnjem slovenskem ozemlju v svoji upravni razdelitvi; razpadlo je namreč na provinci Panonijo in Norik, ki je obsegal ozemlje severno od Save in zahodno od postojanke Poetooio — Pttij. V političnem pogledu niso prebivalci v I. stol. nove vlade doživeli nikakega pre- tresa, razen nekaj malega o priliki, ko je Vespazijan zasedel prestol. Drugače je bilo v II. stol. Temu daje ob koncu političen pečat silovit vdor Markomanov in Kvadov od Donave preko Slovenije v severno Italijo, ki je stal Rimljane nekaj težkih izgub in silnih naporov pri vzpostavljanju oblasti v začasno izgubljenih ipredelih. Iz strateških, vzrokov je bila meja Italije tedaj prestav- ljena od Krasa do Noriške province, to je do tedanje obmejne postojanke Atrans — Trojane. V nadaljnjem sta provinci, na kateri je razpadlo poznejše slovensko ozemlje, do- živeli še marsikatero upravno spremembo, posebno znano pod cesarjem Dioklecijanom. Doživeli sta tudi do pričetkov naseljevanja Slovencev, v VI. stol. mnogo kriz, od katerih Slika 1 CIL III 5109. St. Vid nad Valdekom, obč. Mislinja. Nagrobnik vzidan danes v glavnem oltarju cerkve Sv. Vida; najdišče neznano (morda Dovže). Secundinus \ Pallonis. f(ilius). et | Capita \ Nemetonis. f(ilia). et [ Secundina. f(iiia). an(norum}. XXV | ef Nerto- mariae. AoUae. nept(i) \ anfnorum) XXX : Secundi- nus, Pallonov sin, in Cupita, Ncmetonova hči, in Secun- dina, hčerka, (stara) 23 let; ter za Nertomario Avito, ne- čakinjo, (staro) 30 let. Marmorna .nagrobna plošča e preprosto uokvirjenim napisom; širina 64 cm, višina 57,5 cm; višina črk 6—2 cm. Lepo in vešče oblikovane črke, kakor tudi raba doma- činskih (keltskih) imen, ki kažejo, da romanizacija na področju Colatia—St. trga pri Slovenjem Gradcu ob času izdelave nagrobnika še ni prodrla do dna vseh uglednejših in imovitejšili slojev, prebivalstva — opredeljujejo nagrob- nik ali v drugo polovico 1. ali v prvo polovico 2. st. po našem štetju. , 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 2 Reliefni blok iz marmorja; danes v lapidariju celjskega mestnega muzeja (pred letom 1945 vzidan na »Portalu z antikami«, Celje, Gosposka 16; cfr. J. Orožen, Celje I (1927) p. 122 nr. 176). Velikost 60 X 48 cm. V 9 cm visokem reliefnem klesanju je upodobljen prizor iz sprevoda: lik- tor v togi, ki nosi čez desno rame fasces cum securi (z usnjenimi trakovi povezane šibe, med njimi sekira; staro- rimski simbol izvršilne oblasti); poleg njega je mož v tu- niki in ogrinjalu. Lictares so v cesarskem obdobju bili uradne osebe iz stanu oproščencev, ki so spremljali cesarja in višje rim- ske uradnike, v provincah pa tudi cesarskega namestnika ali višje mestne uradnike na službenih poteh ali pri izvr- ševanju oblasti. Njih glavno delo je bilo, da so jih ščitiK pred množico, delali prostor in s fasces rcprezentirali uradno pot in izvršilno oblast. Relief sam, kakor tudi sle- dovi za svinčene in železne spojke na stranicah bloka, ka- žejo, da spada v sestav reliefnega pasu, ki je moral biti vzidan v zgradbi državnega značaja. S tem odpade dom- neva, da liktor spremlja višjega mestnega uradnika v Ce- leji; to bi bil vsakdanji pojav, ki ga najbrž niso slovesno upodabljali v kamen; enako običajen pojav je bil tudi cesarski namestnik, ki je v funkciji vrhoraega sodnika v provinci redno obiskoval pokrajinska središča. Največ ver- jetnosti ima domneva, da je na marmornem bloku ohra- njen prizor iz cesarskega sprevoda, ko je le-ta obiskal provinco Noricam. Koga predstavlja mož ob liktorju, je težko reči, ker je blok iztrgan iz celote. Morda človeka iz množice. Danes nekoliko poškodovano delo kaže, sicer v klesanju izvežbano, dokaj spretno roko provincialnega kamnoseka, ki pa ni dobro obvladal proporcij (prim, izde- lavo nog in rok) in ki kaže celo neskrbnost v delu (prim, v neravni črti podaljšane fasces onstran spremljevalčeve glave), kakor tudi netočno kopiranje iz knjige primerov, po kateri je prizore verjetno komponiral (fasces se namreč uradno nosijo z levo roko in čez levo ramo). Cas izdelave: prva polovica 2. st. po našem štetju, morda Hadrijanovo obdobje. je bila za prebivalstvo, posebno kmetsko, zelo huda ekonomsko-finančna v III. stol. Toda najhujši so bili prehodi sovražnih bar- barskih vojska. Zahodnih Gotov, Markoma- nov, Hunov, Vzhodnih Gotov, Frankov, Lan- gobardov, ki so po zgrajenih prometnih smereh stremeli iz Panonske kotline v Pad- sko nižino in proti Rimu. Hudi so bili tudi iprehodi rimskih vojska samih, ki so se voj- skovale zdaj za enega zdaj ?a drugega svojih spretnih vojskovodij, ko so se med seboj borili za prestol. Ta obdobja — težko um- Ijiva v luči poznoantičnih, tolikokrat neza- nesljivih, celo nasprotujočih si virov— bo mogla prav osvetliti samo arheološka veda, ko bodo izkopavanja zajela kar največ na- šega ozemlja.* S tem da je stopil na poznejše slovensko ozemlje rimski legionar, rimski uradnik in rimski svečenik, je dobilo življenje staro- selcev seveda povsem drug okvir in počasi tudi drugo vsebino. Čeprav so domačini imeli svojo kulturo, religijo, celo svojo Uipravo, so se morali poslej tem bolj od- rekati starim šegam, v čim tesnejše stike so prihajali z novim gospodarjem. In kdo ni prihajal z njim v stik? Hribovski kmet je moral plačevati davek, pomagati s tlako pri vzdrževanju ceste. Koliko se jih je navzelo novega duha v vojski, s katero so se pre- mikali iz taborišča v taborišče po celem imperiju — le malokateri so služili v do- mačih pomožnih enotah, imenovanih cohor- ies montanorum in podobno. Uradni jezik je bil latinski. Deloma na novo zasnovana mesta deloma stare, z nasipi utrjene postojanke, ki so po- stale sedež večje ali manjše upravne pod- enote, so izžarevale z gospodarsko in uprav- no organizacijo, ki je bila, kakor oficielni državni kult, v rokah priseljenih rimskih uradnikov — nov dnh in naziranje, nove verske elemente, celo nova osebna imena (slika 3) med ljudstvo na deželi. Prvi novi naseljenci, ki so se pomešali med staroselce, so bili veterani. Z njimi se je domorodno prebivalstvo kmalu stopilo v enoto. Za njimi pa so se ustalili v teh krajih tudi drugi, ne le Rimljani — ki so bili celo v manjšini — novi naseljenci, ko- lonisti iz vseh vetrov rimskega imperija. Na ta način se je v teku desetletij ustvai'jal poseben etnični sklop, ki ni bil več keltsko- ilirs;ki, še manj bi ga mogli imenovati kar enostavno rimskega — ustvarila se je po posameznih provincah rimskega imperija različno obarvana etnično-kulturna enota, ki se v klasični arheologiji označuje kot provincialno rimska. Obsega tisto pre- bivalstvo, ki se je novega življenja aktivno udeleževalo in ga asimiliralo. Provincialna kultura je pomenila v pri- meri s staro rodovno kulturo in ureditvijo napredek in marsikatera blagodat v novem življenju, ki je prineslo s seboj urejeno go- spodarstvo, še posebej pa blaginjo miru 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prvih 200 let v imperiju, je pomagalo, da se je prebivalstvo laže vključevalo v novo državno organizacijo. Na kulturno presnav- Ijanje domačinov je Rim deloval s svojo silnostjo, s svojim veličastjem. Vendar iSO se tistega dela prebivalstva, ki je še živelo odmaknjeno po hribovitih pre- delih, koniservativnih kmetov ali ženstva, ki se je manj gibalo v javnosti (slika 1, 3), nove pridobitve oprijele le kot se belež oprime stene. Navade so še dolgo ostale stare in ljudje so se še dokaj časa noisili po starem, tako da na rimskih spomenikih, pisanih sicer v latinščini, pogosto vidimo upodob- ljene rodovne noše. Le počasi se je medtem spreminjala tudi socialna struktura Ijndstva, ko je iz ro- dovne skupnosti prešlo v sužnjeposestniški red, ki ga je prinesel novi gospodar hkrati z urejenim denarnim prometom in velefpo- sestniškim gospodarstvom. Ko je v III. in IV. stol., v dobi počasnega razkrajanja notranjih sil v imperiju in v dobi zunanjih nemirov, postajalo življenje bolj in bolj negotovo, sta se čedalje bolj izkoriščani kmečki in suženjski stan priključevala vdi- rajočim barbarom, medtem ko je romansko in poromanjeno prehivalstvo izumiralo, ozi- roma se umikalo v ugodnejše pokrajine. S tem je domacins'ki element prišel zopet do večje veljave, kakor kaže arheološka veda. Ker so kmetje zapuščali svoja mala, sužnji pa ogromna posestva, je gospodarstvo v imperiju naglo propadalo. Oblast je sku- šala preiprečiti polom s strogimi ukrepi, ki so poljedelce končno pod smrtno kaznijo vezali na zemljo. Iz teh poljedelcev, deloma bivših sužnjev, ki so jim dali zemljo v ob- delavo pod istim pogojem, se je ustvaril nov stan kolonov. Podobno je izgnbljalo nekda- nje ugodnosti mestno prebivalstvo. Revščina te dobe se zrcali v najdbah, ki v nobenem pogledu ne dosezajo tistih iz prvih stoletij, ko je provincialno-rimska kultura doživljala vzpon in višek tako v ekonomskem, social- nem, kakor tudi v političnem smislu. Rimska kultura in njene pridobitve so bile raznolike. Obsegale so od grajenih mest in cest — ki so vezale odročne pokrajine, gore in ravnine, povezovale Donavo z Ri- mom, prenašale dajatve, pošto, vojsko in promet — množico pridobitev vse do krščan- stva, ki se je kot nova svetovna konceipcija nagloma razraščala na antičnih duhovnih tleh. O vsem tem govorijo izkopanine pri nas. Le-te so vsakovrstne, ene bolj, druge manj važne, gotovo pa spadajo med silno po- membne tiste, ki nosijo napise. Antični napisi so se ohranili predvsem na kamnih: miljniki, oltarji bogovom, posvetil- ni kamini cesarjem, gradbeni in zahvalni napisi, nagrobniki; pogosti so tudi na ko- vinskih in glinastih predmetih, kjer imajo različen vsebinski značaj, na primer urad- nih aktov, posvetilnih in urotilnih napisov v svetiščih ali pa označujejo lastnika (na iprimer čelade) ali žig izdelovalca: na ope- kah, oljenkah, posodju, fibulah. Včasih je izreden slučai^ohramil^^ Slika 3 CIL III 5101. Zgornja Vižinga, obč. Radlje ob Dravi. Vzidan v cerkvi Sv. Ilja; najdišče neznano. (Morda isto kot CIL III 5102). C(aio). lulio. Accis. f(ilio) \ Cisiaco. et | Devognatae. Ati I onis filiae. uxso(ti) [ Florus et Valerius | filii, et Brogima [ ra. filia | d(ioi). ffecerunt) : Gaju Juliju, Accis- ovemu sinu, Cisiacu ter (njegovi) ženi Devognati, Ationovi hčeri — postavili (živi) Florus in Valerius, sinova, in Bro- gimara, hči. Marmorna nagrobna plošča s preprosto uokvirjenim na- pisom; širina 64 cm, višina 59 cm, višina črk 5.5 — 4 cm. Lepo in vešče oblikovane črke, kakor tudi ^I-longat (dolgi I), posebno pa praenomen Cams in gentile lulius, kažejo, da je pokojni .prejel rimsko državljanstvo prejkone v obdobju cesarjev iz julijsko-klavdijske rodovine. Torej je nagrobnik postavljen v d,rugi polovici 1. stol. Sinova poromanjenega očeta sta prejela že latinski imeni, med- tem ko hčerka — ženske niso prihajale v stik z javnostjo — še keltsko. Beseda cisium,-ii,n. pomeni lahek voz na dve kolesi in je keltskega izvora; izvedenka cisiacus pomeni verjetno nastavljenea vozniške postaje, vozarja, voznika, človeka, ki se bavi z izdelovanjem lahkih voz, ali ki je doma iz takega izdelovalnega centra. Ker je imel pokojni ta vzde- vek, ga je prejel prejkone od poklica. V službi se je moral posebej izkazati, da je dobil državljanske pravice, ki so jih tedaj redko in neradi podeljevali provincialcem. 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skane napise na stenah poslopij, ki so jih v zadnjem času odkrili na primer na Šent- alénski gori pri Gospe Sveti. Med doslej poslednjimi rimskimi kame- nitimi spomeniki na slovenskih tleh je na- grobnik škofu Gaudenciju (Al J 16), danes vzidan na cerkvi Sv. Pavla v Preboldu (okraj Celje okolica), o katerem domnevajo, da je imel v Celeji svoj sedež. Časovno spada v prvo polovico VI. stol. Petdeset let kasneje pa se je že umaknil pred prodi- rajočimi Slovani v starodavno Italijo — morda skupno s poslednjimi Romani, ki so se umikali — >yepiscopus quidam Johannes^, neki škof po imenu Johannes, najbrž tudi iz Celeje. O napisu za škofa Gaudencija bi torej lahko dejali, da je poslednji glasnik umirajoče antike pri nas in hkrati že zna- nilec srednjega veka, poslednji kamen ro- manstva, ki se je moralo kmalu nato umak- niti s te zemlje, da so jo poselile slovanske družine. * Eno mesto iz antične literature pa naj vendar na- vedem. Vzeto je iz 60. pisma sv. Hijeronima (pisano 1. 396), ki je bil doma z mejnega področja med Panonijo in Dal- macijo, iz krajev in iz hiše, kjer je bil celo še v tistem obdobju materni jezik ilirski (c. Ruf. L). Njegov dom so Goti okoli 378 požgali. »Srce mi zastaja, če premišljujem, kako gre danes vse po zlu. Dvajset in več let Slovenija« pozvala ljubljansko Filharmonično družbo, naj se konstituira kot prvo slovensko glasbeno dru- štvo, čas še ni dozorel. Ce bi se to izgodilo in bi nastal nekak kompromis med Slovenci in Nemci, bi ta zelo verjetno slovensikemu glasbe- nemu razvoju tudi mnogo več škodoval kot koristil, saj je jasno, da iz takratne Filharmo- nične družbe v tistem obdobju družbenega raz- voja na Sloveniskem nikoli ne bi moglo- nastati izrazito slovensko glasbeno združenje. Tako je s svojim odklonilnim, skoraj zasmehovalnim stališčem nasproti »Sloveniji« nemško vodstvo Filharmonične družbe izvrstno ipripomoglo-, da se ni zgodila napaka, ki bi lahko usodno ali vsaj za daljšo dobo silno škodovala samobdt- nemu razvoju slovenskega glasbenega udejstvo- vanja. V letu 1872 pa je bil čas zrel, seveda v drugačnem smislu kot 1848. leta, ko dunajska »Slovenija« še ni znala realno presoditi razvojnih možnosti slovenskega glasbenega razvoja. Sedaj pa je bilo narodnostno gibanje Slovencev že uspelo dejstvo ter je pozitivno vplivalo tudi na kulturni razvoj. Zato pa so že bile naloge, ki bi jih morala izipolnjevati slovenska glasba, mnogo jasnejše, pa tudi glasbeni kadri so bili Anton Nedvčd 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kljub tehničnim pomanjkljivostim že obsežnejši. Prav zdaj je bila prilika in tudi neizogibna razvojna nujnost za realizacijo matičnega glas- benega /združenja, ki je dobilo svojo konkretno podobo z osnovanjem Glasbene Matice v Ljub- ljani. USTANOVITEV Ze 1871. leta je »Slovenski Narod« v svoji 75. številki poročal, da je »meutroidljivo delavni ^'odja zbora čitalniških pevcev gospod Vojteh Valentai« »jako lepo misel sprožil, za katero se že delajo predpriprave, da se uresniči Ta misel je ustanovljenje ,glasbene matice'...«. Prvenstvo za to idejo sicer pripisujejo tudi učitelju Blažu Kuharju, ki da se mu je baje v glavi porodila misel, da bi Slovenci dobili glasbeno društvo in ki naj bi to povedal Valenti^. Kateremu od obeh gre prvenstvo, sicer res ni pomembno. Dejansko pa je gotovo bil Valenta tisti, ki je idejo uresničil in je imel odločilno vlogo v Glasbeni Matici vse do svoje smrti. Čeprav so z njim in poleg njega sodelovali še mnogi, med njimi tudi izraziti glasibeni delavci, je nedvomno bil on tista močna osebnost, ki je novo ustanovljenemu združenju vtisnila najznačilnejši pečat ter mu s svojo raz- gledanostjo in muzikalno, zlasti organizacijsko sposobnostjo in verno nacionalno zavestjo po- sredovala velik polet. Manj ko leto zatem, ko je »Slovenski Narod« objavil omenjeno novico, je bila Glasbena Matica že ustanovljena. Kot do- kazujejo aikti deželne vlade, je ustanovitev Glas- bene Matice formalno predlagal Anton Nedved s tovariši, to je z »osnovalnim« odborom, ki so ga po poročilu »Slovenskega Naroda« sestavljali poleg Nedveda še Anton Foerster, Vojteh Va- lenta, Viktor Bučar, Fran jo Ravnikar, Peter Grasselli, Anton Jentel, Franjo Drenik, Dragotin Žagar, Karol Bleiweis, Andrej Praprotnik in Emil Gutman^. Deželna vlada uistanovitvi ni ugovarjala in je dne 7. junija 1872. leta Glasbeno Matico in njene statute res odobrila. Na aktu, priloženem tiskanemu izvodu »Pravil Glasbene Matice v Ljubljani«, _ki nosijo datum 31. maja 1872, je pripisano: »Osnova druživa: ,Glasbena matica' ise ne prepoveduje na podlagi teh pravil.« Podpisan je deželni predsednik Wurzbach.^ S tem je bila Glasibena Matica priklicana v življenje in v septembru istega leta je javila ljubljan- skemu magistratu, da bo njen prvi občni zbor 24. septembra. Vlogo sta podpisala Franjo Rav- nikar kot »prvomestnik« in Valenta kot tajnik.^, V odbor so bili na prvem občnem zboru izvoljeni Ravnikar kot predsednik ter Franjo Drenik, Anton Jentl, Anton Nedved, Andrej Praprotnik, Peter Grasselli, dr. Ambrožič, Josi|p Nolli, Viktor Bučar, Leopold Belar, Dragotin Žagar in Vojteh Valenta, torej večinoma člani »osnovalnega od- bora«, ki pa so bili pomnoženi z nekaterimi drugimi osebnostmi slovenskega kulturnega živ- ljenja. Med odborniki so bili tudi nekateri ta-- kratni pomembnejši islovensiki glasbeniki: Ned- ved, Nolli, Belar, Valenta. Kmalu je Glasbena Matica začela zbirati tudi ustanovne člane, med katerimi so bili poleg Valente, Bleiweisa in nekaterih drugih slovenskih političnih ter kul- turnih delavcev tudi graščak in državni poslanec Viljem Pfeifer, graščak Karol Rudež, skladatelj in zdravnik Benjamin Ipavec ter operni pevec Fran Gerbič, ki je bil pozneje več desetletij vodja Matične glasbene šole.* Krog ustanovnikov je Glasbena Matica kasneje še razširila in jim priključila razne osebnosti, kot so bili ljub- ljanski iknezoškof, poznejši goriški nadškof in kardinal Jakob Missia, dr. Ivan Tavčar in dr. t Josip Vošnjak.' Novo društvo je torej že v vsem začetku svojega obstoja ebralo okoli sebe takrat najpomembnejše osebnosti slovenskega javnega življenja in je že v prvem letu svojega obstoja imelo razmeroma visoko število- članov. Tako je štelo v oktobru 1872. leta čez dvestO',^ decembra istega leta pa čez 250 članov, med katerimi je bilo celo 20 ustanovnikov.* To zanimanje za Glas- beno Matico dokazuje, da se je slovenska javnost v dokajšnji meri izavedala, kakšno vlogo utegne imeti novo združenje v razvoju slovenskega kul- turnega življenja. Da se ne namerava omejiti le na Ljubljano, marveč razširiti svoj vpliv na vse slovensko Oizemlje, je Glasbena Matica že v trenutku svojega nastanka dokazala s tem, da je postavila svoje poverjenike, ki so imeli spočetka prvenstveno nalogo v zbiranju članov Glasbene Matice. Med prvimi poverjeniki so bili FranjO' Stoječ, nčitelj v Kranjski gori, ki je bil poverjenik za Gorenjsko, idrijski učitelj in glas- benik Feliks (Srečko) Stegnar za Notranjsko, odvetniški koncipient v Krškem Matija Sušteršič za Dolenjsko, učitelj v Mariboru Josip Miklošič • za Štajersko, učitelj Anton Stöckl iz Velikovca za Koroško, in skladatelj Leopold Cvek, učitelj v Nabrežini, za Primorsko. S tem je zajela vse slovenske predele in jih aktivno vključila v svoj dek&rog," ki ga je kasneje še nadalje razširjala. Tako najdemo med »poverjeniki« ali — kakor so se ti imenovali tudi — »zunanji odborniki«, tudi Danila Fajglja, Janka Zirovnika in pesnika Simona Gregorčiča.** CILJI Da je tako lazpredla torišče svojega delo- vanja, je Glasbena Matica morala imeti jasen program. Tega si je postavila že davno pred ustanovitvijo. Cit. »Slovenski Narod« je že v 1871. letu pisal, da »bi bil namen druztvu izdajati dobre muzikalije, podpirati skladatelje v vsakem oziru in posebno skrb imeti za to, da se slovenske narodne pesmi in napevii .zbirajo. Tudi cerkveno petje bi glasbena matica gojila ...« V svojih pra- vilih je vse te in druge cilje Glasbena Matica še bolj konkretizirala.*^ V § 1 je navedla, da je namen društva »vsestransko podpirati i gojiti slovensko narodno, glasbo«. V § 2 pravii: »Društvo si bode torej prizadevalo pomagati, da vzraste slovenska glasbena literatura in za tega del j misli: a) na tsvitlo dajati dobre .slovenske kompo.zicije za cerkev, šolo in dom in raapisavati darila za najboljša domača glasbena dela; b) nabirati po celej slovenski zemlji narodne pesmi, ki se na- hajajo med narodom in skrbeti za to, da se te pesmi v lepo uredjeni zbirki na svitlo dajo; ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA c) skrbeti, da se osnuje glasbena knjižnica, v katero imajo sčasoma priti vse izvirne domače in vse poslovenjene ter kolikor bode mogoče tudi vse druge izvirne slovanske kompozicije, kakor tudi jjodučne knjige o glasbi iz vseh izobraženih jezikov; d) naipravlijati muzikalne produkcije; e) utemeljiti po Slovenskem po mogočnosti pev- sko-glasbene šole«. To so bile naloge, ki so zajele tako rekoč vso glasibeno dejavnost: izdajanje skladb, ohranjanje in zbiranje slovenske glas- bene folklore, prirejanje glaslienih nastopov in koncertov ter osnavljanja glasbenega šolstva. Da bi Glasbena Matica dala čim več spodbude za skladateljsko delo, je njen pravilnik v svojem § 9 določal, da ožji odbor odloča skladateljem in piscem tekstov primerne nagrade »po moči društvenega imenja«. Ti nadvse stvarni cilji Glasbene Matice so seveda zaskrbeli Filharmonično družbo, ki ji osnovanje Glasbene Matice ni moglo biti všeč, saj je biilo jasno, da jo bo ta prej ali slej izpod- kopala in že v samem začetku vsaj omejila v njenem udejstvovanju. To kažejo vsa drobna poročila iz tistega časa, pa tudi način dela Fil- harmonične družbe, ki si je na vso moč priza- devala, da bi v naslednjih letih držala z Glas- beno Matico korak in ohranila svojo veljavo in vipliv. Najtbolj jasno in nedvoumno je tolmačil ustanovitev Glasbene Matice ob proslavljanju 200-letnice osnovanja Academiae Philharmonico- rum Emil Bock, ki je v brošuri, izdani ob tej priliki, zapisal tudi tole: »V Avstriji vedno bolj in bolj se razširjajoča ljudska gibanja tudi Kranjski niso- bila prihranjena s svojimi ne- ugodnimi posledicami za družabno življenje. Leta 1872 je bilo osnovano v Ljubljani slovensko glasbeno društvo Glasbena Matica, ki se je spo- četka Ibavilo le z izvajanjem narodnih pesmi. Kmalu pa začne izvajati večja glasbena dela, večinoma slovanskega izvora, osnuje se slovenska glasbena šola, in tako izačne Glasbena Matica tekmovati s Filharmonično družbo, kateri od- vzame del tal, na katerih je ta postala velika.«" Povsem razumljivo! Tekmovanje se je začelo in stvarnemu opazovalcu ni moglo uiti dejstvo, da bo v tej tekmi zmagal idejno globoki, interesom slovensikega ljudstva predani duh Glasbene Ma- tice, s tem pa mlad, čvrst, svežih sil poln narod, ki se mu je obetala bodočnost. Ta zavest je bila za Filharmonično družbo toliko bolj grenka, ker so se posledice, ki so bile odločno v korist no- vega društva in v škodo Filharmonične družbe, začele kazati prav kmalu. Svojo prvo skrb je Glasbena Matica posvetila izdajanju izvirnih slovenskih skladb in zbiranju narodnih pesmi, pa tudi pripravljanju šolskih pevskih knjig, česar se je z uspehom lotil Anton Nedvčd. Ta je uredil zbirko šolskih knjig pod nazivom »Slavček« v treh zvezkih, ki so bili nekajkrat ponatisnjeni. V letih 1872—1878 je Glasbena Matica izdala vrsto raznih posamičnih skladb ali zbirk skladateljev Nedvčda, Gustava in Benjamina Ipavca, Foersterja, Gerbiča, An- gelika Hribarja, Kamila Maska, Fleišmana in raznih drugih slovenskih skladateljev, ki so več ali manj vsi vneto sodelovali z Glasbeno Matico in ji na različne načine pomagali v realizaciji njenih smotrov. Glasbena Matica jim je s svojo sistematiko, ki je dala v bodočnosti slutiti velike uspehe, nudda vso podporo in je zato bilo ra- zumljivo, zakaj so se strnili okrog nje. Med pomembnejšimi izdajami omenjenega razdobja so bile zbirke pod naslovom »Glasbena Matica« (zvezki I—VI) ter B. Ipavčevi samospevi »Mi- lotinke« (I, II). Svoje izdaje pa je Glasbena Matica začela z Nedvedovim solom za bariton s spremljevanjem klavirja, »Zelje«." Ta priza-~ devanja Glasbene Matice |pa niso imela zgolj lokalnega, ljubljanskega značaja in niso bila namenjena zgolj potrebam pevskega zbora ljub- ljanske Narodne čitalnice. Imela so mnogo širši, vseslovenski karakter. Hotela so dati slovenske- mu ljudstvu konkretno gradivo — izvirne slo- venske skladbe, s tem pa so hotela spodbuditi k petju slovenske pesmi in dvigniti zanimanje za zborovsko glasbo. To so tudi dosegla. Po vsej slovenski zemlji se je zanimanje za petje, za slovensko petje silno dvigalo, povsod so- se osnav- Ijali pevski zbori po vzoru pevskega zbora ljub- ljanske Čitalnice, s katero je bila Glasbena Ma- tica ljubljanska v najtesnejših delovnih in idej- nih stikih. Uspehe vsega tega hotenja kaže tudi poročilo Vojteha Valente občnemu zboru Glas- bene Matice 18. aprila 1876, v katerem pravi, da je pevski izbor ljubljanske Čitalnice skupno z Glasbeno Matico siklenil ustanoviti pevsko zvezo za vse slovenske pokrajine, »kar bode gotovo vsak pravi domoljub z veseljem po svoji moči podpiral, ker v pesmi je moč in tudi s pesmijo si branimo in ohranimo našo narodnost.«'-'' Ta formulacija dokazuje, da je bil poleg negovanja slovenske pesmi in glasbene kulture na sploh namen prikazanih stremljenj Glasbene Matice in Čitalnice nadalje dvigati in utrjevati slo- vensko narodno zavest in tako sodelovati z osta- limi enakimi ali sorodnimi težnjami na Sloven- skem ter sočasno tudi podpirati cilje slovenskih političnih prvakov. Podobna stremljenja, zdru- i Zapisnik 1. seje osnovalnega odbora GM dne 21. julija 1872 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Žena s hotenjem ;po očuvanju slovenske ljudske pesmii, so vodila Glasbeno Matico tudi v njeni skrbi za zibiranje tega gradiva. V ta namen je cesto razpisovala tudi nagrade in je v tej smeri dosegla iznatne usipebe.*" V smislu svojih pravil si je Glasbena Matica prav tako od vsega začetka prizadevala izboljšati slovensko- cerkvenO' glasibo. To je sicer že več desetletij pred tem Gregor Rihar s svojim delo- vanjem dokaj dvignil, vendar so se nekatere neprimerne navade, ki so bile v nasprotju s poj- movanjem značaja cerkvene glasbe in petja, ohranille in viztrajno čuvale. Tako je še v 1872. letu nek »glasboljub« poročal, da je slišal v farni cerkvi nekega slovenskega mesta četverospev, ki so ga za Marijino pesem peli na melodijo »Tebe kličejo solzice«, v drugi pa »Tantum er- go« na napev »Po jezeru bliz' Triglava«. Ta pisec se je tudi razburjal, da poleg tega »igrajo naši orgljavci polke, valcerje, marše in tako šušmar- stvo, ki je jjripravno za kak ,ringlspier, nikakor pa za bo'zji hram«.*' Glasbena Matica se je — verjetno po iniciativi Antona Nedveda — čutila dolžno, da s svoje strani prispeva k odstranitvi talkih in podobnih napak. Z željo, da bi slovenski skladatelji napisali kaj ustreznih skladb, je raz- pisala nagrado deset igoldinarjev v srebru za najboljšo- kratko slovensko- mašo, ki naj bi bila za »žensko-mo-žki četverospev s spremljevanjem orgelj«.*^ Nagrado je prejel D. Fajgelj za svojo »Sveto mašo«, ki jo je tudi izdaila, kakor je kas- neje natiisnjila tudi A. Hribarjeve »Zdihljaje k Mariji DevI0I proračunu kar 1384,27 goldinarjev na leto. Na prošnjo mestne uprave za pomoč k stro- škom razsvetljave so obljubili deželni stanovi prispevati po 200 goldinarjev na leto. Enak znesek je obljubila tudi ttprava davka za tobak, dokler se ne bi usitanovil poseben sklad za mestno razsvetljevanje. Trgovci so se zavezali plačevati po 170 goldinarjev na leto, a gostil- ničarji in kavarnarji so namerjali dodajati 357 goldinarjev. Toda 'kljub temu je manjkalo še precej, kajti stroški za razsvetljavo so bili pre- računani na 1360 goldinarjev. V znatni zadregi je poslal magistrat štiri ugledne meščane nabirat prostovoljne prispevke. Nekatere opazke na nabiralnih polah so prav zanimive. Več umazancev je zapisalo kar kratko in malo: »Ne dam nič!« Nekdo je pripomnil: »Ne morem nič dati, ker mi je bila stanovanjska najemnina povišana.« Zopet drugi je pripisal: »Za razsvetljavo naj plačujejo ponočnjaki, ki lazijo po veselicah.« Hišni posestnik v Gosposki ulici se je ovekovečil na poli takole: »Cemu neki razsvetljevati mesto! Zaradi varnosti tega ni treba, v Ljubljani ni nikdar ponoči kdo napaden, akoravno ni razsvetljena, pač pa so znani napadi v drugih mestih s krasno razsvetljavo. Naj ostane torej mesto tudi vnaprej brez razsvetljave, saj je tudi doslej ni imelo!« Prebivalci na Starem trgu so se tudi protivili novi napravi. Saj so pripomnili: »Čemu raz.svetljava? Ne po- trebujejo je ne plemiči ne meščani. Prvi naj si svetijo sami, kadar hodijo ponoči z doma ali obiskujejo reduto. Meščani hodijo pa že tako zgodaj spat. Razsvetljava koristi le obiskovalcem plesnih veselic, kavarn in gostiln.« Pogled na nekdanje križišče pred današnjo glavno pošto. Desno je vidna še stara ulična svetilka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Spričo takega razpoloženja do mestne raz- svetljave, ki ga kažejo .navedene in podobne pripombe, so mogli nabiralci zbrati komaj 18? goldinarjev 54 krajcarjev. Kakor je spredaj rečeno, so morali lastniki vogalnih hiš ob požarih že tako razsveiljevati ceste ali ulice. Zategadelj so bili pripravljeni posoditi domače svetilke v korist javne blaginje. Dasiravno je ugotovila posebna komisija, da niti polovica hiš nima svetilk, so jih vendarle našteli 214, ki so bile seveda kaj različne oblike in velikosti. Gosposka je pritiskala na vse mogoče načine na mestno upravo, da bi zažarele svetilke vsekakor na dan novega leta 1795. Toda želji se nikakor ni moglo ustreči, ker ni bilo za ta namen denarja. V tej stiski se je ponudil trgowc Merl, ki je bil pripravljen, posoditi vsoto, potrebno za razsvetljavo. Povrhu je bilo ukazano obrtnikom, ki bi jim razsvetljava mesta najbolj koristila, da morajo imeti pred o.bratovališči svetilke. Ukaz je prizadeval predvsem go-stilničarje, ka- varnarje in trgovce. Ker si je mestna uprava omislila 217 novih svetilk, se je povečalo njihovo število na 431, kar je tačas popolnoma zadostovalo danim potrebam. In tako je bila dne 1. januarja 1795 Ljubljana prvič razsvetljena, wndar v splošno nezadovoljstvo na eni strani kresije (političnega okrožnega urada), na drugi pa vsega meščanstva. Dogajalo se je namreč, da so ugašale svetilke kar druga za drugo že okoli devetih, torej prav ob času, ko je bila razsvetljava najpotrebnejša. Prižigalci so dolžili trgovca Merla, češ da do- bavlja slabo olje. Enako so mislili tudi hišni posestniki, ki so sami oskrbovali svoje svetilke. A mimo tega itudi svetilke niso bile pravdno narejene. Zakaj njihova svetloba se je odbijala bolj na zidovju, kakor na cesti, ker so bile odprtine svetilk premajhne za daljše gorenje. Zaradi tega pa, ker so se izdatki za razsvetljavo čedalje bolj večali, so se odločili prispevati zanjo: loterija 32, tobačna uprava 18, knezoškofijski Ordinariat 15, prisilne delavnice 15, cerkve: stol- nica 30, Marijinega oznanjenja 5, sv. Jakoba in sv. Florijana vsaka po 10, meščanska bolnica 20, ljubljanski trgovci 170, lekarnarji 24, kavarnarji 64 in pivovarnarji 23 goldinarjev. Magistrat je namestil deta 1797 nadzornika mestne razsvetljave v osebi Nikolaja Zenkerja ter zamenjal stare svetilke z novimi zvonaste oblike, kakršne so uporabljali na Dunaju. Računski zaključek, tičoč se razsvetljave, s po- slednjega dne meseca oktobra leta 1798 izkazuje 2749 goldinarjev prejemkov in tele izdatke: za nove zvonaste svetilke 648.34, za slepiče 28.20, za dela: kleparska 817.28, ključavničarska 843.10, tesarska 40.20, pleskarska 82.23, steklarska 9 in mizarska 42.19 gld. Presežek je izkazan z 238 gld. Kot primer, kako so tedaj oddajali v zakup javno razsvetljavo, naj navedemo naslednjo po- godbo: Zakupna pogodba, sklenjena na koncu navedenega dne med c. kr. policijsko direkcijo in gospodama Janezom Juri- jem in Josipom Grünwaldom kot najemnikoma tukajšnje mestne razsvetljave. 1. Policijsko ra\Tiateljstvo daje mestno razsvetljavo v zakup Janezu Juriju in Josipu Grünwaldu za deset zapo- rednih let, in sicer od 1. septembra 1798 do 31. avgusta 1808 leta za letnih 2030 goldinarjev, izplačanih v treh četrtletnih participatnih obrokih in sicer konec novembra, februarja in maja. Izplačilo se vrši iz fonda za razsvetljavo in brez varščine. 2. Iz istega zaklada je treba nabaviti 500 kosov svetilk z d.vojnim nasadom (Einsatz) za 600 luči, 500 slepič (Blen- den) in 500 opor (Stützen), ki se morajo po zakupni po- godbi v dobrem stanju vrniti. 5. Najemnik sme sam sprejemati v službo potrebno osebje, ga plačevati in tudi odpustiti. O tem pa vodi nadzor policijska direkcija. 4. Za laterne, poškodovane po viharju, ne odgovarja najemnik. Popravilo in nova nabava se plačata iz fonda za razsvetljavo. 5. Za luči, pokvarjene iz neprevidnosti, malomarnosti ab objestnosti, odgovarja storilec te škode. 6. Pri razsvetljavi zaposlenemu osebju se med delom dovoli bivanje v policijski stražnici. 7. V primeru, da najemnik potrebuje dejanske pomoči, se mu mora ta nuditi. 8. Nasprotno pa se ta zaveže, da bo od 15. decembra do 15. aprila vsakega leta poskrbel, da bo skozi 22 noči v mesecu luč gorela od zvonjenja na Gradu v mraku pa do polnoči. Ob večerih ipa, kadar se vrše veselice v reduti, do končane prireditve. 9. V primeru požara je treba nemudoma osvetliti kraj nesreče v vsakem .nočnem času. 10. V takih primerih povzročena škoda pri laternah se plača iz fonda za razsvetljavo. U. Pri novi nabavi latern iz tega fonda je treba plačati za vsako luč letno 6 gld 50 kr. 12. Kadar več luči dalj časa iz nepredvidenih vzrokov ostane neprižganih, tedaj je treba prej določeni znesek od zakupa odšteti. 13. Ce se pred enim letom odpovedni rok ne izvrši, tedaj ostane pogodba veljavna za nadaljnjih 10 let. V potrditev tega je treba spisati dve enako se glaseči najemni pogodbi, podpisani od obeh strank. Ljubljana, dne 28. aprila 1798. Dne 20. junija 1798 je policijska direkcija pred- lagala vladi, naj dovoli, da se od vsakega gol- dinarja plačanega vinskega daca določi en kraj- car za mestno razsvetljavo. Pobiralec tega daca, Miha Kern, je izračunal, da je letni .dohodek daca na vino 13.000 gld malo računan. Ako se računa za rsak vplačan goldinar 1 krajcar, tedaj dobi fond za razsvetljavo let- nega dohodka 216 gld 40 kr. Večina gostilničarjev je bila za tak prispevek, drugi so se pa zopet otepali tega plačevanja z izgovori, "da nočejo plačati, ker njihova okolica ni razsvetljena ali pa da plačujejo dac že na Fužinah, na Viču itd. Ker torej tudi na ta način ni bilo dobiti rednih prispevkov za razsvetljavo, je mestna uprava konec leta 1798 obremenila hišne jso- sestnike in obrtnike z davščino za razsvetljavo, ki pa jo je morala šiloma izterjevati. Razsvetljava se je polagoma izboljševala. Mesto so ponoči razsvetljevali le šest mesecev, to je od 15. septembra do 15. aprila. Z z'vx)- njenjem na Gradu so naznanjali, kdaj je bilo treba svetilke prižgati, ugašali pa so jih že ob 9. uri. Pozneje so .prižigali svetilke po letnem času. Tako so gorele poleti in pozimi do U. ure, a v predpustu vso noč. V mesecih juniju in juliju niso bila razsvetljevana predmestja Poljane, Gradišče, Zabjak, Šentpeter in Krakovo. 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Oddajo razsvetljave so razglašali z bobnom po mestu in z objavo v uradnem listu, in sicer ne le v Ljubljani, marveč tudi v Celovcu, Trstu in Gradcu. Tako se je priglasil za prevzem razsvetljave leta 1822 Jožef Kuppe, hišni po- sestnik v Gradcu, Gleissdorfergasse št. 46, ki pa se zanj spričo prenizke ponudbe ni mogel odločiti. Dne 20. maja 1809 so prispeli Francozi poti vodstvom generala Macdonalda tretjič v Ljub- ljano. Poleg drugih virov za dohodke je usahnil v tej dobi tudi fond iza razsvetljavo. Zato so ^ Francozi začudeni gledali, kako je bilo mesto v septembrskih nočeh slabo razsvetljeno, čeprav je gorelo tedaj 340 svetilk. Šef policije je takoj zahteval od maira pojasnila glede pomanjkljive razsvetljave. Le-ta mu je pojasnil, da je poleg drugih isikladov za mestne potrebe zaradi velikih vojnih dajatev tudi dohodek za razsvetljavo mesta popolnoma izčrpan. Kljub temu pojasnilu je policija določila 24 hiš, katerih iposestniki so morali skrbeti za svečavo toliko časa, dokler ne bo vprašanje razsvetljave končno rešeno. Odrejeno je bilo, da bodo pobirali od prevoznega blaga kakor tudi od vedra vina po 3 krajcarje za razsvetljavo. Do leta 1811 se je v ta fond toliko nabralo, da je bilo mogoče nabaviti novih 250 latem. Po odhodu Francozov iz Ljubljane (1813) je ostalo glede osvetljave vse pri starem, vendar so stvar leto .pozneje uredili tako, da je mestna blagajna krila vse stroške. Število svetilk se je povečalo na 349, ki so gorele od mraka do 11. ure fKMioči. Vso osvetljavo je vodil nadzornik, kate- remu je bilo dodeljenih 8 prižigalcev. Tako je ostalo do konca' leta 1821, ko so začeli dajati razsvetljavo v najem. Pozneje so dražbali mestno razsvetljavo za tri leta in zakupnik je moral založiti pri mestni blagajni jamščino. Mnogoletni najemnik mestne razsvetljave je bil Jakob Schorga (Zorga?). Mestni tajnik Janez Nep. Kosti je dobil nalog, naj pregleda vse sve- tilke, kaiterih število' se je vzpelo v teku let na 414, ter sestavi poročilo. Na le-tega osnovi so očitala oblastva imenovanemu zakupniku, da dosti premalo isikrbi za razsvetljavo po mestu. Zato je ta dal dne 1. februarja 1832 na zapisnik naslednjo izjavo: »Ker se ukvarjam že osem in trideset let z mestno razsvetljavo, poznam vse njene hibe in napake. Svetilke z zvonci vred so že tako stare, da nekaterih kljub ponovnemu popravilu ni moči več rabiti. Zategadelj ne morejo dolgo goreti in kmalu ugasnejo. Pokrovci mnogih svetilk so pregoreli. Posledica tega je, da že najmanjši piš luči pogasi. Zob časa je vratca svetilk tako oglodal, da se ne dajo več zapirati. Vzmetnice ne ustrezajo več svojemu namenu, posodice za olje puščajo, podstavki za svetilke so previsoki in se majejo, kar povzroča, da se olje precej iziliva. Vse navedeno meni samo ško- duje, ker razsvetljavo močno slabi. Zatorej prosim, naj se moje navedbe temeljito prouče. V zimskih mesecih in kadar so veselice, je treba svetilke nalivati do vrha. Tedaj se razlije dokaj olja, ker se svetilke zelo tresejo. Kleparski moj- ster Jurij Freiberger, ki jih popravlja že več let, naj jih natančno pregleda.« Ko je Freiberger po naročilu svetilke res pre- gledal, je ugotovil, da Schorgova (Zorgova) izjava ni pretirana. Policijsko ravnateljstvo je odredilo dne 24. februarja istega leta komisijo, da je dognala, je li Freibergerjeva ugotovitev zanes- ljivo resnična ali ne. Komisija se je prepričala, da temelji poročilo kleparskega mojstra na ne- ovrženih dejstvih. Mestni magistrat je nato sklenil, da je treba nedostatke čimprej in povsem odpraviti ter si omisliti 24 novih zvonastih svetilk. Jožef Mi chi, kleparski mojster v Beljaku, je vložil ponudbo glede novih svetilk. V njej je obljubljal, da hoče do prve polo\'ice meseca decembra leta 1832 izdelati 20 svetilk najnovejše oblike in kakovosti. Hkrati je poslal eno kot ogledek županu Janezu Nep. Hradeckemu s pri- pombo, da jo namerja namestiti osebno m pre- skusiti na kraju samem. Svetilki je določil ceno 12 gld, za njeno namestitev in za vožnjo v Ljub- ljano in nazaj v Beljak je zahteval 10 gld, obenem pa je tudi prosil, da se mu znesek izplača takoj po prvem uspešnem preizkusu svetilke. Ker so jK)nudbo sprejeli, je izdelal Michl dvajset svetilk, izgotovitev štirinajstih pa sta prevzela domača kleparja Jurij Freiberger (10) in Franc Kiinzner (4). Omenjena policijska komisija se je dne 30. av- gusta 1833 prepričala glede prednosti novih svetilk in kaikovosti olja ter sprožila misel, naj se stare, ne več uporabljive svetilke ocenijo in prodado. Razen župana so se udeležili pregle- dovanja tudi najemnika mestne razsvetljave in ljubljanski kleparski mojstri Freiberger, Kiinz- ner in drugi. Zakupnika mestne razsvetljave, pravkar imenovana kleparska mojstra, nista bila zadovoljna z Michlovimi svetilkami, češ da v njih steklo zelo rado popoka. Zato sta izrekla željo, naj se skuša nedostatek kako odpraviti. Magi- strat je plačal za steklo teh svetilk steklarju Francu Zešku 20 gld. Najemniki mestne razsvetljave so imeli dosti sitnosti z njo. Večkrat so jim očitali premajhno Nekdanji >Ballhaus< v Gradišču, kjer so se vršili razni j plesi. Svetilka na desni je lazsvetljavala prostor pred njim j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skrb za dobro luč, nadalje, da ne pazijo dovolj na početje svojih uslužbencev, da ne zagore luči o pravem času i. dr. Očitki so bili čestokrat seveda povsem neupravičeni. Talko- sta izginili v noči od 22. na 23. avgust 1883 dve svetilki s tečajema vred. Viseli sta na Čevljarskem mostu, torej prav v bližini tamkajšnje policijske stražarnice. Schorga, tedanji najemnik razsvet- ljave, je to naznanil takoj policijskemu ravna- teljstvu, boječ se, da ga ona prej ne pokliče na zagovor. Kmalu pa se je izkazalo, da je odnesel svetilki višji policijski stražnik Justil, ki se je tako prepričal o malomarnem izpol- njevanju službene dolžnosti tačasnega dežurnega stražnika. Svetilke je piolkvaril tu in tam mnogokrat snežni plaz s streh. V takem primeru je moral poravnati poškodbo hišni lastnik. Manjkalo pa tudi ni zlikovcev, ki so- iz objesti ali hudo-bije razbijali svetilke. Take so, če so jih zasačili ali pozneje ugotovili, prav občutno- kaznovali. Okrog leta 1836 so navajali dražbeni pogoji med drugim tudi to, da bo naznanjal pričetek razsvetljave veliki zvon na mestni hiši in da bodo morale goreti vse luči najpozneje pol ure zatem. Začetek razsvetljave bo naznanjen lahko pozneje, nikdar pa ne prej kakor Ob temle času: V novembru ob petih, v decembru in januarju o pol petih, v februarju in oktobru o pol šestih, v marou ob šestih, v aprilu -in septembru ob sedmih, v maju in avgustu o pol osmih, v juniju in juliju ob osmih. Policijsko ravnateljstvo je odredilo, -da morajo goreti svetilke do enajstih, v predpustu in ob dneh plesnih prireditev pa da se je treba rav- nati po posebnih določilih, po katerih naj gore po potrebi svetilke vso- noč. Po enajstih se je moralo prižgati na več krajih 20 starih svetilk, da so gorele do 3., a najdlje -do 6. ure zjutraj. A razen tega je dodalo isto ravnateljstvo svoji odredbi med drugim še naslednje: Za vsako sve- tilko, ki ne bo ob pravem času prižgana, bo treba plačati pri mestni blagajni kazen v tejle izmeri; za vsako- o-d 41 -novih neprižganih svetilk in zvoncev po pet goldinarjev, a za vsako izmed teh nedostatno prižganih svetilk po en goldinar; za vsako staro nezadostno razsvetljeno svetilko po 30 krajcarjev. Magistrat je moral skrbeti -za hranilišče svetilk in vse drugo iza njihovo prižiganje. Pred letom 1821 je dajal tako hranilišče na uporabo Viljem Korn breizplačno, samo da je bil oproščen na- stanjevanja vojakov. Pozneje je bilo hranilišče v takratni Krojaški ulici št. 258. V najem ga je dal Peter Pavel Eggenberger za tri leta proti letnim 75 goldinarjem. Nato je bilo hranilišče v plinarni in v pritličju na dvorišču magistrata. Leta 1864 so odpravili po oddaljenih pred- mestjih navadno oljnato svečavo in jo nado- mestili s petrolejsko. Svečava z oljem is 102 lu- čema je stala leta 1863 1967 goldinarjev 2 kraj- carja. Te luči so- gorele skozi celo leto 102.000 ur. Pri petrolejski svečavi pa je stala luč vsako uro, ako je bd stenj (taht)i 8 mm širok, 1,65 krajcarja, kar je znašalo na leto 1683 goldinarjev. Prižigalci so hodili proti večeru v hranilišče po očejene in z gorivom napolnjene svetilke. Te so razvrstili v prikladen zabojček, ki so ga odnesli bodisi na glavi ali pa v rokah. Zatem so odšli ob vsakem vremenu z lestvico na ramah opravljat svoj posel. Zjutraj so morali pobrati svetilke in jih odnesti v hranilišče. Svetilke in zvonce je bilo treba ne le dan na dan cediti in mazati, marveč vsako- leto vsaj dvakrat tudi korenito- očistiti -z gorko vodo. Zaposlenci pri tem delu so prejemali po krajcar od očejenega , kosa. Tu naj bodo omenjeni zdaj še krakovski ribiči, ki so iskali pozimi zaslužka kot svetilci (»pe- la jhtar ji«). V predpustu, ko je bdo precej plesnih zabav v reduti, kazini in tudi v tej ali o.ni boljši gostilni, so čakali pred -njimi ter se priporočali ¦ družbam, -da jim smejo z laterno svetiti domov ali pa iz tega v ono zabavišče. Z besedama »ša- fens pelajhten« so nagovarjali gospodo, ki se je izkazala hvaležno z desetico ali tudi s kozarcem vina. Do mala vsem povedanim skrbem, sitnostim- in težavam glede razsvetljevanja ljubljanskegab mestnega ozemlja se je pričel bližati konec v letu 1861, ko je prišlo -do tega, da dobi Ljub- ljana plinarno. Za uresničenje tega sklepa, da se vpelje plinska razsvetljava po Ljubljani, je že leta 1845 sprožil misel župan Janez Hra- decky. Vendar je stvar zaspala, -dokler ni v juliju 1851 poročal župan Mihael Ambrož o pripravah za napeljavo plinske razsvetljave po mestu. K posvetu v tej zadevi so bili povabljeni: stav- benik Withalm, zvonar Albert Samassa in kle- parja Paohner in Polak. Izvoljen je bil poseben odsek, ki naj prevzame vso skrb za nadaljnjo izvršitev nameravane osvečave. V tem odseku so bili: baron Codelli, Fidelis Terpinc, Pachner, Košir in Vollheim. Kljub vsem pripravam se zadeva glede nove plinske razsvetljave ni dosti pospešila. Mestni odbor je v septembru 1857 sklenil s Francem Peterco pogodbo za nadaljnja tri leta, da oskrbuje svečavo za letnih 4850 gol- dinarjev. Tako je bila plinska razsvetljava zopet odložena. Dne 23. decembra 1857 pa je prinesel list »No- vice« tole o-bvestilo: »Poprejšnji teden je zavoljo naprave mestne gasne svečave bilo ko-nečno po- svetovanje pri magistratu, h kateremu so razun mestnih odbornikov povabljeni bili še drugi zvedeni možje, kakor gospod profesor Mittels, g. Freiberger itd. Pervemu magistratnemu sve- tovavcu, gosp. Guttmannu gre res čast in hvala, da se za to ponočno olepšavo mesta goreče poganja. Pri poslednjem zboru so bile pravila ustanovljena, po katerih ljubljansko mesto ima pogodbo (kontrakt) skleniti z -drugo teržaško družbo, ktera se peča z oskrbovanjem gaznih svečav. Izperva bo dobilo mesto le 250 gaznih lamp, ker daljni konec predmestij ljubljanskih bojo zazdej še obdržali navadne laterne; veljala bo ta svečava nekaj čez 700011. Gazne cevi bojo po mestu tako peljane in položene, da bo iz njih vsaka hiša gazno svečavo dobivala, ako bo hotla in kolikor je bo plačala.« 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zaradi previdnosti je vprašal mestni magistrat ljubljanski občinsko oblast v Benetkah, kako se kaj obnese razsvetljava s plinom. Ta je odgo- vorila, da je naprava v vsakem pogledu realna, posebno za javno razsvetljavo. V seji mestnega sveta dne 22. maja 1858 so obravnavali pogodbo glede plinske razsvetljave med občino in tržaško družbo za napravo plinske razsvetljave. Po tej pogodbi je bilo pričakovati, da bo o sv. Mihaelu (29. septembra) 1859 raz- svetljava popolnoma vpeljana. Toda stvar se je z mrtve točke prav malo premaknila. Obljub- ljeni čas okoli sv. Mihaela je že minil, ljudstvo je zabavljalo in se jezilo na mestni odbor, češ da je ta vsega kriv. Toda vzrok je tičal drugod, Avstrijslka tržaška idružba za napravo plinske razsvetljave, ki je prevzela napeljavo plinske osvečave v Ljubljani, je imela pri veliki trgovski hiši v Trstu 400.000 gld naložene glavnice. Ta tvrdka je prišla na kant, z njo pa tudi tržaška družba v veliko zadrego, da ni mogla sikončati svojih obveznosti. Mestna občina ljubljanska je dala tržaški družbi 3000 gld are, kateri denar je sicer dobila vrnjen, a svečave ni bilo. Prvotno so nameravali postaviti plinarno na Zaloški cesti. Ker pa je bil ta prostor obkrožen od stanovanjskih hiš, se je stavbna komisija odločila za prostor »za vertmi«. V ta namen je ponudil Mihael Ambrož svojo njivo v izmeri 1350 kvadratnih klafter v šentpetrskem pred- mestju na kraju, kjer še danes stoji plinarna. Tudi se je zavezal poskrbeti za predor med šentpetr^kim predmestjem in živinskim sejmom, ki je bil tedaj na mestu današnje osnovne šole na Ledini. Tedaj še ni bilo Resljeve ceste. Dne 31. marca 1860 je predložil namreč ob- činskemu zastopništvu tedanji županov namest- nik Ivan Guttmann ponudbo s pogoji, pod katerimi bi bil voljan Anton Riediger iz Augs- burga zgraditi plinarno in položiti plinovodne cevi po mestu. Ker je bila i)onudba sprejeta, se je Riediger lotil nemudoma in tako pospešeno dela, da je mogla že dne 9. novembra 1861 za- goreli plinska luč v Ljubljani. Novo luč so najprej vpeljali po kavarnah, restavracijah in prodajalnah. Vsi ti lokali so sedaj kazali prijaznejše lice kot prej ob petro- lejkah. Posebno sta bili razsvetljeni Dunajska, danes Titova cesta in Zvezda. Zadnja je imela v svoji sredi kandelaber s petimi svetilkami, ki so prav odlično razsvetljevale vso okolico. Plinsko razsvetljavo so napeljali pri vseh mo- stovih, v Florijanski ulici, na Šentjakobskem, Starem in Mestnem trgu. Pred škofijo, na Polja- nah, Sejmskem (danes Krekovem) trgu, v Šol- skem drevoredu. Nemški (danes Križevniški) in Gosposki ulici, v Gradišču, Kolodvorski ulici, Šentpetrskem predmestju. Novem trgu. Dolgi (danes Dalmatinovi) ulici in Za zidom (danes Cankarjevo nabrežje). Za gostoto javnih svetilk je bila odločilna prometnost ulic, zato je razum- ljivo, da so bile ulice, od središča bolj oddaljene, manj razsvetljene. »Novice« iz leta 1861, "tr. 381, prinašajo glede nove razsvetljave to-le poročilo: »V soboto zvečer (9. nov. 1861) se je začela po štacunah in hišah pervikrat plinova ali gazna osvečava, ki daje prav svetlo, res lepo luč. »Veš, kako se ti luči pravi?« je vprašal fant fanta na Velikem trgu. »Kaj bom vedel, če je nikoli nisem videl?« mu odgovori. »Oče so mi rekli« — ga podučuje to- variš — »da je to ,kozja lue ali ,Gas-Beleuch- tunga'.« Ali ni se čuditi tej smešni predstavi, prosti Nemec in prosti Slovenec ne vesta, kaj je »gas«, enemu je »Geis« »Gas«, ta pa v nje- govem smislu prestavlja. Ali naj je že gazna luč ali (kozja luč, lepa luč je, kolikor se sedaj vidi, in nadjamo se da bo svečava tudi po ulicah prav svetla.« Seveda so mestni očetje poskrbeli tudi za raz- svetljavo rotoviža. V seji dne 17. junija 1861 so predlagali, naj se vpelje v mestni hiši 13 pla- menic in sicer: 8 na stopnicah in hodnikih obeh magistralnih poslopij, 5 pa na lestencu v sejni dvorani. Mestni odbornik Ferdinand Bamberg je tudi stavil predlog, naj bi podjetnik Riediger dajal plin privatnikom ceneje, ker 1000 kubičnih čevljev za 6 goldinarjev v srebru je le malo prehuda, medtem ko stane na Dunaju ista koli- čina le 4 goldinarje v papirju. Podjetnik je pojasnil, da v Ljubljani znižanje cene plinu trenutno ni mogoče. Javna razsvet- ljava ima sedaj komaj 241 luči, zasebna uporaba plima je pa prav majhna. Kar se tiče Dunaja, je pa stvar druga. Tam gori več tisoč plamenic, zato je cena lahko nižja. Pri velikih investicijah in pri čistem plinu, ki ga danes dobiva raz- svetljava, je znižanje cene nemogoče. Ena pla- menica ima svetilnost dvanajstih sveč. Po tej izjavi je prejel A. Riediger absolutorij s soglas- nim sklepom, da se mu izplača tudi vložena varščina. Dne 2. aprila 1863 je mestni magistrat romun- skega mesta Arada prosil pojasnila o plinski razsvetljavi v Ljubljani glede na njeno kakovost in ceno, ker namerava tudi tamošnja občina vpeljati enako svečavo. Z enako prošnjo se je obrnilo tudi ravnateljstvo Južne železnice na Dunaju, ki je nameravalo vpeljati plinsko raz- svetljavo na ljubljanskem kolodvoru, kar je bilo posebno ugodno zaradi bližine plinarne. Na obe vprašanji je bil odgovor vsestransko zadovoljiv. Prižigalcem ni bilo več treba snažiti svetilk in nalivati olja, marveč so na dolgih drogovih Stari »Figovec« z uličnimi kandelabri 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nosili prižgane gorilnike, v katerih je gorela s špiritom namočena vata. Poleg gorilnika je bila kljukica, s katero je odprl petelina pri sve- tilki, vtaknil gorilnik do odprtine plinovoda, nakar je zagorela luč. Pri ugašenju je samo potegnil petelina navzdol in luč je ugasnila. O mraku so se zakadili prižigalci iz mestne hiše pO' vseh ulicah, da so razsvetlili mesto, v jutranjih urah pa izopet ugašali. Plinarna prejšnjih svetilk seveda ni potrebo- vala. Zategadelj je dala mestna občina 180 svetilk (od 246 odvečnih) z razglasom v časopisju naprodaj, in sicer prvovrstne po 6, drugovrstne po 5 in tretjevrstne po 2 gld. Svetilke so kupili: prvovrstne pivovarnar Gaiser 2, trgovec Bürger v Kropi 4, Franc Mally v Tržiču 6 in Ijtdjljanski trgovec Valentin Supan za mesto Radovljico 4, drugovrstne pa mestna uprava v Kočevju 12 in ljubljanski trgovec Franc Schantel 6. Leta 1908 ise je pričelo montiranje svetilk z Auerovo lučjo. Auerova luč, ali bolje Auerov gorilnik, razžarja »nogavico«, pavolnato ple- tivo ali drugo, napojeno z raztopino alumi- nijevega ali litijevega oksida. Svetilnost se zvi- šuje s povečanjem žaril in z dovajanjem zraka po cilindru. V plinarni je bila postavljena nova generatorska peč z 8 retortami. Od maja 1908 pa do' konca leta je izvršila po 41 cestah, ulicah in trgih 361 javnih plinastih plamenov in sicer na 135 stenskih ramenih, 69 malih in 121 velikih kandelabrih in 2 plamenih na železniškem pre- hodu Južne železnice na sedanji Titovi cesti. V aprilu 1909 je bilo montiranih še 55 svetilk. V upravnem letu 1908-9 so znašali stroški za javno razsvetljavo 81.930 kron 30 vinarjev. Pli- narna je vplinila v tem času 2,364.000 kg angle- škega in 40.000 kg ostravskega premoga ter pri- dobda 713.443 m' plina, 1,488.000 kg koksa in 89.000 kg katrana. In tako je prehajala polagoma oljnata razsvet- ljava bolj in bolj v pozabo, prav posebno pa še, ko je tudi plinsko izpodrinila električna luč. To je dobila Ljubljana ix> sklepu svojega ob- činskega sveta z dne 19. novembra 1890. Ta dan je bil izvoljen namreč poseben odsek, kateremu se je naročilo, naj začne proučevati na krajih samih električne naprave v več modernih mestih. Slavnostna razsvetljava »Zvezde« ob prihodu cesarja v Ljubljano leta 1856 zlasti pa osnutke za izmenični in istosmerni tok. Ko je bilo gradivo zbrano in dobro proučeno, se je odločil občinski svet dne 15. marca 1896 za ponudbo tvrdke Siemens & Halske, ki je na- svetovala elektrarno z istosmernim tokom. To so (začeli graditi spomladi leta 1897 na vogalu Slomškove in Kotnikove ulice. Dograjena je bila ob koncu leta in zaradi tega že dne 1. januarja 1898 izročena svojemu namenu. Toda ta dan v Ljubljani ni prvič svetila električna luč. Zakaj že dne 9. maja 1881 je raz- svetlilo Tehnično društvo za Kranjsko tedanji Kongresni trg in Zvezdo s tako- imenovano Syvesovo svetilko, opremljeno s strojem petih konjskih sil, ki ga je posodil Gustav Tönnies. Le-tega tovarno so nekaj dni poprej enako raz- svetlili s prav lepim uspehom. A javna po- skusna razsvetljava se tačas ni zaželeno obnesla, ker je silno deževje tako zelo zmočilo pogonsko jermenje, da 'spričo njegove razteznosti stroj nikakor ni mogel proizvajati električnega toka. Zato so dne 25. maja ob mraku z balkona starega deželnega gledališča (na prostoru sedanjega Fil- liarmoničnega društva) ponovili poskus, ki se je popolnoma posrečil. Stalna luč je razsvetljevala južni del trga v širini kakih deset do dvajset metrov, tako da je bilo mogoče citati na stop- nišču uršulinske cerkve navadni časopisni tisk. V bližini goreče plinske svetilke so bile podobne umazano rumenim svetilkam, ko bi gorelo v njih olje. Številno občinstvo- je nad poldrugo uro občudovalo novo, nenavadno luč ter se vračalo zadovoljno domov. Sprva je imela mestna elektrarna dva parna stroja s po 200 konjskimi silami. Zavoljo tega je obratovala zgolj pomoči. Cez leto dni je dobila še en parni stroj s 400 konjskimi silami. Ko je leta 1901 zdrdrala električna cestna železnica, je jela mestna elektrarna obratovati tudi po- dnevi. Ker pa so začeli uporabljati električno strujo čedalje bolj obrtniki, industrijci in tudi zasebna gospodinjstva, je bil povečan obrat elektrarne z novim parnini strojem, ki je pre- mogel 800 konjskih sil, kar je ostalo do leta 1925. Leto za letom naraščajoča uporaba elektrike je primorala mestno občino k povečanju elektrarne z Dieslovimi motorji. Ti so proizvajali do 6000 voltov toka, ki je bil v transformatorskih po- stajah presnavljan v strujo in luč. Pa tudi to ni dolgo zadostovalo. Zategadelj je bila leta 1930 elektrarna razširjena kakor tudi transforma- torske postaje pomnožene. Na prometnih krajih in važnejših križiščih je bda javna razsvetljava ojaoena z velikimi obločnicami, kar je leta 1950 lahko privedlo- do odstranitve nič več potrebnih tako plinskih kakor električnih železnih svetil- nikov ali kan-delabrov. Tako se stari časi umikajo novim, napred- nejšim. Od primitivnih oljnatih svetilk v sta- rejši dobi, preko petrolejske in plinske v drugi polovici XIX. stol. ter električne konec tega sto- letja je Ljubljana dobivala vedno boljšo in moč- nejšo razsvetljavo, tako da je danes tudi ponoči svetla in lepa. 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NOV DOSTAVEK K CANKARJEVI BIBLIOGRAFIJI FRANCE DOBROVOLJC V dopolnitev svoje bibliografije tistih Can- karjevih del, ki niso izšla v njegovih zbranih spisih v redakciji dr. Izidorja Cankarja (Lj. 1925 do 1956),* naj v naslednjem navedemo novo gra- divo, ki se je nabralo po letu 1948, in s tem olajšamo iskanje interesentom (po kronološkem redu objave): 1. Spomini na mojo mater (Spisal Josip Ma- rin). V 1898, 162-65; 178-81; ß04-08. Ugotovil dr. Izidor Cankar (CP I. 383). 2. Klara se je izgubila (Spisal F.D.). Angelček VI (1898), 170-73. Ugotovil France Dobrovoljc. 3. Svečanost v Varšavi (Pesem, prva objava). Delavec-Rdeči prapor (Trst), št. 11-12, 1. maja 1899, str. 2. Ugotovil France Dobrovoljc (NS 1949, 1188). 4. Ob morju (Opis. — Spisal J. L.). V 1899, 157-59. Ugotovil dr. Izidor Cankar (CP I. 383). 5. Valentin Oblak, Oton Zupančič: Čez plan (ocena). Sn II (1903-04), 92-93. Ugotovil France Dobrovoljc (CID 111.560). 6. Fran Milčinski. Pravljice. SN št. 457: NDk (Celje) št. 287: Soča (Gorica) št. 147; v vseh treh časnikih: 17. dec. 1910. Objava po rokopisu z iz- virnim naslovom: Pravljice Milčinskega (NS 1949, 404). Ugotovil France Dobrovoljc. 7. Hoja v šolo. KolMD za 1922 (Prevalje 1921), 55-64. Ugotovil France Dobrovoljc (NS 1949, 1188). 8. Govor na protestnem zborovanju učiteljev v lj. Mestnem domu 5. sept. 1918. P 1919, 27. Obj. Pavel Fiere. 9. Govor o »Trubarju in naših razmerah v do- movini« (na Trubarjevem večeru Društva slo- venskih svobodomiselnih akademikov »Sava« na Dunaju dne 6. marca 1908). Pod lipo III (1926), 70-71. Obj. Anton Kristan-Historicus, identificiral France Dobrovoljc (NS 1951, 184). 10. Za god (Pesem). Voščila dragim srcem. Zbral C. Golar. Lj, Tiskovna zadruga 1942, 62-63. 11. Anastazijev greh. (Prvotni naslov: »Hudo- delstvo«. Spisal I.e.). NS 1948, 901-08. Obj. Al- fonz Gspan. 12. Jabolko. Ivan Cankar. NS 1948, 909-11. Obj dr. Fr. Stele. 13. Iz prvih Cankarjevih pesniških poskusov. Obj. Alfonz Gspan. Nova obzorja (Maribor) II (1949): 1. Misli in besede (1-7), 562. — 2. Pevca, 562. — 3. Pozabnost, 563. — 4. Kralj, 563. — 5. Pes, mačka in miši, 563-64. — 6. Lepa narava, 565. — 7. Ob izviru, 565. — 8. Lovec, 565. — 9. Skrb, 566. — 10. Sreča, 566. — 11. Od doma, 566. -- 12. Slavec, 566. — 13. Materi, 566. — 14. Ma- teri (starejša varianta), 567. — 15. Zvečer, 567. — 16. Rojenice, 567-68. 14. Kako že davno srce moje (Pesem). NS 1950, 645. Obj. France Dobrovoljc. 15. Kaj pripoveduje vrba? (Pesem). Glas Vrh- nike (Vrhnika) II (1952), št. 10, str. 4. Obj. Fran- ce Dobrovoljc. 16. Sultan Soliman. Romanca. Mlada pota (Lj.) I (1952-53), 115. Obj France Dobrovoljc. Opombe. Psevdonimna sestavka »Spomini na mojo mater« in »Ob morju«, ki ju je ugotovil dr. Izidor Cankar, kažeta take tipične vsebinske in stilne elemente (prvi sestavek tvori v zametku že vse »Moje življenje«), da je vsak dvom o av- torstvu izključen. Urednik pisateljevega Zbra- nega dela poroča po spominih Cankarjevega brata Karla (CP I. 384), da je Ivan za časa svojega bivanja v Pulju 1898 napisal tudi črtico »Klara se je izgubila«, ki jo je poslal ured- ništvu »Vrtca« v objavo. V tem listu pa črtica ni izšla in jo je v njem dr. Izidor Cankar zaman iskal. V resnici je bila objavljena v »Vrtčevi.«: prilogi »Angelčku«. Zanimivo je pri tem, da se zgodba ne vrši v Pulju, temveč je njeno doga- janje preneseno v Ljubljano, pri čemer vzbudi nesoglasje trditev, da po tem mestu vozijo omni- busi, ki pa v Ljubljani niso bili takrat v pro- metu. Cankar je poleg ocene Zupančičeve zbirke »Cez plan« v Ljubljanskem Zvonu objavil še eno v Slovanu hkrati s svojo ostro kritiko Sat- denkove pesniške knjige »V mladem jutru«, ki stoji neposredno pred njo. Jezik, aluzije in stil v članku pa nedvomno kažejo, da je ocena (celo boljša) varianta poročila iz Zvona, pri čemer je utegnil psevdonim Valentin Oblak, ki ga sicer v vsem ostalem Slovanu ni več najti, izbrati takratni urednik revije Fran Govekar. Reklamno notico o Milčinskega Pravljicah je Cankar na- pisal po naročilu L. Schwentnerja, kar je pod- pisani ugotovil na osnovi izvirnega njegovega rokopisa, najdenega v zanimivih okoliščinah (NS 1949, 403). Na črtico »Hoja v šolo«, ki je veljala do 1948 za nenatisnjeno (CP III. 214), smo, opo- zorjeni po odlomku v nekem ameriškem mla- dinskem časopisu, slučajno naleteli pri pregle- dovanju koledarjev Mohorjeve družbe. Cankar- jev kratki govor na ilegalnem protestnem zbo- rovanju učiteljev 5. septembra 1918, ki ga je rešil pozabe urednik »Popotnika« Pavel Fiere v svoji osmrtnici Ivana Cankarja, je značilna jjosebnost zase, ker pomeni njegov zadnji javni nastop in priča, kako ga je bolelo preganjanje med prvo svetovno vojno. Voščilna pesem »Za god« ie odkrit izraz hvaležnosti petnajstletnega Cankarja do učiteljice, ki ga je v I. razredu ljudske šole učda šteti na pomarančah, kasneje pa, ko je obiskoval ljubljansiko realko, ga je podpirala z denarjem in knjigami. Urednik zbirke »Voščila dragim srcem« je knjižici na koncu pripisal naslednjo pripombo: »Ivan Cankar je zložil to pesem svoji prvi učiteljici, Ivanki Tominčevi, ko je poučevala na Vrhniki. Pesnik je bil tedaj 15-leten dijak« (str. 91). Pesem »Kako že davno srce moje« je ohranjena na posebnem lističu 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kot priloga Cankarjevega pisma Pavli Kermav- nerjevi z dne 17. nov. 1896 iin je njej posvečena. Pesem »Kaj pripoveduje vrba?« je pesem, ki jo je Cankar 26. nov. 1895 bral na V. zabavnem shodu v dijaSki »Zadrugi« v njenem 111. poslov- nem letu 1893-94. Doslej se je smatrala za iz- gubljeno (SJ 1941, 58). V objavi v »Glasu Vrh- nike« je pomotoma navedena napačna letnica njenega nastanka 1895 namesto pravilne 1893. Romanca »Sultan Soliman«, o kateri je bilo do objave iznano samo ime in kritika A. Dermote z dne 51. marca 1895 (S J 1941, 59), je natisnjena po tistem rokopisu, ki ga je rečenega dne Cankar bral v »Zadrugi« hkrati še s tremi drugimi pesmimi. Rokopis teh pesmi na 8 straneh je Cankar daroval svojemu prijatelju Viktorju Za- larju, ta pa inž. Lojzetu Pippu. Po smrti tega slednjega v nemškem koncentracijskem tabo- rišču je s posredovanjem načelnika prof. Zve- nela Miklaviča rokopis jwstal last Slovanske knjižnice v Ljubljani. ^ ' Prim. LZ 1958, 275—79; Podoba Ivana Cankarja. Lj. 1945, 82; SR 1948, 124—25. GEOLOŠKI ZAVOD v LJUBLJANI je bil ustanovljen leta 1946 in je od takrat razvil naslednje dejavnosti: 1. Regionalno geološko in petrografsko kartiranje ter geofizikalno merjenje. 2. Raziskovanje nafte, premoga, rud in nekovin z geološkimi in geofizikalnimi meto- dami ter vrtanjem in rudarskimi deli. 3. Fundiran je gradbenih objektov: cest, železnic, mostov, hidroelektrarn, tovarniških zgradb, stanovanjskih naselij ter ostalih niz- kih in visokih gradbenih objektov. 4. Raziskovanje pitnih in industrijskih voda ter mineralnih in termalnih vrelcev. 5. Hidrogeološka raziskovanja krasa. 6. Kartografija. 7. Laboratorijske preiskave: mineraloško, petrografske, paleontološke, mikropaleonto- loške, kemične, fizikalno-kemične in geome- hanske. 8. Arhiv in knjižnica. 9. Geološki muzej z zbirkami in kata- strom gradbenega materiala. 10. Izdajanje publikacij. Za vse navedene dejavnosti ima Geološki zavod strokovno in tehnično osebje ter ustrez- no terensko in laboratorijsko opremo; strojne in ročne vrtalne garniture za vse vrste plitvih in globokih vrtanj do globine 1200 metrov; geofizikalne instrumente za raziskovanje po gravimetrični, magnetni in električni metodi; poleg opreme za kemične in petrografske ana- lize tudi instrumentarij za spektrografske analize kovinskih in nekovinskih materialov, röntgen za identifikacijo faz po Debye-Scher- rerju, kar omogoča strokovnjakom zavoda in njegovim zunanjim sodelavcem znanstveno obdelavo in tehnično vrednotenje terenskih preiskav zaradi uporabe v rudarstvu, gradbe- ništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, komunalni de- javnosti ter v ostalih panogah našega gospo- darstva. Po svojih publikacijah je zavod v zvezi z inozemskimi ustanovami in podjetji te vrste, kar mu omogoča stalno zasledovanje sodob- nih raziskovalnih metod, njihovih rezultatov ter izpopolnjevanje instrumentarij a. 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ARHIV GRADBENIH SPISOV V MARIBORU ANTON VONCINA Navadno vse pisarniške ustanove hranijo svoje spise pri glavnem vložišču, tako da posamezni oddelki nimajo nobenega svojega arhiva, včasih niti ne tekočih spisov. Edino- specialni oddelki zaradi pogoste rabe istih spisov te obdržijo in jih hranijo tudi še po dovršitvi glavnega po- slovanja. Tako je tudi mestni gradbeni urad v Mariboru pričel po letu 1920 zadrževati vse spise glede gradnje stanovanjskih hiš in tovarniških objek- tov. To je bilo potrebno zaradi dolgega poslo- vanja, saj traja gradba od izdaje gradbenega dovoljenja do uporabnega dovoljenja vsaj eno gradbeno sezono, če ne še pröko zime v pri- hodnje leto ali še dlje. Medtem je treba imeti spis pri roki zaradi pregleda temeljev ali surove staVbe in še pri marsikateri drugi priliki. Spis je torej ostal pri gradbeno-pravnem referentu ali pa pri tehniku, kateremu je bilo zaupano nad- zorstvo nad delom pri zgradbi. A tudi po dovršitvi stavbe in zaključkn pisar- niškega opravka glede -posamezne zgradbe je ostal spis pri gradbenem uradu, kjer je bil na- vadno nekaj let pozneje potreben ob priliki priključka hišne kanalizacije na novi cestni kanal, zaradi naprave hodnika pred hišo ali vrtom, ali morda zaradi kake prezidave. Tem glavnim gradbenim spisom naj bi se pridružili v enotnem ovitku poznejši spisi, ki so v zvezi s posamezno zgradbo, kot na primer ograja, kanal, hodnik, garaža na vrtu in podobno. Skratka: v enem ovoju naj bi bila torej vsa gradbena zgodovina vsake posamezne hiše. Tako so se torej ti gradbeni spisi med dokaj živahno gradbeno podjetnostjo med obema sve- tovnima vojnama hitro kopičili. Treba je bilo misliti na smotrno in pregledno ureditev teh spisov, ker samo zlaganje po ulicah ni prav zadoščalo. Da bi pa bilo vse delo popolno, je bilo treba dobiti iz centralnega arhiva še grad- bene spise iz prejšnjih let in vse spise združiti v enoten arhiv. To zbiranje spisov na zapraše- nem podstrešju mariborskega rotovža ni bilo ravno prijetno, vendar je bil do tilk -pred oku- pacijo celotni arhiv pregledan in gradbeni spisi izločeni. Delo je bilo opravljeno ravno še ob pravem času, kajti okupator je kmalu odredil prevoz vseh arhivov v štajerske papirnice, ostali so samo stari gradbeni spisi, ki so bili iz previd- nosti takoj preneseni v prostore gradbenega urada in ostali tam prikriti. Kljub številnemu osebju pa ni takrat nikdo mislil na ureditev arhiva — Slovenci verjetno namenoma ne, da ne bi nastala ureditev po ulicah z nemškimi imeni. Po osvoboditvi je postala ureditev gradbenega arhiva zelo nujna. Obnoviti ali dozidati je bilo namreč treba številne, pri bombardiranju močno poškodovane ali delno porušene hiše; v ta namen pa so bili potrebni gradbeni načrti prizadetih hiš. Kako prav so sedaj prišli rešeni gradbeni spisi, čeprav še ne arhivsko urejeni! Nepotrebno je bilo zamudno merjenje ostankov zidov med ruševinami in izdelava novih gradbenih načrtov v celoti, kajti na razpolago so bili osnovni grad- beni načrti, ki jih je bilo treba morda le po- praviti glede na nove gradbene in sanitarne zahteve. Nastalo je vprašanje, kako urediti arhiv grad- benih spisov, da bo pregled hiter in poraba prikladna. Po temeljitem študiju se je opustila dosledna ureditev po abecednem redu uličnih imen in se uvedel pregled po evidenčnih šte- vilkah. Pri tem načinu dobi vsaka hiša posebno evidenčno številko, ki je stalna in nikakor od- visna od hišne številke, imena ulice ali vsako- kratnega posestnika, kar vse se lahko spreminja, le evidenčna številka ostane vedno ista. Kadar koli se rabi kak gradbeni spis, se dobi njegova evidenčna šte^-ilka v abecednem se- znamu hiš ali pa v zadevnem preglednem si- tuacijskem načrtu, v katerem je pri vsaki hiši vpisana poleg hišne tudi evidenčna številka — eventualno v drugi barvi in velikosti. Za tak način evidence je vsekakor potreben seznam hiš, katerega je event, treba za ta namen pripraviti. V Mariboru je bil uporabljen pred- \x)jni seznam hiš po abecednem redu uličnih imen, kjer je pri vsaki ulici mogoče še dopisati nove hiše v isti ulici. Številčenje je zaporedno brez morebitnega izpuščanja številk zaradi še nezazidanih parcel, napreduje torej neprekinjeno od evidenčne številke 1 (Aleksandrova cesta š. 1) do evid. štev. 218? (Zolgerjeva ulica št. 27). Za nadaljnje določanje evidenčnih številk no- vim hišam je bil potreben nov seznam, ki ima v prvi vrsti evid. štev. 2187 — Zolgerjeva ulica št. 27, v drugi vrsti pa evid. štev. 2188 — Pri- morska ulica štev. 1, kot prvo naslednjo novo hišo. Seveda je v osnovnem seznamu hiš na strani »Primorska ulica« pripisana nova hiša št. 1 iz imenom posestnika in evidenčno številko. In tako se v seznamu evidenčnih številk pišejo zaporedoma vse nove hiše, enako pa tudi v se- znamu hiš v pripadajočo ulico. Ker je v slednjem pred hišno pripisana tudi evidenčna številka, se v primeru potrebe zelo hitro dobi zahtevani spis. V obsegu starega Maribora je sedaj zadnja evid. štev. 2380 — Beograjska ulica št. 58. Ako se v seznamu evidenčnih številk doda še ena rubrika: »Skupno število obstoječih hiš« lin se sproti tudi odpiše v nji vsaka porušena hiša — pri čemer ostane rubrika za evid. štev. prazina — dobimo v"sakokratno število s hišno številko označenih zgradb. V predvx>jnem Mari- boru je bilo treba zaradi zgradb, porušenih pri bombardiranju, odpisati 138 števil. Z raznimi drugimi pripisi in odpisi kaže hiša z evid. štev. 2380, da je bilo z njo vred takrat samo 2250 hiš. Da se prilagajo novi gradbeni spisi na koncu arhiva, je dosti primerneje, kot bi bilo vlaganje v zaporedje po ulicah. Na ta način so novi spisi skuipaj, kar le koristi za primer sestave 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO statistike ali tistemu, ki bi v kak drug namen uporabljal ta arhiv novejših gradbenih spisov. Saj bi bilo monda celo primenneje, celotno zbirko spisov najprej urediti po letnicah nastanka hiš in jih šele potem označiti z evidenčnimi šte- vilkami. Upravičenost svojega obstoja je ta zbirka gradbenih spisov že ponovno dokazala. Ne upo- rablja je samo gradbeni sektor Mestnega ljud- skega odbora (kot naslednik mestnega gradbe- nega urada) za svoje številne uradne pmtrebe, tudi razni gradbeni strokovnjaki zlasti projek- tanti vedo za njegov obstoj in ga pridno upo- rabljajo. Seveda tudi pisec mariborske grad- bene kronike ne bo mogel dosti opraviti, ne da bi izkoristil ta priročno sestavljeni arhiv. Po pregledu vseh starih arhivov mestu Mari- boru po osvoboditvi priključenih okoliških občin in po izločitvi gradbenih spisov bodo tudi ti do- bili na svoje ovitke evidenčne številke in bodo priloženi k ostalim v arhiv. Škoda le, da v tej novi zbirki manjka zelo veliko spisov in zato po obsegu še daleč ne dosega stare, čeprav se bo končna evidenčna številka približala številki 7000. Kajti TOaka hiša ima svojo evid. štev., čeprav zanjo ni gradbenega spisa, kar velja predvsem za starejše hiše in tiste v priključenih občinah. Po uveljavitvi novega regulacijskega načrta, ki predvideva z zelenimi pasovi močno ločene gradbene okoliše, se je pojavila zamisel, da naj se arhiv uredi po teh okrajih. To bi zelo olajšalo statistične in druge preglede, ker se gradbena delavnost -po iposameznih okrajih zelo različno razvija. Skupne evidence pa bi ta delitev ne komplicirala preveč. V podkrepitev pravila, da pod soncem ni nič novega, je opazovalec opisanega arhiva trdil, da ima enako ureditev tudi Praga, le da je tam še dosledneje izvedena. Na vsaki hiši je n. pr. poleg hišne označena tudi evidenčna števdka, kar je za primer spremembe uličnega imena ali hišne številke v.=ekakor zelo ugodno. Tudi v Pragi so zaradi obsežnosti mesta evidenčne številke ločene po okrajih. Prebivalci po-znajo te evi- dence številke in jih uporabljajo enako kot hišne številke. Zato so tudi navedene v priročnih se- znamih hiš, tiskanih za množično uporabo. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL priporoča svoje renomirane obrate HOTEL RESTAVRACIJA KAVARNA SLAŠČIČARNA BAR BUFFET »POŠTA« Hotel »Slon« je imel poprej na- devek »Elefant«, domačini pa so ga nazivali pri »Mokarju«. Ko so leta 1818 razkazovali pri »Mokar- ju« slona, namenjenega za Dunaj, se je ime prijelo Mokarjeve go- stilne. Koncem 18. stoletja je bila lastnica hotela Jerica Malic, ki je bila istočasno tudi posestnica ho- tela Stadt Wien pri »Maliču« na prostoru, kjer stoji danes »NA- MA« na Cankarjevi cesti. V ho- telu Elefant je bila leta 1861 usta- novljena čitalnica, od leta 1875 dalje pa se je zbiral v tej hiši lite- rarno-zabavni klub. Hotel »Slon« je cesto menjaval gospodarje. Zad- nja lastnika Hedžet in Koritnik sta na novo zgradila moderen ho- tel, ki je zbirališče domačinov, prav posebno pa tujcev. 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI Narodna galerija v Ljubljani je bila usta- novljena 18. oiktobra 1918. Prvi razstavni prostori so bili v I. nadstropju Kresije, kjer je 1.1919 Narodna galerija odprla prvo stalno razstavo. L. 1927 se je morala izseliti iz Kresije in sicer v Narodni dom, v katerem so se vse leto 1928 vršila adaptacijska dela. Decembra 1928 so bile novo postavljene abirke že dostopne obisku. Po- lagoma se je prvotni okvir razstavljenega gra- diva, ki je v glavnem zajemalo le impresionizem, razširil titdi na historični material. Tako je galerija dobila končno svoj pravi smisel v od- krivanju, zbiranju in urejanju ter znanstvenem ocenjevanju umetnostnega gradiva. V U razstavnih prostorih — dvanajstega je zaradi pomanjkanja prostora bilo potrebno spre- meniti v depot — je razstavljenih ca. 250 sli- karskih in 80 kiparskih del. Med najbolj dragocene galerijs(ke oddelke spa- data gotovo obe gotski sobi, saj v svojem plastičnem gradivu, ki sega od pozne romanike začetka XIII. stol. preko vseh stilnih tančin gotskega razdobja do prvih utripov renesanse na naših tleh, pomeni gotovo eno najbogatejših tovrstnih zbirk daleč na okoli. Za večino teh plastik lahko potrdimo domače poreklo, posebej pa naj spomnim na skupino kamenitih plastik ljubljanske delavnice in lesenih škofjeloške de- lavnice iz druge polovice XV. stol. Po kvaliteti pa prerašča meje naše domovine delo tako ime- novanega Hansa von Judenburg: »Sv. Ožbalt« z Jezerskega. Srednjeveško slikarstvo je pri- kazano delno z originali, delno pa s kopijami naših najznačilnejših gotskih fresk (Turnišče, Vrzdenec, Kamen vrh. Križna gora, Sv. Primož nad Kamnikom). Slikarstvo XVII. stoletja zastopajo mračni por- treti Janeza Gladiča in po svoje ekspresivnosti sugestivno »Križanje« iz Šmarja. Velika dvorana je posvečena delom naših glavnih baročnih sli- karjev. Patetičnega Franca Jelovška, sicer v glavnem freskanta, nam predstavi eno nje- govih najboljših del »Sv. Družina« iz cerk- ve Sv. Petra v Ljubljani. Številna so raz- stavljena cerkvena dela eklektičnega barokista- priseljenca Valentina Metzingerja, med katerimi je po formatu pa tudi po kvaliteti eno najzna- čilnejših del »Poveličanja sv. Frančiška« iz leta 1754. Vplive obeh sprejema že rakokojsko na- strojeni Anton Cebej, ki vnaša v svoja dela nove, realistično gledane ipokrajine. Najjkvalitetnejši med štirimi kranjskimi barokisti je žanrsko ubrani Fortunat Bergant, ki je v Narodni gale- riji zastopan kar s 15 najkvalitetnejšimi deli. Skupino portretov treh Erbergov nam predstavi tega slikarja v polni moči njegovega izrednega portretnega talenta. Od baročne plastike naj po- sebej opomnim na dela domače frančiškanske delavnice in na kipe iz Novega Celja. V domač- nostnem ljudskem iizrazu ubrana oljna dela Leopolda Layerja nas vodijo že v čas odmira- jočega baroka, ki zajema tudi delo Janeza Potočnika. Obenem pa nakazujejo dela Leopolda Layerja tudi izrazito stremljenja v smeri na- turalizma. Klasicizem lepo zastopa naš največji takratni mojster Goričan Franc Kavčič z oljnim delom »Fokion z ženama«. Čas meščanskega bider- majerja prve polovice XIX. stol. odseva s platen portretistov Matevža Langusa, Mihaela Stroja in največjega med njimi, Josipa Tominca, ki je s svojimi deli zaslovel tudi izven meja naše ožje domovine. Krajinske slike Antona Karingerja in koroškega Slovenca Marka Pernharta pa so pre- žete že z romantičnim prizvokom. Delo vodilnega kranjskega slikarja druge polovice XIX. stol. Janeza Wolfa je sicer slabo nakazano, ostrmimo pa pred svetovno kvaliteto dveh njegovih učen- cev bratov Janeza in Jurija Šubica, ki klasično zastopata stopnjo pri Janezu še romantično po- barvanega, pri Juriju pa izredno naprednega akademskega realizma. Tako nam Jurijevo delo »Pred lovom« odpira že pot do modernih slikar- skih problemov. Stilno razdobje zrelega realizma odseva s slik temperamentnega Antona Ažbeta, trpkega Josipa Petkovška, čigar skoraj vsa ohra- njena dela hrani prav Narodna galerija. Skoraj presikromno je v razstavnih postorih zastopana kultivirana slikarica Ivana Kobilca. Ta in pa nenehno novega izraza iščoči Ferdo Vesel ter Peter Zmitek so že svojevrstni spremljevalci četvorice naših impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Ster- nena, pevcev slovenske zemlje in njenih lepot, ki so prisluhnili razpoloženju slovenskega člo- veka kakor še nihče pred njimi. Od del teh mojstrov naj opozorim le na Jakopičeve »Spo- mine«, »Večer na Savi«, »Zeleni pajčolan«. Ja- mov »Most čez Dobro«, folklorne motive, Gro- harjevega »Sejalca«, »Pomlad« in »Hribček« ter Sternenovo fresko »Akt«. Ta dela predstavljajo nedvomno vrhunske stvaritve slovens'kega sli- karstva. Galerijske zbirke izzvene v dvorani Vasnanov s slikami Maksima Gasparija, Gvidona BiroUe, Saša Šantla, Ivana Vavpotiča in Frana Klemen- čiča. Kiparstvo naše polpreteklosti je ilustrirano z deli Gangla, Bernekerja, Peruzzija, Zajca in Napotnika. Od grafičnih del domačih mojstrov, ki jih hrani Narodna galerija, je razstavljenih v vitri- nah le nekaj najznačilnejših del Kavčiča, Janše, bratov Šnbicev in Petkovška. Poleg umetnostnega gradiva, ki je razstavljeno, hrani Narodna galerija v svojih depotih še preko 2000 oljnih del, nekako 500 grafičnih del domačih mojstrov in preko 300 plastik. Dela tujih mojstrov, med katerimi naj posebej omenim le Gian Francesca da Rimini, Palma il Giovine ter avstrijskega baročnega mojstra J. M. Kremser-Schmidta razstavljamo zaradi pomanj- kanja prostora le kot dekorativne kose na ob- hodnem hodniku. 57 CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE Začetki celjske cinkarne segajo v čas, ko se je doba gospodarske konjunkture v avstro- ogrski monarhiji nagibala h koncu. Prvo to- plino peč za cink je postavila namreč država leta 1873. Predelovali so tu rudo, ki je prišla iz državnega rabeljskega rudnika in pa iz ko- roških in tirolskih rudnikov. panoga 115: surovi cink v blokih cinkov prah fini cink v blokih redestillranl cink v blokih rafinirani cink v blokih avtotipijske plošče oUset plošče cinkova pločevina clnkovl protektorji cinkove pralnice panioga 120: kromov galun natrijev htdrosulilt natrijev sillkofluorid rongalit (metalit) natrijev sulfid, surovi natrijev sulfid, čisti barijev sulfid cinksulfat kristalni lltopon svinčeni minij : 32 "k svinčeni minij : 30 '/o svinčena glajenka modra galica ultramarin zelena galica superfosfat cinkovo belilo: rdeči pečat zeleni pečat beli pečat (izvozni) zlati pečat (farmaceut.) R. P. K. Specialni (indiferenten proti ka- lijevemu permanganatu) žveplena kislina 60» Be 14 let pozneje so topilnici dodali še va- ljamo za cinkovo pločevino ter dogradili stroj- no delavnico in parno centralo. Tik pred prvo svetovno vojno (1911—12) so obrat povečali s tem, da so poleg cinkarne postavili novo tovarno za žveplano kislino; pražilne pline so torej pričeli uporabljati za izdelovanje žvep- lene kisline. Tik pred polomom starega cesarstva je država postavila v bližini še tovarno za iz- delovanje modre galice, da bi se izkoristil stranski produkt pri praženju cinkove rude. Baker so dovažali iz borskega rudnika. Po prevratu je cinkarna prešla v jugoslo- vanske državne roke. Ker je glavni dobavi- telj cinkove rude, rabeljski rudnik, pripadel Italiji, se je cinkarna znašla v zelo težkem položaju. Država je našla izhod v tem, da je dala cinkarno leta 1922 v zakup delniški druž- bi (Cinkarna d. d.), katere delničar pa je bila tudi ona kot lastnik vseh kompleksov. Nova uprava je obrat povečala trikratno in ga povsem modernizirala, dozidala še po- slopja za pocinkovanje železne pločevine, le- ta 1930—31 pa še dodala obrat za proizvod- njo cinkovega belila. Skoraj polovica vseh produktov je šla na tuji trg. Zaradi novega položaja so cinkovo rudo dovažali iz Trepče pri Kosovski Mitrovici in iz Mežice. Po osvoboditvi je bila cinkarna naciona- lizirana in povečana. Proizvodnja surovega cinka je narasla v primeri s predvojno na 33 "/o. Kapaciteta v finih cinkih je danes tri- krat večja od predvojne. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Poleg zbiranja umetnostino pomembnega ma- teriala prireja Narodna galerija razstave, ki naj osvetlijo posamezna obdobja naše umetnostne zgodovine in nje glavne mojstre. Omenim naj le veliko zgodovinsko razstavo slovenskega slikar- stva leta 1922, raz-stavo slovenskega portreta 1. 1925, ki sta ustvarili hrbtenico galerijski zbirki, kolektivno razstavo Ivana Groharja 1.1926, bra- tov Subicev 1.1937, po osvoboditvi pa razstave del Ivana Zajca, Ferda Vesela, Fortunata Ber- ganta, Gvidona Birolle, Henrika Smrekarja in Maksima Gasparija. Tendenca Narodne galerije je, da ob razstavah izdaja kataloge, ki naj posredujejo obiskovalcem točnejše podatke o dobi in umetnikih, ki so na razstavi predstavljeni. Ti katalogi služijo obenem tudi za zamenjavo s publikacijami muzejev in ustanov tujih držav, pa tudi v okviru naše širše domovine. Od povojnih publikacij omenimo mo- nografije o Ferdu Veselu, Fortunatu Bergantu, Gvidonu Birolli, Henriku Smrekarju in Maksimu Gaspariju. Anica Ceve . DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU Prva pobuda za ustanovitev muzeja v Novem mestu, ki naj bi zbiral zgodovinske redkosti in posebnosti v mestu in v ostali Dolenjski, je bila izrečena že leta 1865, ko so narodni buditelji z Valentinom Zamikom in Francem Erjavcem ob peti stoletnici Novega mesta ustanavljali v njem Narodno čitalnico. Takrat in v vseh ostalih desetletjih 19. stoletja je ta pobuda ostala brez odmeva kljub temu, da je vprav ob koncu prejšnjega stoletja v Novem mestu živel in se posebej z zgodovino Novega mesta podrobneje pečal znani slovenski zgodovinar Ivan Vrhovec. Tudi mnoge arheološke najdbe, ki so v tem času in kasnejših letih polnile predvsem muzeje na Dunaju, Grazu in Ljubljani, niso v Novem mestu našle niti zbiratelja, niti muzejskih prostorov. Šele v času po prvi svetovni vojni je v novi narodni državi pričel s stalnim opozarjanjem na potrebo krajevnega ali pokrajinskega muzeja profesor novomeške gimnazije dr. Alojzij Turk, ki je prvi pričel tudi zbirati v ta namen vsaj skromno kultumo-zgodovinsko gradivo. V letu 1939 je tako prišlo do ustanovitve naj- prej Muzejskega društva v Novem mestu, ki naj bi odslej vodilo vse priprave za ustanovitev muzeja. Druga svetovna vojna in vdor fašistič- nih osvajačev je za nekaj let zavrla to delo, bombardiranja mesta med vojno pa so močno poškodovala ali celo uničila mnoge muzealije, ki jih je imelo Muzejsko društvo že zbrane. Po osvoboditvi 1945 je bilo najprej oživljeno Muzejsko društvo, leta 1950 pa ustanovljen Do- lenjski muzej. Novo ustanovljena muzejska ustanova je po- trebovala vse: ustrezno muzejsko poslopje, raz- stavno gradivo in osebje. Za muzejsko poslopje je bila določena stavba nekdanje komende Nem- škega viteškega reda, ki je bila sezidana leta 1567. Stavba, ki je bila v preteklosti večkrat prezidana in uporabljena v različne svrhe, je bila v osvobodilni vojni zaradi bombardiranja močno poškodovana in jo je bilo treba zato povsem obnoviti. Ljudski odbor mestne občine je v ta namen stavil na razpolago izdatna sredstva in tako je bilo poslopje v letih 1952 in 1953 po načrtih univ. prof. arch. Marjana Musica obnovljeno. Pri tem so bili upoštevani principi spomeniškega var- stva in je bil stavbi vrnjen njen arhitekturni pomen in ikulturno-historična vrednost. Uprava Dolenjskega muzeja je medtem skrbela za zbiranje muzejskih predmetov in s pomočjo in podporo naše ljudske oblasti in osrednjih mu- zejev v Ljubljani je bilo možno 29. oktobra 1953 odpreti za javnost prve začetne zbirke Dolenj- skega muzeja. Še pred otvoritvijo muzeja je bilo v muzejskem poslopju prirejeno dvoje umetni- ških razstav: v septembru in oktobru 1952 raz- stava slovenskih slikarjev-partizanov s 169 gra- fikami, pasteli in olji, in v februarju 1953 raz- stava novomeških likovnih umetnikov z 210 deli. Razstavi partizanskih slikarjev je bila priklju- čena tudi občasna muzejska razstava, ki je ob- segala spominsko gradivo na padlega novome- škega rojaka in pesnika, partizana Mirana Jarca, umetniški razstavi 1953 pa je Študijska knjižnica v Novem mestu priključila nekaj rokopisnega gradiva, zlasti lokalnih dijaških listov. Dolenjski muzej ima danes odprtih 5 sob, ki obsegajo: 1. Kulturno-zgodovinsiki oddelek Novega mesta s 87 predmeti. 2. Arheološki odelek, ki hrani v dveh sobah 453 predmetov. 3. Oddelek NOB, ki hrani v dveh sobah 326 predmetov. Dokumentarno gradivo in zemljevidi v oddelku NOB 59 KRONIKA C / "OPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO znanstvano arheološko izkopavanje na Dolenj- skem. Druga soba je namenjena času rimske zasedbe naših krajev ter hrani vrsto predmetov iz rimskih najdišč na Dolenjskem. Oddelek NOB je nameščen v dveh sobah in hrani v vitrinah vrsto dokumentarnega gradiva, zbirk oro>žja, fotografskih posnetkov, skic in zemljevidov ter nekaj umetniških del iz NOB tematike. Vse ie zbirke so v stalnem izpopolnjevanju, prav tako je v pripravi zbiranje gradiva za bo- doči etnografski oddelek. Dolenjski muzej poleg tega urejuje na gradu Tolstem vrhu pod Gorjanci spominsko sobo pisatelja Janeza Trdine. Delo Dolenjskega muzeja je dobilo svojega izraza tudi v sikrbi za urbanistično ureditev hi- storičnega dela Novega mesta in v ohranjevanju ter obnovi arhitekturnih in kulturno-zgodovin- skih ter estetskih vrednot Novega mesta. V letu 1953 je terensko delo muzeja obsegalo arheološko izkopavanje pozno-ilirske gomile na Volčjih njivah pri Mirni ter spomeniško var- stveno delo na med vojno poškodovanih grado- vih (obnova Otočca) ali reševanje dragocenih arhitekturnih in umetniških detajlov in frag- mentov iz gradov, ki jih ni več mogoče obnoviti. J. Jarc Pogled t kulturno-zgodovinski oddelek muzeja Kulturno-zgodauinski oddelek Novega mesta in Dolenjske je nameščen v dvorani. V vitrinah so rzloženi nekateri fotografski posnetki naj- starejših novomeških tiskov, primerek novome- škega ponatisa Valvasorja in nekaj primer'kov klišejev za drugi natisk omenjenega dela. V dveh vitrinah je razstavljeno nekaj tiskov, fotografij in knjig, ki ponazorujejo razwj slovenskih kulturno prosvetnih društev od druge polovice devetnajstega stoletja dalje, ter primerki listov, ki so izhajali v Novem mesta od leta 1885 dalje, nekaj arhivalij novomeških cehov in matrik ter pečatov Novega mesta. V dvorani visi poleg tega nekaj umetniških del s pretežno novomeškimi motivi: grafike in pasteli Božidarja Jakca, gra- fike in olja Vladimiirja Lamuta, olje Ignacija Molela, olje M. Trpina, dve olji Friderika Rech- bacha, akvarel O. Škole in nekaj posnetkov po Valvasorju. Poleg tega je v d^rani tudi dolenj- ski triptibon M. Gasparija z motivi Otočca, Kro- novega in Bele cerkve. Arheološki oddelek je nameščen v dveh sobah. Prva je namenjena prazgodovini in obsega vrsto značilnih predmetov iz najpomembnejših dolenj- sicih arheoloških najdišč. V tej sobi so v po- sebnih vitrinah tudi predmeti, ki so bili najdeni ob priliki odkopavanja pozno-ilirske gomile na Volčjih njivah pri Mirni. To izkopavanje je bilo izvršeno po naročilu in na stroške Dolenjskega muzeja, vodili so ga pa strokovnjaki Narodnega muzeja v Ljubljani, in predstavlja poleg Stične, kjer je delal ljubljanski Narodni muzej, prvo Zbirka partizanskega orožja v oddelku NOB 60 Preden je bila zgrajena moderna strojna papirnica na Vevčah pod Ljub- Ijaaio, so tudi na Slovenskem ročno izdelovali papir iz cunj v papirnih mlinih. Prvega je postavil graščak Kisi na Fužinah pod Ljubljano v protestantovskem času (druga polovica 16. stol.). Po nekako llO-letnem presledku je leta niG pričel obratovati drugi papirni mlin v Žužemberku (pnopadel okoli 18T0), kmalu za njim oni v Radečah (mnogo pozneje preurejen v strojno papirnico), potem še kratko- trajni mlini blizu Škofje Loke, Vipave itd. Papirnico v Vevčah je osnoval Fidelij Trpine leta 1842 v družbi še treh ljubljanskih finančnikov. Poleti naslednjega leta je stekel iz strojev prvi papir. Ker je obrat kmalu postal premajhen spričo konjunkture za papir, so osem let pozneje dogradili prav tam nov obrat (»Janezija«), iz katerega je prišel prvi papir leta 1851. 200 delavcev je v obeh oddelkih takrat proizvedlo okoli 2 toni papirja dnevno. Za potrebe obeh obratov je bilo v pogonu 6 turbin, 3 parni kotli, 22 ho- landcev itd. Leta 1868 je Trpine kupil podjetje v Goričanah, ki je prva štiri leta izde- lovalo le surovine za vevško papirnico, enako tudi obrat v Medvodah, kupljen nekaj let pred goričansklm. Leta 1870 je prešla papirna industrija v Vevčah, Goričanah in Medvodah v roke graške družbe »Leykam«, ki je bila lastnik vseh obratov do leta 1920, ko so jih prevzele nacionalizirane »Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode d. d.« Glavni delničar je bila Ljubljanska kreditna banka. Družba je leta 1922 popol- noma obnovila Janezijo, naslednjega leta preuredila tovarno v Goričanah, ki so jo leta 1929 še razširili. Leta 1923/24 so za potrebe Vevč postavili na Fužinah mo- derno hldrocentralo. Modernizacija Vevč, ki se je pričela leta 1929, se je zaradi gospodarske krize zavlekla do 1. 1935. Po .osvoboditvi je bil obrat nacionaliziran In predan v upravljanje delav- skega sveta. PROIZVAJA IZDELKE SPLOŠNO PRIZNANE IN PREIZKUŠENE KVALITETE: BREZLESNE IN SREDNJEFINE PISALNE IN TISKOVNE PAPIRJE, CIKLO- STILNE IN OVOJNE PAPIRJE, POLKARTONE IN KARTONE — V VSEH FORMATIH, GRAMATURAH IN BARVAH KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAŠIH REVIJ V II. zvezku Razprav SAZÜ (Razred za zgo- dovinske in družbene vede) so objavljene med drugim M a 1 o v a razprava »Slovenska Karan- tanija in srednjeveška nemška država« ter dve B 1 a z n i k o v i razpravi »Kolonizacija in kmet- sko podložništvo na Sorskem polju« ter »Zem- ljiška goispoistva na besniškem ozemlju«. Opirajoč se na univerzalistični značaj nem- škega imperija dokazuje Mal v svoji razpravi, da je bila Karatanija v IX. stoletju vključena v karolinško monarliijo kot enotna nacionalna kneževina z lastnim plemenskim pravom; Ka- rantanci so imeli pravico, da se tudi pred naj- višjim dvornim sodnikom poslužujejo slovenske- ga jezika; zato je imela Karantanija svojega palatinskega grofa, ki je moral poznati slovensko pravo in biti vešč slovenskega jezika. Karanta- nija je imela torej isti državnopravni položaj kot nemške plemenske Vojvodine Saška, Bavarska, Frankovska in Švabska., Toda medtem ko so se nemške plemenske Vojvodine ohranile kot skle- njene narodnostne skupine z lastnim kulturnim življenjem približno do konca XIII. stoletja, se je naslednica Karantanije, Vojvodina Koroška, trdovratno upirala izgubi poslednjih ostankov nekdaj samostojne državne tvorbe; običaj usto- ličenja je ostal na Koroškem praktično v veljavi še v XV. stoletju, pravno pa so morali novi vojvode to nacionalno posebnost priznavati še v novem velku. Sele ko se je utrdil ugled in vpliv Habsburžanov in je postala nemška ce- sarska krona dedna v njihovi rodbini, so ti opustili obred ustoličenja, ker so ga smatrali za nezdružljivega s cesarskim dostojanstvom. Ko- roška, ki je bila v srednjeveškem rimsko-nem- škem cesarstvu državnopravno priznana avto- nomna plemenska Vojvodina, je sedaj zdrknila na stopnjo zgolj teritorialne pritikline v številu kronovin fevdalnega gospoda, ki si je ustvaril svoj lastni, vse javno življenje izenačujoči dežel- ni imperij. B 1 a z n i k prikazuje v svoji razpravi potek kolonizacije in razvoj kmečkega podložništva na Sorskem polju. Brižinsiki škofje so taikoj, ko so postali lastniki Sorskega polja 973 oz. 1002, po- svetili glavno skrb načrtnemu naseljevanju, ki je bilo zaključeno v XIV. stoletju. Tipi poljske razdelitve (na pirimer razdelitev na grude s par- celami nepravilnih oMik, progaste grude, kjer so pomešane prave grude s koniipleksi, razkosanimi na dolge njive in razdelitev na proge) doka- zujejo, da so kmečki kolonisti (huberii) usta- novili posamezna naselja v skupinah kot celoto. Po narodnosti so bili kolonisti večinoma Slo- venci; nemški naseljenci so- bili številnejši le v nekaterih krajih kot na primer v Zabnici, Stari Loki in Stražišču, pa tudi tu so kmalu podlegli slovenizaciji. — Po zaključku sistema- tične kolonizacije se je začela oblikovati plast kajžarjev, ki so bili v začetku XVI. stoletja po- sebno številni na področju med Škofjo- Loko in Kranjem. V razvoju kajžarstva razlikujemo dve obdobji. V prvem obdobju, ki je segalo do konca XVI. stoletja, so se kajžarji preživljali z obdelovanjem zemlje in so v ta namen krčili soseskino zemljo; le izjemoma so se okoristili z razdeljenimi gospodarsko ipropadlimi kme- tijami. V XVIII. stoletju se je z razvojem domače obrti (platnarstvo, sitarstvo) število kajžarjev zelo povečalo; ikajžarska naselja so nastajala izven območja gruntarjev. — Dajatve so pod- ložniki v XVIII. stoletju plačevali v naturalijah ali v denarju. Desetina je dosegla tretjino skup- ne vrednosti vseh, iz ipodložniškega razmerja izvirajočih dajatev. Podložniki so morali vršiti tudi različno tlako — najtežje je bilo prevažanje vina. V XVI. stoletju so bile vse naturalne da- jatve prevedene v denarne, obdržale pa so prejš- njo oznako. Z naturalijami so plačevali le še desetino, ki je bila tako- visoka koi vse ostale redne dajatve skupaj. Vpeljana pa so bila v XVI. stoletju tudi razna nova bremena v zvezi s turškimi vpadi. Vojna z Benečijo v začetku XVI. stoletja je zelo prizadela trgovino z jugom, ki se je vršila preko Sorskega polja. Istočasno so izbruhnili kmečki upori. — Vojni dogodki v XVII. stoletju in z njimi zvezane povečane deželnoknežje dajatve so izčrpale finančno moč freisinških zemljiških gospodov, ki so skušali težka bremena prevaliti na rame kmeta, kajti redne dajatve, ki se od XVI. stoletja dalje niso več izpremenile, jim niso zadoščale. Uvedena jr: bila robotnina, ki je znašala po 4 fl in po ea dan tlaike od vsalke kmetije. Dajatve so ostale neizpremenjene tudi v XVIII. stoletju; terezijan- ska davčna rektifikacija 1747 stvarnih bremen brižinskih podložnikov ni znižala. Nov čas je prišel 1848 z odpravo podložniškega razmerja. Druga Blaznikova razprava obravnava posest- no stanje na besniškem ozemlju. Čeprav je ozemlje med Stražiščem in potokom Lipnico na Gorenjskem od 1. 1002 pripadalo brižinskemu loškemu gospostvu, je imel škof dejansko v svoji oblasti le naselbine Poljšica, Brezovica, Ovsiše in Rovte. Vrsto kmetij v spodnji Besnici so si pri- lastili Ortenburžani, od katerih so jih 1418 po- dedovali Celjani, iza njimi pa Habsburžani. Ti so jih v XVI. stoletju zastavdi rodbini pl. Egkh, ki jih je odkupila 1352 oz. 1626. En del teh kmetij je 1.1667 prišel v posest rodbine Dinzl in je bil podložen graščini Thurn, pozneje pa Ajmanovemu gradu. Ostale kmetije so bile v primskovskem uradu, ki je bil spojen z Brdom. — Večina škofu odtujenih kmetij je bila spo- četka kot brižinsiki fevd v rokah loških mini- sterialov, kot ;so bili n. pr. Ivan Loški in Ivan Liemberg. V drugi polovici XV. stol. je te fevde združil loški oskrbnik Jurij Lamberg s Kamna, pozneje pa so prišli delno v last rodbine Siges- dorf iz Schrottenthurna, deloma pa v last kro- parske fužinarske družine MazoU; Rakoviški dvorec si je 1.1701 pridobila svobodniška družina Rakovec. V 9.-12. številki ^Borca/i za 1.1953 nadaljuje Franček Saje svoj članek »Ustanovitev novih brigad in prvih divizij«. — Razen sklepa o re- MARIBORSKA LIVARNA IN TVORNICA KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR, ULICA HEROJA JE VTIČA 11 — POSTNI PREDAL ŠT. 20 Telefon: 24-13, 25-12, 23-07 Brzojav: Livarna Maribor Izdelujemo: Medeninaste palice vlečene, kvalitete M s 58 raznih dimenzij in profilov, sposobne za avtomatsko obdelavo. Odlitke vseh barvastih kovin razne kvalitete in težine po načrtih in modelih. Vodovodne — parne — in sanitarne armature, nikljane in pokromane. Gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, po želji nikljano in pokromano. Črpalke za beljenje prostorov in dele za sadne 'in vinogradniške škropilke. Gibljive spiralne cevi za ročne prhe, za električno in avtomobilsko ter ventilatorsko industrijo. Gibljive spiralne cevi za sejalne stroje. Odkovke in odpreske iz bakrenih, cinkovih in aluminijevih legur. Peči za kopalnice kompletne z armaturami. Razpolagamo z najmodernejšimi stroji za brizgani in tisnjeni liv (Spritzguss), za izde- lavo raznovrstnih preciznih strojnih delov in za artikle široke potrošnje po načrtih. Potrebno orodje izdelamo v lastni delavnici in sprejemamo tudi tozadevna posebna naročila. Vršimo pretapljanje in regeneracijo odpadkov barvastih k^ovin. Naročilo izvr- šimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Kupujemo odpadke vseh vrst barvastih kovin po najvišji dnevni ceni organizaciji GS in ustanavljanju novih brigad je CKKPS že v začetku junija 1943 razmišljal o ulkinitvi operativnih con in formiranju slo- venskih divizij. 13. julija 1943 pa je izdal GŠNOV in POS v zvezi s povečano aktivnostjo Italijanov, bele in plave garde na osvobojenem in polosvo- bojenem ozemlju, v zvezi z izkrcanjem Vili. an- gleške in VIL ameriške armade na Siciliji in končno v zvezi z zavezniško pošiljko topov in naročilom, naj partizani po možnosti do 25. julija porušijo Zidani most, odlok o formiranju 1. in II. divizije. Po Titovem odloku, ki ga je prejel 8. avg., je GS korigiral svojo naredbo o formi- ranju I. in II. divizije z dne 13. VIL 1943 in je z istim datumom objavil v »Slov. poročevalcu« odlok, da se na slovenskem ozemlju ustanove XIV. in XV. divizija. V sestav XIV. (I.) divizije so prišle brigade Toneta Tomšiča, Ljube Ser- cerja, Ivana Gradnika in Franceta Prešerna; skupno je divizija štela 2000 mož, 80 lahkih in težkih strojnic, 1 lahki minomet in 2 topa. Njen komandant je bil Mirko Bračič, njegov namest- nik Ivan Lokovšek-Jan, polit-komisar Jože Bri- lej-Bolta, njegov namestnik Ivan Hribar. XV. (II.) divizijo so sestavljale brigade Matije Gubca, Cankarjeva in Slandrova. Skupno je divizija štela 1616 mož, 50 strojnic, 4 minomete in 2 topa. Komandant divizije je bil Dragan Jevtič, polit- komisar pa Viktor Avbelj-Rudi. — Obe diviziji sta se dejansko formirali v Poljanski dolini pri Toplici in prejeli prve topove. Zvečer 23. julija sta obe diviziji odšli na področje Ajdovec—Žu- žemberk, da likvidirata oporišče v Žužemberku in manjše sosedne postojanke. V devetdnevnih bojih sta zadali sovražniku težke izgube, toda zaradi sovražne premoči nista mogli osvojiti Žu- žemberka. Po nalogu GS sta odšli na novi pod- ročji: XIV. na sektor Mokerc—Krim ob železnici Ljubljana—Trst, XV. pa na ozemlje Trebelno— Sv. Križ pri Litiji med železnicama Ljublja- na—Novo mesto in Ljubljana—Zidani most. Po poročilu GŠ Kardelju z dne 8. avg. 1943 je bila naloga divizij pripraviti napad na Zidani most, na Litijo, na železniško postajo Laze ter uniče- vati prometne zveze, da se preprečijo prehitri odhod Italijanov z našega ozemlja ter nemški transporti v severno Italijo. Rušenje železniških prog je bilo zelo uspešno. Najvažnejšo akcijo, napad na Zidani most, pa sta diviziji morali opustiti zaradi premoči Nemcev. Razen tega sta obe diviziji napadali in rušili belogardistične po- stojanke: XIV.: Pijavo gorico 18. avg., Skrilje 19. in 20. avg.. Rob pri Velikih Laščah 30. avg. in Grčarice 8. do 10.septembra; XV.: Belo cerkev 9.—10. junija. Sv. Križ 16. avg., Mokronog 24. in 25. avg.. Mirno peč 8. sept. in Kamence 8. sept. — GS se je torej dobro pripravil na zlom Italije, zato je s svojimi enotami kapitulacijo Italije stoprocentno izkoristil za še večji razmah na- rodnoosvobodilne borbe v vsej Sloveniji. Ob sedemdesetletnici ustanovitve inšpekcije dela na slovenskem ozemlju je dr. K y o v s k y priobčil v 10. in 11. št. letnika ^Socialistične mislih kratek historiat te, v življenju delavskega razreda tako pomembne institucije. — Ustanovi- tev inšpekcije dela je povezana z industrijsko 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO revoluciijo in revolucionarnimi spremembami \ proizvajalnih odnosih in se je pojavila istočasno s prvimi zaščitnimi zakoni kot organ, ki naj skrbi za dejansko izvajanje teh zakonov. V Angliji je bila uvedena institucija obrtnih mšpektorjev. 1.1833, v Nemčiji 1869, Danski 1873, Franciji 1874, v ameriški državi Massachusset 1876, v Sviici 1877, v Avstriji pa 1883. — Na pobudo kneza Lichtensteina, voditelja klerikalnih fev- dalcev, ki so skušali izrabiti nezadovoljstvo de- lavcev in si priboriti vpliv v njihovih vrstah, je parlament sklical predstavnike delodajalcev in delavcev na anketo, ki je trajala od 30. apr. do 8. maja 1883. Na tem tako imenovanem »se- stanku delavskega parlamenta« je bil 5. maja sprejet zakon o inšpekciji dela, ki ga je 10 dni nato sprejela gosposka zbornica, vladar pa nato potrdil 17. junija. Zakon je določil, da letna po- ročila inšpekcije dela obravnava dež. zbor. — Ze leta 1883 je bila v pretežnem delu slov. ozem- lja organiziirana inšpekcija dela irazen v Prek- murju, ki_ je pripadalo Ogrski, kjer je bila uve- dena inšpekcija dela šele 1893 in še to le za večja industrijska podjetja. Inšpekcija dela je zlasti po ustanovitvi samostojnega obrtnega nadzor- ništva za Kranjsko storila mnogo pozitivnega zlasti na področju higiene in izboljšanja delovnih pogojev v naših podjetjih. — Po zlomu Avstro- Ogrske je narodna vlada v Ljubljani raztegnila z naredbo z dne 18. dec. 1918 pristojnost bivšegj obrtnega nadzorništva za Kranjsko na vse ozem- lje narodne vlade ter priznala .institucije delav- skih zaupnikov, iki naj bi sodelovali z inšpekcijo dela. Centralna vlada je nato izdala uredbo o inšpekciji dela z veljavnostjo za vse območje kraljevine SHS; leta 1921 je bila ta uredba uzakonjena. Organizacijo inšpekcije je izvedel Alojzij Štebi. Ustanovljena je bila osrednja in- špekcija dela v okviru ministrstva za socialno politiko z 21 oblastnimi inšpekcijami, poleg tega so bile predvidene posebne inšpekcije za stav- biinstvo, dve za pomoirski promet, ena za rečno plovbo, inšpekcija za promet, za rudarstvo in domačo industrijo. Inšpektorji so bili inženirji z večletno jxrakso in inšpektorskimi izpiti; do- deljeni so jim bili inšpekcijski asistenti, ki so bili kvalificirani delavci. Naša inšpekcija je dala pobudo za mednarodni sestanek linšpektorjev v Švici, ki naj bi izdelali mednarodne predpise o delu. Toda že proti koncu leta 1920, 30. dec, je bil Biprejet zakon o »Obzmani«, 2. dec. 1921 pa zakon o zaščiti javne varnosti, s katerima je bilo jjodročje inšpekcije silno zmanjšano. Z zakonom o ureditvi vrhovne drž. uprave 31. marca 1931 so inšpektorji dela postali običajni uradniki poli- tične uiprave ter je bilo s tem uvedeno stanj« kot v fašističnih državah, kjer je bilo prvo delo na področju socialne politike ukinitev samostoj- nih inšpekcij dela. — Po osvoboditvi se je inšpek- cija dela raztegnila na vse gospodarske panoge brez izjeme in sprejela princip enotne inšpekcije s socdaliziranimi sekcijami. Njena pristojnost se razteza na vse primere, kjer se nepravilno uporabljajo predpisi o delovnem času, čezurnem delu, odmoru, zaslužku, premestitvah, preneha- nju delovnega razmerja, zlasti pa pri neupravi- čenih odpovedih. Kyovskega članek »Narodno vprašanje ob prvih začetkih socialističnega gibanja med slo- venskim delavstvom« {Socialistična misel, 11. let- nik, 1954, št. 1) je posvečen spominu Franceta Zeleznikarja ob petdesetletnici njegove smrti. Članek prikazuje stališče, ki ga je slovensko de- lavsko društvo zavzelo do narodnostnega vpraša- nja in s tem zavrača Bauerjevo trditev, da je za prve začetke delavskega gibanja nenemških na- rodov značilen »naivni nacionalizem«. Za slo- vensko delavsko gibanje ta trditev vsekakor nc velja, kajti »Delavsko izobraževalno društvo«, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani v 60 letih XIX. stol. in ki se je kmalu preimenovalo v dru- štvo »Slovenska lipa« in »Naprej«, je že od vsega začetka uspešno odbijalo tako slovenske kot nemške posikuse, da bi se zanesla vanj malo- meščanska miselnost in da bi se društvo pod- redilo malomeščanskim interesom. Vodstvo dru- štva je dosledno vztrajalo na stališču razredno enotnosti delavstva ne glede na poklic in na- rodnost, kar velja tako o Kuncu kot o Percu, še prav posebno pa o Železnikarju, katerega glavno načelo je bilo varovanje internaoionalizma, pri tem pa je imel Železnikar visoko razvit čut slo- venske narodne zavesti in se ni dal zapeljati vabilu L. Schumija, da bi prestopil v nemški liberalni tabor. »Slov. delavsko gibanje je vodilo od vsega začetka pravilno narodno in s tem internacionalno 'politiko majhnega socialno in nacionalno zatiranega naroda, pač pa je nemško- avstrijsko delavsko gibanje v kasnejšem razvoju iz .naivnega kozmopolitizma' prešlo v ,avstro- marksizem', to je v zastopanje razrednih inte- resov nemškega meščanstva v delavskem gibanju.« V 11. številki VI. letnika i>Novih obzorij^ ob- ravnava T e p 1 y gospodarski položaj Trsta od začetka do danes. V srednjem veku je bil Trst majhna mestna komuna, katere prebivalstvo s-i je preživljalo z vinogradništvom in prevozom romarjev v Italijo. Tudi po prostovoljni pod- reditvi Habsburžanom 1382. leta, ki ga je po- vezala z njegovim naravnim zaledjem, to je z alpskimi deželami, je Trst ostal malo pomembno mesto vse do dobe merkantilizma. L. 1719 je bil Trst proglašen za svobodno luko ter je s cesto Ljubljana—Celje—Maribor—Gradec—Dunaj do- bil dobro povezavo z zaledjem. Začela se je živahna trgovina s kolonialnim blagom, železom, jeklom, svinčevo belino, žeblji, srpi, kosami, žitom in lesom. V dobi Napoleonovih vojn je razvoj Trsta zastal (celinska zapora), pa tudi pozneje do 1.1848 so mu bde Benetke, ki so bile tedaj tudi v iposesti Avstrije, nevaren tekmec. Od 1. 1857 dalje, ko je stekla Južna železnica, pa je Trst zelo hitro napredoval. Tržaška plovba je bila vodilna na Bližnjem v^zhodu, po otvoritvi Sueškega prekopa 1869 pa se je odprla Trstu pot in trgovina na Daljnji vzhod. Trst je postal ve- lepristanišče z najmodernejšimi napravami; leta 1885 je bilo dograjeno novo pristanišče v Bar- kovljah, tik pred I. svetovno vojno pa so začeli graditi pristanišče sv. Andreja. Ožje zaledje Trsta 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je obsegalo vso Slovenijo do črte Celovec—Ma- ribor, širše zaledje pa alpske dežele, del češke m Moravske, Bavarsiko ter del Švice; v tem zaledju je Trst uspešno tekmoval s Hamburgom. V mestu se je razvila tipična pristaniška indu- strija: ladjedelnice, rafinerije olja in nafte, ri- žarne itd. Mesto je štelo 220.000 prebivalcev, od teh 60.000 Slovencev. — S priključitvijo k Italiji 1. 1918 je bil Tirst odrezan od svojega naravinega zaledja. Z mejo pri Postojni je izgubil najbo- gatejši del svojega ožjega zaledja, njegovo širše zaledje pa je bilo razrezano z novimi drž. me- jami med Avstrijo, Jugoslavijo in Čehoslovaško. Italijanska pristanišča Benetke, Genova in Nea- pelj so mu postala nevarni tekmeci. Posledica je bilo gospodarsko nazadovanje Trsta, ki se odraža v pojemanju blagovnega prometa. Ita- Ijanske statistike izkazujejo, da je bil blagovni promet Trsta od 1. 1918 do 1937 stalno globoko pod prometom 1. 1913. Italija je skušala rešiti Trst z reorganizacijo ladjedelništva in pomorske plovbe, kar pa se ji ni posrečilo zaradi konku- rence inozemstva in Jugoslavije. Brezusipešen je ostal tudi Mussoldnijeiv poskus carinske zveze ^ med Italijo, Avstrijo in Madžarsko 1. 1933. Silno ¦ so Trst prizadele sankcije proti Italiji 1.1935. ' Izboljšanje jjoložaja 1. 1937 moramo pripisovati ! dobavam vojnega materiala in preusmeritvi Trsta liz pristaniškega v industrijsko mesto. V Italiji torej Trst nima možnosti, da bi se razvil v pristaniško mesto, pač pa mu more to mož- nost nuditi Jugoslavija, ki bi mu z eah. Balka- nom in Avstrijo dala široko zaledje, saj je bil Balkan pred I. svetovno vojno udeležen s 47 "/o celotnega pomorskega prometa tega mesta. Lani je lizšel IV. zvezek revije »Farstoo spo- menikoD^ za 1.1951-1952 s številnimi članki, ki obravnavajo zaščito naših spomenikov iz narod- noosvobodilne borbe, arhitekturnih, skulpturnih spomenikov in slik iz antične dobe in srednjega veka, obnovo naših rokopisov; priobčena so po- ročila jKvsamezinih oddelkov Zavoda za spome- niško varstvo za 1.1951-52. Več člankov je po- svečenih problemom naših muzejev in galerij. Majda Smole LETALSKA TOVARNA LJUBLJANA Civilno letalstvo je v naši republiki pričelo s svojo _ delavnostjo kmalu po osvoboditvi. Novoustanovlijena Letalska Organizacija Slovenije (LOS) je osnovala cen- tre, posamezna letalska društva pa tečaje za šolanje z jadralnimi letali. Uporabljala so se trofejna letala, kolikor jih je še ostalo na našem ozemlju. Bila pa so ta letala že stara in iztrošena ter niso mogla zadovo- ljiti vseh potreb za naraščajoče število ljubiteljev tega športa. Začetkom leta 1946 se je ustanovila delavnica Le- talske organizacije, katere namen je bil ta, da izde- luje nova jadralna letala. 2e po komaj 4 mesecih od ustanovitve je bila izdelana prva serija 10 komadov začetniških letal, kateri je v kratkem času sledila dru- ga, 15 letal iste vrste. Težave pri izdelavi teh prvih serij so bile velike, kajti primanjkovalo je potrebnega materiala in kvalificiranih delavcev v tej novi stroki. Z neumornimi zboljšavami in iznajdljivostjo Je ko- lektiv mladega podjetja premagoval začetne težave. Pričela so se izdelovati že šolska in sposobna jadralna letala, 'katerim so sledila doma konstruirana visoko- sposot)na jadralna letala. Stare delavnice so postale premajhne in se je zato leta 1947 dogradila nova mon tirnica, ki je omogočala povečanje kapacitete nasta- jajoče tovarne. Podjetje je v letu 1948 prešlo pod upravo Ljudske tehnike, z zakonom o delavskem samoupravljanju pa je postalo samostojno podjetje, prvo take vrste v me- jah naše ožje domovine. S svojimi izdelki je zadovo- ljevalo potrebe ne samo naše, temveč tudi drugih republik v naši državi. S temi letali so bili doseženi mnogi jugoslovanski rekordi, kot tudi prepričevalni uspehi na svetovnem prvenstvu v jadranju, ki že ne- kaj pomenijo tudi v svetovnem merilu. Z ustanovitvijo šol za motorno letalstvo se je po- javilo povpraševanje po tej vrsti letal. Tovarna se nI ustrašila izdelovati motorna letala, ki so biLa doslej proizvod samo velikih in dobro urejenih tovarn po svetu. Leta 1951 je vzletelo prvo motorno letalo izgo- tovljeno v tej tovarni, katero so si zamislili domači konstruktorji. Uspešno je prestalo preizkusne lete in so nato sledile šle serije takih letal, ki se sedaj upo- rabljajo v naših aeroklubih. Po osmih letih ustanovitve se je iz male delavnice razvila tovarna, ki izdeluje vse vrete jadralnih letal od začetniških do visokosposobnih in različne tipe športnih motornih letal, ki se po kvaliteti ne razliku- jejo od inozemskih izdelkov, so pa plod zamisli doma- čih ljudi in izdelana z domačim materialom z rokami domačih ljudi. , 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAŠIH KRAJEV (1. VIII.—31. XII. 1953)" Pregled zgodovine od najstarejših časov do danes s pregledom gospodarske dejavnosti, zlasti za novejšo dobo, najdemo za Radeče (Za- savski vestnik št. 56-39, 9.—30. IX.). Dolenjski list št. 42, 25. X. prinaša kratek pregled zgo- dovine Novega mesta, Posavski tednik št. 50, 1. VIII. pa mesta Kostanjevice, ki je 1955 praznovalo- svojo 700-letnico omembe kot mesto. Ptujski tednik št. 45-47, 25. X.—20. XI. ob- javlja sestavek o zgodovinskem razvoju Trsta in o nacionalnih razmerah v njem. Minko Roš podaja ob 55. obletnici koroškega plebiscita pregled zgodovine Koroške od Karantanije dalje in zlasti borbe Slovencev iza ohranitev svoje narodnosti (Savinjski vestnik ät. 59-40, 5.—U X.). V Tovarišu št. 32, 7. VIII. dobimo pregled zgo- dovine Tržiča in njegovih prebivalcev, ki ga je natpisala prof. Slava Rakovec, Ravno tam št. 45, 6. XI. daje Ciril Miki pregled zgodovine Prlekije od slovenske naselitve do osvoboditve 1945. Iz zgodovine Litije in njene okolico ter Šmartnega in okolice v teku stoletij zajemata članka ravno tam št. 50, 11.X1I. O arheoloških izkopavanjih na Kortini pri Sv. Antonu in pri teh doseženih uspehih iporoča Vinko Sribar. Tam so našli ostanke staroslo- venske naselbine iz X. stoletja, ki jasno doka- zujejo staro naseljenost Slovencev v tem delu naše domovine (Slov. Jadran št. 54, 21. VIII.). Posavski tednik št. 44, 7. XI. prinaša poročilo D. V. o izkopavanjih v območju antičnih »Bre- žiških vrat«, kjer so- našli v D o b o v i poleg žganih ilirskih grobov sedaj tudi prvo staro- slovansko grobišče v krškem okraju. Razen tega so na S e 1 u na sledi tudi obsežnejšim antičnim stavbam. Tu so našli ostanke iz staroilirske, an- tične in staroslovanske dobe, kar kaže, da je bil ta kraj skozi stoletja naseljen. V srednji vek posega Glas Gorenjske št. 40, 5. X., ki objavlja zgodovino kranjskega gradu in njegovega stavbnega razvoja. Grad se na tem mestu omenja že v XIII. stoletju, da- našnjo obliko pa je dobil pred letom 1600. Grad bi bil najprimernejša stavba za kranjski muzej. Dr. Roman Savnik daje podatke o zgodovini P r e d j a m s k e g a gradu pri Postojni in o nje- govem proučevanju. Danes je v njem muzej (Slov. Jadran št. 51-55, 51. VII.-28. VIII.). Ravno tam št. 57, 11. IX. najdemo poročilo o kulturno- zgodovinskih spomenikih na Tolminskem, med katerimi so zlasti pomembne najdbe v Mo- stu na Soči in cerkev sv. Danijela pri Volčah, ki sega s svojo stavbno zgodovino še v XI. sto- letje. A. Makarovič razpravlja ravno tam št. 44, 50. X. o izvoru beneškega leva, simbolu beneške republike, ter ugotavlja, da je njegovo poreklo iskati v krščanski simboliki. V članku o gradu v Veliki Nedelji, s katerim opozarja na nujnost zavarovanja gradu pred razpadom, daje V. K. kratek pregled zgodovine tega gradu, ki je bil nekoč središče posesti nemškega viteškega roda na Štajerskem (Ptujski tednik št. 34, 21. VIII). Delno v srednji vek isega še pregledni članek F. Ostanika o zgodovini šolstva na Slovenskem, ki ga objavlja Delavska enotnost št. 56, 4. IX. Iz novejše dobe zajema snov A. Gregorevčič, ki v člauiku, objavljenem z naslovom »L i p i c a in lipicanci« (Slov. Jadran št. 52, 25. XII.), podaja kratek pregled zgodovine te naše svetovnoznane kobilarne, ki je bila ustanovljena že leta 1580. Tovariš št. 49, 4. XII. objavlja poročilo o- šved- skem pesniku Karlu Snoilskem, potomcu za časa protireformacije izgnanih slovenskih pro- testantov, v št. 50, 11. XII. pa o Valvasorjevem gradu Bogen šperku. Slov. Jadran št. 49, 4. XII. prinaša članek V. S., v katerem avtor uspeš- no dokazuje zgodovinisko povezanost mesta Tr- sta z njegovim slovenskim zaledjem. Bogo Komelj daje v razpravi o gledaliških predstavah v Novem mestu od leta 1897 do 1904 in ^.Dramatičnem društvu diletantov« zanimivo po- glavje iz novomeške gledališke zgodovine (Do- lenjska prosveta št. 2-1955). Isti avtor obravnava ravno tam novomeške dijaške rokopisne liste od »Zore« iz leta 1871-72 do »Glasu mladih« iz 1955. Ravno tam št. 5-1955 opozarja tudi na trža- ški dijaški rokoipisni list »Flores«, katerega dva letnika 1898-99 in 1899-1900 hrani Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Slov. Jadran št. 57-58, 11.—18. IX. prinaša nekaj iz zgodovine in dela gasilstva v sežanskem okraju, kjer je bilo prvo društvo osnovano leta 1894 v Sežani. V Hmeljarju št. 9, sept. 1955 piše inž. K. M. o zgodovinski razstavi hmeljar- stva v Zalou, ki je bila prirejena ob priliki kongresa Evropskega biroja za hmeljarstvo v Žalcu avgusta 1953. Razstava je prikazala pred- vsem pionirje savinjskega hmeljarstva, tako na primer Franca Zužo, ki je pred sto leti nasadil prvo hmeljišče, ki pa je zaradi neprimerne sorte hmelja propadlo. Šele Janez Hausenbichler je pred 80 leti uredil prvi stalni nasad, kateremu so sledili še drugi v Žalcu in vsej Savinjski dolini. Drugi del, posvečen priznanju in odli- kovanju savinjskega hmelja v svetu, je prikazal številne diplome in medalje. Poseben oddelek je bil posvečen hmeljarski literaturi, od katere je najstarejše delo slovenska knjiga Janeza Hausen- biohlerja »Navod o hmeljariji« iz 1.1882, poseben del pa zgodovini trga Žalca. Zelja hmeljarjev je, da se ta razstava izj>0polni v stalni hme- Ijarslki muzej. Tudi Tovariš št. 36, 4. IX. ob- javlja ob 100-letnici savinjskega hmeljarstva njegov zgodovinski pregled od V. Cizla. Gozdar- ski vestnik XI (1955), 225 prikazuje v članku dr. V. Murka ob 160detnici rojstva, življenje in delo Josipa R e s s 1 a , gozdarja in izumitelja. Ravno tam, str. 268, je prispeval Venčesilav Straus nekaj podatkov o nekdanji gozdarski šoli v Idriji, ki je delovala med leti 1892 in 1909 in vzgojila veliko dobrih gozdarjev. Dr. Fran Juriševič pri- naša pregled redkih in kratkotrajnih časopisov, ki so jih izdajali primorski Slovenci pod 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Italijo (Slov. Jadran št. 42, 16. X.). Ob 45-letnici seiptembrskih dogodkov v Ptuju, ko so 13. IX. 1908 ptujski Nemci in aiemčurji napadli silo- venske delegate na skui)ščim slovenske obrambne družbe Cirila in Metoda, prikazuje in osvetljuje te dogodke Ptujski tednik št. 37, 11. IX. Odmevali so ipo vsej Sloveniji, tako tudi v Celju. Na- slednjo nedeljo t j. 20. septembra, ko je Klub slovenskih naprednih akademikov priredil v celj- skem Narodnem domu veliko slavnost, so tudi celj.s/ki Nemci in nemčurji napadli slovenske di- jake in celjske Slovence. Kot odgovor na ptujske in celjske dogodke so bile še isti dan — 20. sep- tembra — velike demonstracije v Ljubljani, kjer sla tedaj pod streli avstrijske soldateske padla Lunder in Adamič (Milan Celina v Sa- vinjskem vestniku št. 37, 19. IX.). Ivan Kreft ob- javlja v Obmurskem tedniku št. 49, 4. XII. nekaj zanimivosti iz starih sejnih zapisnikov občine O k o s 1 a v C i za doibo od 26. II. 1906 do 29. IX. 1913. Ti zapisniki kažejo, da našega kmeta niso zanimali čisto krajevni, itemveč tudi mnogi osrednji slovenski problemi, tako na primer vprašanje ustanovitve ljubljanske univerze, za katero so se na odborovih sejah večkrat zavzeli. Zasavski vestnik št. 35, 2. IX. prinaša kratek pre- gled gospodarskega in komunalnega razvoja Zagorja po osvoboditvi. Iz zgodovine naših industrij in rudnikov jo omeniti dober zgodovinski pregled razvoja rud- nika Senovo v Zasavskem vestniku št. 34, 26. VllI. Tu so ob vznožju bohorskega pogorja že leta 1819 kopali premog v Srebotnem. Leta 1857 je bil rudnik razširjen ki so začeli kopati tudi na Reštanju, ki je še danes del rudnika. 1904 ga je kupila Trboveljska premogokopna družba (TPD). Toda večji razmah je rudnik doživel šele po I. svetovni vojni. Leta 1929 doseže rudnik najvišjo proizvodnjo pred II. svet. vojno, toda takoj nato začne zaradi splošne gospodarska; krize hitro padati. Za časa okupacije je rudnik izkoriščal okupator, toda v noči od 9. na 10. fe- bruar 1944 je XIV. divizija uničila važnejše objekte, kar je zmanjšalo produkcijo za polo- vico, a splošen odhod rudarjev v partizane ok- tobra 1944 je popolnoma ustavil delo. Po osvo- boditvi so bile začetne težave kmalu premagane in leta 1952 so nakopali največ premoga v vsej zgodovini rudnika. Inž. Kozma Ahačič podaja v Tovarišu št. 32, 7. VIII. pregled zgodovine že- lezarske obrti v Tržiču, kjer je zlasti slovelo izdelovanje kos. Izredna številka Velenjskega ru- darja, izšla 31. Xn. 1953, prinaša pregled razvoja velenjskega rudnika. Lignitni sloj je ugo- tovil Franc Mayer leta 1873, najdišče pa je začel izkoriščati 1.1884 Daniel von Lapp. 1888 je začel graditi nov jašek globine 156 m, ki še danes služi kot izvozni jašek. Leta 1914 so njegovi nasled- niki prodali rudnik avstrijski državi, po- 1918 pa je prešel v last države SHS. Stara Jugoslavija LJUBLJANA, CANKARJEVA 3 sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da imamo stalno na zalogi veliko Izbiro ra- dijskih aparatov domačih in tujih znamk, elektronke in druge nadomestne dele ter drobni električni material. Na zalogi ima- mo tudi veliko izbiro gramofonskih plošč, ojačevalce, zvočnike, magnetofone In za to ustrezajoče nadomestne dele. Proda- jamo jih po novih globoko znižanih cenah In na obroke. Priporočamo se s točno, solidno in strokovno postrežba. HOTEL KAVARNA RESTAVRACIJA VRT VINSKA KLET GARAŽE AVTOSERVIS se priporoča 67 JCRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je le malo storila za rudnik. L. 1922 so zarad; ugodne konjunkture nakopali 200.000 ton, potem pa je izaradi svetovne krize kot pri drugih rud- nikih do 1934 padla produikcija na 60.000 ton. Okupator je rudnik močnO' izkoriščal le dve in pol leti, potem pa zaradi partizanskih akcij manj. Po osvoboditvi proizvodnja stalno raste — 1953 na ok. 535.000 ton. Dolenjska prosveta št. 3-1953 objavlja razpravo Boga Komelja o raz- voju tiskarstva v Novem mestu. Prvi znani tiskar je bil okrožni tiskar Henrik Tandler, ki je tisikal med 1819 in 1868. Med leti 1873 in 1876 je deloval v Novem mestu tisikar Vinko Boben, od 1876 pa Janez Krajec, iki začne najbolj plo- dovito dobo novomeškega tiskarstva. Najbolj znan Krajcev tisik je njegov ponatis Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske \\z let 1877—1879. Nje- gova tiskarna je delala do 1901, ko jo je prodal Tiskovnemu društvu v Ljubljani. Po 1900 sta bili na Dolenjskem ustanovljeni še tiskarni v Ko- čevju in Krškem. O razvoju mizarstva v novo- meškem okraju v zadnijem polstoletju piše Ivan Maikše (Obrtnik št. 15-16, 5.—20. VllI.),. Ravno tam je objavljen članek o zlatarstvu, tradicio- nalni dbrti v Celju, ki se je alasti začela razvijati z nastopom zlatarske rodbine Pachiaffo v letu 1844, ko je proti ikoncu XIX. stol. razvila svojo delavnico v tovarniško podjetje. Jožo Steinmann obravnava v široko zajetem sestavku zgodovinski pregled čevljarstva in obutve od najstarejših časov dalje (Obrtnik št. 20-24, 24. X.—19. XII.). O razvoju rudnika Zagorje po osvoboditvi do danes govori članek v Zasav- skem vestniku št. 51, 5. VIII. Med članiki, ki zajemajo gradivo iz zgodovim delamkega. gibanja, je omeniti članka Ivana Krefta o Ijudislkem gibanju pred vojno v ljuto- merskem okraju, v katerem obravnava dobo 1918—1945. (Tovariš št. 47, 20. XI. in Obmurski tednik št. 47, 20. XL). Cvetko A. Kristan se spo- minja ob petdesetletnici smrti prvoborcev socia- lističnega delavskega gibanja na Slovenskem Franceta Zeleznikarja in Roka D r o f e - n i k a in objavlja ob tej priliki na kratko njuna življenjepisa (Delavska enotnost št. 46, 13. XI.), Ivan Kreft se spominja ravno tam št. 49, 4. XII. 85-letnice Viktorja K u k o v c a , starega socia- lista in soustanovitelja »Ljudske pravice«, z opi- som njegovega življenja in dela. Ob 60-letnici socialističnega časopisja na Sloven- skem objavlja ravno tam št. 47, 20. XI. Cvetko A. Kristan članek »Slovcinski socialistični tisk in Trst«. 2. XI. 1894 je namreč izšla prva številka »Delavca«, prvega večjega socialističnega časo- pisa na Slovenskem, ki se je 1897 preselil v Trst. Tu je izhajal že prej — od 2. X. 1890 do 12. III. 1891 — »Delavski list«, (ki je bil sploh prvi so- ci alistični list na Slovenskem. Izdajal ga je Lud- vik Zadnik, izšlo pa je le 9 številk. Avtor omenja tudi druge delavslke časopise in literaturo, ki je izšla v Trstu. Veliko več člankov in razjprav obravnava ob- dobje namdnaomobodilne borbe. O prvih dneh nacistične okupacije in začetkih oboroženega upora, ko so 9. avgusta 1941 počili prvi parti- zanske streli v Zagorju — ta dan je sedaj občinski praznik Zagorja — poroča članek v Zasavskem vestniku št. 31, 5. Vili. Ob velikem zborovanju na Okroglioi 5. septembra 1953 je izšla posebna številka »Partizanskega dnevnika", posvečena prazniku priključitve Primorske k Jugoslaviji. V njej najdemo članek dr. Jožeta Vilfana o priključitvi Primorslke kot dejanju samoodloičbc; Ivana Regenta pregled borbe pri- morskega ljudstva za socializem in svobodo od 1. svetovne vojne dalje; kratke orise nastanka in borb primorskih brigad, dalje o prvi partijski konferenci v Renčali 28. junija 1941, ki pomeni začetek narodnoosvobodilnega gibanja na Pri- morskem, ter končno prispevek Franca Rejca- Kuha o nastan'ku in delu »Partizanskega dnev- nika«, katerega prva številka je izšla 5. sept. 1944. Ob prazniku Primorske je izšla tudi slavnostna številka Slovenskega Jadrana (št. 36, 4. IX.) s članki o septembrskih dneh 1943 na Primorskem, P. A. Ogareva o Beneških Slovencih v NOB, o ak- cijah primorskih sabotažnih skupin, Ludvika Terčona spomine iz borb na dolnjem Krasu, o ilegalnih tistarnah na Primorskem ter o začetkih NOB v Brkinih. Franček Saje je objavil v Dor lenjskem listu št. 34-39, 28. VlIL—2. X. odlomek iz svoje razprave »Narodnosvobodilna borba v Sloveniji od junija 1943 ido kapitulacije Italije«, v katerem obravnava prispevek naše vojske k porazu imperialistične Italije. Ravnotam št. 34-37, 28. VIlL—18. IX. dobimo nadaljnje sezname padlih borcev in žrtev sovražnih napadov s pod- ročja mestne občine Novo mesto. Iz svoje knjige »Jeklena pest« objavlja Jože Stok-Koro- tan ravno tam št. 35, 4. IX. poglavje o vkoraka- nju Šlandrove brigade v Novo mesto 9. IX. 1943. Janko Jarc opisuje ramo tam Novo mesto ob prvi osvoboditvi leta 1943 v luči nekaterih doku- mentov. Takrat je pirevzela vso oblast OF, mesto - pa je doživelo 14. IX. in 3. X. dva močna bombna napada, ki sta terjala okoli 30 smrtnih žrtev. Ravno tam dobimo ob deseti obletnici osvobo- ditve taborišča na R a b u , prispevek istega avtorja o izgodovini tega zloglasnega taborišča in njegovi Ikončni osvoboditvi, ko je 9. IX. 1943 prevzel izvršni odbor OF taborišča oblast v svoje "roke. Janez Vitikovič se spominja ravno tam, št. 36, 11. IX., desete obletnice ustanovitve XV. brigade, ustanovljene 28. IX. 1943 po itali- janski kapitulaciji iz treh že osnovanih bata- ljonov. Regina Fir pa sodelovanja XV. brigade s XIII. proletersko brigado pri reševanju ranjen- cev jeseni 1943 (irawno tam št. 37, 18. IX.). Prof. Jožetu Sesku, kočevskemu revolucionarju in naprednemu delavcu, ujetem od Italijanov 27. IV. 1942 in kasneje ustreljenem v Ljubljani, so- od- krili spominsko ploščo v Kočevju (ravno tam št. 38, 25. IX.). Leta 1953 smo praznovali 10.obletnico Zbo- ra odposlancev slovenskega naro- da v Kočevju. Ob tej priliki je objavil Tone Fajfar v Dolenjskem listu št. 39, 2. X. čla- nek o pomenu tega Zbora. Ravno tam objavlja Peter Romanic svoje spomine na volitve odpo- slancev in na samo zasedanje. Tudi Franc Dra- 68 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva ulica vrši v laboratorijih in na terenu VSE PREISKAVE NOSILNIH KONSTRUKCIJ TOPLOTNE IN ZVOČNE MERITVE KEMIČNE PREISKAVE GEOMEHANSKE PREISKAVE KERAMIČNE PREISKAVE Zahtevajte prospekte na telefonu št. 30-567 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gan ipodaja svoje sjiomine kot udeleženec (Po- savslki tednik št. 39, 3.X.). Ciril Dckval daje ob tej priliki pregled razvoja OF in ljudske oblasti na Kočevskem (Tovariš št. 40, 2. X.). Na dan 29. oktobra slavi Novo mesto svoj praznik. Na ta dan leta 1941 je namreč sikupina novo- meških in dolenjskih partizanov, zbrana na Bre- zovi rebri, ustanovila novomeško partizansko četo (Dolenjski list št. 42, 23. X.). Bojan Fabjan objavlja nekaj spominov na minerce Cankarjeve brigade (ravno tam št. 48, 4. XII.), Jože Erjavec pa na turnejo igralske skupine IX. korpusa NOV in POJ v letu 1944 po Beneški Sloveniji in Reziji (Slov. Jadran št. 32, 7. VIII.). Zanimiv je prispe- vek prof. K. A. v Ptujskem tedniku št. 48, 27. XT. o ptujskem narodnoosvobodilnem pokretu v slo- vens/ki narodni pesmi, ki opeva borce iza svobodo: Laoka, Osojnika in Krambergerja. Roman Kogel- nik opisuje dalje partizanske boje na Koroškem severno od Drave (Koroški fužinar, št. 11-12, 29. XI.). Oktobra 1941 se je začel upor prekmur- skega ljudstva proti madžarskemu okupatorju; vodja in iniciator upora je bil narodni heroj Štefan Kovač, ki je padel decembra 1941 (Ob- mursiki tednik, št. 43-44, 30. X.). Ponatis govora inž. Kolomana Cigita ob odkritju njegovega spo- menika v Murski Soboti, v katerem je orisal njegovo življenje in borbo, najdemo ravno tam št. 51, 18. XII. Ob 40-letnici rojstva narodnega heroja Ivana Kavčiča-Nandeta, rojenega v Des- njaku pri Ljutomeru, podaja njegov življenjepis Ivan Kreft ravno tam št. 52, 31. XII. Dr. Ivan Vasic piše o novomeški sokolski župi, ki je bila ustanovljena kot tretja v Sloveniji leta 1887; njeni člani so se za časa fašistične okupacije strnjeno pridružili OF in začeli odhajati v par- tizane (Dolenjska prosveta št. 3-1953). Ob 260-letnici smrti I.V. Valvasorja, umrlega 19. IX. 1693 v Krškem, se spominja D. Vahen njegovega življenja in del (Posavski ted- nik št. 45, 14. IX.). 1953 smo praznovali 100-let- nico rojstva dr. Frana Kosa, pomembnega slovenskega zgodovinarja (Tovariš št. 52, 25. XII.). Prostovoljno gasilsko društvo v Kanalu ima za sabo že 90 let delovanja (Primorske novice št. 32, 7. VIII.)i. Ob 90-'letnici osnovne! šole v Hrastniku prinaša Zasavski vestnik št. 50. 16. XII. obširnejši pregled njene zgodovine in fotografije pomembnejših učiteljev. Prva kme- tijska šola je bda ustanovljena leta 1884 na Grmu in praznuje letos svojo 80-letnico (Kmeč- ki glas št. 37, 17. IX.). Ob 70-letnici rojstva Mi- lana P u g 1 j a , pesnika, pisatelja in slikarja življenja dolenjske metropole, objavlja njegovo biografijo Milan Dodič ^V Dolenjski prosvoti št. 3-1953. Muzejsko dffuštvo v Ptuju je praz- novalo 1953 604etnico svoje ustanovitve. Ptujski tednik št. 34, 21. VIII. se ob tej priliki s člankom spominja štirih za društvo zaslužnih mož: Si- mona Povodna, Ferdinanda Raispa, Franca Fer- ka in Viktorja Škrabarja, v št. 38, 18. IX. pa daje F. A. pregled dela muzeja in društva v letih po osvoboditvi. 60 let delovanja je praznovalo ga- silsko društvo na Mot i, ki je prvo na Mur- skem iik>lju uvedlo slovensko poveljevanje (Ob- murski tednik št. 32, 7. VIIL). Tovarna »Indu- plati« v Jaršah je praznovala 30-letnico ob- stoja (Glas Gorenjske št. 40, 3.X.). Pred 30 leti — 15. VIII. 1923 je bil Ob veliki planinski slav- nosti krst »Trdinovega vrha«, najviš- jega vrhu na Gorjancih. Že leta 1921, ob odkritju spominske plošče Janezu Trdini v osrčju Gorjan- cev, je bil sprejet siklep, da se tedanji najvišji vrh Gorjancev, vrh sv. Jere, preimenuje v Trdi- nov vrh, kar pa se je izvedlo šele dve leti kasneje (Dolenjski list št. 32, 14. VIIL). Hrastnik naj bi dobil prvi steklarski teh- nični muzej v Sloveniji, kateremu bi bil pri- ključen še lokalni muzej (Zasavski vestnik št. 41, 13. X.). Glas Gorenjske št. 47, 20. XI. poroča o bližnji ustanovitvi muzeja v Tržiču. Nedvom- no bo njegov najbolj zanimivi del farma- cevtski oddelek mag. Bohuslava Lavičke, ki ob- sega redke lekarniške predmete in posodo od XV. stoletja dalje in druge -zanimivosti. Razen tega bi bil v poslopju najstarejše ohranjene tržiške fužine »germovke«, ki jo nameravajo jjreurediti v staro stanje, še tehnični muzej trži- škega fužinarstva in kosarstva. Dolenjski muzej v Novem mestu je odpri razstavo svojih začetnih zbirk z oddelkom NOB, arheološkim in kultumojzgodovinsikim oddelkom Novega mesta (Dolenjski list'št. 42, 23. X.). Dr. F. Sušnik piše v Koroškem fužinarju št. 8-10, 29. VIII. o delav- skem muzeju na Ravnah, njegovih nalogah in namenih. Nameščen naj bi bil v poslopju na dvorišču ravenskega gradu. O nastanku, glavnih zbirkah in problematiki Goriškega mirzeja poročajo Primorske novice št. 34, 21. VIII. O. 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE Istrski zgodovinski zbornik. Leto L, izdaja Zgodovinsko dru- štvo Jugoslovanske oone STO, Koper 1953. Ta trojezični, izmenoma v slo- venskem, hrvatskem in italijan- skem jeziku pisani zbornik obsega razprave, lepo število književnih ocen, objavo števil- nih dokumentov ter nazadnje društvena poročila. B. Nacella razpravlja pod naslovom »Gli Slavi al placito del Risano« (Slovani na rižan- skem zboru) o znanem zapisni- ku, ki omenja Slovane v Istri v začetku IX. stoletja. Po mnenju italijanskih avtorjev naj bi šlo le za ponesrečen poskus nase- litve, ne pa že za pričetek ob- sežnejše slovanske kolonizacije v Istri, popolnoma v skladu z italijansko tendenco, da bi na- vzočnost slovanskega prebival- stva v Istri čim bolj prikrili ali pa vsaj prihod tega prebivalstva potegnili v čim najnovejše čase. Iz števUnih razlogov pa prihaja avtor do zaključka, da je imela na rižanskem zboru omenjena naselitev Slovanov značaj pra- ve kolonizacije. P. V. Vesel obravnava koprske statute, zlasti pa tista mesta, ki omenjajo slovensko prebivalstvo pod naslovom »Nekatere ugoto- vitve o Slovencih v koprskih statutih«. Posebej obravnava zlasti slovenske župane in gla- varja Slovencev (capetaneus Sclavorum), kolikor moremo iz statutov o teh organih izluščiti konkretnejše j>odatke. Najbolj izčrpno se avtorju posreči od- govor na vprašanje, kdo je po- stavljal glavarja Slovencev, med- tem ko bo treba vprašanje nje- gove pristojnosti, pa tudi vpra- šanje funkcije županov in s tem v zvezi tudi konestablov ter njih medsebojnega razmerja še po- jasnjevati z drugimi viri, ker so v tej zvezi koprski statuti pre- malo izčrpni. »Koprski upor 1. 1348« je na- slov tretje razprave, ki jo je napisal Miroslav Pahor, in ki po izčrpnih podatkih o poteku upora utemeljuje zaključek, da so bili udeleženci tega upora tudi okoliški Slovenci. Imeno- vanje Benečana za glavarja Slo- vencev v letu 1349 stavlja av- tor upravičeno v zvezo s tem uporom. Srečko Vilhar razpravlja o družbenih koreninah italijan- skega iredentizma v Istri in po- daja izčrpno sliko razvoja ita- lijanskega iredentizma, ki se je v Istri oslanjal na buržoazno veleposestniške elemente, ki so »toliko sovražili kmeta, kolikor so ga izkoriščali«. V razpravi je obdelan tudi odziv, ki ga je italijanski iredentizem imel pri slovanskem prebivalstvu. Razpravam sledi objava Fac- chinettijevega zapisa »Degli Sla- vi Istriani«. Gre za opis življe- nja istrskih Hrvatov, ki ga je napisal imenovani avtor kot dober poznavalec njihovih obi- čajev pred kakimi sto leti. Opis je objavil že Kandier v reviji »Istria«, ki pa take, Slovanom naklonjene geste ni nikdar več ponovil. Facchinettijev opis, ki vsebuje bogato etnografsko gra- divo, je s tem drugič ponatis- njen in postal našim bralcem, pa tudi raziskovalcem dostop- nejši. Miroslav Pahor obravnava nadalje nekatera vprašanja pri- morske in istrske historiografijc in pravilno ugotavlja potrebo, da proti izkrivljeni podobi zgo- dovine Slovenskega Primoija in Istre, kakršno so masovno pro- dajali sebi in svetu italijanski iredentisti, postavimo pravilno podobo te zgodovine z vztraj- nim, na dokumentih utemelje- nim delom. M. Markič govori o stanju ar- hivov v Istri in o njihovih te- meljnih vprašanjih, izmed kate- rih je vprašanje prostorov morda najvažnejše. Oddelek, ki je posvečen knji- ževnim ocenam nas med drugim seznanja tudi z nekaterimi no- vejšimi iredentističnimi zgodo- vinskimi publikacijami. Redke so italijanske knjige, ki bi jim mogel recenzent priznati znan- stveno objektivnost. Objave dokumentov obsegajo velik del Zbornika in segajo od leta 1349 do najnovejših časov ter nas seznanjajo tudi z gra- divom iz narodnoosvobodilne borbe. Zanimivo- je slednjič kratko Vilharjevo poročilo o arheolo- ških raziskovanjih na Koprskem izmed katerih jih je nekaj dalo tudi staroslovenski material. Želeti bi bilo, da bi čim prej dobili podrobnejša poročila o teh izkopavanjih. Glama pozitivna plat tega zbornika je že njegova za- misel: Dokumentacija realne podobe istrske zgodovine, če- prav zaenkrat le v nekaterih posameznih vprašanjih, vendar kot začetek ponovne in ponov- ne dokumentacije. Pri tem delu so bili pritegnjeni ljudje pred- vsem s samega terena, ki se bodo pri nadaljnjem znanstve- nem delu gotovo še izbrusili in še bolj usposobili za nalogo-, ki so si jo zadali. Kljub svojim kar preštevilnim tiskovnim na- pakam in kljub temu ali onemu, kar bi si kdo morda želel dru- gače in bolje, je Istrski zgodo- vinski zbornik kot prvi korak razveseljivo in pozitivnio dejn stvo. S tem pa drugi slovenski zgodovinarji in zgodovinske re- vije niso odvezani svoje dolž- nosti, da tudi s svoje strani pri- spevajo k dosegi cilja, ki ga ima Istrski zgodovinski zbornik. V. Tiskano in izdamo v Ljutljani 1954. Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne »Ljudske pravice«. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn. 71 Klavnica Ljubljana Mesarska 1 Telefon št. 21-430 Umetni led iz pitne vode dobite vedno v „ KLAVNICI" Ljubljana Modna krojačnica ŠEFIC VINKO ŽONTAR ALOJZIJ državna obrtna mojstra LJUBLJANA, Cankarjeva 12 Pohitite z nakupom naših najnovejših pomladnih in letnih modelov plaščev, oblek in kostumov, ker so poceni in solidne izdelave 72 TRGOVSKO PODJETJE KLASJE KRANJ Odkupuje po najvišjih dnevnih cenah žitarice vseh vrst; prodaja mlevske izdelke iz lastnih mlinov v Sloveniji in najboljših banaških mlinov. Blago dostavljamo z lastnimi prevoznimi sredstvi. TELEFON 313 ,,Elektrotehna" TEHNIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA UPRAVA: PARMOVA 33 TELEFON 20-092 Prodajni odd.: Kotnikova 12, Tel.: 21-706 Skladiišče: Kotnikova 12, Tel.: 21-350 vam nudi ves elektrotehnični material do- mače in inozemske proizvodnje. Zastopstvo tovarne elekt. motor- jev »Rade K o n č a r«, Zagreb Uvoz 3UGOINSPEIKT PODJETJE ZA KONTROLO BLAGA LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 3/lV TELEFON 20-295, 20-990 POSTNI PREDAL 205 izvršuje kontrolo vseh vrst blaga po kakovosti in količini v mednarodnem in domačem prometu ter izdaja po kontroli odgovarjajoče arbitražne cer- tifikate v poljubnem jeziku. Specialna kontrola lesa, rud in rudnih izdelkov (derivatov) ter tekstilij in tekstilnih surovin. Poleg tega vrši vzorkovanje in kemične analize vzorcev. Kontrola skladiščnih in ladijskih prostorov. Vsa dela izvršujemo točno po naročilu nalogodajalcev. Stalni biroji: Frankfurt, Milano, Trst, New York, Istambul. 73 TOVARNA CELULOZE IN PINOTANA CORICANE, POSTA MEDVODE Telefon: Ljubljana 2709, Medvode 31 Naši produkti: nebeljene celuloze usnjarska pomožna strojlla: kemotan, plnotan GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA LJUBLJANA, PARMOVA UL. i Telefon 30-797 Opravlja po sodobnih načelih gospodarske . vede naslednje dejavnosti: po- gozdovanje, uvejanje, izkorišča- nje, gojitev, varstvo gozdov. Prodaja vse glavne in postranske gozdne proizvode Delavskim svetom, upravnim odborom in upravam industrijskih, obrtnih, trgovskih in gostinskih podjetij, zadrug in državnih posestev! Kadar odločate o tem, kje boste oglaševali proizvode, prodajne artikle, usluge podjetja itd., se spomnite na obzornik napredka v tehniki In gospodarstvu »Novo pro- izvodnjo« in na »Gospodarski koledar 1955«, ki ga bo izdala redakcija »Nove proizvodnje« v decembru 1954. Ker so naročniki »Nove proizvodnje« vsi naäl .gospodarstveniki, tehnični in ko- mercialni strokovnjaki v podjetjih in ker pošiljamo »Novo proizvodnjo« v veliM nakladi v vse inozemske države, je oglaševanje v »Novi proizvodnji« za vsakogar kar najuspeš- nejše. »Gospodarski 'koledar« pa je prava zbirka oglasov vseh naših pomembnejših podjetij. Naročite »Novo proizvodnjo«! Na razpolago imamo kompletne letnike 1951, 1952, 1953 in posamezne številke. Naročnina za eno leto stane 800 dinarjev. Na zalogi imamo tudi naslednje svoje publikacije: Inž. Franjo Rainer: UTICAJ SUMA NA VODNI REZiM (slovensika naklada je vsa razprodana).................din 50 Inž. Lojze Zumer: LESNA MOKA..............din 58 S. Vodopivec, S. Slvec, G. Tomažič: O SANTONINU IZ JADRANSKEGA MORSKEGA PELINA...............; din 200 O GOSPODARJENJU Z LESOM...............din 150 GOSPODARSKI KOLEDAR 1953 ...............din 300 GOSPODARSKI KOLEDAR 1954 ...............din 500 Na zalogi imamo tudi razne Inozemske strokovne reviije za razne tehnične stroke, za kavarne in za čitalnice. Prodajamo jih za dinarje FLRJ in si more inozemske stro- kovne revije nabaviti vsak brez deviz. »Nova proizvodnja« Ljubljana, Župančičeva 3 74 vam nudi v svojih poslovalnicah: POLJANSKA CESTA 19 CIRIL-METODOVA UL. 11 TRUBARJEVA UL. 48 SLOMŠKOVA ULICA 14 BROD NA SAVI, TACEN vedno sveži kruh, pecivo in slašči- ce. Po dogovoru tudi dostavlja. Zrinjskega c. 9 Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1946 nudi vsem kinematografom po najugodnejšiti pogojih vse vrste celovečernih umetniških in kratkih filmov TELEFON : Direkcija: 22-270, Distribucija; 22-520 LJUBLJANA Naš največji denarni zavod s široko mrežo podružnic opravlja vse bančne posle za tu-in inozemstvo. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje 5% letno. 2a. hranilne vloge jamči država 75 KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. BELTINCI ¦a svojimi poslovalnicami Bratonci, Dokležovje, Ižakovci ZELEZNINA SPECERIJA MANUFAKTURA IN KMETIJSKI PRIDELKI DRŽAVNO posestvo! BELTINCI j KMETIJSTVO SELEKCIJSKA POSTAJA SEMENOGOJSTVO ; VRTNARSTVO J Občinsko obrtno podjetje „ demoni" BELTINCI Telefon 1 * se priporoča Titova cesta 35a (pri trolejbusni postaji) Telefon: 20-9:2 Popravlja in uglašuje vse vrste harmonik, pihalna glasbila in klavirje. Zmerne cene ! bombažne zavese, bombažno in volneno trikotažo, vatelin, moške in ženske šale, svileni taft za dež- nike itd. 76 »Skip<€ strojno industrijsko podjetje LJUBLJANA—VI2MARJE 170 Telefon: 27-50, 27-52 Izdeluje: Betonske brzomešalce vsebine 150 In 230 litrov .Cisterne za tekoča goriva vseh velikosti Industrijske opreme po načrtih Tračne in polžne transporterje Žerjave in žerjavove proge Prekucne in jamske vagonete Lesne in kovinske vijake, železne in medeninaste OcHitke sive lltUie . - „ Vsi naši Izdelki so priznano kvalitetni! Zahtevajte ponudbe! proizvaja v kosih in prahu kaolin, ki služi v industriji pri izdelova- nju papirja in gume ter kot pri- mes pri sredstvih za razkuževanje rastlin. Res kvalitetno emajlirano posodo dobite le pod našo zaščitno znamko 77 ZADRUŽNO ODKUPNO PREDELOVALNO PODJETJE »Silavnica« TOLMIN — TELEFON 57 Nakupuje In prodaja živo živino — go- vedo, teleta, jančke, v živem ali mrtvem stanju, tudi za eksport LJUBLJANA, KARDELJEVA 1 vam postreže z aktovkami, kovčki, ženskimi torbicami, rokavicami in vso drugo usnjeno galanterijo Kvaliteta Ugodne cene TOVARNA VIJAKOV IN ZEBLJEV Proizvaja trgovske vijake vseh vrst, vijake in tirfone za železnico, okovje za smuči — najnovejši proizvod so stenske ure. V svojem sestavu imamo tudi umetno kovaško, graversko cize- lersko delavnico. Naši izdelki so povsod iskani in cenjeni! Šestdeset let tradicije USNJENI IZDELKI z obratom: LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 14 Telefon 21-110 trgovina: LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 30 Teleion 20-820 vam nudi po najugodnejših dnevnih cenah en gros in en detail svoje izdelke: razne damske torbice, aktovke, kovčke, nahrbtnike, krušne torbice, šolske torbi- ce, listnice, denarnice, razne etuije itd. Zadružno trgovsko podjetje za odkup mleka in mlečnih Izdelkov „PLANIKA" Tolmin Telefon: 27 Proizvaja in dobavlja poznani tolminski, ementalski — groyer in trapist sir ter prvovrstno surovo »Planika« maslo. Cene konkurenčne! prireja in izdeluje konsumno mleko, mlečne napitke, surovo maslo, tir itd. ; 78 Izdeluje pohištvo po naročilu Izdelava solidna INVALIDSKO PODJETJE „DEKOR" izdelovanje fine Ic e r a m i k e LJUBLJANA, POD HRIBOM 76 Telefon 32-255 Izdeluje razne dekorativne predmete: vaze, kipe, pepelnike, svečnike, razne posode za pecivo in sadje, cvetlične lon- ce itd. v vseh modernih oblikah in barvah 79 STAROZNANI LJUBLJANSKI GOSTILNI vas vabita k obisku. Bogata izbira jedil in pijač. Pri »Sokolu« vam je na raz- polago posebna soba za za- ključene družbe. vam po solidnih cenah nudi vse vrste kvalitetnih nogavic. podjetje za promet z odpadki LJUBLJANA, PARMOVA UL. 33 TELEFON 32-664, 32-732 odkupuje vsake količine po najugodnejših cenah vse vrste odpadkov kovnega in litega železa tekstila papirja stekla gume kosti itd Odkupne postaje v vseh večjih krajih Slovenije ^ Odkupujemo: samo vagonske količine surovih svežih in kuhinjskih (samo tiste, ki niso kuhane pod pritiskom pare) govejih in svinjskih kosti. Naj- manjša količina naložena v vagon 5000 kg. Vagonske količine surovih konjskih kosti in kosti od drobnice, polne parklje in rogove goveje, svinjske in od drobnice ter polna konjska kopita plačamo tako kot surovo kost dotične vrste. Prevzamemo tudi prazne parklje, kopita, rogove ter odpadke od rogov in plačamo najvišjo dnevno ceno. Ponudbe dostavite pismeno ali brzojavno na Tovarno kleja, Ljubljana, p. p. 19 80 EJGHANGE.''Kronika'-, Loublóana - Iugoslavia Mestni trg 27/'"III THE CHRONICIiE .E:.ie Re/lew for Slovene L^rB,i History LA CHRONIQUE Revue d'histoire locale slovene CHRONHl Zeitschrift fuer Lo- kalgeschichte Slowe- niens Ljubljana 1953 Year II.No.l Appeaj's annualy three Ann^e II. Ko. 1 Para^t trois |ois par an Resumes s Jahrgang II. Fr. 1 Erscheint dreimal jaehrlich Zusammenfassungen ; ,es o Some Mementoes from the Unpublished Memoirs Quelques pages de memoires inedites EinseIne Memoiren Ivan Regent The author^ a prominent cTiiampion for the rights of the wor- Ins class,publishes here his memoirs for the period of his activity in le sccialdemootratic movement the workers from Trieste and the Lvene Littoral in the years 19o5 till 1912.He mentions various per- sonalities who were active at that time in this movement >.nd their 'lis for.the working - class movement. The Illegal Publications of the Working-Class Move- ¦ ; ¦ met of Ljubljana during the Eighties of the Past Century. p. 6 Presse illegale dan^ le mouvement ouvrier de Lnublja- na autour de 1'annee lS8o Illegale Presse in der Arbeiterbewiggung von Ljubljana in der siebziger Jahren. dr. Pv. Kyovsky L' epoque^de 187o a 1889 c'etait le temps dans le mouvement ouvrie^ autrichien,ou la classe regnante en Autriche appliquait tous les moyens pour le casser.La police y jouait un grand r6le avec ses mouchards et pro-ocs.teurs qui se glissaient parmi les rangs ouvriers.Le mouvement o .vrier devait, dans telles circonstances,se servir des moyens illegeux de la lutte des classes,comme p.ex.des reunions secretes,de pamphlets ^ illégaus etc,Dans sa dissertation,1"auteur traite la presse illegale re- pandue en Ljubljana en cette é'poque.Les especes principales en ^talent les journaux ouvriers interdits et toutes sortes de pamphlets,parmi "'"Is il y ayai'g aussi des anarchistes.Tres interesaan^^ est le pam- phlet -A nos frere^s' (le fac-simile en est reproduit) qui repre'sente le premier pamphlet ecrit en slovene dans^le mouvement ouv?ier indigene.A la diffusion de cette presse, Pranpois Zeleznikar, chef du mouvemer.t so- cial: ste slovene, jouait un grand role. On the Roman Period in Slovenia p. 21 ' /¦ ... \ • ' ¦ / . Epoque romaine en Slovonie, ', Die Roeiiier::eit in Slowenien A. Sasel '¦¦vr Die Autorin gibt im vorliegenden Aufsatze eine kurze Ueter- sicht der Geschictité Sloweniens zur Zeit der roemisciien Herrscliaft unj'. ¦^'s^ln?eibt die hauptsaechliclien Merkcrale der s,g. rpemischen Prc^vinzial- iiultiir.Zur Illustration werden zwei Inschriften und ein Eeliefblock vorceffentlicht. The Head of Slavs from Koper (Capo d'Istria) du-' ring tl'.e Austro-Venetian V/ar I508-I5I6. p- 24 Chef des Slaves de Toper dans la guerre austro- vénitienne de 1508 a I5I6.' Der '¦¦capitaneus Sclavorum'' in Iioper 'Gapodistria) S, Vilfan Die Taetigkeit de^ Slawenhaup-'-mannes (capitaneus Sclavo- rum) in Kpper (Capcdistria) bei Triest ist bip-ier in ihren Einzelheiten v.-enig bekannt.In vorliegendora Aufsatze wird au.^ Grund der Tagebuecher ...'[arino Sanuto's seine etaetigung zu Zeiten ä.es Krieges ^Caiser Maximili« anfi I gegen Venedig (I508 - 1515) beschrieben.Es geht he^^voi: .class f^er -Slawenhauptmann zu Kriegeszeiten das Kommando ueber das venedische Ba^iernaufgebot fuehrte.Eine weitere Taetig^keit als Landrichter bleibt' allerdings noch immer wahrscheinlich, " .The 'Glacbena Matica-' of Ljubljana and Its Impor- tance, ¦ ' p. 30 . La '^Glasbena Matica'- de Ljubljana ,et son, impc- tance. - • , Die 'Trlasbena Matica" in Ljubljana und ihre Be- deutung . L. Cvetko ' " ^ Le resume en sera publie dans le numero sujvant a la fin dr. traite. The Village Ig 1941-1948-1953 p. 39 Le village d'Iska vas en 1941-1940-1953 Das Dorf Ig 1941-1948-1953 V. Bonac The author gives here the descriptCon of the development and destiny of the villagers of village Ig near Ljubljana,using the data of three censuses.Between the first and the second census are the years of the Second l^orld War, which considerably chcii^ed the structure od this village, because of the fact that many villagers became victims of the war.Thesa changes can tee clearbly seen on the chart on p. 43 where the small white circler represent the villagers viho were th&re both in 19-^1 and 19^8 and the black circles those who were not there in 19^8.The hatches circles represent those who are in the village since 19^8. r-;' V Die oef:Jentliche Stadtbeleuchtung im alten L:"ubljana. p. -47 The Public Lighting in Old Lj-ill j ana Eclairage public dans la vieille Ljubljana A. Potočnik V. : Ausser einzelnen Beleuchtungen der Stadt bei verschiede- nen festlichen Anlassen in aelterer Zeit,bekam Jjubljana ihre erste Stadtbeleuchtung erst im Jahre 1793. Damals brannten in der Stadt 551 Oellampen.Im vorliegenden Aufsätze werden die- finanziellen Schwie- rigkeiten gezeigt,die die Stadtverwaltung zu ueberwinden hatte,um die oeffentliche Beleuchtur^ durchzufuehren.Die Sta::tteleu( ütung wurde vom Magistrate verschiedenen Privatpersonen .^n Bestand verliehen und diese musstea mit ihren Angestellten dafuer sorgen,dass die Lampen rechtzeitig angezuendet und geloescht wurden.Spaeter wurden zuerst im Stadtzentrum - Petroleumlampen eingefuehrt,am-9. November 1861 aber 7urden zum ersten ?''':'l Gaslampen angezuendet .Die zeitgemaessere elektri^ sehe Beleuchtung bekam die Stadt erst im Anfang des Jahres 1898 mit der Erbauung des staedtischen Elektrisitaetswerkes, A New Contribution to the^ Cankar Bibliography ( p.53 ) Une nouvelle contribution a la bibliographie de Gankar ITeue Beitraege zur Cankar Bibliographie E, Dobrovoljc The Archives of the Building Plans at 'iaribor (p. 55) Archives des actes de construction en batiment de Maribor Das Archiv fuer Bauplaene in Maribor A. Voncina The News from Museums ( p. 57) Nouvelles de musees Museumsnachrichten. ,- b _ From our Review - Revrra de nos revuec - Aus.urisoren Zeitschriften ( p. 62) From our Places - De nos localités - Aus unseren''Often ( p. 66) New'books about the local hi8tcr;y - Oevres sur I'histD:"'- ¦ locale - Lokalgerchichtliche Neuerscheinungen ( p. 71) The picture on the cover ; L Spacal ; lue [louses from Karst (woodcut) Image de I'enveloppe iL. Spacal % Maisons k-:irstiqu3S (estampe) üir=".hlagsbild i L.Spacal". Haeusor ai'.Karst (Holzschnitt) i The coloured supplement; I.Grohar; A Larch-tiiree (oil) Annexe en couleur ; I.Grohar s Meleze (huile) Farbige Beilage ; I.Grohar; Die Laerche (Oel) Priloga povzetkov za Kroniko II/'l 1954.Izd.^^ - zgodovinsko društvo za Slovenijo - Sekcija za lokalno zgodovino (predstavnik Jože šorn) ^'¦govorni urednik Zvone MiklaviČ. INDUSTRIJSKO PODJETJE KISARNA, KONSERVIRNICA, SUŠILNICA, IZDELAVA »JUHANA« TELEFON 20-389 IN 23-309 S svojimi obrati: KISARNA, TITOVA 118 — TEL. 22-839 KISARNA, ST02ICE 139 — TEL. 22-530 KONSERVIRNICA IN IZDELAVA GORCICE, TITOVA 205 — TEL. 20-541 nudi: vse vrste kisa, zelenjadne konserve, kislo zelje, paradižnikovo mezgo, gorčico in sok za juho »Juhan« kupujemo: vse vrste zelenjave za konserviranje (kumarice, gobice, zelje, pa- priko) in vino za kis izvažamo: kisle kumarice, gobice in kislo zelje v inozemstvo