Štev. 173.
¥ Ljybllatii, v soboto 25. avgusta 1923.
P©llnlrsa jsavlaHraRgi'
Leto L
HITRANJE NOVOSTI
Izhaja vsak dan zluirai, izvzemši pondeäjke.	J Uredništvo: WoSfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Mesečna naročnina.	j	Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“.	I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
v Ljubljani Din 10’po pošti Pin 12-—, inozemstvo Din 20«— j upravnlštvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Radičev fiasko v Londonu.
Mftglešic® JawK© umerila proti Sladičevera» repiibiiteüizmy. — iCierikalci m Bunlevei
proti Radiću.
Eonđon, 24. avgusta. (B) »Near Bast« piše v št. z dne 23. t. m.: Ker je Radič odšel tajno iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se mora predpostavljati, da je on smatral to za pametnejše nego da bi bil čakal na sklep parlamentarnega odbora, ki je bil imenovan, da odloči, če je treba razveljaviti Radičevo poslansko imuniteto, ker se ima zagovarjati za ražne prestopke, ne more pa pričakovati velike koristi od svojega potovanja v Anglijo. Angleško javno mnenje ima sicer simpatije za milejši centralistični uspeh nego je predviden, na drugi strani pa angleško javno mnenje nima simpatije za republikanizem, niti strpljenja za in-transingentno politiko, ki se poslužuje pretiranega jezika, namesto da poskuša doseči sporazum.
Radičevi pristaši bodo sedaj odločili, dali je Radičeva odsotnost za njihovo stvar koristna ali ne. Ako se nadejajo, da se bo Radčev vpliv pojačal z ustvarjanjem osebnih vezi med Radičem in britansko vlado, potem je to samo predsodek, katerega se morajo osvoboditi, kajti Britanija se ne želi mešati v notranjo politiko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je v njenem interesu, da kraljevina sama izgladi politična nesoglasja in doseže stvarno edinstvo, ki pomeni zanjo gospodarski napredek.
KLERIKALCI m RADIČ.
B e o g r a d, 24. avgusta. (Z) »Preporod« objavlja sledečo brzojavko iz Ljubljane: Vodstvo klerikalne stranke je v celoti odobrilo prekinjenje zvez z Radičem in njegovo stranko in to zaradi njegovih novih izdajniških namenov. Na seji klerikalne stranke se je vzelo na znanje poročilo poslanskega kluba o prekinjenju zvez z Radičem in tovariši ter je bilo prekinjenje v vsem
Bombni atentat v Sarajevu.
Sarajevo, 24. avgusta. (Z) Sinoči ob 9.30 se je izvršil bombni atentat na muslimansko udruženje Erkamera. Bomba je bila vržena iz ulice in je povzročila strašno detonacijo tako, da so se razbile šipe ne samo na hiši, kjer se nahaja udruženje, temveč tudi na sosednjih hišah. Gol slučaj je, da je bomba eksplodirala v zraku, tako da nihče prisotnih članov ni bil poškodovan. Po vseh znakih izgleda, da je bomba bila namenjena dr. Spahi in dr. Mehmedu, ki sta pet minut pred eksplozijo prišla
Nove volitve
Beograd, 24. avgusta. (Z) »Poli-tika« javlja iz Sofije: Današnji državni vestnik objavlja kraljev ukaz o razpustitvi sobranja in o razpisu novih volitev, ki se bodo vršile prve dni meseca novembra. Dan volitev se bo točnejše objavil naknadno, da med tem izdelajo po vladni naredbi koalirane stranke podlago za volitve. Novih volitev v sobranje se zemljoradniki bržkone ne bodo niti udeležili s kandidaturo svojih pristašev, ker jim je vojaška liga zapretila, da bodo vsi zemljoradniški kandidati še pred volitvami ubiti. Na ta način bo imela vlada v prihodnjem sobranju zagotovljeno ogromno večino.
H©wl immlsfer m
socijagft© poSšfi&o.
B e o g r a d, 24. avgusta. (Z) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje za ministra za socijalno politiko narodni poslanec g. dr. Dušan Pele š, ki bo jutri zaprisežen, na kar bo
odobreno. V nedeljo 26. t. m. bodo imeli klerikalci kakor tudi poslaniški klub zborovanje, na katerem se bo sklenilo, kako stališče naj zavzamejo proti Radiču glede na njegovo razorno proti-državno delovanje v inozemstvu.
BUNJEVCI PROTI RADIČU.
Beograd, 24. avg. (B) »Vreme« prinaša iz Subotice: Tukajšnja bu-njevsko-šokačka stranka zasleduje v zadnjem času po Radičevem odhodu v inozemstvu z velikim zanimanjem razvoj političnih dogodkov. Treznejši elementi v stranki ne odobravajo Radičeve akcije v inozemstvu ter smatrajo, da more postati opasna ne samo za Hrvate, nego tudi za vse člane federalističnega bloka. Vodstvo stranke ni dosedaj še ničesar sklepalo, vendar pa se pričakuje z gotovostjo, da ne bo odobrilo avanturistične Radičeve politike in da se bo striktno držalo stališča, ki ga je zavzela Koroščeva klerikalna skupina.
NE ŽELI POZNATI RADIČA.
B e o g r a d, 24. avgusta. (Z) »Tribuna« poroča iz Budimpešte: Angleški opravnik poslov kategorično demantira vesti tukajšnjih listov, češ da bi bilo angleško poslaništvo dalo Radiču vizum in izjavlja, da Radiča ne pozna in ga tudi ne želi poznati.
Beograd, 24. avgusta. (Z) Po vesteh »Preporoda« je vlada na sinočnji seji sklenila, da se obvestijo njeni zastopniki v inozemstvu, kako naj se ponašajo v vprašanju bivanja Radiča v posameznih državah in kako naj skrbe, da se njegovo razdiralno delo paralizira in se pri drugih državah in pri diplomatih onemogoči njegova akcija. V tem smislu so bile sinoči odposlane instrukcije v London, Pariz, Rim, Dunaj in Budimpešto.
v društvo. Na potu v društvo ju je spremljala neka neznana oseba, a iz gostilne, iz katere sta prišla, so prišle štiri neznane osebe. Ta slučaj je izzval veliko senzacijo med muslimanskim prebivalstvom. Detonacija je bila tako močna, da se je čula po celem Sarajevu, in se je v najkrajšem času zbrala celo množica ljudi v društvenih prostorih. Prišla je tudi policija na lice mesta in začela takoj preiskavo, toda dosedaj brez uspeha.
v Bolgarski.
Beograd, 24. avgusta. (Z) »Preporod« poroča iz Sofije: Tukaj se delajo velike priprave za kongres makedonskih organizacij, odborov in pododborov. Na kongresu bodo morali delegati vseh organizacij definitivno odločati o nadaljnjem delu in o ofenzivnem napadu na naše ozemlje. Dalje se bo sklepalo o vprašanju novih volitev na Bolgarskem. Akcija se bo začela takoj in bo krvava. Kakor se makedonstvu-jušči in njihovi prijatelji v mestu javno hvalijo, vlada očito podpira to organizacijo moralno in materijalno kakor tudi z orožjem. Vse miroljubne izjave Cankova so prazne besede, ki so le na
takoj prevzel posle od g. dr. Hinka Periča, ki je bil sedaj namestnik ministra v tem resoru.
IZ PORUHRJA1.
Düsseldorf, 24. avgusta. (K) Franozi so tukaj zaplenili 20 milijard v Recklinghausenu pa 12 milijard mark.
Dr. Stresemannov odgovor na Poincarejev govor v Charlevilie.
Francija — Anglija — Amerika.
fOc! našega stalnega pariškega dopisnika.
~ ap. Pariz, 22. avgusta^.
'S Kdor pozna ameriško politiko, ni dvomil niti trenutek, da se bo novi Predsednik Coolidge od vseh evropskih problemov oddaljil še dalje, nego je to Storil njegov prednik Harding. G. Coolidge pripada v okvirju republikanske stranke neki skupini, ki je bila že od nekdaj odkrita nasprotnica intervencij o-nistične politike. Opozicijo proti Društvu narodov in svetovnemu razsodišču je netila v prvi vrsti ta skupina. Če je torej tako izborno informiran list, kakor je londonska »Morning-post« pričakoval, da bo utis zadnje angleške note v Washingtonu povzročil naravnost čudež, potem je težko, ubraniti se nalahnemu smehljaju,'to tembolj, ker bi bile potemtakem Zedinjene države primorane, zavzeti izrecno stališče proti Franciji. Vse to se ni zgodilo. Nasprotno pa je predsednik Coolidge smatral za potrebno, da izjavi angleškim novinari ern (čudno, da ravno angleškim), da pričakuje Amerika od vseh svojih dolžnikov čimprejšnjo poravnavo svojih terjatev, da se pa v ostalem nikakor ne bo vmešavala v evropske prepire. To je najhujši udarec, ki je mogel angleško politiko in Baldwinovo ministrstvo v tem trenutku zadeti. Ta udarec je tako težak, da nastane resno vprašanje: ali bo kabinet mogel še životariti do prihodnjega zasedanja Spodnje zbornice? Obsežna obelodanitev dokumentov, od katere so mnogi pričakovali čudeže, se je izkazala kot brezpomembni udarec v vodo. Se več: g. Baldwin je prisiljen omiliti v Parizu glavne stavke svoje note, da ga z vsakim dnevom v lastni stranki ne bi obkolili novi sovražniki.
Nevarnost nemško-francoskega separatnega zbližanja se je v teh dneh primaknila bližje kot kedaj poprej. Bilo bi nesmiselno, tajiti, da je zamenjava g. Cima z osebo g. Stresemanna na* pravila v Parizu dober, deloma celo Izvrsten utis. Seveda se najde tudi v Parizu nekaj levičarskih in desničarskih ekstremistov, ki pridigujejo brezobzirno silo kot radikalno sredstvo za dosego prozornih ciljev. Toda g. Poincare ni nikak ekstremist. Kakor malokdo, tako se on zaveda zahteve, ki mu jo stavi dani trenutek. Trije novinarji, ki dobivajo svoje informacije dnevno iz njegovih ust, so danes odkrito izpovedali, da 3e še ena pot, razen sedanje, po kateri bi se moglo priti do sporazuma z Nem-ijot Tozadevne kombinacije so se porajale že nekaj časa, manjkalo je do danes le vplivne osebnosti, ki bi se zanje Potegnila s svojim imenom in s svojo avtoriteto. Ta osebnost se je baje že našla in ni veliko manjkalo, da jo »Gau-lois« ni včeraj že imenoval. Divje bes-nenie in provokacije, ki jih v bratski slogi besno širijo ekstremno nacijonali-stični in komunistični listi — kdo ne Pomisli pri tem na »Rote Fahne« in »Deutsche Zeitung«! — služijo kvečjemu pospešitvi naravnega razvoja.
Anglija je 11. avgusta izročeno noto imenovala kot nekak »zadnji poizkus ustvari« rešilno bazo za reparacijsko vprašanje napram Franciji.« Predpogoj za to grožnjo je bil, da je Anglija v slučaju francoske intransingence odločena, odgovoriti na jastno pest na nemško noto z 2. junija ter v danem slučaju skleniti z Berlinoni separatno konvencijo. Anglija je upa]a na dobrohotnost Amerike v toliko, da bi se omogočila revizija aranžmana dolgov, ki Anglijo tako občutno obremenjujejo. Angleška teza gre za tern, da plačajo njeni evropski dolžniki skupno najmanj toliko, da M lahko zadostila svojim obveznostim napram Ameriki. Ako pa sklene Anglija z Nemčijo separatno Pogodbo, na ka-teri Francija ni udeležena, potem so naturalne dobave radi poruhrske zasedbe popolnoma onemogočene. Francija bo s svoje strani odklonila vsako odplačilo s pripombo, da tudi Nemčija ne računa s svojimi obveznostmi. Tako bi bila Anglija s svojimi silnimi davčnimi bremeni in s svojo rastočo brezposelnostjo edini plačnik. V tem slučaju pa je upala, da jo bo Amerika radi »pridnega ponašanja v Evropi« nagradila z »dobro noto« v obliki ugodne revizije prenag-leuo sklenjene konvencije o odplačilu angleških dolgov. Ta pričakovanja je razblinil predsednik Coolidge s svojo izjavo.
Se v enem oziru je separatna akcl-I ja Anglije postala nemogoča: glede tak-
sacije nemške plačilne sposobnosti potom nevtralnih strokovnjakov. Amerika se hrani, imenovati delegata v to komisijo, ako vabilo ne podpišejo hkrati vsi prizadeti evropski narodi. Ker Francija pod nobenim pogojem ni pripravljena na revizijo londonskega plačilnega načrta iz ieta 1921, bi se morala Anglija Pri svoji ak nji odpovedati ameriškemu sodelovanju, ki jo mora vsak poznavalec položaja zavreči. Edina možnost, ki preostane, j» sledeča: Nemčija predloži v smislu vcrsaillske pogodbe reparacij-
ski komisiji predlog glede ponovne presoje njene plačilne sposobnosti. Poprej pa je nujno potrebno, da zaprosi Stre-semannova vlada za enakopravni sprejem Nemčije v Društvo narodov. Gotovo je, da bi v tem slučaju reparacijska komisija poverila ponovno presojo nemškega položaja tajništvu Društva narodov, v katerem bi imela Nemčija svoj sedež in svoj glas. Tako bi bilo poskrbljeno za pravilno in objektivno presojo, ne da M se bilo treba bati novega diktata, novih groženj.
Berlin, 24. avgusta. (K) Državni kancelar dr. Stresemann je v govoru, ki ga je imel pri zajtrku, kateri je bil prirejen njemu na čast, opozoril na ostre ukrepe, ki jih je storila sedanja vlada, da se ustanovi devizni fond, plačilna sredstva za ustaljenje vrednosti in naložitvene vrednosti za zaniranje državnih financ. Državna vlada se tudi ne bo ustrašila, da ne bi ostro posegla v premoženjsko substanco. Trajna sanacija državnih financ ni mogoča, pređiso se ne reši zunanji politični problem. Prav vpoštevanja vredno misel za praktično rešitev vidi kancelar v objavi angleške vlade. Tudi francoski ministrski predsednik je v Charlevil-le označil praktično rešitev kot cilj svoje politike.
V kolikor pride v poštev načelo efektivnih garancij za bodoče nemške dajatve, se sklicuje kancelar na memorandum od 7. junija t. 1. Sedanja vlada, je izjavil, se drži ponudbe prejšnje vlade. Za svobodo nemških tal, za ohranitev nemške suverenitete, konsolidiranje nemških razmer se državna vlada ne pomišlja žrtvovati del gospodarskih in produktivnih jamščin za izvedbo nemških reparacijskih obveznosti Kakor francoska vlada odkrito izhaja iz misli, dobiti pozitivne zaloge za nemške dobave po izteku moratorija, bi mogla pač najti pot za sporaz-umljenje z Nemčijo.
Ta pot pa ne sme voditi do razlikovanja med Porenjem in Poruhrjem na eni, in med državo na drugi strani, kakor tudi mi začasne zastavitve poruhr-skega ozemlja odtujitve porenjskih ozemelj ter posameznih rudnikov in pose-
stev ob Reni in Ruhri ne smatramo za temelj rešitve reparacijskih vprašanj. Za nas v Nemčiji ni nikakega porenj-skega vprašanja, ki bi ga bilo rešiti mednarodno. Porenje ima v okvirju nemške ustave pravico samostojno odločiti, v kaki obliki namerava znotraj nemške države živeti. Vprašanje nemškega Porenja za nas ni vprašanje kompromisa, ono je za nas življensko vprašanje, v katerem je za vsakega Nemca in za vsako stranko le en cilj: nemški Ren znotraj enotne nemške države.
Z zadovoljstvom sprejemam, je rekel kancelar, izjavo francoskega ministrskega predsednika, da nima niti političnih, niti aneksijonističnih ciljev. S to izjavo pa ni združljiva predlagana rešitev, ker v resnici Porenje in Po-ruhrje gospodarsko in politično posebej obravnavajo in s tem zapirajo pot za praktično rešitev, ki bi jo mogla sprejeti tudi Nemčija. Bil bi politični diletantizem, če bi nemška vlada pri svoji politiki računala na spor zaveznikov. Za Nemčijo se more najti izhod samo v vzajemnem sporazumu zaveznikov med seboj in med Nemčijo, v sporazumu, ki bi zadovoljil pravice upniških držav in bi ne zaviral nemške razvojne možnosti.
*
(G. Poincare je v nedeljo, dne 19. t. m. imel v Charleville svoj znameniti govor, v katerem je brenknil na milejše strune, opirajoč se na versaillesko pogodbo. Govoril je o pravičnem miru, obenem pa je izjavil, da Francija nima okupacijskih namenov. Govor je vzbudil v Berlinu prijetno iznenađenje. Op. ur.)
Francosko-belsUska solidarnost.
Pariz, 24. avgusta. (K) Kakor poi-ročajo listi, vsebuje belgijska nota najprvo odgovor na argumente lorda Cur-zona glede prioritete reparacij in glede razdelilnega ključa, ki je bil določen v Spaa. Nota skuša na to'dokazati, da je Velika Britanija na podlagi svoje pr-
Zasedanje Društva narodov.
Ženeva, 24. avgusta. (B) Svet Društva narodov se sestane v Ženevi 30, t. m. pod predsedstvom viconta Iši-ja, japonskega predstavnika radi svojega šestega zasedanja. Prvi sestanki tega zasedanja, ki bodo trajali cel mesec september, bodo posvečeni pripravi za skupščino Društva narodov. Ta sestanek je določen na dan 3. septembra. Svet Društva narodov bo vzel na znanje dela izvršena od raznih komisij Društva narodov n. pr. komisije za intelektualno sodelovanje za komunikacije in tranzit, nadalje ekonomske, financijske in higijenske komisije, komisije za redukcijo oboroževanja, za zaščito
Ameriške Zedinjene države
in evropske razmere.
Pariz, 24. avgusta. (K) Po neki vesti »New York Heralda« iz Washing-tona so predvčerajšnjim sporočili v beli hiši, da je predsednik Coolidge izjavil, da je po njegovem prepričanju ame-rikanska politika izoliranja Evrope prava. Posledice so to politiko opravičile. Zedinjene države bi mogle biti oškodovane, če bi se vmešavale v evropske razmere. Predsednik sicer iskreno želi rešitve evrop. vprašanja in smatra pred vsem drugim za potrebno, da se
Velika železniška
nesreča.
Vilna, 24. avgusta. (Ceškoslov. dopisni urad.- Včeraj okoli i>ete ure zjutraj se je na postaji Rachanka na progi med krajema Lida in Mosty dogodila velika železniška nesreča. Vlak, ki okoli polnoči odhaja iz Vilne proti Varšavi, je za omenjeno postajo skočil s tira in se prevrnil v reko. Petdeset oseb je bilo mrtvih, kakih sto pa ranjenih. V vlaku so bili ponajveč poljski izseljenci, ki so se hoteli izseliti v Ameriko. Uvedla se je takoj rešilna akcija, ki pa je bila otežkočena, ker je manjkalo zdravnikov in tehničnih pripomočkov, n
Beograd, 24. avg. (Z) Kraljevska vlada je sklenila, da ratificira dogovor glede južne železnice, ki je bil sklenjen dne 29. marca t. 1. v Rimu. Naši delegati so že odpotovali v Rim. Ostale države, ki so podpisale dogovor, ga bodo tudi ratificirale.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Opera: »Gorenjski slavček«. Izven.
Kino Matica: »Dziu Dzicu«.
Kino Ideal; »Gospodar morja«.
Kino Tivoli: »Izgunula hiša« —- Harry Fiel,______
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti sm Jošt v Spodnji Šiški. Celovška, cest»
venstvene pravice prejela od Nemčije pravtako visoke vsote, kakor Belgija. Glede zakonitosti zasedbe Poruhrja zavzema Belgija enako stališče, kakor Francija. Na to razvija Belgija repara-cijski načrt, ki bi mogel tvoriti podlago za interministerijalne razprave.
dece in žen na bližnjem iztoku, razven tega bo svet storil vse potrebne mere za pretres od strani skupščine glede prošenj za vstop v Društvo narodov. Predlog grškega posojila v korist beguncem Male Azije, finančni položaj svobodnega mesta Gdanska, kakor tudi vsa vprašanja, ki še niso rešena med Gdanskim in Poljsko, so tudi na dnevnem redu istočasno z nekaterimi predmeti, ki se nanašajo na saarsko vprašanje. Svet Društva narodov se bo tudi bavil z vprašanji, ki se nanašajo na zaščito manjšin v Albaniji, Estoniji, Letoniji In Litvanijf.
reši reparacijsko vprašanje, ne more pa se ozirati na protipredloge iz Evrope, predno ni ugotovljeno, da so s temi predlogi zadovoljni tudi drugi udeleženci. Z zastopniki trgovinskih zbornic je predsednik sicer razmotrival položaj, vendar pa ni voljan spremeniti svojega stališča v zmislu njihovih predlogov. Kakor listi dostavljajo, napovedujejo v Washingtonu, da bo evropejsko vprašanje tvorilo glavni predmet debate na kongresu prihodnjih dni.
fia'i Gil Loia;
Novi rod?
Dvajseto stoletje za nas, Jugoslove-ffa, se je pričelo s probojem solunske fronte. Ce me spomin ne vara, je nekaj dni preje Mr. Balfour v Spodnji hiši napovedal usodppolne dogodke in preokret. Menda je pa tudi sam skočil naglo iz postelje, ko so mu sporočili tke rolling up avstro - nemško - bugarsko-otomanske fronte na — Balkanu. Še več ljudi pa je skočilo in še hitreje iz postelje v centralni Evropi, neizvzemši Triglavske okolice. Slovenci zlasti smo spet enkrat pokazali, da smo otroci, ki se igrajo na cesti, ko pridrvi do njih voz. Preplašeni drobiž -se razkropi in kriči »konj gre.<'
Do Slovencev je pridirjal namreč konj, uprežen v voz, na katerem pa /m sedela — majniška deklaracija.
Debelo smo gledali, ali ker končno ni nič več pomagalo, smo s filistrskim ravnodušjem in z osupljivo lahkoto prisegli pred dvorcem s sabljami na: ali se kdo še spominjat na kaj?
In posledica': štiridesetdanski praznik in slavnosti in pričakovanje Mesije, Ce so takrat še živeli bogovi na Olimpu in nas gledali, gotovo se niso odrekli homeričnega smehu. To absolutno pomanjkanje doslednosti, narodne vsebine in vseh pobrili lastnosti pri inteligenci je povzročilo — saj se je pokazalo zelo plastično in drastično — pri marsikaterem razmišljanja in nekateri se je že oglasil v časopisju. In da nas novi koncept našega narodnega življenja še vedno preseneča, da iščemo še vedno vzrokov za popolno desorijenta-cijo naše mlade in stare javnosti, dokazujejo zlasti še v zadnjem času mnogi članki v slov. dnevnikih, Id skušajo razložiti moralni, nacij onalni politični in gospodarski pele - mele slovenski, slovenski.
Naj spregovori enkrat še mlajši človek, ki se tudi poskuša spoznati v žgancih našega sodobnega izživljanja. Vsi starejši imajo naravnost svetopisemsko pravico usekati po meni, če jim moja opazovanja niso povšeči.
Ko je umrl zadnji »knez miru«, Franz Josef I, se je po celi Avstriji razlezlo čisto pozitivno občutje, da legata v grob dve generaciji v senci cesarske brade zraslih avstrijskih patrijotov. Sodu, ki je bil že itak prazen, je počil zadnji okvir, ki jc bil še iz predvojnega materijala, in iz soda je prav zanesljivo zadišalo po mrhovini
Vsled principa dedne obremenjenosti so posadili na sod v ženskih povojih zavitega mladeniča, v sod so pa namestili ekrazit avstrijskega parlamenta, ki se je spravil takoj na — delo.
Tisti časi so bili za jugoslavensko mladino res lepil Saj smo bili poleg ga-feških beguficev v kaftanih s-koro edini obiskovalci galerij. Od leta 1914 sem smo gledali le ekstreme pri svojih kolegih: bili so sijajni lovci za medaljami, bili so pa tudi interniranci — o legijo-narjh ne govorim, ker so bili itak vsi pa smrt obsojeni. In kar nas je bilo za-
ledrdkov, doraščajočih, študirajočih, smo ali vpili — kar priznajmo si! — ali pa šušljali in molčali.Ni čuda, da smo s slastjo poslušali v imuniteti zakopane češke in nekatere jugoslovenske poslance. Avstriji pa je manjkalo Stürckha, ki je dobro vedel, kaj so pravi sklicevati parlament, kakor je bil dunajski, m v časih, kakor so nastopili po 28. juliju 1914, in ki ga vsled tega ni hotel sklicati za nobeno ceno. Mesto njega je razgrajal v praznem sodu Clam - Mar-tinic z anahronističnim, celo na Dunaju smešno razumljenim »Mein Programm ist Oesterreich!« Tako je bilo na Dunaju.
Medtem se je v naši »ožji« domovini sprehajala slika: slovenska trobojnica v črnorumenem okviru. Vozila se , je po domovini na okinčanem vozu* ob j sviranju harmonike, med narodnimi no-! sami pod slavoloki in mlaji, ob zvenenju in pritrkavanju, in z njo, z majniško deklaracijo je takrat g. Bonaventura Jeglič birmoval slovenski narod. Pa, kakor se birmanec ne veseli birme, temveč nove obleke, svetle ure, lecta in pojedine do grla. tako se tudi vesoljni slovenski »birmanec« ni niti vprašal, kaj tiči v majniški deklaraciji, kaj šumi v tej pozlačeni birmanski uri? Obesil si jo je na vrat, oddrgnil zidano ruto in se vsedel k pojedini. Doma pa jo je potem spravil k Biasnikovi pratiki. In vendar takrat birma ni bila birma, temveč krst »slovenstva« »Slovenije«. Čez noč so izginili Kranjci in Štajerci In : narod je prvič čutil slovensko.
Nenadoma pa je zabobnel top raz Kajmakčalan in okvir je sprhnel naj'odu pred očmi.
Slovenski narod, ki je spal v šessto-letni omotici, preden je našel pot do »slovenstva«, se je, komaj jo je našel, zbudil sredi raztepenega morja na ladji brez krmila, — svoboden. Krmilarji " esrovi pa niso hiteli izdelati novo krnilo, temveč planili so po kaščah na d m iadje, ter poskrili plen v uzurpiranih kajitah. Ladjo so obkolili med tem s krvjo politi čolnički srbskega naroda in jo kot sestro pripeljali pred Beograd. Narod, ki je iz medkrovja gledal in poslušal, k0r se je godilo v kajitah, videl iste ljudi pri govorancah o narodnem ujedinjenju in pri plenitvi kašč, se je razočaran obrnil k edinemu, kar mu je ostalo:	k slovenizmu, pomočenem v
rimski katolicizem, sovražnem torej vsemu, kar ni slovensko in rimsko - katoliško -----.
Še je čas, da se popravijo grehi, storjeni v silni naivnosti in zaslepljenosti. Naš narod je v bistvu dober, zdrav , in nepokvarjen. Naši pogledi morajo biti uprti v bodočnost. Tu imamo vse pridobiti, kajti razmotrivanja o tein, kar je bilo, nas ne bodo povedla v srečnejšo dobo. V delu za narod in državo bo sedanja generacija lahko pozabila na dedščino nemilih dni in ta misel naj bi se razširila do zadnje hribovske koče, kjer biva rod Slovencev! „ _
Razdiralno delo.
To, kar delajo v naši državi opozicb jonalne stranke, presega že vse meie. Ce bi delovale stvarno, bi jih morala biti vsaka vlada vesela. Toda opozicijonalniin strankam ni do stvarnosti, o čemer se lahko dnevno prepričamo iz njihovega časopisja, pač pa stremi z vsemi razpoložljivimi močmi ustvariti med volilci kolikor mogoče veliko nezaupanje proti vladi in državi ter s tem dobiček sebi.
Izmed opozicijonalnih strank se pri nas odlikujejo zlasti demokratje okoli »Jutra« v svojem peklenskem delu. Dnevno kujejo načrte gospodje z Miklošičeve ceste, kako_ bi osramotili NRS, ki le pričela zavzemati v Sloveniji resne, dimenzije, med našim ljudstvom. V to svrho so ji dobrodošla mnogoštevilna zavijanja in laži, katerih se poslužujejo v obilni meri, hoteč s tem vzbuditi razpoloženje, da so tisti ljudje lumpje, katere gospoda okoli »Jutra« obtožuje, ne pa ona sama, ter s tem že nekako opravičiti sebe pred opravičenimi očitki vseh tistih, katerim je taka demokratska perfidna politika prav dobro znana.
V zadnjem času pogrevajo gospodje zlasti železničarsko 24 urno stavko, kakor da bi bili silno navdušeni za izboljšanje raizernega stanja južnih in državnih železničarjev. Da se bomo razumeli, je treba povedati, da so železničarsko stavko1 forsirali po svojih zaupnikih demokrati z Miklošičeve desto, ter da so ekstremisti z Markso-vega trga to prav dobro vedeli, še celo to. da ie v kombinaciji slovenska »Orjuna«. Ekstremisti. so seveda mislili svoje, demokrati pa zopet svoje. Kako prav da imamo, nam posebno jasno dokazuje velezanimiv članek v zadnji številk? »Orjune« z naslovom »Današnji položaj, mi in naši cilji«. Kratkovidneže ne sme motiti dejstvo, da napada v tem članku »Orjuna« prav perfidno tudi demokrate. Na ta članek se bomo še povrniM, zlasti še zaradi tega, ker nam je veliko na tem ležeče, da se ne bodo dali premotiti številni idealni ljudje, ki delujejo v istotako idealnem društvu »Orjuna«, vodstvu, v katerem imajo glavno besedo demokratski eksponenti,
»Jutro« z dne 24. t. m. se zopet za-
Poraz demokratov.
Včerajšnje »Jutro« je privleMo iz rekega prašnega predalčka obrabljeno statistiko, da bi tako oslabilo silni efekt, d ga je napravila v slovenski javnosti ■adikalska zmaga pri občinskih volit-/ali v Srbiji in Crni gori. S številkami, d jih servira glasilo mladinov svojim irernim »bravcem«, se ne mislimo bavi-i, ker so le preveč dvomljive, odgovo-dti pa hočemo in moramo na nekatere dobne invektive, izstreljene na adreso darodne radikalne stranke in sedanje dade.
Jutrovci ne morejo preboleti silnega loraza, ki ga je doživela demokratska stranka ne samo v Beogradu, temveč io vsej Srbiji in Črni gori. Dobro se zavedajo, da je šla njihova reputacija 'e v drugič k vragu, ali kljub temu še ščejo zadnjo oporo, ki bi mogla opravičiti njihov zasluženi debacle. »Samo-prava« je vedela že v naprej, da bodo 1: cvetniki NRS šli takoj na delo, da bi ; narodu diskreditirali njo in vlado. To Pričakovanje je bilo gotova stvar in de-nokratov ni prav nič sran\ podtikati šarodni radikalni stranki ono, kar so -voj čas sami uganjali to je — nasilje. <o je bil g. Pribičevič še vsega mogoč-n gospod minister notranjih zadev, je trepetala vsa Južna Srbija pod komando njegovih Pandurjev. Seveda, takrat ni bilo »nasilja«, kar so delali gospodje demokrati, je bilo zgolj »pridobivanje naroda za državno in narodno idejo«, Kaj jih je motilo, če je tu iti tam zgorela kaka »odpornejša« vas, ki se ni hotela zlepa udati demokratskemu terorju.
Pavšalno podtikanje je lepa stvar na tem božjem svetu. Nič ni treba iskati podatkov, zanesljivih informacij in dokazov, vse gre gladko tudi brez tega. Papir je potrpežljiv, zlasti pa velja to za rotacijski papir iz Vevč. Glavno je da lopneš! In na zaplotno udrihanje se razumejo jutroVci tako imenitno, da jih mora zavidati vsak nihilist v našem javnem življenju. Naj nam blagovoli g. uvodničar »najbolj informiranega slo-
venskega dnevnika« pojasniti, kateri javni funkcijotiarji so se posluževali najgrših nasilstev, nadalje bi želeli izvedeti, kje so se vršila preganjanja »uglednih državljanov brez vzroka«, kdo je zapiral nedolžne žrtve, jih oklepal v okove, jim branil kandidaoije ter ji kratkomalo pošiljal v — šume?! Kdo je storil te nezakonitosti? Na to vprašanje molči demokratski tisk, ker mu primanjkuje dokazov. Vedno se hvalijo, da so najbolj informirani, njihovi dopisniki so tako številni, da jih najbrže pošiljajo i na Mars, ali noben demokratski list ne more z gotovimi in konkretnimi podatki podkrepiti lažnjivih trditev.
Ne boste, gospodje! »Radikalska zmaga« vam je zaprla sapo, če pa mislite, da boste s pretakanjem mačkinih solz reševali svoje izgubljene pozicije, se bridko varate! NRS je zmagala pošteno. Sila njenih idej, rezultati njenega dela in izkušnje njenih prvakov — vse to je pripomoglo NRS kot hrbtenici države do popolne okrepitve.
Demokratska stranka je za vedno zapustila egiptovske lonce. Zanjo ni več obnove, ker v danem času ni znala in hotela služiti skupnosti. Z izvoznicami je začela zdraviti svojo interno bolezen. Na zagrebškem kongresu je iskala prikladno medicino. Takrat je postalo jasno vsakomur, da je zapisana počasnemu hiranju: politični jetiki.
»Jutro« pravi da »je samo vprašanje časa«, kdaj se tak režim ne bo sesul, ker ima in ker bo imel tudi v bodoče tako široko parlamentarno večino, Ja ne bo treba pomišljati niti na trhle koalicije iz bližnje preteklosti. Narodna radikalna stranka je vzvišena nad klevetanjem defetistov, saj je prostaško lajanje ne more spraviti iz pošteno Pridobljenih pozicij med narodom in v državi. Demokratski up, da se današnje stanje v kratkem času spremeni, je Pobožna želja propadle klike političnih izkoriščevalcev, toda pride čas, ko bo narod spregovoril .svojo zadnjo obsodbo!
j vzema za železničarje, vijoč pri tem hinav-] ske svoje oči proti nebu, ter pri tem zlasti j napada ravnatelja zagrebške direkcije g. Ivana Franiča-Poženanina. Povdarjamo, da nimamo mkakega vzroka braniti g. Frani-ča, to pa zaradi tega, ker je napad popolnoma neosnovan, potem pa tudi zato, ker se zna g. ravnatelj sam braniti. Pokazati hočemo le, kako nizkotno operira glasilo slov. demokratske stranke. »Jutro« pravi doslovno: »Sedaj pa si je g. Franič stekel neprecenljivih zaslug za narod in državo s tem, da ie »zlomil« enodnevno stavko železničarjev. Demokrati hočejo s tem naščuvati železničarje na NRS, kajti s posebno naslado podčrtujejo, da je g. ravnatelj Franič — radikal! Toda počasi, gospodje demokrati!
Včeraj smo ponovno zapisali, da postaja »Jutro« bolehno In s tem tudi zmešano in konfuzno do skrajnosti. Da je temu res tako, evo vam novega dokaza! V isti številki piše »Jutro« o rudarski stavki, ter govori, da stopa v ospredje vprašanje odgovornosti rudarske stavke, ki je bila začeta nepremišljeno, brez vsake organizacije in brez vsakega pozitivnega načrta, vsled česar ni upanja na zmago, ne glede na to, da je škoda stalna in naraščajoča ter da znaša samo na mezdah nad 60 milijonov kron! Mi ne mislimo na tem mestu razviti debato o resničnosti podatkov, ki jih navajajo »Jutrovci«, pribijemo le, da mora biti vsaka stavka zares skrajno^ .sredstvo in sicer vsestransko dobro premišljena! Pri železničarski 24 urni stavki pa temu ni bilo tako. Kajti g. min. predsednik Pašič je centralnemu akcijskemu odboru, ki ie prišel k njemu po informacije, zelo jasno nove-dal sledeče, kar so priznali tudi ekstremisti v »Strokovni borbi«, pa vkljub temu pozvali železničarje v stavko:
»Vlada vidi bedo uslužbencev in skrbi, da bi Hm pomagala, ker je uverjena, da je za konsolidacijo države neobhodno potrebno, da jih zadovolji. Zato smatra za nujno potrebo, da sprejme skupščina že v tej se-ziji zakone o državnih nameščencih, železničarjih, sodnikih, profesorjih, vojski, izenačenje davkov itd. Nekatere izmed teh zakonov skupščina že obravnava, ostale pa bo vlada predložila v najkrajšem času. Roka, kdaj bodo sprejeti, ne more povedati, ker je to odvisno od skupščine, v kateri pa se vse preveč govori, ker se nočejo poslanci, zlasti opozicijonaici, pred svoHmi volile! izkazati, da delajo, vsted česar stvarno delo zastaja. Ako bi bilo to odvisno le od vlade, bi vsak zakonski predlog mogel postati v enem dnevu zakon. A vlada smatra za svojo čast, da skupščina naštete zakonske predloge reši, in bo v nasprotnem primeru demisijoniraia. Za izvedbo svojega programa pa potrebuje vlada sredstev, M jih namerava dobiti z zakonom o izenačenju davkov. Tudi povišanje draginjskih doklad ni odvisno le od vlade, temveč od skupščine. Zato naj bi delegati pritisnili na poslanske klube, zlasti na opozicijo, naj skupščina te predloge čimprej reši in pospeši s tem. da se debata v skupščini v prid stvarnemu delu skrajša.«
Centralni akcijski odbor, ki je bil silno navdušen za stavko, je na podlagi stvarnega poročila ministrskega predsednika opustil svojo nakano. Niso pa jo opustili slov. ekstremisti Ker je stopalo v ospredje vprašanje odgovornosti, ker je bila započeta akcija nepremišljena, brez vsake organizacije in brez vsakega pozitivnega načrta, zlasti še, ker je parlament na počitnicah, je bila naravnost dolžnost direkcije v Zagrebu, da »zlomi« želzničarsko stavko! Korak g. ravnatelja Franiča moramo s prisrčnostjo pozdravljati, kajti on.je bil tisti, ki je obvaroval slov. železničarje pred preganjanji, sličnimi onih v letu 1920! Žrtve iz onega časa še danes trpe, pa ne PO. naši zaslugi, ki srao vse ukrenili, da pridejo te žrtve do svojih pravic, pač pa po knvdi demokratskih uradnikov v naših ministrstvih!! Dokaze za to bomo iznesli ob primerni priliki, da si bo vsa naša javnost na jasnem o demokratski morali!
Tako je tedaj z očitki gospode okoli »Jutra«. Nahajamo se sicer še vedno v dobi kislih kumaric, vendar pa smo od njih pričakovali malo več humorja In elasticitete. Tako n. pr. že davno več ne vlečejo vici o katoliškem shodu in o prihodu ministra ver g. dr. Janjiča na kongres, pn Čeprav prirejajo kongres priznani habsburgovci. Nihče na svetu ne more namreč zabraniti aktivnemu politiku, da ne bi prišel v stik s tem ali onim. Aktivni politik si mora namreč biti o vsem na jasnem in mora zajemati direktno pri vrelcu!
Gospoda pri »Jutru« je zelo neokretna, kar nas iskreno veseli. Le tako naprej po mmm aKttte pbm m rr*
MRS in naše ljudstvo.
Glavno tajništvo NRS je te dni interveniralo pri velikemu županu dr. Lukanu v zadevi odškodnine za kraje,. oškodovane po toči, zlasti za občino Muljavo. Glavni tajnik Emil Stefanovič je dosegel, da se bodo ti kraji upoštevali. Interveniral pa je tudi v zadevi pogorelcev v Št. Jurju pri Mirni peči, o katerih so »Jutranje Novosti« prve prinesle poročilo. Zanimivo je, da sta si v zadnjem času zelo v laseh »Kmetijski list«, kakor tudi »Slovenec«, povod pa so intervencije, ki jih, na žalost, vedno takrat vršijo gospodje, ko so te ž opravljene po našem glavnem tajništvu. Tako na primer smo že pred tedni izvršili intervencije v zadevi gorenjskih planšarjev pri kompetentnih ministrstvih in pri pokrajinski upravi. Zato so vse talce in enake vesti vrlo zabavne ter vzbujajo vtis prisiljenih vicov, ki si jih lahko privoščijo samo stranke, ki delujejo na bazi široke demagogije,	Glavno tajništvo NRS.
Razmere v Prekmurju.
Murska Sobota, koncem avgusta.
Ognjegasci iz Murske Sobote so zadnjo nedeljo priredili svojo vsakoletno vrtno veselico. Obisk je bil naravnost ogromen, Rajalo in pilo se ie do belega dneva, česar pa nikakor ne moremo odobravati, kr se iz dostojne prireditve razvije navadno pijančevanje, katero spet konča s. krvavimi pretepi. Kakor lani, tako je tudi letos na tej prireditvi tekla kri. Nam ni znano, ali je dotični gostilničar imel dovoljenje, točiti vino do ranega jutra, toda želeti bi bilo, da bi se določbe glede policijske ure izvrševale ravno pri takih prireditvah natančno in vestno. Pijančevanje je posebno za priprosto ljudstvo, ki ne zna brzdati svojih strasti, jako škodljivo.
Tudi na tej prireditvi smo z žalostjo opazili, da se naši Prekmurci še vedno niso vživeti v nove razmere. Ako bi imeli le količkaj smisla za svoje dolžnosti na-pram naši državi in napram svojemu narodu, ne bi dopustiti, da njihov član vodi licitacijo darovanih predmetov le v madžarskem jeziku in ne bi nabili na paviljon, v katerem se je vršila ta licitacija, sledečo spako: » Srečolov le prepovedano, zato bude američki licitacija «
Še hujše pa je, da se v zadnjem času spet pojavljajo pretežno madžarski napisi. Tako n. pr, so postavili Bahovčani ob priliki blogoslovljenja novega zvona slavolok, ki je nosi! na eni strani čisto madžarski napis, dasi ni v celi občini niti enega Madžara, ker celo oba v občini bivajoča Žida nočeta biti Madžara ampak Izjavljata, da sta »podanika SHS«. Kako je prišla ta vas ob Muri, kjer je narodna zavest raz-merno k drugim prekmurskim vasem še precej razvita, do tega madžarskega napisa in do vojaškega kurata madžarske armade, ki je vodil celo cerkveno slavnost in blagoslovil zvon, je uganka, katero bi znali rešiti nekateri ugledni gospodje iz Murske Sobote.
Tudi razni trgovci in obrtniki si v zadnjem času naročajo pretežno madžarske javne table in napise. Tako n, pr. je sedlar Glažar na skrajnem koncu Lendavske ulice v Murski Soboti dal naslikati na svojo delavnico velik madžarski napis. Prepričan sem, da je to pripisati kaki tajni agitaciji. Temu početju se bi moralo naše okrajno glavarstvo odločno upreti. Naj bi zahtevalo od vseh pleskarjev, da morajo predložiti okrajnemu glavarstvu besedilo vseh novih napisov in tabel v odobrenje. Na tak način se bi doseglo, da bi stopil na mesto čudnih spakedrank pristni slovenski jezik in se bi omejila raba madžarskega jezika na res neobhodno potrebne slučaje. Ob tej priliki se bi dalo vplivati tudi na pravilno pisavo imen.
Tudi ne bi prav nič škodilo, ako se bi posvarila tukajšnja tiskarna, naj vendar enkrat neha s tiskom raznih vabil in objav v oni. neznosni msšunici, ki ni ne slovstveni jezik niti Vfekmariko narečje. Cernu pa ima ta tiskarna p’sčanega sekvestra? Naj mu vendar «d tiskom izroči vse rokopise v pregled rn e popravo.
Lani naši Prekmurci niso praznovali sv., Štefana, ker so že bili podučeni, da je prenehal biti državni patron in da so na njegovo mesto stopiti drugi svetniki. Letos so naši duhovniki na deželi (vsaj kolikor nam je znano) pravilno podučili ljudstvo v tem pogledu, le naš dekan v Murski Soboti je zadnjo nedeljo s prižnice razglasil, da je naslednji dan praznik sv. Štefana in da morajo vsi verniki ta dan praznovati. Ta gospod je sicer po rojstvu in po imenu Slovenec (Slepec), toda vede se, kakor da bi bil pravi Arpadov potomec.
Prekmurci bi morali vendar enkrat uvideti, da nikakor ne gre zahtevati od države vsq mogoče ugodnosti in olajšave in obenem manifestirati za Madžarsko.
Z druge strani pa moramo tudi ml takozvani »prišleki« priznati, da smo dose-daj sila malo storili za razširjenje in okrepitev državne in narodne misli med prekmurskim ljudstvom. Čitalnica je že davno zaspala, telovadno društvo Sokol je sicer v zadnjem letu priredilo v Murski Soboti nekaj uspelih dramatičnih predstav, toda izven Murske Sobote še ni nastopilo in tudi ni upati, da bi imelo kaj uspeha, ker je ljudstvo po ogromni večini še vedno pod vplivom pristašev in agitatorjev SLS, ki naravnost besnijo proti Sokolu, tako, da se celo meščani v Murski Soboti izogibljejo vsega, kar diši po Sokolu.
Te razmere pa bi morali naši kolonisti upoštevati in ustanoviti čisto samostojen Pevski zbor, ki naj bi širil slovensko pesem od vasi do vasi. S tem se bi vzgajalo Pri domačinih veselje do lepega in ubranega petja in s časom se bi jih dovedlo do lastnih pevskih zborov, kar bi še_ najbolj utrdilo narodno zavest in narodni ponos naših še vedno tako mlačnih_ Prekmurcev.
Na delo torej, kdor se čuti poklicanega!
STAVKA V PARIZU.
Pariz, 24. avgusta. Kakor poroča »Humanite« so v Parizu strokovna udruženja plinarskih delavcev sklenila, začeti s stavko, ker se jim ni dovolilo zahtevano povišanje mezd. (W.)
FRANCOSKA RUMENA KNJIGA.
Pariz, 24. avgusta. (K) Kakor poročajo listi, bo francoska rumena knjiga v kratkem izšla tudi v angleškem jeziku, da jo bo v propagandne namene mogoče razširiti tudi na Angleškem in j Ameriki,
geik© ^prašanie.
Beograd, 24. avgusta, (p »Politika« piše: Nastopila je poslednja faza v pogajanjih za reko. To pa ne pcm&* -ija, da je prišel konec pogajanj. ^Nasprotno, ni izključeno, da bo ta perijeda v pogajanjih, četudi poslednja, pa vendarle najdaljša. Komentirajoč ta _ fakt pravi »Politika«: Pred desetimi anevi so bile seje paritetne komisije odložene. Temu prekinjenju se je našlo tudi primerno opravičilo s tem, da se je reklo, da so pogajanja odložena do 21. t. m., ko se bo zopet delo nadaljevalo^ da dobe delegacije nova navodila. Naš poslanik v Rimu g. Antonijevič in predsednik naše delegacije g. dr. Rybaf staJrila y Evian - les - Bains pri gg. Pašiču m Ninčiću radi poročanja. Včeraj sta se vrnila v Rim, torej tri dni pozneje nego je trebalo. Iz Rima nam javljajo, da so seje kljub temu odložene do nedoločenega roka. Verjetno je, da gg. Pašič in Ninčič nista sama hotela prevzeti odgovornosti za navodila, katera sta imela dati delegatoma, temveč želita, deliti odgovornost s celo vlado. Radi tega so pričakujejo jutri važni sklepi vlade glede reškega vprašanja. G. dr. Ninci pride jutri v Beograd, kjer bo na sen vlade obvestil svoje tovariše o poslednjih italijanskih predlogih za sprejetje statutov reške države. Nato bo vlada sprejela sklep, na podlagi katerega se bodo poslale naši delegaciji instrukcije za nadaljno delo.
Ameriška sodba
o Evropi*
r.aiSf P “a
tVashingtena zakladni tajnik Hardingovega Kabineta, g. Andrew Mellon, v Evropo, da Preštudira finančno in gospodarsko stanje Kontinenta. Mellon je obiskal vsa glavna mesta Zapadno-evropskih držav. Pred par dnevi pa je prispel imenovani član ameriške vlade v Washington, In njegovo poročilo predsedniku Coolidge-u ni bilo bogve kako razveseljivo. Nekemu _ zastopniku agenture Reuter ie izjavil, da je_ z ozirom na čimprejšnjo ureditev vprašanja medza-vezniških dolgov zelo pesimistično razpoložen in da nudi Evropa po njegovem mnenju zelo temno sliko. Intervencija Amerike da ne bi bila imela v zadnjem četrtletju prav nobenega smisla. Neposredna rešitev poruhrskega problema je zelo neverjetna, ker podpirata pariško vlado francosko javno mnenje in bankokracija. Trenutno tu podana ameriškemu narodu prilika za sodelovanje. Marda bi se stvar preokremla — tega mnenja je g. Mellon — če bi se v doglednem času sestala Baldwin in Poin-
»New York Herald« poroča dodatno, da ie Mellon v svojem referatu povdaril: v Porubrju ni dobil vtisa, da je podana za Ameriko prilika za intervencijo Zedinjenih držav. Restavracija normalnih razmer bo omogočena šele tedaj, ko bo definitivno re» šen reparacijski problem
fpr®ti kemusiismu*
Komunistična stranka ie pretrpela niz porazov po vseh deželah ter vse vlade nastopajo proti njenemu revolucijonarnemu delovanju. Moskovska »Izvestija« poročajo, da so v Italiji zaprti skoro vsi voditelji in uredniki komunističnih listov ter okrog 7000 delavcev; na Poljskem je zaprtih 2000 komunistov, nad 100 jih je obsojenih na mnogoletno ječo. V Češkbslovaškl je naperjen proti komunistom zakon o zaščiti države; sedaj organizirajo tam fašizem. Na Finskem so te dni zaprli nad 100 komunistov, med njimi tudi člane parlamenta. V Romuniji in v Jugoslaviji je stranka po zakonu zabranjena in deluje tajno. V Belgiji je bilo aretiranih 500 mož, med njimi 17 zelo uglednih oseb, radi proti-državne propagande v Porubrju. Ravno-tako preganjajo komunistično stranko v Litvi, Latriji in Estoniji. Iz Bolgarije so izgnali 450 ruskih boljševikov radi odkrite zarote proti državi. Na Japonskem je bilo več komunistov obsojenih na smrt in so biti ustreljeni. V Ameriki je bilo aretiranih 11 komunističnih voditeljev in mnogo delavcev. Amerikanski fašizem Kuekuks-klan linča delavce. Le v Nemčiji deluje komunist Radek neomejeno ter razširja svojo revolucionarno propagando s sodelovanjem monarhistov.
Iz prosvetnega življenja.
— Abonma za celo sezono 1923/24 v dramskem In opernem gledališču v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje prijave za celoletni abonma na 20 dramskih in 20 opernih predstav, Id se odigrajo v dobi od 15. septembra 1923 do 15. septembra 1924 Priglasi starih abonentov ki nočejo prijaviti svoj abonma tudi za sezono 1923/24 se sprejemajo do srede 20. avgusta, do sobote 1. septembra t. leta; novi abonenti pa se nai priglase od pondeljka 3. septembra do petka 7. septembra t. t. Prijave se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak naznačeni dan od 10.—12. ure dopoldne in od 3.—5. ure popoldne. Uprava prosi vse p. n. reflektan-te, da se sigurno prijavilo v določenih dneh. Na poznejše prijave se bo mogoče ozirati le v toliko, kolikor_bo dopuščal prostor Cene abonmajev: lože v parterju št. 1—5 Din 2750, št, 4—6 Din 2850, lože v I. redu št. 1—5 Din 3000, št. 6—9 Din 3400, lože v II. redu (balkonske) št. 2—3 Din 1600, št. 4—5 Din 1800. Sedeži v parterju: I. vrsta Din 750, II.—IV. vrsta Din 700, V,—IX. vrsta Din 650, X.—XI. vrsta Din 550. Balkonski sedeži: I. vrsta Din 600, II. vrsta Din 500, III. vrsta Din 400. Galerijski sedeži: L vrsta Din 270, II. vrsta Din 220 in III. vrsta Din 170. Abonma je plačljiv takoj ali pa v največ štirih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok se plača pri prijavi. Državni nameščenci imajo poseben popust pri celoletnem abonmaju. Cene znižanega abonmaja zvedo pri svojem uradnem pred-stojništvu. Uradniški abonma se plačuj« X šestih zaporednih mesečnih obrokUfc
Dnevne novosti.
m raisla¥ilai€@
na UuMl,
»Jutranje Novosti«, ki so se že v kratkem času svojega obstoja radi svoje vsestranske in prvovrstne vsebine splošno priljubile ter sl pridobile naročnikov v vseh slojih našega naroda zlasti tudi na Hrvat-skem in v Srbiji, bodo izšle ob priliki otvoritve III. ljubljanskega velesejma v pomnoženi nakladi, ki. je namenjena tudi za propagando v inozemstvu. Ta številka »Jutranjih Novosti« bo vsebovala članke v vseh evropskih jezikih ter se bo razposlala V inozemstvo. Zato priporočamo vsem, ki hočejo doseči s svojo reklamo uspeh, da oglašajo v našem listu, zlasti v velesejmski številki.
Vsem onim razstavljalcem, ki bi želeli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcijskem delu lista objavljamo, da bomo priobčevali take opise, podatke in obširnejše članke samo onih podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med 4. in 6. uro popoldne.
_ — Odhod romunskega kralja z Bleda. Romunski kralj Ferdinand se vrača 5. septembra z dvornim vlakom z Bleda y Bukarešto.
— Napredovanje In razmestitve. Kralj jo na Bledu podpisal ukaz o unapreditvi nižjih oifciriev in ukaz o razmestitvi oficirjev sodne La veterinarske stroke.
—. Uprava Ljubljanskega velesejma Je boslala v Beograd svojega delegata v osebi gospoda ravnatelja Trgovske Akademije dr. Böhma v svrho osebnega vabila najodličnejših osebnosti k svečanostni otvoritvi letošnje velesejmske prireditve.
— Narodna čitalnica v Kranju slavi dne 1. ta 2. oktobra 60 letnico svojega obstoja; pri tej priliki odkrije tudi spominsko ploščo pesniku S. Jenku in nanovo preuredi grobova obeh pesnikov, ki počivata na kranjskem pokopališču. Vse občinstvo vabimo k tej prireditvi.
— Hrvatski književniki v Sloveniji. Znani pesnik in dramatičar g. Miroslav Krleža se je zadržal te dni na Bohinjskem jezeru in v Ljubljani. Književnik ta urednik »Suvremenika« g. Milan Bego-yič se nahaja nekaj dni v Kamniku.
—	'z poštu« službe. Marija Prijatelj je
bila imenovana za poštno odpravnico v Framu. Upokojeni so bili:	poduradnik
II. razreda Jakob Vodopivec, poduradnik II. razreda Fran Černe pri pošti 1 v Ljubljani in Ivan Buda, Istotako poštni poduradnik v Ljubljani.
-	Zatvoritev pomožne pošte Retnje. Ker je poslovodja pomožne pošte Retnje Pri Tržiču svoj posel odpovedal, naslednika p3 ni bilo mogoče dobiti, je ta pomožna po-ö-.? lubjem t. 3. začasno preneliala. Pošiljke na Retnje dostavlja pismonoša poste Tržič.
— Popravek uradnega razglasa. V razglasu višjega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1923, štev. 8924, štev. 75 »Uradni list« je v 10. vrsti odzgoraj pomotoma izostala besedica »Ptuj«. Prizadete učne osebe se opozarjajo, da se morajo prijaviti vsaj 5°. ,5- s e p t m b r a i I. tudi pri okrajnih šolskih svetih v področju okrajnega glavarstva v Ptuju. V predzadnji vrsti II. odstavka se glasi mesto »krajev« »okrajev«. Dalje se glasi predzadnji odstavek: »Ta razglas naj sprejmejo na znanje tudi one zgoraj omenjene osebe, Id bi morda ne prejele še posebnega obvestila od pristojnega okrajnega šolskega oblastva. Za predsednika: Wester s. r.
Iz policijske službe. Za komisarja obmejne železniške policije v Gornji Radgoni je imenovan Momčilo Bjalović in za komisarja obmejne železniške policije na Rakeku Slavko Bravničar.
— Ukinitev nekaterih gimnazij. V kratkem bodo v nekaterih manjših mestih ukinjene gimnazije, ker jih je obiskalo premajhno število dijakov. Ukinjene pa bodo tudi v interesu varčnosti in radi tega, ker Je bil zmanjšan proračun za srednje šole medtem, leo je ostal proračun za osnovne šole nespremenjen.
— Cerkniško jezero. »Eclair« je nedavno poročal o tem našem presihajočem jezeru, kako je letos voda nenadoma, ne P^tagorna kakor drugekrati, proniknila v požiralnike in cemune, pustivši na cedilu obilico rib, na katere je planilo potem na tisoče ptic m®“- Na koncu pa dostavlja poročevalec Scaferlati, kt morda ne pozna dobro novega zemljevida, ali pa ga je zavedel jaški vir v zmoto: »Odkar je Cerkniško jezero postalo italijansko, so ga Italijani pre-*rstfll. Sedaj ga Imenujejo »Čudežno je-*ero«! Lago Meraviglioso, da bi bilo kdaj Poen tarsko? Zavarujmo se s Pesnikovim vzklikom: Ne delite ga, dajte bam celega!
~ Registriranje rahlega potresa pod Trlglavoni. Danes zjutraj ob 3. uri 26 minut so zaznamovali vsi m-oji potresomerji
VvmRrJator3u P°d Tri«la-v Y Ä nad Vintgarjem)
eu’ uT^ l^anga P°tresa 3e bil°
V	daljavi kakih 75 km. Dne 20 t m sem
nameraval otvoriti poletni observatorij na vrh Triglava (2683 m) kar Pa S(^ “a nekaj časa odložiti, vsled obolelosti mojega Pomočnika (asitenta), kateri ima naloe^r Času moje odsotnosti oskrbovati primerjalno stacljo (Talstation) na obinožju Triglava Kratko poročilo o tem malem potresu M pašemu observatoriju v znanstvene namene Sako dobro služilo. Gorje-Vintgar, dne 23. avgusta 1923. Profesor A. Belar, Q0rie 9x1 Bledu.
— Potovanje beograjskega pevskega «ništva na Moravsko. Na vabilo pravoslavne cerkve na Moravskem je sklenilo beograjsko pevsko društvo obiskati spomladi Chudobin, kjer bo posvečena pravoslavna cerkev. Društvo ostane na Moravskem delj časa in bo priredilo nekaj koncertov.
— Za povzdigo naše rivijere. Vlada se Peča z vprašanjem ureditve naše rivijere
V	bodočem letu. Načrti se pečajo z izdatno Podporo vsem podjetnim osebam, ki jim leži tazvoj naše jadranske rivijere na srcu. Načrti so zelo dalekosežni, toda za njihuVO Popolno Izvršitev bo potrebno sodelovanje tadi privatnih oseb.
— Konzulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani opozarja na naredbe vlade CSR z dne 14. junija 1923, katera objavlja, da se Državni žitni zavod in.vse njegove podružnice nahajajo v likvidaciji. Kdor bi nameraval uveljavljati svoje zakonite pravice proti uvedenemu zavodu, temu so vsi bližji podatki zakona na konzulatu ČSR v Ljubljani v pogled na razpolago.
— Zgradbo ambulaiorlja ta uradnega poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev, katero so za nekaj časa zaradi preobsežnih načrtov ta previsokih stavbnih stroškov ter vsled notranjih nesoglasij med zagrebško centralo in tukajšnjo okrajno bol-riiško blagajno ustavili, zopet pričeli graditi. Obseg stavbe je izdatno zmanjšan, naj-občutneji pa je udarec za Ljubljano ta, da so izločili iz stavbe stanovanjska poslopja za nameščence.
— Iz Rogaške Slatine. V kopalšču Rogaška Slatina je zopet dovolj stanovanj na razpolago in ni več potrebno, da bi se gostje vnaprej prijavljali.
— Sodne počitnice, ki so bile letos razdeljene po oddelkih in po možnosti poslov, da ne zastane tekoče in nujno delo, trajajo še do 25. septembra. Kljub temu se prično. kot smo že poročali, porotne obravnave v pondeljek 10. septembra.
— Prihod gostov na katoliški shod v Ljubljano. Včeraj so pričeli prihajati prvi gostje na katoliški sliod v Ljubljano. Z jutranjimi vlaM — bilo je 5 posebnih vlalrov — so se pripeljali Štajerci, Prekmurci in Korošci. Tudi z navadnimi vlaki je prišlo precej gostov. Popoldne okrog 5. ure se je pripeljal nadškof iz Bara dr. Nikola Dobre či č. Pozdravili so ga zastopniki duhovščine in pa podžupan ljubljanski dr. Stanovnik. Obenem z njim se je pripeljal tudi zastop. kat. društva geografov iz Lille na Francoskem. Pozdravila sta jih dr. Go-lia in Viktor Zalaznik; zahvalil pa se jima je prof. T e n i e r s. Ob četrt na 7. uro zvečer pa se je pripeljal z avtomobilom pap. nuncij PellegrSneti v spremstvu zagrebškega, nadškofa dr. Bauerja. Sprejem je bil pred škofijsko palačo, kjer se je zbralo precejšnje število raznega občinstva. Navzoč je bil veliki župan dr. Lukan z zastopniki raznih oblasti in uradov, češkoslovaški gen. konzul dr. O. B e -n e š ter zastopnika Nemške Avstrije in Italije. Pri sprejemu so bile dalje zastopane duhovske Oblasti in pa razni redovniki. Špalir so tvorila zastopstva iz raznih Mari-jiriih družb, Orlovska zveza in ženske v narodnih nošah. Pozdravil jih je univ. prof. dr. Slavič, in sicer slovenski. Odgovoril je apost. nuncij tudi v slovensko-hrvaščini. V imenu slov. kršč. ženske zveze ga je pozdravila mlada deklica in mu izročila ličen šopek cvetja. Na cerkvenem pragu ga je pozdravil ljubljanski škof dr. Jeglič v polnem škofovskem Ornatu. Po pozdravu je sledil blagoslov, na kar ga je peljal škof v cerkev, kjer se je pel Te Deum. Pri sprejemu je igrala godba dravske div. obl. pod vodstvom kap. dr. Čerina. Po noči je prišlo v Ljubljano še 7 vlakov iz Štajerske.
— Vera, politika ta katoliški shod. — Snoči so uprizorili prireditelji katoliškega shoda nekak obhod z godbo po mestu. Obhoda se je udeležilo kakih 50 mladeničev in mladenič, ki so bili razpoloženi precej bojevito, dasiravno so bile ulice skoraj prazne. Tupatam se je tudi žvižgalo, ker so se čuli iz procesije razni vzkliki kakor: Doli s svobodomiselstvom, doli s Sokoli! Beležimo kot kronisti.
— Hvala Bogu, da je še čas je marsikdo, ki si želi »Avtonomistove« duševne hrane, vzkliknil, ko je čital njegov zeleni oglas, da je še vedno čas naročiti »Avtonomista«. Kakor izgleda, bo liberalno-kleri-kaTno glasilo prenehalo izhajati in želi, da bi ga čimveč čitateljev ohranilo v blagem spominu. Najbrže je to zakrivilo Peričevo glasilo »Zarja« ali pa je »Jutro« doseglo že 1 milijon naklade.
— Ljubljanski trg. Z ozirom na bodoče prireditve in mogočen obisk tujcev v Ljubljani je bil že včerajšnji trg podoben prav živahnemu in bogatemu sobotnemu ali predprazničnemu trgu. Bogato je bil založen trg z vsemi pridelki kot običajno v takih dneh in tudi cene so bile skoro nespremenjene. Opažali smo pa precej več mleč-nSh izdelkov raznega sira, smetane, sirovega, kuhanega in čajnega masla, pa tudi skoro po istih cenah. Kot petkova posebnost je bilo na trgu precej žab po 1 Din 25 para krak, velilco rakov po 2—3 Din in pa raznih rib kakor črnjavke po 1 Din, peršini po 2 Din, lepe ščuke po 6—8 Din, pečenke po 15 Din in karpov tudi po 15 Din. Edino postrvi ni bilo. — Višek sezije so dosegle kumare, katerih je bilo cele Žaklje !n so jih prodajali jx> 1 Din 25 para do 1 Din 75 para in to jako lepo blago. V splošnem ne pogreša ljubljanski trg v zadnjem času ničesar in tudi cene niso pretirane, posebno z ozirom na cene po drugih večjih mestih.
— Popravek. Včeraj je tiskarski šk.at napravil več neljubih pomot, ki smešijo smisel vsebine podlistka. Mesto »Deutsche Kinderheit...« berli »Deutsche Minderheit in Slowenien«; mesto z razkritimi telesi beri z razkritimi koleni, mesto v diužbi igre beri v službi igre.
— Nemška ura v Tivoliju. Priznati moramo, da bi bila Ljubljana brez našega lepega Tivolija zelo dolgočasna. Tako pa greš, ako ti slučajno čas dopušča v park in se zabavaš s tem, da opazuješ mimoidoče. Najbolj primeren čas oa je najbrže popoldne tako-le od 4. do 5. ure. V tem času se ti namreč nudi brezplačna prilika za nemško konverzacijo. Pa ne morda, da bi se ob tem času shajali Nemci, ne tega ne. Ob tem času Imajo svoje važne pogovore nekatere ljubljanske dame, tudi iz takozvanih boljših krogov, ki se boje, da bi pozabile nemščino, ki jim je In den guten alten Zeiten« služila kot občevalni jezik. Govore sicer nekako mešanico ta res občudovanja vred na je njihova spretnost v izražanju ene misli v obeh jezikih. Le redkokdaj slišiš, da pove taka dama celi stavek samo v enem jeziku. Kdor tega ne verjame, se lahko sam prepriča, vendar pa bi bil že skrajni čas, da to preneha.
— Pobegnila Se 17 letna hči pečarja na Gltacah Zofija Tomše. Silili so jo, naj gre kam v službo. Dekle je reklo, da gre k Polaku v Ljubljano, kjer pa se ni zglasila m se tudi ni domov vrnila. — Dalje je pobegnil od svojega mojstra na Dunajski cesti čevljarski vajenec tudi 17 letni Josip Krecier ,z Spodnje šiške.
T v 7~ V čermošicah je bilo vlomljeno pri Jožefi Blazina. Tat je vdrl v omaro v veži in pokradel nekaj obleke ta posteljnine, v vrednosti 2000 Din.
_ . , \ vasi je ukradel prijazen no-čevalec 4izpod kozolca pos. Antonu Jevcu dve postelua odeji vredni 600 Din,
— V zidanico Martina Volka v Metliki so vlomili neznani lopovi ta sicer skozi razbito okno. Ko so se napili in najedli, so odnesli s sabo še za skoro 2000 Din raznega perila in obleke.
Roparski napad. V Gorenji Bistrici je vdrl v hišico gozdnega čuvata Ludovika Krajčiča neznan lopov. Doma je bila sama žena Marija Krajčičeva. Ropar je imel s sajami namazan obraz, suknjo narobe oblečeno, raztrgane Irlače in star zverižen klobuk in brez obuvala. V roki in za pasom je imel dva velika kuhinjska noža. Zagrozil je prestrašeni ženi, naj mu da denar, drugače pa jo zakolje. Žena mu je dala dva bankovca po 10 Din. Ropar pa je zahteval več in je zagrozil ponovno ženi, da jo zakolje, ker ve, da ima denar, ker je prodala pred par dnevi svinjo. Žena mu je dala nato še dva bankovca po 100 Din, nakar je ropar pobegnil v gozd.
— V Bol. Suharju je vlomila ciganska tolpa v stanovanje Helene Miheličeve. Cigani so razbili skrinjo in odnesli raznega perila in obleke za preko 5000 Din. Cigani so vdrli skozi razbito vežno okno.
— Tat na božji poti. — Okraden ženin. Na božjo pot na Brezje je šel France Peklaj iz Sinjegorice pri Vrhniki. Nočeval je v gostilniški sobi pri Gabrijelčiču. Kljub temu, da je sobo zaklenil, mu je zmanjkalo zjutraj, ko je vstal zarano telovnik, več robcev, denarnica, v kateri je imel 1260 Din in razne listine v svrho ženitve. Pri tej priliki je obiskal tat na poti od okradenega ženina še gostilniško klet, kjer se je pošteno najedel napi je vzel s sabo več steklenic malinovca in nekaj moke v vrednosti 600 Din.
— Tatvine perila. V Lescah pri Radovljici so se pojavile dvonožne lisice, ki pa ne kradejo kure. marveč perilo. Pri posestniku Jakobu Ulčarju je bilo ukradeno s hodnika, kjer se je sušilo razno perilo, še na pol molero perilo kot moške in ženske srajce, spodnje hlače, rjuhe, brisače in nogavice v skupni vrednosti 1600 Din. Pri Francetu Poljanšku pa z dvorišča pred hišo za 1200 Din, Tatvino so izvršile na videz znane tuje potepuške ženske, ki se vlačijo po gorenjskih vaseh, ki prosjačijo in se ponujajo za razne usluge samo da dobe priliko za razne tatvine.
— Fotografirani žepni tatovi. Zagret» ška policija je za časa evharističnega kongresa zaprla 17 žepnih tatov, da ne bi nadlegovali kongresiistov. Fotografiranje pa je šlo precej težko od rok, ker se žeparji niso popolnoma strinjali s policijo. Nekateri so v kritičnem trenutku zakrili svoj obraz, drugi pa zopet spačil», ker so se upravičeno bali, da bo slika razstavljena občinstvu, ki bi jih na ta način spoznalo. To pa se nikakor ne strinja s poslovanjem v njihovem poklicu. Radovedni smo, koliko žepnih tatvin bodemo zaznamovali v Ljubljani za časa katoliškega shoda.
— Iz zagrebškega veselega življenja. Na Wiilsonovem trgu v Zagrebu se je te dni sestala trojica oseb. Postarani gospod je tiho govoril z nekim mladeničem, ki je držal za roko mlado dekle. Gospod se je razvnel in pričel vpiti: »Kaj boš ti zapeljeval mojo hčer! Ni še stara petnajst let pa si jo že zapeljal!« Gladko obriti mladenič, elegantno napravljen, je postal zmeden. Njegova zmedenost se je še povečala, ko mu je stari gospod prisolil par gorkih zaušnic. Očetovo kričanje je privabilo nekaj bližnjih delavcev, ki so pokazali svoje sovraštvo do elegantnih don Juanov s tem, da so mladeniča pretep®. Deklica se je v strahu za telesni blagor svojega ljubljenca vrgla na njegove prsi in se obrnila na očeta rekoč: »Ali tata, midva se bova poročila!« Ta moment je zaljubljenec izkoristil in jo urnih krač odpihal v bližnjo ulico. Dekle pa je odpeljal oče domov, kjer sta se najbrže pogovorila o poročnih pripravah.
— Hrvatice pozdravljale D’ Annunzia. Milanski list »Corriere delia Sera« prinaša sledečo notico: Zagrebški dopisnik tržaškega »Picoilo delia Sera« je registriral sledeči zanimiv slučaj. Kakor znano se je vršil V soboto in nedeljo v hrvatski prestoiici evharistični kongres, ki se ga je udeležil tudi apostolski iiundij, monsignor Ermene-gildo Peiiegrinetti. Vse zagrebške in okoliške pobožnice so bile obveščene, da pride nuncij in da ga je treba na kolodvoru sprejeti in pozdraviti. Tercijalke so se pozivu pokorno odzvale in na postaji so pozorno čakale na prvo znamenje, da bi vzklikale apostolskemu nunciju. Monsignor Peiiegrinetti je dospel in je korakal med tercual-kami; toda zelo se je začudil, ko je slišal od vseh strani navdušene klice pobožnih žena »Živijo D’Annunzio«! Navzoče oblasti so postale zmedene: organizatorji sprije-ma so osupnili Kaj za vraga se je pripetilo? Tercijalke so spojile nuncija z D’Annunei-jem: o apostolskem nunciju niso imele niti najmanjšega pojma, medtem, leo so slišale o Gabrielu D’ AnnuŠziju še preveč. Najicpše pa je, da je začela neka pobožna sestra, ko je nastal mir vpiti kot obsedena: »Kdo vraga bi si kdaj mislil, da je D’Annunzio duhovnik!« Nastal je pravcati židovski nemir: vse se je kroliotalo, smejali so se tudi visoki prelati, ko so prišli na kolodvor in smejal se je celo monsignor Peiiegrinetti, ko je zvedel za zamenjavo.
— Obsojen jetniški paznik. Subotiško sodišče je obsodilo na poldrugo leto težke ječe jetniškega paznika Tubiča, ker je pomagal zbežati morilcu Totu, ki je bil obsojen na smrt na vešalih. Ubegli kaznjenec je bil prijet in je bil pri razpravi zaslišan kot priča. Vse priče so izpovedale za obtoženca obremenilno, medtem, ko ga je skušal Tot zagovarjati, čeravno je v preiskavi vse priznal.
— Celjske novosti. Francoski gostje v Celju. V četrtek in petek se je v Celju mudilo krog 20 članov francoskega društva »Socičtč geografioue de Lille« pod vodstvom g. Lemana ter si ogledali naše mesto in olcolico. Zvečer so bili pogoščeni francoski gostje v Narodnem domu. — Na dekliški javni meščanski šoli v Celju bo vpisovanje učenk dne 11. septembra od 8. do 12. ure. Morebitni sprejemni izpiti za vstop v II. razred se bodo vršili dne 10. septembra. Ponavljalni izpiti učenk lastnega zavoda bodo: za I. razred 6. sept., za II. razred 7. sept in za III. razred 10. sept. — Na-raščajski dan Celjske Sokolske župe bo v Celju v nedeljo dne 16. septembra.
Ob tej priliki bo tudi razvitje prapora Celjskega sokolskega naraščaja. Naraščaj-ski dan bi se imel vršiti že na Vidov dan, pa je bil takrat vsled nalezljivih bolezni preložen. — Lahko nevihto smo imeli pri nas zopet v noči od srede na četrtelc.
—U mrla Je v javni bolnišnici 221etna zasebnica gdč. Riickl.
— Ljubljenec strojepiscev je edinole »STOEWER«. zastopstvo Ljubljana, Šelen-burgova ulica 64.
— Mariborske novosti. Dvorni m a f-šalat na Bledu je obvestil razstavni odbor industrijsko-obrtne vzorčne izložbe, da Nj. Vel. kralj Aleksander gotovo poseti izložbo, vendar pa čas njegovega prihoda še rii natančno določen. Ker se razstava zaključi v nedeljo o polnoči, se domneva, da dospe kralj telcom sobote v Maribor. — Za petek zvečer napovedana seja mestnega občinskega sveta je bila preložena na 29. t. m. — Mesto okrajnega sodnika ta mesto vodje zemljiške knjige je razpisano pri tukajšnjem okrožnem sodišču. — Vnedeljo 26. t m. se vrši na razstavišču veselica s srečelovom \ korist fonda za zgradbo otroške bolnišnice. — Poročil se je g. Andrej Curk z gdč. Berto Žagarjevo. — V Maribor je dospei z lastnim vlakom iz Celovca sloviti cirkus Cossmy, ki je največje podjetje te vrste v celi Evropi. AmEteatralno zgrajen, šotor ima prostora za tritisoč gledalcev. Cirkus razpolaga z dvesto konji, številnimi sloni, levi, tigri ta drugimi zverinami ter ima okrog 100 nameščencev. Otvoritvena predstava bo v soboto zvečer. — 64 letna Ana Budler, ki je usiužbena pri posestniku Šušteršiču pod Sv. Urbanom, se je v četrtek v vinjenem stanju vračala iz Lajteršperga, kjer je imela opravka. V bli-žlipi Wögererjeve tvornice klobas pa je padla v cestni jarek ter se tako pobiia, da so jo morali v nezavestnem stanju prepeljati v javno bolnišnico. — V soboto dopoldne se vrši na razstavišču razprodaja paviljonov, plotov i. dr. Vse zgradbe se bodo prodale ali skupno, ali pa posamezno najboljšim ponudnikom. Kupnino je plačati na licu mesta. — Tukajšnji mehanik in trgovec Moric Dadieu v Vetrinjski ulici je prišel v plačilne tež-koče. Zaradi tega je ponudil poravnavo. Z upravljanjem njegovega imetja je bij poverjen dr. Juro Jan. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve do 15. septembra.
— Ptujske novosti. Prihodnjo nedeljo se vrä na Ptujski gori velika ljudska veselica, ki jo priredi tamošnje izobraževalno društvo. Popoldne bo gledališKa predstava pod milim nebom; vprizorili bodo znamenito veseloigro »Lokalna železnica«. Po predstavil pa se bode razvila v gostilniških prostorih g. Klemenčiča kakor tudi na prostem prosta zabava s plesom. Igrali bodo učiteljiščniki iz Maribora. Kot siceršnje razvedrilo bo ljudstvu na razpolago drča, šaljiva pošta, amerikanski zapor itd. Najbrže bosta Ptujčanom na razpolago dva tovorna avomobila, da se bo lahko vsak brez velikih težav udeležil veselice. Upamo, da se nam ohrani lepo vreme, kajti ob slabem vremenu bi se cela stvar sigurno Izjalovila. — V torek se je za kratek Čas mudil v Ptuju načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Savič, ki je bil prišel na obrtno-industrijslro razstavo v Maribor. Ogledal si je usnjarsko industrijo »Petovia«, pri čemer ga je vodil okrajni glavar g. dr. Pirkmaier. Proti večeru se je zopet vrnil v Maribor, kjer se je njemu na čast priredil banket, katerega so se udeležili tudi razni Ptujčani. — Otvorjen je I ov na jerebice in že danes imamo slilm, koliko se je doseglo z letošnjim negovanjem glede te divjačine. Proti pričakovanju tukajšnjih lovcev se je izkazalo, da so bili vendar preveliki pesimisti. Iz raznih krajev nam prihajajo vesti, da so se dosegli že lepi lovski uspehi. Talro je pred kratkim priredila majhna družba v Pobrežju pri Ptuju lov in lovski plen je znašal 12 Jerebic; seveda to ni krasen uspeh, toda ob današnjih razmerah moramo biti zadovoljni s takimi malenkostmi in upati je, da bodo prinesla prihodnja leta našim lovcem lepše rezultate, ako bodo z obzirnim streljanjem ter smotrenim negovanjem znali dvigniti stanje divjačine. To je +udi nujno potrebno, kajti zavedati se moramo, da je tudi lov važen faktor v narodnem gospodarstvu, ki nam nudi mnogo koristi, če se ga ne zlorablja.
Uovosll h Primorske.
— Slovenski učitelji v Italiji V dneh od 18. do 27. septembra priredi pevski zbor »Učiteljske Zveze« turnejo JX) vseh večjih mestih Italije. Zbor nastopi v Vidmu, Benetkah, Bolonji, Rimu, Firenci, Milanu i. dr. Na sporedu so skladbe vseh večjih slovenskih skladateljev. Prepričani smo, da bo imela turneja velik vpliv za nadaljno delovanje našega najboljšega primorskega pevskega zbora.
— Lovčeva nezgoda. V tržaško bolnišnico so pripeljali uradnika Viktorja Rudolfa iz Črnega Vrha. Imel je številne poškodbe na nogah, glavi in trebuhu. Izpovedal je, da se je pred nekaj dnevi nahajal na lovu na hribu Črni vrh, kjer se mu je na nekem strmem mestu spodrsnilo. Padel je s puško vred in ker je bila puška nabasana, se je sprožila in ga na ta način poškodovala. Ponesrečenec bo okreval.
— Tragična družinska drama v lovranski Dragi. V družita Peskovićevi v lovranski Dragi se je v zadnjem času naselil prepir, ki se je te dni končal na tragičen način Gospodar je že delj časa očital svoji ženi nezvestobo, kar pa je bilo malo verjetno, ker sta bila oba že stara okoli 50 let in se je možu najbrže zmračil um. Nekega dne je bila cela družina na polju pri deiu. Mož je pod pretvezo poslal otroka domov in sta ostala zakonca sama na polju. Vnel se je talcoj prepir, med katerim je mož prerezal ženi vrat s kosirjem. Na pomoč so prihiteli nekateri domačini, toda vsi njihovi napori, da bi nesrečnico ohranili pri živ-tjenju, so ostali brezuspešni. Po svojem dejanju je stekel mož na neko pečino, kjer je na vse grlo oznanjal svoje krvavo delanje. Nato je zamahnil s klobukom in ga vrgel v prepad. Kaj nato pa je skočil še sam za njim. Ljudje so ga našli popolnoma razmesarjenega. Med mirnim prebivalstvom je. vzbudil ta slučaj vznemirjenje ta sočutje z zapuščenimi otroci.
Šolstvo.
— Pričetek Šolskega leta 1923/24 na javnih mestnih osnovnih šolah ljubljanskih. Na javnih mestnih osnovnih šolah v Ljubljani se vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 21. avgusta 1923, št. 9293 prične novo šolsko leto 1923/24 v torek, dne 4. septembra 1923 s skupno sv. mašo in v sredo, dne 5. septembra 1923 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v pondeljek, dne 3. septembra 1923 od 8. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne ta sicer; Za I. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško osnovno šolo v šolskem psolopju na Gojzovi cesti št. 5; za III. in V. mestno osnovno šolo v šolskem posiopju na Erjavčevi cesti št. 21; na IV. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za VI. mestno deško osnovno šolo in za IV. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem posiopju na Gasilski cesti št 242; zi I. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40; za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju _na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno pomožno šolo v šolskem poslopju na Gojzovi cesti št. 5 (le od 2. do 5. ure popoldne). Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo pri sprejemu, po čemur se je vodstvom točno ravnati. Vse podrobnost^ po« jasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju.
— Državno moško učiteljišče v Mariboru. Dne 6. sept. se vrši vpisovanje tujih gojencev v II. in III. letnik; v IV. letnik se ne sprejemajo novi gojenci. Dne 7. sept so ponavljalni in naknadni izpiti, dne 8. je vpisovanje v I. letnik, 11. pa vpisovanje vadničarjev in bivših gojencev. Podrobni podatki so razvidni na črni deski zavoda.
Ravnateljstva
Sport In fturlstika.
i— Lahko atletski meeting. S. K. Ilirija
priredi v soboto dne 1. septembra ob 17. url lahkoatletski meeting za dame, s sledečim sporedom: 1. Tek na 60 m. 2. Tek na 200 m.
3	Skok v dalj z zaletom. 4. Met krog’e. 5. Tek na 100 m. 6. Skok v vis z zaletom. 7. Met diska. 8. Met kopja. 9. Štafeta
4	X60 m. Propozicije za ta meeting se od-
pošljejo vsem klubom, ki LLAP.
so včlanjeni X
lipred sadilca.
KAZNOVANA NASILNOST.
Tov. delavec I. Tekavc iz Ribč pn Litiji je nahrulil pijan dne 27. maja sopivca Miha Škarja in ga pozval, da se gresta metat. Ker se Škarja ni maral pretepati, ga je udaril Tekavc po glavi najprvo s pestjo, potem s četrtom in končno še s steklenico od pive. Zagovarjal se je s silobranom, česar pa ni mogel dokazati in je bil obsojen na 3 mesece ječe in mora plačati stroške ter Škarji 680 Din za odhod na zaslužku in 500 Din za bolečine.
Dapisi.
Iz društvenega življenja.
, ~ Tombola Zveze bivših salezijanskih gojencev v prid Mladinskemu domu na Kodeljevem, se ne vrši javno, temveč številke žrebajo v pisarni Mladinskega doma in sicer za kvaterne 17. septembra, za činke 24, septembra ta tombole 1. oktobra. Žre-bane številke se objavijo v časopisju. Ta-bhca 2 Din 50 para pri različnih poverjenikih.
— Slovenska Bistrica. V četrtek dne 23. t. m. je obiskal na povratku od industrijske obrtne razstave v Mariboru naše mestece v spremstvu sekcijskega svetnika tukajšnjega rojaka g. dr. Franca Rateja, šef ministrstva za industrijo g. Savič in si ogledal vsa tukajšnja industrijska podjetja kakor:	Tovarno za baker bratov
Sternberger, gumbarno, tvornico olja g, Stigerja in tvornico za lesene klince g. dr Ferdinanda Attemsa. G. šef se je zelo laskavo izrazil o podjetnosti in delavnosti slovenskih industrijalcev. Proti poldnevu se je odpeljal proti konjiškemu okraju ogldati si tudi tamošnje tovarne. — Istega dne je prispel na svoji turneji po Sloveniji dramslri umetnik beograjskega pozorišta »Vojvode Milenko« g. G. M. Stojkovič, dolgoletni član zagrebškega, ljubljan. skega In novosadskega gledališča s svojo gospo Mileno in g. Gokičem. Zvečer ob 20, uri so igrali imenovani v hotelu »Beograd« pri precejšnjem obisku burki »Sreča u braku« in »Dreserja« in komedijo »Osveta«. Bistričanje so enkrat videli fino umet-nost dovršenih igralcev in slišali pristni srbski dijalekt, katerega se je razven v pr« vi igri dobro razumelo.
Borzna porolila.
Beograd, 24. avgusta. Devize. Dunaj 0.1345—0.1350, Berlin 0.0021—0.C022, Budimpešta 0.52—0.53, Bukarešta 44—44.75, Italija 415—415, London 439—439.25, New York, ček 95.75—96, Pariz 542—543, Praga 283.50—284, Sofija 82—84.50, Švica, povpraševanje 1745. — Valute. Avstrijske krone 0.14—0.1425, češkoslovaške krone, povpraševanje 281, francoski franki, povpraševanje 540, leji, ponudba 46.50.
Zagreb, 24. avgusta. Devize. Dunaj 0.1340—0.1350, Berita 0.0023—0.0028, Budimpešta 0.525—0.555, Italija 414—416, London, izplačilo 439—440, London, ček 438—439, New York, kabel 96—96.50, New York, ček 95.50—96.25, Pariz 537.50—
Šah.
Danes dne 25. se vrši ob 18. url v kavarni »Evropi« šahovski brzoturnik za prvenstvo v tekočem mesecu, ki se ga udeleži tudi šahovski mojster dr. IA. Vidmar (brez stolpa Tal). — Vabijo se šahisti k cim večji udeležbi
540.50, Praga 283.284, Švica 1740—1746. — Valute. Dolarji 94.50-95.25, levi 70—72, češkoslovaške krone 280—282, italijanske lire 408-411.
Cuih. 24. avgusta. Berlin 0.000125, New York 553.50, London 2522, Pariz 31.02. Milan 23.80, Praga 16.20. Budimpešta 0.003375, Bukarešta 2.55. Sofija 4.70, Beograd 5.80, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0077875. avstrijske krone 0.0078.
Praga, 24. avgusta. Dunaj 4.70, Berlin 0.0825, Rim 149.25, avstrijske krone 4.67, italijanske lire 150.25, Budimpešta 17.75, Pariz 195, London 155.25, New York 54.05, Curih 626.50, Beograd 36.50.
Dunaj, 24. avgusta. Devize. Beograd 733—737, Berlin 0.016—0.017, Budimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 309—311, London 323.000—324.000, Milan 3049—5061, New York 70.935—71.185, Pariz 3952—3968. Praga 2080—2090, Sofija 603—607, Curih 12.815—12.865. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, levi 581—589. nemške marke 0.016 —0.017, angleški funti 321.200—322.800, trancoski franki 3905—3935, italijanske lire 3025—3045, jugoslovenski dinarji 724—730,
rS'Snn Skio ven' v2®8—švicarski franki oA-o00 12-780 češkoslovaške krone 2Ü02— 2078, madžarske krone 2.10—2.30.
,nT1 ioVČ™ V,24' avgusta. Dunaj 6683, Mi-Praga 137.655, Pariz 261.345,
rta S42jwVIo6'd5’ New York 4’688-250> Curia 842.887.50, Beograd 47.880,
€oipodar§fvo
FRANCOSKI FRANK.
Francovi finančni minister, g. de La-steyrie, je podal zastopnikom tiska sledečo izjavo o padcu francoskega franka:
Sedanje znižanje veljave franka nikakor ni posledica gospodarskega položaja. Ako se ozremo na različne panoge gospodarske aktivnosti v Franciji v teku zadnjega leta, zapazimo, da se je v celotnem splošni položaj zelo izboljšal.
Oglejmo si državni proračun: Dohodki sedmih prvih mesecev letošnjega leta so presegali za vsoto ene milijarde 321 milijonov frankov dohodke istega čaša lanskega leta.
Enako dohodki železnic za 189 milijonov. V hranilnicah je bilo. v istem času naloženih za 265 milijonov več. Kar se pa tiče izvoza, je samo za 2,90 odstotka manjši kot uvoz. Ta minimalni deficit zunanje trgovine pa je več kot pokrit s tem, , da prihaja ogromno število tujcev v Francijo, ki izdajo v deželi mnogo denarja.
Enalco je bilanca francoske Narodne banke, ki jo inozemstvo smatra nekako za termometer finančnega položaja dežele, v vsakem oziru pomirljiva. L. 1920 je država dolgovala tej banki 25 milijard 925 milijonov, letos pa samo še 23 milijard 700 milijonov.
Te števlke govore v skupnosti o celotni aktivnosti dežele in le kažejo, kako ugodni rezultati so se dosegli v teku zadnjih treh let.
Kako se da torej razlagati padanje francoskega franka v teku zadnjih tednov? Vzrok temu je skoro izključno spekulacija. V Franciji je zelo mnogo tujega denarja na razpolago, minister imenuje te vsote »balanse«, ker so zelo podvržene premikanju. Pod zunanjim uplivom se z naj-
večjo lahkoto deplasirajo in morejo povzročiti momentane udarce na valuto. Gotovi taki udarci so bili provocirani brez-dvomno z željo, da pritisnejo na našo splošno politiko. Na račun inozemstva se je izvršilo več velikih prodaj frankov, nekatere celo čisto očito.
Pritisniti hočejo na francoski frank, kakor so skušali v zadnjem času pritisniti tudi na belgijski frank .Minister je mnenja, da je treba sprejeti vse to z isto hladnokrvnostjo, kakor prejšnje napade na frank v zadnjih letih, ki jih je francoska delavnost in štedljivost znala odbiti. —žn—
TRGOVINA.
X Izvozni krediti. Udruženje izvoznika kraljevine SHS je zahtevalo od vlade, da mu dovoli poleg že dovoljenih 150 milijonov dinarjev kredita še nadaljnji kredit 300—400 milijonov dinarjev, da bi mogli izvozniki popolnoma prevzeti izvozno trgovino v svoje roke ter preprečiti dostop tujemu kapitalu. Vlada tej zahtevi ne more ugoditi, ker nima zadostnih kreditov, poleg tega pa obstoja ostra opozicija producentov, ki se pritožujejo, da jim vlada ne dovoljuje skoro nikakih kreditov, dočim jih imajo izvozniki vedno dovolj na razpolago.
X Izvoz našega tobaka. Priprave za izvoz letošnjega viška naše tobačne produkcije bodo v kratkem končane. Izvozim sc bo 300.000 kg najboljšega tobaka Iz Ma~ cedonije in Hercegovine ter bo mogel ta naš proizvod konkurirati z vsemi inozemskimi produkti.
X Organiziranje izvoza. V dnevih 26., 27. in 28. tega meseca se bo vršila v finančnem ministrstvu konferenca delegatov raznih železniških direkcij. Na konferenci se bo razpravljalo o merah, ki jih bo treba podvzeti, da bodo zadostovala transportna sredstva za naš izvoz.
X Trgovinska pogodba z Avstrijo. Na Dunaj je odpotoval načelnik ministrstva trgovine in industrije, da vodi pogajanja z avstrijskim trgovinskim ministrstvom radi zaključenja stalne trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo.
DENARSTVO.
X Državni dohodki in izdatki meseca aprila. Tekom meseca aprila tekočega leta je imela naša država 536,727.357.55 dinarjev izdatkov in 646,637.522.66 dinarjev dohodkov. Skupna vsota dohodkov naše države od avgusta 1922 pa do konca aprila letošnjega leta znaša 5.117,084.126.02 din., stroškov pa 4.943,569.964.45 dinarjev. Po proračunu je bilo predvidenih za čas od avgusta do konca aprila 5.200,848.065.42 dinarjev dohodkov in 5.200,848.065.42 dinarjev izdatkov.
PROMET.
X Promet z Madžarsko je bil v soboto dne 18. avgusta zopet vzpostavljen v polnem obsegu. V zadnjem času je bil promet v tej smeri radi pomanjkanja premoga zelo zmanjšan.
X Neresnična vest o madžarskih državnih železnicah. Madžarski dopisni urad javlja: Vest nekega budimpeštanskega jutranjega lista, da bi se bila neka francoska družba začela pogajati z madžarsko vlado o oddaji madžarskih državnih železnic v zakup, se na pristojnem mestu označa kot popolnoma izmišljena in se najodločneje dementira.
X Lokomotive na račun reparacij. Te dni prejme naša vlada na račun reparacij iz Nemčije večji kontingent lokomotiv ter osebnih in tovornih vagonov.
X Zgradba pristanišča v Beogradu. — Neka nemška firma je poslala svoje strokovnjake v Beograd, da prouče teren za zgradbo velikega modernega pristanišča, ki se bo razprostiral od starega mesta ob
celem Beogradu na Donavi. Po proučitvi terena bo firma sestavila proračun za zgradbo pristanišča ter ga bo predložila na merodajnem mestu.
DAVKI. — CARINE.
X Uvoz strešne in zidne opeke brez carine. Finančni minister je odredil, da se sme uvažati zidna in strešna opeka brez carine, toda samo, ako je ta opeka namenjena za zgradbe za svoje potrebe in da je izvršena nabava neposredno. Dovoljenja daje generalna direkcija carin proti jamstvu, da se uvožena opeka ne bo upotrebljavala za spekulacijo,
DOBAVEc
X Dobava slame. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 10. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500.000 kg letošnje pšenične prešane slame. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodajo raznih odpadkov. Uprava zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu bo prodala dne 10. septembra t. 1. potom javne dražbe razne odpadke (od blaga, usnja, pločevine, lesa itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava sena in slame. Dne 10. septembra t. 1. se bo vršila pri komandi vojnega okruga v Mariboru ponovna ofertalna licitacija glede dobave 630.000 kg sena in 270.000 kg slame; dne II. septembra pa pri komandi vojnega okruga v Celju glede dobave 54.000 kg sena in 49.000 kg slame. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Glavni urednik; Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Premog, cement in strešni opili
stalno v zalogi pri
H» Pefs-ič, UMblfassa,
Dunajska cesta št. 33.
Skladišče: „Balkan“.	Tel.3SS.
ŠeManpa ulica ste. BIL
Vseh vrst vino «DIDIT 17 ADUmiC TnifADRIF Vseh vrst žganje
iiiiiuiniiiiiiiiimiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiüüüioiiiiimumimiui	is Ilirci H fldna	w K^i i m	niraiiiiffliraiiiutiimmanraimiinjmaiiaimmamiimumm
Sirovi — rafinirani 96*7 7o, najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah — Gorljivi
Ljubljana o M V IME Aa *0
” Cognac medicina!!
Telefon 5—18	dražba z o. z.
Generalno zastopstvo tovarna „ARKO“ Zagreb
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Rudnik
Telefon 5—18
•	e o
•	»o
Liqtietar Triple Sec!
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica Vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klnbgamitur. — Najnižje cene! — NajsolidnejŠi izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
z 8 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, močno zidana, pripravna za vsa-ko obrt ob železniški progi Zidanimost — Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, 2 orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopi-se pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista.
popolnoma nov za 800—400kg teže se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi lista,
meblovano, veliko, s tremi posteljami, iščem s 1. septembrom. Flača postranska stvar. Naslov v upravi lista.
za vsa dela se sprejme takoj. Naslov v upravi lista.
za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aioma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8.
ako se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. Zato vsak pameten turist in športnik uporablja namesto tobaka in alkohola Wrigleyev žvečilni gumi. General, zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št 5.070“ na upr. lista.
/ nit
živih, 4 mlade in 3 stare, se proda. Komad po Din 15'— Izve se pri vratarju Blaznica Studenec.
Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
li
v Laškem v dobrem stanju, v sredini trga z lepim vrtom se proda za ceno 120.000'— Din. Blaž Zupanc, Laško.
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
špedjalne zaloge tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6.
samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko, nemško in italijansko) z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod »Zanesljiv«, na upravo lista.
M Si
več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom.
ione. M!
Absolvent strojno elektrotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje službe. Ponudbe pod „Vesten“ na upravo „Jutranjih Novosti“.
Orajščina ds“0P,rr
elektrika, žaga, polnojarmenlk na vodno moč 26 oralov, prima posestva živ in mrtev inventar 1,350.000 Din.
PneudiRS od 3 do 175 °ra-ruMaiVil, lov v okolici Maribora in letno.
Žaga z mlinom.
Uälfi ta^0i cela prazna ob ■ Üh parku Maribora.
gostilne, tovarne proda. I Posestvo v Nemški Avstriji se zamenja z tukajšnjim. Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszčlok. Minden tisz-tessčges embert szivesen lätunk, vikčkrol is. Levelek „Orger“ cimzčssel a kiadöba küldendök.
železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista.
Poidi! Dai, Mii!
Eleganten francoski garderobe kovček se proda. Naslov A. Šimnovec, krojač pred Škofijo 8.
i. HO!
proti vknjižbi ali dobrim delnicam iščem za kratko dobo na dobre obresti. Ponudbe pod »Točno« na upravo lista.
f%mö, metin«, l(tiD«i*te, nizitl^e in	za trgeuine in obrt potrebne ti$kcw‘ne Izurlaje Učne in poceni Zvezna tiskarna in knjigarna u Ljtibljeni, Ul elf cd a «lica 1	1 Zaloga klavirjev Im pianinov | uJ	najboljših tovarn: Bösendorfer, Czapka, Ehrbar, : :	Schweighofer, Original, Stingl i. t. d. : : p JERICA HUBAD, roj. Dolenc, UUBUllil, Hlinim lU Rj
	1 Zvezna knjigarna j :	Marijin trg 8 L,J0 f)f JÜIIS ^arii*r* Sr9 8	| ;	Zbirke pesmi:	l I 1. Albreht: Slutnje .... broš. 6*— Din vez. o*—Din i !	J. Glaser: Pohorske poti.	.	„	„	6*—	„	„	8*—	„	| ;	Igo Gruden: Narcis . .	.	.	„	10—	„	„	12’—	„ !	Igo Gruden: Primorske pesmi	.	„	10'—	„	„	12'—	„ 1	Tagore-Gradnik: Vrtnar .	.	.	„	20'—	„	„	25'—	„	| •	Zahtevajte ceniki	! %	J
Uspeh je gotov, ako inserirate v „JUTRANJIH NOVOSTIH“.	
li 101 SiÜiilÜOf
3.UUV, PniOPiMt, HM I., in „Psmlliistlalid“
vse prvovrstno blago, iz skladišča Ljubljana, se proda po nizki ceni. Vprašati
S. Stoff,
špedicija Balkan. Ljubljana.
Stavbenik
M Kaüai
v Trbovljah izvršuje vsa stavbna d@SaB
„M03MIR“
Kreditna in stavljena zadnioa
Maribor,
Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana.
•_____________ ®
5,21671 Someščani!
Mestna obilna bo o priliki katoliškega shoda okra« sila svoja poslopja z narodnimi in državnimi zastavami. Uvažujoš, da poseli te dni naše mesto na tisoče jugo* slovanskih, drugih slovanskih in tudi neslovanskih gostov iz prijateljskih držav, vabi občina tudi ljubljanske hišne posestnike in prebivalce, da okrase svoje hiše, oziroma stanovanja, z zastavami v pozdrav vnanjim gostom.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1923,
Podžupan:
Dr. Stanovnik !. r.
Konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trg 3.
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih ©b!ek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega In češkega sukna. — Periio, modni in športni predmeti.
Razstava lastnih izdelkov na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1823 (pavižjon št 407).
Izdaia ia tiska »Zvezna tiskarna bi knjigama« t UnbUaai,