itMi&i (Uiruraii en ii
' TMtti, v Četrtek 3, januarja 1924,
Posanena Številka 20 ce&U
L^tnfk KLIK
p
ded« »w>; tal* f
L ISufiOc ni^L H- ta csls tefcs L OB.^ — Tckfoe srvUJN« ta bom it 11«
števUfcs v Tista in okolici po 20 ceaL — Oglui s« rsčaujs t Crokosti ece fcoku» (73 sml) — Oglasi trgovcev In o&tn&ov «1» po 40 eni escutnfe* fsbvale, poslanici ta vabila pa L 1.—, oglat dcaarafii am po L % — Mali ogUsf po 20 ceat benedi, njeraj pa L 2. — OM naročnina ta rekfeasclje « potBJajo iski)a£ao a prav! Edinost!. v Ma, sttes s* Vru&3kM Asiikeg* Štev. 2), L addsttori*. — Taltlou mrcdaiBva ta opnrvs HA
Zastrupllevalci življenja
*G?crnaIe di Udine» od 25. decembra in. L se bavi z našimi razmotri vanp o dogodku v Lipi in o tozadevni «zadostilni «tarD09t)».
Ugotavlja, d* mi nismo izključili možno* sti, da je kak naš človek zagrešil tisto grdo ckuan?«; da smo pa obenem opozarjali tudi na možnost, da so to storil^ kaki tuji e-iementi, ki se klatijo sedaj po Krasu. Navaja po našem listu izjavo: ^Ponovila se je zgodovina Krna. Tudi tam se je slednjič ugotovilo, da je moralo naše prebivalstvo po krivici pretrpeti najhujše moralno ponižanje poleg izdatne škode.»
V zvrzi s tem naglasa, da sta toliko «Goriska Straža*, kolikor <.EdiiuwU prr znali indirektno, da je tudi med Slovenci «novih ozemelj* nečistih elementov.
Do tu nimamo nič oporekati- Še zadovoljni smo, da je videmski list sporočil italijanski javnosti te naše izjave. Saj so r —.i !e v čast, ker pričajo o naši iskreno-r.<.l in objektivnosti tudi spričo dogodkov, ki so ravno nam skrajno neljubi že z ozi-rom na položaj našega ljudstva v Julijski Krajini. Posebno pa še, ko nas učifo vsakdanja žalostna izkustva, kako perfidno, s nresim zaničevanjem resnice in z abso-?' 1 pomanjkanjem najelementarnejše » >itivnosti — ki Je tudi napram politi-
emu in narodnemu nasprotniku v vrhno dolžnost vsakemu poštenemu politiku in ^uemu glasilu — znajo naši nasprotniki izrabljati vsak iak dogodek za gonjo proti našcuu ljudstvu in blateaje njegovega po-šteaoga imena.
Le prav nam je torej, da je «Gornale di Udi»ie» posnel naše izjave. Italijanska javnost vidi vsaj, da nočemo ničesar prikri-
l li, pred vsem pa, da nam naše poštenje 1 dovoljuje, da bi opravičevali kak zločin fcodi tudi v slučaja da ga je zagrešil naš človek. V tem ravno se častno razlikujemo od naših kolegov v italijanskem taboru. Ponosni smo na to!
In razlikujemo se tudi ugodno od gospodov, ki pišejo v videmski list šn ki tudi v svojih pripombah k našim izjavam zagreša-fo grdo nelojalnost.
Mi smo le ugotovili, da govorijo ljudje tudi o cneki drugi možnosti® glede nastanka dogodka v Lipi, da pa nočemo zabeležiti te govorice, ker nimamo podlage za tako domnevo. Menimo torej, da smo s to poslednjo ugotovitvijo pokazali svojo lojalnost, ko nočemo nikogar sumničiti ia metati ili do senco nanj brez potrebne realne podlage. Ce t>l ho\cU to, Ui Uiti navedli one govorice. «Gtorna!e di Udine» pa dostavlja k tej naši fo;a!ni izj a vi « vprašaja in « klica j». Kaj namerava s tem?! Zopet su-mničenje in podtikanje. Oči vi dno nam hoče podtakniti namen, da bi sumničili italijansko ljudstvo.
Videmski list pa je zagrešil še nekaj hujšega. Vprašuje nas, kaj da je hotela «Edi-iK>si^ reči z besedami, da je — ako je zločin v Lipi zagrešil kak naš človek — storil morda to le iz jeze radi krivic, ki S3 delajo našerau ljudstvu? In dostavlja: «Morda uai bi kraljevi prokarator v Trst« in oni v Gorici ne pozsblls, da italijanski kazenski z&kcn kaznuje proslavljanje zločina!« In k temu dostavlja še, da so tudi oni (pri vi-demskem listu) prišli do uverjenja, da vsaj mora!na odgovornost za zločin v Lipi pada na lista «Edmosi» in «Goriško Straž©-*, ki da zlobno in sistem etično hujskaia.
Gornja apostrofa na kraljeva prokura-tor^a in sklicevanje na kazenski zakon, ki kaznuje proslavljanje zločina, v zvezi s to direktno obtožbo na škodo rečenih dveh naših glasil, tvori zlobnost in brezvestnost, ki smrdi do neba. Poživljamo videmski list, nai navede le eno samo konkretno dejstvo, le eno samo, kedaj napisano besedo v našem listu, ki bi ščuvala naše ljudstvo k zločinom?! Nasprotno je resnica. Mi učimo ljudstvo dan za dnem, ob vsaki priliki, v listu in ob vsakem stiku z ljudmi, naj bodo sicer odločni in neustrašeni na brambi svojih pravic, da pa naj bo vsako njihovo dejanje in vsak njih korak strogo v mejah zaknoat Poživljamo
{*ih vedno, naj se zavedajo, da so sedaj ita-ijanskt državljani in naj kot taki vestno vršijo svoje državljanske dolžnosti. Saj bo ravno laka lojalnost — jim govorimo — dajala največjo opravičbo za njihove zahteve. V zakonitosti bGrbe je dokazana zakonitost zahteve po državljanskih pravicah v skladu z zakonom in demokratičnim načelom enakopravnosti vseh državljanov brez razlike. Na zakonitost je oprta vsa naša borba in k spoštovanju zakonito-sii je usmerjena vsa javno vzgoja v naših glasilih in poukih od strani voditeljev. Že to dejstvo, ki ga ne more tajiti nikdo, če ima le nekoliko vesti in najelementarnejše spoštovanje do resnice, priča, kako per-j fidna je obdolžite v na naš račun, da smol mi a vsaj moralni» krivci na Lipi. Take hudobije nismo zmožni mi «barbari»! Tu se pač uresničuje tisti znani rek, da so barbari včasih boljši ljudje. V tem slučaju boljši v spoštovanju resnico in lojalnosti napram sočloveku!
In kakor da mu še ni dovolj na označeni nespodobnosti, ponavlja videmski lisi na zaključku: vidimo, kaj poreče v tem pogledu sodna oblast! Za sedaj naglašamo, da — dočim peznamo razsodbo, ki je obsodila skrunitelje spomenika na Krnu — ne poznamo še razsodbe, s katero bi bila pri-poznana nekrivda (našega ljudstva namreč pr* J-*odku na Krnu). Naj jo objavi „Edinost"/*
Človeka zastaja sapa ob tem ponovnem poizkusu za Črno sumničenje in žaljenje našega ljudstva spričo dejstva, da so razsodbo, ki naj bi jo mi šele objavili, že izrekle neuradne in uradne komisije strokovnjakov! In ne le te, marveč tudi italijanski vojaki, ki so bili priče, kak® so nedavno elementarni vremenski dogodki ponovno razdejali spomenik na Krnu! Torej niti še sedaj, ko je jasno kot beli dan, kaka nezaslišana krivica še je dogodila našemu prebivalstvu pod Krnom: niti sedaj še nimajo gospodje pri videmskem listu —-da niti ne govorimo o pravičnosti^— vsaj toliko usmiljenja do tega ljudstva, da ne bi peuavliali storjene mu krivice. Ker hočejo že biti taisx> doL-ro ^.oučeui, ht-moral: vedeti, da tisti otroci in mladeniči, ki so bili obsojeni v Gorici vsled dogodka na Krnu, niso bili obsojeni kot skrunilci spomenika, marveč le zato. ker si so po zrušitvi spomenika prilastili nekatere predmete, ki so jih našli na tleh in se v svoji mladeniški nerazsodnosti niso niti zavedali, da je to kaznivo dejanje, najmanj pa so mislili na kako skrunitev spomenika ali žaljenje čustev italijanskega naroda.
Naj čujejo gospodje pri videmskem listat Ce ni med na&im ljudstvom tistega razpoloženja, ki ga mi želimo iskreno kot pred-p ostava 3» mirno sožitje v tei deželi in ki bi si ga morali želeti tudi oni. na tem dejstvu so le oni ne le moralni, ampak tudi dejanski krivci! Nikdo ne more zahtevati od ljudstva, ki se zaveda svojega poštenja, svojega narodnega ia človečanskega dostojanstva, svoje pravice in svoje vrednosti, da bi poljubljalo šibo, ki ga tepe tako neusmiljeno! In to še potem, ko je resnica neizpodbitno ugotovljena! Spričo tega, kar so pri videmskem listu na zaključku svoje grdobije na naš račun zagrešili proti našemu ljudstvu, se mara duša vspenjati v opravičeni jezi in ogorčenju. Sramujemo se mesto, njih v imenu tistega medsebojnega
spoštovanja, ki n med plemenom 1 ranih krajih! Kar sovraštvu do naš« po vseh moralnil
t- vnavalo razmerje • « iom v — civilizi-zvspodje v svojem la, je res kaznivo
_________7- \ 1. Morda bi tudi
^i in z večjo pravico apostroSrali kraljeve prokurator je in sodna oblastva radi takih zločinov na škodo največje dobrine za vse prebivalstvo v Julijski Krajini: na škodo medsebojnega miru! Zastrupljevalci med-f sebejnega življenja ste! To je naša, tisoč-ikratno opravičena * razsodba*._
Poslanik sveze sovjeiov v Varšavi
predložil svoje poverOne listine
VARŠAVA, 2. Poslanik zveze sovjetskih republik je predložil danes predsedniku republike svoje poverilne listine.
Novoletni sprejem diplomatskega zbora pri predsednlkn poljske republike
VARŠAVA, 2. N* Novega leta dan je predsednik republike Wojciehow*ky sprejel v avdijenet diplomatski zbor pod vodstvom papeškega nuncija mons. Laurija. Na govor tega poslednjega je odgovoril predsednik republike.
Poljska npresalil a
radi izgona delavcev is Nemčije
BERLIN, 2. Spor med nemško in poljsko vlado se še ni poravnal. V Mecklemburgu, poljedelski deželi, je delalo že dolgo časa na stotine Poljakov, ki jih je nedavno berlinska vlada radi ve<lno bolj rastoče brez-
-a napad SKKTto fc P^U! ^^^.''Tt
Kranevfi dvojica sprejelo diplomatski zbor
RIM, 2. Danes ob 16.30 je bil sprejet v Kvirinaiu ves diplomatski zbor, ki je izrazil kraljevski dvojici svoja novoletna voščila. Od tu so se diplomati podali v palačo Margherita, kjer jih je sprejela kra-Ijica-matL	_
Pašičeva covoleina voščila Mnssolinijn
RIM, 2. Ob začetku novega leta je ministrski predsednik prejel iz inozemstva številne čestitke. Med drugim mu je ministrski predsednik kraljevine SHS brzojavil tako-le: «Blagovolite sprejeti za novo leto moje naiiskrenejše čestitke z najboljšimi voščilL»
Angk^kž listi o napada na poslanca Ac?endolo
LONDON, 1. Tukajšnji tisk je pristavil k vesti o napadu na poslanca Amendolo v, na stotmeroljajovjajin,« Rimu precej pikre pripombe. «Times» na-! knska vlada radi veilno b£i
živa napad za sramotnega in to še posebno, i	Ldai da bo
ker je policija zastražila stanovanje po- Poljska	^^P^^eČko itevi^
slanca Amendole, da se ni mogel udeležiti «ldal,xla z ozemlia Poltske veliko Število kraljevega sprejema v Salernu. «Napad — ii«mcev. nadaljuje list — ie bil na vsak način poli-
adaljuje list — je Učnega značaja. Napadalce je gotovo vzpodbujala nedotakljivost, ki jo uživajo
oni. ki so opustošili Nittijevo stanovanje.	##	,
Nekateri latisii »o prcpti^ui, <1«. to ta ;narodnj skupščini poslanico proti
vrsta napadov škodovala stranki, radi tega	" T	" '
upajo, da bo varnostna oblast izsledila zločince. On. Amendola je tako znana osebnost, da bo radi tega napada fašistovska stranka lahko izgubila veliko na ugledu, ako vlada ne nastopi strogo proti zločincem. V Monterotondo je Mussolini sicer izjavil, da \e pripravljen dati roko svojim f. -r« enrnfTuLrim sirn <:» mu !«>ti lr.ialnn nri-
nasprotnikom, ako se mu leti lojalno pri bližajo; toda take ponudbe gotovo izgubijo vsako veljavo spričo sličnih napadov.
Podobno piše «DaiIy Telcgraph». «Maa-chester Gtiardiaas se v daljšem članku bavi z notranjepolitičnim položajem v Italiji in z nasBstvi proti on. Nittiju in on. AmendolL List izraža strah, da niso to Ie izoliram napadi. Toda še hujše kakor ti napadi sami — pravi omenjeni list — je dejstvo, da fašistovski voditelji in njihov tisk z zadovoljnostjo poročajo o tem napadu. cPopolo d'Italia» na pr., ki ga vodi Mussoiimjev brat,
Borba m m*MM na Grttcs
ATENE. 2. Na seff liberalnih in republikanskih poslancev se je sklenilo predložiti narodni skupščini poslanico proti sedanji dinastiji. Poslanica 60 vsebovala tudi predlog za ljudsko glasovanje za republikansko vladavino. Pravoslavni liberalci so se odločili, da bodo sklepali o tem po prihodu Venizelosa v Atene.
Otvoritev grfte osta^dojne itaviUm
Demisija vlade ATENE, 2. Polkovnik Plastiras je danes otvoril sejo ustavodajne skupščine z govorom, kjer je podal ekspoze o del«, ki ga je izvršila revolucija. Ministrski predsednik Gonatas je naznanil demisijo celokupne vlade. Pristaši Venizelosa in liberalci so med silnim hrupom zahtevali odložitev seje, medtem ko so se republikanci odločno izjavili proti temu predlogu. Predsednik je nato prekinil sejo za pol ure.
Ifl ZlURraJS uri nnerolc! In lailSerentivđ i lamentanuh krogih so mnenja, da je verzija
mu iflijoristoia	~ - 1
. Ugoden položaj za laburiste
LONDON, 2. Približuje se dan otvoritve dolnje zbornice. Položaj je še vedno zapleten, a vendar bržkone ne tako črn kakor bi človek mislil na prvi pogled. Kajti — kakor je sam kralj Jurij zagotovil lordu Mayor-ju, ki mu je voščil srečno novo
lista «Evening Standard* prava. Vsekakflr je gotovo, da to pismo obstoji. Sicer pa tO pismo ne pomeni še oficijelnega koraka, ampak samo nekako pripravo za oficijelni nastop konservativne stranke.
V splošnem pa prevladuje mnenje, da bo ostalo pismo brez vsakega uspeha; kajti niti vsi konservativci sami se ne strinjajo
leto — britanci bodo z božjo pomočjo in » tem korakom. Na drugi strani pa zvesti svojim tradicijam, znali premagati j A*!«!«* ponovno dovol, jasno povedal, težkoče, ki so še na poti pred koncem ^ ?,oče /kakega sporazuma, hočeš noCe* desetletja, ki je Angležem prineslo mnogo mescanske stranke se bodo morale spri-
# I	/ #	'	# °	- * *	a ,«	"l	ad vna«'« P* I4K<l4*4af«An/k l?]^ H A «*%	1 (J nt
izkušenj in trpljenja, d asi je bilo polno slavnih podjetij. Kralj je lorei optimist; njegove izjave so tudi precej pomirljivo vpli-
kor toliko res boljšajo. Statistika izkazuje, da^ je brezposelnost v preteklem letu sicer polagoma, a vendar stalno pojemala; v zadnjem času se v tovarnah spet opaža neka živahnost.
Na drugi strani so bili napravljeni že ponovni poizkusi, da bi prišlo do zbližanja med konservativci in liberalci. «Daily Mail* poroča, da je konservativno udruženje, v katerem so zastopani glavni industrijski in trgovski krogi, sklenilo naslovitr na Baldwina pismo, v katerem ga bo udruženje pozvalo, naj se skuša prbližati Asquithu, voditelju liberalne stranke ter mu zagotoviti, da ga bodo konservativci podpirali pri sestavi nove vlade; na ta način bi meščanske stranke preprečile, da bi laburisti prišli na vlado.
«Evening Standard* pa je glede vsebine tega pisma popolnoma nasprotnega mnenja. V tem pismu — pravi list — bodo konservativci vprašali Asauitha, pod kakimi pogoji je pripravljen podpirati konservativno vlado. Za to uslugo bi se konservativna stranka obvezala, da opusti politiko protekcionizma in sploh vsak ukrep, ki bi bil proti programu liberalne stranke. Seveda ne gre tu za pravo koalicijo, ampak samo za sporazum proti laburistom. V par-
jaznui z laburistično vlado in deloma scf tudi že to storile. «Times» je radi tega popolnoma miren. Sicer pa se laburistične
CV v %0 ****** V W tJV/ VUUX pi	UUUAi« »IA » V/ v M AA.— * | .	f	f	, «	•	1
vale na javnost. Sicer pa se razmere koIi-Mf^ ne bojijo ne konservativci, ne libe--	-	- -	ralci. Gotovo je namreč, da ne bodo mogli
laburisti ničesar izvršiti, kar bi bilo v nasprotju z načeli meščanskih strank; kajti v tem slučaju bi takoj izgubili perdporo liberalne stranke in vlada bi morala pednti ostavko. Pravijo, da glede linanćnc in gospodarske politike ne bodo imeli laburisti posebne sreče, ker imajo premalo izkušnje. V opoziciji so laburisti uspeli; toda ko bo treba njihov program udejstviti, bodo uvideli, da je vedno lažje biti v opoziciji kakor na vladi. Kar se pa tiče zunanje politike, se obeta laburistom večja sreča. Laburisti se strinjajo v glavnem s smernicami zunanje politike, katerim sta sledila Bal-dwin in lord Curzon. Laburisti le očitajo Baldv/inu, da ni radikalno izvedel svojega programa v odškodninskem vprašanju, ki je proti francoski; naloga laburistov bo tudi, da zmanjšajo francoski vpliv na evropsko celino. V tej politiki jih bodo konservativci in liberalci gotovo podpirali.
Trije misijonarji ubiti PARIZ, 2. Iz Kan-Kov/-a poročajo, da so tolovaji ujeli 3 misijonarje protestantske veroizpovedi v kraju Tsao ^nngu v poltra-Jini Hupe cz. Pozneje da je tolovaj Lao-Yan£ maoril vse tri misijonarje.
Vstop Grške v Malo aatanto.
ATENE, 2. «Demokratija» pri ob čuje _	_	ploraatićnih krogov izjavo Čehoslovaškega
piše v bistvu tako-le: j zunanjega ministra dr. Beneša glade
podano na o^čnsm sipoS. cSr. „Edin©««« 30- cšssasafefa 1923.
Slavni občni zbori	j dotičneg^ stanu, kar pa gotovo ni v interesu
Položaj našega naroda na tem ozemlju že f^ave! V državi s tako kulturo kakor jo .pred vojno in tudi tekom aje ni bii zavidanja!*«« Itahja, bi pae kaj takega moralo biti nevreden. Vse naše narodno življenje je stalo; mogoča.
v znamenju boja za naš obsianek in za naše1 V okvir zatiranja vsega, kar je Jra«o napravo. S koncem vojne in z držarnopravno šemu narodu, spada tudi razpustitev našega spremembo giede pripadnosti teh pokrajin, na ■ popolnoma nepolitičnega ^Planinskoj; . podlagi katere so prišle izpod neprijazne nam ; šivaki ni imelo drugega namena, i. V Avstrije pod Italijo, ki je vedno v svetu ve- vzdrževati prijatelje narave v uživanju r ljala kot država pravega demokratirma in ab- rave. Ta korak itaL vlade ju ^oboico o- —-solutne ošabne in driištvene svobode, bi bilo.naš narod. No, danes je Slivska jama v • logično misliti, da nastopijo tudi za naš narod italijanskega planinskega' društva ia . Ie. i na tem ozemlju vsaj boljši časi, nego smo jih leži razlaga, zakaj je društvo uioralo biti imeli. 2a! se je zgodilo ravno nasprotno. Nas puičeno. Iz tega slučaja je razvidno, k?ko položaj se je od tedaj dalje v vsakem pogledu težka je naSa borba proti tem vnebovpijočim in na vseh poljih zelo poslabšal in postajal krivica«.
od prvega dneva pa do danes vedno Velik udarec za nas jc bila tudi odprava slabši. Ravno doba pa, ki leži neposredno za deželnih, avtonomij in razdelitev dežjlo v tri nami, to je od zadnjega občnega zbora, ki nove pokrajine. V deželni avtonomiji smo vise je vršil 11. VII. 1922. sem, je bila po udar-' deli ne sacio mi Slovani predpogoj za svoj cih, ki jih je pretrpel naš narod, gotovo za! narodni obstoj in za mirno sožitje med obema nas najusodepoinejša. *	j plemenoma, ampak so videli predvsem tudi
Ravno v čas našega zadnjega občnega zbora ; naši sodeželani drugega jezika garancijo za padajo takozvani ^Krnski dogodki», ki osta- | neoviran razvoj vsega ljudstva na tem ozemlju nejo v neizbrisnem spominu našega ljudstva v vsakem pogledu. Zelo značilno je bilo v kot ena najkrutejših krivic, kot ena iamed tem oziru zborovanje in posvetovanje deželne najbolj ponižujočih žalitev, ki jih je moral pre-^posvetovalne komisije pri kr. prefekturi v trpeti naš ubogi narod. Ne samo, da je van- j Trstu, na katerem se je pokazalo, da je bila dalsko ponašanje neodgovorne druhali naneslo ogromna večina prebivalstva za ohranitev našemu dobremu in poštenemu ljudstvu pod,deželne avtonomije, katere uvedbo zahtevajo Krnom ogromno materijalno Škodo, ampak; tudi v starih pokrajinah Italije razne politične naraven dogodek jim je posluži! kot povod, stranke. Prišli pa so na vlado fa-ši^ti — in in razlog, da so z živo in pisano besedo bla- j avtonomija, {ki sicer itak pod njimi ne bi
zaslužijo pač to. Brezdvomno obstojijo fa- Grške v Malo antanto. Dr. Beneš je za vstop f gusta 1922., da je s priobči šistovski tipi, ki mislijo, da je taka vrsta .Grške v Malo antanto in čehoslovaika repu- njenem izidu morala dati za nasilstva pravi znak silne moči njihove 111	~ * *
strank
Dogodki so pokazali, da je imel prav liberalni «Giornale d'Italia», ko je naslednjega dne po napadu zapisal, da taki napadi gotovo ne bodo povečali ugleda Italije v inozemstvu.
Potres
ANCONA, 2. Davi ob 10. se je začela tu tresti zemlja. Potresni sunek je trajal 10
sekund. Prebivalstvo je prestrašeno zapu-,	Đ ...	, . , . , ,. ,
stilo hiše. O kaki škodi poročila ne govo- .	Re^lucil°nar,,	da se nm
rijo. Potresni sunek se je istotako zičutil	Pndruzd® reč	m aa tJsa5e
blika bo skušala v najkrajšem času skieaiti z Grško definitivno trgovsko pogodbo.
Vsa država Vera Cruz
v rokah mehikanskih vstašev PARIZ, 2. V New-York je prispela vest iz Vera Craza, da so pristaši generala Huerte objavili poročilo o zavzetju Pa»an-tile ter pripomnili pri tem, da je s tem mestom prišla v roke revolucijonarjev zadnja postojanka, ki so jo dosedaj imel« še zvezne države.
na vsem obrežju od Rimicija do S. Bene-detta del Tronto ter v notranjosti v vseh krajih ozemlja Macerate. Pri Senigagliji, in sicer v Scapezzanu se je podrla hiša. Človeških žrtev ni bilo.
FAENZA, 2. Sejsmografi tukajšnjega opazovališča so davi zaznamovali potresni sunek. Daljava ognjišča tega sunka se računa na približno 150 km.
Truplo poveljnika zrakoplova cDisaande» na poti v domovino
, NEAPOLJ, 2. Ob 15. uri sc je vršil sve-dogodku vj^jj obred v svrho počastitve zemskih ostankov poročnika D u Plessis-a, poveljnika zrakoplova «Dixmude». Pred cerkvijo, kjer je počivalo truplo, so se zbrala civilna in vojaška oblastva, poleg tega diplomatski zbor in tukajšnja francoska naselbina. Od cerkve v ladjedelnici do pomola, kjer je čakala francoska križ arka cStras-bourgf, da ponese zemske ostanke francoskega sina materi Franciji v naročje, se je razvil veličasten sprevod. Predno so krsto položili na ladjo, ie vojaška godba zasvirala marseljezo, vojne ladje so izstrelile salvo; nato je bilo truplo vkrcano in ladja je odplula.
mož iz vojske generala Obregoca.
Čehcslovaiki konzulat t Benetkah
BENETKE, 2. Na prizadevanje komisarja Giordana se bo ustanovil tu v najkrajšem času konzulat čehoslovaške republike.
O tem sklepu je obvestil komisarja čehe slovaški poslanik v Rimu Kybai.
Novi španski pogoji v tange rake m ▼prašanfu
MADRID, 2. «Daily Telegraph^ poroča, da bo španska vlada pred podpisom tan-gerskega dogovora zahteval a. da se gotovi členi razveljavijo, nekateri pa spremene. Dodaja se tudi, da bo general De Rivera zahteval nekatera nadomestila.
Republika nemških kolonov ob Volgi
PARIZ, 2. Dopisnik lista «Echo de Pariš* v Stockholmu poroča, da je boljševička vlada dovolila nemškim kolonom, bi-vajočim v pokrajini Volge, da smejo ustanoviti autonomno republiko, ki jbo tvorila del zveze sovjetskih republik. Tako se bo nemško prebivalstvo lahko svobodno razvijalo v okvirju Rusije, Kakor vse druge narodnosti bodo tudi ti Nemci pošiljati svoje zastopnike v glavne organe sovjetske vlade ter tako sodelovati ori upravi Rusije.
čilom poročila o (istrsko in tržaško) m združitev Goriške s adožčenje kruto Furlansko edino le ta kriterij, kako naj se fa užaljenemu narodu irpod Krna, teda ne po-1 razdelitev izvrši, da naš narod ostane v vsaki vzročen* materijalna škoda, pa tudi predvsem _ od novih pokrajin v občutni manjšini. Tudi moralna škoda, ki jo »e po nedolžnem pretrpel "to j« krivica, katere posledice težko občutimo ves naš narod, nista bili popravljeni. Ves naš j.vsi, zlasti pa naša Gomka dežela, narod pa je ob tej priliki izjavil svojo soli- j. Nič niso pomagaK protesti, naj se nc odpravi darnost z nedolžnimi krnskimi žrtvami, katerih obstoječi sistem pobiranja davka, ki je eJini se tudi ob tej priliki s ponosom in hvalež-' odgovarjal našim raOTserana in potrebam na-nostjo spominjamo.	\ Sega ljudstva- Javne davščine 30 postale tako
Največje zasluge za zatiranje našega na-; ogromne, da le z največjim strahom gledamo •roda na tem ozemlju ima stranka fašistov, v bodočnosti našega gospodarstva, koje cilj je raznaroditev oziroma uničenje na- j V gospodarskem pogledu tarejo na.Š narod šega življa. Zato jc razumljivo, da sc je naš j v ItaHji ne samo posledice vojne, ki jih celi položaj mnogo poslabšal v zadnjem času, ker svet mora prenašati, ampak so 5e posebni je ta stranka » svojim nastopanjem prišla do razlogi za težko gospodarsko krizo, v kateri absolutne moči v zemlji in s svojim pohodom se nahajamo, kakor neizplačane vojne odikpd-na Rim koncem mcseca oktobra lanskega leia nine in neizvršena zamenjava kron v iirv. tudi do vlade. Pred to viadno stranko se mora Izplačanje vojnih odškodnin je moralna dolž-vse v deželi klanjati, a kdor sc ji ne vkloni, nost države, kakor izplačevanje podpor in mora občutiti posledice, ki so tem hujše, čini j pokojnin invalidom, vojnim vdovam in s;ro-večja je odvisnost prizadetega.	; tam. 2al vlada te svoje dolžnosti izvršuje
NaŽi uradniki po italijanskih državnih # tako, da so upravičene proti njej težke ort-uradili so bili že od samega začetka dalje * tožbe. — Mnogo težjega značaja so razlogi bele vrane. Sedaj so morale še te odleteti. da gospodarske krize, o katerih ni upanja, da bi napravijo mesto drugim, ki nimajo izvirnega se dali v doglednem času odpraviti, in to so greha na sebi, da bi bili rojeni Slovani. iza deželo propast vinogradništva, ki je eden Odvisnost se zlasti izrablja tudi pri onih! glavnih virov dohodkov naših doslej san?o-naših' trgovcih in obrtnikih, ki izvajajo svoj stojnih gospodarjev, a za mesto Trst dejstvo, poklic aa podlagi koncesij. Premnogo eksistenc *da je odrezan od svojega zaledja, vsled česar naSih ljudi je bilo uničenih z odtegnitvijo *je kot !uka, ki ima temu zaledju služiti, i/ven koncesijc. Za tako odtegnitev zadostuje n. pr. sfere svojega gospodarskega delokroga, dočim ovadba, da je dotični imejitelj koncesije pod- ni dovolj preskrbljeno za dobre trgovske in pisal zahtevo po slovenski ali hrvatski šoli, politične odnošaje z zaledjem. Posledica le^a oziroma protest proti poitaiijančevanju do- dejstva je nazadovanje trgovskega delovanja maČe šole. Tudi slučaji niso redki, da se je te luke, ki mu je dajalo pomen in eksistenco, odvzeta koncesija vrnila, ko je njen imejitelj "K temu se pridružujejo kot težki udarci napravil pokoro s tem, da je vstopil v faSiste. f razni ukrepi vlade (n. pr. svoječasno ukinjenje Skoda, ki jo imajo od takega pogtopanja fLloydove linije Trst-Aleksandrija prednosl naši ljudje« je nepopisaa.	[priznana društvu aPuglia*, zadeva avtomobil«
V zvezi s tem postopanjem organov javnega ske tvornice »Ford», vprašanje proste luke reda moramo omeniti tudi pritožbe, ki so nam j'itd.1 ter konkurenca drugih italijanskih luk, prišle o postopanju 8 tistimi nesrečnimi našimi zlasti Benetk.
duhovniki učitelji in sploh uglednimi ljudmi, f Odmev na gosppdareko Življenje dežel«
ki so bili iz kojegasibodi razloga aretirani {morda celo aa podlagi kake anonimne denuncijacije). Pri belem dnevu se v takem slučaju vedejo vklenjeni skozi trge ia vasi. brez nobenega obzira na to oziroma morda celo s namenom, da se tak6 popolnoma ubije v naroda vsak ugled dotične osebe in
imajo tudi razne druge pomanjkljivosti itaL 'državne uprave, kakor brcsglavo uvajanje zakonov iz starih provinc v nove, poplave novifc odredeb in dekretov, ki naravnost^ onemogo« čajo pregled zakonodajstva ter otežujejo administracijo, dalje odstavljanje starih, poŠte-nth in sposobnih uradnikov, zlasti sodnih
trestavljan;e istih in uvajanje novih oradni-ov iz starih provinc, ki tu ne peraaajo ne IjiH^tv«, se njegovih potreb in navad.
Nas kot Jugoslovcne posebej je težko eadela odredba, s katero £e odreka našemu jeziku vsaka pravica v Ravnili uradih. Neiz-perna Škoda je to . za naš narod v moralnem in materijalnem pogledu. Strašna je ta krivica, rtrašno je to ponižanje. Zlasti občuti naš narc-d to krivico v sodnih uradih, kjer bi se Imela deliti pravica, pa se mu dela taka gorostasna krivica! Značilen za naše gospodčirje je dejstvo« da se je zakonito zajamčena pravica rabe našega jezika enostavno odpravila r— via facti! Pravica, ki nam je bila že pred več nego pol stoletja ustavno zajamčena in katere smo se Še Štiri leia italijanskega gospodstva — brez škode za koristi in ugled Italije — posluževali, nam je sedaj odvzeta! Nevredno je to države, ki hoče ve!Jati kot država svobode m napredka!
Tercu postopanju se vredno pridružuje postopanje na Šolskem polju. Medtem ko se je iia'eniu šolstvu na Goriškem po okupaciji še priza- a^alo, ie bilo naše šolstvo v Istri od ea?r>c3a začetka dalje brezobzirno teptano, ftebicj naših gol je bilo zaprtih ali spremenjenih proti potrebi in proti volji ljudstva v itali-jjacske. Toda to jim je fcilo premalo. Zato se je nova vlada odločila do koraka, ki nas je naenkrat oropala vacga našega šolstva. Pol milijona Jugoslovenov v sredi Evrope ne sme imeti več šol v materinem jeziku! To je tako gorostasno, da ne najdemo besed, s katerimi bi to primerno označili. Naš narod na tem ozemlja je celo spričo terorja javno io glasno fraii temu protesti/al; žal, seveda, brez 31Sp4rka
Kakor navadna šola, tako r.aiii je bila od-vz»ia tudi edina srednja šola v Idriji, Ne satso, da se ni v pošt evala naša zahteva, naj m nam da srednja šola v Gorici ali vsaj v kakem trgu ca Krasu oziroma v Vipavi, ampak je odpravljena edina srednja šola, ki smo jo libeli. Surogat, ki so nam dali mesto tega v obliki nižje tehnične šole v Vidmu, je bolj v za<*weh nego zares, Če se ga kneauje slovenskega.
Da je bil tu izgovor za ukinjenje kake šole ali za uvedenje kakega italijanskega duhovnika s*«9te našega, se je odbila opcija do tedanjega učitelju ali duhovniku, tudi če je t* bil najvseraejši v izvrševanju svojega poklica, ter je bil dotični poslan kratkim načinom preko meje. Škoda naroda, ki tako ostane brez voditeljev, v katere je imel zaupanje, je ogrossa.
Kjer odreče sredstva odbitja spelje, se uporabi drugo. Poleg žc obstoječ« -aZveze učiteljskih društeva, ki je popolnoroa nepeliiična in gltde poslovanja koje ni še nikdar nobena oblast imela nobene pritožbe oziroma proti njej, se je ustanovila lažistovska učiteljska organizacija in kmalu borao čitali v italijanskih listih, da kdor ni član te druge, ampak one prve, je nasprotnik države in ščuva protf aj^i-Zcdcja ka»panja v italijanskih Krlih proti goriškemu nadškofu Scdeju dokazuje moralo gotovih ljudi, po koji je dovoljeno z ogabnimi osebnisii napadi napraviti visokega cerkvenega kneza nemogočega na njegovem položaju, čeprav jc brezprikoren in vzgleden kot cerkveni knez in ima samo ta izvirni greb, ga je rodila slovenska mati. Protestiramo proti takim metodam in tipamo, da ne bodo rodile zaželjenega uspvha.
Teror, ki so ga razvili fašisti v Soli, cerkvi, m adu in zasebnem življenju, je onemogočil vsako naše svobodno gibanje. Noben shed nam ni mogoč, da, včasih niti znanstveno predavanje nam ni dovoljeno. Pri vladnih organih ni dovoljne zaščite.
Prevladalo je prepričanje, da se z nasiljem najbolje služi bodočncsti» in ugledu Italije. Po naiem globokem prepričanju je to zgrešeno in ravno tako ravnanje največ škodi Italiji v vsakem pogledu. Še nikdar nasilje ni rodilo tistega končnega uspeha, ki ga je hipno doseglo; zgodovina nas v tem dovoli jasno poučuje; in mi verujemo zgodovini in ji zaupamo. Glede nas jc nasilje tudi neopravičeno, ker nas jc mala peščica proti 40 milijonom in ker smo vedno nastopali zakonito in mirno, ne da bi dali kdaj najmanjšega povoda za rabo sile.
Kljub vsem silnim udarcem, ki smo jih pretrpeli, kljub vsem krivicam in ogromnim škodni, ki so nam jih prizadjali, stojimo trdno globokim zaupanjem v bodočnost. Silni irci so pretresli naše telo in ga močno Jiljali, našega duha pa niso zlomili, temveč ga utrdili. Bolj nego kdaj zBamo in se zadamo, da moramo vztrajati, ker se borimo svoj obstoj, ker se borimo za to, da ohra-mo svoiiin otrokom to sveto zemljo, ki so nam jo zapustili naši očetje in praočetje in katero so cci od nekdaj branili s svoio srčno krvjo. V tej borbi, ki je sveta, nas krepi m nam daja neomajni pogum zavest, da -se borimo za pravico in poštenje in te zavesti nam ne more ugonobiti nobeno nasilje. Nasprotno! Cim večje nasilje, tem trdnejša naša zavest, tem žilavejži naš odpor!
Kako malo so psihologi oni, ki se posluM-" * nasilja proti nam! Zamenjujejo nas s ikami, o katerih trdijo, da so subverzivne, njih velika zmota leži v tem, da mi o stranka, ampak narod. Stranka 6loni otovi ideologiji, ki se more ukazati kot crna za gotov čas in gotove okornosti, a se more spremeniti 3 Časom in okol-tako da jc vsaka stranka le tvorba dobe in ki se mora prej ali slej spremeniti ali izginiti. Mi pa smo nared, ki živi oohiih 13 stoletij na tej zemlii, narod, ki ima svojo zgodovino in globoko razraščene korenike v njej, narod, ki jc del velikega in svobodnega jugoslcvenskega plemena. Te nase zgodovine, teh naših korcnik, tega našega duhovnega edinstva z ostalim narodom preko državnih, mej ni mogoče iztrebiti z nobenim nasiljem!
Iz najoficijelnejtega mesta v državi je bilo javno rečeno, de cilj vlade glede nas je naša asimilacija, to je poitalijančenje nad pol imilijona Jugoslovenov v Italiji. Dobro bi bilo, da bi si ti gospodje predočili, da ni od njih odvisno, če se jim posreči nas odtujiti nagemu jeziku, ali ne, temveč od nas samih!
(Dru"'i del poročila, ki se bavi z našimi domačimi zadevami, priobčimo v eni prihodnjih številk našega lista. Op. ur.)
Resolucija o politični omnlzocUI Slovenov v Italiji
sprejela na občnem zboru pol. društva aEcHnosti® 30. decembra 1923. ♦Občni zbor Političnega društva «Edi-tiosii» v Trstu se sklicuje ca resolucija občnega zbora od 11. 7. 1922., s katero se fe razdelitev naše politične organizacije v posebne samostojne pokrajinske organizacij« eznačiSa za. neocrtrcbno." nevarno m
škodljivo, in ugotavlja, da je izkustvo žal ©jem dr. Wilfar*a v njegovi spomenici od potrdilo to sodbo. Razdelitev je bila zares. 23. 12. 1923. Priznavam potrebo edinstvene nepotrebna, ker bi se politično delo lahko politične organizacije za vso našo Krajino, opravljalo v okviru edinstvene organiza- Ne vem, kakšne cilje ima »nova strvisT^ip cije, obsegajoče vse naše ljudstvo v Ita- kakšna sredstva namerava rabiti. C« liji, potom avtonomnih odsekov; zares ne- j m«d nami. ki postavljamo za glavni cilj varna, ker so se nasprotstva, ki so pri našega političnega boja ohranitev naše na-političnem delovanju neogibna, še bolj po- 1 rodnosti, in drugimi ločitev neogibna, naj ostrila v ločenih in ožjih organizacijah in ta-le ne bo svrha sami sebi, nego le sred-med njimi; zares škodljva, ker nam je vzela! stvo v boju za naše najvišje in najbolj tisto moč, ki nam jo je nudila edinstvena, nujne potrebe. Ljudstvo pojde za tistimi, organizacija, a nam je ni mogel nadome-' ki bodo hodili po pravi poti, v odprtem stiti predlagam Narodni svet, sestavljen iz boju. Ono uvid« v a, da ga bosta* vlada in zastopnikov čisto samostojnih organizacij,: italijanski narod spoštovala samo tedaj, če brez potrebne nezavisnosti in lastne avto- i spoznasia v njem zaveden, ponosen in rilete in moči, toliko manj, kolikor bolj se trden narod, ki se ne da raznaroditi. Ako je medsebojno razmerje zastrupljalo z na-' ne dosežemo spoštovanja, nas zadene, cao-padi in podtikanji. — Občni zbor proglaša da tistih, ki so nesposobni za življenje, spričo pogubnih posledic dosedanje razde- ■ cEdinosta naj bo ena za vse Slovene v Ijenosti nujno potrebo, da se vse nase Italiji! Kdor hoče ^strujitis, na<j struji, ljudstvo združi v eno samo edinstveno po- \ koder tudi mi. te bo strujil proti Slovenom, litično organizacijo v obrambo svojih (ga bodo Italijani prebirali, za nas pa bo
vraStvo proti državi in nevarnost zanjo. Talrediiv* pričakuj«:, , ,o občinstva t nauk je oslra obsodba vse manjšinske politike,' polnem številu.
ki se izvaja proti nam!	\ S. D. A, bo imelo jetri 4. t. i*. sejo ob 7. uri
Z govorom predsednika kasacrjskega dvora ! zvečer.
skupnih vrhovnih koristi.»
Obrazlagaje to resolucijo jc dr. Wilfan
mrtev.»
_	Občni zbor je tej izjavi navdušeno pritr-
omenil, da je še pred občnim zborom pri- dil in je, sprejemši gornjo resolucijo, nalo- Igoettiaškega vseučilišene^a prolesorja Ih ^rin-
j*a, avtorja znamenitega dela «Der Kaznpl tims
občil svoje misli v obliki kratke spomenice žil novemu odboru, naj v primeru pristopa nekaterim prijateljem in da se je med temi Istranov brez daljnega izvrši potrebne pre-poslanec dr. Ulikse Stanger odzval z na- snene, oziroma izmese v odbora, slednjo izjavo, ki naj se prebere na občnem (Druge resolucije >bčnega zbora prich-zboru: «V glavnem se strinjam z izvaja- činio v jutrišnji štev ki. Op. ur.}
se bavi tudi «lsta?sha Riječa v krasnih izvajanjih.
&o jc g, D'Amelio izrekel te besede, mu je bila gotovo v misli stara resnica, da je pravica ena in da mora biti enaka povsod in napram vsakomur in vsem: čista, vedra, neomajna. Z ozirem na postopanje italijanske vlade napram narednim manjšinam, posebno pa proti nam Slovanom, ki smo vendar državljani Italije, bi si mogii misliti slučaj, da je bii govor g. D'Amelio izrečen ob kaki drugi priliki, da so bile te trezne in pravične besede — nekako indirektno — naperjene proti postopanju italijanske vlade in njenih več ali manj razgretih in sentimentalnih pristašev, katerih postopanje naj preplaši v prvi vr3ti sodnike in vsakogar, ki misli hladno in nepristansko in brez nizkotnih sebičnih predpostavk.
In rc3: ko se je prvi italijanski sodnik — v podkrepitev svoje trditve, da se juridično čustvo upira proti krivnju prava, tega oznatja kulture kakega naroda — skliceval na splošno uvaževano avtoriteto glaaovitega nekdanjega
Rechts (Boj za pravico); kaj bi si rekel spričo dejstva, da se Slovanom v Italiji, ki jih je nad pol i&ilijona in ki se jim je storila ogromna in nezaslišana krivica, brez milosti in z nasiljem odtega tisto, kar jim je za Bogom na zemlji najsvetejše: jezik, narodne šole — tisto, kar jc spoštovala celo Avstrija; da se odpuščajo slovanski učitelji in sc na njihova liiesta postavljajo Italijani, ki ne poznajo jezika ljudstva; ter da ne bomo imeli morda v Pimu nobenega zastopnika svoje narodnosti?!
K'e moremo si misliti, da bi se g. Mariano D'Amelio in drugi italijanski sodniki kot ljudje — ako so iskreni in mislimo da so — nc zgražali radi tolikih krivic, ki se delajo
_________________________________#	našemu bednemu narodu v Istri, Trstu in na
siali na braniku tržaškega Slcvanstva. Včeraj aevarnost, ker snorejo tudi med drugimi kvariti Goriškem. Vsakdo vidi in razume, da to ni-

slovensko prireditev! Od vseh, prav od vseh mora vlada zahtevati spoštovanje ukrepov svojih lastnih oblaste v I Sicer bi si morali misliti, da beseda o avtoriteti vlade vendar še
List za Hstom pada. Zopet je neizprosna ni vsestransko prešla v prakso in da so kljub smrt poaegia v vrste naših starih borcev in nam vs«m slovesnim izjavam še vedno temu ali
ugrabila enega najboijsih, ki so akezi desetletja ©nesau dovoljene —- ekatrature. V teb pa je
nevarnost, ker morcin tudi med «
je preminul tu po dolgi in zsučni bolezni eden 3sh*eva2C — dobre običaje It najuglednejših članov zbora tržaških zdravni-1 kov in visoko čislan poznanec vse tržaške javnosti vslsd svoje razaežne zdravniške prakse. Posebej še pa je užival pokojnik veliko popularnost med našimi defctvski-ni s'oji kot bivši dolgoletni druslveni adravnik našega veleza
SpaMfi — glas lladstea!
Vsak pojav nezadovoljstva med našim ljud-sh/oai, ekirema vsak dogodek, ki izraža to ne-a&dovcJjstvo z dejanji naše javne uprave, se
služnega «D*L pctipoi»«ga drušiva, ki je oj.o pri£??t?je od nasprotnih strani pogubnemu vpli-v prvih časih našega razvoja središče is žarišče vanjo pretveznih «rovarjcv», ali — kakor se je širokega slovenskega življenja v naše« mestu, »volil izraziti goriški gospod podprefekt na Dr. Fran Mandič je bil vreden vrstnik v *a»d©stfimi elavnostis v Lipi — •■ofistikaaievs. stari gardi rz heroične, klasične dobe, Laginja, Mislijo pri tem v prvi vrsii naše voditelje, po-Spinčića, Mandvća, Trinajstičev, Stangerja, pa tudi vse inteligente. Vsak inteligent je Kurcliča, Slave-a Jenka. Kazianirja Jelužiča ia p« sjihovean — rovar. Z besedo «inteljgent3 tolikih drugih narodnih feoreev. Ljubei^ po-; jaislij« seveda človeka, ki si je pridobil širšo kejnikova do narodne stvari jc bila naravnost! galsko naobrazbo. In če,tak Človek stavlja svo-idsalna. Kakor otrok se je veselil vsakega na- j |c manje v shižbo stvari svojega nareda
I ..	^.L a	aL ^lr a « a m a	n lil	\r	rt n 1 * ^	m 1 . 1 a	_ - __ ____JI. . _* jI____
kakor ni v čast velikemu m kulturnemu narodu, ki se je takerekoč do včeraj boril za svojo svobodo in narodne pravice, in ki jc sam — dokler sc ni ujedini! — okusil verige težkih krivic.
Sodna oblast je v Italiji neodvisna. Ona je, ali bi morala biti nad strankami. In italijanski sodniki so gotovo nepristranski in dosledno temu ne poznajo strasti, zavisti, klubovanja, mržnje in samovolje. Pred očmi sta jim le pravica in vzpostavljanje kršen?ga prava, naj bo kakršnokoli! Posebno, če je kršenje težko in lako, da izziva na odpor najpleraenitejša človečanska čustva, ki smo jih gori omenili. Potrebno bi bilo, da bi se italijanski sodniki omejevali samo na sodstvo po svojem po-
Raztteva ročnih ueL Vse one, ki 3e niso odnesle svojih del, prosimo, da pridejo po nje v soboto 5. t. m. dopoldne od 8—12 h na slovensko šolo pri Sv. Jakobtf. — 2cm'to d..bxo-de'no udruženje.
Zavarovalnica ^Joveje Živine v Bazovici »ki--, cuje svoj redni občni zbor za v nedeljo 6. L m. v prostore Gosj kons. društva v Bazovici. Začetek ob 4. uri. Dnevni red: 1) Pozdrav predsednika; 2) Poročilo tajnika; 3) Poročilo blagajnika; 4) Slučajnosti. K obihri udeležbi vljudno vabi — Odbor.
Slov. akad. ter, društvo oKuIkans ima ob 20.30 svoj sestanek z zanimivim predavanje®. — Ob 19 se vrši odb. seja v prostorih, kjer je bila zadnja. — Odbor.
K&jižniea «šenfjakeb&ke čiia!&ke» ima boi gato zbirko raznovrstnih knjig, zabavnih in poučnih, od priprostih otroških poveš tir do najboljših del naših slovstvenih prvakov, Po^ leg iega ima tudi prcccjšnjo zbirko italijanskih, nemških in francoskih knjig. 2 neznatnimi stroški je vsakomur omogočeno, da si v dolgih zimskih večerih a čitanjem krati čas ter se obenem se mareičesa nauči. Zato priporočamo našemu ljudsivu, da se vpiše v knjižnico. Vpisnina znaša 1 liro in inesečnl prispevek za porabo knjig tudi 1 ibo. Knjižnica posluje vsako nedeljo v navadnih prostorih <stara poSc«;i pri Sv. Jakobu) od 10.—1J. ure predpcklno. Novovpisani člani se oposanajo. (U k« strogo drže pravi! ter da skrbno pazijo na izposojene ffnjige, izmed katerih so nekatere dragocene in nenadomestljive. To opozori?« velia Utc*i za stare člane.	i
klicu, marveč da
kažoe pravo
Tragičen aasaesser mi ade žene. Za?-on.vUj» ^AJojzij in Angelina. Bona t ti, prvi star 29 let, druga pa 26 let, stanujoča v priproste.v* sk.no-. vanju v drugem nad tropju hiše št. 6 v tdie Donato Brasante, sta se snoči ia neznanih vzrokov ostro sprla. Ko jc prepir že skoro pa-legel, se je mož, skupno s svojo 7-letr.o hčer ko podal 7. doma nc kratek sprehod. Niti od! daieč ni slutil, da bo imel kratki prepir žalostne posledice. Uro popneje sc je aopet na-» požil domov; prisedši do svoj-ga stanovanju se je zelo 2ačuJi], ko je našel vra*a zap. *a. Obdala ga j'" teinna slutnja, da so je v njegovi odsotnosti nekaj hudega pripetilo, pOa> ono 1 a je tu vonjal močan duh po piin»\ ki je puhtel pri vratih it. stanovanja. Brez pomišljanja jo šiloma odprl vrata; prostor je bil napohr-ef. a plinom. Kakor blazi n je mož te5»el v kuhinja, kjer ee mu je nudil žuloslen prizor: kuhinje, ki je bila isapolnjena s plinom, ie iaia na tleh nezavestna njegova žena. Nemu-
Fran Mandič še posebno mil in drag, ker ni poznal razlike med koristjo Hrvatov in Slovencev, marveč nas je objemal vse z enako ljubeznijo svoje žarke in plemenite duše, da nisi vedel — kakor ne pri njegovem pokojnem bratu, nepozabnem junaškem borcu, profesorju
slovenskih državljanov Italije hočejo tudi v tem pogledu — kakor v tolikih drugih — usta-Matku Mandiću — ali je bolj Hrvat, ali boli|nov^|£ izjemo iz splošao veljavnega pravila. Slovenec. Pravzaprav ni bil ne_ eno, ne drugo, gicde na to. da je inteHgent vsled svojega
znanja Sc posebno pozvan k udejstvovanju v
svetu. Še več: kdor pravilno sodi, si enostavno	?kega dvora	da se vsa, v vedrih krogih
ne »ore saisliti javnega življenja brez sode-	italijanskih sodnikov oglasi kak avtoritativni
lovania inteligence. Le pri nas, v naši demo-	tfas, *» se zavzame za obramuo naših pravic,
kratični in Kberalci državi, m le glede juge-	teajoč P" tem v mislih trdno in priznano na-
ker bil je — Slovan širokega obzorja.
Dolgo smo že vedeli -— mesece ie — da nf več leka za njegovo bolezen. Podredil sc je sicer v tukajšnjem sanatorju težki operaciji, ki mu pa — z oziroaa na njegovo visoko starost
_ ni mogla već povrniti zdravja. Pripravljeni
smo bili na katastrofo. Vendar nas je globoko pretresla vest, da je ^anemelo za vadno to b!a-go srce.
Odšel jc v večnost — mož v polnem m najlepšem pomenu te besede. Z njegovo smrtjo ,e zaključeno častno življenje. Naj počiva v miru v sveti kastavski grudi, ki ji je bil vse življenje zvest sin, kar je posvedočil s svojo žeijo, naj ga na pokopališču njegovega rojstnega kraja položijo k večnemu počitku. Njegovim ostalim, ki jih je vse ljubil z ljubeznijo najboljšega rodbinskega glavarja, veljaj naše globoko sožalje.
Ustrezajoč rečeni želji pokojnikovi prepeljejo njegove smrtne ostanke v nadeljo v Kastav.
Avtoriteta nal spoštujejo — vsi!
Vodstvo tukajšnje fašistovske organizacije opozarjamo, da se tu in tam po naših krajih še vedno dogajajo slučaji, ki so v ostrenj navzkrižju z opetovanimi izjavami (od zadnjih Časov) od strani načelnika sedanje fašistovske vlade, ekscelence Mussolinija, in tudi od strani direktorija fašistovske stranke same! Te izjave se glasijo, da so sedaj — ko je odpravljena nevarnost boljševizma in ko so defetšstični elementi pritisnjeni ob tla — funkcije, ki jih je vršil fašizem v javnem življenju — prešle izključno le v roke močne vlade, ki ji fašizem brezpogojno zaupa. Vladne izjave pravijo tudi, da bo vlada neizprosno zahtevala od^ vsakogar brezpogojno spoštovanje njene avtoritete! Dobro je to in potrebno. Toda le pod dvema pogojema. Prvič: da se ta avtoriteta izvaja v smeri enake pravičnosti na vse strani, in drugič, da je zahteva ^po spoštovanju vladne avtoritete absolutno on ve zna za vse, prav za vse, in tudi za pripadnike — fašizma 11
Dogaja se pa, da posamezni fašistovski ele-
• •___«•'	1__t.ini naailnn nrpnre^ntA
javnem življenju naroda, da mu je to celo v najvHjo dolžnost, scu rle more nikdo zabra-njati tega že zalo, ker je državljan tudi on z vsemi državljanskimi pravicami! Ali ni naravnost absurdna že misel sama, naj bi se mu od' rekala ta državljanska pravica zato, ker -— nekaj zna?!
V tej svoji duševnosti, ki hoče našega hite-ligenta izključiti iz javnega življenja, bi hoteli nasprotniki trditi, da tega, kar inteligenti hočejo, ljudstvo noče! Iz tega njihovega hotenja prihaja, da vsak dogodek, ki jim križa račune, pripisujejo le hujskanju od strani inteiigentov.
Kako brez vsake podlage je to slepomišenje, pričajo eklatantno prežalostni dogodki, ki so se odigravali povodom božičnih praznikov v Kanfanaru, ko se je ljudstvo celo tudi v cerkvi sami uprlo izganjanju njegovega jezika iz cerkve. Božične cerkvene slavnosti so sc opravljale ob hrupnih pojavih žalosti in ogorčenja, oziroma, tudi brez vernikov! In tu ugo-tovljamo dejstvo, da jc prišlo do teh žalostnih dogodkov ukljub dejstvu, da v vsej župniji kan-fanarski nimajo naši več niti enega inteligenta v tistem navadnem zmislu te besede! Je seveda med njimi razumnih mož z naravno inteligenco, ali človeka s širšo Šolsko izobrazbo ni iJti enega med njimi, torej tudi ne nobenega — «huj-* skača*. Kar se je dogodilo tam, je bilo pristen in elementaren izraz ljudske volje in ogorčenja radi nečuvenega nasilja. To ljudstvo ljubi svoj jezik, hoče čuvati svoje stare običaje, in je iz sebe, iz svoje duše, brez vsakega vna-njega vplivanja, dalo izraza svojemu čutstvo-vanju.
Tako je v Kanfanaru tako je povsod med našim ljudstvom! To ljudstvo ima svojo voljo, svoje mišljenje, svoje čutstvovanje, ki sc vspe-nja v žalosti in jezi, če ^e kdo z drzno roko dotika tega, kar ono ljubž, kar si hoče ohraniti kot svoje nedotakljive &\«tinje! Tako je in nič drugače. V borbi za naše jezikovne pravice je _glas ljudstva. Če »aii gospodarji res hočejo,
menti motijo in hočejo tudi nasilno preprečati da pride do pomirjenja duhov, do mirnega so-
___• __L-I s:*, A-ča^ft nMastva do-	An TKinolncča sprnaznenja v našem ljud-
naše prireditve, ki jih je državno oblastvo dovolilo! Tako se jc zgodilo minulega torka, na Silvestrov večer, prfSv. Ivanu. Prišla je v lokal gruča fašistov, ki je s krikom motila vpn-zoritev enodejanske burke, češ, da oni ne razumejo tega jezika! Zahtevala je celo naj se občinstvo nemudoma odstrani. Še le taktnemu in naravnost ljubeznjivemu posredovanju nekaterih prisotnih se je posrečilo pregovoriti jih, da so odnehali od svoje namere. Ozlovolje-no občinstvo pa se je vpraševalo: •K offlold državnega oblast v« nič ne veljajo?! Vprašati bi pa moglo tudi z vso pravico: kako da ravno fašisti, ki najglasnejše in od vsakogar zahtevajo spoštovanje avtoritete svoje vlade, snrai ne spoštujejo odlokov vladnega oblactva, torej njegove avtoritete?! Oblastvo je dovolilo slovensko prireditev! S kako pravico more potem kdo zahtevati, naj sc predstava ne vrši v slovenskem jeziku?! To je očitno nespoštovanje napram odredbam istega državnega oblastva, ki sicer odločno zahteva spoštovanje svoje avtoritete! Na take dogodke smo hotefi opozoriti vodstvo tukajšnje fašistovske organizacije. Kajti uverjeni smo, da jih ono ne more odobravati, kamo-li da Vi se dogajali po njegovi vo!|!H	_ .
Misliti si moramo, da so to le samovoljni čini posameznikov, ki se morda Se ne zavedajo, da je funkcija fašizma prešla v rok« močne vlade ter da morajo ravno oni, ker to fašisti, spoštovati odloke državnega oblastva in avtoriteto vlade tudi tedai. ko tfre za kako
žiLja. do popolnega sprijaznenja v našel stvu z njegovin novim državljanstvom, na} že enkrat nehajo s tistim, ne vemo. ali bolj zlobnim, ali bolj nezmiselnim slepomišenjem s pre-tveznimi «rovarji», in naj rajše spoštujejo — glas ljudstva!! __
HsSe pravo In sodniki
Mi smo nedavno opozorili na govor, ki ga je iiiiel — povodom otvoritve novega kasa-cijskega dvora v Rimu za vso kraljevino — njega predsednik D'Amelio.
Moč — je izvajal — s katero pravni čut reagira proti krSenju kakega prava, je merilo za civilizacijo naroda. D'Amelio se je skliceval na nemškega pravoslovca Iheringa, ki je rekel, da tisoč let krivice ne ustvarja niti trenutka pravice. Opozarjal je, kako je Anglija s svojo tradicijonelno voljo za zaščito pravice Angležev postala velika in mogočna. Zlasti znamenit je njegov pouk. da sla zafičita javnega — torej skupnega prava — fn ona zasebnega prava v medsebojni svezi in zavisnosti. To pomeni, da služi tudi javnemu pravu, kdor brani svoje zasebno pravo. To pomeni nadalje, da tudi narodna vkupnost, ki brani svoje pra vice, služi javni koristi vse države, kar je treba posebno naglasiti z o žirom na državno pripadnost odlomka natega naroda h kraljevim Italiji. Ta nauk slavnega nemškega pravoslovca izpodbija iz temelja tisti krik, ki podtika nafti borbi sa naša narodna prava so-
čelo, da je od aek&j vsakenzu narodu od naprave dan« pravica do nacionalnega obstanka, v katerem se more svobodno razvijati — do tistih temeljnih pravic, ki se jih nikdo ne sme dotakniti s prstom — pa tudi nc gospodarji
in niibovi mili«ncL.	.	, . ..
Tisti velikodušni govor g. D itmelia je bil vreden vsakega priznanja in pohvale in poslušal bi ga s simpatijo ves svet, ki očitno obsoja vse krivice, ki jih sinovi italijanskega paroda delajo svojim drugorodnim državljanom. A mi — in istotako naši poslanci, ki se borijo za ohranitev neprecenljivih pravic — bi bili hvaležni za to, kar bi storili za tako vzvišen in nesebičen cilj. Ali ne moremo se nadejati takega preokreta. Tem manj, ker je italijanskim oblastnikom prav dobro znano, kar so pisali o svobodi toliki svetovni imniki — med temi tudi njihovi — ki so izjavili, da je bi^a in je vsakemu rodoljubu svoboda nad vse dratfa. Navedemo nai, kar je napisal nii-hov književnik Lodoviko Corio, ki ni ravno „med starejšimi: «il ^iu nregiato di tntti i te-sori, Ia liberta...» (Najdragocenejši zaklad je svoboda).
Ali pride kdaj do takega preokreta? Chi vivra — forse vedra!
Nov $!©¥s?isk8 tediiEk
Uredništvo novega slovenskega tednika, ki izide jutri, nam sporoča:
Z jutrišnjim dnem začne izhajati v trstu nov tednik «Novice=>. -»Novice® so neodvisen tednik, kateremu je namen nepristranski obveščati slovensko ljudstvo o dogodkih, domačih in svetovnih. Geslo jim je: Za resnico in pravico, cilj: ohranitev sloge in edinosti med slovanskim ljudstvom v Italiji. »Novice» računajo na dobrohotno podporo vseh, ki pošteno mislijo. Na ti- se obračajo s prošnjo: naročajte jih, Čitajte jih! — Uredništvo in upravništvo «Novic» se nahaja v Trstu v ul. Torre bianca 21./IV., kamor naj se pošiljajo naročnine in dopisi. Naročnina je nizka: Za leto znaša 10 lir, za pol leta 5 lir.
Občnemu »boru poL društva -Edinosti v Trstu je bil doposlan šc naslednji pozdrav, ki pa je prepozno došei:
Somišljeniki pozdravljamo občni zbor pol. društva «Edinost» in želimo zborovalcem obi>n uspeha v nadi, da bo tudi novi odbor nadaljeval delovanje tega prepotrebnega društva v pro-speh našega ljudstva v duh« narodne edinosti, ki fe sedaj potrebna belf, nego nikdar poprej!
Kolkovne pristojbine, ki so sedaj na novo urejene,., delajo vsem trgovccm, obrtnikom, kmetom in uradnikom velike preglavice, ker so tozadevni predpisi obširni in za neveščaka deloma nejasni. Vse, ki imajo posla z računi, menicami, pobotnicami, zadolžnieami, raznimi potrdili, oglasi in napisi, pogodbami, hranilnimi knjižicami, poslovnimi knjigami, registrskimi pristojbinami itd. itd. opozarjamo na izvrstno in točno a obenem pregledno lestvico, ki jo vsebuje žepni koledar -Edinosti® za leto 1924. Lestvica je sestavljena od priznanega strokovnjaka in bo vsakomur hitro in točno dala vsako pojasnilo in vsak potreben podatek,	__________
Društvene vesli
Pevsko društvo «SUva»* Jutri ob polosmi odborova seja.
* Pevsko društvo «Sirija». Sklicujem vse člane na sestanek za nedeljo 6. t. m. ob 10.30
vanj. Nekdo jc hitel v bližnji zavod »Zelenega križar, prosit za pomoč. Na I:ce mesta se jc podal adravnik, ki pa je takoj uvidtl, da je vaak* pomoč zaman; Bonattijeva je bila že mrtva.
Oko'i 23. ure je bilo truplo nesrečne icne prepeljano v mrtvašnico mestne bolni«nice.
Nesreča pri dela. Tesarja Mateja KraScvic, starega 39 let. st&nujočcjja v Roianu —
b\. -zrvi, Vr vccraj doletela težka nesreća. Ko je opoldne v ?tari prosti luki V. JE III. delal na ockem ogrodju, se mu je spodrsnilo in p?d.l je iz višine treh metrov na tla ter si pri tera zlomil zadnji dve rebri na d<*sni strani prs; najbrž je zadobil tudi druge noiranje poškedbe. Ponesrečenca ?o.z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v me3t«o bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno.
Novoletni doživljaj Lru^ae tripere?^e deteljice. Predpreteklo noč okoli pol tretje ure » u-traj se je ustavil pred zloglasno hiSo v \ i Bonomo št. 5 avtomobil, iz katerega so iz:-topili triie veseli miadeniči; potrkali so na vrata in ko se jc pojavila v vezi lastnica omenjane hiše, so zahtevali, naj jih pnsti not* r. ?enska pa ni hotela ustreči njihovi želji, rcT oč^ da je ura pozna ter naj odidejo. ToJa razposajeni in menda tudi precej vinjeni mladeniči ti^o hoteli nič stišati o tem; jeli to razgrajati in ko-
li! enkrat v vežo; malo je manjkalo, da ni krogla, ki je prebila čipo pri vr?.tih, zadela ženske. Ta je prestrašena zbežala v zgornje prostore ter poslala na okno drugo žensko, bi pojc'e dala številko avtomobila. Toda tudi proti nje; je mladenič izpalil stre!. Čedna trojica jc nato sedla v avto ter se orMn^itr« K>»»ahi *>ot<^n se je lastnica podala na kvestuTO ter tam naznanila dogodek. Policijski p.eenti, bila poverjena naloga, da zasledijo razgr,-;.
imeli dober nos. Našli so mladem . v Solitario št. 7. Ponočnjaki so se izkuy 23-letnega Evjfena Parove!. 28-letnega C. — Sandrini in 24-letnega Jurija Apollcnio, po poklicu zasebni uradniki. Pri Paro vehi so agenti našli in zaplenili samokres, v katerem sta manjkala dva naboja. Vsi trije so bili odvedeni na kvesturo. kjer jih je lastnica zloglasne hiše v ulici Bonomo spozna'a. Po zaslišanju je bila hrupna trojica spremljena v za-nor v ulici Coroneo. Tam jim ni bilo treba trkati na vrata...
Ni baš prijetno, če mora človek za novo Telo sedeti ped zamreženim oknom, pa v življenju je pač tako, kakor je zapisa! Slomšek: Dež za solncem mora priti--..*_____
Konec zapuščinske obravnave po pok, goriški deželi. V soboto popoldne sta se sestali v Gorici kraljevi komisiji za izredno upravo Furlanije in tržaške pokrajine. Zasedali ste v nekdanjih prostorih pokojnice in seji jc predsedoval komisar-likvidater Nencetti, sedaj videmski prefekt.
Ker so najvažnejša vprašanja že rešena, sta komisiji sklenili ukiniti mesto komisar-ja-likvidatorja ter izročiti nadaljnje reševanje še visečih vprašanj in izvedbo likvidacije posebnemu uradu, ki se bo prikiju^ čil k deželni upravi v Vidmu.
Komisiji sta razpravtjali o uradniškem vprašanju, določene so Lile cene onih po* slopij, ki tvorijo predmet delitve med obema pokrajinama, izdane so bile odredbe glede začasne uprave deželne gb^honemm-ce in hiralnice v Gorici ter sirotišča v Gradiški, dokler ne bo vprašanje njih nadalj-
(po mali).
Ker gre za reorganizacijo društva, pričakujem polnoštevilno udeležbo. — Predsednik.	usode definitivno rešeno.
V nedeljo dne U. L m. se pon<m pn Sv. Iva-' , dnevnem redu «ej- je btlo ie mnogo nu božičnica otroškega vrtca v korist refekcije ^ onevnem reau , j	p0^.c;cne
otr. vrtca. Z ozirom na plemenit namen t« pri-' drugih vprašan;, ki pa so
v£xaesiL Delo komisarja-Iikvidatorja Nec-cetti-ja je torej zaključeao in tekom te£a tedna odpotuje g. Nencetii v Videm, da prevzame po«?!© furlanskega prefekta.
Drago potovanje v Rim. Politični tajnik goriškega fašja odv, Caprara je zopet odpotoval v Rim, da prioese one velike reči, ki čakajo Gorico.
Fesisiovski dnevnik, «Friuli Fascista» sporoča v svoji poslednji lanski številki, da preneha izhajati kot tednik, ker bo pričel sredi januarja izhajati nov faiisiovski dnevnik.
Ž-^aje tropin. Kakor smo poročali v nedeljo, je bilo dovoljenje za hranjenje tropin podaijšaao do 31. decembra m. 1. Izšlo je to dovoljenje v času, ko je tudi novi, podaljšani *oIc že skoraj potekel in ko so naši ljudje večinoma že pometali tropine stran. Da bo stvar še lepša, se je sedaj razširila po Vipavskem vest, da bo dovoljeno žganje tropin tudi v malih obratih proti plačilu 1 lire na uro.
Torej Redaj, ko so tropiae ae vržene stran, prihaja dovoljenje za žganjeknbo. Ni nikako čudo, če naši ljudje, ki so prej samo preklinjali, stidaj kar besnijo od jeze vsled teh saievnonskih odlokov.
Goriški Silvester. Silvestrov večer, ki ga je priredil dramatični krožek v Trgovskem domu, je uspel zelo dobro. Zlasti je uga-jaia veselo razpoloženemu občinstvu burka ol)ve fasčis, ki je bila jako dobro podana. Posebno sta dobro igrali gdč. Gaber-šček kot najstarejša fašča in g. Živic kot zdravnik. Salve smeha je vzbudil g. Vuk s svojim kupletom v košu in mali čuk s svojimi a krogličnimi nastopi. Večno suha blagajna dramatičnega krožka se ie končno vendarle malo zmočila.
Pretresljiva nesreča v Kojske«, 18-Ietni Alojz Šlekar in 22-letni Ernest Jančič sta hotela na sv. večer obnoviti staro navade stre?jar*ja z moinani pri polnoćnici. Fanta sia hotela menda v to svrho uporabiti kos ♦»želatine^, ki se na Goriškem šc vedno vsepovsod najde. Ko sla v Šiekarjevem stanovanju sekala kos želatine, se je ta vnela ter eksplodirala s tako strašno aik>, da se je zrušil kos poslopja. Izpod ruševin so potegnili oba mladeniča tako strašno razmesarjena, da ju — posebno Štekarja — skoraj ci bilo mekoće spoznati. Ta nesreča je pretresla vsa Grda ia na «In*gi božični praznik je spremljala nebrojna množica ljudstva mi:idi žrtvi k večnemu poeilku.
V
ena speru
Hudo je, ako se morala dva zemljana, ki sc sicer rada imata, prepir iti radi kake stvari, ki bi jo oba rada imela. Hujše je seveda, ako obstoji fak spor med dvema bratoma aH sestrama, ki sta pač iste krvi, istega pokolenja. Oba bi rada, da bi se čimprej rešil ta razpor; toda, ko gre za jabolko, ki bi oba rada imela celo, je po-»otpn/a ukaro izključena.
In radi te£a irsja spor med Italije in Francijo radi nadvlade na Sredozemskem morju že siolelja iii stoletja. Latinski sestri tako želita, d« bi končno vendar prišel človek, ki bi načel kako rešitev, še posebno v trenutku, ko nastopamo novo leto; saj je vendir lako lepo, ako pričenjamo novo leto v slogi. Končno pa sta vendar hčerki istega rimskega imperija! Pa mogoče ravno sanje na tisti imperij precej onemogočajo sporazum. In vendar v tem usodepolnem trenutku, ko so se strasti po imperiju tako razpasle na obeh straneh, da, se je bilo bati najhujšega {priča langerf), se je pojavil toliko pričakovani mož, ki ni ne politik, ne časnikar, ne di-
flom&t, ampak izdelovalec... parfumov, a mož je Francoz Coty, ki je v svojem listu «Figaror, nedavno zapisal, da bo kakega lepega spomladanskega dne'(tudi na Rivieri je poizimi premrzlo) zaslišal obe stranki. Takrat — pravi g. Coty — bo Italija taJko-Ie govorila;
«Moje ozemlje je premajhno za tako številno prebivalstvo, Id se poieg tega še množi oc dneva do dneva. Pri vas pa prebivalstvo nazaduje ali pa vsaj ne narašča in imate na razpolago obsežno ozemlje in kolonije, ki jih niste niti raziskali, kaj šele gospodarsko izkoristili; kratko rečeno, vi imate na milijarde neobdelanega ozemlja. Dajie torej en del svojih kolonij Italiji, ki se je postavila na vašo stran, medtem ko bi lahko bila korakala na strani svojih nekdanjih zaveznikov fAvstrije) aH pa bi bila lahko ostala nevtralra. Politika ima svoje zakone; človečans»tvo ima iudi svoje. V svrho pomir jenja vse^a sveta, posebno pa Evrope, je treba, da se vzpostavi ravnotežje potom pravične razdelitve zem-
lje in naravnih bogastev. Narodi imajo pra~ vico do življenja. Nikdo ne more od nas zahtevati, da bi pometali milijone svojih ljudi v morje; naj nas nikdo ne sili, da jih žrtvujemo za kako izvojevanje v krvi. Mi zahtevamo svoje pravice mirnim potom, Kakor hitro ne bomo imeli več nad glavo te skrbi za usodo našega plemena, bomo lahko postali zvesti zavezniki in bomo v tesni zvezi z varni sporazumne branili svo-! jo bodočnost na Sredozemskem morju^.
Tako bo govorila Italija Franciji. G. Coty pa želi, da bi Francija prej razvila svoje misli Italiji, da bi tako preprečila manevre krivih svetovalcev (Angležev!). Francija naj bi govorila na srce Italiji tako-le:
<.Mi Francozi nikakor nimamo pravice zapustit? ozemelj, kt so jih naši dedje pridobili v potokih krvi. Kljub temu pa radi priznamo, da se vi nahajale v zelo težkem položaju in da je treba na vsak način najti kako pribežališče za vaše prebivalstvo, t. j. za Italijane, ki si ne morejo služiti vsakdanjega kruha na italijanskih tleh in ki j;h' Italija noče izgubiti. Pod gotovimi pogoji in gotovim jamstvom bi mi lahko bolj in-, tenzivno izkoriščali svojo zemljo in ustva-l rili kmetije, ki bi se jim divil ves svet, da: bi na ta način lahko dobavljali pridelke! svojim državam.	I
Italija bi tako dobila surovin, ki jih rabi i za svojo industrijo, ter živila za 3voje prebivalstvo, na drugi strani bi dobili zaslužek italijanski izseljenci, ki jih drugod zavračajo. Toda ako hočemo, da bo taka ureditev mogoča, ne sme nikdo zahtevati od Francije {kakor je že nekdo namignil), i da bi ohranila italijanskim priseljencem italijansko državljanstvo tudi v drugem rodu. {Francoska vlada navadno vpliva sa priseljence, da sprejmejo francosko državljanstvo; sinovi staršev, ki so se rodili v francoskih kolonijah, postanejo francoski državljani). Italijansko pleme je plo-dovite, naše ni. Ako bi priseljenci za vedno ohranili italijansko državljanstvo, bi naše kolonije prav kmalu poplavili Italijani ter bi nas prav lepo izgnali iz njih. j
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na Željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corao Garibaldi 23/1._1786
ZLA?, srebrn ie papirnat denar se ki.puje to prodaja po staernih cenah. Menjalnica v?a Giecintc Gmlline 2, (nasproti notele Mea-ceniš io). Teiefes 31-27, Govori se slovenske,
PUSS£ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni p od vi tki s novimi vzorci za cel« obleke. OHva De Battisti, Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med failožbanri skladišča Schle-singer.	(51)
ZAHVALA
Podpisana se najtoplejše zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na razne načine in požrtvovalno pripomogli, da je bil njen dragi, nepozabni
Marija Mandić rodj. de Pichel, u ime svoje, sinova* kćeri 1 ostalih rod jaka, saopćuje prijateljima i znancima tužnu vijest, da je njezin nezaboravni suprug
r® P
JANKO
tako dostepio sprea^an k večnemu počitku. Najtoplejša zahvala za ganljivo petje izreka pvvskemu društvu dlirija« in njegovemu pe-vovodji gosp. Kralju kakor tudi Sv. jakobski «Citalnicis in vse® dr»i?«n društvom. 92	2 kujoča ROŽA SEGULZN
liječnik
umro danas, nakon duge i mučne bolesti, providjen svetotajsivima. Mrtvi ostanci milog pokojnika biti će — po izričitoj njegovoj želji — preneseni u rodno mjesto Kastav, u nedelju, dne 6. t. m. a pogreb će se obaviti iz sela Spinčići u 3 sata po podne. U TRSTU, dne 2. Siječnja 1924.	si
Umoljava se, da izosiaiitt sažaljni posjeti i da se ne šalju vijenci.
W
jc danes po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu preminul.
Žalujoča soproga FsaniBka rov Mislej, brat Laka in ostali sorodniki naznanjajo to tužae vest vsem pnjaUlj«« im znancem.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 4. t. m,, oh 9.30 iz kiše žalosti via Udiše št. 37.
Trst, dne 2. j&nuasja 1924. Kove MSrtte* »eiistše T*st Corso V. C. 111. 47.
Vsi odjemalci odlikovane specijalitete
Crama maršala"
dobijo popolnoma krasno stensko uro s 36 urnim na-vitkom.
TVRDKA
i, Crismancich
Trst, Via Valdirivo 84
Toteffon 12-311
Balni mm UžaSia itimu tt-isinili KtM ia MMm Rili liim\i is 23 mlm
Ulil MEĐ1A 6 - A. POBIČ
42X72 dve luknji L 250— » „370.— 52X^6 tri ta lin Je „430 — 63X98 « .. «540.— 83X120 „
in pegica sa slaeko eglje . . . „550.—
Koief ta kotlovine, dena palic*, vrata in noge )2 litega želczj ter pie-mi£na pcf. — Pežlljatv« na dc2t>o. — Za pfepro* daj«akc in trgovce veliki 59	pnptr-ti.
(Da i j« na IV. stiani}
Nekateri primeri naše

Radoslav Peirič
Trst — ^CtjraSnicJ	:Dalmacija), Praha
vošči sreča* n^vo leto
vsesj eec). hlijeniom, p;ijsaclj«m in zaanicm
K. Susic
prodajalna iBannfekturnega blaga Tisi, Via Roiano 2
vošči srečne novo leto
V jem svojim ccnj. odj—i at»fm in siunuem
Maii oglasi
sc računalo po 30 siof. beseda, — Najmanjšft pristojbisia L 2.—, Debele črke 40 stotiuk b«e«do. — Naiaaaujia pristojbina L 4.— Kdor Išč« službo, plača polovično ceno.
ob priliki naše prodaje vsled sestave inventarja?
črn in moder, najboljše blago, modem • . . . . .
L
črn in moder, najboljše blago,
modemi vzorci, podvlečen . . «t
ROKAVICE so ae izgubile na novoletno noč na poti med Trstom, Lonjerjein in Bazovico. L. 10.— nagrade, kdor jih prinese Via Battisti 6/13.	2
najboljše blago, dvojno lice, težak moetere........
garnira? % pelouche garniran s pelouche
»t
* > i»
• • • •
99
iz bombaževinaste pletenine, v vseh barvah . . .
• » • • •
iz bfisnbaževfoaate pletenine • . I
/ vseh
99
iz pclvoinene pletenine . . * . 95
iz polvolnene pletenine v	vseh
9 barvah ......... .
IB iz polsvilene pletenine, v	vseh J&9 barvah
» • • •
TRGOVSKI pomočnik mtianc stroke išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri uprav-ni^tvu.	3
KHOHE, a„"efcrc, aktio in platin kapnjesu. Plačam več kot drujfi. ZkUita Povh Al-bert: Vrst, via Mazsini 46.	58
KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 atotink
več kot drugi. Edini ^rosist, via Pocdares 6-1.	44/1
VDOVEC, veleposestnik ▼ najlepših letih, žeH
znanja z gospodično oziroma vdovo, brez/ otrok v starosti od 35 do 40 let, z gotovino' alt posestvom v vrednosti 30 do 40 tisoč lir, v svrho takojinje ženitve. Hčere posestnikov zmožne gospodinjstva imajo prednost Tajnost zajamčena. Ponudbe pod «Srečna pomladi na upravništvo.	1777
volnene, najmodernejši tip v I J h jfl j/ I vseh barvah......« irt lil h
iz pletenine, pristna volna, v vseh modernih barvah
• • • •
iz volnene pletenine, najmodernejša oblika v vseh barvah
BABICA, iviomiraU, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. SŽavec. via Ginlia 29.	' 1677
PLANINO ali glasovir v vsakem stanja, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih ccnah.	6
PODLISTEK
Paul Bourgct:
JEČA
(La Geoie) Poslovenil F. P,
(16)
Najbolj čudno pa je bilo, da je ta zdravnik, čigar posredovanje je opredelilo to dramo, že tedaj — kakor sicer tudi toliko drugih mož njegove dobe — dosledno zanikal duhovni svet Tak jc ostal do smrti in njegovi verni prijatelji — imel jih je precej — se z žalostjo spominjajo onega poletnega popoldneva, ko so ^a spremljali na pokopališče Pžre-Lsichaise v civilnem pogrebu, kakor ga je hotel imeti ta požrtvovalni in velikosrčai mož. Zakaj — in ta uganka je nerešljiva vsaj zame — čustvovanje Vernata, tega scientista, za katerega ni obstojalo nič, kar ni bilo v zvezi z nožem Sa raztelešanje te z retorto, je bilo skozinskoz prežeto z ljubeznijo do bližnjega in s požrtvovalnostjo. Od svoje rane in pridne mladosti do svoje sijajne moške dobe je strastno In bolj ko kdorkoli pazil na moralno obna-Sanje, sovražil je prevaro, popustljivost vesti mu je bila skrajno zoprna in gojil je Btrog kult dolžnosti. Te čednosti jc zahteval tudi od svoje okolice. Nad egoizmom in zvijačo t« ie Skits^L nai bi ae oiitovaH v Se tako
nedolžni obliki. Ako se je kak dijak dal priporočiti pri skušnji, mu je taka nerodna in skoraj otročja spletka zadostovala, da je podvojil strogost ocenjevanja. To trdnost brezbožnega jausenista je spremljala brezprimerna nežnost v prijateljstvu, ako si enkrat dosegel njegovo spoštovanje * in njegove simpatije. Eno in drugo je bilo tesno zvezano. Imel je redki dar ljubečega razumevanja: «Ozdraviti bolnika,» je učil svoje učence, «se pravi najprej ga potolažiti.* — To se pač pravi, da obstoja suveren vpliv duše na telo, a on sam ni veroval v dušo! Neki duhovnik velike vrednosti, katerega je zdravil s svojo običajno spretnostjo in skrbnostjo, ga je vprašal nekega dne: «Toda kako si na koncu koncev razlagate misel? — «Z gibanjem.9 — «In gibanje? s —- «Z energijo.» — «Ln energijo samo?» — »Energija je, to je vse.» — »Toda če lahko proizvaja misel, pomeni to, da jo vsebuje. Iz vreče, v kateri ni zlata, ne morete jemati zlata.» — «In kaj sklepate vi iz tega7» — Da diaševnost predpostavlja duha.* — «Meni zadostuje elektron. Vaša ideja o Bogu je le ono ničevo večalo, na katero obešate sanje o sreči in pravici, ki niso nič drugega nego nagon samoohranitve, katerega j« izobličila evolucija vekovne dednosti.*
Ta pogovor nam tudi že pravi, kdaj se je vršil. Evolucijal... Dednosti«. S kakšnim poudarkom so izgovarjali fizijolofi pred petdesetimi Mi te besede. ▼ katere so staviH vse
življenje s vsemi njegovimi neznankami! Ako pa bi bil Vernat, ki fe bil eden med njifci,
na izobraženem filovekn je zgradil s silo svoje volje znanstvenika, a na uradniku člo-razčlenil svoje notranje bitje z isto bistrovid- j veka, ki je bil neodvisen v vsem, kar se je
tikalo njegovega zasebnega življenja in njegovih prepričanj. Bil je provencalskega po-kolesja, kakor so kazale njegove črne in ža-! reče oči na drobnem in gibčnem obrazu. Domišljiji, ki jo je podedoval od svojega plemena, je postavil meje, kakor si je na drugi
ILe
nosijo, ki jo je uporabljal pri pregledovanju bolnikov v svoji bolnišnici, bi bU ugotovil, da
IT
ima ta hipoteza, ki se napačno smatra za enostavno in ki dela od človeka le nekako svoto njegovih podedovanih lastnosti, mnogo ožje meje. Te podedovane lastnosti so I« radivo, s katerim si zidamo svojo osebnost, ravno k takemu obdelovanju samega sebe, ki predpostavlja svobodno In odgovorno voljo, je pozival svoje bolnike, kadar jim je ukazoval, naj vztrajajo proti bolezni. On se je iz-I raž al, da jim daje moralne sunke. Toda kaj je bil on sam, njih navdihovaleč, drugega ako j ne človek z lastno voljo, predelano seveda ! s podedovanimi lastnostmi, katere pa je on I uporabljal za svoj razvoj, jih oblikoval sam, namesto da bi postal njih suženj? Njegov oče, ki je bil eden izmed prvovrstnih profesorjev retoriko a« pariških Hcetih — mimogrede bodi povedano, da je bu Ivan Vialis njegov učenec — je prenesel na svojega sina okus za pravilno izražanje, smisel za red v govoru in ono spoštovanje do hierarhije, ki je lastno uradnikom. Te črte so se odvažale v zdravnika In v tem je tudi razlaga za ono vzvišeno jasnost in eleganco njegovih spisov in njegovih predavanj na kliniki. S tem je pojasnjeno tudi 'dejstvo, da je skoraj naivno pripisoval Činom fe častem silno važnost Toda
strani utrdil s stalnim vežbanjem svoj organizem, ki je bil od narave precej krhek. Nisi pa dobil tega vtisa, ko si videl njegovo majhno, a krepko postavo, način njegove hoje in njegovo držanje, ki je bilo sicer nežne, toda obenem tndi krepko. Kot sin vseučiliškega profesorje, poglobljenega v svoje ideje, je kazal kot mlad študent medicine ono ravnodušnost za zunanjost, ki je že zelo blizu nemarnosti. Ena opazka profesorja Trottsseau-a pa je za-ijfczp *a;iqvz rfiATJdod af as *p t|VAO}top prijatelj, da moramo iti k svojim bolnikom v obleki ki naj bo čista kakor naše roke,? mu je bil rekel ta učenjak in mu pokazal pri tem madež na notranji strani njegove dijaške jope, ki je bila le slabo oščetana. V malem in velikem, povsod je bile disciplina v tem znamenitem kliniku. In kej je discipline če ae oblest samega sebe nad samim seboj« potrditev z dejanjem, de je duše resničnost? Ponavljam, te veleum, čigar geslo je bila pokorščina dejstvom, ni kotel do konca priznati teb dejstev.
Nespretno pa — ia to eopet ponavljam —
je priznaval — in to iz nekak- edoslcdnosti, i spominja na znani izraz cerkvenega očeta o «dušab, ki so naravno krščanske^ — fanatizem dolžnosti. In kakor vsi ljudje z resnično moralnostjo, je tudi on dajal med «kate^o-ričnimi imperativi* — rad je rabil tr Kantov izraz — prvenstvo pokliemm obvezam.
I — «Mi zdravnikih je rad ponavljal, «xni , smo Pomoč, in sicer takojšnja, ako le morezno.»
Ko je prišel Bourrachot, ki je skakal kar črez štiri 3topnice, na hodnik drugega nadstropja bolnišnice, sc je Vernat odpravljal, <*a pojde s svojimi učenci v dvorano, kjer je imel svojo službo. Po svojem običaju je tedaj ravno izpraševal študenta-p znika o opazkah glede' , noči. Ko je videl, da gre proti njetnu slujja Vialisovih s prepadlimi očmi in z razstrojeniin obrazom, se je ustavil in vprašal:
—	«Ali je pri vas kdo bolan ?»
—	«Moram govoriti sai*» z vami, gospod doktor,* je odgovoril Bourrachot.
—	«Vam bom ra razpolago po pregledu, v eni urici časa.*>
—	«Ne, gospod doktor,« je sastojal sluga, približal se mu in rekel tiho: »Pojdite takoj.
I Gospod Vialis se je umoril.* j Dasi prisostvujejo zdravniki pariških bolnišnic le preveč tragedijam in vidijo le preveč 'nesreč, da bi teko lahko obetrmeli, je vendar bil Vernat vsled ta novice nekoliVo hipov kakor ubit. Potem se je obrnil k svojeasu pas* niku in vprašal:
•Kc*- Italija sklicuje ua načelo pravično-*sti in 1cer želi, da bi prišlo do pravične razdelitve bogastev, boste vi prav kmalu
ustvarili zaželjeno ravnevesjc s tem, da dovolite svojim soplemenjakom, da postanejo — ako se jim zliubi — Francozi, po-1 polnoma pofrancoženi v zakonu s Francozinjami- Naši plemeni sta si tako sorodni, di je njuno križanje rodilo zelo dobre elemente; njune telesne lastnosti, njun genij in njune kreposti se tako zlivajo med seboj, da je treba pospeševati njuno združenje. Na ta način se bosta obe državi bolj zbližali druga drugi. In vzajemna simpatija, ^ki se naslanja na skupnost interesov, je gotovo bolj solidna kakor kako bajno latinsko bratstvo, ki se izraža v leposlovju ali pa na političnih banketih*.
Dalje pravi g. Coty, da se francoske encrgrje tratijo v parlamentarizmu in v tekmovanju med predsednikom repubUke Millerandom in ministrskim predsednikom Poincarćjem, mesto da bi se vlada lotila določene zunanje politike.
Giornale d'Ita!ia», ki je po sen. Tit-oniju odločno branil italijansko stališče glede Tankerja, se je čutil po izvajanjih g. Coty-?i nekoliko prizadetega. Radi tega je prosil <£. Coty-ja. naj sprejme v svoj dialoj?" še odgovor Italije na ponudbe sestre Francije. Italija odgovarja:
Preljuba mi sestrica Francija! Ti mi por potom svojega velikega proizvaja parfumov sodelovanje lepo kakor pr mvćni cvet: moji sinovi naj bi ob?ju-dlll r>je kolonije, izgubili naj bi italijansko državljanstvo in poročili tvoje deklice. Toda zdi se mi, da bi bi! ta način zuma nekoliko predrag zame in nekoliko piekoristen zale Zdi se mi, da se g. Coty bolj razume na kolinsko vodo nego na kolonijalno politiko; kajti razmišljanje tvojega izrednega poslanika jc precej podobno gotovim zmesem, ki se pripravljajo oa debelo pri proizvodnji parfumov. Ti imaš veliko zemlje, jaz pa mnogo ljudi; dobro, jaz ti dam ljudi, ti mi daš zemljo, a za to ti darujem tudi svoje sinove: še več: tvoji mladeniči niso plodoviti, moji pa so. Radi tega ti pošljem primerno število pridnih mož, v nadomestilo bo ostalo mnogo mojih deklet brez moža; moji sinovi bodo lahko veseli, ko bodo imeli za tašče lepe Francozinje, m tako se bo genij izpopolnjeval z mešanjem plemen kakor «tavženti rož* tvojega proizvajalca parfumov. In kaj bo preostalo meni?.« Parfum.
Pa da bi si hotel vzeti g. Coty vsaj cele italijanske družine; ne, on hoče le moške, ker žensk ne rabi. Sicer ne smem ničesar refci: izbrala 9i zakonodajalca in idealnega poli*;čnsga pisatelja za dan, ko se bo treba sporazumeti glede zadev, ki so skupnega interesa- Na vsak način, ko mi pošlješ g. Coty-ja, ga bom prav gotovo sprejela z dežjem cvetlic; toda nikakor ne Jamčim, da bodo to storila moja dekleta, ki bodo morala ostati tete radi velikega pomanjkanja dobrih partij, potem ko bo prišla v modo nova oblika ropa... Sabuicev. Sicer pa kar se tiče vzpostavitve evrop-ravnovesja, si pokazala svojo dobro voljo pred kratkim, ko }c šU za Ta«fer i? -7 j £3L Tunis (Francozi so prepovedali .v-	ustanavljanje italijanskih šol ter
prisiliti italijanske priseljence, oa y,iie\ francosko državljanstvo). G. Ci.iv eni poanta za živo kri parfume. Prosi j rtv- ijuba secira, g. Coty:ja, naj se po-s.-ehM® s svojimi kemiki, da'ho našel boljšo :v	a!'o se mu že ne zdi bolj pi-imarno.
' po pleča žrter mojih deklet, ki jih l če sama misel, da bodo morale Citati ten, da knAjde nov parfnin bolj po. se bo gotovo prikupi! svo-»
j . -je toma.
' .i-j. Rešitev spora, ki so jo za-' s	stoletja in stoletja zviti diplc-;
, ;& rsasel izdelovalec parfumov. Mari :	k j čudnega? Najhujši diplomatski j
. ned dvema državama se včasih re-j > g kako kraljevsko poroko. Parfumi pa so preccj v zvezi s takimi porokami; torej nič čudnega, ako se tako težkih vprašanj, kakor so ravno trajni spori med dvema državama, loti izdelovalec parfumov. Da je cFigaro» prinesel to rešitev spora med' Francijo in Italijo, ki naj bi obstojala v tem, da bi italijanski fantje jemali za žene lepe Francozinje, ni tudi nič čudnega. Saj je dobro znam šaloigra «Le mariage du Figaro* ali po nase «Matiček se ženi».
Kniiievnost In um&friosl
fc-rciž-Govekarjevt «Dc«efl brat*. V nedeljo 6. t. m. priredi dram. odsek M. P- D. - Sv. Ja-, kob obče priljubljeno in žirom znano narodno! igro: «Dcseti brat*-.
Režija je t rokah g. Kjudra; igralci se trudijo podali igro v isti lepi obliki in dovršenosti, kot jo \c bilo naše občinsti-o že vajeno \ideti. eKrjav!ja» aam bo predstavljal igralec, ki je menda sploh najboljši interprelani oattajeaega 4ipa in imeti bodemo priliko slišali g. Sušnika, — baritonista v ulogi gosUlničarja.
Da ne bo naval prevelik, bodo za to predstavo listki v predprodaji in si_er v nedeljo zjutraj v dvorani sami. - Oaien -no bodi da je to pot otrokom, ki so bree spremstva starižev u kod v dvorano sahranjen.	__
Iz te borbe je izšel današnji romunski književni jezik, ki je obenem živa narodna govorica. V romunskem jeziku je 60 % besed latinskega, 25% slovanskega, ostale' pa drugega izvora. Romunski tisk stopa sedaj v novo fazo. L. 1870 so začeli izhajati politični strankarski listi, ki jih ljud~ stvo čita radi člankov. Prvi politični list je bil «Romun«, ki ga je ustanovil Rose ti.
Sedanji romunski listi so večinoma informativnega znaačja. Prvo mesto zavzema «Universul». Ustanovil ga je Italijan L. Ko-savilani, ki je stal na stališču, da se ni treba ukvarjati s strankarsko politiko. On se je prilagodil okusu občinstva in priob-čeval samo to, kar so hoteli čitatelji. «Uni-versul* je ostal do danes naroden informacijski dnevnik. Izhaja na 8-12 straneh. Ima tudi posebno prilogo «Diininiaca3>. To je najboij razširjen list v Romuniji Naklada znaša nad 100 tisoč. Tretji jutranji list je cFresa®, ustanovljena L 1922. Izhaja na 6 straneh. Politični dnevniki izhajajo zvečer. Teh je toliko, kolikor strank. Liberalci izdajajo «Vitorul», ki ima lastno dobro urejeno tiskarno. «Tndependant Romun* je tudi liberalno glasilo in se tiska v francoščini. «Adeverulx> in «Lupta» sta tudi politična dnevnika, ki pa ne pripadata nobeni stranki. Narodne manjšine imajo v Romuniji mnogo svojih listov. V Bukarešti izhajata dva grška, en ruski in en nemški dnevnik. V Transilvaniji ima vsako večje mesto svoj madžarski list. V Besarabiji izhaja sedaj več ruskih listov kakor pred vojno. V Silistri in Dobrudii izhaja po en dnevnik in sicer obenem v bolgarskem in romunskem jeziku.
Rociunski novinarji imajo tri profesionalne organizacije: Udruženje tiska, Sindikat žurnalistov in Zvezo novinarjev. Nedavno se je vršil kongres, na katerem se so posamezne organizacije združile v federacijo.
DAROVI
Ščedenska. tmparanja in žuente nabrale na Silvestrovo L 45.65 za «Solsko društvo*.
Za isto društvo je nabral Simonič Henrik, učenec VI. razreda slov. zasebne šole, L 35 in J4. Dinarjev,
Ker se niso mogli udeležit! občnega zbora političnega društva <-Edinost» v Trstu, darujejo: g. Bizjak L 10.— Pepi iz Skalcšante L 20 in Jože s Taraboša L 10 -Šolskemu društvu*.
Mesto cvetja na grob pok. očetu daruje gdčna Ivanka Mahnič Lir 20.— šolskemu društvu«.
Šemrl Emesta, učenka VIII. razreda slov. zasebne šole pri Sv. Jakobu, je nabrala povodom dneva za «Našo deco» lir 121.75 za ^Šolsko društvo-* in so darovali: M P. L 2 N. N.
1,	N. N. 1, Dušan 1. Valentin Piron 5, Suban Vilma 10, Sancin Marij 1.50, L. 0.50, J. Lavren-čič 2, Grbec 1, Josip Godina 1, Sa^urio 1. Fonda Karlo 1, Sar cm Tereza 1, B. B. 2, A. Fonda 1, Sancin 2, Šuman Mihael 2, Ant. Sancin 3, Macarol 2, Sok'ič 3.50, Dr. Jakob Ukasar 5, D. P. 5, N. N. 2, J. Sancin 1, Tavčar I, Man-cinelli 2. Sancin K. 1, Purič 5, Sancin Tomaž
Tinko in Bruna 5, N. N. 2, Godina Slava 7, Kravos 5, Mavric 2, Šrman 0.20, Sancin Ivana 0.60, Sancin Josip 1, Merlak 2, Sancin Marija
2.	Jo r. Sancin 2, TroSt Alojzija 0.50. Domik Josip 2, Brcčevič Maks 2, Lr- <fc Sirca 5, NiS-nava i. g. Nacio 2. FrankoviČ 2, Godnik 0.20, N. N. 2, Kranj 2t Sancin Jožef 2, Sancin 0.60, Grbec J.0 60, Vitez 0.50, N. N.. 1.
Na Silvestrov večer nabrali v Lanjedu v olji družbi za Šeisko dru£tv» 35 L, Denar hr*jM blaga psičarka.
Na pobudo predsedaika I-Toqs. dr. na Kolon-kovcu nabrano po seji med odborniki Lir 15.— za sšol. dr.>
Gregor o v Z''dar &.C»3ip. daruje «Solskemu dr. o podr. Sv. M M. zg. L 40.—.
Gosp- dr. Sv. M- M. zg. daruje v počaš^če-nvj mesto vcoca pok. večletnemu odborniku SUfanu Stupar L 100,—. De*ar hrani blagajnica r Štekar.
Z*-.-
i©snIršl©|Se sa

a

Dlimške Hatic©'

Borsna p^^očllav
Tsitttc
ogrske krone • » • avstrijske krone -. eđcosiova^lte Ur-nt d atrji • t • • • leji
fa In stsio
Zgodovina romtui^sga f^.ka- U-tsnovi-iclj romunskega tiska je Jon Eliad Radu-ske literature b. Njegov list cKurierul->, pozneje eKurierul de amble sekses>, se je tiska! v cirtlicL Kafialu nato, ko je revolucija Tudora Vladimireska (1. 1821) izgnala grški vpiiv, jc iracela izhajati v prestohet Moldavije Jassah «Albina> (Čebela). V tem feg«! se je romunska inteH^enca borita proti v^divu grščine, italijanščine in francoščine in za uvedbo lastnega knjizevaega jezika. Tz Trarsilvatiije je prihajal latiai-zein, ki je ustvaril za narod, nerazumljiv jee>k. Mnogi so se uklonšli vplivu italijan-šči rt Velik protvnik latinicma je bU pisat ec in odličen profeaor Titu Majoresku, ki idi'slućaffia zabrede! nr» politiko polje.
•a IržaSbn lr£wu
0.11—
.......
44 (I > 1 ' 7 S
»-»tke	•	—*-—
ColeCji •••••»»•»•*•» ^3.12
irsncoftkf franki •••••»»•• 11'S
ivicarski frsnki •••••• ••• 4<i8 —
nn^.cfei funti ps^4rnatl......
TeZs&i
Coi^l'rit •§»•»»•* •*»••••« LaUaatia •»••»»»»•»•••»*•
GeroMro.ch
Ltu«A TriesiiM •>»•••«.*«•• Uoyd	• • • • #
I.C^fiiitO »•»»«•••••••• t > •
Martiftotich
Oceani? •»«••*•#«•*•••>• P.čtutida !(•*•••«(•••••••
Tr:p»covicb «•••«••••••»*»■
Amscics • • • ••••»•*•«»••«
Cement De'.m.itia ••«••••••«••
Ceoteut Spaiata •»•••••*.»»*,
57.71.
titilo
n. ti.m. j*
23.2 Vl1.1L
100.4L
•	241 .	12«:
•	4 7 «
.
.	1 č.:
.	1 K
•	52
•	3 i i. .	i::
227
Ms A!
Šivala! stroji, petletno jamstvo, L 359.— vezenje L 570.— zaklopol, hikiueoi L 72f.—. Zalega naj-MfšHi koles po Izrednih cenah.
ISćejo se preprcd«|alci za iallfako Krajino proti posekata papustom. PoSIfjatve proti predplačila.
57 cnkhm, Tnt m 6. cmM n
Naročajte In Sirite „EDINOST"
Zobozdravnik
dr. Lolz Krsi^er
specialist za Mml v osllii in ss zo&eft
spieisBi u m zi^zčasilka i« zshtsUi epfils
v Gorici, na IrmM 20 (Plazza Stila Mtorta 2B)
od 9-13 In od 3-5.	rn)
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran.. Na debelo in za dnižine Via CnztEeol! 8« »a drobno in za družine Via Gš&Siaai 32« Telefon 19-80. Priporoča se lastaik (486)	FR. STSIAHCAA.
Odvetnik
Uo-olflia
v Tisty
Tuidr. a aaoraejeaira
m Pler islgl đa PfissiHsa i yrltlige
pr?|?@rtiil0 naučna hranil
je odprl svojo pisarno
g Trnai/sin pri Ilirski Bistrici
v hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem št. 121.
r t—rr'TTT t Trimrmnar
kajviSle ceno plažujem za
v
kun, zlatic, lisic,
dlhurlev, vider,
|«D2<ev(saa5k, va-verSe« feftav, div)iH in d^ma^ih saj cev.
D. WEND$PACH
Trsi, Via Casaro Saltih ši, 1© 3!.	vrata	35
Sprejeir.ajo se pošiljatve po pošti.
.....11 u—...............u' u i
Sil
Irojte u „Efiioesti

Večje vloge, vezane na ocipovod po |j H
dogovoru,	f
Sprejela tudi vloge na tekoči račun jj
mr v DINAHIIH '
ter jih obrestuje pod najboljškai pogoji.
TrgoTcera otrarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pusice na dom. Si
Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
MM m Od 9-j zj. od %4-4A6 PDfl. M® lirssiisiai m Jt. Tel Mi
s
Bečite primnlSI?
Polstots (RsaglJffl) U L 33.— assrel Ke&i mu . . „ „ S3-— (ileksza!!!!tiđ80f£8„ „ 65.—
1 - lila d Si Iitt - M
4fl - yia Cnrdscd - 4D ^^
Podružnica v Trstu.
nosni m 11 — m 30 ottoHrs U
izvršila vsa besiCi^a
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje Vloge na tekoče račune po ^
Ve^^s vtoge eferesSuja Rajtigsdsslša po
Glavni sedež banke: LJUBLJANA,
Podružnic« : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković
Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glavnica Dinarjev	-
Roserve: Dinarjev 20,909.^60.— TeL št. 5-18,22-83. Uraduje od 9 do 12l/s In od 141/, do ia
!Mm l!0¥BHS&l
ic^isifovsu*	e omejeoin;
itraduje v svoji lastni hiši iiiica Torrebianca štev. 19, 1. n.
'4
lata
in sS&no s
v	vezasi L. 7.—, v p?ats*o vessan 5- 4.—.
Ha d oasi jc y tlsharni Eoisssi! in v knllgcrni Stoku, v Idriji: s hsjlssrni
Sprejema nivadne hran H ne vl^ge aa ktifižice, vloge na tekoči račua in vloge ea čekovni psomet, ier jih obrrMi'je
večje in stalne vloge po dogovoru.
Oaje posojila ua vknjižbe, menjice, &a-stave fa i osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Sisfiss m ia slranR? ođ 3 M 13.
Ob aeđeljah in praznikih je ura>1 Kfe>rt Št. telet J5-S7.
f^sgsss	ase
imrfsjs m tisRursKu fieln foCno in sollfino
Prestari tlte n nisj® k ulici Sv. tala Mm Ji. 23 \
32323963	p ^ffl^tfr flfTVVMP^ffil?i S Z	t31 'SS^l 8 S »JS^T/
Fn □□□□oaadaaaaaaaa d □ □ □ o □□□ o □ □ □ a □ ODapaaoo a a a □□□□□□
:a
'o
£3 i
a)
□ !
i t
j aj
O i
■ □!' :ot a I a a a
io
ia :a a a
io
UsSatHMrffas&a Sala 1905. Delftslica glavnica iit 15,GQd.90>- popolnoma GSaynl secSeS s Trat, Vfia S. Nicold d (LasSea paiaca), Podruinlcl:	ZA^A.
,o irg©¥ z Jugosla¥iov m i
deželami
Dale subvencije na blago, efekte In vrednosti
OtvarJ« ikretflMvt za »tkap bl^gs. — fafcaai eftkSav Bn raJ^nov. Snforaiclia. — Kupuj« in prodaja In	vsilita. Jamstvena pfaaia In drag« opn-adj« pa najugodnejših pagdjUi.
vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovori«.
□ □ j
o
ic
* i u
• nj
F
'd □
D
L
o
r
: a
|CJ □
O □
a □
o
[a n a a a a o a a o a a n g o o a o o g q □ □ □ a a a a a a a a a a a a □ □ a o a a □ p .d a q a