Štev. 311 V Trstu, v petek 14. novembra 1919 letnik XIVI Ifha]« vsak dan, nđi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv F-eVilka AMBuiga *tev. 20, L nad*ropje. — Dopisi naj se poSiljajo uređaju. — ^tMflfeiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — bthjareij In od^vaml 'irednfk Štefan Godina. — Ustnik konsordj lista EdL-.*«. — Tak Udarne Edtacit — Naročnina zna5a na mesec L 3—, pol leti L t*— In ceJo letn L 3S—. — T-^fon uredništva in uprave Štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov nun po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1-—>. Oglase sprejema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2d. Iz Jugoslavije.^ Deiia demobilizacija v Jugoslaviji. BELGRAD, 12 Ministrski svet se je sestal snoči pod predsedstvom princa regenta. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se nemudoma prične z demobilizacijo mož od 30. do 37. leta drugega poziva. Princ regent je takoj podpisal tozadevni odlok. pr?:ćfr pc^ovoT z urednikom »Orienta«. REKA, 12. ( Resto del Carlino«.) Paštc je izdavil v pogovoru z urednikom bukareškega »Orienta , da so interesi Srbov in Romunov isti: Če se ni moglo doslej računati s tem dejstvom, ni naša krivda, temveč so krivi tisti, ki so nam hoteli vsiliti pogodbo, sklenjeno brez našega sodelovanja.« Glede Reke je izjavil bivši srbski minister: >Reško vprašan e se gotovo reši potom kompromisa, ki ne zadovolji nobenega, ker veliko je interesov, ki se križajo na Reki. Končno smatram, da je DAnnunzijev čin Škodljiv obema strankama.« Omejitev Števila zasedbenih posadek v Banatu. CURIH, 12. Romunskemu tiskovnemu uradu poročajo iz Bukarešta, 10. t. m.: Romunski 1'sti javljajo, da sta sklenila francoski general Franchet D'Esperey in general Prezan, načelnik romunskega vrhovnega štabf* zmanjšati število romunskih in jugoslovanskih čet v Banatu in sicer tako, da ostane v pokrajinah, katerih meje je že določila mirovna konferenca, število vojaških sil, kakor v mirnem času. Jugoslovansko-češkoslovaška zveza. BOLONJA, 13. -Resto del Carlino* po-•-oča iz Curiha, 12. t. m.: »Francija je naznanila potom svojega poslanika belgrajski vladi, da Jugoslavija ne sme nikakor računati v slučaju spopada z Italijo na francosko pomoč. To novico so izporočili danes zjutraj merodajni avsirijski krogi, ki so dobili tozadevne "esti od koroške državne komisije. Isti avstrijski krogi zagotavljajo, da se je obrnila bel^rajska vlada po ponesrečenih poizkusih pri francoski vladi k češkoslovaški republiki, da bi dobila diplomatsko pomoč. Bellrajska vlada namerava baje pregovoriti praško vlado, da uveljavi svoje dobre odno-šaje s Parizom v prid Jugoslaviji. Če bi pa prišlo do večjih zapletljajev, bi poizkušala država SHS pridobiti češkoslovaško republiko na svojo stran. Avstrijske vesti o tem de;stvu so verodostojne. Za sedaj se mora na vsak način vzeti kot vest iz neprizadetega vira.« »Resto del Carlino« govori še o neki brzojavki iz Prage, kjer da se smatra spor za nerešljiv, in o neki izjavi Slovenca Korošca, ki da je baje rekel, da če Hrvatom uspeje ločitevf?) Slovencev, da bodo osamljeni in prisiljeni na — priklopitev k Nemški Avstriji. t _ Celo poročilo je precej smešno, ker to ve vendar vsak, da državni poslaniki ne tro-iijo v svet tako važnih vesti, kakor je zgoraj omenjena, da nima Francija v Avstriji tako dobrih orijateljev, da bi jim zaupala tako važne tajnosti. Da pa vest o nekak? francoski izjavi o postopanju v slučaju italijansko-jurfoslovanskega spopada prihaja Italiji iz avstrijskega vira, nas nikakor ne preseneča; saj je že javna taj/^st, da se pripravlja v -centralni Evropi nova zveza, katere člani bi ibili Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Romunska in (kar sicer še ni gotovo) Bolgarska. Je res velika ta jugoslovanska nevarnost, če se celo smrtni sovražniki združujejo v (bratsko kolo proti njej! Če bi se govoričenje o tej bodoči zvezi res uresničilo, česar sicer nočemo verjeti, ker nismo še izgubili vse vere v udejstvitev prijateljskih italijansko-jugoslovanskih odnošaiev, bo en član te »zveze« zopet žrtev, ker nemški in italijanski interesi gredo za istim ciljem: Balkanom in Jadranom. Prej ali slej bi moralo torej priti <3o odločitve ali zmaga v tej tekmi Italija ali Nemčija. In odločitev bi mogla kiti tudi — krvava._ liisvsi postji ssrjBtskeBc® Estentni vladaš*. Pred kratkim smo priobčili vsebino bolj še viške mirovne ponudbe ententnim vladam, kakor jo je izporočil polkovnik Malone angleški dolnji zbornici. Rimska »Tribuna« prinaša sedaj popolno besedilo te ponudbe. Zavezniške in pridružene vlade bodo predložile, naj se v določenem roku ustavijo sovražnosti na vseh bojiščih staroruske države, vštevši Estonsko, Litvo, Finsko m Letiško, in sicer tako, da se vse stranke lahko pravočasno o tem obveste in da se ne izvrši noben sovražni čin v času, ko se bo vršila konferenca v kaki nevtralni državi in ped pogojem, da ostale sovjetski vladi v Moskvi na razpolago direktna brzojavna zveza potom brezžičnega in navadnega brzojava. Premirje bo trajalo dva tedna in se bo lahiio podaljšalo, če zahtevate obe stranki, ki se obve-iete, da ne boste uporabljali premirne dobe za PODLISTEK Za st^ra praofla. (35) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Gubec je povesil glavo ia zasadil zobe v dolnjo ustnico. »In taki črni glasovi, ujec, prihajajo tudi od drugih strani,« je pripomnil Gjuro. »Stari Tahi je vrag. Kdor ni prišel pred zoro na tlako, ga š^bajo pred Susedom; ako je upravnik tlake zamudil za hip, v klado žnjim, kjer se mora peči na solncu ves dan. Tudi Alati Mandiču v Brdovcu so oteli hišo, polje in vinograd, pa so ga s palicami spodili z zemljišča kot psa.« »Oh,« je vzdehnil Gubec srdito. »Hudo je, ujec hudo. Gospoda celo groze, da bo še hujše, in kdor bi črhnil, da izgubi glavo. Poizvedujejo na vse strani pod Susedom, po Trgovini, Jakovlju dn po drugih vaseh, kdo da je zvest stari gospoščini, a na te£a da pride bič. Stari sivobradec Tahi je vrag, a tudi njegova gospa Jelena je rogata. Siromak cerkveni kmet na Pusti je imel e- dovažanje čet in vojnega materijala na ozemlje stare ruske države. Pogajanja na konferenci ae bodo vršila na naslednjih podlagah: Vse obstoječe države, ustanovljene na ozemlju stare ruske države, vštevši Estonsko, Litvo in Finsko bodo imeli nadalje pravico do popolnega, absolutnega nadzorovanja ozemlja, ki ga zasedajo v času udejstvitve premirja (izvzemši slučaj, da konfercnca sklene < Jstopitev tega ozemlja kaki drugi državi), dokler bodo mogli narodi, ki prebivajo na ozemlju pod nadzorstvom omenjenih vlad, sami odločiti o svoji usedi. Ruska sovjetska država in vse druge države, ki so se ustanovile na ozemlju stare ruske države, zavezniške in pridružene vlade in vse druge države, ki so se udeležile sovražnosti proti sovjetski Rusiji, se bodo vzdrževale vsakega poizkusa nasilne zrušitve obstoječih držav na ozemlju sta*-e Rusije in drugih držav, ki podpišejo to pogodbo. Gospodarska blokada se dvigne in trgovinski odnošaji med sovjetsko Rusijo in zaveznimi ter pridruženimi državami se vzpostavijo -pod pogojem, da se blago, ki prid« od zaveznikov in pri-družencev porazdeli v enaki meri med vse sloje ruskega naroda. Ruska sovjetska vlada bo imela pravico do ueorabe vseh železnic in luk stare ruske države, vštevši Litvo, Letiško, Estonsko in Finsko, a ne bo imela pravice do vmešavanja v notranjo politiko držav, v katerih se bode nahajala. Podaniki zaveznih in pridruženih ter drugih zgoraj omenjenih držav bodo imeli pravico do vhoda v ruske sovjetske republike in potovanja in prebivanja v sovjelski državi, toda ped pogojem, da se ne vmešavajo v notranjo politiko sovjetske republike Zavezniki in nove države, ki so se ustanovile na staroruskem ozemlju, bodo lahko pošiljale v sovjetsko republiko svoje zastopnike, katerim bo zajamčena svoboda in osebna varnost. Ravnotako bodo lahko pošiljale sovjetske vlade v zavedne ir pridružene države ter države bivšega ruskega cesarst' a svoje zastopnike, katerim bo ravnotako zajamčena popolna svoboda in osebna varnost. Sovjetske in druge države, ki so se ustanovile na ozemlju starega ruskega cesarstva bodo proglasile splošno amnestijo za vse ruske politične nasprolcike in bodo pustile v svobodo lastne podanike, obtožene zaradi simpatij do sovjetske vlade. Te amnestije bodo deležni tudi vsi ruski državljani, ki so se borili v protiboljš^viških al: drugih četah. Vsi vojni ujetniki, in drugi pripadniki neruskih držav, ki se sedaj nahajajo v Rusiji, se/ bodo lahko povrnili v domovino. Iste ugodnosti se bode dovolile vsem Rusom, vštevši vojake in častnike, ki se nahajajo v neruskih državah ali neruski vojski. Takoj po podpisu te pogodbe se umaknejo vse neruske čete iz Rusije in se ustavi vsaka vojaška pomoč vsem državam na ozemlju stare Rusije. Sovjetska in druge države na ozemlju stare Rusije začnejo takoj po podpisu te pogodbe zniževati v enaki meri število svojega vojaštva- Konferenca bo določila število potrebne vojske v vsaki državi. Vprašanje odgovornosti za dolgove stare ruske države s strani sovjetske republike se uredi na konferenci z ozirom na sedanje finančno stanje. Ruska sovjetska republika priznava svoje finančne obveze napram vsem svojim upnikom, državam ali ententnim zasebnikom in predloga z orirom na svoje slabe finančne razmere izmenjavo sirovin. Ker je tuji kapital kazal vedno veliko zanimanje za izkoriščanje ruskega naravnega bogastva, je tudi sovjetska vlada pripravljena dovoliti koncesije za rudnike, gozdove in drugo ententnim državljanom, seveda pod pogojem, da pri tem ne trpi socijalno-gospodarska ureditev sovjetske Rusije. Ruska sovjetska vlada bo začela pogajanja z ententnimi državami glede teritorijalnih koncesij. Sovjetska vlada je pripravljena sprejeti tozadevne predloge do 15. novembra. Želi tudi, naj bi Anglija in Amerika naredili vse mogoče, da st tudi Francija pokori premirnim pogojem. Sovjetska vlada upa, da ji ne bo treba predložiti iste ponudbe (s potrebnimi izpremembami) centralnin oblastim. »Tribuna« doznava, da se bo vršil tekom tege tedna v Helsingforsu važen sestanek. Lenjin }t že imenoval svoje zastopnike, ki se sestanejo a tem mestu z angleškimi zastopniki. Najprej bo£< razpravljali o izmenjavi vojnih ujetnikov, tod smatra se, da se bo govorilo tudi o mirovnih pogojih. Juc-.eničeva ofenziva pri Gačini. HELSINoFORS, 13. (S.) General Judenič je zopet pričel ofenzivo pri Gačini. V smer proti Pskovu so njegove čete odbile sovražni napad; v okolici Gačine pa so zasedle mec ofenzivo več vasi in ujele nekaj mož. dino svinjče, gospodi je Kako zlo, Gjuro?« je vprašal Gubec, privzdignivši glavo. »Prosim vas, ujec, hočete li že enkrat odpraviti svate po Jano?« »Ne boj se, zgodi se,« ga je potolažil Gubec. »Ah, dragi ujec, »zgodi se,« to je ciganska beseda. Da jaz ne odneham od Jane, veste tudi predobro, a tudi ona se je privezala k mojemu srcu in tudi vi niste nasprotni. Nič slabega niste slišali o meni, in hidi ne o nji-Moje gospodarstvo ni, hvala Bogu, najslabše. Aleksandra Tolstojeva aretirana. CARIGRAD, 13. (S.) Iz Rostova poročajo: Na ukaz moskovske diktatorne komisije je bdla aretirana Aleksandra Tolstojeva, pisateljeva hčerka, ki je obtožena radi sporazuma s prostovoljno vojsko. Medzavezniška komisija za baltiške pokrajine v Kraljevcu. CURIH, 13. Iz Kraljevca poročajo: Prispela je medzavezniška komisija za baltiške pokrajine. Načelnik vrhovnega štaba severo-zapadne Rusije in načelniki prostih oddelkov, so bili povabljeni, da se udeleže razprave, ki se bo vršila v Tilsitu. Iz Madžarske. Cntentni ultimatum Friedrichori vladi. CURIH. 12. »Berliner Tagblattu« brzojavljajo iz Budimpešte, da so poslali ententni zastopniki v imenu vrhovnega sveta F.iedrichovi vladi ultimatum, v kat2rem ga pozivajo, naj sestavi tekom 48 ur koalicijski kabinet, ali pa naj odstopi. Angleška misija prevzame organizacijo madžarske vojske. CURIH, 12. (S.) Bukareški list »Daccia« piše, da je prišlo med budimpeštansko vlado in angleškim zastopnikom do dogovora, po katerem prevzame organizacijo madžarske vojske angleška misija. Kot odškodnino dovoli Madžarska Angliji upravo madžarskih železnic in prosto plovbo po Donavi. Volitve na Romunskem. PARIZ, 12. Prihajajo prve vesti o razvoju romunskih volitev, katerih izid pomenja zmago Bra-tianove stranke, to je stranke, ki je z največjo vnemo branila pred konferenco romunske zahteve v Besarabiji in Banatu. Bratianu je dosegel največje uspehe v stari Srbiji in Besarabiji, dočim sta dobila v Transilvaniji 80% glasov za se Vaida in Maniu, predsednik transilvanskega sveta, ki bo bržkone sestavil novi kabinet, v katerem bo tudi Bratianu. Te volitve so važne s stališča zunanje politike, ker kažejo, kako se romunska politika orientira napram ententi in Jugoslaviji. Iz FCcmcJa. Odhajanje nemških vojakov ▼ Rusijo. CURIH, 13. (S.) Iz Berolina poročajo: Večinec Wolf, član narodne skupščine, je podal predsedniku Ebertu odprto pismo, v katerem poroča, da e odšlo v noči od 29. na 30. oktobra 2000 nemT Ikih vojakov iz Tilsita v Rusijo. Njihov poveljnik ;e izpregovoril ob odhodu naslednje besede: »Zapuščamo nemško zemljo, a se povrnemo v nekoliko tednih v očiščeno Nernčijol« Čete so pele pesem »Dcutschland uber alles«. Vojaki so imeli ludi avtomobile v strojnicami. Za 6. decembra je bil določen prihod drugih 1000 mož. Wolf navaja priče in zahteva pojasnila. Mirovna konferenca. Mednarodna konferenca za rešitev še nerešenih vprašan'. LONDON, 13. (S.) Lloyd George je javil, ^a je bilo določeno, da se v kratkem sestane mednarodna konferenca, v kateri bodo morali zastopniki zavezniških in pridruženih vlasti rešiti razna vprašanja, za katera ni mogla mirovna konferenca najti končnove-Ijavne rešitve. Med temi vprašanji je tudi rusko vprašanje. Odgovor vrhovnega sveta na zadnjo romunsko noto. PARIZ, 13. (S.) Vrhovni svet je odobril besedilo pisma, ki se pošlje Lersnerju, načelniku nemške delegacije, glede občinskih volitev v Gorenji Šleziji. Svet smatra te volitve za neveljavne. Nato je proučeval vrhovni svet odgovor, ki se ima dati na zadnjo noto romunske vlade. Zavezniške vlasti so sklenile zahtevati na najodločnejši način odgovor na vsa vprašanja, ki jih je stavil vrhovni svet v zadnji noti. Romunski vladi bo dovoljen rok enega meseca, da izporoci svoj odgovor. Romunija odobri mirovno pogodbo. PARIZ, 13. S. »La Presse de Pariz« pravi, da sta poslala Antonescu in general Coanda vrhovnemu svetu brzojavko romunske vlade od 6. novembra, katera je došla v Pariz 12. novembra; 'brzojavka naznanja, da se je Ro-nunija odločila odobriti saintgermainsko pogodbo v celoti brez pridržkov glede člena o zaščiti manjšin. Romunija zahteva samo, Taj se izvrše ti členi v sporazumu in na prijateljski način. Ker ni mogel vrhovni svet ešiti predpoldne teh vprašanj, sta sprejela Dopoldne Clemenceau in Frowe Coando in Antonesca. Jugoslavija podpiše mirovno pogodbo, čim se reši vprašanje brodovja. PARIZ, 12. Preden se je razpustila seja vrhovnega sveta,*je naznanil angleški odposlanec, da so jugoslovanski delegati izjavili, da so pripravljeni Zgradil sem si lepo hišo. Domači mi niso 'obri, nimajo srca zame. In tako sem, moj Bog, sam kot drevo sredi javnega polja. Samo, da bi bilo temu enkrat konec, ker mi je čakanje že pretežko.« »Glej ga no, dečka,« je rekel Gubec, »težko mu je čakati. Vidiš gal Kje ti je brada? Sedi na klop in poslušaj me!« Gjuro je sedel ozlovoljen, a -za njim Gnbec. Ujec je povesil glavo, položil pesti na koleni in je govoril mladeniču mirno: »Še si res golobrad, ali dovršil si osemnajsto leto in ne kaplja ti več mleko iz ust. Ko je tvoji pokojni materi, moji sestri, bilo u-mreti, me je poklicala k postelji in mi rekla: »Brati Moji računi gredo h kraju, treba se je seliti s tega sveta. Na prsiih kakor da mi leži kamen, hudo je, prehudo. Bogu hvala, ko ni drugačef Brat v imenu božjem te prosim. Po meni ostaja edtnec Gjuro; očetove oči so se stisnile že davno, sedaj se stisnejo tudi materine. Ne bo nikogar, ki bi skrbel in pazil nanj. Je v hiši domačih, je rodbina, a ker gre mojemu sinu po sorodstvu polovica, mislijo slabo zanj, govore alabo in slabo bodo delali zanj, ak bo prilike za to. Bodi mu ti oče in mati. Pazi na tega dečka, ker moje kosti ne bi našle počitka v grabu, ako bi to podpisati saintgermainsko pogodbo, čim se reši vprašanje brodovja. Znano je, da se ne bo mogla vršiti ceremonija podpisa mirovne pogodbe z Bolgarijo pred 18. novembra, ker ni mogoče, da bi prispeli bolgarski delegati prej. — Iz ameriškega vira se je danes zjutraj zagotavljalo, da sta sklenili ameriška in angleška delegacija odpotovati 1. decembra; toda tudi če se je ta sklep faktično sklenil, se doznava iz zanesljivih krogov, da se še ni uradno naznanil vrhovnemu svetu. Na vsak način vztrajajo italijanski in francoski delegati odločno na svojem stališču in se upirajo odgoditvi konference Iz fr3ncile. Vprašanje Sadoulove kandidature. PARIZ, 12 Sadoul je vedno na dnevnem redu. Za njega se je zavzela Zveza človeških pravic, ki je predložila vladi izjavo", v kateri ne brani idej in vedenja na smrt obsojenega Sadoula, pač pa temelje pravice in enakopravnosti, ki so bili kršeni na očividen način. Zveza se čudi, da je bil Sadoul, ki je bil obtožen že meseca oktobra, pozvan pred vojno sodišče Šele na podlagi naredbe iz meseca oktobra 1919., ko je bil že določen za kandidata v zakonodajnih volitvah. Razun tega navaja slučaj, da je bil obsojenec blokiran v Rusiji ter da mu je bilo nemogoče vrniti se pred sodnike v pravem Času. Zveza se boji, da se ni vlada nikakor ozirala na izgovore, ki so jih predložili obojenčevi sorodniki in prijatelji, in da so mu hoteli z naglo obsodbo odvzeti v polnem volilnem boju vse njegove državljanske in politične pravice in v slučaju potrebe celo razveljaviti volitve. Zato ovaja politični manever, nedostojen za vlado, ki bi morala predvsem dati zgled spoštovanja napram pravičnosti. Z druge strani pravi »Humanitč« sklicujoč se na pogodbo politične volilne pravice generalnega zborničnega tajnika, gospoda Pierrea, da se sme stotnik Sadoul brez vsake ovire izvoliti, ker ima edinole zbornica pravico, da določa o izvoljivosti kandidata, ne pa komisija, ki ima nalogo, da vodi volitve. Ta komisija more samo proglasiti kandidata za izvoljenega, ako ima leta število glasov, predpisano po zakonu. Imeniki, ki nosijo Sodou-lovo ime, bodo registrirani; potem pade naloga na zbornico, da se izjavi o veljavnosti volitve. Iz £ng!ijs. Pogovor Lloyd Georgea s Poincarčjcm. LONDON, 13. (S.) Prvi minister Lloyd George, kateri se ni mogel udeležiti banketa v francoskem poslaništvu in ni bil prisoten pri Poiucarejevem odhodu v Glasgow, je imel v torek zvečer s predsednikom republike dolg pogovor v palači Pru-ckinghaw; temu pogovoru se pripisuje precejšnja važnost. Preiskava v uradih lista »Daily Airona«. DUBLIN, 13. (S.) Včeraj je izvršila policija preiskavo v uradih lista »Daily Airona«. tJilo je aretiranih 9 oseb, med temi trije člani parlamenta. Aretiranci so bili danes obsojeni na dva meseca zapora, ker so bili člani nekega prepovedanega društva. Iz Amerika« Razprava o mirovni pogodbi v ameriškem senatu. WASHINGTON, 13. (S.) Opozicijonalci v senatu imajo baje namen zavleči razpravo o mirovni pogodbi do konca sedanjega kongresovega zasedanja. Zahteva za zaključitev, katero hočejo demokrati pospešiti, bi omejevala čas za govor vsakega govornika na eno uro, zahteva pa ni še bila predložena predsedniku senata. Mnogo republikancev je izjavilo, da bodo glasovali v prid za-ključitvi. Napake zaveznikov. PARIZ, 13. (S.) »New York Herald« poroča, da je senator Lodge podal naslednje izjave: Mi smo obljubili, da bomo pomagali nemočnim državam; ta pogodba ne drži obljub, ki smo jih storili Poljski, da ji namreč damo izhod na morje, in Franciji, da se ji prisodi levi breg ob Renu. Veliko napako smo zakrivili v reškem vprašanju. Zadnja napaka pa je bila ta, da se je odvzela Tra-cija Grčiji. _ Tittonijevo poročilo kralju o reškem vprašanju. RIM, 12- Č. Titoni, ki je včeraj odpotoval iz Pariza, se je med svojim potovanjem ustavil v San Rossoru. Ministra za zunanje zadeve je sprejel kralj, kateremu je Tittoni podal' podrobno poročilo o položaju pogajanj za rešitev reškega vprašanja. Izpoziniije prihajal Dnevna literatura o reškem vprašanju se gro-madi nadalje. Vse italijansko časopisje razpravlja o njem v člankih, dopisih, brzojavkah. Sosebno tc zadnje dni kakor da hočejo listi kar prehitevati dete zašlo na slabo. Prisezi mi, da bo to tvoja skrb in misel — prisezi mi in mirno umrem. Prisegel sem ji in ona se je obrnila in zaspala za vedno. In kar sem obljubil, sem držal trdno. Hranil sem te in branil pred tujci in rodbino v tvoji hiši. »Ste, ujec, in hvala vam za to.« »Vidiš torej, Gjuro, da ti dobro hočem? Zato mi zaupaj! Zate misliva vedno jaz in tvoja stari mati, moja mati. Bil bi te tudi vzel v svojo hišo, ali ti si svobodnjak, jaz pa sem kmet. Mogli bi pokmetiti tudi tebe. In bolje je, da si na svoji zemlji. Saj sem ti rekel, da so tvoji zadrugarji gladili na tvojo dedščino. Nekaj se ti je zakadilo v glavi — srce ti je vzljubilo Jurkovo Jano. Siromašna je. Nič zato. Poštena je in vredna. Zadrugarji da se poganjajo za bogato. Jaz sem rekel: Svobodno pojdi po Jano, ker nekatera dekleta hranijo bogastvo v mošnji, druga v srcu. Ali, vse o pravem času, sinko moj! Veruj mi, meni ni zastonj zrastla brada. Porodnica se najde hitro, ali gospodarstvu je treba močnih lakti, da se ne poruši sleme. Premlada sta, ona petnajst, ti osemnajst. Ona bi Se mleko pila, ne pa, da bi je drugi pili od nje. PoČakajta še nekolikol« (Dalje.) drug drugega, kdo prinese več informacij: bodi iz vladnih krogov v Rimu, bodi s konference v Parizu, bodi iz tabora D'Annunzijevega na Reki. Slej ko prej imajo vse te »informacije« — to se razume — refren: italijanstvo Reke, volja Reča-nov, neoporečna pravica Italije. A vendar je opažati neko razliko med poprej in sedaj. Intonacija je druga. Zdelo bi se, da so vsaj nekateri italijanski listi začeli vsaj nekoliko računati s trdimi dejstvi, ali, kakor pravi »II Resto del Carlino«: novimi dejstvi! Ne zveni več iz njih edino le vele-pesem o neodklonljivih aspiracijah v vsem kompleksu jadranskega vprašanja, o trdni volji za uresničenje vseh teh aspiracij prav do zadnje pi-čice, pa bilo tudi — ako bo potrebno — v na-sprotstvu z vsem ostalim svetom. Vsaj tu pa tam se oglaša izpoznanje, da treba računati tudi z dejstvi, da ni smeti slušati samo srca in svojih lastnih želja, ampak ludi glas računajoče pameti. Ravno včeraj smo posneli po turinski »Stampi« tak svarilen glas, odklanjajoč domnevo, da bi Italija mogla uresničiti svoje zahteve, če se osami od ostalega sveta. To da bi bilo pogubno, ker ta ostali svet bi obstajal in snoval in odločeval dalje — brez Italije! Edina pot, ki jo more hoditi Italija, da je — sodelovanje na konferenci! Sodelovanje pa pomenja z neodklonljivo logiko: modro računanje z voljo in — močjo drugih!! Blažen si v lepih sanjah. Ali, kako ti je potem, ko si se vzdramil in si zopet postavljen v kruto realnost, ko vidiš, da so bile le — sanje! Grenko razočaranje za sanjača! Kakor rečeno: tako izpoznanje je začelo svitati v glavah onkraj Jadrana. »II Resto del Carlino« — ki je bil do nedavno med najglasnejšimi v lepih sanjah —- je začel sedaj govoriti o »Fatti nuovi per Fiume«. Pravi n. pr.: »Čas je dozorel mnoge situacije in je dovedel mnoge može do zavesti lastne odgovornosti: do zavesti, da treba postopati s hladnostjo. V resničnosti se pojavjajo znatne izpremembe nemale važnosti.« Nato beleži z zadovoljstvom, da so se po zaslugi Tittonija zbližala naziranja med Italijo in Ameriko, da bi moglo priti do kakega sporazuma, do skupne akcije, četudi vsak po svoji posebni poti! Mi pa mislimo, da ni v Italiji pametnega človeka, ki bi si domneval, da bi v dosego takega sporazuma bila le Amerika tista, ki naj bi odjen-javala! Pa saj pravi tudi »I Resto del Carino«, da morajo vodini krogi na Reki spraviti svoj cilj v soglasje s ciljem drugih! Na podlagi svojih informacij — pravi bolonjski list — mremo zagotoviti, da, čin prizadevanja za sporazum med Italijo in Ameriko ne bi uspela, reSko vprašanje postane mednarodno! Je tako. Mari pa treba še le razlagati, da mednarodna pot reševanja mora biti neizogibno drugačna, nego bi bila v slučaju, da bi reško vprašanje reševala Italija sama kot svoje notranje vprašanje?! Temu iz-poznanju daje izraza tudi »Carlino«, ko piše: »Vsakdo razume pomembnost te transformacije, ki izključuje skrajne rešitve!« Bolonjski list pa je napravil še korak dalje: zadnje še, da je začel premagovati dobri zmisel! Z ene strani da so odpravljeni najbolj viharni elementi in je s tem odpravljena nevarnost bolestnega reševanja, nevarnost pustolovstev, ki bi bila tragična in škodljiva italijanskemu imenu v inozemstvu! Z druge strani pa da so izvestne trde besede tistih, ki so predstavljali Italijo pred tujci, služile le kot zastor za čut, da treba rešiti italijanstvo Reke, ko pa je dana gotovost, da bi moglo to — in v tem je moreči dvom — spraviti v nevarnost italijanstvo ... Italije! Tega da ne morejo želeti tudi najbolj razvneti Rečani! Jasno posvarilo je to na naslov vroče-krvnežev: glas izpoznavanja! »Resto del Carlino« pove celo še več: zavzem-lje se za direkten sporazum med Italijani in Jugoslovani — za misel, ki so jo doslej odklanjali a neizprosno odločnostjo. Bivša zastopnika na konferenci Orlando in Sonnino sta se izogibala celo vsakega osebnega občevanja z jugoslovanskimi delegati! Išče se pot — pravi rečeni list — za direkten sporazum z Jugoslovani ter dostavlja, da se morajo le veseliti na tem tisti, ki so se doslej brezuspešno zavzemali za tak sporazum, ker so jim križale delo akcije in manifestacije najskrajnejših skupin. Sedaj pa da se celo D Annunzio nahaja v tej smeri. Drugo vprašanje pa da^ je, ali so se izbrali pravi posredovalci; ali ne morda ljudje, ki v svoji minulosti niso dali dovolj jamstev za simpatije do Slovanov sploh in jadranskih fie posebej?! Morda pa da so celo med reškimi dobrovoljci dobri elementi (!!!). ki bi bili v tem zmislu Jugoslovanom ljubši! » In čujte! Čujte! »II Resto del Carlino« piše brez bojazni, da bi ga kdo križal radi tega: >In na koncu konca bi bila taka rešitev najnaravnejša! Upornosti nekaterih naših skupin in trdovratnosti Jugoslovanov da je pripisati, da so se na Jadranu, do katerega imajo le Italijani in Slovani pravico, mogle nariniti druge zahteve in drugi interesi! Ko se dva prepirata med seboj, uživa tretji (misli anglosaksonske kapitaliste), kar ni ne pravično, n« naravno! Je-li je še čas, da se ubere druga pot? I* List se nadeja, da je! Še ne dolgo temu bi bili v Italiji pribijali na križ I vsakogar, ki bi si upal tako pisati. Mi pa smo govorili tako od nekdaj: Jadran pripada Italijanom in Slovanom — samo treba to pravico, to posesl prav razdeliti in pravično opredeliti obojestranski t interesno sfero — tako, da se obojestranski inte^ resi ne bodo križali, marveč izpopolnjeVali medsebojno. Gospoda v Italiji naj nam oproste, če pravimo: da smo bili na naši strani modreji, smo-trenejši in dalekoglednejši politiki Na njihovi strani se morajo sedaj trkati na prsa: hodili smo zgre* šene potil Da zaključimo! Iz pojavov v italijanskih listih — »Štampa«, »II Resto del Carlino« — se dajejo ugotoviti nastopna dejstva: 1. odrekajo se misli, da bi Italija sama mogla rešiti reško vprašanje; 2. to se reši mednarodnim potom; 3. Italija mora. sodelovati in obenem iskati sporazuma z Jugoslovani! Izpoznanje prihajal Počasi, korakoma, ali — prihaja! Pri tem pa je veliko vprašanje: bo-Ii Tittoni na višini edino pravega izpoznavanja?! « sta*, lift* Trst«, (faw 14. iftf. * MMaAiHKM fiiinjt h Mmtoi. Budimpeštanski poročevalec praSkfcgu lista Prager TagblatU je imel razgovor z eno vodilnih osebnosti madžarske monarhistične struje. ki se [€ ravnokar povrnila iz 8*ice. Ta oseba se je izrazila: Če bivši cesar Kare! pride zopet na prestol. do česar ima najboljio nado, se mora pred vsem zahvaliti prizadevanjem svoje tašče, ki razvija neverjetno delavnost v tem zmislu.« Roka v rohi injo deluje princ Windi*cligraetz, katerega tajnik se je nedavno mudil na Dunaju in v Budimpešti. Monarhistično gibanje je napredovalo. Prizadevanja, da pridejo Habsburžani zopet na prestol, so se približala uresničenju, ker se je težiSče propagandnega delovanja preložilo v Budimpešto. Madžarski list »Nemzeti Ujsseg« javlja, da je komitatsko zborovanje v starem kraljevem mestu Cslrogonu. stari rezidcnci «v. Štefana; pozvalo hudirapeštansko vlado, naj skrbi za to. da bo Ogrska na mirovnih pogajanjih ficgirala kot kraljestvo in da bo kot lako sprejeta v Zvezo narodov. Danes ni menda več nobenega dvoma na tem, da so eksponenti Habsburžanov za vzpostavitev monarhije na Madžarskem na delu z vso vnemo in ne brez nad. Seveda je vse odvisno od tega, na kako stališče se postavijo ententne vlasti napram tem prizadevanjem? Francoska in Anglija baje ne bi mnogo nasprotovali. Ali Italija — kr.j poreče Italija, ako pridejo zopet v sedlo tisti, katerih zrušitev smatra Italija kot največjo svojo pridobitev te vojne?! Pa 5e na neko okolnost bi hoteli opozoriti tu, ker je res velezanimivo in zna-Hiino za tisto kričavo bahaštvo bivših madžarskih oligarhov. Kdo se ne spominja, kako so vedno hromeli proti skupnosti (kolikor je je še bi!o) z avstrijsko polovico monarhije, proti Dunaju, pioti dunajski dvorni kamarili in za popolno osamosvo-jenje nekdanje ogrske polovice, češ: ta bo mogla uspevati in se razvijati le tedaj, ko se gospodarski in vojaški popolnoma osamosvoji in loči iz dunajskih spon. In sedaj? Sedaj pričakujejo pomoči in rešitve od istih Habsburžar.ov!! Ti naj jim pomo-rejo zopet do — prejšnje oligarhične moči! In zahotelo bi se jim celo konfederacije, nekake sveze, z vzhodnoevropskimi malimi državami, vštevši Nemško Avstrijo, kar bi bilo le drugačna označba za načrt Francozov glede ustanovitve podonavske konfederacije. No, o tem izpregovo-rrmo nekoliko posebej. 1'dStl. NaSim sodeželasom! V Hal ji so začeli odkrito govoriti o potrebi sporazuma z našim narodom. Odkrito so začeli govoriti razsodnejši ljudje o tej potrebi, ker ob Jadranu da imajo le Slovani in Italijani pravo domaćinova: da Jadran spada le tam in vam. dragi sodeželani italijanske narodnosti! Pozdravljajoč te, za sedaj še le bolj redke pojave, prosimo sodeželane, naj razmišljajo sedaj o tistih izbruhih sovraštva do našega naroda, o tistih napadih na slovanska imetja in celo na naprave, ki služijo — kulturi! Ne doižimo vseh naših sodeželanov. Saj vemo, da so mnogi obsojali tiste vandalizme. Ali je tako, da senca ne pada samo na poedine krivce, marveč na skupnost. Na treznih in razsodnih elementih ired našimi sodeželani je, da nastopijo proti činom, ki zagrajajo pot do tistega cilja, po katerem so začeli stremeti prosvetljeni duhovi v njihovem narodu, do cilja, ki ijm ga je označal tudi njihov veliki Giuseppe Mazzini: pot do sporazuma, do mirnega soživljenja, ki bi bilo v blaginjo za — obojne. Življenje ▼ svobodni državi. Pregovor pravi; več velja unca pameti, nego sto litrov moči! Več velja znanje, nego-li imetje. Da smo bili v velikem neznanju, to nam pravi zgodovinar, kajti osem stoletij smo bili sužnji, sluge tujincev, hlapci, in nazivali so nas z nalsramotnejšim imenom. Ko smo bolje izpretfledali in se osvestili, je dobil naš rod svojo svobodo, milo domovino. Še mu bo cvela sreča, akc bo pamet svojo oltril s modrimi knjigami in novinami. Se je neznanja v našem narodu, 5e jih je v nekaterih predelih, ki ne znajo čitati. In ker še ni dovolj prosvete in nauka, čuješ take neslane in neumne besede, da se zgražaš t začudenju. Ko je bila proglašena država Hrvatov, Srbov in Slovencev, so mislili nekateri, da mora biti vse tako, kakor ljudstvo hoče; to je: da bo mogel vsakdo delati kar bo hotel. Dogajali so se slučaji napadov na privatno imetje. A zakaj to? Radi neznanja! Nekateri menijo: ker se ima vršiti le volja ljudstva, treba vprašati vsakogar, kakega ministra, kakega poglavarja, kakega sodnika, kakega župnika, kakega orožnika ali financarja, kaj želi? Nič da se ne sme zgoditi brez ljudstva! Počasi. bratje! Ni vse tako kakor mislijo plitve glave. V vsaki državi vsega sveta je dano narodu na voljo, da voli svoje zastopnike. Ti zastopniki v zbornici krojijo zakone, urejujejo državo, imenujejo upravitelja. Kralj, ali predsednik republike le podpisujeta, kar so sklenili zastopniki. Kdo bi -utc'nil vprašati: kaj pa smo pridobili potemtakem? Smo tam, kjer smo bili poprej! Zopet ni tako. Narod je pridobil najprej svojo lastno domovino. vladarja svoje krvi — svoje upravitelje. V tej domovini ne bo nasilja, ne hinavstva, ne preganjanj — ker bo narodu dano na svobodo, da sam, brez pritiska in krivice, voli svoje zastopnike. Na narodu samem bo torej, da si bo izbiral prave castopnike. Kakšni bodo zastopniki po volji ljudstva, taki bodo zakoni, taka bo država, taka bo njegova prihodnja sreča, ali pa -— nesreča. In še nekaj. N^rod naj si ne tolmači krivo pojma svobodne države: nasilja ne sme biti, pač pa mora biti _ red. Brez reda ni pravega, zadovoljivega življenja! In ako naj bo tako življenje, se mera zavedati vsakdo, da je tudi na svobodi poleg pravic _ dolžnost! Kdor hoče srečno uživati svobodo, jo mora prav razumevati! Luč svobode mu ae sme omamljati očesa in pameti! Pokažite se zrele za uživanje svobode, pa bo vse prav in dobro! Rok za naznanitev skladiič - gorljivih tekočin. Civilni komisarijat odreja, da zapade rok za naznanitev skladišč lahko vnetljivih tekočin dne 30. novembra 1919. V teku tega roka se morajo predložiti vložnemu uradu civilnega komisarijata za Trst in okolico, v ulici 30. oV*«V'-ra 7. naznanitve, opreniljvr.«. „ m;ai aaviuua.i:i in z odobril-nimi navedbami in z odbri'nim dekretom. Kršitelji te naredbe zapadejo kazni, ki jo določa točka 7 v odloku cd 30. ok'.obra 1919. Martinov večer, ki ga priredi ženska podružnica CMD, se radi nepričakovanih zaprek ne bo vršil v soboto, 15. t. m., temveč ▼ soboto, 22, t. ca. Upamo tedaj, da nas naše rodoljubno občinstvo poleti drage soboto « obilnem Hevtiu. Vte tam pa, ki se imeli namen kaj darovati nt tmffet. pco-simo, da nam ostanejo naklonjeni ki pošljejo da* rila za drugo soboto gospe dr. Rfbifevi, uL Valdi- rivo ti IV. Program obeta biti najzanimivejši, da bo dobro izveden nam pa jamčijo izvajalci, gčna. Mezgečeva, g. Šimenc, g. BratuŽ in g. Požar, in ne v najmanjši meri ruska plesalca Tatjuika in Aleksij Vladimirov. — Preskrbljeno bo pa tudi za prozaične želodce, ker poleg dobrega prigrizka se bo dobila tako dobra kapljica kakor se gotovo nikjer drug j o ne dobi. Slovensko gledališče. V nedeljo, 16, t. m., točno ob 15.30, se uprizori zadnjič v sezoni krasno uspela Srindbvrgova tridej-nska drama "Pelikan*, ki je pri včerajšnji ponovitvi dosegla zopet popoln uspeh. To predstavo pripoiočamo prav toplo posebno našim okoličanom in vsem onim, ki si jo žele videti Še enkrat. — Zvečer točno ob 20 se tudi zadnjič v sezoni uprizori veleefektna burka v treh dejanjih »Nadzornik spalnih vozov«, ki je toliko pri premijeri kakor pri reprizi povzročila pri občinstvu obilo veselja in smeha. V glavuih ulo-gah nastopijo g. Sila, laži-nadzornik, gdč. Mezgečeva, g.a Silova in g. Požar. Vstopnice so v pred-prodaji pri gledališki blagajni v Narodnem domu. Eojanski »Sokol'. Redna telovadba začne prihodnji teden in s^ccr za člane ob sredah in sobotah od 19'30 do 21, za članice ob torkih in petkih od 19 do 20. — Odbor. Martinov večer pri Sv. Jakobu. V nedeljo popoldne se torej »opet odpre dvorana »Del. kons. društva« prosveti in zabavi. Šentjakobski pevski zbor s solisti in solistinjami nastopi vnovič pod vodstvom g. prof. Mirka, Skupina »Viktor Par-maa zaigra par krasnih narodnih komadov; nato se bo vršilo srečkanje za dobro pitano gos in komur bo sreča mila, si bo lahko malo »-privezal« svoj želodček z njeno pečenko. Da ne bo primankovalo vino in dober prigrizek se že samoobsebi razume, saj bodo imele gce. pevke v bufetu vsega na razpolago. Ta prijetna domača zabava se prične ob 18 ter bo trajala do polnoči. Šentjakobski pevski zbor je prepričan, da bo dvorana polna našega zabave željnega občinstva. Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, predpol-dne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti serije 144 od št. 7201 do št. 7900, popoldne pa že zapadli, ncdragoccni predmeti, sprejeti meseca februarja 1919. Umor v SCezIrsi. Vojak ubil 16letnega mladeniča. Zadnjo nedeljo se je pripetil v Kozini zelo tragičen dogodek: Pijan vojak je ubil z bodalom nedolžnega vaškega fanta Andreja Ponikvana. V kolikor nam je dosedaj znano, se je zgodilo tako-le: Neki vojak, Santo Minutel, star 23 let, dodc-ijen 1. stotniji 11. pahotnega polka ,sc je v nedeljo grozno napil in razgrajal po vasi. Hodil je po raznih hišah in povsod upil in se obnašal na tak način, da so vsi vaSčani, ki so ga videli, že slutili, da ne bo stvar dobro izpadla. Drugi vojaki so se le pomehovali. češ, pijano je revče. Stopil je v stanovanje Fani Bergcrjeve: ljudje, ki so bili v hiši, pa so ga kmalu spravili na lep način skozi vrala. Ko je stopil na cesto, je zopet vzkipela jeza v njem; začel je kričati in krenil proti Vendi-čevi hiši. Tu je povpraševal po Josipu Vendiču, staremu 26 let. kateri ni bil baš njegov najboljši prijatelj. Vendič se mu ni pokazal in odšel iz hiše. Minutel pa je udaril s pestjo ob Sipo in jo razbil; pri tem se je ranil v roko. Zelo vznemirjen, s krvavečo roko in od krvi umazanim obrazom, je šel v Sinkovičevo gostilno, kjer so imeli ples. V takem stanu, razkačen kakor divja zver je stopil med plesalce, ki so ga začudeno gledali. Neki desetnik Sibelli. ki je videl krvavega vojaka, je vzel puško, da bi ga branil, misleč, da so ga ranili va-ščani v kakšnem poboju. Nenadoma pa je udaril nekdo Sibellija s kolcem po glavi, nakar je leta nezavesten padel na tla. Med tem časom pa je Minutel že zopet izginil iz gostilne in mahal z bodalom v roki proti stanovanju Ponikvarjeve družine. V kuhinji so bili mati z dvema hčerkama in sin Andrej, star 16 let; ko so zagledali divjega, pijanega vojaka so vsi zbežali čez dvorišče v hlev. Minutel pa jih je videl in tekel k vratom, katera je našel zaprta. Butnil je z vso silo vanje ter jih ulomil. Mati in ena hčerka sta zbežali iz hleva skezi okno; druga hčerka pa se je stisnila v groznem strahu v neki kot. Andrej pa je stal pri nekem vozu in prestrašeno gledal vojaka ,ki je v hipu planil kakor zbesnel na njega in mu porinil bodalo naravnost v srce. Ubogi Andrej je zaječal in se zgrudil mrtev na tla. Žalibog so prihiteli drugi vojaki, ki so ga hoteli pomiriti šele potem, ko je izvršil pijani vojak grozen čin. Šel je nato mirno žnjlmi, ki so ga spremili v etapno bolnišnico, ker je imel precejšnjo rano na desni roki. Tudi Sibellija so prinesli v v bolnišnico. _ Materi vdovi in hčerkam pa izrekamo ob tej priliki svoje najskrenejše sožalje za izgubo sina, ki je bil edina opora pri hi5i. Pijan angleški vojak. Včeraj okoli 22 je napadel neki pijani angleški vojak 2 italijanska vojaka na trgu Sv. Ivana. Udaril je Salvatorja de Silvestro, parkrat z nožem v levo roko, ki mu jo je le lahko ranil; nato je vzel drugemu kolo iz rok ia se hotel odpeljati. V tem času pa se je približal pijanemu Angležu orožnik ,ki mu je nastavil revolver, nakar je Anglež vrnil kolo italijanskemu vojaku. — Orožnik ga je peljal na orožniško postajo pri Sv. Ivanu ,kjer je Anglež sladko zaspal. Ranjen vojak pa je dobil potrebne pomoči na reSilni postaji. Roko mu jc zdrobilo. Peter Cigoj, šofer pri Dreh-erjevi tovarni, stanujoč na Vrdeli 477, se je včeraj vračal s svojim avtomobilom iz Tržiča v Trst. Med potoma se mu je niolor nekoliko pokvaril. Cigoj je avtomobil ustavil in začel popravljati stroj. Hotel je vzeti z levo roko neki vijak iz motorja, ki je deloval: k nesreči pa mu je prišla leva roka med 2 kolesi, ki sta mu jo zdrobili. Izgubil je 4 prste. Z drugim avtomobilom so ga pripeljali v me*tno bolnišnico, kjer je bil sprejet v 10. oddelku. Poizkuien samoumor- Včeraj okoli 15'30 so na-ile nekatere žene Adriano Selenati, staro 19 let, v njeni sobi, ko se je zvijale t> postelji v navi-deano grenih bolečinah. Pribitel je tudi njen zaročenec. kateremu je s prva trdila, da ima k nočne želodčne bolečine, poeneje pa mu fe vendar priznala, da fe izpila precejšnjo količino jodove tinkture, ker se jc hotela rešiti svojih večletnih želodčnih bolečin. Poklicali so tflefonično tako! zdravnika rešilne postaje, kateri fe bil kmalu na Selenatijevem stanovanju; izpral ji je želodec in injeciral dozo apomorfine; Selenati je sedaj izven nevarnosti. Slaba kupčija. Pred nekoliko dnevi je zmankalo iz vojaškega skladišča št. 3 pri Sv. Soboti mnogo usnja za podplate, v skupni vrednosti 42.000 lir. Včeraj so se dogovrili trije možakarji, ki so imeli shranjeno precejšnjo množino usnja v skladišču gostilničarja Ivana Caucicha, stanujočegu v ulici Malcanton 12, z nekim gosgedom za vse blago. Gospod, ki jc bil policijski agent, je prišel potem S svojimi ljudmi v to-prod.ua-lcr izkOučerii. Ul. Fabio Severo št. 52. od 10-16. 4334 SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih ceniti urar, nI. Manzoni 17, vr. 2. prUt. 4332, KROJAČN1CA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-iačnica v Trstu. 3367 1ŽČE*. ie učitelj ali ■učiteijica za poučevanje dijakov v slovenskem jeziku. Naslov: L"l. Com-merctale 9, IV. desno. Martinčič. IŠČE se služkinja) za domača dela pri slovenski druiini. ki i>i imela potnp^enja z nedoraslim otrokom. Naslov: Zidar MiiiaeL Sv. M. Magd. Zgornja (CarnoanelJc) št. 69*. zraven kolodvora pri Sv. Ani. 433S KROJAĆNICA RupniK Fr. oL Geppa 10 L. sj pr- poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 JEDILNA SOBA, moderna, se proda. Ul. Sv. Frančiška št. 53, vr. 5, od 14 naprej. 434S HIŠA, hlev za živino in shramba za vozove, 1000 sežnjev zemljišča, se proda radi selilve. Cena 30.000 lir. Kavarna Commcrcio. Kaučič. 434«) ZohozdrtronišSff MM ulica Chlozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od lo —17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se dovoljuje manj Imovitim slojem olajšava v plačilu- — Najugodnejše cene. Dr. F. TsirsburSirti MARIO HORO, tehnični vodja. p Stiaj za širaija in vrzanj-a pa*! mmSki uzmi \ ^ Seidel & Nsumann In si »Singer4 Gast & Gasser „ , Tvrd k a ustanov! jen 1. 197? Begata zatuga vseh potrebščin. n ufPf,*n P^IIHAS Mehaiucn . delavnica za vsako riiHiltLALU BLUllHn popravljanja. Trst, ul. Campanile 1*J| Društvo „Ljudski ofler^v Tntu vabi na PREDAVANJE ki bo tmi li bjmIi 2G. v zelen! dvorani Oel. dama. Predaval bo IVAN REGF.NT o predmetu: Kristus in Marx Tem potom opozarjamo, da je knjižnica odprta vsako sredo zvečer in nedeljo od 10-12. Urad je odprt vsaki dan. Cenjeni inserentf, kateri nam pošiljaj'o oglase z dežele, naj nam oproste, Če Je oglas šele 10-15 dni pozneje objavlfen, ker temu nismo krivi mi, ampr.k neurejene poštne razmere. tudi, da se oglasi plačajo anteopatno. ZOBOZDRAVNIK . H RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Ercz&oižstao Mmi irx paranje h oetni zo^!t w f B Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. ] JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lainičar — Ajdovščina.--J SLOGA DR l!f ZL3TAH1NE::: na veliko izbero »e vdobi pri A. POVH v Trstu ftjj j TRO GARLBALUI (ItARRlEifAt 3. iM TKI ZOBJE H n je v Ajdovščini ob cesti hiša z 9t»ml prostori; v pritličju se nahaja kuhinja >n 3 sobe, v I. nadstr. pa 5 sob. Pri hiši ie dvorišče, 200 m2 sadnesra vrta in 1500 ur travnika in polja. Za prasnila oglasiti se v pisarni od v. Dr. Jos. Ferfoija v Trst« uL Fiizi št. 17, I. nadstr. t in brez čel ust", zlnte krone in tudi obrobkl VIŠJEM TUSCHER^^VS TkST, ul 30. oktobra (ex Caser uaii J, u Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. trlne miU UfflfO in razgt (Muči) trte .Montscola*. Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov: Doftor Domonlca Oorigo Mamano (UdlRe) Vidam iHsši Ji 8 popolna fino izdelana kavarniška oprava in več mebliranih sob. Preprodajalci izključeni. Povprašati ie o Opatiji (Istra) Oilla ScMttar._ m*- Jifij »■!■! ■ ^ mm Kistiladja prlsk^ - brinjevca - - in - O tropinovk Um & PLESHIČAR - Trst lastno dlstlladla Skeđsiti JL 10- . Urad v mestu: uL Danizetti 5 (vogal nI. S. Francescs) i SMtfe varmonttia najfinejše vrsis \ in drugiii likerjev. — Transito: prosta luka. — | MIRIMABANKfi Deln. glav. K 30,X».0K), Re«rv« Centrali: T^If fia Čini di Himni) 5 - Kil L M\ § Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. »Cotjr. Ljiljana, Metković, >pitiji Sp it. SlbenU ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v buifiao stro« spaijj«:« p^ Sprejema vloge aa hranilne knjižice proti uft\ Htni n .re-stiin v bancogiro-F'ometu proti 3»A» letiin o-brestlm. t^a odpovei navezane zneahWi (iiin Jajiittrj. Blagajna posluje od 9.30—12^0 in 1 4.30-1« j .„t^m*. -trrifr^ Tfnfcr.i IščEM učitelj* u italijanščino. Cen j, ponudbe pod i »Takoj« na ins. odd. Edinosti. 4350 i Prijatelj drasi, zakai si tako žalosten ? — Še vprašaš me ? Saj vendar veš, da sem izgubil edinega sina v vojni.... — Vem in te obžalujem. — A ne veš vsega: nimam niti ene njegove slike; edino, ki sem jo imel, sem izgubil — Kje se je slikal? — V Trstu, v ulici Acquedotto Št. 27. — Torej opogumi se: fotografični atelje v ulici ACC|Uedotf-ŠL 27 shranjuje vse negative. Pojdi tja in imel boš sliko tvojega ranjkega sina in tudi povečano, če hočeš. Tako je tudi bilo. Od tistega dne ni raztuženi oče več toliko žaiuvu« po svojem smu.