ŠTEVILKA L f:T O XUV, 30. NOVEMBER 2011 CENA 1.58 EUR FIS Svetovni pokal smučarskih skokih za ženske naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Na Okrešlju zgorefa koča Gorske reševalne službe Celje zaradi napake na električni napeljavi STRAN Z novo cesto skozi Bočno do večje varnosti za prebivalce in udeležence v prometu STRAN 7 BENCINSKI SERVIS W&s LETUŠ Oglasi I 2 Savinjske novice št. 48, 30. november 2012 Iz vsebine: Tema tedna: Za prehrano šolskih otrok v naši dolini je (še) dobro poskrbljeno Mozirje: Kaj se dogaja z načrtovano gradnjo Mozirski biseri?............................ Tretja stran .5 SSGZ: Direktor še nadalje Kotnik, med podpredsedniki tudi Gorjup......................6 Slovenska ženska zveza pri SLS: Soodločanje žensk v politiki je njihova pravica in dolžnost............................7 Občina Gornji Grad: Škoda po poplavah zelo velika..........................8 Zavod za gozdove: Po novem le tri krajevne enote v Območni enoti Nazarje........................8 Konferenca kakovosti v Velenju: Odpadna embalaža in komunalni odpadki med monopolom in trgom...............9 Mozirje: Poplava krivec za selitev podjetnikov..............9 Dan slovenske hrane: Poseben poudarek domači hrani...................13 Prehrana - bolj pomemben element življenjskega sloga, kot si mislimo Med številnimi spremembami v šolskem sistemu, ki so bile uvedene v tem letu, je tudi drugačen način subvencioniranja šolske prehrane. Le-ta naj bi prinesel pravičnejšo razporeditev finančnih obveznosti, kar pomeni, da naj bi bil naklonjen socialno šibkejšim družinam, a pri nas se tovrstne poštene namere zelo rade »sfižijo« in zdi se, da je temu tako tudi v tem primeru. Šolsko ministrstvo zato že pripravlja spremembe zakonodaje. Prehrana sodi med najpomembnejše elemente življenjskega sloga vsakega posameznika. S tem področjem sem se temeljito seznanil v sklopu priprave zaključne naloge na podiplomskem študiju na Fakulteti za management, ko sem raziskoval življenjski slog in izgorelost podjetnikov. Ugotovil sem, da večina podjetnikov v Sloveniji dnevno ne zaužije priporočenih pet obrokov hrane, vključno z zajtrkom. Analiza raziskave, v kateri je sodelovalo 1.276 anketirancev, je pokazala, da podjetniki, ki kažejo znake izgorelosti, v povprečju redkeje uživajo glavne obroke - zajtrk, kosilo, večerjo - kot podjetniki, ki jih ne obravnavamo kot izgorele. Ugotovil sem tudi, da podjetniki, ki kažejo znake izgore-losti, v povprečju manj redno malicajo kot podjetniki, ki ne kažejo izrazitih znakov izgorelosti. Stopnja izgorelosti podjetnikov, ki bolj redno zajtrkujejo, malicajo in kosijo, je v povprečju nižja kot pri podjetnikih, ki omenjene obroke uživajo manj redno. Na drugi strani se je izkazalo, da je stopnja izgorelosti podjetnikov, ki uživajo priložnostne obroke (praviloma nezdrave prigrizke), na primer pri gledanju televizije, v povprečju višja kot pri podjetnikih, ki tovrstnih obrokov ne uživajo. Zavedati sem moramo, da posameznik oblikuje svoj življenjski slog pod vplivom življenjskih razmer in izkušenj že od zgodnjega otroštva dalje. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, sodijo obnašanje staršev, družinske razmere, izobraževanje, zdravstveno varstvo in ostali socialni ter okoljski dejavniki. Prav zato je tako pomembno, kakšen režim prehranjevanja zagotavljamo, tako doma kot v šoli, našim najmlajšim, saj je zelo verjetno, da bodo slednji z zdravju naklonjenimi ali zdravju škodljivimi prehranjevalnimi navadami nadaljevali, tudi ko odrastejo. Saj se še spomnimo: kar se Janezek nauči ... 4 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 48, 30. november 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , . ____ , -r Savinjske novice št. 48, 30. november 2012 3 Tema tedna SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE Za prehrano šolskih otrok v naši dolini je (še) dobro poskrbljeno V letošnjem šolskem letu je prišlo do sprememb na področju subvencioniranja šolske prehrane, saj nihče več nima splošne subvencije za malico, ki je še lani veljala za vse šolarje. Za starše, ki jim subvencija (še) ni bila priznana, je malica po novem v celoti plačljiva. Posledično je precej staršev v finančni stiski, v medijih lahko dnevno spremljamo pretresljive zgodbe o lačnih otrocih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zato že pripravlja spremembo zakonodaje, ki naj bi »nahranila« lačne šolarje. Kako se s problematiko spoprijemajo zgornjesavinjske šole? So tudi naši otroci lačni do poznega popoldneva? NOVA (BOLJŠA) ZAKONODAJA ČEZ MESEC DNI? Na ministrstvu zagotavljajo, da je v osnovnih šolah delež učencev, prijavljenih na malico, v primerjavi z lanskim šolskim letom, nespremenjen. Za osem odstotkov je po njihovih podatkih upadel delež učencev, ki so upravičeni do subvencionirane malice, do subvencije za kosilo pa je v tem šolskem letu upravičenih 1,3 odstotka učencev. Lani je s pomočjo subvencije v šoli kosilo 1,6 odstotka vseh šolarjev. Ker je zgodb o lačnih šolarjih preveč tudi za pristojna ministrstva in vlado, na ministrstvu za izobraževanje pripravljajo predloge sprememb višine cenzusov za subvencionirano prehrano. Do nove zakonodaje bo treba počakati mesec dni. Da ne bodo čakali, pa so se odločili v poslanski skupini Socialnih demokratov in so dopolnitve zakona o šolski prehrani že vložili v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku. SUBVENCIJ ZA KOSILA MALO ALI NIČ Slovenske šole so v skladu z zakonodajo dolžne zagotoviti učencem vsakodnevne obroke prehrane. Pri tem je malica obvezen obrok, ki bi ga naj zaužili vsi učenci. V Zgornji Savinjski dolini deluje šest osnovnih šol s podružnicami, ki jih skupaj obiskuje okoli 1.400 otrok. Glede na to, da stopnja zaposlenosti tudi v naši dolini ni najvišja, je pričakovati, da vsaj nekaj učencev šolske dopoldneve, ki z vsemi šolskimi obveznostmi lahko trajajo tudi do 15. ure in dlje, preživlja lačnih. Na OŠ Gornji Grad ima subvencijo za malico odobreno za okoli 35 odstotkov vseh učencev, subvencijo za kosilo pa od 197 dvanajst učencev. V Nazarjah šolo obiskuje okoli 28 odstotkov Malica je obvezen obrok, ki bi ga naj zaužili vsi učenci. (Foto: Tatiana Golob) otrok, katerih starši so že dobili odobreno subvencijo za malico. Za kosila pa, po besedah ravnateljice Vesne Lešnik, po do sedaj znanih podatkih nihče od staršev ni dobil subvencije. Na Rečici ob Savinji ima subvencionirano prehrano do sedaj okoli četrtina učencev, v Mozirju ima subvencionirano malico 26 odstotkov učencev, subvencije za kosilo nima nihče, v preteklih letih je bilo do nje upravičenih od dva do tri odstotke učencev. POMAGAJO ŠOLSKI SKLADI IN DONATORJI V zgornjesavinjskih šolah poskušajo po svojih močeh pomagati družinam v hudi finančni stiski. Učencem iz teh družin plačujejo šolsko prehrano s pomočjo šolskih skladov, v katerih se zbirajo donatorska sredstva. V občinah, kjer vsako leto uspešno izvajajo akcijo Rdečega križa Slovenije Drobtinica, si šole tudi s temi sredstvi zelo pomagajo. V OŠ Gornji Grad imajo po besedah ravnateljice Lilijane Bele poleg tega zadnja leta zelo spodbuden primer celoletne donacije prehrane Lilijana Bele, ravnateljica OŠ Gornji Grad: »Populistična izjava o lačnih otrocih je res prisotna v javnosti, menim pa, da je vendarle malce napihnjena. Dovolj žalostno je že, da se je s spremembo prejšnjega subvencioniranja šolske prehrane sesul že vzpostavljeni sistem, ki morda res ni bil »pošten« - sedaj pa je še slabše! Več kot preveč žalostno je tudi, da se v tem času in v tem delu sveta govori o lakoti oziroma da se le-ta sploh pojavlja. Razmislek o morebitnih lačnih otrocih v šoli se lahko konča ali pa začne tudi pri tem, da imamo nekatere starše, ki za lastne »nepotrebne« razvade zapravijo na dan veliko več, kot stane otrokova malica v šoli. Otrokom za »pri-boljške« iz trgovine namenijo nekateri starši dnevno več, kot stane otrokovo kosilo v šoli, ti priboljški pa so nezdrav nadomestek za toplo kosilo. Doma naučen oziroma privzgojen odnos do hrane pri nekaterih učencih je izjemno neprimeren, poleg tega so prisotne izjave, kako je šolska hrana »zanič«. Iz nekaterih razredov po malici prinesejo nazaj v kuhinjo komaj kaj manj malice, kot so jo dobili, in včasih v takem stanju, da jo moramo enostavno zavreči. Nekateri učenci, predvsem na višji stopnji, bi pojedli več, kot pojedo, če bi ne bili v nemilosti nekaterih sošolcev, ki do hrane nimajo pravega odnosa in s svojim vedenjem vplivajo na vrstnike ter jih odvračajo od normalnega zauživanja šolske prehrane. Zavedati se je potrebno tudi, da je delovni čas na šoli, torej trajanje pouka za učence, predpisan in traja toliko, kot predvideva predmetnik. Torej so starši seznanjeni, kako dolgo je otrok v šoli in morajo vedeti, kako bodo poskrbeli za njegovo prehrano. Izjeme se učenci - vozači, kjer so razlogi še drugi in je za otroke dobro, kadar najdemo skupni dogovor o šolski prehrani zanje. Žal pa imamo tudi (pre)več staršev, ki šolske prehrane ne plačujejo redno, šele z izterjavo pridemo do poplačila, pri tem pa sploh niso socialno ogroženi.« 1344 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Tema tedna, Aktualno s strani krajevnega podjetnika in namenskih nakazil posameznikov preko Rdečega križa za prehrano točno določenega otroka. V Nazarjah imajo vpeljana tako imenovana »gratis« kosila za najbolj ogrožene učence. Tudi na OŠ Rečica ob Savinji imajo zelo uspešen šolski sklad, ki s pomočjo donatorjev ter z organizacijo različnih prireditev zbira sredstva za pomoč socialno ogroženim otrokom. Kot pravi tamkajšnji ravnatelj Peter Podgoršek, je sklad na voljo tudi za pomoč pri plačilu šolske prehrane, vendar tovrstnih vlog v letošnjem letu še niso prejeli. Probleme s plačilom individualno rešujejo tudi na OŠ Mozirje, otrokom v stiski ponudijo mo- žnost plačila prehrane iz šolskega sklada. Kot zagotavlja ravnateljica Andreja Hramec, kljub neplačanim položnicam noben otrok ne ostane brez šolske malice. ODMETAVANJA HRANE V ZGORNJESAVINJSKIH ŠOLAH NI V slovenski javnosti krožijo zgodbe o šolski hrani, ki ostane neporabljena in jo šole zaradi strahu pred očitki staršev, ki prehrano plačujejo, rajši zavržejo, kot pa razdelijo med učence. Kot zagotavljajo ravnatelji zgornjesavinjskih šol, se na njihovih šolah to ne dogaja. Lešnikova pravi, da v OŠ Nazarje hrano, ki ostane neporabljena, ponudijo otrokom, ki se v šoli zaradi različnih obveznosti zadržujejo dalj časa. Za učence, ki so v podaljšanem bivanju, kuharice vedno pripravijo kruh in sadje, ki ostane od malice ali kosila. Zelo malo oziroma skoraj nič hrane ne odvržejo. Tudi na šoli na Rečici je neporabljena malica tekom delovnega časa kuhinje v jedilnici na voljo vsem učencem. Podgoršek zagotavlja, da so vsem učencem, ne samo tistim v podaljšanem bivanju, vseskozi na voljo tudi sadje in napitki. Tudi v Gornjem Gradu hrane nikoli ne zavržejo, ampak jo razdelijo v vrtec in oddelke podaljšanega bivanja, kjer otroci ostajajo tudi do 15. ure ali celo dlje. Tatiana Golob IZBOR MLADI MENEDŽER LETA Med finalisti tudi Boštjan Gorjup Po poročanju časnika Finance so znani finalisti za naziv mladi menedžer leta 2012. Med tremi kandidati je tudi Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH Hišnih aparatih Nazarje. Komisija je izbrala še Jureta Tomca, direktorja Baby centra, in Romana Žnidariča, predsednika uprave Cetisa. ML OOZ MOZIRJE Kopušar še ostaja sekretar Po izvolitvi sekretarja Območne obrtno-podje-tniške zbornice Mozirje Janka Kopušarja za župana občine Šmartno ob Paki le-ta zaenkrat še ostaja na zbornici. Kopušar, ki je kot podžupan vodil občino v času do nadomestnih volitev, bo obe funkciji, tako župansko kot omenjeno na območni zbornici, opravljal do februarja, nato pa se bo posvetil izključno županovanju. Na območni zbornici bodo začasno sklenili pogodbo z osebo, katero bo Kopušar v tem času vpeljal v delo in ga bo kasneje nadomestila na njegovem delovnem mestu. ŠS PODJETJE PANATOP D.O.O. Trgovina v Nazarjah bo ponovno odprta Močne poplave v Nazarjah so prizadele tudi poslovni objekt podjetja Panatop, v katerem je med drugim picerija Izoles. Tam je bila tudi trgovina - Tuševa franšiza samostojne podjetnice Natalije Peternel, ki je potem zaprla vrata. Pe-ternelova ne bo imela več trgovine v Nazarjah. Kot smo izvedeli v Panatopu, bo živilska trgovina vendarle ponovno odprta, kdo bo najemnik, pa je po njihovem še prezgodaj govoriti. ML MOZIRSKI BISERI SE VEDNO LE NA TABLI Kaj se dogaja z načrtovano gradnjo v Mozirju? Tabla, ki nekaj višje od upravne stavbe v Mozirju vabi interesente k nakupu stanovanj na elitni lokaciji, stoji že dolgo, o elitnih stanovanjih pa še vedno ni ne duha ne sluha. Na svoji spletni strani investitor Mozirskih biserov podjetje Probit iz Slovenskih Konjic kupce obvešča o pridobitvi gradbenega dovoljenja in nameravanem začetku gradnje v letošnjem marcu. Dobre pol leta po nameravanem pričetku gradnje parcela še vedno ostaja prazna in stroji še ne brnijo, kljub temu da naj bi bila več kot polovica stanovanj v prvi od treh stavb že rezerviranih. Kako dolgo bo še tako, ne ve niti predsednik upravnega odbora podjetja Probit mag. Vlado Gobec. »V omenjeni projekt smo doslej vložili 900.000 evrov, ki za nas sedaj predstavljajo mrtev kapital. Na žalost od bank ne dobimo sredstev, s katerimi bi financirali nadaljevanje projekta,« je omenil Gobec in hkrati dodal, da nekatere banke sploh ne financirajo nobenega nepremičninskega projekta. Gradnja Mo-zirskih biserov naj bi potekala v treh etapah, prva stavba naj bi imela 21 stanovanj, od tega so že imeli rezerviranih 16, a glede na to, da gradnja zamuja, Gobec ne ve, koliko teh interesentov je sploh še pripravljenih za nakup stanovanja. Ker zaenkrat na kreditiranje bank ne morejo računati, so se dogovarjali tudi z gradbinci, da bi šli skupaj v partnerski projekt, a tudi gradbincev, ki bi si takšen finančni zalogaj lahko privoščili, niso našli. »Trudimo se, da bi našli rešitev za ta projekt, a konkretno ne moremo napovedati, kdaj bo do gradnje prišlo,« je zaključil Gobec. Štefka Sem Mozirski biseri so zaenkrat žrtev bančnega kreditnega krča. (Foto: Štefka Sem) 16 Savinjske novice št. 48, 30. november 2012 I Gospodarstvo SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Direktor še nadalje Kotnik, med podpredsedniki tudi Gorjup S prvo sejo v novem mandatu je upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) gostoval v nedavno oblikovanem Razvojnem centru energija (RCE) v Velenju. Podpisali so pogodbo o pridruženem članstvu centra zbornici. Odbor je potrdil predlog predsednice in potrdil imenovanje direktorja in podpredsednikov. Projekt Naučimo se smučati je na seji predstavil njegov pobudnik Jožef Kavtič-nik, ljubenski župan Franjo Naraločnik pa je prisotne seznanil s pripravami na tekmo v svetovnem pokalu smučarskih skokov za ženske na Ljubnem ob Savinji. IMENOVANI ORGANI Kot je predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer uvodoma povedala, si svojega dela ne more predstavljati brez podpore direktorja zbornice. To funkcijo je do sedaj odlično opravljal mag. Franci Kotnik, zato predlaga, da ga odbor imenuje za direktorja še za en mandat. Kot podpredsednike je predlagala Boštjana Gorju-pa iz BSH Hišnih aparatov Nazarje, Uršulo Menih Dokl iz Gorenja in dr. Vladimirja Malenkovica iz Premogovnika Velenje. Pripomnila je, da je predlagano vodstvo sestavljeno tako, da pokriva veliko in malo gospodarstvo, obe dolini pa tudi različna področja dejavnosti. Predloge je odbor soglasno potrdil. RAZVOJNI CENTER ENERGIJA -PRILOŽNOST ZA REGIJO Direktorica RCE dr. Marta Svetina Veder je prisotnim predstavila po- Spregovorili tudi o preprečevanju poplav Na seji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je predstavnik podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Anton Ploštajner spregovoril o nedavnih poplavah. Te so med drugim prizadele tudi njihovo proizvodnjo in povzročile izpad. Zato je predlagal, da zbornica na vlado naslovi pobudo za pripravo strategije zagotavljanja višje stopnje poplavne var- nosti, saj so bili ukrepi, izvedeni v minulih letih, le parcialni in niso bili, kot kažejo posledice novembrskih poplav, zadostni. Po razpravi so na seji oblikovali stališče, naj SŠGZ omenjeno pobudo na vlado naslovi preko Gospodarske zbornice Slovenije, saj je potrebno problematiko reševati v nacionalnem merilu. Marija Lebar Dr. Cvetka Tinauer (levo) je listino o pridruženem članstvu, ki jo je podpisala dr. Marta Svetina Veder, izročila direktorju mag. Franciju Kotniku. (Foto: Marija Lebar) slanstvo, vizijo in tekočo dejavnost centra energije. Ta ima 15 družbenikov, med njimi je tudi nazarska Energetika. Možnosti za sodelovanje z različnimi gospodarskimi subjekti in raziskovalnimi institucijami je veliko. Poudarila je, da center predstavlja razvojno priložnost za celotno regijo, saj se vključuje v različne strokovne mreže. V novembru so v sodelovanju s SŠGZ pripravili obravnavo predloga slovenske industrijske politike. Imeli so kar nekaj konkretnih pobud in predlogov, ki so jih posredovali gospodarskemu ministrstvu. Prav tako skupaj z zbornico bodo drugo leto pripravili simpozij o energetski dejavnosti. Svetina Ve-drova je nato podpisala pogodbo o pridruženem članstvu SŠGZ. PODPORA UČENJU SMUČANJA Projekt Naučimo se smučati je v naši dolini že poznan. Pričeli so ga pred sedmimi leti na nekaterih šolah v Zgornji Savinjski in nato še v Šaleški dolini. Nekdanji ravnatelj Osnovne šole Nazarje in sedanji poslanec v državnem zboru Jožef Kavtičnik je povedal: »Gre za brezplačno dejavnost, ki je namenjena otrokom petih razredov osnovne šole, ki se na Golteh učijo veščin smučanja. Tako organizirana dejavnost prinaša številne koristi. Otroci so telesno aktivni, kasneje se smučanju pridružijo tudi številni starši in spoznajo prednosti in lepote gibanja v naravi, spo- znajo lokalno smučišče in njegove prednosti.« Da so šolarji, ki imajo v dneh, ko smučajo, tudi pouk, bolj dejavni tudi v šoli, bolj disciplinirani in bolj dojemljivi za učenje, je potrdila tudi ravnateljica šoštanjske osnovne šole mag. Majda Zaveršnik Puc. Predstavitev je bila namenjena zbiranju sponzorskih sredstev, prisotni predstavniki gospodarstva pa so bili nad zamislijo navdušeni in so projektu obljubili podporo. ŽENSKA TEKMA V SKOKIH 2013 Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno, je povedal, da je zbornica že lani nudila podporo in sodelovala pri obveščanju svojih članic glede dogajanja okoli tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki jo je gostilo Ljubno ob Savinji. Kot je razložil, bo letošnja tekma presežek lanske, saj so se ženski smučarski skoki v domači kot svetovni javnosti še bolj uveljavili. Prav tako sta Ljubno in tamkajšnji Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC požela številne pohvale glede izvedbe tekme. Povabil je vse udeležence seje, da pridejo spodbujat tekmovalke. Predstavil je še številne priložnosti za promocijo in oglaševanje, saj dogajanje prenaša tudi televizija. Dr. Tinauerjeva je pri tem podčrtala možnost srečanj s poslovnimi partnerji ob robu športnega dogajanja. Marija Lebar 1346 Savinjske novice št. 47, 23. november 2012 Iz občin, Politika OTVORITEV REKONSTRUIRANE CESTE SKOZI BOČNO Večja varnost za udeležence v prometu V torek, 20. novembra, je potekala otvoritev rekonstruirane ceste skozi Bočno, za katero sta bila govornika mnenja, da bo bistveno vplivala na večjo varnost prebivalcev in udeležencev v prometu. Trak so prerezali gornjegrajski župan Stanko Ogradi, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik. Poleg številnih krajanov Bočne in drugih občanov se je dogodka udeležila nazarska županja Majda Podkrižnik, lučki župan Ciril Rosc, predstavniki projektanta, izvajalca del in nadzorne službe. Ogradi je v govoru omenil: »Priprava projektne dokumentacije in izvedba projekta je bila vse prej kot enostavna. Strnjeno vaško naselje, razne uskladitve med strankami, pogojevanja in zahtevna gradbena dela so terjala veliko energije pred zaključkom projekta. Bočna je s tem projektom pridobila novo sodobno urejeno voz- Trak so prerezali gornjegrajski župan Stanko Ogradi, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko (v sredini) in podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik (levo). (Foto: Štefka Sem) išče, nov most preko Bočnice, v nistrstvo za infrastrukturo in pro- določenem delu regulacijo Bočni-ce, odvodnjavanje meteornih voda, pločnik, avtobusni postajališči in javno razsvetljavo. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 482 tisoč evrov. Od tega je bil delež Občine Gornji Grad dobrih 139 tisoč evrov, ostalo je financiralo Mi- stor, Direkcija RS za ceste.« Vsem sodelujočim v projektu se je Ogradi zahvalil za sodelovanje, uporabnikom pa zaželel varno vožnjo. Mag. Ficko je dejal, da je vedno vesel vsakega najmanjšega obnovljenega dela ceste. »Vsaka posodobitev je pomembna z vidika prometne varnosti, kar so zelo lepo opisali tudi bočki šolarji v pesmi Bočka cesta. Odsek si je zaslužil rekonstrukcijo z ureditvijo pločnikov, javno razsvetljavo in avtobusnim postajališčem. Cesta bo prebivalcem ob upoštevanju vseh prometnih predpisov nudila maksimalno varnost.« Omenil je tudi zelo dobro sodelovanje z gornjegrajsko občino in nekatere odprte projekte v Zgornji Savinjski dolini, med tema sta najpomembnejša obvoznica Gornji Grad in obvoznica Luče. Na direkciji za ceste se zavedajo pomembnosti teh dveh projektov, kot vsi pa se soočajo s pomanjkanjem financ, je povedal Ficko. Otvoritev so s prepevanjem popestrili šolarji podružnične osnovne šole Bočna in člani Moškega pevskega zbora Bočna. Po uradnem delu je cesto blagoslovil župnik Ivan Šelih, nato pa je za vse udeležence sledila pogostitev. Štefka Sem SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS Soodločanje žensk v politiki je njihova pravica in dolžnost Regionalni odbor Slovenske ženske zveze Zgornje Savinjske doline pri Slovenski ljudski stranki je v petek, 16. novembra, v Gornjem Gradu pripravil redni letni zbor svojih članic. Srečanja so se udeležile tudi članice odbora ženske zveze na nacionalni ravni, regijski koordinator stranke Andrej Preseč-nik ter podpredsednik državnega zbora in poslanec Jakob Preseč-nik. V drugem delu srečanja je bilo pripravljeno predavanje dr. Karla Gržana. Poročilo o delu preteklega obdobja je predstavila dosedanja predsednica Mateja Brlec Suhodolnik. Izpostavila je dilemo današnje ženske, ki kot mati in žena nadaljuje tradicijo svojih prednic, a kot sodobna ženska gradi poklicno kariero, hkrati pa sodeluje tudi v širšem družbenem življenju. Soodločanje v politiki je njena pravica in dolžnost, le dodajanje ženskega lahko uravnoteži naše družbeno življenje. Kljub Mateja Brlec Suhodolnik (desno) je izpostavila dilemo današnje ženske, ki kot mati in žena nadaljuje tradicijo svojih prednic, a kot sodobna ženska gradi poklicno kariero. (Foto: Marija Lebar) temu v tukajšnjem odboru ni politi-čark, članice se predvsem ukvarjajo z dobrodelno dejavnostjo. Med drugim vsako leto obiščejo center starejših v Gornjem Gradu, več let zapored pa so organizirale prireditev Ljudje odprtih src. Njihova predstavnica v odboru na nacionalnem nivoju Branka Ermenc je predstavila delovanje te skupine, ki se je v sodelovanju s tukajšnjim odborom večkrat mudila tudi v naši dolini. Med drugim so obiskale in obdarovale materinski dom v Mozirju. Spregovorili so tudi gostje, poslanec Jakob Presečnik je prisotne seznanil z najaktualnejšimi dogajanji tako v strankarskih vrstah kot v samem parlamentu. Sledila je razrešnica dosedanjemu odboru in volitve novih predstavnic. Te bodo na konstitutivni seji izmed sebe izvolile predsednico za prihodnje mandatno obdobje. Vsi so z zanimanjem prisluhnili modrim besedam dr. Gržana, ki je dejal, da je v naši politiki prav gotovo potrebno povečati vpliv žensk. »Pa ne takih, ki so pomožače-ne, temveč pravega ženskega principa, ki je protiutež moškemu in ga hkrati dopolnjuje,« je dejal Gržan. Za lep kulturni program je poskrbel solist Jure Bizjak z Ipavčevo pesmijo Slovenec sem. Zapele so še Ljudske pevke Lipa in požele navdušen aplavz. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 1347 Iz občin, Organizacije, Oglasi OBČINA GORNJI GRAD w Škoda po poplavah zelo velika Kot v drugih občinah, ki so jih prizadele novembrske poplave, tudi v občini Gornji Grad pridno popisujejo škodo. Na terenu so štiri komisije, ki bodo verjetno že pred rokom, ki je 5. decembra, oddale popise škode. Prva, groba ocena škode se je delala dva dni po poplavah in je v gornjegrajski občini znašala 3,2 milijona evrov, je povedala direktorica občinske uprave Jožica Rihter. V ta znesek je všteta tudi škoda na rekah in vodotokih, ki pa v popis namenjen Upravi RS za zaščito in reševanje ne spada. Škoda na ostali infrastrukturi tako znaša okrog 1,7 milijona evrov. Poplavljenih je bilo 40 stanovanjskih objektov in 40 gospodarskih poslopij, enemu gospodarskemu poslopju je od- neslo steno. Po grobi oceni je poškodovanih 80 kilometrov lokalnih cest in prav toliko gozdnih, ter štirje kilometri regionalne ceste Gornji Grad-Bočna. Voda je poškodovala kar 15 mostov, največ škode je na mostu v Delcah in Firberjevem mostu v Gornjem Gradu. Skupna ocena škode na vseh mostovih znaša pol milijona evrov. Mostovi so izpodjedeni in poškodovane so nosilne konstrukcije. Sprožilo se je devet plazov, ki ogrožajo lokalne in gozdne ceste, eden celo regionalno cesto. Dva od teh sta večja in merita pol hektarja. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih površinah zaradi nanosov materiala iz vodotokov. Poškodovanih kmetijskih zemljišč je okrog 40 hektarov. Največja škoda je na reki Dreti in petih vodotokih s pritoki v občini. Poškodovane so struge, brežine, vodotoki so utirali nove struge, zaplav-ne pregrade so zapolnjene in bo potrebno vse očistiti, podrti in odnešeni so talni pragovi, podrti in odnešeni so uporni zidovi. Preliminarna ocena te škode je znašala 1,5 milijona. Popisne komisije so po večini že opravile svoje delo. Komisije bodo ovrednotile popise po ceniku Uprave RS za zaščito in reševanje in šele ko bodo vsi podatki vneseni v računalniški sistem AJDA, bodo znani podatki, koliko škode bo priznane, koliko bodo dobile občine za odpravljanje posledic in predvsem od kod, saj je državna blagajna precej prazna. Štefka Sem NOVA SISTEMIZACIJA NA ZAVODU ZA GOZDOVE SLOVENIJE Po novem le tri krajevne enote v OE Nazarje Zaradi krize se javnim zavodom zmanjšuje višina sredstev za delovanje, med temi je tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V letošnjem letu so bili prisiljeni še bolj zategniti pas, čeprav so zelo racionalno delali že doslej, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik. Gozdarji se po terenu že sedaj vozijo na lastne stroške, kako bo prihodnje leto, ko bo sredstev za delovanje službe še manj, Breznik ne ve. Zaradi varčevanja je bila v ZGS letos sprejeta tudi nova sistemizacija, ki uvaja nekaj sprememb pri organizacijski strukturi zavoda. TRI KRAJEVNE ENOTE Nazarsko območno enoto ZGS je doslej sestavljalo pet krajevnih enot (KE), to so Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje in Šoštanj, in 20 revirjev. Po novi sistemizaciji bodo v OE Nazarje le tri krajevne enote in 19 revirjev (eden manj bo v KE Šoštanj). Lučka enota, ki obsega tudi Solčavsko, je edina, ki je ostala nespremenjena, vodja je ostala Alja Žunter. KE Gornji Grad in Ljubno bosta po novem združeni, sedež bo v Gornjem Gradu, vodja pa bo Damijan Jevšnik. Prav tako sta se združili KE Nazarje in Šoštanj, vodja bo Aleš Ocvirk, ki je doslej vodil šoštanjsko enoto, sedež bo v Šoštanju. V Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji bosta odslej le revirni pisarni. »Ker smo bili že doslej zelo racionalno organizirani, vodje krajevnih enot so imeli tudi svoje revirje, z novo organiziranostjo ne bo velikih prihrankov. Sprememb v kadrovski zasedbi je malo. Kjer so spremembe, jim lastniki gozdov ponavadi nasprotujejo. To dokazuje, da revirni gozdarji večinoma dobro sodelujejo z lastniki gozdov. Ker so naši revirni gozdarji za delo v gozdovih in za sodelovanje z lastniki dobro usposobljeni, sem prepričan, da bo delo tudi v priho- dnje tvorno in uspešno,« je omenil Breznik in dodal, da jih prihodnje leto s spremembo zakona o gozdovih ponovno čakajo večje organizacijske spremembe, zato bodo te, sedaj uvedene, le kratkotrajne. Upati je, da bo tudi novi zakon o gozdovih ohranil dobro organiziranost gozdarske terenske službe. REZULTATI DOBREGA DELA Gozdarji so trenutno zelo zaposleni s popisovanjem škode na gozdnih cestah po poplavah, pripravi poročil in planov za prihodnje leto. Ker so po naravi dela predvsem terenski delavci, gozdarje zelo moti naraščajoča birokracija v javnem sektorju, ki je velika ovira njihovemu delu. ZGS je po naravi dejavnosti pretežno gospodarska, ne birokratska firma, katere letni učinek je dodana vrednost gozdov in hlodovine najmanj 40 milijonov evrov (brez upoštevanja »ne-lesnih« vlog gozda). Gozdne površine so se od druge svetovne vojne v slovenskem merilu povečale za 38 odstotkov, lesna zaloga pa je večja za 300 odstotkov. To ni dano samo po sebi, ampak je plod trdega strokovnega dela gozdarjev in lastnikov gozdov, zatrjuje Breznik Slovenski gozdarji imajo v svetu velik ugled, način gospodarjenja z gozdovi pri nas pa na ogled naših gozdov privablja predstavnike številnih držav iz vsega sveta. Pretirano krčenje sredstev lahko gozdarsko službo oslabi do te mere, da ne bo več kos vsem izzivom in nalogam, ki jih gozdarjem nalaga zakonodaja. To pa lahko povzroči posledice, ki se bodo pokazale šele čez desetletja. Gozdarjenje je dolgoročen proizvodnji proces, napake ali koristi se ne pokažejo takoj, ampak na dolgi rok. Tudi rezultati v gozdovih niso plod le ene, ampak več generacij. Hkrati Breznik poziva lastnike gozdov, naj bodo zaradi organizacijskih sprememb razumevajoči, saj zaradi skrčenih materialnih sredstev od- ziv gozdarjev na njihove zahteve ne bo tako hiter kot doslej. ZAPOSLENI OSTAJAJO Število zaposlenih se za enkrat ne bo spreminjalo, saj so že sedaj kadrovsko na minimumu. V zadnjih petih letih niso zaposlovali, upokojitev niso nadomeščali, še pripravnikov več ne sprejemajo, saj ni denarja za njihove plače. Od leta 1994, ko je nastal zavod, do danes se je njihovo število zmanjšalo za 22 odstotkov, obseg dela pa se je zelo povečal, predvsem birokracija, je omenil Breznik, ki upa, da težkemu letu ne bi sledilo še težje, saj dodatnega zmanjšanja sredstev ne bi prenesli brez posledic za gozdove in lastnike gozdov. Štefka Sem TURI STIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI MIKLAVŽEV VEČER ki bo v sredo, S. decembra 2012, ob 17. uri na trgu na Rečici. Miklavževe bone dobile v Vrtcu Retko ob Savinji in v trgovinah ZKZ MERCATOR na Retfci. Malčke čakajo bo g ara darila. 1348 Savinjske novice št. 47, 23. november 2012 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi KONFERENCA KAKOVOSTI SASA REGIJE Odpadna embalaža in komunalni odpadki med monopolom in trgom V organizaciji Društva za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) in Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je v četrtek, 15. novembra, v Velenju potekala vsakoletna konferenca kakovosti. Letošnja je bila namenjena temam s področja ravnanja z odpadno embalažo in komunalnimi odpadki. Ne po naključju, saj ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja s tega področja novo zakonodajo, ki pa javnosti še ni dostopna. Predsednica DKRO mag. Vilma Fece je uvodoma dejala, da je tokratna konferenca dvanajsta po vrsti in je namenjena problematiki sprejemanja nove zakonodaje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki vključno z odpadno embalažo. Uredba naj bi sodila v tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, a dialoga med ustreznimi asociacijami gospodarstva, kot je gospodarska zbornica, in ministrstvom ni. Glede na evropsko uredbo o ravnanju z odpadno embalažo in komunalnimi odpadki je že pred letom in pol potekala javna razprava na to temo. V Velenju je bila lani februarja organizirana konferenca, na kateri so pripravili kar nekaj pripomb, a kot kaže, te v se- Mag. Vilma Fece (levo) je povedala, da je konferenca namenjena problematiki sprejemanja nove zakonodaje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki vključno z odpadno embalažo. (Foto: Marija Lebar) danji pripravi predpisov niso bile kdo ve kako upoštevane. Novi predpisi naj bi omogočali monopolni položaj izvajalcem javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in omejevali dejavnost podjetij, ki se že tradicionalno ukvarjajo z odpadki in imajo dolgoletne uveljavljene dobre prakse. Če se ta predpostavka uresniči, bi to ne bilo razvojno, temveč bi omejilo zbiranje odpadkov gospodarskih družb, kot sta na primer Surovina in Dinos, je bilo rečeno na konferenci. Mateja Mikec iz družbe Interse-roh je izrazila bojazen, da bi se s tako pripravljeno uredbo vzpostavil monopol lokalnih komunalnih podjetij. To bi pomenilo izločitev proste gospodarske pobude, ki je ključna za konkurenčnost in zniževanje stroškov. Dr. Rajko Pirnat je v svojem izvajanju poudaril, da tako naravnana uredba ne bi bila v skladu z evropsko zakonodajo, saj ne preferira tržne dejavnosti. Dejan Zver iz Gorenje Surovina pa je predstavil pogoje, v katerih lahko država za določeno dejavnost opredeli javno službo. Poudaril je, da za področje, ki ga je mogoče urejati na trgu, ne sme biti ustanovljena javna služba z monopolno pravico. Udeleženci so na osnovi razprave ob zaključku sprejeli tudi nekatere zahteve. Z njimi bodo seznanili pripravljavce uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Marija Lebar MOZIRJE Poplave krivec za selitev podjetnikov OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Potrdili investicijski program za čistilno napravo Na dopisni seji je rečiški občinski svet sprejel sklep, s katerim so potrdili investicijski program Centralna čistilna naprava Mozirje. Da bodo o tem sklepali na dopisni seji, so se člani občinskega sveta odločili že na predhodni redni seji, saj do takrat dokumentacija še ni bila pripravljena do te mere, da bi sklep lahko sprejeli. Gre za projekt razširitve zmogljivosti centralne čistilne naprave v Mozirju, ki ga izvajajo občine Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje, ta je nosilka projekta. Kot je povedala direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec, se je dobro na razpis prijaviti na prvi rok, ker bodo morda potrebne še dopolnitve dokumentacije. Vlogi je bilo treba priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in s strani občinskih svetov potrjen investicijski program. Slednji je bil dokončan šele v nadaljevanju, ker do redne seje še ni bilo pridobljenih dovolj podatkov. Marija Lebar Poplave, ki so novembra znova prizadele Zgornjo Savinjsko dolino, niso prizanesle mozirskemu trgu. Tam je potok Trnava poplavil več stavb, med njimi tudi Grabnerje-vo hišo. Voda je zalila pritlične poslovne prostore in povzročila veliko škodo podjetnikom, ki so v njih poslovali. Trgovina Gregor in Turistična agencija (TA) Medea turizem Grabnejevo hišo zato zapuščata. Pritličje v Grabnerjevi hiši je bilo poplavljeno v višini okoli enega metra. Najemniki prostorov, Marjana Omladič z barom Grabenček, Aleksandra Podsedenšek, ki ima v lasti trgovino Gregor, in Helena Žagar, lastnica TA Medea turizem, so iz vode reševali, kar se je dalo, a je nastala škoda kljub temu velika. Prostori so zaradi posledic poplave in prejšnjih vdorov podtalne vode potrebni celovite sanacije, podjetnici Podsedenškova in Žagarjeva sta se zato odločili poiskati nove poslovne prostore. TA Medea turizem se je sredi novembra že preselila v Muzgovo hišo nasproti upravnega centra, kjer za svoje stranke nemoteno posluje naprej. Svoja vrata zapira tudi trgovina Gregor, čeprav Podsedenškova nove prostore še išče. Iz tega razloga v petek, 7. decembra, in soboto, 8. decembra, trgovina Gregor pripravlja totalno razprodajo oblačil in modnih dodatkov, lastnica pa Grabnejevo hišo zapušča v upanju, da bo novo lokacijo za svojo trgovino našla čimprej. TG Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 1349 Gospodarstvo, Oglasi DOMINIK OBLAK, MLADI PREVZEMNIK KMETIJE Sožitje generacij je obetavna naložba za prihodnost Kmetijo Hribrnik v Lepi Njivi je Dominik Oblak prevzel od svojih staršev leta 2006. Z dedovanjem in zakupom je povečal kmetijske površine ter vložil sredstva, pridobljena na razpisih, v posodobitev kmetijskega gospodarstva. Zdaj kmetija omogoča večjo prirejo kakovostnega mleka in varnejše delo. Mladi gospodar namerava še naprej vlagati v razvoj kmetije, katere večina površin leži na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. - Ste radi kmet? Ja (Dominik v smehu). Tisto pa ja. V teh časih že. Za mizarja sem se izučil v Mariboru. Sedem let sem hodil v službo; najprej sem delal v Mizarstvu Kovač, nato sem bil traktorist v KZ Šaleška dolina. Naša kmetija je manjša. Na njej je že četrti rod Oblakov. Kmetijska zemljišča smo z dedovanjem povečali, tako da imamo v lasti dve kmetiji, ki sta veliki 42 hektarjev, od tega je 16 hektarjev travnikov, ostalo pa gozd. Poleg lastnih površin obdelujemo tudi devet hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih imamo v zakupu. Na strmih površinah pasemo telice, ostalo pa pokosimo. Kmetijo sem prevzel pri 25 letih, ko je oče izkoristil možnost zgodnjega upokojevanja kmetov. Opravljam tudi dopolnilno dejavnost: pozimi plužim in posipavam ceste. - Katere vrste pomoči ste bili deležni ob prevzemu kmetije? Prejel sem sredstva, namenjena za pomoč mladim prevzemnikom kmetij. - Pri vas diši po mleku. Zaenkrat oddajamo mleko, in to že od 1973. leta. Imamo sivo-rjavo pasmo krav. Za našo kmetijo se je izkazalo, da je ta pasma najboljša. Delam na selekciji, skrbim za kvali- Dve generaciji družine Oblak, po domače Hribrnik: Barbara in Dominik z Ano in Ajdo (Foto: AG) tetno mleko. Nekaj telic sem kupil od priznanih rejcev, sedaj jih vzre-jam sam. Trenutno je v hlevu 23 krav molznic in 16 telic. Letno oddamo cca 115.000 l mleka. - V Sloveniji je mladih, ki gospodarijo na kmetijah, komaj štiri odstotke. Kako pa živijo tri generacije pod skupno streho? Na kmetiji ne gre drugače. Brez pomoči drug drugega bi veliko teže shajali. - Je vaša kmetija samooskrb-na? Dominik: Doma pridelamo vse razen žita, ogrevamo na drva. Jemo kruh, ki ga peče mama. Barbara, Dominikova žena: Imam nacionalno poklicno kvalifikacijo za peko kruha, testenin in peciva. Tudi v tem vidim v prihodnosti kakšno možnost za dodatni zaslužek. Dominik: Za pridelovanje zelenjave pa ni pravih pogojev, saj brez rastlinjakov skoraj ni možno, to pa je za začetek velika investicija. - Kako pa poskrbite za lastno varnost pri delu? Dominik: Na kmetiji je vse nevarno: v gozdu, hlevu, pri košnji ... Trudimo se, da sami poskrbimo za kar najboljšo varnost pri delu. Kot zahteva zakonodaja, imamo tudi redne preglede strojev in opreme ter opravljeno varstvo pri delu. Seveda pa vse to predstavlja še dodaten strošek za kmetijo. - Ste imeli letos kaj težav zaradi pomanjkanja vode? Dominik: Marca in aprila so nam vodo dovažali gasilci. Potem smo povezali vodovoda z obeh kmetij in zaenkrat rešili problem. Vendar pa vseeno težko čakamo na javni vodovod, ki pa ga ta del Lepe Njive še sedaj nima. Nam je letošnja suša odnesla kar nekaj krme, tako da smo silažno koruzo dokupili. Povišali so se tudi stroški, najbolj so se podražili nafta, zavarovanje in krmila, medtem ko se je odkupna cena mleka znižala. - Pogoji kmetovanja se spreminjajo. Kaj načrtujete za nadaljnji razvoj kmetije? Dominik: Leta 2009 smo zgradi- li hlev. Posodobili smo strojni park. V naslednjih letih nas čaka obnova streh na gospodarskih poslopjih in preureditev starega hleva za teličke, ki so zdaj na drugi kmetiji. To bomo naredili sami, brez sredstev z razpisov. V prvih letih po prevzemu so nam pomagale pri urejanju dokumentacije za prijavo na razpise kmetijske svetovalke. Za urejeno knjigovodstvo pa skrbi moja mama. - Verjetno je poleg mladostne zagnanosti in izkušenosti potrebna za uspešen obstoj kmetije tudi želja po nenehnem izpopolnjevanju znanja. Dominik: Obiščem vse kmetijske sejme, kot so Gornja Radgona, Komenda pa tudi čez mejo. Udeležujem se izobraževanj, ki jih organizira kmetijskosvetovalna služba. Tečaj za motorno žago in varno delo z vitlom sem delal sam. Naročen sem tudi na strokovno revijo Kmetovalec in Kmečki glas. - Delo na kmetiji zahteva, da je vedno nekdo doma. Barbara: Za en teden lahko gremo od doma. Dominik še to ne gre rad. Vedno ga skrbi. (Mladi gospodar se smeje in odkimava.) Ja, je tako. Čim bliže doma gremo, da se lahko vrnemo. Dominik: Na kmetiji je drugačno življenje. Hlev je najvažnejši. Dokler je ata v njem, sem brez skrbi. Andreja Gumzej Savinjske novice št. 47, 23. november 2012 1350 Politika, Šolstvo, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Srečanje skupine slovenskih svetnikov -Bruselj po Bruslju Na pobudo poslanke v Evropskem parlamentu Mojce Kleva so se na Ljubnem ob Savinji srečali občinski svetniki, ki so se v začetku prejšnjega meseca mudili na izobraževanju v Bruslju. Skupina slovenskih občinskih svetnikov - več kot deset jih je bilo - se je takrat seznanjala z delom evropske komisije in s predlogi finančne perspektive za obdobje 2014-2020. Med njimi je bil tudi lju-benski svetnik Paul Orešnik, ki je bil gostitelj tokratnega srečanja. Nekaj od obiskovalcev si je pred delovnim srečanjem ogledalo Flo-sarsko zbirko, pri čemer so se jim pridružili tudi vidni člani območne- ga odbora stranke Socialnih demokratov Mozirje. Zaradi podaljšanega zasedanja v Bruslju se srečanja ni mogla udeležiti Klevova, prišli pa so ostali iz slovenske »ekipe«. Izmenjali so nekatere novejše informacije glede prioritet evropske finančne usmeritve, zlasti glede kmetijske in regionalne politike ter glede možnosti črpanja evropskih sredstev. Informacije bodo posredovali v svoje lokalno okolje. To bo tudi njihovo nadalje poslanstvo, zato so se dogovorili, da bodo osnovali neformalno skupino. Naslednje srečanje bo gostila Idrija. Marija Lebar Del skupine obiskovalcev na ogledu Flosarske zbirke (Foto: Marija Lebar) VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA VELENJE Pozornost kakovostnemu izvajanju študijskih praks V Velenju je sredi novembra potekala delavnica za usposabljanje mentorjev in kandidatov za mentorje za izvajanje študijskih praks. Organizatorka je bila tamkajšnja visoka šola za varstvo okolja, ki se je nedavno preselila v novi objekt Gaudeamus. Namen delavnice, ki je potekala ob podpori evropskega operativnega programa razvoja človeških virov, je dvig ravni kakovosti, konkurenčnosti in odzivnosti visokega šolstva na potrebe trga. Študijski program Varstvo okolja in ekoteh-nologije vključuje velik delež prak- tičnega usposabljanja, zato je zelo pomembno, da je izvedba ustrezna in kakovostna. To študentom daje priložnost, da svoje znanje uporabijo pri konkretnem delu in lahko pridejo v službo že z delovnimi izkušnjami. K sodelovanju so povabili tri predavatelje iz tujine: iz Velike Britanije je prišel Tony Ward, iz Madžarske dr. Agnieszka Kluznik-Töro in iz Avstrije dr. Rudolf Kanzian. Mednarodni strokovnjaki so na delavnici predstavili pomen kompetenc diplomantov za potrebe trga dela. Marija Lebar Turistična agencija Medea turizem v Mozirju - Muzgova hiSa (nasproti picerlje Pr'pek) GSM: 031 305 538 E-pošta: medoa.turizem@gmail.com Pestra ponudba eno in večdnevnih predbožičnih izletov. Silvestrovanja v kateri od svetovnih prestolnic ali pod palmo na peščeni plaži. Še vedno je nekaj prostih mest za decembrske smučarske otvoritve sezone. Smučarski paketi v Sloveniji, Bosni, Avstriji, Italiji, Švici, Franciji,... Na naših policah pa tudi že prve, najugodnejše ponudbe za poletje 2013. Možnost plačila na do 24 obrokov. mm PRED BOŽIČNI DUNrM 22. dccemhcr 2012 Cena: 36,00 € m^r- -V. ' "i , AKCIJA: za prijave do 30.11.2012 ne plačate stroškov prijavnine! Informacije in prijave' 031 30S S3S ali medea .turizem @gmail.com [ V zgodnjih jutranjih urah vožnja do Dunaja. Pri rezidenci Schonbrunn se bomo sprehodili po parku in si ogledali arhitekturo, ki nam bo približala življenje Habsburžanov. Nadaljevanje ogledov v mestnem središču, kjer se vrstijo številne znamenitosti (dvorec Hofburg, Španska jahalna šola, cerkev sv. Štefana,...). Očarale nas bodo številne stojnice na tradicionalnem božičnem sejmu pred mestno hišo in pred božič ni vrvež, ki prav tem času 5e posebej zaznamuje mesto. Turistična agencija Medea turizem obvešča vse svoje stranke« da se selimo na novo Lokacijo^ v Muz.gov» Iiis« (nasproti Upravnega centra, poleg pkerije Pr'pek) v Mozirju. Delovni fas ostaja enak. od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 14.30 do 18. ure. Tel.: 031 305 538, e-pošta: inedea.liirtzemfôgmail.com. 1 jßjm mm ! vam ponujajo Jesenski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. V rubriki Stilski izziv, vam burno vsakili 14 dni predstavili nekoga, ki si je to upal Pod pokroviteljstvom Savinjskih novic bodo za vas skrbeli, se trudili in vam podarili: -frizerka Urška Zorin iz Studia HG Mozirje brezplačno frizuro, - vizažistka Natalija Piankl brezplačni make up, -trgovina BnzarR bon v vrednosti 30 EUR in možnost koriščenja 10 % popusta na oblačila, v katerih se kol model predstavite, -trgovina Ju rcek možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf inja Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo objavljene tudi v Savinjskih novicah. Prijazno vabljenj, da izrežete kuponček, se prijavite in mogoče coste že vi naslednja izžrebana srečnica ali srečnež predstavljen v rubriki Stilski izziv. Izpolnile prijavnica pribite svojo foiog rofijo in vsa skupaj poSljlla na naslov: Saunjske novico. .Savnjskn cesln 4. 3331 Ngzgrja No preobrazbo se lanvo prijavila rodi v Trgovini Bazarrc an v frizerskem salonu HG. NI ruunTi Spadaj podpisani si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v stilskem izzivu. S podpisom dovoljujem javna objavo majih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL,: PODPIS: Priloga: barvna fotografija celotna postava. Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 1351 naši posebneži (2) Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDI O PAVLU IN URŠKI Omenili smo že številne zgodbe, ki so krožile o obeh ciganih v naši dolini, pa še zunaj nje. Tu kaže poudariti, da je le malo njih povsem resničnih, mnoge med njimi so pač v ljudskem spominu različne. Seveda je opaziti pri nekaterih, da so močno pretirane, morda so prav zato bile nadvse priljubljene. POKOP SINA Bilo je leta 1921, ko je družina nekaj časa bivala v Lučah. Pravijo, da je najmlajši sin Diko v kraj prinesel črne koze in sam zaradi te bolezni umrl. Tedaj so se zadrževali na kmetiji Mužič v Strmčkem Vrhu. Pavel je imel prav tega fanta zelo rad in je za njim hudo žaloval. Sam ga je pokopal za »žagrebom«. Na grob je postavil križ iz brezovih vej in nanj napisal: »Tukaj počiva Benedikt Eremita, ki so ga ubile te preklete koze.« DOMAČA GODBA Pavel je igral, kot je med cigani navada. Naučil je sinove in tako so lahko zaigrali za ples. Nekoč, pred drugo svetovno vojno, so pri kmetu Lam-prečniku nad Gornjim Gradom igrali kar štiri dni skupaj, da se je tam nabralo skoraj pol fare ljudi. H KRSTU JE NESEL Pripovedovali so, da je Pavel nekoč nesel novorojenčka h krstu, in to kar v mesarskem cekarju. Med tem, ko je šel po župnika, je cekar obesil na cerkvena vrata. Ko sta prišla v cerkev, da bi otroka krstila, je Pavel opazil, da je novorojenček zmrznil. Pavel je baje, tako pravijo, mirno dejal: »Živega sem prinesel, zdaj pa sem našel crknjenega.« ŠE DRUGIČ H KRSTU Spet enkrat je spet prinesel otroka h krstu. Pa je novorojenček župnika krepko ugriznil v prst. Vse je kazalo, da je napačnega prinesel h krstu. Opravičil se je župniku: »Sem se zmotil, tale tu je lanščak. Bom takoj prinesel ta pravega.« Da mu ni bilo treba iskati botra, je vedno prosil za to uslugo mežnarja. NESPODOBNA GOSTA Nekoč sta Pavel in Urška prenočevala na peči neke kmetije. Zunaj je bilo mrzlo, pa so se ju v hiši usmilili. Zjutraj je bilo, zgodaj pri zajtrku, ko sta cigana opravljala zakonske dolžnosti. Gospodar se je nad njima jezil in menil, da kaj takega že ne spada med uživanjem zajtrka. Pavel pa je mirno rekel: »Ko se pa nisem mogel premasati!« PODOBNA ZGODBA MALO DRUGAČE Kmalu je med ljudmi nastala druga verzija istega dogodka. Med zajtrkom je bilo, kot že omenjeno. Kmet zavpije, »da se to ne šika« in kaj vraga počenjata. Pavel pa mirno odgovori: »Fruška-va.« Verjetno je tako odgovoril, ker ju seveda niso povabili k zajtrku. NEMARNA URŠKA V Dobletini je bilo. Tam sta nekajkrat prenočevala na senu, in to pri neki ugledni družini. Nekoč je morala Urša na veliko potrebo. Zunaj je bilo mrzlo, stranišče pa daleč na dvorišču. Pa je opravila kar blizu tam, kjer sta ležala. Zjutraj je gospodar naložil seno v koš in ga nesel k živini, zraven se je znašlo tisto Urškino ... Kmet se je hudo razburil, vedel pa je, da česa takega Pavel nikoli ne bi napravil. Zavpil je nad njo, ona pa v svoj zagovor: »Ja, drek sem srala.« Kmet je še naprej rentančil: »Seveda Urška, drek si srala, pa kar v živinsko krmo, sram te bodi.« POD KOZOLCEM JE TOPLO Nekoč je družina obeh ciganov prenočevala pod Cirajevim kozolcem. Bilo je pozno jeseni in zunaj je zamrazilo. Ko se je Pavle zjutraj zbudil, je stegnil roko med »latami« na prosto, se obrnil k družini in rekel: »Boga zahvalite, da niste nocoj na fraj. Tisti, ki so nocoj na fraj, so pač reveži.« Lahko bi rekli - tudi neke vrste tolažba. PAVEL KOT SPLAVAR Najel ga je neki trgovec z lesom, znan po tem, da je bil naokoli največji skopuh. Ko sta se skupaj vračala z rajže, sta bila oba lačna. Toda skopuh ni hotel v gostilno, ker bi moral plačati večerjo tudi Pavlu. Pa se je cigan znašel. Enostavno je povabil gospodarja na večerjo in zatrdil, da bo seveda vse plačal. Pavel je naročil obilno večerjo, domala razkošno, kar je skopuhu bilo všeč, tudi pila nista malo ... Kot že običajno, mora vsakdo kdaj na stran. Pavel se je spomnil, da mora na vodo. Ko je šel, je zatrdil: »Le malo počakaj, da odtočim, potem plačam in greva naprej.« Seveda je skopuh zaman čakal Pavla, ta je medtem že prispel domov. Natakar je zahteval od skopuha plačilo, nič ni pomagalo tarnanje, moral je seči po denarju in plačati. To ga je hudo prizadelo, celo pot domov je samo klel in se jezil, ker ga je prebrisan cigan grdo potegnil. Ko sta se srečala, je Pavla okrcal, da je tako ravnal. Ta pa njemu zelo kratko: »Pač, pač, če doslej nisi vedel, kaj je cigan, boš pa odslej.« PAVEL, PREDNJAK NA SPLAVU Skupina flosarjev je bila na rajži po Savinji. Pred Delejevim jezom je Pavel iz neznanih razlogov zapeljal v strugo, drugi pa za njim. Vse se je zabilo in ni bilo malo jeze in preklinjanja. Drugi flosarji so se jezili na Pavla, ki je bil prvi, zakaj vraga je zavozil v strugo, iz katere so morali potem flose z veliko napora vleči nazaj v Savinjo. Končno je Pavel izjavil zelo resno: »Boste vsaj drugič vedeli, da se za ciganom ne hodi!« PAVEL IN ŽUPNIKI Ker je bilo v družini veliko otrok oziroma so se pogosto rojevali, je Pavel rad zahajal k župnikom. Tam je bil navadno pogoščen, saj je tako zanimivo pripovedoval, da je ugajalo celo njim. V Šmartnem ob Paki je bilo, ko je spet najavil župniku, da ima v cekarju otroka za krst. Župnik je naročil, da Pavlu postrežejo. Ko sta tako govorila, se Pavle spomni, da je zunaj mrzlo, otrok pa je pred cerkvenim pragom. Župnik ga je okregal, da tako ravna z novorojenčkom. Res, malček ni prenesle mraza in Pavel je ugotovil, da ima skrčene prstke in potoži župniku: »Škoda, škoda ga je. Kako bi citral, ker ima tako lepo krive prstke.« Tu je treba pripomniti, da so krožile podobne zgodbe z malimi spremembami. Iščemo stare fotografije Mozirski pusti leta 1952. Fotografijo nam je poslala Milena Deleja iz Mozirja. 1352 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Organizacije, Oglasi 2. MEDNARODNI FESTIVAL VEZENJA VELENJE 2012 Razstavljale tudi Zgornjesavinjčanke DAN SLOVENSKE HRANE Kot enega od 24 projektov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, pridruženega partnerskega mesta Velenje, so v Velenju od 9. do 11. novembra izvedli 2. Mednarodni festival vezenja. Organizatorja sta bila Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje (UNI 3) in Muzej Velenje ob podpori mestne občine. Med 60 veziljami iz osmih držav so Slovenijo zastopale s številno udeležbo tudi vezilje iz Zgornje Savinjske doline. Ob zaključku tridnevnega dogajanja v Rdeči dvorani je velenjski podžupan dr. Franc Žerdin povedal, da je bila organizacija, izvedba, ves kulturni program, izdelava in postavitev vezenin delo starejše generacije, plemenitih, v ustvar- še, veliko jih je bilo tudi iz tujine. Vezenine iz osmih držav, iz Francije, ZDA, Nemčije, Madžarske, Srbije, Italije, Hrvaške in Slovenije, so razstavile tudi članice društva Beli vez, vezilje Društva upokojencev Rečica ob Savinji, članice veziljskega krožka Drušlva upokojencev Mozirje ter Marija Štiglic in Veronika Ben-da, keramičarki skupine keramikov Gambatte. Rdeča nit prireditve je bilo tekmovanje za naj vezeno zaveso. Strokovna žirija je med 155 različnimi zavesami izbrala tri najboljše. Poleg opaženega interesa pri razstavnih paviljonih in delavnicah ve-zilj iz Zgornje Savinjske doline so posebno pozornost pritegnile keramične zavese, ki sta jih razstavili tudi Bendova in Štigličeva. Razstava sekcije vezilj iz mozirskega društva upokojencev (Foto: Jože Miklavc) jalno umetnost zazrtih žena. Predstavljeno in videno je visoko ocenila tudi Marija Vrtačnik, predsednica UNI 3, ki je s svojo številno ekipo uspela tudi v kriznem času opraviti na videz nemogoče. Festivala se je udeležilo več kot 2.000 obiskovalcev iz regije in šir- Poseben poudarek domači hrani v vrtcih in šolah Otroke v rečiškem vrtcu so obiskali župan in čebelarji. (Foto: Marija Lebar) Tridnevni festival s predavanji, delavnicami in številnimi kulturno-glasbenimi nastopi so si ogledali tudi predstavniki Evropske prestolnice kulture EPK Maribor 2012 in izrazili visoko oceno organizatorjem ter prireditvi. Jože Miklavc Po šolah in vrtcih Zgornje Savinjske doline so tako kot tudi po vsej Sloveniji v petek, 16. novembra, posvetili posebno pozornost slovenski hrani. Zajtrk šolarjev in vrteških malčkov je bil tokrat sestavljen izključno iz lokalno pridelane hrane. Ob tej priložnosti so otroci ponekod pripravili priredilve z omenjeno vsebino, obiskali so jih čebelarji, pa tudi župani ali predstavniki občin. Tako je bilo tudi v vrtcu na Rečici ob Savinji, kjer so vzgojiteljice za otroke pripravile igrico o medvedu in čebelici in o medu, ki je medvedu pripomogel k boljšemu počutju. Vrtec je obiskal župan Vinko Jeraj, ki se je lahko prepričal, da malčki o medu in čebelarstvu vedo že marsikaj. Predsednik Čebelarskega društva Rečica ob Savinji Jože Ča-sl in član društva Marko Jeraj sta s seboj prinesla različne čebelarske pripomočke in otrokom razložila marsikaj zanimivega o čebelah in njihovih pridelkih. Podobno je bilo tudi po drugod v dolini. Odkar traja akcija zajtrka z medom, so mladi veliko bolj osveščeni o dobrodejnih lastnostih medu in o pomenu uživanja zdrave hrane, še zlasti zajtrka, ki ga otroci z leti radi pričnejo izpuščati iz svojih obrokov. Pobudnica akcije je bila Čebelarska zveza Slovenije, ki je pred leti uvedla akcijo medenega zajtrka, prav tako pa je bila pobudnica Dneva slovenske hrane. Čebelarji, povezani v Čebelarsko zvezo SAŠA, so se akciji pridružili že prvo leto in ves ta čas za zajtrk brezplačno prispevajo med. Čeprav je bila medena letina količinsko izjemno slaba, so slovenski čebelarji podarili za zajtrk okoli 1.500 kg medu. Marija Lebar INTERAKTIVNA PRESTAVA NA PROSTEM w wiv.i (i vbd k d v«i v si !nfgn»»rljt Id prliiUT i iifn ■ i dihiiniiii iBs.u .ill sil ifM 7>4 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 1353 Intervju, Oglasi Mojca Hrženjak je izvršna poslovna direktorica Vodnega mesta Atlantis v ljubljanskem BTC Cityju in namestnica predsednika organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji. Prejemnica letošnjega posebnega priznanja župana občine Ljubno s tamkajšnjim smučarsko-skakalnim klubom sodeluje od leta 2000, z njo pa smo se pogovarjali o pripravah na naslednji tekmi za svetovni pokal, ki bosta na Ljubnem 15. in 16. februarja 2013. -11. in 12. februar 2012 verjetno lahko pojmujemo kot prelomnico v zgodovini smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji, saj ste uspešno organizirali prvi tekmi za svetovni pokal za ženske. Kako ste bili zadovoljni z ocenami funkcionarjev mednarodne smučarske zveze FIS? Strinjam se z oceno, da je šlo za zgodovinsko prelomnico, zato smo še toliko bolj zadovoljni, da smo za organizacijo s strani FIS prejeli zelo visoke ocene. Celotno tekmovanje je potekalo skoraj brezhibno, bilo je le nekaj manjših pripomb, ki pa niso bile bistvene. Glede na to, da smo prvi tekmi izpeljali res na visokem nivoju, se moramo za prihodnji tekmi v letu 2013 še bolj potruditi. Koraka nazaj ne smemo narediti, korak naprej pa bo kar precej zahteven. MOJCA HRŽENJAK, NAMESTNICA PREDSEDNIKA ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE LJUBNO 2013 Ljubno v Ljubljani najavlja svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske Ljubno 2013 - Ljubno ob Savinji je v karavani smučarskih skokov najmanjši kraj, ki gosti tekme za svetovni pokal ... Treba je poudariti, da smo Ljubno na svetovnem zemljevidu postavili ob bok tako eminen-tnim športnim središčem, ko so Lillehammer, Val di Fiemme, Oslo ... Danes v FIS ni funkcionarja, ki ne bi vedel, kje je Ljubno in kaj se tam dogaja. Lahko rečem, da smo presenetili na vseh nivojih, sploh pa s številom obiskovalcev in promocijo, ki je potekala vzporedno s tekmo. Pomemben je podatek, da si je oba dneva ogledalo tekmo po TV Slovenija preko 500.000 gledalcev. Če kdo pred letošnjo tekmo ni vedel, kje je Ljubno in kaj so ženski smučarski skoki, ki so po novem tudi olimpijska disciplina, mu je to sedaj zagotovo jasno. Da je ta športna panoga v mednarodnem merilu dobila tolikšno podporo, ima ogromne zasluge, žal že pokojni, častni občan Ljubnega Beno Hvala. - Nekaj izboljšav bo v prihodnje potrebno, kot smo lahko slišali s strani predstavnikov FIS, narediti na infrastrukturi? FIS zahteva ledeno smučino na zaletišču, kar za nas pomeni kar precejšen finančni vložek, za katerega bo potrebno vire še zagotoviti. V organizacijskem komiteju smo optimisti, saj imamo podporo Smučarske zveze Slovenije. Nekaj sredstev za potrebno investicijo bomo skušali zagotoviti preko Fundacije za šport, dodatna sredstva bo treba pridobiti od sponzorjev. Izboljšati moramo tudi pogoje za delo služb ob skakalnici. Žal obstoječi zidan objekt vsem potrebam na zadostuje. - Kako je z nastanitvenimi kapacitetami na Ljubnem ob Savinji in okolici? Jih je za potrebe svetovnega pokala v smučarskih skokih dovolj? Zgornja Savinjska dolina ima na tem področju nekaj težav. Vedeti moramo, da je pogoj FIS pri organizaciji tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih namestitev tekmovalk v hotelih z vsaj tremi zvezdicami s tremi obroki dnevno. Na Ljubnem temu pogoju v tem trenutku ni mogoče zadostiti, zato smo se odločili, da na naslednji tekmi vse reprezentance nastanimo v hotelu v Logarski Dolini, kjer je ta standard zagotovljen. - Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti projekta ste zagotovo že takoj po koncu letošnje tekme začeli organizacijske in promocijske priprave na tekmo v letu 2013? Predsednik uprave BTC d.d. Jože Mermal je že lani pristopil k projektu z namenom, da se z organizacijo tekme svetovnega pokala pokažemo svetu malo širše, zato je BTC sprejel vlogo generalnega pokrovitelja, vedeti pa je treba, da je podobnih krajev kot Ljubno in podobnih klubov kot ljubenski smučarsko-skakalni klub, ki bi si želeli takšno podporo, veliko. Letos smo s ciljem čim bolj učinkovite promocije skupaj z agencijo Pu-blicis, ki za BTC vodi medijsko kampanjo tega projekta, razmišljali predvsem v smeri iskanja sinergije in oblikovali prireditev Ljubno v Ljubljani. Začela se bo v soboto, 1. decembra, s slavnostno otvoritvijo nekaj pred 17. uro. Ob tej priložnosti bodo predsednik uprave BTC Jože Mermal, župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic prižgali luči praznične okrasitve BTC Cityja. Na prizorišču pri Kristalni palači se jim bodo pridružile skakalke ženske smučarske reprezentance, po slovesnem odprtju Ljubnega v Ljubljani pa bo še koncert popularne skupine Tabu. Več kot dovolj razlogov torej, da v Ljubljani pričakujemo veliko število Zgornjesavinjčanov. - Ljubno v Ljubljani ... Zelo domiselno. In kaj vse bo potekalo v sklopu te decembrske prireditve? Ob Kristalni palači je že postavljena simbolična skakalnica, ki se po dimenzijah lahko kosa s skakalnico na Ljubnem ob Savinji. Atraktivno osvetljeno doskočišče skakalnice bo obiskovalcem nakupovalnega središča BTC City v decembru postreglo z zelo pestrim programom. Vsak 1354 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Intervju, Oglasi dan od 10. do 20. ure bo obiskovalcem na voljo brezplačno dričanje s tubami na umetni masi, za njihovo razvedrilo bodo skrbeli animator-ji in klovni, številne stojnice bodo do 20. ure skrbele za zimsko okrepčilo, praznični čas pa bodo tradicionalno zaznamovali tudi prihodi Miklavža, Božička in dedka Mraza. Od 18. do 20. ure bodo obiskovalce razveseljevale različne aktivnosti: v sklopu adrenalinskih sred se bodo najbolj pogumni lahko preizkusili v zabavnih športnih preizkušnjah, ob poskočnih petkih bodo na brezplačnih koncertih priljubljenih slovenskih skupin na svoj račun prišli glasbeni navdušenci, ob družinsko obarvanih nedeljah pa bodo najmlajši in vsi mladi po srcu lahko uživali v pravljičnih predstavah. - Kako pa se bo v tem ambientu predstavljalo Ljubno? Predvsem smo razmišljali, kako predstaviti celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Pri tem želim izpostaviti podporo ljubenskega župana Nara-ločnika in direktorice Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasne Klepec, ki sta takoj prepoznala enkratno priložnost za promocijo, kajti BTC City v decembru obišče blizu 1,8 milijona obiskovalcev in prav gotovo jih bo del obiskal tudi prizorišče skakalnice. Na stojnicah se bodo lahko predstavila razna društva in ostali turistični ponudniki, mi pa se bomo predstavili kot organizatorji svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prodajali bomo kape in šale z lo- Ožji organizacijski tim tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji (Foto: fotodokumentacija BTC d.d.) gotipom Ljubno 2013, bogata bo gostinska ponudba. Med dvanajstimi večjimi dogodki, ki se bodo zvrstili v mesecu decembru, naj vsekakor omenim petek, 21. decembra, ko bosta na prizorišču celotna moška in ženska A reprezentanca v smučarskih skokih, nato pa še koncert Neishe. - Kako pa bo za obiskovalce poskrbljeno na sami tekmi 15. in 16. februarja 2013 na Ljubnem ob Savinji? Naš cilj je pripeljati na Ljubno družine iz cele Slovenije, zato bo prizorišče okrog skakalni- ce, kjer imamo na srečo dovolj prostora, namenjeno otrokom in zabavi. Sceno, ki bo decembra krasila BTC City, bomo premestili pod lju-bensko skakalnico. To bo konstrukcija, visoka sedem metrov in dolga 50 metrov, s smučino, kjer se bodo lahko obiskovalci spuščali s tubami. Dogovorjeno imamo sodelovanje z raznimi animatorji, tako da bo še posebej za otroke res maksimalno poskrbljeno. Vemo, da je v Sloveniji Planica najbolj množično športno prizorišče, in prav zato se starši praviloma ne odločajo, da bi jo obiskali skupaj z otroci, sploh ne z Veseli oeceiw&ept ob v7n(vju Kristalni; pai ajje Veliki otvoritveni koncert i. decembra zon, ob 17M Adrenalinske srede /ud I jh cfg Pi AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA KNJIŽNICA MOZIRJE - KNJIGA MESECA NOVEMBRA Isabel Allende: Otok pod morjem Otok pod morjem je izbrušena večplastna zgodovinska pripoved, ki se dogaja na karibskem otoku Saint Dominge (Haiti) ob koncu osemnajstega in na začetku devetnajstega stoletja. V njej spremljamo življenje dveh izjemnih žensk, plašne sužnje Tété in prekrasne mulatke Violette. Tété živi na plantaži sladkornega trsa, kjer jo lastnik Valmorian izkorišča za spolne in druge usluge, druga pa je živahna kurtizana, ki bogatim strankam svoje usluge drago zaračunava. Roman Otok pod morjem je izjemna saga o suženjstvu, prepovedanih razmerjih in revolucionarnih bitkah za osvoboditev črncev izpod jarma belih go- spodarjev. Avtorici je z njo uspelo znova pričarati napeto in presunljivo zgodbo o ženskem pogumu v težkih zgodovinskih razmerah. Slovarček: ARETINO - italijanski pesnik (Pietro); EOZIN - rdeče barvilo iz katrana; PRE - britanska violončelistka (Jacqueline du) v._J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SPLETKAR. TRETJINA, REGA, RAC, LUČE. DUMA. UGANKAR, POŠKODBA, DINGAČ, ODPRAVA, PARK, BL, TLA. ZAOAR, KATRA. POLKA, ALEJA. RAN, UMEA, ORALO, SANI, RETHEL, VINJENEC, I KANJE, AVIATIKA H 7D O Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 25 Napovednik dogodkov Petek, 30. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Miklavž prihaja ob 17.00. OŠ Nazarje Svetovalne urice: Pečemo z Betko Remic ob 17.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Predstavitev nove pesniške zbirke Slap 13 Sobota, 1. december od 9.00 do 19.00. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem ob 15.00 in ob 17.00. Večnamenski prostor v Radmirju Miklavževanje ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Miklavževanje ob 18.00. Center Rinka Solčava Predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak: Pomen družine in medsebojnih odnosov v današnjem času ob 21.00. Franky's pub Prihova Koncert skupine Bluesteam Nedelja, 2. december od 9.00 do 16.00. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Čebelarska maša ob 10.00. Vzletišče na Zgornjih Pobrežjah Informativni dan o šolanju za pilote ob 17.00. Zadružni dom Solčava Miklavževanje Ponedeljek, 3. december ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Otvoritev razstave ikon Jurija Repenška ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Betke Bizjak Kotnik in Milanke Črešnik Torek, 4. december 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Svetovanje in informiranje o možnostih izobraževanja Sreda, 5. december ob 17.00. Na trgu na Rečici ob Savinji Miklavževanje ob 17.00. Cerkev sv. Lovrenca Luče Miklavževanje ob 17.00. Cerkev sv. Antona Padovanskega, Podvolovljek Miklavževanje ob 17.00. Parkirišče za župnijsko cerkvijo v Mozirju Miklavževanje ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje ob 17.00. OŠ Gornji Grad Delavnica Praznično okrasimo mizo Četrtek, 6. december ob 16.00. OŠ Ljubno ob Savinji Brezplačne urice računalništva MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ NUDIM RAZREZ LESA in razrez lesa za ostrešja; gsm 041/783-987. Gregorc Martin, Dol-Suha 9, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Prodam kozla mlečne pasme za 30 eur; gsm 040/512-111. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/354-568. Prodam pse mešance; gsm 031/887-918 Prodam suha bukova drva; gsm 051/438498. Prodam bukova drva v paleti: gsm 040/551211. Prodam svinjsko mast in krvavice; gsm 031/331-469. Prodam otroške smuči z vezmi elan, dolžine 130 cm; gsm 051/325-084. Prodam otroški kombinezon, malo rabljen, za starost 6 - 7 let, 25 eur; tel. 03 58414-95 ali gsm 031/419-945. Za simbolično ceno prodam dobro ohranjeno spalnico, postelja z jogijem, 2 nočni omarici, 6-delna omara in predalnik; gsm 041/793-063. Ugodno prodam hladilnik z zamrzovalnikom zgoraj (V-115cm, Š-50cm); gsm 031/855556. Ugodno prodam strešno opeko vinkovci; gsm 041/818-350. Prodam: bukova drva, nosile za prašiča in traktorsko kiper prikolico; gsm 041/437712. Prodam traktorske verige za gume 12-4-28 in mesoreznico z motorjem; gsm 040/543561. Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. DRUGO - ODDAM Oddam štedilnik: dva plin, dva elektrika in pečico; gsm 041/793-063. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam ibiza 1.9 SDI, l. 2001, prva lastnica, lepo ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/397-514. Gume m+s na platiščih 225-60-R15, prodam; gsm 031/350-787. OSEBNI STIKI Podjetnik sam z otrokom je ostal, zvesto punco bi rad spoznal; gsm 041/510457. - Sara. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - PRODAM Prodam kobilo posavko in žrebička, starega 6 mesecev; gsm 041/513-594. Prodam bikca sivca, težkega cca 180 kg; gsm 031/855-367. Prodam bikca simentalca, težkega cca 150 kg; gsm 041/324-383. Prodam telico, brejo 8 mesecev, pasme čb - limuzin, pašna; gsm 040/372-242. Telico čb, staro leto in pol, pašno, prodam; gsm 041/519-507. Teličko simentalko, 185 kg, in tel. križano limuzin-simental, 210 kg, prodam; gsm 051/423-440. Prodam teličko simentalko, staro 2,5 meseca, in suha metrska drva; gsm 070/744-487. Prodam telico simentalko, 160 kg, gsm 041/910-249. Prodam prašiče: 2 x 60 kg in 2 x 100 kg; gsm 031/798-042. Prodam prašiče, 100 -180 kg, lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiča, težkega cca 200 kg, domača krma; tel. 583-32-72. Prodam prašiča za zakol; tel. 584-52-61. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619372. enim spomb irqo\j\m v zqomjewmici wlíni tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 46, 16. november 2012 Sreda, 05.12.2012 ob 18.00h K nam prihaja Miklavž s spremstvom! Čakajo Vas darila, plesne igre in fotografiranje. www.vGiejapark.com velejapark veiejcpark Tina turne a revival show v »boto, 2111 joii ob ib.oo uri p "Tina Turner Revival Stiow" v nakupovalnem centru Velcjapari. posJtrbcf za fantastiilno počutje in nas popeljal v pjedpraznidno VZdlHfe Nefniki umetnica. pans s'm i h, t,- »d 'tiri 'i rsjtopjSih milatorjev na svetu ter je lela 2007 prejela tudi nagrado Stari & Legends Award 2007 za na; boi ji« evropsk: Tina Turner Revival Stiow, je \ svojo poSibfid pnerijij« jn ntivei jet rm k^r'/mri !cr s ^vojo njuj^diio ekipo fia odru razvnela odskovaice in ogre!a srca vseh prisotnih Obiskovalo Uetcjaparka so zjplesaii in prepevali ob svetovno znanhh riE^miti, kol M) Pnvdtp Dancet, Sieumy Window, Simply ;jie Wbsl's Love Gol To Do Wilh it in mnogih drugih Kultne pesmi Tine Turner so tako odmevale po celotnem Velejaparku in Lmel nita jt li vssit obislcovaltev i/uaijila po/iivno energijo^ kije vladaSa v ozračju. Prepričani srno, da se je gospa Smith v nakupovalnem centru VHlpjHjhrirk pofulilri (ii)tiro IF1 upartlo, da bo njiiim* gOitja ludj v prihodnjem lelu, fcajti bila je, m bo "Simply the best!"