50. Mika. \ V Ljubljani, v sredo. 3. marca 1909. XIII. leto. .Slovenski Narod" velja: t Ljubljani na|dom dostavljen: jclo leto......... K 24-— Cl leta......... w 12'— trt leta......... 9 6 — ■i mesec........ , 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.........K 22*— pol leta.......... 11-— četrt leta........., 550 na mesec.........190 C opisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo. Ureanlatvo: Knaflove ulice Št. 5, (1. nadstropje levo), telefon ftt. 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Narodna tlakama" telefon it. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25*— pol leta.........„ 13*— četrt leta.........„ 650 na mesec.......... 2*30 za Nemčijo: celo leto;.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnicajali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Velik shod v Bojanu pri Trstu. Kakor snio že sporočili med brzojavnimi vestmi, je bil minolo nedeljo v Rojanu pri Trstu javni shod političnega društva »Edinost«, na katerem je poročal državni in deželni poslanec tržaški dr. Otokar Rvbar 0 političnem položaju. — Na shod je prišlo toliko ljudi, da jih širna nova dvorana konsumnega društva ni mogla vseh sprejeti, temveč se je mnogo občinstva gnetlo po stranski h 1 »rostori h. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen domačin gospod Mi-kelič, ki je - zahvalivši se za zaupanje in tako ogromno udeležbo -podeli] besedo dr. Rybaru. Le-ta, burno pozdravljen, je v živih barvali slikal in očrtal sedanji zamotani in zmešnjav polni politični položaj v naši državi in navedel vzroke, ki so do te zmešnjavo do-vedli. V Avstriji smo po zaslugi naše diplomacije srečno tako daleč prijadrali, da danes o političnem položaju ni vstanu dati noben politik jasnega odgovora, najmanj pa še ministrski predsednik Bionerth sam, katerega bi s tem vprašanjem gotovo spravili v največjo zadrego. Parlament izvoljen na podlagi -plošne in enake volilne pravice, ni niti od daleč izpolnil nad, ki so se vanj stavljale. Vzrok temu je iskati v ustrojstvu monarhije, poslovnem redu zbornice, a največ pa v nacijonalnem šovinizmu, nezno->ljivosti in gospodstvaželjnosti nemških strank, katere so v svoji nemški nadutosti krive, da ne pride do zažc-ijenega narodnega pomirjenja. — Govornik je hudo prijemal nemške krščanske socijalee, kateri v svojem nemškem nacijonalnem šovinizmu in sovraštvu do Slovanov prekašajo celo nemške aacijonalce in panger-mane. Govornik je rekel, da .je prišlo osobno še ono, tičoče se delavskega starostnega zavarovanja. — Ako parlament deluje, je nam tudi vsaj deloma dana možnost, da kolikor toliko kontroliramo in ako potreba ožigosamo neprijazno vlado in nam sovražno visoko nemško birokracijo, katera drugače nemoteno ukrepa in izdaja protipostavne in posebno nam Jugoslovanom krivične naredbe in odloke. Ker smo Jugoslovani tam gori na vladnem krmilu izločeni od vsake pobližje kontrole, je vprašanje jugoslovanskega ministra - rojaka za nas velevažno, kajti s tem, da udo-bimo takega ministra, bi imeli vendar le nekega tam gori, ki bi kontroliral vladne krmilarje, posebno pa še vsakokratnega nestrpnega nemškega ministra - rojaka in po mogočnosti preprečal zla, katerim smo sedaj na vsej črti izpostavljeni. Priznavam — pravi govornik - da bi imel tak minister - rojak zelo težko stališče, ali za na,s bi bil neprecenljive vrednosti in važnosti. Govornik je prešel na to na jugoslovansko vprašanje, ki stoji danes takorekoč v ospredju evropske politike in rekel, da mi Jugoslovani ne smemo želeti razpada avstrijske države, pač pa delati z vsemi močmi na to, da pridemo v tej državi, kjer smo doma, na zemlji naših pradedov do primerne veljave in pravic, kjer bomo ukazovali in delali kot gospodarji na svoji zemlji. — Jaz se sicer bojim je nadaljeval govornik — da se hočejo povrniti oni žalostni časi, ko je nad nami absolutno vladala krivična nemška birokracija. Ko je Avstrija gospodarila v Lombardiji in Benečiji, je nemška birokracija tako kruto postopala s tamošnjim ital. ljudstvom, da se je ljudstvo naposled proti Avstriji uprlo. Vlada videča naposled, da si je s svojim brezobzirnim postopanjem popolnoma odtujila ljudska srca, je pričela po svojih organih z njimi postopati milejše. Ali italijansko ljudstvo se s tem ni zadovoljilo, tem- več kategorično zahtevalo, naj se Avstrija pobere iz njih provinc, kar se je naposled leta 1866. tudi zgodilo. Znamenja kažejo, da se hoče tudi v Bosni - Hercegovini, na Hrvatskem in celo pri nas pričeti delovati z enakimi sredstvi. — Sestavljajo se ministrstva iz nam najsovražnejših elementov, vlada je pod nemško komando, med tem ko je predsednik osrednje slovenske pokrajine pod komandom ljubljanskih kazinotov. Ali slavni vladni krmilarji in njih nemška birokracija katera tekom let ni nič pozabila, a se tudi ni nič naučila - naj zna, da si ljubezni in ud a a ust i Jugoslovanov ne ho pridobila s krivičnim in nasilnim postopanjem, z i/tikanjem za »veleizdajalci« in zapiranjem nedolžnih ljudi v temne ječe, temveč bo dosegla s tem to, da se jej bo povedalo, kot svojedobno v Lombardiji in Benečiji. Ako si hoče vlada pridobiti naša srea, naj bode nam pravična, naj krene s krivega pota. — Ako hoče, da jo bomo ljubili, naj nam izkazuje ljubezen tudi ona sama, ker drugače smo prisiljeni gledati v njej našo sovražnico, našo mačeho! (Frenetično ploskanje in razni vzkliki. — Vladni zastopnik dr. Guštin si je noti ral dobesedno te besede.) Dr. Rybaf se je dotaknil nadalje delovanja raznih strank in prišel na socijalno demokracijo,rekši, da doma neprestano kričijo proti vladi, proti monarhiji in prepevajo republikanske pesmi, med tem ko so njih zastopniki tam gori v dunajskem parlamentu najzvestejši vladni sluge, kateri so prvi pripravljeni glasovati za vsak vladni predlog in glasovali so tudi za proračun. — Še več, ko se je leta 1907. otvoril parlament, so se tudi socijalni demokratje »vrgli« v trak ,klak in belo kravato ter šli na dvor poslušat prestol ni govor in se poklanjali cesarju, a ko je bil tudi iz njili .srede izvoljen član podpredsednikom poslanske zbornice, si je mož takoj nadel »praznično obleko« in se hotel poklonit] vladarju. — (Veselost in razni dovtipi.) Jaz nikakor nisem tega konstatira! z namenom — pravi govornik predbacivati to početje socijalnim demokratom, kot mogoče nepravo, temveč sem hotel s tem le opozoriti na slučaj, ko bodo isti soeijalni-demokrati nas zopet obsipali s »pa-trijoti«, »vladnimi hlapci« itd. (Razni vzkliki.) Bližajo se v Trstu občinske in deželnozborske volitve — je nadalje- val — in naši socijalni demokrati so začeli z nelepiini sredstvi svojo volilno agitacijo. — Poslužujejo se namreč obrekovanja in neresnic. — Poslužujejo se laži, da so italijanski so-cijalistični poslanci priborili Slovencem v Trstu podržavljenje slovenskih učiteljev", kar so se celo na shodu v Ljubljani poudarjali. Ako bi bilo to res, bi bil gotovo jaz prvi, ki bi to priznal. — Saj vendar ni glavno, kdo je priboril, temveč glavno je, da res kaj dosežemo. — Ali reagirati moram, ker socijalisti izrabljajo to vprašanje na jako nekorekten način. Jaz sem v položaju tukaj javno izjaviti, da soeijalistični poslanci, ne le, da niso za našo šolo nič storili, temveč so to vprašanje še celo ovirali! Ko sem bil opetovano radi te stvari pri ministrskem predsedniku Becku, in ga opozarjal na izpolnitev dane obljube, mi je le-ta povedal, da so bili pri njem tržaški soeijalistični poslanci in ga prosili, naj jih za boga vendar »šona«, ker bi — v slučaju za Slovence ugodne rešitve tega vprašanja — tržaški Italijani valili vso krivdo na njih, ker da niso znali tega preprečiti. (Viharni vzklik:, ogorčenja in fej-kiiei.) Nekoč — pravi Rybaf — sem se celo sam potrudil k nekemu teh poslancev na Dunaju, — ker mi je bilo rečeno od strani slovenske socijalne demokracije, da so ga pismeno naprosili, naj se za našo solo na pristojnem mestu zavzame. Dotični povslanec mi je tudi priznal, da je vrlobil pismo, ali na moj poziv naj gre z menoj k ministru, da ga skupaj zopet enkrat naprosiva za ugodno rešitev, ni hotel iti z mano, izgovorivši se prav niče-vo.—Šel sem torej zo]>et sam k ministrskemu predsedniku in le-ta mi je na mojo veliko čudo povedal, da so bili zopet pri njem omenjeni poslanci in me obrekovali, češ, da v Trstu radi šolskega vpravanja huj-skam ljudstvo, naj gre in pobije okna namestništva. (Posamni vzkliki.) To je bila seveda ostudna laž, ker jaz tega nikdar hujskal nisem, kajti priznati moram, da je » ravno gospod namestnik šel nam glede tega vprašanja vedno ljubeznjivo na roko. — Ker pa socijalni demokratje do sedaj niso nič storili, jih poživljam, da naj vsaj za naprej res kaj store, saj naše šolsko vprašanje še vedno ni rešeno. (Burno odobravali je.) Govornik se je dotaknil znane afere z -Delavskim listom«, kateri je trdil, da zahaja njegova hčerka v nemški »Turnverein - Kintraohtc Danes je potekel rok je rekel katerega sem jim stavil oziroma jih pozval, da naj pridejo glede te trditve z dokazi na dan. Ali oni, mesto, da bi za svoje obrekovanje doprinesli dokazov, ponavljajo svojo lažnjivo trditev še v ljubljanskem »Rdečem Praporju«. Nagrado *J00 kron jim nisem obljubil kakor to trdijo oni ker se hočem bahati s svojim žepom, temveč zato, ker sem r'.obro vedel, da mi jih ne bo potreba izplačati, ker dokaza absolutno doprinesti ne morejo. Glede na to pa, da na moj poziv niso prišli na dan / dokazi in glede na to, da to laž in obrekovanje še nadalje trde, izjavljam tukaj javno, da kar je o meni pisal soeijalistični list, je popolna laž, laž in zopet laž. — Zato pa tudi smatram to za najgrše obrekovanje, ker socijalisti dobro vedo, da pišejo neresnico! Tem besedam je sledil pravi vihar ogorčenja in raznih vzklikov na socijal not le mokraći jo in manifestacije simpatij do priljubljenega poslanca dr. R v bara. Ko je zborovalec Križmančič še v drugič »pokopal« umrlega Venec i-jana, je predsednik gospod Mikelič zaključil ta velezanimivi in pomembni shod. Konference s strankami. Dunaj, 2. marca. Ministrsl i predsednik baron Bienerth je danes popoldne konferiral z zastopniki češke agrarne in češke klerikalne stranke. Pri posvetovanjih je bil navzoč tudi češki minister - rojak dr. 2aeek. O čem se je pri teh konferen cafa razpravljalo, ni moči poizvedeti, ker varujejo češki poslanci v tem oziru najstrožjo tajnost. Poslanci dem en tuje jo vest, da bi bili podali izjavo za rekrntno predlogo in ga zakon o podržavljenju železnic glasovati samo v slučaju, ako odstopi baron Bienerth. Slovanske stranke in vlada. Dunaj, 2. marca. V parla mentarnih krogih sodijo, da bo ob-strakcija v parlamentu izostala, pač pa bodo slovanske stranke nastopile proti vladi z najostrejšo opozicijo. V parlamentu pripovedujejo, da je v nedeljo načelnik poljskega kluba dr. Glabinski v svoji avdijenci pri cesarju branil in zagovarjal stališče Cehov napram Bienerthovemu kabi- LISTEK. 0 uulkanizmu. Spisal prof. Al. Vodušek. (Konec.) Ako bi si kdo hotel napraviti ti ikomer (barometer) in ga z vodo napolniti, potreboval bi najmanj 1 1 metrov visoke cevi, kajti voda je lo.586krat ložja od živega srebra, s katerim se polnijo navadni tlakome-ri- Na obali morja je srednje stanje rivega srebra v tlakomeru 760 mm, tedaj bi sejalci v<.da 760 X 13.586 10&25.36 mm ali približno 10.3 me-tro v visoko. Iz tega sledi, da nosi Plast, ki je 10.3 metrov globoko v *&©rju, težo ene atmosfere. Na kvadratni cm te plasti hrži potemtakem teža 1.03 kilograma ali nekoliko več, h> enega litra vode;na kvadratni meter tedaj pride 10325 kilogramov te Iz tega računa vidimo, da nosi tfast, ki je 20-6, 309, 41.2 . . . metrov globoko v morji, pritisk 2, 3, 4. . . . •'Itlnosfer. Tedaj leži na plasti, ki je 103 m vmorju, teža desetih atmo-'ter. Ako pomislimo, da je morje na ^liogih krajih več ko tisoč metrov Sloboko, si lahko predstavljamo silo, s katero voda tišči na dno in na stra-ai in ne bodemo dvomili na možno- sti, da preje morje tu pa tam zemljo in pride tako z njenim ognjem v do-tiko. Zato so potresi ob morju ležečih krajev tako mnogoštevilni m strasni; vulkani, ki se tu nahajajo, so naravni ventili, ker dado notranjemu vrenju duška in tako zmanjšujejo silo izbruhov. Tudi morje ima svoje potrese, ker njegovo dno mora največjo težo prenašati in voda tu š»* prej v zemljo udere ko ob straneh, ki so bolj poševne. Kakšni da so ti morski potresi, čitamo večkrat v Časopisih. I )a je voda edini vzrok potresov, ta teorija ni nova; že v prejšnjih časih s«« j»' tako mislil o, primerjaj Kipi-zek, Lehrbueh der Phvsik, \Vien 1853, stran 4H2 in 4K3. Tako bi i/o trdi tudi dandanes prof. Gerland v Strnsslmrgu. Dunajska šola jo je tu enkrat pošteno za vozila. Kje so Kun-zeki, Littrowi, Štefani, ki so nekdaj na Dunajskem vseučilišču predavali in s svojo učenostjo blesteli kakor zvezd«' na nebu, obenem pa tudi pri-poznali božjo roko, ki vodi vesoljni svet. Vsi potresi so vulkanični; čim več vode v zemljo pride, tem močnejši so. Ker ima luna svoj vpliv na valovanje tekočin nad in pod zemljo, gotovo tudi tukaj sodeluje, posebno kadar je mlada ali polna in se nahaja obenem v Zemljinem obližju, vendar kako trdno pravilo se tukaj ne more postaviti, kajti napetost pa- rov utegne biti večkrat tolika, da se tudi brez vpliva lune sproži. Zdaj pa pojdimo dalje na polje h\ potez, kajti to, kar sem v predstojećem povedal, ne more biti nobena hvpoteza, ampak gola resnica.Zvezde premičniee (planeti) tekajo že tisoč in tisoč let okoli solnea, okoli njih pa lune z neko gotovostjo in natančnostjo, kateri se ne moremo dosti načuditi. N. pr. zemlja preleti na SVoji poti okolu solnea. v eni sekundi blizo 30 kilomerov, približno daljavo od Ljubljane do Naklega pri Kranju; mi seveda tega. ne čutimo, naše ure na steni se ne zinemijo za to gi-banje ampak tiktakajo enakomerno naprej; takisto ne čutimo vrtenja zemlje okolu njene osi, pač pa vidimo, da se je stanje solnea in zvezd na nebu čez nekoliko časa spremenilo in mislimo, da se solnee in zvezde premikajo, kakor potnik na železnici, ki dalj časa ni skoz okno pogledal, na enkrat vse druge kraje vidi in misli, da mirno sedi, brzojavni drogovi pa da mimo njega letijo. Zemlja se pa tretjič v majhni elipsi premika tudi z luno vred okoli skupnega težišča; to trojno gibanje pa je ne moti, nikjer se ne zamudi, po mrzli, hudi zimi nam prinese veselo spomlad, na to vroče poletje in bogato jesen; po preteku enega siderič-nega leta je pa zopet na starem mestu. In tako tudi drugi planeti; vse- je v ntjlepšeni reda. Takozvana medsebojna motenja planetov so malenkostna in na dolge periode navezana, t. j. nekaj stoletij rastejo tri točk*' zelo počasi, potem pa zopet po jemajo; glavni dve točki pa, velika os elipsina in dolgost sideričnega leta pa ostanete zinirom nespremenjeni. — Da bi se dal kakšen planet najti po računih motenja, s katerim vpliva na drugega že znanega, je po polnoma izključeno; Leverrier ni izračunal stanja Neptunovega po motenem teku Uranovem, kakor to stoji v vseh fizika h in se zaznamuje kot »Triumph der Wissenschaft«, ampak je Neptuna že prej videl na nebu; dotični računi njegovi se ne najdejo nikjer ne v tisku, ne v rokopisu, da bi se mogli pregledati. Ker sem se skoro ves čas svojega življenja z zvezdoelovjem bavil, marsikatero zmršeno poglavje v svojih spisih v red dejal in tako tudi račune motenja popravil, imam pravico v tej zadevi, ki je nekaka senca v zgodovini zvez-doslovja, soditi. Kakor rečeno, motenja planetov med seboj so malenkostna in obstoj sveta od te strani za zniiraj zagotovljen. In vendar bo enkrat konec sveta, kajti vse mine in tudi zemlja ne hode večno obstala. Homer H. VI. 448 pravi: tfjfJZTT.l T,f/.*p 6V xv 7t0t' O^IO^t, TXlO; 107] zal I Ipizuoc zon* Wolq<; euf/.[£ e5uo Ilptaaoto. Ko sem se neke počitnice po osemdnevnem bivanju vračal iz divnoga Bleda, sestal sem se z Ljubljančanom obrtnikom, s katerim sva se pogovarjala o krasot] gorenjskih planin, ki sva je gledala iz poštnega voza; on mi je pravil, da je pred leti 14 dni hi val na Velem polju, kjer je iskal odpočitka in zdravja. Za slovo so mi dale, tako je pripovedoval, dekleta veliko krogljo planinskega m ra; to krogljo sem doma v Ljubljani dobro spravil in hranil kot spomin na lepe dneve, ki sem je preživel pod Triglavom. Pa glej po preteku treh let je kroglja razpadla; na Bredi je postala mehka, sir je bil neužiten, vrgel sem vse proč. Tako Ljubljančan: meni pa ta povesi ni šla iz glave, nehote začel sem premišljati: Kaj pa, ko bi se tudi krogi j i, na kateri prebivamo, kaj takega primerilo.' Tudi njena sredina je mehka in k temu še vsa ognjena; kaj ko bi enkrat ta ogenj izbruhnil, požrl vsa morja in zemljo razdrobil? Da bode ogenj svetu konec napravil, mora biti stara tradicija, najdemo jo v pretresljivih besedah izraženo v znani pesmi: »Dies irne, dies illa«. Kaj pa so zvezde repatice (kometi) drugega, nego po ognju razdrobljeni planeti, katerih kosovi še nekaj stoletij krožijo okolu solnea in kot meteori frčijo na zemljo in druge planete, na zadnje pa na solnee netu. Zatrjeval je cesarju, da je slovanski blok pripravljen glasovati za rekmtno predlogo, ker hočejo Slovani dati cesarju in državi, kar je cesarjevega in državnega. Opozicio-nalno stališče pa Cehi in Jugoslovani morajo zastopati že zaradi tega, ker se jih je pri sestavi nove vlade ne le docela prezrlo, marveč se celo poklicalo v kabinet dr. Hochenburgerja in grofa Stiirgkha, ki sta znana kot fanatična sovražnika Slovanov, zlasti pa Slovencev. Češko radikalna stranka vloži takoj v prvi seji nujni predlog radi gonje proti narodnim socialcem na Češkem. Nujni predlogi v prvi seji. Dunaj, 2. marca. V poslanski zbornici se je danes izvedelo, da se v prvi seji vložita najmanj dva nujna predloga in sicer bo vložil poslanec Ivan Hribar nujni predlog o ljubljanskih septembrskih dogodkih, češko radikalna stranka pa radi preganjanja narodnih socialcev na Češkem. Ker bo ministrski predsednik začetkoma seje podal svojo program -no izjavo, se bo najpreje «> tej izjavi otvorila debata. Šele po končani debati u vladni deklaraciji prideta na vrsto imenovana nujna predloga. Za razpravo o rekrntni predlogi, ki pride na vrsto šele po Hribarjevem in Klofačevem nujnem predlogu, sta določeni dve seji. Kdo bo predsednik? D u n a j , 2. marca. Krščansko-soe.ialna stranka vztraja pri kandidaturi dr. Pattaija za predsednika poslanske zbornice. Xjeno predsedstvo bo stopilo v dogovor z ostalimi parlamentarnimi strankami, da zagotovi izvolitev svojega kandidata za predsednika. »Slovanska enota« s Pattaijevo kandidaturo ni zadovoljna ter rek lamu je predsedniško mesto za-se in sicer z ozirom na to, da je »Slovanska enota« sedaj najštevilnejša organizacija v parlamentu. Gosposka zbornica. Dunaj. "J. marca. Gosposka zbornica bo imela 10. t. m. ob 5. popoldne svojo otvoritveno sejo. Na dnevnem redu te seje je: volitev predsedstva, zapisnikarjev, 0 verifi-katorjev in po 9 članov v politični, justični in finančni odsek. Za predsednika bo izvoljen knez Windisch-graetz, za podpredsednike pa kneza Fiirstenberg in Schbuburg. Srbija vztraja pri svojih zahtevah. Pariz, nmrca. .Minister zunanjih del dr. M i h>vanovie se je napram dopisniku »Tenipsa« izrazil: Trditev, da smo odnehali od svoje zahteve, da dobimo košček bosanskega ozemlja, ki bi nam omogočil izhod na Jadransko morje, ne odgovarja resnici, zakaj Srbija vztraja pri svoji zahtevi, da mora za aneksijo Bosne dobiti primerno teritorialno kompenzacijo. B e 1 g r a d. *J. marca. Minister Nikola Pašič je imel v staroradikal-nem klubu v navzočnosti ministra zunanjih del dr. Milovanoviča govor, v katerem je rekel med drugim: Ruski car, ki je imel dobroto sprejeti srbskega prestolonaslednika, kateremu je naročil, naj sporoči svojemu očetu, da Srbija sme računati na dejansko pomoč Rusije, je zastopnik pravega slovanstva, ne pa njegovi ministri, ki se trudijo, da bi delovali v direktnem nasprotstvu z gosndar-siveno dumo in z voljo celokupnega ruskega naroda. Srbija se za nobeno ceno ne (Kipove svoji zahtevi po 1e- padejof Trupla namreč, kakršna imajo planeti, ne razpadejo tako hitro popolnoma, glavni del kometov se premika sprva po taisti poti kakor poprej, ima svoje ozračje (atmosfero), ki ga od vseh strani obdaja in je vse ognjeno. Kometje s svojo ognjeno atmosfero bi bili strašne prikazni na nebu: pa solnee, ki ima Areliko močnejšo svetlobo, pobija to žarenje, tako da ga ostane samo toliko vidno, kar ga je v sol učni senci; zato imajo kometje od solnea obrne-ne svetle repove. To hypotezo o repo vih kometov sem že priobčil 1. 188i$. v knjigi »Bahnbestimmung der Planeten und Kometen«; dozdaj še ni ovržena, marveč vidim, da se glasovi na mojo stran nagi bi jejo. Ker moč vulkanizma v teh truplih še naprej deluje, razpade tudi glavni del sčasoin, kakor se je to zapazilo pri kometu Bicla, ki je raz-počil na dvoje. To krhanje se nadaljuje, napravijo se s časom gruče drobnih delov, ki kakor roji naprej hitijo, se sem pa kje tudi v naši atmosferi prikažejo, nazadnje pa ohlajeni v solnee padejo. Na solneu se naredijo vsled tega večje ali manjše pege, ki se z daljnogledom lahko opazujejo. Nekateri trdijo, da so solnčne pege oznanjevalke potresov, vremenskih nezgod itd., pa kakor vidimo, ne morejo imeti nobenega vpliva na zemljo. Po preteku nekoliko časa se pa ti meteori s solnčno ritorialni kompenzaciji. Ruska duma je zagotovila Srbiji svojo pomoč in lahko zatrjujem, da se v tem oziru ni na ruskem dvoru in v ruskem narodu ničesar spremenilo, odkar sva jaz in prestolonaslednik Gjorgje odšla iz Petrograda. Nasprotno: takrat se je kot prijatelj Srbije priznavala samo gosudarstvena duma, sedaj pa celokupni narod ruski, gosudarstvena duma in vse rusko časopisje. Druga ruska nota? London, 2. marca. Listi javljajo iz Belgrada, da je Rusija poleg znane oficialne svarilne note poslala srbski vladi še drugo zaupno noto, v kateri ji zagotavlja, da bo diplomat i ču i m potom z vso vnemo pod-pirala vse srbske zahteve. Vojne priprave v Srbiji. B e 1 g r a d , 2. marca. Vojno ministrstvo odredi te dni mobilizacijo donavske, drinske in šumadinske divizije. Rezervni častniki so dobili obvestilo, naj bodo pripravljeni, da se v najkrajšem času pokličejo pod zastavo. Železniška uprava je dobila nalog, naj preskrbi potrebno število vozov. Iz Belgrada vozijo neprestano streljivo in vojni material v Niš. Donavsko obrežje straži jo močni vojni oddelki. Vojna uprava ne misli na obrambo prestolnice, dočim so častniki za to, naj armada Belgrad diži z vsemi razpoložljivimi sredstvi. C a r i g r a d , 2. marca. Srbski poslanik je prosil za dovoljenje za prevoz 15.000 kg dinamita preko turškega ozemlja. Veliki vezir Hilini paša tej prošnji ni ustregel. Vojna pripravljenost črne gore. 1* a r i z , 2. marca. »Matin« javlja: Črna gora je popolnoma pripravljena na vojno. Ob meji Krivo-Ši je in Spiča je koncentriranih 10000 mož. Prav tako velika armada stoji pri Reki.Knez Nikolaje izdal na narod oklic, v katerem ga poživlja, naj bo pripravljen na vojno. V vojni bodo Crnogorce podpirali vsi Slovani, Rusija pa pošlje v Jadranske morje svoje vojno brodovje. Tudi Rusija se pripravlja. Krakov, 2. marca. »Naprzod« javlja iz Tarnopola, da je na gališki meji koncentriranega 70.000 mož ruskega vojaštva. Novi ruski voji dohajajo neprestano na avstrijsko mejo. V a r š a v a , 2. marca. Cenzura je izdala strog ukaz, s katerim zabranjuje listom nadaljno priobčeva-nje vesti o mobilizaciji in gibanju roške armade na avstro - ogrski meji. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, dne 2 marca 1909 Predseduje župan Hribar, vlado zastona vladoi svetnik Kr em en šek Zupan otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika Lenčka in Malvja. Opravičili so svojo odsotnost obč. svetniki Grorše, Maver in dr. Triller. Naznanila predsedstva. Župan kraljevega svobodnega mesta Prage dr. Groš je naznanil, da je umrl bivši žuoan praski znameniti rodoljub češki Tomaž (erny. Župan je izrekel praškemu županu v imenu občinskega svoje sežalje. Odstop podžupana. Podžupan dr. Karel vitez Bleiweis je poslal županu pismo, tvarino zedinijo ali asimilujejo iu pege zginejo. Tako umirajo planeti, iz solnea so prišli, v solnee se zopet vračajo, kakor človek, ki se opominja: pulvis es et in pulverem rever-teris. Semtertje s<- prikaže na nebu kaka nova, zelo lesketajoča zvezda, ki je zvezdogledi poprej niso nikoli videli; nekaj časa lepo sveti, potem pa ugasne. Najbrž je to kak planet ali naše soliične skupine ali kake druge, ki ga moč vulkanizma razdira in je napočil zanj sodni dan. Tako blizo slutim se bode godilo tudi naši zemlji; ali se bo njen notranji ogenj sam ob sebi razvnel in s celo svojo silo izbrunil ali pa, kar je bolj verjetno, nastale bodo po hudih potresih globoke razpokline, po katerih se bode morje, ki ga je toliko, vsulo na veliki ogenj, tako da bode vodni par zemljo raznesel. Močni potresi so bili in še bodo v vseh stoletjih, a so zmirom resni opomini na konec sveta, kakor pri človeku hude bolezni na smrt. To so v kratkih potezah moje h\ poteze, o katerih sem zadnja leta večkrat premišljeval in ki je izročam tudi drugim v premišljevanje. Seveda vsaka hypoteza pade, ko hitro ji nasprostuje kako dejstvo; kdor tedaj hoče te hy poteze podirati, mora priti s kladvom, ki se imenuje dejstvo. v katerem naznanja, da po 34 letnem sodelovanju v občinskem svetu odlaga svoj mandat, ker namerava vsled svoje visoke starosti sploh opustiti vse javno delovanje. Podžupan se toplo zahvaljuje občinskemu svetu na kolegijalni naklonjenosti in prosi, da iz* voli občinski svet to vzeti | a znanje. Župan pripominja, da ga je osupnilo to pismo, ali ko je izvedel za nagibe, ki so vodili g. podžupana, da se je odpovedal nadaljnemu sodelovanju, ga ni mogel več siliti, da bi se ostal na svojem mestu. G. pod* župan se je opravičeval, da je že zelo v letih in da je zato sploh skle nil izstopiti iz javnega delovanja. Župan neg aŠa, kakor je že g. podžupan sam omenil, da je bil oelih 34 let Član občinskega sveta. Koliko je storil g. podžupan v teh dolgih letih, je u meti tem lažje, zlasti Če se preudari, da so bili v začetku njegovega delovanja Slovenoi v občinskem svetu v manjšim in da je moral tedaj z 7sem žarom braniti pravice slovenskega naroda, ki jih je nemška veČina gazila z nogami. Svojo odpoved nam je naznanil g podžupan že danes, ker se mora danes sklepati o dopolnilnih volitvah v občinski svet. Ako vzame občinski svet to odpoved na znanje, naj obenem pooblasti občinski svet župana, da izreče odstopivšemu g. podžupanu, kateremu je občinski svet ob priliki njegove sedemdesetletnice že izkazal največjo čast, Katero more izkazati občinski svet, ko ga je imenoval za njegove zasluge častnim občanom mesta ljubljanskega,- v posebnem odposlanstvu iskreno zahvalo za njegovo delovanje in ga zagotovi ne j iskren ej še vdanosti občinskega sveta — Sprejeto z odobravanjem. Vršila se bo še ta teden posebna seja, v kateri bo treba izvoliti novega podžupana. Nadahu naznanila. Tvrdka Fran Souvan sin je ob priliki otvoritve svoje detajlne trgovine naklonila mestnim ubožoem vsoto 100 K, kar se vzame z zahvalo naznanje. Občinski svetnik dr. Iv. Oražen naznanja, da odlaga svoje mesto v upravnem svetu Mestne hranilnice, ker je smatra nezdružljivo z drugimi njegovimi javnimi posli. — Se vzame na znanje. Dopis Mestne hranilnice naznanja, da je upravni odbor sklenil razpisati sistemizirano mesto pisarniškega ravnatelja s plačo 7200 K, petimi 4 letnicami po 1000 K ter stanarino 1200 K, oziroma naturalnim stanovanjem. Mesto se razpiše do 31. marca. Prosilci morajo biti absolvi-rani juristi izveibani v zemljeknjižnih in bančnih poslih, ako pa nimajo te izvežbe, se morajo 3 oziroma 9 mesecev vežbati pri kakem notarju, oziroma banki. Občinski svet more sedaj ta dopis vzeti edino le na znanje, a oddajal bo pa seveda službo občinski svet. — Razpis službe sa vzame naznanje Zapisnik zadnje šefe. Zapisnik zadnje seje se odobri. Pri posameznih točkah je župan naznanil na pr., da se danes vrši en-keta v zadevi slo v'e n s k e g a gjl'edališča, da se je oglasilo za nakup raznih paroel na zemljišču bivšega vojaškega oskrbovališČa že 6 kupoev. Glede na izsekanje tivolskega gozda pripomni župan, da bo glede na neki st rokovnjaški dopis v „Laibacher Zeitnngu, v katerem se trdi, da v tivolskem gozdu se pokazavši lubadar, in oni nevarni lubadar, kakor se je mislilo iz početka (Dr. Tavčar : „Ki je rdeče pofarban!"), dal še enkrat po strokovnjaku preiskati gozd. V JtuHentOvjklh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) IMa^s je našel Heleno v stranski sobi pri oknu vso zatopljeno v svoje misli, tako da niti njegovih trdih korakov ni slišala. Ko je stopil pred njo, se ga je skoro prestrašila; naglo je vstala in je hotela oditi, a zadržal jo je z enim samim pogledom svojih resnih, globokih oči. »Gospodična Helena,« je vpraša] nudi ko, »kaj res nečete z mauo \ red nastopiti v živi podobi, ki jo je izbrala grofica Lici?« »Z vami?« se je začudila Helena. »Da, z mano,« je dejal baron Leon. »Grofica je izbrala ljuba ven prizor po znameniti italijanski sliki. Ali vam morda to ne ugaja, da bi jaz v tej živi podobi predstavljal vašega izvoljenca t« »Saj mi tega še nihče ni povedal . . .« »Gospodičiia HeleiLa — ali bi se bili tudi tedaj branili sodelovati, če bi bili to vedeli.« Sklonila je glavo in jo naslonila ob roko ter zrla na ulico, a odgovorila ni, toda ni se branila, ko je Leon prijel njeno drugo roko. Nagnil se je k njej, da je čutila na svojem licu njegovo sapo, in je tiho rekel: Nabava pohištva sa Švicar!Io. Nujno poroča o tej zadevi mestni arhitekt Ciril Ko oh. Za novi hotel pod Tnrnom "je treba nabaviti pohištvo. Došle so ponudbe od tvrdk Primožiča iu Naglasa v Ljubljani, Žumra v Gorjah, mizarske zadruge v St Vidu in Solkanu in Pao & Comp. v Ljubljani. Isbrale so se najcenejše ponudbe in sioer se odda Žumru 48 oostelj za 1824 K. 82 omaric za 1760 K 31 miz za 713 K 90 stolov za 720 K, 32 zrcal za 768 K in 2 steni za 269 K; Primožiču 48 malih omaric z mramornatimi plohami sa 840 K, 16 malih omar za 768 K, 16 velikih omar za 864 K. 24 bla-zinskih klopi za 1920 K; Naglasu 48 peresnio za 1056 K, 48 žimaio za 2400 K; Petrinu za sobo v domačem kmetskem slogu v pritličju ob-stenje za 1145 K, 60 miz v hotelskih sobah za 1200 K, in 300 stolov za 2400 K Za vsa pohištvo se izda 18 638 K. Obč. svetnik Predovič želi, da bi se vsa dela oddala ljubljanskim obrtnikom, čemur pa ugovarja župan, Češ da bi potem ne bilo delo pravo časne izgotovljeno, kar pa mora biti glase m pogodbe z restavraterjem Kendo do 1. julija, ker bi sioer občina izgubila najemnino za celo leto. Poročevalec se priključi županovemu izvajanju, na kar se predlog sprejme. Dopolnilne volit e Letos izstopijo z občinskega sveta sledeči občinski svetniki in sicer v III. raeredu gg.: Bergant, Len ček in PavŠek; v II. razredu eg : Ha-nuš, Maver in Šubio; vi razredu gg.: Knez, Plantan, dr. Oražen iu Velkavrh. Po odstopu podžupana dr. vit. Bleiweisa je treba voliti tudi njemu namestnika za dve leti. Poročevalec obč. svetnik Milo-hnoja predlaga, da se vrŠe dopoloilne volitve dne 19 marca za III, 21 za II. in 2}. za I. razred, eveniuelne ožje volitve pa vselej dan pozneje. Za I razred bodi ena, za II in III. razred pa po dve volilni komisiji. I in II. razred volita od 8. do 12 , HI. pa od 8 do 2. Za predsednika volilnim komisi jam predlaga za I razred občinskega svetnika Jos. Len četa, za II razred za pivo komisijo obč. svetnika Ivana Plantana, za drugo komisijo dr. Maj ar o na, za III. razred za prvo komisijo dr. K. Trillerja, za drugo pa dr. Ivana Tavčarja. Ostali člani konus j se določijo pozneje. — Sprejeto. Uslužbenci električne cestne železnice. Poročevalec obč. svet dr. Oražen poroča o resoluciji, skleujeni po „Narodni del. organizaciji na shodu dne 31. prosinca v Mestnem domu v zadevi gmotnih in socialnih razmer uslužbencev pri električni cestni železnici v Ljubljani. Resolucija predlaga razdelitev uslužbencev v štiri kategorije in sioer: I. do treh let službe z dnevnino K 260 in letnim prispevkom K 60; II. od treh do šestih let z dnevnino K 2*80 in letnim prispevkom K 180; IH od Šestih do devetih let z dnevnino K 3 in letnim prispevkom K 220 in IV. s službeno dobo nad 9 let z dnevnino K 3 20 letnim prispevkom K 2 40 Služba naj traja le 10 ur s primernim počitkom, vsak sedmi dan bodi uslužbenec prost celih 24 ur. Do petih let službe imej uslužbenec letoo 3. nadalje pa po 6 dni dopusta v letu. Uradni jezik bodi samoslovenski, ne pa samonemški, kakor je sedaj. Spre jemajo naj se v službo ljudje, Četudi ne znajo nemški. Vodstvo naj prizna organizacijo uslužbencev. »Helena obljubite mi, da b«> detc sodelovali pri živi podobi.« Toda Helena ni odgovorila, nepremično je gledala skozi okno, a Le m je čutil, la trepeta po vsem ži \ oiu. St'vn ; m je se bližje k nje.;, iako da -< je njegovo lice dotikalo njenega hi a in jc Heleni nadalje prigo\ a rja I :-Stori mi lo prijaznost, Hol -na,« ;e prosil. ; Kes, žalosten bi hi! bi UM jo '-or: U;, in misliti bi m moral, tla m.e rimaš prav nič rada.* 11» lena se ni več mogla ustavljati in je končiu obljubila sodelovati pri živih podobah, a storila je to težkega srca i!i Leon je naenkrat videl, da je zdrknila solza po njenem licu. Helena kaj ti je.'« je vzkliknil prestrašen: »Ali te je kdo razža lil? Govori, Helena! Ali se je morda zopet Spinetti predrzni! ti kaj storiti?« Njegovo razburjenje jo je prestrašilo, da se je odmaknila od njega »Prosim vas, pustite me,« je rekla, »čez nekaj časa se že pomirim in potem pridem zopet v SODO k damam.« Toda Leon ni mislil oditi. Položil je roko Heleni okrog rame in jo privi! k selu. Ko ji je pogledal v obraz, je videl, da je imela vse solzne oči. »Helena, ne jokaj,« je rekel in glas njegov je bil zapovedujoč. »Ne Poročevalec predlaga b ozirom na to, da so žalostne razmere uslužbencev električne cestne železnice splošno znane in zgorajšnje zahteve popolnoma upravičene, da naj občinski svet vnovič mestnemu magistratu naroči, da le-ta zgoraj šoje zahteve sporoči vodstvu električne cestne Želez niče in ga povabi, da jim ustreže v polni meri. — Sprejeto. Izbris služnosti. Po poročilu obč svetnika Milo-hnoia se ustreže prošnji Ivana Ogo rele a za izbris neke služnosti ca parceli št. 216 kat. obč. Kapucinsko predmestje. Obrtno sodišče. V seji dne 2 svečana t. 1 se je bavil občinski svet z vprašanjem prostorov za obrtno sodišče. Predsedstvo deželnega sodišča je ponudilo prostore v justiČnem poslopju in občinski svet se je s svojim sklepom zavzel, da preskrbi za slučaj, ako bi deželno sodišče potrebovalo omenjene prostore samo zase, druge primerne prostore ter jih oskrbi z razsvetljavo, kurjavo in stvarnimi potrebščinami. Predsed stvo deželnega sodišča pa je to izjavo vrnilo, ker m a ne ugaja dikcija ter zahteva izjavo, glaseča se v smislu, da občinski svet preskrbi obrtnemu sodišču primerne prostore tudi za slučaj, če se sodišče premesti ia prostorov v justični palači. Ker ni ni kakega pomisleka, da ne bi se ugodilo želji predsedstva dež. sodišča, predlaga poročevaleo obč. svet. Plantan izjavo v smisla zahteve predsedstva dež. sodišča. — Sprejeto. Za uradniška stanovanja. „Ljubljanka občekoristna zadruga za zgradbo stanovanju se je obrnila na*občinski svet z neobveznim vpra Šanjem, pod kakimi pogoji bi mestna občina prepustila zadrugi takoimeno-vano „sokolsko dirkališče", ali pa oni trikot ob Marije Terezije cesti na levo proti Šiški, da zgradi na tem prostoru hiše za uradniška stanovanja. Zadruga namerava razširiti svoj delokrog tudi na uslužbence avtonomnih oblasti, vsled česar bi bil omogočen tudi sprejem magistralnih uslužbencev, kar je gotovo vredno upoštevanja Poročevaleo obč. svetnik Knez opozarja na to, da je svoj čas sklenil občinski svet, da se svet onstran južne železnice, kjer sta omenjeni parceli, ne proda, da bi se zazidal zeleni pa* okrog mesta. Zato pripor o *a finančni odsek, da naj se omenjeni paroeli ne prodasta, ograja nekdanjega dirkališča naj se podere in prostor spremeni t senožet, zadrugi pa ponudi zelo primeren stavbni prostor poleg državnega kolodvora po nizki ceni 4 K za m*. — Sprejeto. Stavbne zadeve. Mestni magistrat je odrekel eo siilničarju Josipu Cotiču na Zaloški cesti sta7buo dovoljenje za zgradbo neke barake ob njegovi hiši, ker bi ta baraka ovirala promet. Proti temu odloku je Cotič vloži priziv, obenem pa predložil nov načrt, po katerem bi stala baraka poldrug meter od javnega prostora in bi potem ne ovirale prometa. Poročevalec obč svetnik Hanuš predlaga, da se Co-tičevemu prizivu ugodi pod pogojeni, da se smatra stavba v smislu § 44 stavbnega reda le kot provizorij m da mora lastnik barako na eventualno zahtevo magistrata takoj odstraniti — Sprejeto. Francoski topovi. V imenu policijskega odseka poroča obč. svetnik dr. Oražen o želji vojnega ministrstva, ki namerava leto? (Dalje v prilogi). morem videti, da bi jokala pretežko mi je pri srcu. In povej Hii. kaj se ti je zgodilo; vse mi povej; pravico imam VSe izvedeti.« Sama m ni bila na jasnem, oil kod je izvirala njegova moč nad nje le tega si je bila svrsta, da S€ D* more ustavljati njegovi zahtevi. »Nihče me ni razžalil ... / dihnila, »nihče«. »Kaj ti je torej .' Zakaj jokaš* »Ah, ne hlldujte se name. .i' prosila, a žalostna sem.« »Zakaj si žalostmi .'« »Zaradi zaradi plesa v Pod peči. ^ »Kaj se je tam zgodilo.' začudil Leon. »Kdo ti je kaj natve-/i 1.'« »Sama sem bila lam . . .« je /;l čela pripovedovati Helena, »bila se* med gledalci in sem se dolgo skrivi' ta, da bi me nihče iz vaše družbe ■ Videl. Hala sem se, da hi to smatrali za vsiljivost. A ko se je zmračil«'- sem prišla vendar bliže gledat ple* Moji pogledi so vas dolgo iskali. * niso vas našli med plesalci. Sele, W se je vaša družba odpravljala V čol ne, sein vas zagledala. Sli ste tik n'1' ne pogledali ste mi v obraz šli ste dalje, ne da bi me bili pozdr* vili le z eno besedo. Tedaj sem rekla . . . da je vsega konec . • . 1111 slila sem, da se sramujete pred od lično gospodo pozdraviti in sploh P° znati ubožno dekle, kakor sem jaz . • 1 miogfc „žšaavenBlLBiitt Naroda" st. 50. dne 3 marca 1009 otvoriti razstavo vojnih predmetov, da bi ljubljanska občina odstopila vojnemu ministrstvu one tri francoske topove, s katerimi se strelja na Gradu v slučaju požarjev, zato pa vzela v zameno druge tri topove od vojnega ministrstva. Župan je z ozirom na to željo priporočal, da naj bi se pač ti topovi prepustili vojnemu ministrstvu za čas razstave, nikakor pa ne v stalno last, kajti topovi so nekaj izrednega in jih sploh ni več dobiti takih niti v muzejih in imajo kot raritete splošno precejšnjo vrednost, posebno pa za bodoči ljubljanski muzej. Odsek priporoča torej, da se topovi prepuste vojnemu ministrstvu samo za čas razstave, a med tem časom mora postaviti ministrstvo na G»ad druge topove. Zupan pripominja, da takih topov ni v celi Avstriji več, da so res prava umetniška rariteta, nekaj čisto posebnega. Odposlanec vojnega ministrstva dr. Moli je prosil, da bi se topovi tudi po končani razstavi še pustili nekaj časa na Dunaju v svrho razkazovanja in pouka. Zupan priporoča, da se ugodi tej želji, ali topovi naj se vidno označijo kot last ljubljanskega mesta. Ko se pa ustanovi ljubljanski muzej, se topovi premoste vanj. — Sprejeto. Mestni šolski zdravnik. Poročevalec obč. svetnik Dimnik poroča o županovem dopisu glede ustanovitve službe mestnega šolskega zdravnika. Po drugih mestih se je taka institucija obnesla prav dobro, zlasti pa v Pragi. Po praškem vzorcu naj bi se enako ustanovila tudi pri nas. V letošnjem proračunu je že postavka za prejemke šolskega zdravnika v X. plačilnem razredu od 1. septembra dalje v znesku 972 K. Šolski zdravnik bi sodeloval tudi pri mestnem fmkatu, posebno pri oddelku za in-fekcijozne bolezni. Zato pa je potrebno, da ima fizikatni izpit. Poleg mestnih ljudskih šol bi nadzoroval tudi vnanjo uršulinsko šolo in enako šolo v Lichten-thurničnem zavodu ter oba mestna otroška vrtca ter bi določeval, katero deco je treba poslati v gradeško zdravilišče in počitniško kolonijo Zatišje. Zasebne zavode pa je treba pozvati, da sami preskrbe za svojega zdravnika. Preiskal bi med letom večkrat vse šolske razrede, posebno pa se bo to natančno izvedlo v I. razredu, popolnoma sistematično. Imel bo pod svojim nadzorstvom okrog 4000 otrok. Otroci z ubožnim listom bodo prihajali ob določenem času v reševalno postajo, kjer bo šolski zdravnik ordiniral, premožnejši naj bi pa imeli svojega zdravnika. Izdajal bo tudi zdravniška spričevala v šolskih zadevah. Razpisni rok za službo naj se določi do 31. maj-nika. Šolski odsek predlaga 1., da naj se ustanovi s 1. septembrom t. 1. služba mestnega šolskega zdravnika, 2. služba bodi dve leti začasna z letno nagrado 2400 K, 3. razpiše se služba do 31. maj-nika t. L za sedaj brez fizikatnega izpita, 4. deželni šolski svet naj se naprosi, da proti primerni nagradi podredi delokrogu zdravnika tudi c. kr. vadnice in 5. navodilo, sestavljeno po mestnem fiziku dr. Krajcu naj se vzame na znanje. Obč. svet. Milo h noja predlaga, da naj se služba razpiše do 31. marca, ker bo imel zdravnik potem dovolj časa, da se pripravi za svojo službo in tudi za fizikatni izpit. Obč. svet. L i kozar priporoča, da naj se z ozirom na to, ker je delokrog šolskega zdravnika že takointako razširjen na nekatere privatne zavode in odvzema tudi zavod na Rakovniku veliko breme mestni občini s tem, da sprejema zanemarjene in izprijene mislila sem, da me sploh ne ljubite ... da sem vam dobra samo za kratek čas ... ah, in od tedaj sem tako žalostna, da bi najraje umrla.« Trpek usmev je spreletel Leonov obaz. Torej tedaj, ko je bil on vsled Spiuettijevega izzivanja razkril tajnost svojega srca in razodel sklep, s katerim se je smatral vezanega za vse življenje, tedaj je Helena dvomila o njegovi ljubezni. Nič se ni spominjal, da je šel kraj nje in ji pogledal v obraz — a sodil je, da se je to mogoče zgodilo, da je pa ni spoznal, ker je bil duh njegov odsoten. Xiti to mu ni več prišlo na misel, kako je tisti večer prišel s plesišča v čoln in kako se je pripeljal v Ljubljano. Vse je izginilo iz njegovega spomina. Najprej je hotel Heleni vse povedati, kar se je takrat zgodilo, a premislil si je, sodeč, da bi to ne bilo delikatno. »Ljuhica moja,« je rekel Heleni, »ue dvomi o meni. Jaz te ljubim, a za kratek čas; resno te ljubim, iz vse duše, in ljubil te bom vedno. Ali mi verjameš.'« Dvignila je svoje velike temne °či k njemu in čitala je v njih toliko Jjubezni in udanosti, da mu je prekipelo srce. Z obema rokama je objel Heleno, jo dvignil in jo stisnil na Svoje prsi. »Moja boš, Helena,« je šepetal »uioja za vse življenje, moja žena.« (Dalje prihodnjič.) otroke v svojo oskrbo, razširi delokrog mestnega šolskega zdravnika tudi na zavod na Rakovniku. Sprejeli so se nato odsekovi predlogi z izpreminjevalnim predlogom obč. svet. Milohnoje in dodatnim predlogom obč. svet. Likozarja. Odpis vodnine. Posestnik Miško Kokalj, ki ima v Ilirskih ulicah dve hiši, je prosil z ozirom na to, da ima v hišah nastanjenih Večje število strank, za odpis pristojbin za večjo porabo vode. Poročevalec obč. svet. Hanuš priporoča z ozirom na to, da ste te dve hiši že na koncu vodne mreže, kjer voda zastaja in jo je treba večkrat izpuščati, da se, kakor se je to zgodilo v večih sličnih slučajih, deloma ugodi prošnii ter se od cele svote v znesku K 39640 odpiše polovica, torej K 197 20. — Sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi župan javno sejo, nakar je sledila tajna seja. Hudodelstvo lovne posli- nosu, Priobčil dr. Alojzij Kokalj. V poročilih iz sodne dvorane či tamo pogosto o hudodelstvu javne posiinosti po § 81. kaz. zak., katerega se okrivi vsakdo, kdor nastopi s silovitim lotenjem in nevarnim žuganjem proti uradnim osebam, kadar izvršujejo uradne posle. Katere osebe je šteti za uradne osebe, določil je naš zakonodajalec v § 68. kaz zak.; zasiuga našega kasa-eijskega dvora pa je, da se število teh uradnih oseb dannadan množi. Da pa marsikatera oseba, ki uživa zaščito § 68 kaz. zak , te zaščita ne zasluži, dognalo se je žalibog že v premnogih slučajih. Tak slučaj se je odigral lansko leto tudi na Jesenicah na Gorenjskem in se završil pred deželnim sodiščem ljubljanskim. Žrtev je bil, kakor je prizadeto županstvo na Koroški Beli uradno potrdilo, tovarniški delavec Nikolaj Koder; vseskozi miroljuben dostojen Človek in priden delaveo. Ker je slučaj Nikolaja Kodra naravnost tipičen, zasluži, da se ga spravi v javnost, ki naj zve, kake osebe stoje vse pod zaščito § 68. kaz. zak. V našem slučaju je bil to Alojzij Kukovica, bivši občinski redar na Jesenicah in proti ti osebi se je Nikolaj Koder pregrešil zločina javne posiinosti. Alojzij Kukovica je bil kot priča zaslišan dne 4. julija 1908 pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori in izpovedal dobesedno takole: r Jaz sem prevzel službo na Jesenicah kot občinski redar dne 14/6. 1908. Do tedaj nisem še opravljal te službe in mi torej niso bili predpisi poznani. Ko sem se dne 24/6.1.1 podal domov večerjat, prišel me je klioat neki deček, Češ da nanj se podam nemudoma v Hrovatovo gostilno, kjer nekdo močno razsaja in razbija steklenice. Opasal sem si hitre sabljo, katero sem popre je domov prišedŠi odložil ter nemudoma odšel v Hrova tovo gostilno. Ko sem tjekaj prišel, pokazal mi je gostilničar onega raz grajača, ki je razbijal poprej baje glaže ozir. steklenice ter mi ukazal, naj dotiČnika ar etuj e m. Jaz sem nato stopil k dotičnemu razgrajaču, ki se je ravno prepiral z nekim dru gim Človekom ter ga vprašal, kaj da pravzaprav počne in dela. Ko je orne njeni razgrajač, ki se zove, kakor sem pozneje zvedel, Koder, zagledal mene, ki sem bil v popolni službeni obleki ter imel sabljo prepasano, me je vprašal, jeli sem prišel pr,nj in če bo moral iti z menoj. Jaz sem opozoril Kodra, da naj plača škodo, ki jo je napravil, ker bo sicer moral iti z menoj. Ker pa je Koder trdil, da bo že plačal, a da sedaj ne plača ničesar, rekel mi je gostilničar Hrovat, da ima Koder denar in bi lahko plačal škodo, ki je znašala eno krono, ter mi velel, da naj Kodra odpeljem. Jaz sem bil mnenja, da morami ako mi kdo ukaže koga »reto vati, tO storiti in sem vsled tega velel Kodru, da naj gre z menoj, kar je ta tudi brez obo-! tavljanja storil. Aretacije „V imenu postave" pa mn tedaj še nisem napovedal. Ko sva šla po cesti v smeri proti občinski hiši, priletela je naenkrat Hrovatova natakarica za nama ter je Kodru potegnila klobuk z glave in ga odnesla nazaj domov kljub temu, da sem jaz zahteval od natakarice, da ga mora vrniti. Gostilničar Hrovat pa je zadaj vpil nad natakarico, da naj le vzame klobuk, ker sicer ne bo dobila cehe plačane. Nato je hotel Koder se tudi nazaj vrniti v Hrovatovo gostilno po klobuk, česar pa nisem j az| pustil. Ker pajeKoder na vsak način hotel iti nazaj, sem mu napovedal aretacijo „V imenu postave". Koder je nato nekaj časa šel z menoj. Prišedši vštric Srajeve gostilne vpra šal me je Koder, jeli ga res ženem v občinski zapor. Ker dem jaz; to potrdil, in sioer radi tega, ker ni plačal Ško d e v Hr v ato vi gostilni, je pričel vnovič trditi, da bo škodo plačal in je potem, ko sem mu omenil, da naj bi bil to popreje storil, rekel, da bo šel poprej, predno gre v zapor, še na pol litra vina. Ker je Koder nato zavil proti gostilni, sem g* jaz prijel za roko. on pa je s silo roko k sebi potegnil, nakar sem jaz odletel. V tem trenutku priletel je k meni občinski g eren t Anton Čebulj ter me pozval, da ci&j rabim oro*te Ko sem jaz nat> omenil proti bulju, da tega ue storjm, oglasil «eje. izmed množice, ki seje takoj na časti nabrala, pek Albin Havptinan, ter rekel proti Antonu čeLulju. da te pravice čebuli nima, da bi velel koga razsekati, ki ni nič naredil. Nato oglasil -se je še občinski tajnik Vin-dišman ter se pričel prepirati s H&vpt« manom o tem, je li sem jaz opravičen orožje rabiti aii ne Medtem, ko so se ravnokar omenjeni med seboj prepirali, k va jaz i u Koder stala na cesti in le ta ni silil v gostilno. Nato velel mi je gerent Čebul j, da nt| vklenem Kodra ter je nato še sam šel po verižico, katere nisem imel s seboj, čebulj pa ni mogel takoj v občinski pisarni dobiti verižioe, vsled česar me je skozi okno poklical v občinsko pisamo, da sva našla verižioo. Ko sem prišel z verižioo nazaj na cesto, je Koder fte zmera| stal na cesti ter mirno gledal Vindišmana, Havptmana in druge, ki so se prepirali o tem, je li ima gerent pravico ukazati, da se rabi orožje ali ne. Na izrecni poziv občinskega gerenta sem stopil h Kodru, da bi ga vklenil. Jaz sem le tega prijel za roko, on pa je potegnil roko k sebi, se zasukal okoli in odšel proti gostilni. Jaz sem stopil za njim in ga prijel, Koder pa se je zasukal, nakar sem ga potisnil na ondi sto ječo klop, da se je vsedel. Ko je sedel, sem skušal obe roki skupaj sklo piti, da bi ga vklenil, Kuder pa se je branil, da ga ne bi mogel vkleniti in pri tem meue še enkrat sunil v prsi. česar pa po mojem mnenju ni storil navlašč, marveč le po naključbi, ker je meni ena reka spodrsnila in se je Koder zadel z ono svojo roko, ki je ravnokar omenjeno mojo roko zadrževala, v moje prsi. Pri tem, ko se je Koder branil, da ga ne bi mogel vkleniti, je tudi raztrgal meni nekoliko bluzo, Česar menda tudi ni navlašč storil. Ker sem sprevideli da ne morem sam vkleniti Kodra, navzoči občinski sloga Oeklar mi pa tudi ni hotel priti na pomoč, sem pustil Kodra« nakar le ta Odšel V gostilno Osumljenec Koder je bil omenjeni večer — opisano dejanje se je dogodilo ob 7. uri zvečer — nekoliko vinjen. Le ta me ni pritisnil na zid, marveč sem le jaz njega podrl na klop; pač pa je Koder tiščal, ko sem ga hotel aretovati, z vso silo moje roke nazaj, da mu nisem mogel rok skupaj sklopiti in ga vkleniti. Pri tem, ko je tiščal moje roke nazaj, je tudi mene sunil v prsi, ker je meni ena roka spodlet3la, drugače me pa ni udaril. Tedaj sem tudi zakiical besede nzakaj ste me pa udarili ?u. Poškodbe nisem dobil nobene. Kdaj pa mi je Kodar naŠiv na bluzi odtrgal, tudi ne vem, to sem šele pozneje doma opazd. Meni Albin Havptmau ni ničesar rekel in mi tudi ni očital, da jaz nisem pravilno postopal; on se je le prepiral z gerentom Ćebuljem in občinskim tajnikom Vindišmanom. Prebrano — — prav." * * * Gotovo mi boda vsakdo pritrdil, da se čita ravnokar objavljeni sodni zapisnik z Alojzijem Kukovico kakor nekaka kepenikijada in da dooela potrjuje uvodom izraženo mnenje, da marsikatera oseba, ki stoji pod varstvom §. 68 kaz. zak., tega varstva ne zasluži. Koučno naj še pripomnim, da je bil Nikolaj Koder pri glavni razpravi dne 20. oktobra 1908 ker se je izkazalo, da je bil zadevni dan popolnoma pijan, po §. 523 kaz. zak. obsojen v zapor 14 dni. Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nejsode. Ker |e namestniltvo v Trstu razveljavilo volitev v delavski skupini VI. kategorij se bodo zopet vršile volitve. Voliti bo onega člana in enega namestnika. Kakor čujemo, so podjetniki io dobili glasovnice, dasi volitev ie ni bila raspisana. Prosimo vse prizadeto podjetnike, da prejeto glasovnice spravijo dotlej, da Jim dojde pismeno navodilo.. Dnevne vesti V Ljubljani, 3. marca. — Shod narodno-napredne Stranko bo v nedeljo, dne 7. marca t. 1. točno ob 4. popoldne v hotelu Karla Šenerja v Krškem. — Dnevni red: O političnem položaju in o organizaciji narodno napredne stranke. Poroča deželni poslanec dr. Iv. Tavčar. Somišljeniki narodno-napredne stranke, udeležite se shoda polnoštevilno. — ie ni dovolj strogosti! Vsa komur je še v spominu, s kako dr a kou.sko strogostjo je sodilo sodišče one, ki so se udeležili ljubljanskih sepfembrskih demonstracij. Izmed teh je bil obsojen prvi jed.ra 14. leto iz-pclriivai Josip ICaduno, ker je v septembrskih dneh vrgel kakor lešnik debel kamen v smeri proti dragonski patrulji, ki je takrat skrbela za mir in red na Marije Terezije cesti. So dišče mu je prisodilo 14 dni zapora. Prot: tej razsodbi je državno pravd ništvo dvignilo ničnostno pritožbo ter obenem prijavilo vzklio proti prenizko odmerjeni kazni- Najvišje in kasaoij-sko sodiV:e je ničeostno pritožbo zavrnilo, pač pa je ugodilo v z k i i -ou proti prenizko odmerjeni kazni ter obsodilo Josipa K a dunoa v enomesečni zapor. Za nimivo je, kako najvišje sodišče utemeljuje to svojo razsodbo. Evo razlogov : „Pri odmerjenju kazni je so^ dišče smatralo za obteževalno samo konkurenco dveh zločinov, kot olaj-šujočo okolnost pa priznanje, dosedanje neomadeževano življenje, mladost obtoženčevo in dejstvo, da je bil obtoženec k dejanju zapeljan. Ker se olajševalnih okolnesti tiče, ne pada toliko la tehtnico priznanje, ako se uvažuje, da obt žencu vzpričo decidi-ranih izpovedb stražnika in policijskega komisarja ni preostajalo drugega, kakor svoje dejanje pjaznati, ker je moral uvideti b r e z u s -pešnost vsakega poskusa tajiti in ker je moral vedeti, da si s tajenjem samo poslabša svoj položaj. Kar se tiče zapelja nja k dejanju, se v tem slučaju o olajševalnih okornostih ue da govoriti. Obtoženec sam izjavlja, da je slišal, da se vrše demonstraoije, zato je hitel z doma ter potem vrgel v svrho da bi demonstriral, kamen proti dragonski patrubi. Obtoženec se je torej prostovoljno udeležil demonstracij, kakor marsikateri dragi. Da bi ga torej k temu kdo zapeljal, ni bilo potrebno in tega tudi sam obtoženec ni trdil. Kot edino uvaževauja vredne okolnosti se morate potemtakem smatrati samo neomadeževanost in mladost. Kot posebno tehtna obteŽevalna okolnost pa pride v poštev eminentna nevarnost obtoženčevega dejanja, če bi kamen (— velik kakor grah! — Opomba uredništva.) zadel vojaka ali konja na glavi, bi se lahko zgodila nepregledna nesreča. A ne samo dejanje samo na sebi je bilo posebno nevarno, marveč se je tudi izvršilo pod posebno nevarnimi zunanjimi okolnostmi — med nevarnimi demonstracijami proti državni oblasti. Slab zgled obdolženčev bi lahko druge napotil, da bi ga posnemali, kar bi tudi v tej smeri lahko v:rovzročilo nepregledne p*-sledice. če se torej obteževalnim okolnostim pridene še konkurenca dveh zločinov, potem o kakem p.rev ladanju olajševalnih okolnostih ne more biti govora. Vporaba izredne olajševalne pravice torej ni bila utemeljena." — Tako razsodba. Pripomnimo k tej raz sodbi samo to le: Kaduuo je šele dopolnil 14. leto in je tako slabe telesne konstitucije, da so celo sodni zdravniki morali predlagati, da se ga izpusti iz zapora, ker bi nada 1 j ni zapor lahko usodepolno vplival na njegovo itak skrajno rahlo zdravje. Ali to dejstvo najvišjemu sodišču ni bilo znano? In če je bilo zaano, kako je potem moglo izreči v danem položaju naravnost drakonsko obsodbo? — Ta obsodba je značilna, ker kaže, kakšen veter piha sedaj na Dunaju. Slovencem zvišujejo kazni, dočim pri nemških demonstrantih iz Maribora, Ptuja in Oelja nihče na to niti ne misli, vsaj dosedaj Še nismo čuli, da bi bila višja instanca zvišala kazen kateremukoli Nemou, ki e bil obsojen radi demonstracij v Ptuju, Mariboru in Celju! — Deielnozborske volitve na Štajerskem se vrše meseca majnika in sioer voli splošna kurija 7. maj nika (ožje volitve 14. majnika), kmetske občine 17. majnika (o. v. 22. in 27. maj), trgi 24 majnika (o. v. 28. majnika in 2. rožnika) in veleposestvo 29 majnika. — Deielnozborske volitve na Koroškem. Ta mesec se začno volitve v koroški deželni zbor. Prvič po mnogih letih seje zgoddo, da so Slovenci postavili kandidate tudi v takih krajih, kjer za sedaj morda še ni upanja na zmago, temuč se bodo le šteli slovenski glasovi ter se bodo pripravila tla za bodočnost, ako so bo z agitacijo tudi vztrajno nadaljevala pametna organizacija sloven- skega življa. Nekateri slovenski kandi-datje so prav srečno izbrani. Posebno velja to poleg dosedanjega poslanca Fr. Grafenauerja o Janezu Vo»per-niku in Flor. Ellers dorferju. Vendar se nam zdi, da so se kandi-datje postavljali preveč samovoljno in pristransko in kakor tudi že vse kaže, nekako sporazumno z nemškimi krščanskimi socijalisti. Nasprotno pa so se slovenski naprednjaki katerih nikakor ni tako malo, kakor bi rada javnosti natvezla „Mirova" stranka, popolnoma prezrli. Iu vendar bi že narodoa disciplina zahtevala, da bi se bil skušal med obema strankama sklemti kom prt mis Zmaga! je pač razdirajoči Podgorcev vpliv'. Da je naša domnevnuje o sporazumu z nemškimi kr3»l sooijalei upravičeno, dokazuje dejstvo, da s-) je za B-ljak - št Patrnjan in RožeK postavil le 1 kandidat, dočim se drugi prepusti nemškim klerikalcem Čudno pa je, zakaj se ni postopalo na enak na?in v kmečki skupini Celovec - BorovJje, kjer sta oddati dva mandata, a Slovenci se za nobenega ne potegujejo. Potrebno bi tudi bilo, da preštejejo Slovenci že enkrat svoje glas j ve tudi v mestnih skupinah, v prvi vrsti v Celovou in Beljaku. Tik pred volitvami je za to seveda prepozno. Slovenska organizacija bi morala biti taka, kakor da nam je vsak dan stopiti na volišče. — Laška realna gimnazija v Gorici? Laška klerikalna poslanca Bugatto in Faidutti sta predložila pred časom goriškemu deželnemu šolskemu svetu prošnjo za ustanovitev realne gimnazije v Gorici z laškim učnim jezikom. Deželni Šolski svet se je izrekel povoljno o predlogu ter ga podal s priporočilom nauČnemu ministrstvu. — Odličen gost. Naše uredništvo je danes posetil odlični ruski publicist Grigorij Bobrikin. Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek, dne 5. t. m se uprizorita drugič in sicer za nepar abonente operi „GlumaČi" Leon« cavallain „Cavalleriarustioana" Mascagnija. — V nedeljo, dne 7. t. m. sta dve predstavi: popoldne ob 3 narodna igra s petjem „Deseti brat", ki si jo je izrecno izbral sa svoj debnt g Milan SkrbinŠek, absolvent gledališke šole Ottove na Dunaju; zvečer pa se poje zadnjič opereta „Masco t te". Slovensko gledališče. Zopet „Maskotta". Če je že bilo treba igrati kako starejšo opereto, naj bi se bila izbrala kaka boljša. Ta „Maskotta" res ni vredna, da bi se jo otelo po-zabljenju Godba banalna — dovtipi stari in neslani — vse dejanje neumno. Igralo se j e nekako predpustno, kakor bi se p. n. gospoda na odru norca delala. Ali so to morda prvi znaki, da se bliža sezona svojemu koncu? Za „Narodni Sklad" sta darovala vsled neke stave dr. Iv. Oražen K 10, Fr. Rozman, o. kr. blagajnik, pa K 5 Športni ples, ki bo brez dvoma najelegantnejša plesna prireditev v letošnjem letu, ima že hudega nasprotnika. To je klerikalni dnevnik, ki mu ples ni všeč, ker je zdaj post. Kakor smo posneli iz škofovega postnega pastirskega lista, je za post izdanih cela vrsta zapovedi ali prepovedi, za katere se klerikalci kar od kraja ra-vno uoiiko zmenijo kakor za lanski sneg. Kako da jim je ravno ples športnega kluba tako na srcu ? Naj začno — pri sebi. V ostalem pa mislimo, da ima v Avstriji še vsak državljan pravico plesati, kadar ga veseli. Smešna pa je grožnja: „Si bomo ogledali tiste gospode u I, kdo se pa briga za to? Kaj mislijo klerikalci res, da se bo kdo dal od njih terorizirati? Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih velikonočnih in spomladanskih razglednic. Odlikujejo se po varijaciji, kakor tudi po svoji dovršenosti. Nobena trgovina, bodisi v mestu, bodisi na deželi ne sme biti brez teh razglednic, čisti dobiček je namenjen obrambi in presveti našega naroda. Vse slovenske trgovoe, kakor tudi odjemaloe prosimo, da naročajo in uporabljajo v prvi vrsti druž ene razglednice, ki se dobe v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Bliža se mlada, vse oživljajoča Vesna, ki bo poklicala slednjo kal v življenje; — o da bi se vzbudilo s pomladnim pestrim življenjem tudi v našem narodu novo življenje narodne probuje iu zavednosti! „Družbe sv. Cirila in Metoda1' so se spomnili meseca februarja z darovi denarni zavodi: posojilnica v Mariboru. R bnici, Braslovčah, Velenju, Vojniku, Litiji, Žuženberku, Tr-boljah in na Vrhniki, Kreditno društvo v Kranju, in Južnoštajerska hranilnica v Celju. Veseleč se ugodnega uspe-vanja denarnih zavodov, zahvaljujemo se jim, da se spominjajo, sestavljajoč bilanco in deleč skrbnopridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega rezervnega zaklada, pesebno naše pre-koristne „Družbe sv. C. in M " in se nadejamo, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda in da objavimo v letnih druž- benik izkazih med podpornimi člani „Dražbe sv. C. in M." vse slovenske hranilnice in posojilnice. „Prosveti" so darovali sledeči ff0<: Ivan VonČina, magistratni ravnatelj v Ljubljani. 5 K, dr. Franc Kogoj, zdravnik na Jesenicah, 2 K, Franc Omerza v Kranju 2 K, dr. J. Pipenbacher. profesor v Ljubljani, 4 K, neimenovani 5 K, Robert Koli mann, vele tržeč v Ljubljani, 10 kron, Peter Majdič, imetnik mlina v Jaršah, 20 K, Valetin Golob, trgoveo v Ljub ljani, 2 K, Jakob Zalazoik, sladčičar v Ljubliani, 10 K. Nadalje so darovale: Kmetska posojilnica na Vrhniki 50 K, Posojilnica v Ribnici 50 K in Okrajna posojilnica v Litiji 20 K. Odbor izreka vsem gg. darovalcem in slav. posojilnicam najsrčnejšo zahvalo in želi, da bi se našlo Še obilo po-snemaloev. nO d b o r Pr o s v eteu, K organizaciji uradnikov Jugoslovanskih denarnih zavodov. Pripravljalni odbor društva uradnikov denarnih zavodov naznanja, da se ustanovni občni zbor ne vrši dne 7. t. m ampak šele v nedeljo, dne 14 t. m. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile. Občni zbor „Buskega kruika" se jo vršil snoČi v srebrni dvorani hotela „Unionu. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Ljudevit Jenko Otvorivši zborovanje je pozdravil navzoče predvsem pa uglednega ruskega gosta g. Bobrikina. O društvenem delovanju je poročal tajnik gosp. dr. LavrenčiČ. V svojem poročilu se je ozrl na desetletno delovanje kružfea naglašajcč, da je v vsem tem času delovalo društvo tiho, a tem intenzivnejše na to, da uveljavi s vej vzvišeni smoter — ruski jezik in bogato rusko literaturo napraviti pristopno najširšim slojem slovenskega naroda. To delovanje je obrodilo dober sad, zakaj od leta do leta se množi krog ljubiteljev in poznavalcev ruskega jezika. Zasluga pa ne gre toliko odboru, kakor v prvi vrsti g predsedniku in njegovi požrtvovalni soprogi Terezihi Mihajlcvni, ki se z cbČudo vanja vredno vnemo žrtvujeta pouku ruskega jezika in ne štedita niti s trudom niti 8 časom, da bi šola ruskega jezika, ki stoji pod njiju izključnim vodstvom, uspevala in procvitala. Spominjajoč se društvene desetletnice je dr. LavrenČič rekel med drugim: „Deset let v življenju človeštva je malo, a v življenju društva mnogo. Deset let je temu, odkar se je po iniciativi cbČespoštovanega dr. Jenka sešla v Ljubljani peščica ljubiteljev ruskega jezika z namenom ustanoviti društvo, ki bi naj gojilo ta prekrasni bratski jezik in mu vgladilo pot v slovenske kroge. Razni rodoljubi in listi so mu takrat že prorokovali, da mu je določena zgodnja smrt. Toda „Kružok" še živi, živi Čil in krepak in vrši vneto svojo kulturno misijo". Na predlog g. Sevarja se je poročilo odobrilo, tajniku pa izrekla zahvala za njegovo delovanje O stanju blagajne je poročal g. Kajzelj. Društvo je imelo dohodkov 795 02 K, stroškov pa 495-32 K, torej 29970 K prebitka Na predlog preglednika g. Sustersiča se je blagajniku dal absolutorij. O društveni knjižnici je poročala ga. Min ka Govekarjeva. Za predsednika je bil z vzklicem izvoljen zopet dosedanji za suženi predseanik g. dr. Ljudevit Jenko, v odbor pa gospe Terezina dr Jenko va, Julij a B ar ti j ev a, Minka Govekarjeva in Helena Kajzelj eva ter gospodje dr. Iv. Lavrenčič, Makso Debevec in Hinko Se var. O praznovanju de setletnice se je razvila živahna debata. Sklenilo se je, da se desetletnica praznuje kot izključno kulturna slavnost v prvi polovici meseca julija. V pri • pravljalui odsek so bili izvoljeni: dr. Ljudevit Jenko, Terezina dr. Jenkova, Minka Govekarjeva in dr. Iv. Lavrenčič. Nekoliko o zgodovini naSe „akacije' in gostilne pri „Citro nenbaumn." Piše se nam: Gospod pisatelj podlistka „V Studentovskih ulicah" morda niti ne sluti, koliko davnih spominov je nehote vzbudil iz grobov pozabljenja; zlasti odkar je pustil svojo junakinjo lepo Heleno z lastnikom gostilne pri „Citronen-b a u m u " na izlet v Podpeč. Gostilna „Citronenbaumw in Podpeč! Vsak zase imata svojo zanimivo zgodovino. Naj sa danes omenjam le kratko zgodovino prvega, v zmislu, kakor mi je o nji pravil neki odlični poznavatelj, ki žal noče biti imenovan. Drevo, ki se pri nas kaj rado zamenja s pravo akacijo (Christi Dom), pa mu je pravo ime „r o bini j a" se je pri nas pred 100 leti prvič zasadilo in sioer na vogln okr. ceste, ki drži iz Kosez na državno cesto (Št. Vid). Temu novincu nasproti je stala gostilna pri „Bršniku". Ko se je ta prva robinija, vulgo „akacija" jela razcvetati, je njeno čudno cvetje privabilo mnogo radovednih Ljubljančanov skozi Šiško v ta dotlej' malo obiskovani kraj. Seveda se naši stari častiti predniki niso zadovoljili samo z ogledovanjem cvetja pred drevesom, ampak so stopili k Bršnikn ter od tam pri čaši rujnega vinca se divili nad cvetjem prve „akacije". Is- početka pa tega drevesa niso smatrali za „akacijo", marveč zaradi nenavadnega cvetja za „Oitronenbaum". Tako je prišlo s Časom v navado, da so nedeljski izletniki v ta kraj običajno le dejali: gremo k „Citronen-baumu". In gostilničar, brin ten mož, si je iz te razvade skoval reklamo za svojo gostilno. Dal si je napraviti napis „Gasthaus zum Oitronenbaum". Tako je prišla prva naša robinija do svoje slave kot „Citronen-baum"; z njo vred pa tudi prej malo znana gostilna pri „Bršniku" do svojega novega slavnega imena. „Gasthaus zum Oitronenbaum". Ta gostilna se je sioer pred kakimi 26 do 30 leti že opustila in je hiša prešla sedaj v privatno last, a izletniki v Št Vid itd., še vedno nazivajo samotno od Šiške proti „Siepemu Janezu" ob državni cesti stoječo hišo „zum Oitronenbaum**. V Ljubljani se je imenovala pri „Oi-tronenbaumu" gostilna v Frančiškanskih ulicah, tam kjer stoji zdaj poslopje Ljudske posojilnice; po pričevanju pogojnega nads v etnika Jakoba Zabukovoa je hodil v to gostilno tudi Prešeren. SobOl V LogatCU Včeraj pri-občeno poročilo o odposlancih na občni zbor „S. S. Z.u se ima glasiti: Za odposlance na občni zbor „S. S. Z " so bili izvoljeni: Fran Hodnik, Josip Tollazzi, Ivan Rihar ter Mijo Gostiša. V zvezni odbor pa je izvoljen Fran Hodnik. Narodna čitalnica v Postojni je mesto venca na krsto bivšega predsednika in dolgoletnega člana gosp. Antona Ditrioha darovala 20 K v prid „Družbe sv. C in Metodau. ŽelezniSka proga Beljak- Jese niče je zopet otvorjena. Zaprta pa še ostane proga Celoveo Jesenice Trst. Za dekana v Lacke n trgu ob južni železnici bil je dne 1. marca t. 1. slovesno instalran gospod dr. I Kruljc, doslej stolni vikar v Mariboru. V Celju in okolici se spet po javljajo* novi slučaji škrlatice. Tudi ospice se spet prikazujejo med otroci. Mariborski „Sokol" je dokončal trimesečni vaditeljski tečaj, pod vodstvom načelnika E. Ilicha. Tečaja so se udeleževali tudi ptujski in ormoški Sokoli. Dovrsii se je z lepimi uspehi in so napredovali vaditelji in vaditeljski pripravniki v praktičnem kakor tudi v teoretičnem znanju. Nemška surovost V Špornovo gostilno v Rogatcu na Štajerskem je prišel g. J. Prekoršek, potov, učiteli z dvema domačima gospodoma. Vsedli so se k svoji mizi in mirno pogovarjali. Naenkrat čujejo iz sosedne sobe: „Jetzt sin d die slovvenischen PuV.cher da" in nato 3« primaje Častitljiva pristno nemška družba c. kr. sodnik dr. Pavliček, učitelja Pavalee in Ferner, sodni pisar Berz, kanclist Cvetko in zdravnik dr. Schuster v sobo, med zabavljanjem na „Windi-sebe" in navdušenimi „Heil" klici — Slovenci so to izzivanje prezirali, toda nemškim olikancem še ni bilo dovolj. C. kr. sodnik dr. Pavliček je zakli cal: nH ier aufdeutscbem Boden vvirdnicht slowenisch g e s p r o chen. Gusti, holen Sie den Hausknecht. d a s s er dieLeute h in aus wirf t." Iu hlapec je prišel. Ko je g Prekoršek poklical nataka rico. da bi plačal, je skočil Fernf r k njemu, ga sunil v prsi, na kar so s hlapČevo pomočjo vrgli Slovence iz gostiine, pometali za njimi suknje in klobuke, ter j.h na cesti zopet na padli. Tako nastopajo nemški sodniki v družbi svojih pisarjev in nemški učitelji v javnih prostorih proti mirnim gostom, roko v roki s hlapci, ker se poslužujejo v svojem zasebnem pogovoru materinega jezika. » Krasna nemščina. Lahko so veseli Nemci naših poturio in krasnih napredkov v blaženi nemščini. Neki mrtvaški oglednik blizo Maribora je izjavil v mrtvaškem listu smrt s sledečo res bedasto izjavo. „Wtgen grose Schreken der Fuhrleite spirte die Tohter die Mutter durch acht Tage in semem Leibe tot." Odmev iz pred (»usta. Na pustni torek so se sprli pri domaČi veselici v gostilni Petra Frangeš v mariborski okolici trije kmetski fantje med seboj in gostilničarjem. Ko je hotela go-stilničarka in njena odrasla hčerka prepirače pomiriti, je pograbil eden nož, ter prerezal gostilničarki roko od rame do zapestja, hčerki pa zadal tri močne sunke v obraz. Nemškutarjl imalo prednost Županstvo v Beljaku išče mestnega stražnika, ki mora biti — nemške narodnosti, a vendar mora imeti „Sprach-kenntnisse". Ker je znano, da se nauči poprej medved plesati, kakor pa Nemec tujega jezika, hoče dobiti Beljak le renegata. Saj so se pa tudi taki policaji iz Celovca izborno obnesli v Celju in Ptuju. — Se bolj nobel je nemčurska občina v Rogaški Slatini. Ta išče straževodja, ki mora biti tudi „nemške" narodnosti, a znati mora tudi slovensko, vrhutega mora biti izvežban občinski tajnik, a sa vse to bo imel letne plače — 500 gld. Potemtakem so dandanes nemčurji v oeni še bolj padli, kakor — volički. Sneienl samoti so napravili na progi Celovec-Trst velike poškodbe. Včerajšnji brzovlak is Trsta je obtičal v zametu pri Podgorju, iz ka terega so ga šele po večurnem napornem de u rešili. Potnike nasprotnega vlaka, kateri je čakal v Celovcu, so nameravali poslati čez Beljak, kar pa zopet ni bilo možno vsled popol nega zameta proge med Rožioo in BlaČami. , Narodna Prosveta" v Gorici je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, kije bil primerno obiskan Iz poročila se je posnelo, da društvo prav marljivo deluje. Izvoljen je zopet skoro ves stari odbor. Predsednik je dr. Karel Podgornik. Truplo so potegnili iz vode v Gradišču ob Soči. Spoznali so v njem mešetarja Marega iz Fare. Morda je bil žrtev zlo ina, ker mož je bil radi svoje rabiatnosti skrajno nepriljubljen. Vojaški manevri se vršijo v FuTiauiji proti laški meji. Udeležuje se jih goriška #araizija in drugo po Furlauiji raztreseno vojaštvo. Prišlo je v Gorico več višjih častnikov, pričakuje se še vojaštva. Ustrelil SS Je na Dunaju top ni-carski polkovnik Simon Borota vitez Budabran, ki je tudi v Ljubljani dobro znan izza časa svojega tukajšnjega službovanja in po svojih rodbinskih zvezah, kajti žena njegova je Ljubljančanka, rojena Malitsoh. Polkovnik Borota je bil na zadnje v Budimpešti v garniziji. Bil je na vrsti, da postane general, a nekaj tednov pred tem imenovanjem ga je zadela kap. Ostal je pohabljen in za službovanje nesposoben in to ga je tako potrlo, da se je ustrelil. Polkovnik Borota je bil zaveden Srb iz Slavonije. Ko se je ženil, so mu ljubljanski frančiškani delali preeej težav, češ, vsaj to mora obljubiti, da bodo otroci katoliški. A Borota tega ni hotel obljubiti, češ, moji otroci bodo Srbi in pravoslavne vere; ker ni jdnehal Borota, so pa odnehali frančiškani. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Goto, da je tam sežgo. Srečkan|e. Glavni dobitek v znesku 300 000 K dunajskih komunalnih srečk iz leta 1874 je dobila vrsta 2845 št. 30. — Drugi dobitek 20 000 K vrsta 2472 št. 72, tretji dobitek 1000<> K vrsta 612 št 26 Dobitke po 200 kron pa so dobile: vrsta 1684 št 14, vrsta 1684 št. 45, vrsta 1684 št 60 vrsta 2472 št. 78 in vrsta 2551 št 69. Srečka oje. Glavni dobitek srečk ogrskega Rdečega križa v znesku 30 000 kron dobi vrsta 495 št. 91, dobitek v znesku 2000 kron pa vrsta 1120 št 62. Prvi „Kinematograf Pathe prej „Edisonlf na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od srede, 3 marca, do petka, 5 marca, sledeči spored: Nasledki poziva na dvoboj. (Komično.) Zoološki vrt v Londonu, (zanimiva projekcija živali po naravi) Eu mesec v zakonu. (Komično ) R )ka Francoska drama. Osel in čarovnica. (Krasna projekeja v barvah) Mesečni pregled. Miuoli mesec svečan je bil popolnoma zimski, pre- j cej suh in mrzel. Opazovanja na ! toplomeru dado povprek v Celsijevih 1 stopnjah: Ob 7 zjutraj —5 6" ob 2 po- j poldne 0 4°, ob 9. zv. — 19". tako, ! da znaša srednja zračna temperatura tega meseca —2 4", za 2 2° pod nor-malom ; največ 9 6° dne 6, najmanj — 14 8" dne 1. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0 7 mm pod normalom, najvišje 741 8 dne 21. zjutraj, najnižje 724 8 dne 1. zvečer. — Mokrih in sioer skozinskoz snežnih dni bilo je 7, padavina znaša vsega skupaj 36 1 mm; največ83mm je padio dne 27. — Med vetrovi je prevladala burja, t j. severovzhodni in jugovzhodni veter. — Meglo smo imeli dvakrat zjutraj. — Tekočega mesca sušca pride luna dne 15 za rano zjutraj v zemljino bližino. Brez plena- Te dni so dolgo-prstneži zlezli po lestvi v Treovo vilo na Cesti na Rožnik in tako prišli v notranje prostore, kjer so vse prebrskali, a menda niso ničesar odnesli, odnosno vsaj konstatovano še ni, potem pa zopet izginili. — Tudi v mesnici Jožefa Podkve na Poljanski cesti so iskali svojo srečo ter tam vlomili v predal, a so morali oditi praznih rok. Mestna policija je aretovala meseca januarja 97, meseca februarija pa 84 oseb. Od teh je bilo januarja izročenih 11 deželnemu, 19 pa okrajnemu sodiščn, meseca februarja pa 11 deželnemu in 20 okrajnemu sodišča, proti ostalim se je postopalo pa po policijskih zakonih. Novi sneg je napravil pri železniškem prometu velike zmešnjave. Vsi vlaki imajo velike zamude, po državni železnici vozijo vlaki le do Jesenic in Maribora. Delavcev sioer po progah kar mrgoli, a jih je še premalo. Na pomoč se je danes s posebnim vlakom odpeljalo na Jese nioe 400 mož tukajšnjega o. in kr. 27. peipolka. Splošno pa trpi ves promet. F Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 87 Slovencev in Macedonoev. Izgubljeno in najdeno. Drvar Ivao Zore je izgubil denarnico z manjšo svoto denarja. Dekla Marija Dežanova je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja Poštnega ofici-janta soproga Marija Šemrovova je izgubila Črno ročno torb oo z vsebino 15 K, Posestaioa hči Terezija Šfcepi-čeva je izgubila prost bankovec za 10 K. — Iva Drafeslerjeva je izgubila hra niluično knjižico „Kmetske posojilnice" z vlogo 360 K. — Postaje načelnik o. kr državne železnice v Škofji Loki g. Alojzij Prevc je pred Časom nekje v mestu izgubil oriljant vreden 300 do 400 K — Preglednik deželnih doklad g Anton SimČič je našel bra-nilničnoknjiž oo „Kmetske posojilnice" Opozarjamo na današnji inserat g Štefana Berganta, kateri otvori v soboto, dne 6 marca t. 1., popolnoma nanovo urejeno gos iino pod imenom „Prva jugoslovanska režtav racija" v Gosp skih ulicah št. 3 Ker je podjetnik zaveden iu navdušen Slovenec, ga priporočamo. Danes zvečer je v kavarni „E?ropau koncert „Slovenske Filharmonije". Začetek ob 9. uri. Izpred sodišča Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Uboj. Na zatožni klopi sedi 24-letni Janez Žele iz Trnja, ker je dne 8. novembra 1908 zvečer ubil fanta »Janeza Sustersiča. Isti dan sporekli so se trnovski fantje v Bagarinovi gostilni. Končno so se razšli in je med tem, ko je Janez Šusteršič prižigal cigareto, pristopil k njemu Ljudevit Žele, brat obdolženčev', ter ga udaril s plosko roko po obrazu. V istem hipu je prišel iz Bogarinove gostilne obdolženec* držeč zn hrbtom kantergo (stol) in ga z enim mah-Ijejoni brez kakega besedičenja s tako silo udaril po glavi, da se je Šusteršič nezavesten zgrudil in drugi dan umrl. Izvedenci so našli pri raz-telesenju trupla, da je imel Suster-šič na temenuglave razpoki ino, kar je imelo za posledico otrpnjenje možganov. Anton Šusteršič, brat ubitega, in Ljudevit Žele, brat storilca, sta se takoj po navedenem dogodku spoprijela. Tako je zopet priliitel obdolženec Janez Žele s stolom ter mahnil ž njim proti Šusteršiču, a je zadel svojega brata Ljudevita, ne da bi ga težko poškodoval. Obdolženec ni tajil podtika nega mu kaznjivega dejanja, zagovarjal se je le s trditvijo, da je bil močno pijan. Žel je bil obsojen na 5 let težke ječe. Telefonska in brzojavni porotno, Macelle oproščen. Novo mesto, 3. marca. Zaradi zlorabe uradne oblasti obtoženi Julij M a celi e je bil pred porotnim so-diščem soglasno oproščen. Zagovarjala sta ga dr. Triller in dr. Žitek. Cehi in Jugoslovani pri ministrskem predsedniku. Dunaj, marca. Danes ob treh so imeli konferenco z ministrskim predsednikom zastopniki Cehov, ob 5. pa so poklicani k baronu Biener-thu dr. Ivčevič, dr. Ploj in dr. 5u-steršič kot zastopniki Jugoslovanske »Narodne zveze«. Baron Bi ene rt h pri cesarju. Dunaj, 3. marca. Cesar je danes sprejel v polurni posebni konferenci ministrskega predsednika barona Hienertha. Slovanski kandidat za mesta držav-nozhorskega predsednika. Dunaj, marca. »Slovanska enota« je sklenila, da kandidira na mesto predsednika državnega zbora profesorja Masaryka. Grof Dzieduszveki odloži mandat. Dunaj, 3. marca. V poslanskih krogih govorijo, da odloži grof Dzieduszveki svoj državnozborski mandat. Trgovinski minister v Lov rano. Dunaj, ;j. marca. Trgovinski minister dr. Weisskirchner je v važni politični misiji odpotoval v Lovrano k županu dr. Lnegerjn. Weisakirch-ner ostane v Lovrani dva dni. Dr. Pattaljeva pot na Tirolsko. Dunaj, .'J. marca. Krščansko-so-cialni kandidat za predsedniško mesto dr. Pattai je odpotoval v važni politični misiji v Inoinost in Meran. Kriza na Ogrskem. Budimpešta 3. marca. Kriza v bančnem vprašanju se je tako poostrila, da je padec Wekerlejevega kabineta neizogiben. Minister An-drassv izstopi s svojimi pristaši is koalicije. Kdo je atrmoglavtl VVekarlejev ka binet? Bndlmpelta 3 marca. Ministrski predsednik dr. Wekerle je posetil danes predsednika državnega sbora Julija Justha. Takoj začetkoma razgovora mu je rekel: „Torej se Ti je vendar le posrečilo strmoglaviti vlado." Vojna je neizogibna ! Belgrad, 3. marca. (Uradno.) Včeraj je prišel k ministru zunanjih del dr Milovanovića ruski poslanik Sergejev ter mu v imenu svoje vlade nasvetoval, naj Srbija odneha od svojih zahtev glede teritorialnih kompenzacij in glede avtonomije Bosae in Hercegovine, ker teh zahtev velesile ne morejo podpirati. Popoldne so se zglasili pri ministru dr. Milovanovića poslaniki Anglije, Francije, Italije iu Nemčije ter mu svetovali isto, kakor dopoldne ru*ki podanik. Takoj po tem dogodku je bil sklican ministrski svet, ki je pod predsedstvom kralja Petra trajal polne tri ure. V seji ministrskega sveta je poročal dr. Milovanovič o intervenciji poslanikov evropskih velesil. Ministrski svet je po izcrpJjivi debati soglasno sklenil, da Srbija pod nobenim pogojem ne more odnehati od svojih, po narodni skupščini fiksiranih zahtev glede teritorialnih kompenzacij in glede avtonomije Bosne in Hercegovine. Z ozirom natasklep srbske vlade je vojna neizogibna in izbruhne nemara že v par dneh. Pomilosče ije v Srbiji. Belgrad 3. marca. (Poseb. brz. „Slov. Nar.u) Kralj Peter je na banketu na čast novemu ministrstvu po-milostil vse politične zloČinoe. Vsa javnost je ta kraljev Čin pozdravila z odkritim zadoščenjem Ministrstvo notranjih del je takoj brzojavno ukazalo izpustiti iz ječ vse politične zločince. Zatrjuje se, da bo tudi črnogorski knez Nikola pomilostil vse politične kaznjence, zlasti pa one, ki so bili obsojeni radi znaue afere z bombami. Darila. Upravništvu našega lista so poslali:! Za družbo sv Cirila in Me tada: Ga. Jelka dr. Bretlova 20 K, mesto venca na krsto dr. Kapusa. — (J. dr. Albin Kraut v Kamniku iO K, iz poravnave v kaz. zadevi Ig. Vidmar, M. Vrhovnik. — G. Jakob Homovec in g. Josip Celinšek iz Cerknice vsak po i K skupaj 2 K. — G. Pepica Majzeljeva iz Bele cerkve nabrala v veseli družbi dolenjskih rodoljubov IO5 K. — R dbina Karel Zužekova iO K., mesto venca pok. prijatelja dr. Kapusu. — Na zahavnem večeru -Slovenske narodne čitalnice4* v Clevelandu nabralo se je 375 K. — „Šptrtni klub" 3 7 K, mesto venca načelniku dr. Kapusu, — Strelski klub „Triglav" v Ljubljani na udhodnici svojega dolgoletnega člana g. Frana Ander-walda in njegove gospe soproge 14 K. — G. Al. Mohorič 5 K. katere so zdražili veseli g« «tje v gostilni pri „Rdečein križu«, v Rudniku za eno samo jabolko. — G M Mudic, trg. v Šiški 1 K. — V gostilni g. Avgusta Zajca se je na ženij nitovanju g, F V. n* predlog g. Likarja nabralo 6 40 K z geslom: Sta pela glasno in lepo, ljubila močno in srčno ; se želja je vama izpolnila, ljubezen je vaju združila. Bog živi nam ljubljeni parček, izpijmo vsak svoj kozarček ; naj sreča obseva do konca ju dni naj zarod se jima obilno rodi. — Notranjska posojilnica v Postojni 20 K, mesto venca članu nadzorstva A. Ditnchu. — Gosp. Mirni Tolazzi 20 K, katere je nabral g. Rus na odhodnici g Milke To-lazzijeve in g Fr Hladnika. — Vrli Ra-dečani nabrali v gostilni A. Dermelja v Boštanju 1030 K. — Dražestna gospira Berta I) i m i c, knjigovodkinja v Celju nabrala v g stoljubni hiši g. Mateka v Zalogu pri Celju 2 60 K. — V veseli družbi dne 14. svečana H. M. nabral na Cavnu 3 08 |K. Skupaj 250*18 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za ŽrtVO: <*. F»°i Tratnikova iz Dolenje vasi pri Cerknici nabrala v domači gostilni 5 K. Srčna hvala! 40 izkaz prispevkov za spomenik in trt ve 20. septembra 1908: Od dne 10. svečana i909 do dne 27. svečana 1909 poslali so prispevke blagajniku ^Združenega narodnega odbora: Upraništvo slovenskega Nar* dau v Ljubljani v listu z dne 6. februarja 1909 izkazane prispevke 8 K, pevski klub „Zvonu in tamburaški klub „Adrija44 v Milwankee (Wiscoosin) od čistega prebitka skupno prirejene igre „Narodni mučeniki", katere snov je vzeta iz ljubljanskih september-skih dogodkov, za spomenik in v pomoč po demonstracijah prizadetim Slovencem, zlasti nesrečnim rodbinam 349 K, Kristina Mikuževa iz Ljubljane nabrala v domači gostilni na poljubno vporabo odboru za žrtve braz razlike 20*80 K, (darovali so : Burger iz Ribniee 7*70 K, Viktor Z al ar i*60 K, posestnik Jeaih iz Most za neko poravnavo 4 K, in po 1 K. kaplan Ivan Mikaž iz Stareloke, administrator Kralj, Vladimir Svetak, nadučitelj Vašelj v II r u si e i pri Pod gradu in pravnik rran Bon čina iz Spodnje Idrije, 1*50 K na dala igra marjaš), upravništvo -SI. ifjtroda" v Ljubljani v listu dne iO Tesarja 1909 izkazani prispevek s K., ^venska trgovca Breznik in Podmenik v reniei v Bosni, nabrala ob prvem sloven-em rodbinskem večeru v Zenici za žrtve s,r06 K, Frank Sak&er Co. v New Yorku 0iom „Ljubljanske kreditne bankeu na uje v amerikanskim slovenskem dnev gkn „Glas Naroda" od amerikanskih rokov darovane prispevke za spomenik, v tfdporo žrtvam v obče in za ubožne rodine obsojenih narodnih trpinov posebej 00 K j upravništvo „S1. Nar.w v Ljub-j;ini v listu z dne 24. februarja 1909 iz-azani prispevek 10 K Skupaj 1120H6 K. r0<^c nadaljnih prispevkov izrekam ime-3in B Združenega narodnega odbora" *em plemenitim darovalcem in rodoljub-ini nabiralcem svojo najiskrenejšo za- Posebno prisrčno pa se zahvaljujem ^irn vrlim in nadvse požrtvovalnim ame-tanskim bratom, ki so v dinašnjem iz-azu zopet zastopani s častnima vsotama 149 K in 700 K. Pripomniti moram, da f uredništvo našega amerikanskega dnev-jka .Glas Naroda4* dosedaj že nabralo B po znani slovenski banki Frank Sakser jo poslalo „Združenemu narodnemu od-^ru" vštevši danes izkazano vsoto TOo ion i? vsega skupaj 31 «3 5 kron, kar je otcvo najlepši dokaz žive narodne po-jtvovalnosti in zavednosti naših ameri-anskih bratov. Opozoriti moram tudi na nstvo, da sta pevski klub „Zvon* in ainburaški klub ^Aclrija" od čistega rebitka igre „Narodni mučeniki" daro-ala še delni znesek 5O kron družbi sv. irila in Metoda. Končno smatram tudi 1 svojo dolžnost, da se najsrčnejše za-ralim našim rojakom v Zenici v Bosni, i n ,, gnjati (šunke) kakor jjraške kg „ .. salame iz gnjati . . . . kg",. Prti kranjsko - slovanski uglaševalec uor- klavirjev G. F. Jurasek ClnMiana, Sv. P«tra cesta 62 a I. nadstrople uglfcšuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglašufe brezplačno — Uglašuje tudi „fiiasbeni Matici*1. 646—4 Zahvala. Ob nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, strica, svaka, gospoda Nikolaja Vagnerja poduradnika drž. železnice in hiš. posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nam izkazano sočutje ob času bolezni in smrti ter mnoge številno udeležbo najsrčnejšo zahvalo. 951 Bog plačaj! Rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 3. marca 1909. Žalujoča rodbiba Wagaer Za zalogo v na in za vinotec se sprejme mladenič močen, samskega stanu, v starosti 24 let, ki more položiti nekaj feavcije. Ponudbe na I. Rossi v Zigoriu oh Savi. 962~i naznanilo prodaje. Rali nameravane izselitve v Ameriko ppodam talcol posestvo z gostilno ▼ Žužemberku it 7 pripravno za izvrševanje mesarske Obrti na dobrem prostoru in v prav dobrem stanju proti takojšnjemu plačilu ali po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na našlo 7: Josip RolOf posestnik in gostilničar v Žužemberku. 948-1 trgovska sotrudni j vojaščine prosta, manufakturne stroke, . 1 groslsti ki bi imel veselje za po-I to vanje in 1 dets]list — dobite takoj stslno službo. v» 6-1 Ponudbe pod, sotrudnik", Ljub i ljana. poste restantef poštni pro-! dal št 46 i _ R dni občni zbor Posojilnice v Črnomlju reglstrovane zsdrnge z neomef. zavezo se vrši v nedeljo, dne 14 marca ob 3. popoldne v lastni hiši posojilnice. 368 9 Vsa parketska dela prevzema ter tudi daje materijal Josip puh graDaške ulice št. 20, fjubljana. Ceno! Solidno! Založništvo 3g. pl. Kleinmayr S fe9. Jamberg _ v Ljubljani._ Pravkar so izš:e v najinem založništvu: Guy de Naupassont: NOVELE, Debeluška; Oskrbnik: Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec | Nekdaf; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno ; Resnica dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil Ssi MMmm< 1. Poročilo ravD&tdja o delovanju ^Posojilnice" v letu 1908 2. Predlaganje računa za 1908 in sklepanje o razdelitvi Čistega dobička in remuneracij sa 1908 3. Volitev načelstva in računskih pre-gledovalcev za prihodojo triletno dobo in določiio nagrad za to dobo 1909, 1910 in 1911. 4. Nasveti. V slučaju, da bi se cb 3. ne bi sešlo zadostno število Članov, otvori se ob 4. isti dan i u z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira navzočih Članov. K obilni udeležbi vljudno vabi 949 načelstvo. m Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja tužno vest, da je njen zaslužni dolgoletni pravi Član, gospod Anton Ditrich trgovec tt IPostoJni danes ob 2. uri zjutraj preminil. V Ljubljani, dne 2. marca 1909. 690 Dr. Ivo Š0! li, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nuli s to svojo knjigo izboren prevoa najlepših novel odličnega Francoza Guv de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenskih krogih. 932 -2 8°, 220 strani. Broširane 3 K, eleg. vezane 4 K. Priporoča se 817-4 v H I1CI (nasproti glavno poito). Lepe sobe za tujce od 1 K 20 h naprej. OčidLe*. se tm.<3.i več mesečnih sob - po nizki ceni. — Laški kurzi. Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim tako) ¥ postn, oziroma s nove loške kune od 9. do It. ure dopoldne in 1. do 10 aro ivoter. Honorar pri skupnih knrsih znaša mesečno 3 K, za posamezne osebe 7 K mesečno. 837 7 Anton Sil •lice sts¥. 4, parter, želi službo premeniti s 1. ali 15. aprilom. Ponudbe prosi pod „Sigurnost MH na upravništvo »Slov. Naroda«. _935-2 Kurjača za parni kotel spre Ime s 15. marcem 1909 956 tovarna Fock v Kranju. Lopo meblirana mesečna soba s posebnim vhodom, so takoj odda« Poizve se v hotelu „Union", Frančiškanske ulice, II. stop. m. nadstropje, desno. 909 3 Učitelj evet. učiteljica, ki bi poučeval neko deklico IV. razreda v hrvaškem jeziku v vseh predmetih omenjenega razreda, 80 iŠČO. 914 2 Več v uprav. „Slov. Naroda". Kupim 50 metrskih stotov stolče-nega smrekooego fresln Kdor bi ga imel za oddati, naj pošlje vzoreo in oeno na naslov: Franc Grame, usnjar v Badočak pri Zidanem mostu. 930 2 APNO najboljše kakovosti priporoča FRANC WE1NBERGER lastnik apnenic v Zagorju ob Savi. 766 5 Mesarji! Pozor! Imam naprodaj več lepih bukovih plohov po 11 om debelih, od 65 do 80 cm širokih in po 3 m 10 cm dolgih. Cena po dogovoru. Kdor jih potrebuje, si jih lahko ogleda pri Vinku Ogorelcu na Škofijici pri Liubljani 863 3 Stanovanjska hiša v tjubljani dvonadstropna, z dvoriščem in dvema pročeljema na ulico, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s pritiklmami, stanarina nosi brutte 40 K, se zaradi rodbinskih razmer proda ( zs 48 000 R in je od tega odšteti samo j polovico Pojasnila daje samo* kupcem naravnost, Križal, KrlzevulSke ulice štev. 2 v Ljubi anl. 763 - 5 (lilo z vrtom na jako lepem kraju v Ljubljani, 15 minut od pošte se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravna osobito za uradnižtvo. Ceno in drugo pove upravništvo „Slov. Narodau. 590—6 OpeharnlCD dobro urejena, z jako dobro glino, na dobrem prostoru, 15 minut oddaljena od kolodvora Trebnje ali Vel. Loka, na prosto voljni dražbi 15. marca L L Već se izve pri gesp. Alojziju Pavlinu v Trebnjem. 900—2 Ljudevit Borovnik puikftr v Bo ovijah (Ferletli) re>ilt. se priporoči v izdelovanje pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluetro-662 vanl oenlkl zastonj. 7 3/+7 21 Slovenske tvrdke v Ljubljani Brivci: Paškal Domianovič brivec, Dunajska oesta štev. 6. Stanko Kelšin brivec Kopitarjeve ulioe §t. 1. Julij Sikutrić brivec in lasničar Marije Terezije oesta Št. 11. Čevljarji: Fran Medic čevljarski mojster, trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2. Ivan Zamljen čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13. Čevljarne: Josipina Herisch zaloga čevljev Češke tovarne, Židovske utioe št. 7. Drožarji: Drože: Jugoslovanska drožarna Fran Golob & Jos. Polak Ljubljana. Makso Zaloker prva izdelovalnioa žitnih drožij, Sladezne ulioe 17. Rečne ulioe št. 5. Gost line, restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra cesta št. 26. Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski „Prazdroj" v stekle-nioah. Izvirna napolnitev._ Ivan Zupančič gostilničar, Martinova oesta Štev. 15. Avguštin Zajec restavracija, Sodnijske ulice štev. 6. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3._ Fr. Iglic trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg._ Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21. J. Praznik trgovina s papirjem, Stari trg štev. 24. A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12. Knjigarne: Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulioe, n. nadstropje. Konfekcije: A. Lukić trgovina s konfekcijskim blagom, Pred Škofijo. Lekarne: M. Ph. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", Besljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulice št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove ulioe št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, Gradaške ulioe štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik „pri Češniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Lenasi & Gerkman trgovina u suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina pri Cirilu in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A, & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Scuvanova hiša. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Pred Škcfiio št L II. nadstr. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Ped Trančo št. 2. Modno in mas. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, _Prešernove ulioe št. 7._ Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. ..Pri 7^rfr\ "ŠvTPetra nizki ceni1' ^^S1 oesta št. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj če in Šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. _Martinova cesta štev 23. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom iu moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domači izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Šare srajce za gospode, spalne srajoe, spodnje hlače itd., Sv. Petra oesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7. * Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Platno: j* Anton Sare platno za rjuho in za telesno perilo, Sv. Petra cesta Št. 8. Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, robce itd., Sv. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Pralnica, svetlolikal.: Anton Sare parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Sare svetlolikalnica ovratnikov in manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Šare pranje in likanje bluz, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe št. 8. Slaščičarne: Rudoif Bischof slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22 Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21. Stavhniki: Accetto Valentin stavbna tvrdka, Trno^ki pristan št. 14 Tehnična pisarna Karol Holinsky arh.tetst in mestni sta vb ni k, Selenburgove ulice Štev. 4, H. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska cesta št. 5 (I nadstropje). Špecerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št 2. Josip B oltar trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, _Martinova cesta štev. 18._ T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesama, Sv. Petra oesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskih blagom, Zaloška ce-ta Štev. 15._ Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnim5' pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej)^ A. Sušnik trgovina speoerite, železni ne iu raznii barv. — Zaloška oesta št. 21. A, Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, Žganjem it> deželnimi pridelki na drobno in debelo. _Zaloška cesta štev. 1_ A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta št. 1. A. Šarabon Novo urejena pražarna za kavo in mlin z* dišave z električnim obratom. Zaloška cesta št. 1. A. Šarabon zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška cesta št. 1. And. Verbič trgovina z mešat im blagom, _TurjaSki trg štev 1. Ta petni ki: Anton Obreza tapetni k in dekorater, _Selenburgove ulioe štev. 1. Miroslav Perina tapetnik, Selenburgove ulioe št. 6. Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Fr. P. Zajec optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine, gramofonov in plošč, Stari trg štev. 26. Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Besljeva cesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice V ezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulice štev. 6. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon ped Trančo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske u'ice štev. 16. Zastopstva: Jos. Zidar glavni zastopnik'za Kranjsko hrvaške vele-žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev 31 Jos. Zidar različna zastopstva, komisijska trgovina z žitom, trgovina z lanenimi tropinami na debelo, Dunajska cesta štev. 31. Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina z želesnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. A. Sušnik trgovina železnine, Roman in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21. Ključavničarji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4, Anton Pete is: sobni slikar, Poljanski nasip štev. 52 Filip Pristou slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulice št. 50. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra oesta Št. 33. Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje. Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska cesta štev. 3. Glavna zaloga za južne dežele češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah _Sv Petra nasip štev. 27._ M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev _Turjaški trg št. l. Ana Hofbauer izdelovalka oerkvenih paramentov, Wolfove ulioe. Brata Hlavka izdelovatelj kirargičnib in otropediČniJ predmetov in bandaž, Prešernove ulioj J Jane trgovina delikttes in » raške šunkej 'vVolfove ulice štev. 1. G. F. Jurasek u ^»Sevalec glasovirjev, Sv. Petra cesta štev. 62 al. Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema fotograf, Sv. Petra cesta stev. 27. Lavrenčič & Domiceij n al. Karel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32| parna opekarna _ _ Besljeva oesta št. 2. Peter MatelTč plakater in snažilec stanovanj z Vacuum-Cleaner, Škofijske ulice štev. 14 M. Pakič j prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarskj obrt. — Sanke. Pogačarjev trg. Puh Josip pokladanje parketov. Gr a daške ulice Št. 20 V> H Rohrmann trgovina z vegetabilijami in deželnimi pr delki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št. 28. Fr. Sax elektre tehniška obrt, Gradišče štev. 17. Ivan Sirk trgovina s suhim mesom, Šolski drevored stanovanje Poljanska cesta štev. 70 F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj) Selenburgove ulice štev. 6 Fr. Sevčik puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice štev. 8. Josip Škerlj spedioijsko podjetje Kongresni trg št. 16. Jos. Škerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Turk Josip prevažanje blsga in podjetnik, Radeokega oesta Št. 3. Turk Josip lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavor..ča ~q svojo bogato zalogo i v raznih jezikih rrtistave ob delavnikih: ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri 0* Mteljafclla praznikih: ob 10. in 11. ari dopoldne in pb 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. ari popoldne. * iako soboto in sredo nov program 5]ike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". L prostor , . L prostor otroci Cm Himne: vin., IL prostor oci 4# vin.: v______ _____ vin., H. prostor otroci in vojaki do narednika tO vin. Vsak četrtek Ib nboti od 3. do 6. ure predstave sa učenoe zniiani ceni. 1. prostor *o *»« IL prostor P© vin. vin. 953 Zaradi popolne opustitve trgovine se prodaja vse blago pod tvorniško ceno. Olace tn drugo raznovrstno rokavice ea dame, gospode in otroke; kravate, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko blago« — Kirnrgtčne potrebščine: trebušno obveze, klini pasovi, ravnodrialcl itd. HI. Schubert, prej jjilina l Kasch T Židovske ulice štev. 5. Assicurozloni Generali v Trstu . ustanovljena leta 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron 2 Poslovni izkaz JIH6ER „66"SINGER najnovejši in najpopolnejši šivalne stroje dobite WWzl šivalni stroj. = 68flP^ samo po naših prooajalnicah. cjibijm Singer Co. delu. dr. za šivalne stroje, s* petra cesta. O. fcr. avtrljnfco ffff drtavno ta>ie>TnU>» Izvleček iz voznega reda. Eder hote varao, mirno to hitra ■ •!_ potevatl, na| m meseca februar. 1909 od 1 iannarla 1909 Tioiilo se je ponudb .... 1654 3347 K 13,321.346 07 E 30,633.692 76 igotovljenih polic je bilo . - - 1438 2832 ta zavarovano vsoto..... K 12 646.014 06 S 25307.200*00 Oznanjene škode znašajo . . • K 932.618 57 K 1,609.038-62 Milil IMi«• potrjenega glavnega zastopnika: 3Fr. Seunig, UubUana. KoIodvorsKe ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi pamiki „velikani": 2343 35 Ka»senn Aug. Victoria, nosi 25.000 ton Amerika....., 24.000 «, President Lincoln . „ 20 000 „ President Grt«lolta»o {mL. soLt ros »Jutrnj. Osebni Tlak v smeri: Tržič, CBnice. Trbiž, Beljak, juž. žeL, Oorica, žOTrst. c. kr. drž. ieL, Beljak čez Po-drozjco, CeoTee , Prago. 7'07 u troj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-TopUce, Kočevje, 0- 2o »ree>eldne. Osebni vlak v smeri t cenite, Beljak, (če* Podrožcico) Celovec, Prago. ii'oo) preepeiano Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. ieL, Gorico dri. ieL, Trs dri. ieU Beljak, (čes Pod oičico) Celovec 1- oo p*poldne. Osebni vlak v smeri: Gro- suplje, Rudolfovc, Straza-Toplice, Kočevje. s*40 p« pol ceno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod oz cico) Celovec, Praga. 4-IO ive6«r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, KudoUovo. Straža-Topiice, Kočevja, /•se zvoo«r. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Pourožčico) Celovec, rtaga. 0-40 eeneoL Osebni vlak v imen; ja* Kiincc, Trbiž, Beljak, juž. iei. Gorica dri. ML. Trst drž. aeL, Beljak Juž. ieL, (čea s^odroaĆlco). sMJsOO ta L|a*UaM *>*- kolodvor t /28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, i oo »»»aidna. Osebni Tlak v Kamnik rio zv«o»r. Osebni vlak v Kamnik ponoOL Osebni vlak r Kimnik (Sa** JĐ OOdtlfal in ytuaUau do 31. oktobra.) C- kf *v* 1. oktobra 1906 lota. JMaod v Llabllaoo laž. bol* o-oo ijutrgg. Osebni vlak Is Beljaka Jas ieL,~Trbiža. Jesenic, Gorice, Trsta, Trites «•84 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja. Strmet Toplic, Rudolfovega, Grotupija, ii*22 prodpoldno. Osebni vlak Is Praga Celovca, Beljaka Juž. ieL, čea Podroačft, in Trbiž, Gorico drž. ieL Jesenic, Tržič* 232 popoldne. Osebni vlak ls Koce«*. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. *-i3 B-poidne. Osebni vlak lo Bcijav. juž. ieL, Trbiio, Celovca, Beljaka (čv# Podrožcico) Oorict drž. ieL Trsu uift ieL Jesenic Tržiča. 0*5O svecer. Oseb. vlak ta Pnujt, Colov i Beljaka (čea Podrožcico) jcscnlo. o 37 zvečer. Osebni vlak ia Kočevja, 3tro.ee Toplic, Kudotlovoga, Grosuplje, 0-40 zveOor. Osebni vlak is Beljaka Joa ieL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pni rožčico) Trsti dri. ieL Gorico drl iti Jesenic, Tržiča. M-50 ponoči. Oseoni Tlak u Trotu, gt lovca, Beljaka (čea Podrožcico) Tm» drž, zeL Gorico drž. ieL. Jesenic. Priaod o MoMleme dri. kolodvov 0"4O zjutraj. Osebni vlak Is Kamnika, t O-D O pred p*Id n*. Osebni vlak lo Kjunnt«-O-lO i*«o«r. Osebni vlak ia Kamnik*, o-oo »eneOt. Osebni vlak ia K» mirisa. l$«a. ob nodeljafa bi prašnima do 3l. oktobra.) pribodl SO oeniCam * tro* aro svropoisko«' £»s« (Odflodt tn at**!**-** đfiivulb i«femir ? T?iw. -»-51 Vdano podpisani si dovoljujem naznanjati si. občinstvu, da otvorim z dnem 6 marca t. L pod imenom „prva jugoslovanska restavracija" popolnoma nanovo urejeno gostilno v Gosposkih al 3. (Prej pri »Črnem orlu".) Točil bom raznovrstno pristno vinsko kapljico iz domačih goric Posebno omenjam izborna vina Kmetijskega društva v Vipavi. Vedno sveže marčno pivo iz mengeške pivovarne. Dobra in cena domača kuhinja. Postrežoa točna in solidna. Za prav mnogobrojni poset se priporoča z odličnim spoštovanjem Štefan Bergant 945 1 dosedaj lastnik „Štefanovega hrama" v Dalmatinovih ulicah i Častitim damam priporoča , _ : klobuke: J11 le najfinejšega okusa 35a Škof-Vanek :: pod Trančo. :: Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, s Borna izgotovljene. z 3zmed najboljšega najb|ojše. Da zadostim tudi nsjrazvsjenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najbolji«. Ta kava je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega proizvora in nudi čudovito fino, aromat eno in oiivijajočo pijačo. Z mlekom mešana tvori dober zajtrk, in podlago k dobri mali Južlnl. Brez mleka kot „crn" je prijeten zaključek vsake pojedine aii večerje; ima moč In oživlja. 4608—13 Prvo ljubljanska veliko prozorna 30 Kavo Karel Planinšek LJubljana, Dunajska cesta, uosal Sodnljsklh ulic, Pristen dober rinjevec 14—25 452-4 se dobi pri L. SEBENIKU v Spol Sliki. Ni debelo in drobno po nizkih j cenah priporočam svojo bogato | založeno trgovino I z galanterijskim In oseh I vrst kramarskim Masom I ** In pleteninami. I Devocionalije I w Tse vrst« blago za bOt|«!pota. H Tvtnliko zaloga kroni, glavnikov. I ^nton Skof I •'• tiosil Jevnlksrjev naslednik .«. H I«ittit.*blilggitiaieji6' I Ljubljanska kreditna koala v EjabljaBi Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. m wc s,«oo.«n«. Stritarjeve nllce itev. 2. H«er»rf so »prejem« vlaga mm knjliic« in ■« ttkoCI nimujm jih obrestuje od dat vlog« po CUtih = II o 2 Knvnie Ia srednja trtOct ia vrsdaastM Mfirj« v—h wr»t po dnevnem karan. 18000 parov se izdela na teden. stanovitni, elegantni in priznano dobri so čevlji rankel, kom, ar. gjgta: f)ubl)ana, Stritarjeve nI 9 J. l(ralieyie9 zastopnik. „Goodyear Welt" čevlji in škornji najodličnejše popolnosti! Preizkušena kakovosti 952—1 Jlajsoiidnejsa izvršitev. 1280 41 ■un irpij LenosI & Gerkmon, Ljubljana priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cena In točna postrežba, os ma na Ma mam mma mam mmm mom* mmm mam Solidne cene ln točna postrežba 97 ID Slovenska tvrdka čevljev domačega ia tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v Ljubljani »e slavnemu občinstvu prporoča. fo meri naročena dela se najsoltdnejc izvršujejo raar- 347-a v lastni Delavnici. Št. 6048. Razglas. 887-2 V smisla § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon 2 dne 5. avgusta 1887 leta št. 22 dež. zak.) se naznanja javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da so od ponedeljka, dne 1. marca skozi 14 dni v mestni posvetovalnici ob navadnih urednih urah razgrnjeni vsakomur na vpogled in se smejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasnih ugovorih bode razsojal občinski svet. jtfesitti magistrat v £jubljani dne 26. februarja 1909. Ivan Hribar, župan. pozor kolesarji! Edino zostopstoo za Kranjsko za prava 860—3 Puchovo kolesu Puch-,Special' K 150 „Curieru-kolo K 115 Holbolj. pnevmatike Relthofferjeve Najnovejši šivalni stroji od 66 K naprej. Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni. - Ker prodajam brez potnikov, g vsled tega blago veliko ceneje. g Ceniki zastonj in poštnine prosto, g Z odličnim spoštovanjem t Fr. čuden g urar is trgovec v LJubljani. _fNJ Otvoritvena objava. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo moderno opremljeno urarsko delavnico —v VoloskI „Vilu Vizu", poleg c. kr. okrajnega glavarstvo— združeno s trgovino ur, zlatnine, srebmine in optičnih predmetov. Priporočam se najtopleje slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela kakor tudi v nakupovanje zlatnino In drugih predmetov pod jamstvom, da hočem v vsakem pogledu postreči s solidno izvršbo kakor tudi s povsem primernimi cenami ter beležim z odličnim spoštovanjem Rudolf Bizjak 931-2 urar In optik trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti. J. Zamljen 1 čevljarski anejstor } v Ljubi oni, Kongresni trg itev. 13 \ se priporoča za vsa v svojo stroko \ 349 spadajoča dela. 9 i Jzdelnje prave gorske in * telovadske čevlje. Krasne BLUZE največja izbera v svili in drugem :-: nt o dnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblekoe priporoča po nsinlillh cenah M. KRISTOFIČ por. Wtmkmm štabi tm *l 28. pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve v posodicah po V2, 1 kg kakor tudi v već ji h posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. taki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pote. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljM. Karbolinej s JKavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—15 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj JCauptmann v £jnbljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrneftev, lakov In steklarskega klefa. Zahtevajte cenike! 2252 37 F. JUST-MASCHKE sL.f mma»ZJsa*msa, Žlrfo^Nl*^ w*lt<-«- priDoroča po najnižji oeni Kakor tudi najfinejše bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. itd. itd Zunanja naroČila točno in vestno. 951 t K /inton Zupančič CJublJana Stotnikov« ntlc« it. 31 £jubljana vljnd.no naznanja slav. občinstvu, da je otvoril na novo urejeno knjigoveznico Zato se vdano priporoča za vsakršna v to stroko spadajoča dela. ▲ta ata ata ata ata ata ata aTa ata aTa aTa ata ata ata ata ata ata vii\o Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, goriška, Istrska, sploh is vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vtnoreJskJk zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri — to i 7 v Zvezi slovenskih zadrug v £jubljani. virso izredna prilika! H ►: Tovarniško poslopje i 'M opremljeno z novim 12 HP močnim bencinovim motorjem, električno razsvetljavo, transmisija četrt ure od železnične postaje blizu Ljubljane ob državni cesti (Dunajski) z lepim stanovanjem, krasnim sadnim vrtom, v lepem kraju, z velikim dvoriščem in z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji vred se radi prevzetja drugega podjetja pod prav ugodnimi pogoji ceno proda. Poslopja so vsa v izbornem stanju in je ta objekt za IV vsako podjetje "VI izvanredno pripraven kakor tud za zasebnike, fc> ki si hočejo ustanoviti svoj dom na deželi In ^ blizu Ljubljane. 950-1 Natančnejša pojasnila daje reflektantom K K ti N ti ti ti j. dr.UIadimlr Ravnihar. odvetnik v UuUliani. u Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD m priponi« slavnem občinstvu 372 12 za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri m^,^—^——^— ... JOSIP TURK !-! FRANC VIDALIJU . Prešernove ulice, lij ubijana. ^mmm^^^^mmmm^^^^ammaamt.i^^mm lastnik prvega slovenskega i A pogrebnega zavoda. tsdmjatslj In odffovorml nrsdnik Maste Kastoslsavlek, Lastnima la tlak »Narodne tiskarno«.