KOPER 19. DECEMBER. 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO Vli. — ŠTEV. 50 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Verdijeva 2/1, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. tolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okra ja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Obveščamo vse naročnike, bralce in sodelavce našega lista, da prihodnja številka »Slovenskega Jadrana« ne bo izšla v petek, 26. decembra, marveč v ponedeljek, 29. decembra. To bo hkrati novoletna številka in bo izšla v povečanem obsegu. Uredništvo in uprava »Slovenskega Jadrana« S POSVETOVANJA AKTIVA KOMUNISTOV, KI DELAJO V BLAGOVNEM PROMETU F. Poročali smo že, da se je 9. decembra ponovno sestal aktiv komunistov, ki delajo v blagovnem prometu koprskega okraja, ter razpravljal o današnjem stanju na našem tržišču. Posvetovanje je vodil sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, ki je poudaril, da so komunisti še vedno premalo aktivni v iskanju neposrednih izboljšanj blagovnega prometa in kmetijske proizvodnje. Dejal je, da je subjektivni činitelj tisti, ki zavira čim cenejše posredovanje blaga potrošniku. Poudaril je, da so kmetijska posestva in kmetijske zadruge tudi letošnjo jesen zamudile možnosti posaditve večjih področij s povrtnino, nato pa priporočil, naj preprečijo, da bi se pojavila podobna napaka prihodnjo pomlad. Vsekakor ni razlogov, da ne bi v blagovnem prometu in kmetijski proizvodnji dosegli večjih rezultatov kakor smo jih, saj so dani objektivni pogoji, manjka pa le prizadevnosti in odločnejšega boja za izvajanje naše osnovne gospodarske in kmetijske politike. Predsednik občinskega ljudskega odbora v Kopru Miran Ber-tok je v svoji razpravi omenil kot eno izmed osnovnih slabosti premajhno povezavo med pride- lovalci in potrošniki. Je namreč vrsta kmetijskih pridelkov, ki bi jih lahko pridelali na našem področju in jih ceneje nudili potrošniku. So pa primeri, da moramo takšne pridelke uvažati iz drugih predelov države, kar nujno narekuje višjo ceno. Priporočal je kontrahiranje in okrepljeno povezavo med kmetijskimi proizvajalci v obalnem področju in trgovskimi podjetji s sadjem, zelenjavo in povrtnino. V razpravi je Vinko Žniclaršič načel vprašanje rentabilnosti po-(Nadaljevanje na 2, strani) S SEJE OKRAJNEGA ODBORA a □ SZDL V KOPRU Izpolnitev nalog organizacije zahteva aktivno udejstvovanje vsega članstva Volitve v osnovne organizacije in občinske konference SZCL so za nami. Nova vodstva so konstituirana. Organizacijske naloge, ki so izšle iz teh volitev in konferenc, so torej opravljene. Zato se je okrajni odbor SZDL v Kopru minuli torek sestal, da na svoji seji obravnava nadaljnje delo. V svojem delovnem načrtu je okrajni odbor postavil na prvo mesto pomoč občinskim odborom in osnovnim organizacijam. Zato bo med drugim priredil dvodnevni seminar za vse predsednike in tajnike organizacij na terenu, da bi se tako seznanili z osnovnimi nalogami SZDL ter trudi praktično usposobili za uspešno vodenje svojih organizacij. Nadalje bo potrebno v zvezi s tem ••'boljšat' tnrti p^ino^ii'^ ko- misij pri okrajnem odboru SZl)L. Dejavnost teh v preteklem letu ni Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V ILIRSKI BISTRICI Preden je več kot 100 delegatov II. občinske konference SZDL v Ilirski Bistrici prisluhnilo minulo nedeljo obsežnemu poročilu predsednika občinskega odbora Socialistične zveze v ilirsko - bistriški občini, so v svoji sredi pozdravili sekretarja Okrajnega odbora SZDL Koper Ivana Mavser-ja, zastopnika JLA podpolkovnika Jova Pašiča, Adolf Jevšnika in Dušana Bodrožo, nato zastopnike občinskih odborov SZDL Postojna in Pivka Zdravka Smre-karja in Albina Kureta ter predsednika ObLO Matulje Franja Kinkelo ter tamkajšnjega sekretarja občinskega komiteja ZKH Ivana Laginjo. Predsednik Vale-nčič je zelo obširno govoril o problematiki dela Socialistične zveze delovnih ljudi na ilirsko-bistriškem področju. V svojem poročilu je povedal, da je SZDL v zadnjem letu dosegla zelo lepe uspehe pri številčnem povečanju članskih vrst, v organizacijski okrepitvi osnovnih organizacij, posebno pe še v naporih za nadaljnji razvoj socialistično-družbenih odnosov in za napredek ne samo industrije, pač pa tudi kmetijstva. Številni konkret-(Konec na 3. strani) bila še zlasti zadovoljiva, kar zadeva pomoč občinskim komisijam in osnovnim organizacijam samim. Posebno pozornost in skrb so posvetili na seji izobraževalnemu delu. Odbor je sklenil predvsem podpreti in okrepiti Ljudske univerze ter preko njih doseči stalnost in načrtnost v naši izobraževalni politiki. Prav tako je odbor razpravljal tudi o delu ostalih družbenih organizacij in društev. Razveseljivo je, da so skoraj vse te organizacije in društva sestavile svoje delovne načrte, kar kaže, da vedo, kaj hočejo doseči. Naloga SZDL je, da preko delovanja svojih članov v teh društvih neposredno pomaga pri uresničevanju teli programov, obenem pa da jih tudi kot organizacija vsestransko podpre. V nadaljevanju seje je odbor razpravljal o osnovnih značilnostih okrajnega družbenega plana ter o obveznostih, ki iz tega izvirajo za člane SZDL. Okrajni družbeni načrt skuša zajeti in izkoristiti vse razpoložljive sile za povečanje proizvodnje in utrditev gospodarstva našega okraja. Zato bo potrebno čimprej seznaniti z njim vse naše delovne ljudi in si zagotoviti njihovo zavestno sodelovanje za njegovo realizacijo. Se posebej je treba omeniti nadvse pomembno postavko, ki predvideva 11% povečanje storilnosti, kar ne bo mogoče doseči zgolj z izboljšanjem nagrajevanja, ampak zahteva tudi neposredno akcijo političnih in družbenih organizacij za krepitev zavesti in delovne discipline. Vse te in še številne druge naloge bo organizacija SZDL lahko izpolnila le tako, da predvsem utrdi svoje vrste in doseže aktivno udejstvovanje svojega članstva pri reševanju teh življenjsko važnih vprašanj. V soboto dopoldne sta šefa vladnih delegacij Jugoslavije in Italije, višji svetnik pri Izvršnem svetu LRS dr. Ivo Murko in šef pravne službe pri višjem generalnem komisariatu v Trstu Manlio C e c o v i n i podpisala 8®f italijanske vladne delegacije dr. Manlio Cccovini in vodja jugoslovanske delegacije dr. Ivo Murko podpisujeta minulo soboto v Kopru 'sklenjeni sporazum o dobavi vode naseljem na Miljskih hribih v Kopru dogovor o preskrbi z vodo iz miljskega vodovoda. Čeprav predstavlja ta podpis dogovora rešitev pomembnega gospodarskega vprašanja za ožje področje, saj gre za preskrbovanje z vodo le vasi in naselij na Miljskih hribih, ki so danes priključene Jugoslaviji, je treba poudariti, da je to nov dokaz poti prijateljskega sodelovanja med obema državama. V duhu popolnega razumevanja in sodelovanja je ta dogovor o preskrbi z vodo iz miljskega vodovoda v veliko korist tako potrošnikom vode na našem obmejnem ozemlju, kakor tudi onim, ki se oskrbujejo na italijanskem področju z vodo, dobavljeno po vodovodnih napeljavah, ki tečejo po našem ozemlju. Bistvo tega mednarodnega dogovora je v tem, da bo jugoslovansko podjetje »Rižanski vodovod« poravnalo Vodovodu v Miljah vse dosedanje usluge, medtem ko bo uprava miljskega vodovoda priznala tranzitni prispevek za tiste potrošnike na italijanskem ozemlju, ki dobivajo vodo po napeljavah preko našega ozemlja. Vsekakor bo izvajanje tega dogovora rešilo pomembno vprašanje v obojestransko zadovoljstvo prebivalcev miljskega področja. Izvajanje tega dogovora bo nadzorovala posebna mešana komisija strokovnjakov. • --- ¡ilS^SEI^CMI .-S ' «H* • . -■■• V '-> • Armada in ljudstvo sta eno v naši socialistični domovini — že naši najmlajši se živo zanimajo za življenje borcev JLA, ki hkrati gradijo in varujejo izgradnjo lepšega življenja v naši svobodni domovini Povojno življenje in delovanje naše armade je zelo vsestransko. Večji del svojih naporov vojaki in starešine usmerjajo na strokovno vojaško in politično-prosvetno vzgojo. Tako se naši vjaki seznanjajo z najsodobnejšimi načini in sredstvi vojskovanja in postajajo mojstri pri uporabi najnovejših dosežkov vojaške znanosti in tehnike, vzgajajo se na svetlih primerih junaštva in žrtvovanja borcev v narodnoosvobodilnem boju naših narodov, po drugi strani pa ne zanemarjajo tudi svoje politične in kulturno-prosvetne vzgoje. Dobro se seznanjajo z našim notranjim razvojem in zunanjepolitičnim položajem. Z velikim zanimanjem spremljajo tovariša Tita na njegovi poti k daljnim prijatenljem v Afriki in Aziji in se dobro zavedajo, da je to pot utrjevanja miru in dejavnega sožitja med narodi. Pri vsem tem velikem in odgovornem delu pa je največja skrb poveljstva in organizacij Zveze komunistov v armadi ta, da so odnosi med vojaki samimi, kakor tudi odnosi med nadrejenimi in podrejenimi utemeljeni s socialističnimi načeli. Ti odnosi, ki imajo globoko tradicijo še iz NOB, so zasnovani na medsebojnem spoštovanju človeškega dostojanstva in prav nič ne slabijo discipline, marveč jo plemenitijo z zavestjo nujnega in brezpogojnega izpolnjevanja postavljenih nalog. Pomemben činitelj moralne moči naše JLA je kot vse naše skupnosti bratstvo in enotnost naših narodov. Prav v naših vojaških enotah se ta velika pridobitev naše Revolucije nenehno utrjuje in razvija. Cilj vojaško-političnega dela je vzgajanje pripadnikov JLA v duhu jugoslovanskega patriotizma in budnega varovanja velikih pridobitev NOB, hkrati je naša armada po svoji funkciji upoštevanja vreden varuh miru v svetu, predvsem pa buden čuvar naše svobode in socialistične izgradnje naše domovine. Prav zato, ker je naša armada v svetu upoštevan činitelj miru, so ji Združeni narodi zaupali odgovorno nalogo v sklopu svojih sil, ki na Sinaju varujejo mir. Že več kot dve leti je tamkaj odred JLA in so mu zaupali častno dolžnost i?i hkrati najtežavnejšo: nadzorstvo nad razmejitveno črto med Izraelom in Egiptom od Aqabskega zaliva do Sredozemskega morja. Že osvajalski fašistični generali so se spraševali, od kje naši vojski tako strahovita udarna moč, od kje njena moralna moč, ki jih je tolikokrat neprijetno presenetila, ko so že mislili, da so jo uničili. Ta neznana postavka jim je vedno izpodbila vse račune in postavila vso strateško znanost na glavo. Neznanka pa ni neznanka — rešitev je kaj preprosta. JLA je kot sestavni del naših narodov zrasla iz ljudstva in se borila za ljudstvo in to ljudstvo je bilo s svojo vojsko vedno nerazdvojno povezano. Pripadniki JLA znajo dobro ceniti veliko skrb, ki jim jo posveča naša skupnost od najvišjih voditeljev pa do zadnjega delovnega človeka. Zato tudi sama vedno in rada nesebično priskoči na pomoč, kadar in kjer je potreba. Le majhen del tega požrtvovalnega in nesebičnega dela je ostal zabeležen, pa tudi tega ne bi mogli vsega našteti, saj pripadniki JLA sodelujejo v vseh važnejših množičnih delovnih in drugih akcijah po domovini. Od leta 1953 so dali samo krvi nad 30.000 litrov za reševanje človeških življenj, sodelovali so v akcijah proti boleznim, pomagali so v naravnih nesrečah, pri poplavah, snežnih zametih. Posebno velik doprinos mladih vojakov pa je skupnim delovnim akcijam jugoslovanske mladine. Vsako leto zrase iz vrst JLA mnogo novih kadrov za naše gospodarstvo, vsako leto odhaja iz armade vrsta mladih ljudi, sposobnih In odločnih, da je spoprimejo z bodočimi nalogami v civilnem življenju. Prav povsod enote JLA aktivno sodelujejo s prebivalstvom pri reševanju političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj — armada ni torej le varuh socialistične izgradnje naše domovine, ■marveč je hkrati tudi aktivni graditelj lepšega življenja v naši svobodni domovini Jugoslaviji. Polkovnik JLA Jože Jakomin prijateljski sprejem v indijskih vodah Predsednik republiko Josip Broz Tito, ki potuje z ladjo »Galeb« na obisk v Indonezijo, je bil v Ma-narskem prelivu, 150 milj južno od indijske luke Kocine, prisrčno sprejet. Vojne ladje prijateljske Indije: rušiici »Radžput«, »Raiid-žit« in »Rand«, so v častni koloni plule mimo »Galeba« in ru-šilec «Radžput.« je izstrelil v pozdrav 21 topovskih strelov. Predsednik Tito je s poveljniškega mosta »Galeba« priisrčno odzdrav-Ijal indijskim mornarjem. vse okrog berlina V krogih Atlantske zveze opozarjajo na sestanek med zunanjim ministrom ZDA Dullesom in predsednikom italijanske vlade Fanfanijem, na katerem sta pred začetkom konference sveta zunanjih ministrov 15 dežel v Atlantski zvezi razpravljala glede Berlina. Iz italijanskih virov je vest, da je Fanfani očital ameriškemu zunanjemu ministru zavrnitev vseh sovjetskih predlogov glede Berlina in to, še preden so prišli ti predlogi v dnevni red konference Atlantske zveze. Baje sc Fanfani ne strinja s tem, da bi bilo treba sovjetsko noto zavrniti zaradi njenega »ultimativnega značaja«. Mnenja je, naj bi izkoristili to priložnost" za konstruktivno pobudo o začetku pogajanj o vseh nemških vprašanjih. veČina za neodvisnost alžircev Generalna skupščina OZN je glasovala o resoluciji afriških in azijskih držav v zvezi z Alžirijo, Osnutek te resolucije je sprejel preteklo soboto politični odbor z navadno večino in je prvotno določal neposredna pogajanja med Francijo ter začasno alžirsko vlado. Za sprejetje resolucije so glasovali delegati 35 držav, 18 jih je glasovalo proti, medtem ko se jih je 28 vzdržalo glasovanja, kar pomeni, da je do potrebne dve-tretjinske večine manjkal samo en glas. (Nadaljevanje s L strani) sameznih kmetijskih pridelkov. Predlagal ;jo, da bi o tem temeljiteje razpravljali in ugotovili, kje je meja rentabilnosti med zgodnjo zelenjavo in med kasnejšimi pridelki. Zavzel se je za ustvarjanje pogodbenih odnosov med proizvajalci in trgovino. Ti odnosi naj bi bili skladni s pogoji tržišča. Po obširni razpravi, v kateri so razen omenjenih govorili še tudi drugi udeleženci tega posvetovanja, so sprejeli nekaj sklepov, ki bodo brez dvoma močno vplivali na izboljšanje stanja v blagovnem prometu našega okraja. Tako je bilo med drugim predlagano, da je nujno potrebno izboljšati odnos komunistov, ki delajo v blagovnem prometu, do družbe. Člani aktiva komunistov naj v svojih kolektivih in v sindikalnih organizacijah ugotovijo, če A f^Tf^j a»: NOVO LETALIŠČE ZA TRST Pretekli teden je bila na sedežu tržaške Trgovinske zbornice konferenca skupščine konzorcija za ustanovitev letališča v Ronkah. Skupščini so prisostvovali predstavniki vseh lokalnih ustanov, ki so že podpisale in vložile deleže za gradnjo letališča. Okvirni načrt za izgradnjo tega letališča predvideva 1300 metrov dolgo in 60 metrov .široko vzletišče. Predvideva tudi njegovo nadaljnjo gradnjo, ki bo omogočila, da se bo vzletišče podaljšalo še za naslednjih 1000 metrov, Stroški izgradnje vzletišča in namestitve naprav bodo znašali približno milijardo 300 milijonov lir, ki naj bi jih krili v višini 60 % država, ostalo pa konzorcij za ustanovitev letališča. KOMERORACIJA NA OPCINAH V nedeljo popoldne je bila na open-skem strelišču svečana počastitev 17. obletnice usmrtitve narodnega heroja Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev. Potem, ko so položili pred spominsko ploščo številne vence in šopke cvetja, je bila komemoracija. na kateri so govorili predstavniki openskih sekcij bivših partizanov in Zveze političnih preganjencev ter zastopniki KPI in Neodvisne socialistične zveze iz Trsta. OPERETA JE ZMAGALA SNG v Trstu je po zelo uspeli uprizoritvi drame :>Zločm in kazen« presenetilo s Suppejevo opereto »Boccacio«, pri kateri sodelujejo tudi člani Glasbene Matice. UMRL JE DR. FERFOLJA Pretekli teden je v Trstu umrl odvetnik dr. Josip Ferfolja. Njegove po- smrtne ostanke so pokopali v Doberdobu, kjer je bil pokojnik rojen. Pokojni dr. Ferfolja je bil markant-na osebnost v političnem življenju Tržaških Slovencev, zlasti po prvi svetovni vojni. Ze kot študent se je v Pragi pridružil socialno-demokratski stranki in med obema vojnama je bil v Trstu tesno povez.an s socialističnim gibanjem. Leta 1044 je bil kot aktivni sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja imenovan za prvega predsednika Okrožnega odbora OF, nato pa je odšel v partizane, Po osvoboditvi je sodeloval z Mestnim osvobodilnim svetom. KRIZA V LADJEDELNICI Pred dobrim tednom so se sestali sindikalni aktivisti Zveze kovinarjev CGIL in razpravljali o sedanjih razmerah v tržaških iadjedelniških obratih. Govorili so tudi o stanju v ladjedelnici Sv. Justa in o napovedani likvidaciji ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Medtem ko so so sindikalni aktivisti sporazumeli, da bi morali v ladjedelnici Sv. Justa postaviti komisar-sko upravo in ji dodeliti kredite iz državno blagajne za izgradnjo že naročenih ladij, so poudarili, da bo priključitev ladjedelnice Sv. Roka k Tržaškemu arzenalu velik udarec tamkajšnjim delavcem, ker ne bo več ta ladjedelnica gradila novih ladij, pač pa bo opravljala le popravila. LETNI OBČNI ZBOR DM V nedeljo je bil v Trstu redni letni občni zbor Dijaške Matice, ki vzdržuje Dijaški dom, v katerem je .04 rednih in 37 izrednih gojencev, in skrbi za gmotno podporo dijakov. Na tem občnem zboru je bilo ponovno ugotovljeno, da je Dijaška Matica odvisna le od prispevkov tistih, ki sc zavedajo njenega humanega poslanstva, medtem ko merodajni činitelji, ki so neposredno poklicani za delo te ustanove, stojijo ob strani in ne nudijo nikakršne finančne pomoči. Tako so sprejemali Egipčani predsednika Tita na njegovi poti skozi Sueški prekop je delovanje njihovega podjetja v skladu z osnovno .nalogo, ki jo imamo danes vsi pred seboj, t.o je skrb za delovnega človeka, in ali podjetja ne stremijo za dobičkom, ki gre na račun potrošnika. Vsekakor bo treba odkup bolje organizirati in urediti pori odbene odnose, pri tem pa zaostriti moralno in materialno odgovornost tistih, ki obvez ne izpolnjujejo. Bilo bi prav, če bi se aktiv komunistov, ki dela v blagovnem prometu, ponovno sestal v prvih mesecih prihodnjega leta in rapravljai o tem, kakšna je na eni strani predvidena kmetijska proizvodnja in kakšna je na drugi strani potreba trga po kmetijskih pridelkih. Posebno pozornost bo treba posvetiti izboljšanju kadra v kmetijskih zadrugah, saj je praksa pokazala, da so marsikdaj odku-povalci listi, ki zaradi strokovne nesposobnosti povzročajo zmedo na tržišču. Zato bo potrebno prirejati seminarje in tečaje za uslužbence kmetijskih zadrug. Priporočljivo je tudi, da bi v prihodnje sindikalne organizacije bolje poskrbele za preskrbo svojih članov z ozimnico. Pri tem naj izkoristijo kmetijsko proizvodnjo v neposredni okolici, ki je prav gotovo cenejša kakor proizvodnja pridelkov v oddaljenejših krajih. Čeprav je bilo že mnogo govora o investicijski politiki v odnosu do trgovine, ugotavljamo, da se v trgovino ne vračajo niti tista sredstva, ki jih od nje akumulira družba, še manj pa, da bi ljudski odbori dodatno k tem fondom dodeljevali sredstva za izboljšanje in modernizacijo trgovskega omrežja. Nadalje je med sklepi tudi zahteva po izboljšanju kakovosti in asortimana kmetijskih pridelkov. Kakovost je treba ločiti tudi v jfLABI RIMTI Hm, Rusi pravijo, da je resciev zelo enostavna..,.' naš zunanjepolitični kometar v---------- ----_ a V Italiji je posebna parlamentarna komisija zaključila svojo preiskavo v zadevi znane finančne ■>afere Giuffre«. Svoje izsledke bo komisija predložila parlamentu še te dni. Medtem pa je bil protagonist te afere, v katero so zapleteni številni ugled.ni ljudje v Italiji in tudi sam Vatikan, Gio-van Battista Giuffre, obsojen na plačilo zaostalih taks zaradi ilegalnega bančnega poslovanja ^ v znesku okroglih dveh. milijard lir. Menda zaradi tega je samozvanega bančnika zadela delna paraliza, da se sedaj zdravi v nek', svoji hišici na gričih v bolonj-ski okolici. Kaže, da ga je zadevo močno prizadela, saj je mož pri 57 letih na videz že pravi starec. V zadnjih nekaj dnevih je vedno bolj vztrajno krožila novica, da Mao Tee Tung ne bo več predsednik LR Kitajske. Tuji diplomati v Pekingu sicer svojim vladam teh govoric niso mogli določeno potrditi, vendar pa so iz raznih virov lahko le ugotovili, da se pripravljajo nekatere pomembnejšo spremembe v državnem in partijskem vodstvu. To so spravljali v zvezo z nekaterimi neuspehi kitajske zunanje politike zlasti glede Formo-ške ožine, zunanjetrgovinskih zvez in ne najmanj breznačelnega zaletavanja v Jugoslavijo, posebno pa zaradi »prepočasnega tempa« gospodarske izgradnje dežele in poti, po kateri hočejo doseči čimprejšnjo industrializaciji države. Vsa ta ugibanja je presekal zunanji minsiter LR Kitajske Chen Yi minuli torek, ko je povabil k sebi vse v Pekingu akreditirane diplomate in jim sporočil, da Mao Tse Tung ne bo več kandidiral, oziroma da ne bo zahteval ponovne obnovitve svojega mandata za predsednika republike. Chen Yi je diplomatom sporočil, da je to osebna želja Mao Tse Tunga in ji jo centralni komito KP Kitajske na svojem plenarnem zasedanju dne 10. decembra letos ugodil in pristal na to, da so razreši dolžnosti predsednika republike, da bi se laže posvetil politlčno-organizicajiskim vprašanjem kot predsednik komunistične partije, kar bo ostal So vnaprej. V tej zvezi jo minister Chen Y1 prebral sklicanim diplomatom na omenjenem plenumu sprejete resolucije tole: »V zadnjih desetih letih je predsednik Mao Tse Tung večkrat izrazil komunistični partiji svojo željo, da bi se odpovedal predsedstvu republike. Po dolgi proučitvi tega vprašanja je centralni komite na svoji plenarni seji sklenil odobriti predlog Mao Tse Tunga, da ne postavi svoje kandidaturo na prihodnjem zasedanju ljudske skupščine. Mao Tse Tung bo ostal predsednik komunistične partije in bo na ta način posvetil vse svoje sile političnemu vodstvu in določanju linije partije in države. Tako bo lahko posvetil več časa teoretičnemu študiju marksizma in leniniz-ma, ne da bi ga od tega odvračala utrujajoča naloga poglavarja države. Ta sklep je bil sprejet v interesu partije in kitajskega ljudstva, Mao Tse Tung bo ostal voditelj partije in ljudstva. Cc bi položaj narekoval, da Mao Tse Tung ponovno postane predsednik republike, bi lahko bil ponovno izvoljen na to mesto v skladu s sklepom partije. To resolucijo bo treba skrbno obrazložiti v partiji in izven nje, posebno pa v ljudskih komunah, na univerzah In v drugih kolektivnih organizmih', da bodo vsi dobro razumeli njen pomen In da ne bo povzročala nesporazumov.« Zunanji minister je potem še sam obrazložil to nameravano spremembo In jo med drugim dejal: »Res je, da goji kitajsko ljudstvo čustva globokega spoštovanja do Mao Tse Tunga in je zaskrbljeno zaradi te spremembe. Toda resolucija centralnega komiteja mu bo pojasnjena in mora za- radi tega opustili vsako bojazen in zaskrbljenost. Pozneje bo že razumelo pomen te resolucije,« Večina opazovalcev je mnenja, da umik Mao Tse Tunga ni nobena odstavitev s položaja predsednika republike, marveč je bila to dejansko njegova želja, da bi sc lahko bolj posvetil političnemu delu. Med drugim baje piše doktrinarsko delo o razvoju kitajske revolucije. Po mnenju teh opazovalcev se vloga Mao Tse Tunga ne bo prav nič zmanjšala in bo še vedno »prvi človek« na Kitajskem. To je potrdil ponovno tudi minister Chen Yi na že omenjenem sestanku s tujimi diplomati, ko je zavrnil nekatera mnenja, da izhaja sklep centralnega komiteja Iz poloma načrtov za osvoboditev obalnih otokov ali iz krize v kitajski komunistični partiji. Minister je še dejal: »Dejansko je mnenje, da se bo vloga Mao Tse Tunga v LR Kitajski zmanjšala, samo pobožna želja. Kitajsko ljudstvo jo bolj kot kdajkoli ob strani svojega voditelja.« Vsekakor je dejstvo, da se ne bosta prav nič spremenili ne notranja in ne zunanja politika LR Kitajske. Funkcijo državnega poglavarja namreč opravlja v tej dežavj predsednik republiko skupaj s 66 člani stalnega odbora ljudske skupščine, kar hkrati s predsednikom predstavlja nekakšen vrhovni državni svet, ki med posameznimi zasedanji ljudske skupščine upravlja državo in vodi njeno notranjo in zunanjo politiko. ceni, ne pa, kar je sedanja praksa, da ni praktično nobene razlike v ceni med najboljšim ia najslabšim blagom. Umestno bi bilo, da bi občinski ljudski odbori vplivali na zadružne ekonomije in državna posestva, da bi svojo proizvodnjo povečali vsaj za kritje potreb našega notranjega tržišča. Spomladansko setev je no bo ponovila pra.ksa iz prejšnjih let, ko sc je o tem mnogo treba že sedaj pripraviti, da se govorilo, storjenega pa je bilo malo. Da bi zagotovili redno preskrbo s .oriclelki v času, ko jih primanjkuje na trgu zaradi objektivnih razlogov (jajca, maslo, po-vrtnine itd.), bi bilo potrebno najeti kredite za ustvaritev zalog takrat, ko je tega blaga dovolj po ugodnih cenah. Na tem posvetovanju je bila sprejeta še vrsta drugih, konkretnih sklepov, med katerimi je eden izmed najvažnejših priporočilo, da bi pri občinskih komitejih ZKS formirali aktive komunistov za blagovni promet. Ti aktivi bi namreč lahko podrobneje obravnavali vso problematiko blagovnega prometa in stanja na našem tržišču ter s tem, bolj kot doslej, vplivali na izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. —o— mac millanova širokogrudnost Predsednik britanske vlade Mac Millan je v Spodnjem domu pred poročilom o sedanjem ciprskem položaju izjavil, da je britanska vlada pripravljena obnoviti razprave z »odprtimi vrati« za podaljšanje njenega sedemletnega načrta partnerstva. Ta izjava je bila dana takoj po resoluciji političnega komiteja OZN, ki dejansko sprejema britansko stališče in je pritegnila veliko pozornost političnih krogov. Mac Millanove besede naj bi bile po sodbi nekaterih političnih opazovalcev izraz dobre volje, toda njihova slabost je v tem. da Britanci ne sprejemajo nobenih konkretnih obveznosti. Grki menijo, da so besede predsednika britanske vlade do2 v O (p) V torek, 9. decembra, je imela svoj letni občni zbor »Kraška sekcija« društva gozdarskih inženirjev in tehnikov. Občnemu zboru so razen članov društva prisostvovali tudi zastopnik republiškega D IT gozdarstva, zastopnik okrajnega DIT Koper ter zastopniki društva logarjev in nekaterih gozdarskih podjetij. Po poročilih se je razvila živa diskusija; predvsem je treba omeniti govor zastopnika okrajnega DIT, ki je razpravljal o bodoči reorganizaciji celotnega društva inženirjev in tehnikov. V kratkem bo namreč v vseh teh društvih izvedena reorganizacija. Organizirana bodo občinska društva inženirjev in tehnikov, sestavljena iz članov sekcij vseh strok. Ta društva bodo služila občinam kot strokovni svetovalni organ. V praksi se je namreč pokazala potreba strokovne družbene kontrole, ki naj bi jo izvajala ta občinska društva inženirjev in tehnikov. Ta društva bi dajala občinam in občinskim podjetjem strokovne nasvete, sodelovala pri potrjevanju projektov pa tudi pri njihovem izdelovanju. Gozdarji so za ta problem pokazali polno razumevanje in v tej zvezi zastavili več vprašanj. Najživahnejša diskusija pa se je sprožila okrog problema vaških skupnosti. Razprava je spet potrdila, da so največji problem Krasa in nadaljevanje zakraše-vanja tal — vaške skupnosti. Zbor je ugotovil, da je zmotno mnenje nekaterih višjih forumov, da gre pogozdovanje Krasa s prepočasnim tempom. Najnujnejši problemi pogozditve Krasa bodo sanirani v desetih letih. Razprava pa je oeividno pokazala, da lete vsi očitki na rovaš ogromnih površin vaških skupnosti, ki so deloma še popolnoma zakrašene. Neodgovornost vsakoletne prein-tenzivne paše •— ne da bi pri tem TEDEM DNI TOVARNA »DALMACIJA« V SPLITU JE DOSEGLA VELIK GOSPODARSKI USPEH s tem, da Je začela proizvajati plin argon, ki ga uporabljajo za varjenje in za proizvodnjo specialnih žarnic. Investicijski stroški za izgradnjo obrata, v katerem bodo letno proizvedli 60 tisoč kubičnih metrov argona, znašajo 100 milijonov dinarjev. so pa minimalni v primerjavi z dejstvom, da bo takšna letna proizvodnja argona krila ne samo domače potrebe, pač pa ga bo dovolj tudi za izvoz. ZACELI SO Z RAZŠIRITVIJO REČNEGA PRISTANIŠČA V SI-SKU. Dela bodo zaključena čez dobri dve leti in takrat bo imelo to pristanišče zmogljivost okrog 600 tisoč ton blaga letno, Predvideno je, da bodo obnovili železniški tir, utrdili obalo v dolžni 250 metrov, montirali bodo električna dvigala in znatno razširili skladiščni prostor. V ZAGREBU JE ZAČELA OERATOVATI NASA PRVA TOVARNA ZA ALUMINIJSKA MAZILA, ki smo jih doslej uvažali, so pa nujno potrebna za mazanje turbin in vseh tistih strojev, ki zaradi velike hitrosti obratovanja dosegajo visoko temperaturo, MILIJON TON PREMOGA SO ZE LETOS IZKOPALI v rudniku lignita v kolubarskem bazenu. Tako se je tudi ta rudnik uvrstil med tiste rudnike, v katerih je možno v enem letu na površinskem kopu izkopati več kot milijon ton premoga. Kakor je znano, je bil doslej možen tako velik letni izkop samo v rudnikih v Velenju, Kreki in Banovičih. V OKTOBRU SE JE POVZPEL INDEKS INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE NA 123,7°/». Po obsegu je bila v tem mesecu industrijska proizvodnja za 10,2 •/□ večja kakor lani v istem mesecu. V premogovnikih so oktobra nakopali za 15 °/o več premoga kakor lani. Prav tolikšen porast proizvodnje so dosegle tudi železarne, medtem ko so elektroindustrija, industrija gradbenega materiala In kemična industrija izkazale 20°/o preseganje planske proizvodnje. ZA 6.3 »/o VEC IZDELKOV PO VREDNOSTI JE DALA LETOS INDUSTRIJA SLOVENIJE V 10 MESECIH, Pri tem je najbolj napredovala elektroindustrija, saj so elektrane dale za 9 % več električne energije. PRVE TELEKOMANDNE NAPRAVE BODO ZAČELE OBRATOVATI V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA na 80 km dolgi progi od Doboja do Zenice, S tem bodo razbremenjeni kretničarjl, ker bodo njihovo delo opravljale moderne žeiezniške naprave. T73 tr m uživalci vložili vsaj minimum svojega truda v preprečitev za-kraševanja pašnikov vaških skupnosti — je privedel do tega, da so pašniki namesto s travo obrasli s kamenjem in ničvrednim grmovjem. Načelo «Kaj bi delal za druge« — misleč pri tem na skupni pašnik — je med upravičenci splošno razširjeno. Kljub temu, da so za ureditev pašnih skupnosti izšli že pred leti potrebni zakonski predpisi, ki bi istočasno regulirali tudi obnovo in melioriranje vaških skupnosti, niso občine v tem perečem V kratkem bo izšel GOSPODARSKI KOLEDAR 1959 Obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu »Nova. proizvodnja« izdaja že od leta 1953 dalje za vsako ieto »Gospodarski koledar«, ki podaja sistematičen pregled vsakoletnih uspehov in neuspehov posameznih industrijskih strok in vseh drugih gospodarskih panog, ter nakazuje najvažnejše naloge in probleme v našem gospodarstvu, katere je potrebno rešiti v prihodnjem letu. Vsebina »Gospodarskega koledarja 1959« je izredno bogata, poučna, koristna in zanimiva za vsakega državljana, predvsem pa za slehernega sodelavca družbenega upravljanja, saj vsebuje članke, ki so jih sestavili republiški in državni sekretarji gospodarskih resorov, dalje priznani gospodarski strokovnjaki, pravniki in sindikalni funkcionarji ter številni ugledni predstavniki naše tehnične znanosti. Uredništvo in uprava »Nove proizvodnje« bosta dostavila po en izvod »Gospodarskega koledarja 1959« vsem našim ustanovam, gospodarskim organizacijam, podjetjem, kmetijskim zadrugam itd. v prepričanju, da bo njegova vsebina vzbudila vsesplošno pozornost ter pripomogla k nadaljnjemu boljšemu poznavanju naših gospodarskih vprašanj. vprašanju ukrenile še ničesar. Občni zbor DIT gozdarjev je bil mnenja, da naj bi se kot odškodnina za odstopljene, najbolj zakrašene dele vaških skupnosti ter na ta način rešile ogromne površine pred nadaljnjim propadanjem. Zbor je bil tudi mnenja, da naj bi pri tem ljudska oblast nudila svojo pomoč in dala potrebna napotila. Končno je bil osvojen predlog, da naj »Kraška sekcija« DIT zaradi vaških skupnosti skliče v čim krajšem času skupen sestanek z agronomsko sekcijo DIT, na katerega bo povabila tudi okrajne in občinske zastopnike oblasti, da skupno pretresejo to tematiko in pridejo do nekih zaključkov, ki bodo to vprašanje pognali z mrtve točke. Prizor s prisrčnega slavja minulo soboto na sedežu OLO Koper, ko so bili odlikovani in nagrajeni najzaslužnejši graditelji novega koprskega pristanišča (Nadaljevanje s 1. strani) ni podatki o dosedanjem delu članov SZDL pa dokazujejo, da so še vedno skrite rezerve, katerih sprostitev bi poglobila vlogo SZDL na vseh popriščih družbenega življenja. Kljub dejstvu, da se v ilirsko-bistriški občini iz leta v leto bolj občuti tako na političnem kakor gospodarskem, društvenem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in drugih področjih javnega življenja močan vpliv dela članov SZDL, so delegati prišli do prepričanja, da je bil doslej storjen le skromen korak v izpolnje- Sekretar OO SZDL Koper govori na nedeljski konferenci delegatov osnovnih organizacij Socialistične zveze občine Ilirska Bistrica vanju nalog. Gre predvsem za bolj poglobljeno delo na vasi, zato da bi osnovne organizacije SZ DL nudile več opore pri izvajanju kmetijske politike. Perspektivni plan gospodarskega razvoja ilirsko - bistriške občine namreč predvideva, da bo moralo kmetijstvo dohiteti dosedanji nagli vzpon industrije, saj so za to dane vse objektivne možnosti. Seveda pa tega ne bodo zmogli posamezniki; le s skupnim delom, s kooperacijo med privatnimi kmetijskimi proizvajalci in zadrugami bo moč doseči obsežne planske naloge. Med razpravo je bilo tudi mnogo govora o neposrednem vplivu osnovnih organizacij SZDL na delo drugih množičnih organizacij, predvsem telesno-vzgojnih in ljudsko-prosvetnih. Delegati so prišli do zaključka, da bo vsekakor nujno potrebno zaostriti borbo za izvajanje vseh bodočih nalog, saj so iz pripomb posameznih tovarišev in tovarišic, posebno pa še iz pripomb sekretarja okrajnega odbora SZDL Iv. Mav-sarja dobili jasen vpogled v sedanje stanje dela Socialistične zveze na svojem področju. Med delovne naloge sodijo na prvo mesto: organizacijska krepitev osnovnih organizacij SZDL, povečanje števila članov in pritegnitev mlajših kadrov na vodilne položaje; člani SZDL naj bodo pobudniki za razširitev društvene dejavnosti; ustanovi naj se občinski forum za nadaljnji razvoj telesne kulture; kulturno-prosvetna dejavnost naj bo usmer- NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Pisali smo že o sprejemu družbenega gospodarskega načrta za prihodnje leto in o njegovih značilnostih Sedaj pa so že končane razprave v proračunskih odborih obeh domov o proračunu za prihodnje leto. Tudi ta ima svoje značilnosti, med katerimi naj omenimo povečanje proračunskih izdatkov v primerjavi z letošnjim letom za 51 milijard, kar naj bi šlo zlasti v korist napredka gospodarstva. Pri tem je bilo sprejeto načelo o povečanju izdatkov za regrese in dotacije posameznim gospodarskim organizacijam, največ pa bi šlo za kritje razlik v cenah v zunanjetrgovinskem poslovanju. Povečanje proračunskih izdatkov je torej povezano s povečano gospodarsko dejavnostjo in je zato ne le razumljivo, temveč tudi opravičljivo. V skladu s tem povečanjem izdatkov pa je na drugi strani povečano varčevanje v administraciji, zlasti pa povečana kontrola pri večanju števila zaposlenih v upravi in finančno samostojnih zavodih ter celo prepoved zaposlevanja novih uslužbencev v finančno samostojnih zavodih po 30. VI. 1959, če do tega roka ne bi uredili svoje organizacije. Posebno pa je v novem proračunu, ki naj bi bil sprejet v najkrajšem času, predvideno učinkovito nadzorstvo nad uporabo materialnih izdatkov in nadzorstvo nad upravljanjem družbenega premoženja sploh. Zvezni proračun oziroma osnutek tega proračuna predvideva, da bi se morali ti ukrepi za splošno proračunsko varčevanje razširiti tudi na republiške in nižje samoupravne organe. Vsekakor bodo ukrepi za povečano varčevanje proračunskih izdatkov ugodno vplivali na dvig gospodarskega stanja, pa tudi na dvig življenjske ravni naših ljudi. To pa je drugo vprašanje, o katerem je danes največ govora, poleg tega pa tudi •največ predlogov in že konkretnih akcij v tej sme- ri. Življenjska raven je zelo širok pojem, saj obsega od vzdrževanja cen na neki ravni, do višine prejemkov, dalje od stanja prehrane, stanovanj do zdravstvenih storitev, Še mnogo drugih pogojev, ki vplivajo na to, da je raven višja ali nižja. Okrajni sindikalni svet v Ljubljani je z Okrajnim komitejem ZKJ v Ljiibljani sprejel sklep, da naj bi se dve tretjini skladov skupne porabe porabilo za dvig življenjske ravni, to je za zidanje stanovanj, menz, za zboljšanje preskrbovalne mreže, zdravstvene zaščite in podobno. Sklep je vsekakor na mestu in v skladu z ostalimi napori pri nas v tej smeri. Na drugi strani se že čutijo ukrepi povečane kontrole v zaščiti potrošnika in s tem v pobijanju negativnih pojavov riaše industrije, ki je često izrabljala svoj položaj. Tako vemo, da so' bile zaplenjene velike količine tekstilnih izdelkov, ki niso ustrezale standardom, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti v mnogih pregledanih podjetjih, ki jih morajo v bodoče odpraviti. Naj omenimo samo preredko tkanje tkanin, mešanje tujih primesi v moko in podobno. Kakor je bil skrajni čas, da se je pristopilo k tej akciji in je ne bi smeli več odlašati, pomeni danes v splošni akciji za dvig življenjske ravni in za zaščito delovnega človeka korak naprej. Pri tem je treba poudariti, da to ne sme ostati enkratna, temveč stalna akcija in skrb nas vseh za njeno uspešno izvajanje. Kakor rečeno je pojem življenjska raven zelo širok. V tej širini ga tudi rešujemo. Zato se morda ne smemo čuditi, če nas danes tujci v tem pogledu občudujejo in nam tudi zavidajo. Kajti nikjer ne morete najti tako široko zajete socialne in druge zaščite delovnih ljudi kakor pri nas in v tem je tudi bistvo vprašanja. -dt- jena na izoblikovanje lika socialističnega človeka; občinski ljudski odbor naj razpravlja o telesno-vzgojnih in ljudsko-prosvetnih problemih in naj za ti dve dejavnosti poskrbi potrebna materialna sredstva; posebno pa bo potrebno posvetiti vso pozornost razvoju kmetijstva. Zato — tako je bilo zapisano v sklepih konference —- naj sodelujejo vsi člani SZDL pri izvajanju naprednih agrotehničnih ukrepov, pri krepitvi kooperacije med privatnimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, pri komasa-cji in arondaciji zemljišč, pri večanju hektarskih donosov, skratka pri socialistični preobrazbi našega kmetijskega gospodarstva. Naloga bodočega občinskega odbora SZDL pa bo tudi skrb za povečanje delovne storilnosti tako v kmetijstvu kakor tudi v industriji ter skrb za izboljšanje življenjske stopnje delovnega človeka. Icgrojeni graditelji V soboto je bila v sejni dvorani predsedstva koprskega okrajnega ljudskega odbora skromna, vendar prisrčna slovesnost. Predsednik OLO Koper ALBIN DUJC Je namreč v navzočnosti sekretarja OK ZKS Koper ALBERTA JAKOPIČ A-KAJTIMI-KA, podpredsednika OLO Koper FRANCA KLOBUČARJA ter tajnika okrajnega ljudskega odbora ČRTA KOLENCA podelil odlikovanja in na-grade nekaterim članom delovnega kolektiva Vodne skupnosti. Ob tej priložnosti sta predsednik OLO Koper Albin Dujc in sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir ponovno čestitala delovnemu kolektivu Vodne skupnosti za prizadevnost pri izgradnji novega koprskega pristanišča. Naglaslla sta, da je to velika zmaga tistih delovnih ljudi, ki ne poznajo ovir in so za vzgled drugim ustvarjalcem boljšega življenja našega delovnega človeka. Po tem, ko je predsednik okraja nagradil z okrajno nagrado direktorja Vodne skupnosti DANILA PETRI-NJO, dalje JOŽETA KRAMARICA, INZ. MILOŠA GNUSA, IN2. NE-DELJKA ZlCA, ALDA PAVLETlCA, MILANA TROBCA ter FRANCA SLAKA, je zbranim, najbolj zaslužnim graditeljem nove operativne obale v Kopru izročil odlikovanja predsednika republike Tita kot priznanje za izvršeno delo. Red dela II. stopnje sta prejela DANILO PETRINJA In JOŽE KRAMARIC, Red dela IU. stopnje ERMELINDO HRVATIN, MARIJAN PERSIC, CIRIL REMSKAR, FRANC SLAK, MILAN TROBEC, GRETA VIRTIC,, ŠERIF ZULIC In IVAN BRAJNIK, Medaljo dela pa IVAN SMRDEL, KAREL TRBOVEC in JOŽE SULIGOJ. Po podelitvi odlikovanj in nagrad ji direktor Vodne skupnosti Danilo Petrhija obrazložil načrt nadaljnjega tlela podjetja za dokončno izgradnjo koprskega pristanišča in melioracije Škocjanskega zaliva. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper Na posvetovanju, ki ga je prejšnji teden sklical občinski odbor SZDL v Postojni, so udeleženci razpravljali o proslavitvi Dneva armade, 22. decembra. Domenili so se, da bo letošnje praznovanje Dneva JLA na Postojnskem in Pivškem bolj praznično kot vsa leta doslej, saj bodo v obsežnem programu proslavljanj sodelovala ZADNJA SEJA OBLO DIVAČA V ponedeljek, 8. decembra, je bila zadnja seja občinskega ljudskega odbora Divača, na kateri je predsednik občine Janko Va-lentinčič poročal o velikih uspehih, ki jih je dosegla divaška občina na vseh področjih javnega udej-stvovanja v treh letih svojega obstoja. Kakor je znano, se bosta s prihodnjim letom združili sežanska in divaška občina v novo sežansko občino, ki bo po svojem teritorialnem obsegu ena izmed največjih v našem okraju. Podrobneje bomo o tem napisali v prihodnji, novoletni številki lista. OBDARILI SO STARČKE Dan pred Dnevom republike so predstavniki ObLO Ilirska Bistrica obiskali tiste občane, ki žive v Domu onemoglih v Izoli. Vsakemu izmed njih so čestitali k državnemu prazniku, mu zaželeli zdravja in izročili po 1000 dinarjev. Hvaležni obdarovanci so se ginjeni nad pozornostjo občinskega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici prisrčno zahvalili za vso skrb, ki jim jo posveča naša ljudska oblast. PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V PODNARTU V nedeljo, 7. decembra se je sestal v Podnartu pionirski starešinski svet, kjer so sestavili program za novoletno jelko. Sklenili so, da bo na pod-dročju Krajevnega ljudskega urada Podnart, 28. decembra Dedek Mraz obdaril vse otroke od 3. do 14. leta starosti. Pred tem bodo sprejeli v pionirsko organizacijo 19 novih pionirjev. Da bo slovesnost bolj veličastna, bodo prosili za gostovanje lutkovno gledališče iz Ljubljane, ki ga v Podnartu otroci v pretežni večini še niso videli. POŠTENOST NA TEHTNICI V sodelovanju z okrajno inšpekcijo smo ugotovili: da so v vseh mesnicah v Novi Gorici tehtnice naravnane v škodo potrošnika, da mesarji privilegirajo »dobre znance«, da imajo prijatelji nekaterih mesarjev tudi to prednost, da si izbirajo meso v priročnih skladiščih za prodajalnim pultom, da tisti, ki imajo »veze« dobijo meso, še preden mesnice odpro, da se v nekaterih mesnicah ne ravnajo po urniku odpiranja, da nekateri mesarji večkrat zahajajo »na dva deci«, potrošniki pa čakajo pred pultom, da so v prodajalnah mesa še druge pomanjkljivosti. BENEŠKI SLOVENCI SO NAS OBISKALI To pot smo že drugič v našem mestu pozdravili priljubljene brate — Beneške Slovence, ki so nas prišli s svojo domoljubno pesmijo razvedriti In razveseliti. Kako priljubljeni so Beneški fantje pri nas, so Celjani dokazali z lepim obiskom pri obeh predstavah. Beneški fantje so v svoj program tokrat uvrstili poleg umetne in narodne pesmi tudi vrsto šaljivih prikazov, da je tako njihov nastop dobil obeležje veselega večera. Poskočne polke in vesele valčke nam je posredoval trio: harmonikaš Anton Br-kič (lirični pesnik in vodja skupine), kitarist Peter Ajdič in kontrabasist Janez Ilrovatin. Kot solistična pevca pa sta žela veliko navdušenje tenorist Ralko Korltnik in baritonist Peter Pirnovar. Napovedovalec in recitator je bil Franc Skrbeč. Publika se je od srca nasmejala tudi šaljivim točkam humorista Ivana Andrej ca — Brezni-kovega Vanča, številna društva, množične organizacije in enote JLA. Osrednja prireditev pa bo na predvečer Dneva JLA v Jamski restavraciji v Postojni, kjer bo svečana akademija, ki ji bo sledil družbam večer s plesom. Na osrednji prireditvi v Jamski restavraciji bodo sodelovali ansambli Radio-televizije iz Ljubljane in opemi solisti. 22. decembra bodo postojnski pionirji obiskali poveljnika enot JLA, mladina pa bo odšla na obisk v vojašnice, kjer se bo vojakom predstavila s kvalitetnim kulturnoumetniškim programom, na prireditvi pa bodo tudi nagradili trojico vojakov, ki so dosegli v razpisanem tekmovanju občinskega komiteja LMS v Postojni najboljše delovne uspehe. Istega dne bodo številna športna srečanja, v katerih se bo postojnska mladina pomerila s pripadniki JLA v namiznem tenisu, šahu, nogometu in streljanju, na nogometnem igrišču pa se bosta srečali nogometni enajstorici NK Postojne in garnizije JLA. Napovedujejo tudi, da si bo istega dne ogledalo Postojnsko jamo veliko število pripadnikov JLA iz Postojne in Pivke. V Hruševju bodo 22. decembra svečano odprli obnovljeno osemletno osnovno šolo. Na prireditvi bo nastopila tudi godba JLA iz Postojne. Po vseh večjih krajih občine pa bodo v počastitev Dne- u va JLA prikazovali izbrane dokumentarne filme iz življenja in dela enot JLA. Postojna bo dobila za praznik še posebno svečan videz, saj bodo med drugim tega dne uredili številne izložbe trgovin in lokalov z razstavnim gradivom, ki bo prikazovalo dokumentarni izsek iz vsakdanjega dela v vojaških enotah. Skrbne priprave za množično proslavljanje Dneva JLA na Postojnskem so odraz neposredne povezanosti naših ljudi z ljudsko armado, 22. december pa dobiva iz leta v leto bolj značaj praznika vseh naših delovnih ljudi. M. A. (rfe □ □ □ □ □ □ □ a □ □ 8 □ □ □ a Bilo M a a o ...če bi gospodarske organizacije finančno podprle ltulturno-vzgojna društva, kjer se zbirajo člani njihovih delovnih kolektivov in si nabirajo moči za povečano storilnost: dela; ... če bi vodstva sindikalnih podružnic in podjetij prispevala vsaj skromno denarno pomoč občinskim skladom za varstvo otrok za kolektivno obdaritev otrok ob Novoletni jelki; ... če bi Svobode in Prosvetna društva imela čimprej redne letne občno zbore in pripravila načrt dela za zimsko sezono; ... če bi okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva še dalje reševal vprašanje družbene prehrane in to s konkretnimi nasveti in ukrepi; ... če bi v Scmedeli v Kopru prej ko mogoče našli prostor za otroški vrtec, da ne bi bilo treba materam v ranih jutranjih urah voditi otrok v koprski otroški vrtec, ki po svoji zmogljivosti ne zadošča niti potrebam ožjega mestnega okoliša; ... če bi podjetje Mleko v Dekanih le skušalo preskrbeti obljubljeno mleko v steklenicah. U 10 V piranski občini je osem družin Počitniške zveze, v katerih je vključenih več kot 200 članic in članov, Te družine so pri Pomorski srednji šoli, pri Ribiški šoli. osemletki, Bol-ničarslti šoli, na italijanski gimnaziji, pri Splošni plovbi, Kmetijsko-go-spodarski šoli v Ravnah ter v Sečovljah. Njihovo delo je povsod uspešno. Ima seveda nekaj pomanjkljivosti, o čemer je bilo tudi govora na nedavni občinski konfcrenci Počitniške zveze, velja pa se še bolj seznanili z delom družine pri Pomorski srednji šoli. Konec preteklega meseca je imela ta družina redni letni občni zbor, na katerem so po ugotovitvi, da dosledno izpolnjuje osnovno nalogo Zveze: Tovariš urednik! Nekako pred osmimi leti so Ga-brovčani pri Črnem kalu z zadovoljstvom dočakali srečni dan, ko so zapustili v zadnji vojni do tal porušeno vas in se vselili v novo naselje. Tedaj jim je bilo dano zagotovilo, da bodo v kratkem dobili tudi vodo in cesto. To zagotovilo odgovornih čini-teljev je ostalo samo pri obljubi. Prizadeti Gabrovčani so začasno opustili zamisel gradnje nove ceste, ker vedo, da ni dovolj sredstev na razpolago, nikakor pa ne morejo opustiti zamisli napeljave vode, ker je to danes za novo naselje eno najbolj perečih komunalnih zadev. V vasi sploh ni pitne vode. Najbližja voda je oddaljena kakih 300 metrov od vasi Še tam je vode več kot premalo in v poletnem času ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe, ne glede na to, da morajo v isti mlaki napajati tudi živino. Gabrovčani so ta problem večkrat načeli. Jasno jim je, da je v Istri še več podobnih primerov, kar kaže, kako so takratne italijanske oblasti očitno zapostavljale slovenske predele. Vendar pa tudi vedo, da je bilo precej takih problemov že zdavnaj rešenih, čeprav so jih načeli mnogo pozneje. Gabrovčani pravijo, da so pripravljeni napraviti v glavnem usn izkopalna dela, rabijo pa tehnično pomoč, kar je tudi razumljivo, in material, ki bo v zvezi s tem potreben. Danilo Ivančič Z OBČINSKE KONFERENCE LMS V IZOLI W a Pretekli teden se je zbralo v mali dvorani sindikalnega doma v Izoli okrog 50 delegatov občinske mladinske konference, ki ji je prisostvovalo tudi večje število delegatov, med njimi predsednica OK LMS Marija Vogrič in sekretar občinskega komiteja ZK iz Izole Jože Božič, nadalje mladinci in mladinke, ki so letos V ponedeljek popoldne so v Velikem TJbeljskem pri Postojni pokopali posmrtne ostanke višjega vodnika Ljudske milice Mihe Bajca. Vest o njegovi tragični smrti med izvrševanjem službene dolžnosti je presunila vse njegove številne prijatelje in stanovske tovariše. Pokojnik se je rodil leta 1906, Služil je kot dninar in delavec v kamnolomu in je bil leta 1942 zaradi sodelovanja z NOB interniran v Italiji, Leto kasneje se je pridružil partizanom. Potem, ko je bil težko ranjen v bitki na Nanosu, je bil prepeljan v partizansko bolnišnico in komaj jo dobro okreval, se je vključil v Tomšičevo brigado. Po osvoboditvi se jc zaposlil kot logar, 1951 pa je vstopil v vrste Ljudske milice. Kako je bil pokojni Baje priljubljen med prebivalstvom, je dokazal njegov veličastni pogreb. Ob odprtem grobu so se od njega poslovili podpolkovnik LM Drago Cihak, v imenu občinskega komiteja ZKS Postojna Zdravko Smrekar, v imenu organizacije ZB Postojna Anton Speh ter v Imenu osnovne organizacije ZKS Veliko Ubeljsko tamkajšnji učitelj. Vod pripadnikov Ljudske milice je izstrelil častno salvo. Žalne pesmi mu je zapel moški pevski zbor Svobode iz Postojne, igrala pa je tudi godba LM. Stina sodelovali na mladinskih delovnih akcijah ter učenci zadnjega letnika izolske osemletke. Dosedanji predsednik Tihomil Javoršek in sekretar Jože Šolar sta v svojih poročilih nanizala delo mladinskih organizacij v izolski občini ter prikazala njihove uspehe ter slabosti ter očr-tala naloge, ki jih bodo morale opraviti v prihodnjem razdobju. Referata sta predvsem obravnavala najvažnejše dosežke na področju utrjevanja našega komunalnega sistema in v tej zvezi povečano dejavnost mladih ljudi pri reševanju najrazličnejših problemov gospodarstva, mladinskih organizacij in političnoideološke-ga izobraževanja mladine. Močno je bila na tej konferenci podčrtana zahteva po večji aktivnosti mladih ljudi pri odstranjevanju vseh tistih ovir, ki preprečujejo izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Potrebno bo, da se mladinske oi'-ganizacije lotijo zmanjševanja fluktuacije delovne sile, ki je v Izoli marsikje dosegla že zaskrb-ljiv obseg, saj zavira nemoten razvoj proizvodnje. Pri tej fluk-tuaciji sodelujejo v veliki meri tudi mladi delavci, tako zaradi pomanjkanja delovne discipline, kakor tudi zaradi nekaterih neurejenih življenjskih pogojev. Zato je konferenca med drugim predlagala, naj bi 15 odstotkov stanovanjskega sklada uporabili za izgradnjo primernih samskih Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil, sestavili načrt bodočega dela, in izvolili novo vodstvo družine, v katerem je sedem dijakov in štirje profesorji. Družina šteje 74 članov. Njihova aktivnost se je najprej pokazala v prodajanju srečk loterije Počitniške zveze, saj so v tednu PZ prodali 400 srečk. Dva člana sta zadela po 5000 dinarjev in namesto, da bi prevzela denar, sta se raje odločila, eden za letovanje v domu PZ na Bledu, eden oziroma ena pa za letovanje v Ro-vinju. Strokovne ekskurzije v Zagreb z ogledom mednarodnega zagrebškega velosejma se je udeležilo pod vodstvom prof. Blažejeve 11 članov. To ekskurzijo je družina podprla z znatnim denarnim prispevkom. Štirje člani so bili za prvomajske praznike na taborjenju na Pohorju, dva pa na Vršiču. Med šolskim letom so napravili člani družine dva krajša izleta po piranski občini, da bi se bolje seznanili z neposredno okolico mesta, v katerem živijo in si nabirajo strokovno znanje. Proslave na Sutjeslti, kjer je bil tudi III. zbor PZ Jugoslavije, se jc udeležilo 16 članov, ki so se vrnili domov z nepozabnimi vtisi o naravnih lepotah, gospodarski ter politični moči naše države in zgodovinskem pomenu NOB za graditev naše svobodne, v socialistične domovine. Za Dan mladosti so se člani družine še posebej pripravili in s'o sodelovali pri izvedbi občinskega festivala. domov, dalje da bi poskrbeli za sredstva, s katerimi bi izboljšali družbeno prehrano itd. Ta predlog pa bo mogoče uresničiti le z večjo aktivnostjo mladih delavcev v organih delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, kjer se še vedno občuti pomanjkanje doslednega uveljavljanja njihovih zahtev po izboljšanju življenjske ravni. Prav gotovo pa bo k usposabljanju mladinskih organizacij za izvajanje odgovornih nalog v javnem življenju v največji meri pripomogla sistematična politič-no-ideološka vzgoja, ki se bo morala v prihodnje odvijati v okviru raznih krožkov in seminarjev. sv ZBOR POSTOJNSKIH RADIOAMATERJEV Po nekajletnem zatišju so se postojnski radioamaterji spet odločili, združiti se v radioamatersko društvo. Ustanovni sestanek je bil prejšnji četrtek v Domu JLA v Postojni, prisostvoval po mu je tudi tajnik republiške radioamaterske zveze, ki je društvu obljubil vso materialno pomoč. Pobudo za ponovno ustanovitev radioamaterskega društva v Postojni so dali Občinski komite LMS in mladi oficirji ter pod-oficirji garnizona JLA v Postojni. Doslej se je v društvo vključilo že več desetin mladincev. M, A. Zato, ker zahteva učni načrt te šole, da morajo njeni dijaki v poletnih počitnicah opraviti enomesečno obvezno prakso na šolski ladji, so lahko v letošnjem poletju priredili le izlete za manjše število članov. Ti so taborili na Pohorju in obiskali več slovenskih krajev. Tudi letos je družina organizirala prenočišča PZ v Ribiški šoli, kjer je bilo 20 ležišč. Prenočišče je obiskalo 89 članov PZ, od katerih je bilo 30 študentov, ostali pa so bili dijaki, .Vočnin je bilo 15$. Krajše izlete so priredili tudi v Ankaran, Valdoltro in Hrvatine ter se zadržali v prijetnem prijateljskem razgovoru s tamkajšnjimi prebivalci ter mladinci, ki so delali na razširitvi avtomobilske ceste Ankaran—Hr-vatini. z vseh teh potovanj so člani-foto-amaterji prinesli šope slik, ki so razstavljene v šolskem poslopju in zbrane v albumu v dokaz prizadevnega dela članov. Res, zelo lep in vsebinsko bogat je album slik, ki ga je družini podaril njen agilni član Juka Alajbegovič ter ga opremil s posnetki naših dalmatinskih krajev. Pred občnim zborom je družina organizirala II. družabni ples, katerega namen je bil tesnejše in tovariško zbliževanje članov Zveze in skromna manifestacija dela ter pritegnitev novih članov te pomembne in vsesplošno vzgojne organizacije, katere geslo jc: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubili Ze več let dela v Postojni skupina esperantistov pod vodstvom Štefke Štefančič in prof. Marijana Likarja. Ta skupina je priredila več tečajev esperantskega jezika in tudi dva družabna večera. Organizirala je sprejem udeležencev mednarodnega kon- gresa železničarjev-esperantistov in jim razkazala Postojnsko jamo. Posebno zanimanje je vzbudila tudi razstava esperantskega tiska v Postojni. Razen tega so se postojnski esperantisti udeležili mladinskega esperantskega festivala v Ljubljani, kjer so želi za svoj nastop posebno priznanje, in XVI. kongresa esperantistov Jugoslavije. Zato, ker se število esperantistov na področju postojnske občine vedno bolj veča, saj je med člani skoraj 60 % mladine, so se odločili, da ustanovijo društvo esperantistov. Na nedavnem ustanovnem občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo postojnski esperantisti poskrbeli za širjenje tega mednarodnega jezika in za širjenje slovesa Postojnske jame. ština iz V,ivk& Podjetje JAVOR je že pričelo s pripravami za ustanovitev obrata družbene prehrane. » • * Nova logarnica v Pivki, v kateri so štiri stanovanja in jo je letos dogradila Gozdna uprava, bo kmalu sprejela prve stanovalce. o * * Gradnja Zdravstvenega doma dobro napreduje, čeprav zaradi zime in zakasnelega pričetka del nekoliko počasneje, kot je bilo predvideno. Stavba bo pod streho v začetku prihodnjega leta, dograjena pa bo čez leto dni. »o * Tudi letos bo dedek Mraz obdaril otroke v pivški občini. Predvideno je tudi praznovanje ob novoletni jelki, ki bo sicer skromno, zato pa tembolj prisrčno. V KOPRU 73 LITROV V torek in sredo, 9. in 10. t. m-, je organiziral občinski odbor RK v Kopru krvodajalsko akcijo, ki se je je od prijavljenih 425 krvodajalcev udeležilo 230, ki so dali 73 litrov krvi. Relativno najboljši odziv je bil med uslužbenci okrajnega tajništva za notranje zadeve, med delovnim kolektivom podjetja LAMA v Dekanih, pa tudi v drugih manjših podjetjih in ustanovah. Mamm mbb Stev. 50 — 19. decembra 1958 KULTURA PROSVETA » KULTURA PROSVETA -.v KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA ft KULTURA PROSVETA^i KULTURA P PREPOVEDMO Pretekli teden je bil v Ilirski Bistrici na sporedu francoski film »Primer dr. Lau-renta«. Da se film odlikuje po svoji lepoti in humanosti je bilo že precej napisancc/a in je to dejstvo že znano. Vsem, ki dobro mislijo, pa je popolnoma nerazumljivo, zakaj mladina ne bi smela gledati lepih in humanih stvari. Film so namreč mladini do šestnajstega leta prepovedali ter jo tako menda obvarovali »vsega hudega«, kar ji je grozilo. Česa se je bilo treba v filmu bati? Kaj pa je v njem tako strašnega, da mladina ne sine videti? Kje je tisto zlo? Ali je mar veličina rojstva tisto, kar naj bi skrivali kot nekaj umazanega? Ali naj bi rojstvo človeka, nekaj najbolj čudovitega na svetu, slabo vplivalo na mladino? Ali ne grozi morda mladini večja nevarnost od nekaterih kavbojskih, kriminalnih in podobnih filmov, ki v človeku vzbujajo najbolj nizke instinkte s prikazovanjem umorov, ubijanja, potepanja, laži itd. In vendar se ne spomnim, da bi bil kdaj kakšen tak film prepovedan. Ko pa pride film, ki bi ga moral vsak mlad človek videti, pa naenkrat tak strah in skrb za mladino. Ta prepoved je samo žalosten dokaz, kako daleč smo še od pravilne in moderne vzgoje, čeprav prav o tej vzgoji vedno toliko govorimo. Ali ne bi bilo lepše, da bi namesto prepovedi merodajni činitelji organizirali posebno predstavo za mladino, kjer bi kakšen vzgojitelj za uvod k vredstavi povedal nekaj besed in tako pomagal mladini, da bi laže dojela globoko človeško idejo filma. Prav gotovo bi mladini na ta način naredili mnogo večjo uslv.go — ustvarjalcem filma pa tako izkazali hvaležnost in priznanje za njihovo umetnino. -is Nova risanka Zagreb-filma, parodija »Romeo in Julija«. Uspela prireditev v Postojni Po daljšem premoru je v nedeljo, 14. t. m., dramska skupina DPD Svoboda v Postojni uprizorila v režiji Draga Nardina igro »Jezusovi apostoli«, dramatizacijo po istoimenskem romanu Leon-harda Franka. Delo je precej trd oreh, kljub temu je dobro uspelo. Velik del zasluge ima režiser, ki je večer za večerom neumorno delal z mladimi igralci, ki so bili večinoma prvič na odru. Polna dvorana občinstva je vsa tri dejanja pazljivo spremljala, igra pa je imela v sebi vso ono dinamičnost, da je navdušila gledalce. Mladi igralci so se lotili, ne ravno lahkega dela z vso resnostjo. Se posebej je treba omeniti dobro igro Lončka, Berlota, Kogeja, Vesleta, Dekleva in Milice. V skladu z igro so tudi druge vloge odraslih (Baje, Skodič m Hlede). Ština SLOVENSKI UMETNIKI V ZAGREBU V Salonu ULUII v Zagrebu razstavlja pet mladih slovenskih umetnikov, in siccr: slikarji Milan Rijavec iz Trbovelj, Marijan Dovjak, Izidor Urbančič in Bogdan Iiorčič-Oiban iz Ljubljane ter kipar Janez Lenassi iz Ko-l>ra. Vsak od petih udeležencev razstavlja po pet svojih novejših del. IZ NAŠE LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI ZAGORJE PRI PIVKI Prizor iz prvega dejanja Frankovi h »Jezusovih apostolov« v izvedbi DPD »Svoboda« iz Postojne znano ime Večina manj izrazitih imen v naši literaturi, ki pa so v svojem času odigrali pomembne vloge, je danes zapisana pozabi, čeprav so s svojim delom zaslužila, da se jih kdaj pa kdaj spomnimo. Prav je, da se ob 20-letnici smrti spomnimo notranjskega rojaka Ivana Laha, plodnega književnika in publicista. Lahov rojstni kraj je Trnovo, vasica pri Ilirski Bistrici, Po končani ljubljanski gimnaziji ni odšel na Dunaj, kot je bilo tedaj v navadi pri naših študentih, ampak v slovansko Prago, kjer je študiral slavistiko in klasično fi-lologijo, kasneje pa filozofijo in pedagogiko. Po doktoratu je mnogo potoval po slovanskih državah, leta 1911 pa se je ustavil v Ljubljani in prevzel uredništvo takrat edinega slovenskega neodvisnega časopisa »Dan«. Upanje na profesorski poklic mu je ubil hladni odgovor ravnatelja ljubljanske gimnazije: »Mi potrebujemo profesorja, ne pa pisatelja.« Obtožen protidržavnih političnih idej je bil takoj v začetku vojne leta 1914 zaprt na ljubljanskem gradu, od tu je šel v triletno internacijo, potem pa so ga poslali na romunsko fronto, kjer je bil ranjen. Po vojni je kot časnikar delal v Mariboru in postal profesor v Ljubljani, kjer je umrl. Ivan Lah je vsestranski in zelo plodovit pisatelj, saj se je udej-stvoval na vseh literarnih področjih: od pripovedništva in dramatike do poezije. Sodeloval je v vseh naših takratnih literarnih glasilih »Domu in svetu«, »Slovencu« »Ljubljanskem zvonu« in številnih časopisih. Najznačilnejša so njegova zgodovinska dela. V povesti »Uporniki«, ki jo je zapisal že kot šestošolec, predelana pa je izšla leta 1906, opisuje boj kmečkih puntarjev na Dolenjskem v dobi pred letom 1848. Cas, ko so naše dežele zasedli Francozi, prepričljivo opisujeta dve deli: roman »Bram-bovci« in drama »Noč na Hmelj-niku«, Vsa ta dela se odlikujejo po širokem in spretnem opisovanju, zraven pa skušajo prikazati in pojasniti tudi globljo družbene razmere in zgodovinsko vzdušje dobe, ki jo opisujejo, Vendar je pisatelj predvsem realističen pripovednik, no pa toliko analizator družbenih razmer. Drugo skupino proznih del predstavljajo dominsvetovske črtice in novele, v katerih je prišel do izraza močan vpliv ruskih realistov, predvsem Gogolja in Tur-genjeva. V njem je vedno živela romantična poteza, želja po nenavadnem, ljubil je polno dejanje in junake-posebneže, in prav v tem ciklu opisuje izredne dolenjske tipe. Za Laha je značilno, da je zelo rad padal pod vpliv zdaj ene, zdaj druge struje in mu je manjkalo lastnih, samoniklih metod ustvarjanja. V črticah, objavljenih v »Slovencu« in »Ljubljanskem zvonu«, je čutiti, zlasti v stilu, močan Cankarjev vpliv. V svojih neštetih političnih člankih in uvodnikih zastopa za takratni čas napredna stališča in je znan kot predstavnik integralne jugoslovanske ideje. Pomemb- no je tudi Lahovo prevajalsko delo, zlasti »Češke pravljice« in »Češka antologija«. Lahko zaključimo, da je Ivan Lah odigral v prvih desetletjih našega stoletja precej vidno vlo- go v kulturnem in političnem življenju, ustvaril pa je nekaj pripovednih del, po katerih bi brez dvoma tudi danes z veseljem posegel manj zahteven bralec. A. Butolo Tudi prosvetno društvo »Miroslav Vilhar« iz Zagoi-ja pri Pivki je že 1, decembra imelo svoj letni občni zbor. V zadnjem letu je s svojimi sekcijami opravilo dokaj pomembno delo. Zlasti velja poudariti, da je društvo napravilo prve korake na poti ljudskega izobraževanja. Obnovili so knjižnico in jo okrepili s kovčkom potujoče knjižnice, ki jo je dal na razpolago okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev. Knjižnico je bilo mogoče odpreti šele v začetku marca, pa je kljub temu v dveh mesecih svojega poslovanja izdala 330 knjig, kar je za vas s komaj 400 prebivalci dokaj lepa številka. Poudariti velja tudi veliko zanimanje ljudi za predavanja, ki jih je bilo sicer samo šest, a jih je poslušalo vsakokrat povprečno 100 ljudi. Dramska skupina je naštudira-la tri dramska dela. Zelo dober je bil izbor del (Linhart: Matiček se ženi, Budak: Metež, Čehov: Medved). Gostovali so tudi v Pivki in Jelšanah. Šest predstav si je ogledalo okrog 1680 ljudi. Re-citacijska sekcija je pripravila proslavo 29. novenmbra in zelo uspelo silvestrovanje, ki mu je dajal vsebino pester zabavni in družabni program. Ni pa izvedla proslave Prešernovega dne, ki jo je pripravljala. Vseskozi živahni so bili šahisti. Zlasti se je občni zbor ukvarjal z načrtom za bodoče delo. Knjižnica že spet posluje. Vsak mesec bodo imeli vsaj dve predavanji. Program teh predavanj je dokaj pester. Na "sporedu bo več potopisnih predavanj: o Grčiji, Italiji in Poljski; nekaj tem iz programa ZK, zdravstvena predavanja in nekaj kulturnih. Zlasti je treba dati poudarka kmetijskemu izobraževanju, saj je Zagorje pretežno kmetijski kraj. Težko bo vedno dobiti predavatelje, a osnovni pogoj za izvedbo tega programa je izpolnjen — dobra volja. Letošnjo jesen so uredili svoj »prosvetni kotiček«, nekako klubsko sobo, kjer se že zdaj radi zbirajo. Naročili so nekaj časopisov, imajo svoj radio. Šahisti so te dni začeli turnir za prvenstvo vasi. Imeli bodo nekaj večerov kratkega filma, recitacij-ska skupina pa bo prirejala bralne večere — interpretacijo lepo- ZAGREBSKI MOJSTRI RISANEGA FILMA ki V prostorih veslaškega kluba »Mladost« je zraslo naše najboljše podjetje risank »Zagreb-film«, Kljub skromnim pogojem so zagrebški mojstri risanega filma dosegli doma in v tujini zavidljive uspehe, posebno priznanje na filmskem festivalu v Ber-gamu in prvo nagrado za »Samca« na festivalu v Benetkah. Tujci so izjavili, da so presenečeni v najboljšem pomenu besede in so prerokovali, da bomo na področju risanega filma lab-ko dosegli še veliko. Verjetno je posledica prav teh uspehov tudi dejstvo, da je sklenilo podjetje »Zagreb-film« pogodbe o odkupu risank z ameriškima podjetjema »Entreprise« in »Metro-Goldwyn-Mayer« ter za-hodnonemškim podjetjem »Sirius«. Ta podjetja so odkupila celotno proizvodnjo »Zagreb-filma« od leta 195G d:ilje, nekatera druga podjetja pa posamezne filme, Tako zdaj zagrebško podjetje upa, da se bo preselilo iz pretesnih prostorov v novo adaptiran nekdanji kino in kupilo tudi nove kamere ter drugo moderno opremo. Med filmi, ki so aH jih bodo dokončali letos, je uspela zlasti parodija v kinoskopski tehniki »Romeo in Julija« v režiji Iva Vrabiča. po scenariju Vatrosiava Mimice ter Vladimira Tadeja. l;"ilm prikazuje ljubezen od kamene dobe do danes. Isti režiser je posnel še filmsko bajko »Mala vila«, režiser Dušan VukotiC pa satiro »Koncert za strojnico«. Osnovna misel tega filma ju, da za posamezne kazenske prestopke niso vedno krivi samo tisti, ki jih obsodimo. Parodijo np kriminalne filme pod naslovom »Inšpektor« je režiral Vatro-slav Mimica, Marjan Marjanovič pa zelo aktualen film »Pot v vesolje«. Prav tako v kinoskopu bo risanka, ki jo bo kmalu posnel Nikola Koste-lac »Ring« po scenariju Vladimira Tadeja. To bo film o boksarju, ki so ga razočarali zadnji neuspehi. O malenkostnih vzrokih za prepire v zakonu bo govoril zanimiv film »Razbiti krožnik«, S temi filmi bo zagrebški študij končal svoj letošnji načrt štirinajstih risank. V prihodnjem letu pa nameravajo .posneti 15 filmov, od tega 3 za otroke, 2 poljudnoznanstvena, 9 zabavnih in 1 eksperimentalnega. Po ideje za razne filme so šli k nekaterim znanim pisateljem, tako govorijo o adaptaciji Moličrovcga »Skopuha« in Boccaciovega »Dekamerona«. Afirmacija teh risank doma in v tujini je pripomogla, da Je to v začetku tvegano početje preraslo skromne organizacijsko-tehnične razmere in da imamo danes v Zagrebu moderen studio svetovnega pomena, kar lio omogočilo mojstrom risanega filma nemoteno delo. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! Kader iz risanega filma »Razbiti krožnik« v proizvodnji Zagreb-filma si o vn i h del. Svoj plan imata tudi dramska in šahovska skupina. Naloga reci taci jske skupine pa bo priprava programa na zabavno-družabnih prireditvah. In še v nečem imajo prednost. Društva povsod tožijo, da imajo v svojih vrstah premalo mladine. V Zagorju je drugače. Tam je pa prav mladina tista, ki daje društvu življenje: igra, šahira, bere in v največjem številu obiskuje predavanja. Za primer: v novem upravnem odboru, ki šteje enajst članov, je le en član, ki je starejši od 25 let, (Nekaj starejših ljudi je v nadzornem odboru). Še več: v novem odboru so celo trije pionirji. Starejši ljudje pa jih ne gledajo postrani, celo pomagajo jim povsod, veselijo se z njimi doseženih uspehov, zaupajo jim. Možnosti za nadaljnje delo so torej lepe. S, F. Kulturni večer v Dijaškem domu Ob 40. obletnici smrti našega velikega misleca, socialista in revolucionarja Ivana Cankarja so v soboto priredili dijaki v koprskem Dijaškem domu literarni večer. Ob polni dvorani so nastopali dijaki Učiteljišča, Obrtne in Ekonomske šole. Brali in recitirali so odlomke iz del Ivana Cankarja in pesmi Otona Zupančiča. Zelo nas je razveselilo in hkrati presenetilo, ko smo čuli, da dijaki berejo tudi lastna dela. Med že znanimi Iiterati smo videli tudi nove iz prvih letnikov. Zelo se je izkazal Franjo Bata-gelj s svojimi pesmimi, ki so doživeto napisane in kažejo že ru-tinirano pero. Prav lepo so se izkazali tudi recitatorji. To je bil prvi literarni večer in je nekako nadaljevanje dela literarnega krožka iz lanskega leta. Preteklo leto je ta krožek izdajal tudi svoje glasilo. Vsi dijaki, ki so bili v dvorani, so odšli z velikim navdušenjem in željo, da bi videli še veliko takih večerov, Gostovanje KUD »Miroslav Vilhar« V začetku decembra je gostovalo v Orehku KUD »Miroslav Vilhar« iz Zagorja pri Pivki s Priestleyevo dramo »Inšpektor na obisku«. Mladi igralski kolektiv, ki je znan kot najboljši v pivški kotlini, je Orehovčane navdušil z dobro interpretacijo. Posebno dober je bil v svoji vlogi Silvo Fatur, ki je obenem tudi režiser te igre in neumorni vodja dramske sekcije. Če sodimo po ploskanju, ki so ga poželi mladi igralci, si Orehek želi še takih gostovanj. G. M. Slab začetek — kakšno bo nadaljevanje? Ljudska univerza v Postojni je začela s predavanji letošnje sezone. Otvoritveno predavanje je imel v ponedeljek, 8. t. m., G. Djuka, urednik »Politike« iz Beograda, pod naslovom »Ljudstva in dežele Srednjega vzhoda«. Pri tem predavanju so Postojn-čani spet imeli priložnost, da dokažejo svoje izredno »zanimanje« za vse kulturne oziroma izobraževalne prireditve. V prostorih DPD Svoboda se je iz mesta, ki šteje okoli 6000 prebivalcev, zbralo pičlih dvajset poslušalcev, med njimi sekretar Občinskega komiteja ZK Pivke in Postojne Slavko Černelč, dva profesorja, ostalo pa je bila predvsem gimnazijska mladina. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno, saj je tovariš Djuka govoril o lastnih vtisih in dognanjih z nedavnega potovanja v Irak in druge arabske dežele. Nerazumljivo je, da gredo Po-stojnčani mimo tako kvalitetnega predavanja, zlasti pa še nerazumljivo in za Postojnčane sila karakteristično, če povemo, da je bila velika dvorana Kulturnega doma ob nedeljski prireditvi jazz-ansambla iz Ljubljane nabito polna. -lobin F. M. DOSTOJEVSKI: Ö) IT (Odlomek iz romana v 3 delih IZPOVED MLADEGA ČLOVEKA. Državna založba Slovenije 195S. Prevod Janko Moder, spremno besedo napisal dr. Bralko Kreft) Sedela sta drug nasproti drugemu za isto mizo, za katero sva z nJim prejšnji večer pila na njegovo »vstajenje«; popolnoma dobro som lahko videl njuna obraza. Ona je bila v preprosti črni obleki, prelepa in očitno mirna kakor zmeraj. Govoril je on, ona ga je pa poslušala z izredno in ustrežljivo pazljivostjo. Morebiti je bilo na nji zaslediti tudi nekaj plaliosti. On je bil pa na vso moč razburjen. Prišel sem že sredi pogovora, zategadelj nekaj časa nisem nič razumel. Spominjam se, kako je ona mahoma vprašala: »In jaz da sem bila vzrok?« »Ne, V7.rok sem bil jaz,« je odgovoril on, »vi ste pa le brez krivde krivi. Ali veste, da je človek včasih brez krivde kriv? Taka krivda je najmanj odpustljiva in jo skoraj vedno čaka lcazen,« je dodal in se čudno zasmejal. »Jaz sem pa v resnici nekaj časa že mislil, da sem vas popolnoma pozabil in da se že povsem lahko smejem svoji neumni strasti ... pa saj to vam je znano. In navsezadnje, kaj mi je mar človek, ki se mislite z njim poročiti? Včeraj sem vas zasnubil, oprostile mi to, to je bila abotnost, pa vendar, ne morem napraviti nič drugega . . . kaj sem pa mogel narediti namesto te abotnosti? Jaz že ne vem . . .« Izgubljeno se je zasmejal ob teh besedah in mahoma" vzdignil pogled nanjo: vse dotlej Je govori; in gledal nekako v stran. Ko bi bil jaz na nje- à V«:.-V - t . "ÂÎ '"'M v S' .-¿.-S ^»XW • ;.....fpr mgzm Med novimi izdajami koprske založbe Lipa najdemo tudi roman v Angliji živečega Amerikanea Villiama Woodsa MANUEL A. Pri nas smo dobili to delo v lepo tekočem prevodu Rape gukljetove in v opremi Marijana Vojske. To je zgodba iz mornariškega življenja, v katerem spoznamo hudobnega in zapitega »morskega volka« kapitana Prothera, sedemnajstletno Manuelo, ki jo je vtihotapil strojnik Mario na ladjo, neizogiben silni vihar, ki je zajel morje in notranjost teh treh ljudi — vsa ta napeta in prijetno povedana povest v reportažnem stilu ne sega sicer v resno umetniško hotenje in ne predstavlja enkratne umetnine, je pa po vsebini napeto in po stilu lahkotno branje, tako zelo primerno za zimske večere in utrujeno glavo. Uničujoči vihar razbije ladjo »Conway Castle« in morski valovi jo potisnejo na dno morja. Tam najde ladja svoj mir, ne najdejo pa ga trije ljudje: zakrknjeni samec Prothero, po sreči in ljubezni hrepeneča Manuela in ne sam s seboj sprt in zapuščen Mario. Avtor se odlikuje predvsem z živo orisanimi značaji in s spretnim pripovedovanjem. f, m. dostojevski: IZPOVED MLADEGA ČLOVEKA Državna založba Slovenije si jo zadala med drugim za nalogo, da s svojim založniškim programom orišo slovenskemu bralcu podobo velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Del te naloge je izpolnila z izdajo romana IZOVED MLADEGA ČLOVEKA, ki je izšla v lepem prevodu Janka Modra iz z izčrpno spremno besedo urednika te zbirke dr. Bratka Krefta. Sam avtor pravi v svojih zapisih, da je to delo sestavljeno pravzaprav iz štirih romanov. Vse zgodbe pripoveduje nezakonski sin podeželskega plemiča, mladenič Arkadij Dolgoruki, Namera Dostojevskega je bila, da opiše vse okolje, v katerem se je moral takrat gibati mlad človek, ki je trpel zaradi svojega nezakonskega porekla, obenem pa se je dotaknil evropskih problemov in konca tega »tnrega sveta. Njegovi ljudje so razgibani, polni nasprotij, iščejo sintezo In harmonijo, pa ju ne najdejo. Tc j« razkrajajoči se plemiško-intelek-tualni svet, na drugi strani pa prostodušni in idealni zastopniki ruskega ljudstva. Ob koncu romana jo pro-gTamatičen epilog, ki je obenem osebna izpoved Dostojevskega: po mladih ljudeh veruje v nov svet, ki se poraja, v nenehno presnavljanje in. gibanje nnšprotij.»Clovek je skriv-n*st,« ja rekel Dostojevski.!, ko je bil š» zelo mlad, »treba jo je razreš"t.l.o Ia t-o Jo dosledno delal v svojih delih. nem mestu, bi se bil prestrašil tega smeha, to sem čutil. Nenadoma se je vzdignil s stola. »Povejte mi. kako ste se mogli odločiti za to, da sle prišli sem?« je na-nagloma vprašal, kakor da se je spomnil poglavitne stvari. »Moje povabilo in vse moje pismo je abotnost: . .. Počakajte, saj to lahko še uganem, kako se je zgodilo, da ste sklenili priti, a zakaj ste v resnici prišli — vidite, to je vprašanje. Kaj ste mogoče prišli iz golega strahu?« »Prišla sem zato, da bi vas videla,« je odvrnila in pogledovala vanj s plaho previdnostjo. Oba sta kakšne pol minule molčala, Versilov je vnovič sedel na stol in pačel s tihim, a zavzetim, skoraj drhtečim glasom: »Strašansko dolgo vas že nisem videl, Katarina Niltolajevna, že tako dolgo, da se mi skoraj že sploh ni več zdelo mogoče, da bi še mogel kdaj kakor zdajle sedeti zraven vas, vam gledati v oliraz in poslušati vaš glas . , . Dve leti se nisva videla, dve leti nisva govorila. Niti pomislil nisem na to, da bi še mogel kdaj govoriti z vami. No, naj bo, kar je minilo, je minilo, a kar je, bo jutri izginilo kakor dim — kar na,i bo tako! Strinjam se s tem, ker je že spet tako, da tega ni mogoče nadomestiti z ničimer; samo ne hodite zdaj kar tako,« ie nenadoma dodal skoraj roteče. »Ce ste mi že naklonili ta vbo-gajme in prišli, potlej tudi ne odhajajte kar tako, odgovorite mi na neko vprašanje!« »Na katero vprašanje?« »Saj se gotovo ne bova nikoli več videla in — kaj vam to pomeni? Odgovorite mi po resnici enkrat za vselej na vprašanje, ki ga pametni ljudje nikoli ne poslavljajo: Ali ste me sploh imeli kdaj radi ali pa sem ... se motil?« Oblila jo je rdečica. »Imela sem vas rada,« je spregovorila. Tako sem tudi pričakoval, da bo odgovorila: o, pravična, o, iskrena, o, poštena ženska! »Pa zdaj?« je nadaljeval. »Zdaj vas nimam rada.« »In se smejete?« »Ne, samo zato sem se ravnokar nasmehnila, in še to nehote, samo zalo, ker sem čisto natanko vedela, da me boste vprašali: ,Pa zdaj?' Zategadelj sem se nasmehnila, ker se človek zmeraj nasmehne, če kaj ugane.. . .« Meni je bilo kar čudno pri srcu; še nikoli je nisem videl tako previdne, kar skoraj plahe in tako zbegane. On jo je požiral z očmi. »Vem, da me nimate radi ... in — me res nimate čisto nič radi?« »Mogoče vas nimam čisto nič rada. Nimam vas rada,« je trdo dodala in se ni več ne nasmehnila ne zardela. »Da, rada sem vas imela, samo ne dolgo. Neverjetno hitro sem vas takrat nehala ljubiti.« »Vem, vem, sprevideli ste, da lo tli tisto, kar vam je potrebno, sicer pa... kaj vam je potrebno? Razložite mi lo še enkrat . . .« »Kaj sem vam mogoče to že kdaj razlagala? Kaj mi je potrebno? Saj sem vendar čisto navadna ženska; mirna ženska sem, rada mani... rada imam vesele ljudi.« »Vesele?« »Vidite, kako niti govorili ne znam z vami. Zdi se mi, če bi bilo mogoče. da bi me vi imel; manj radi, bi vas potem verjetno vzljubila,« se je spet boječe nasmehnila. Najčistejša odkritosrčnost se je za-lcsketala iz njenega odgovora in kako neki, da ni mogla doumeli, da je njen odgovor najbolj dokončna oblika njunih odnosov, ki vse razlaga in o vsem odloča. O, kako bi bil moral on to razumeli! Vendar jo je kar gledal in se čudno smehljal. »Ali je Bjoring vesel človek?« je Se nadalje spraševal. »Ni treba, da bi se količkaj vznemirjali zaradi njega,« je malce hlastno odgovorila. »Z njim se bom samo zato poročila, ker bom ob njem še najbolj v miru. Vso svojo dušo bom pa obdržala zase.« »Pravijo, da se vam je spet priljubila družba, svet?« »Ne družba. Vem, da je v naši družbi ravno tak nered kakor povsod drugod; a zunanja oblika je Se čedna in potemtakem, če moraš živeti, samo da ti mine čas, potem je že bolje živeti tukaj kakor kjer koli drugod.« »Zdaj res že čedalje pogosteje slišim besedo ,nered'; takrat ste se tudi vi ustrašili mojega nereda, verig, idej, neumnosti?« »Ne, to ni bilo čisto tako ...« »Kako pa? Za božjo voljo, povejte mi odkrito.« »No, povedala vam bom odkrito, ker vas imam za največjega duha . . . Zmeraj se mi je nekaj na vas dozdevalo smešno.« Ko je to izgovorila, je mahoma zardela, kakor bi se zavedala, da je napravila nekaj nadvse neprevidnega. »Pogle.'*", za lole, kar ste mi povedali, , a ni lahko marsikaj odpustim,« je čudno spregovoril. »Nisem še do konca povedala,« je pohitela in še kar naprej zardevala. »To pot sem jaz smešna. . . ker že govorim z vami kakor prismoda.« »Ne, niste smešni, vi ste izprijena posvetna ženska!« je strahotno pre-bledel. »Tudi jaz prejle nisem do konca povedal, ko sem vas vprašal, zakaj ste prišli. Hočete, da povem do konca? Nekje je shranjeno neko pismo, neki dokument, in vi se ga grozno bojite, ker vas vaš oče, če mu pride lo pismo v roke, lahko že za življenje prekolne in v oporoki zakonito veljavno razdedini. Bojite se tega pisma in — po to pismo ste prišli,« je sjiregovoril in pri tem je skoraj ves trepetal in malone kar šklepetal z zobmi. WILLIAM WOODS: ÏÏÈiiXii/vj Med najboljše filme, ki pridejo drugo leto v našo državo, sodi brez dvoma ameriški barvni film KOMU ZVONI po znanem Hemin-gwayevem istoimenskem romanu. Na film smo čakali tako dolgo (posneli so ga že leta 1943), ker družba Paramount še ni dobila dovoljenja, da ga proda nasi državi. Film je režiral Sam Wood, glavna igralca pa sta Ingrid Bergman in Gary Cooper (na sliki). Upajmo, da ga bomo videli pri nas, čeprav ga je odkupilo podjetje Vesna film. Na naša platna namreč pride najmanj filmov tega distribucijskega podjetja (v Jugoslaviji jih imamo šest), čeprav je imelo letos lep reportoar. MLADA POTA, ST. 2 lz vsebine: Marjan Krušič: Zbogom, stari Sung!; Vido Korar: Pesmi; Rado Pa-lir: Pesmi; Evelina Umelc: Pet minut upanja; France Planteu: Otroci; Marijan Erbežnik: Pesmi; Janez Juvan: Osamljeni veter; Jože Mušič: 2e dolgo ne hodi več k njim domov: Niko keše: Pesmi; Ingo Paš: Fant vojnega časa; Plevor; Miroslav Krleža: Filipova vrnitev. Pogledi: Marina Golouliova: Motiv — kar tako, ali zaradi »Črnih biserov«; Viktor Konjar: Odrska priredba Balade o ulici; Fragment; Pablo Picasso o abstraktni umetnosti: Nove knjige: Anton Ingolič, Kje ste. Lamutovi?; John Steinbeek, Vzhodno od raja; Pavel Kunaver: Neizprosni sever; Likovna umetnost — Jože Ciu-ha: Meditacija ob umetnosti na svetovni razstavi; Hcrbet Read: Mehanska čustvenost; Filmska problemati-za — Vitko Musek: John I-Iuston; Znanost — Univ. prof. dr. Oleg Man-dič: Krščanstvo v novem veku; Operni vodič — Mirjan Turel: Knez Igor; Pogovori s sodelavci. Ob sedmih se je opotekel v kabino kapitan, utrujen kot pes, potegnil s sebe površnik in se naslonil na steno. Vlekel je čižme za peto, ko jo je zagledal na ležišču. Bila je zbujena in odeje si je potegnila do brade. »Vraga,« je rekel. »To je bila peklenska noč.« Ona pa je videla njegov srepi pogled in vodo, ki je še zmerom lila po temnih brazgotinah v njegovih licih, in je slišala samo »vraga!« ter si je z jezikom ovla-žila ustnice. Isti trenutek je nekdo potrkal na vrata in preden je mogel kdo odgovoriti, je prijadral v kabino kuhar z zajtrkom na podstavku. »Dobro jutro,« je veselo zakli-cal, »dobro jutro, kapitan,« in je od strani pristopil k mizi. »Svinjska noč, kaj?« Postavil je pla-denj na mizo in začel nekoliko bahavo poganjati mizo za dva. »To bom opravil jaz,« ga je prekinil Prothero. »Spravi se dol.« Možak se je zdrznil in se vzravnal, kot bi se zdaj prvič zavedel, da ni vse tako, kot bi moralo biti. »Oh,« je zalclical, »oh, oprostite, gospod,« in se začel zaden-ski umikati, držeč glavo po strani. »Dovolite mi, da se oprostim,« je rekel in zaprl vrata za seboj. Prothero jih je zaklenil in se nato obrnil, dekle pa je še zmerom ležalo tam, kjer ga je bil pustil, in je s široko odprtimi očmi strmelo vanj preko izbokle blazine. »Skoči ven iz tegale,« je zamrmral, »pa bova malo prigriznila.« Toda še zmerom se ni zganila, samo nelagodno se je nasmehnila in si kot prej ovlažila ustnice, za- to je stopil mimo nje v umivalnico, nalil vodo v korito in si začel spirati obraz in tilnik, ki sta bila pokrita s skorjo soli. Čez nekaj časa je slišal, da se je začela v kabini za njim premikati. »Žal mi je, da nisem oblečena,« je zaklicala na glas .»Jaz... ga zmeraj kako polomim. Pa bom v minuti gotova.« Na to ji ni odgovoril. »Zdaj je še bolj divje, kaj?« je vprašala. »Mislim, morje.« »Pošteno divje je,« je rekel. Doma je bilo ravno tako, je nadaljevala, »Senliora Corcovado je venomer zmerjala. Še nisem vstala. Še nisem oblečena. Pozabila sem, kam sem kaj vtaknila. Ves ljubi dan.« Slišal je, kako je na mizi ravnala pribor, in ko se je obrnil proti kabini, je stala poleg svojega stola v rožnatordeči bom-bažasti obleki, ki je bila prepa-sana z lakastim pasom in ji je padala do polovice meč. »Dobro jutro,« je rekla in nerodno pogladila krilo z dlanmi. Preblisnilo ga je, da je videti v ženski obleki večja kot prej. »No,« je zamrmral, »stari ba-stard je pri dnevu videti precej drugačen, kaj?« Še zmerom je strmela vanj in dihala je vse hitreje in hitreje in zdelo se je, da ji je strašno težko izdaviti sploh kako besedo. »Ali ste razočarani?« je vprašala nazadnje. »Kako? Kaj misliš?« Ista ljubka usta, ki so bila pri fantiču videti trmasta, šo bila pri deklici čutna. Oble lakti, ki so se mu pri starem Manuelu NASA SODOBNOST, ŠT. 12 Iz vsebine: Boris Ziherl: Iz spominov; Ferdo Kozak: Punčka, Bojan Stih: Fragment o Ferdu Kozaku; Franc Zadra-vec: Ferdo Kozak kot urednik Sodobnosti; Matej Bor: Deset pesmi, Pavlo Zidar, Zvezde moje ni več; Vladimir Kavčič, Iz gozda se razlega krik V: Med knjigami: Anton Ingolič, Kje ste, Lamutovi: (Mitja Mejak): Branka Jurca, Stekleni grad (Marjan Brezovar): Katja špur, Dva studenca (Mitja Mejak): Descartes, Razprava o metodi (Vladimir Bartol); Glasba: Naši najmlajši (Pavle Merku); Likovna umetnost: Po razstavi »Avtoportret na Slovenskem« (France Zupan); Gledališče: Juš Kozak, Balada o ulici (Marijan Brezovar); Glose in komentarji: Značilnosti koroškega vprašanja (Janko Pleterski); Red mora biti (Dušan Pirjevee): Zapiski: Vloga intelektualca v socialistični družbi (Drago Sega); Dva odgovora na anketo v reviji »Les Ternps Mo-dernes« (Josip Vidmar, Dobrica Co-sič); Polemika: Prevajalčeva epistola Branku Rudolfu (Matej Bor), (Odlomek iz povesti MANUELA. Založba Lipa Koper 1958. — Prevod Kapa Šuklje, oprema Marijan Vojska) zdele otroške, so se mu zdele zdaj tople in polne moči. »Mislim...« Zdelo se je, da se ji besede zatikajo v grlu, »Bodiva odkritosrčna. Ali sem .. , taka, kakor ste pričakovali? Rajši mi kar povejte. Ali sem... taka, kot ste mislili, da bom?« »Daj no, usedi se,« je zamom-Ijal. »Zajtrkuj. Za razgovor bo še dosti časa.« Pa nista jedla. Brž ko sta preko mize pogledala drug drugega, ju je zapustil tek. »Saj si še otrok,« je rekel čez trenutek. »Ni res. Stara sem sedemnajst let.« Pri teh besedah se je zgrozil. »Zelo daleč si že,« je zamom-Ijal, »V Angliji se dekleta tvojih let drže še mame za krilo.« »Vem,« je rekla obotavljaje se. »V Braziliji smo najbrž bolj pokvarjeni. Poznala sem dekleta, ki so se omožila pri trinajstih in imela otroke.« Ni odgovoril. Zalo je odrinila krožnik, vstala in z nelagodnim izzivanjem sklenila roke na hrbtu ter stopila k lini. Obstala je tam za nekaj sekund in pozorno gledala obzorje. »Motite se,« je nazadnje rekla. »Nisem otrok. V resnici sem... zelo praktična ženska. Zato, če mislite... čc se vam zdi, da ste izkoristili priložnost... No, teclaj se spomnite na to, da je bilo meni prav toliko do tega kot vam.« Utihnila je. On še zmerom ni nič rekel. Ko je tako strmel v gležnje njenih zlatih nog in v njene prepletene prste, mu ni prišlo na um nič drugega, kot da je od pogleda nanjo tako obseden, da komaj še ve, kaj dela. »Bog mi bodi milostljiv,« je pomislil. »Če bi me lastniki videli zdaj!« »Mislim, da je pač tako na svetu,« je nadaljevala. »Vidite, vse življenje sem si želela v Anglijo, zmerom z bedasto mislijo v glavi, da bom ... no, saj veste... srečala nekakšnega admirala ... nekakega Nelsona, ali... ali velikega .., oh, ne vem kaj. Saj veste, kako neumna znajo biti mlada dekleta.« »Ja,« je rekel. Za trenutek je umolknila in še zmerom strmela ven. Navsezadnje je zbrala ves svoj pogum. »Ali ste hudi?« je vprašala in previdno pogledala preko rame proti njemu. »Ne, nisem hud,« je zamrmral in njegovi občutki so bili tako jasno zarisani na njegovem obrazu, da je osupnilo celo njo. »Oh!« je vzkliknila in ga pogledala. »Oh!« Pritekla je k njemu. »Oh, razumem. Pa saj se ne varate?« je zajecljala. »Jaz sem prav tisto, kar ste... Jaz sem... Nič ni na meni. Čisto nič.« »Pridi. Usedi se.« Naglo je storila, kot ji je ukazal, in sklenila roke pred seboj na mizi. Za trenutek Prothero ni rekel nič in je samo strmel vanjo. »Prekleto,« je zamomljal nazadnje. »Kako za vraga sem te mogel imeti' za fanta?« Nasmehnila se je. »Dobra sem bila, kaj?« In nenadoma se je sklonila k njemu, > Ampak zdaj vam lahko povem — takrat gori na krmi — se še spominjate? Ko sem prišla z Mariom in sem vas prvič zagledala — so se mi tresla kolena kot kastanjete.c Kot v.sanjah je gledal, kako se premikajo ta čudovita usta, ta široka usta. ki so imela okus po kokosu. SLOVENSKA (T. T A V MAKEDONIJI NiP,,mS NAŠE SVOBODE v boju skovano bratstvo jugoslovanskih narodov eden izmed tistih borcev, ki so prišli v našo novo brigado in so se daleč od svoje domovine nesebično borili za makedonsko ljudstvo. Dobro so se zavedali, da se borimo proti istemu sovražniku in če se borijo v Makedoniji. da se borijo tudi za svojo ožjo domovino Slovenijo, za vso Jugoslavijo. Jože je bil visok in suh mladenič, nekoliko sklonjen hrbet je Imel, modre oči in lase, pogled pa izredno prijazen in nežen. Zelo skromen je bil in zelo priljubljen med svojimi borci. In čeprav smo se komaj dobro spoznali, je Jože že slovel po svojih junaštvih. Kljub temu pa mu je bilo vedno nerodno, če ga je kdo hvalil in kot Je bil v borbi prvi, tako se je držal po končanem boju v ozadju. Dobili smo torej nalogo, pa sem poklical Jožeta. Za trenutek je po-molčal, ko je slišal odločitev. Na obrazu mu je bilo brati zaskrbljenost: »Tovariš komisar, nikar ne misli, da me je strah, toda skrbi me. ¡'oglej, horcl so še mladi in neizkušeni. Midva dobro poznava baliste in Nemce — veš, kakšni so.. Pritrdil sem mu. lod.i dolžnost je dolžnost. To je bila izrc.lno važna naloga, našim enotam bo olajšala še veliko težje delo. kol je bilo naše. pripravila t.o pot za uspešno ofenzivo. Tudi Jo-.'■* je lo razumel, prikimal mi Je in ■ ilšel k svojim borcem. Zaskrbljene potc/e njegovega obraza pa se niso zgladile. Premik našega bataljona je bil do-I .t in za eno uro po polnoči. I!re/. šuma smo zapust.li položaj, da bi še pred zoro pr.šli na svoje določeno mesto. Hodil sem za Jožetom in le i:i Uokdaj sva previdno šepetaje izmenjala misli. Oba in mislila na na» logi», ki n.is i' aka ta ilan. V največji ti ini smo obkolili vas. v kateri je h In na.ivei bnlistov. Komnndamova rdeča rakcla pred svitanjem nam je ti iia /nami nje za Juriš, Jo/e Je trdno tisnil strojnico in jurišal prvi. Vsa i :.i je šla /a njini kol en mož. Ba- W a Letos so praznovali v Makedoniji 1"). obictnico ustanovitve svojo I. makedonsko-kosovske brigade, v kateri sta bila dva bataljona iz Makedonije, dva iz Kosova in Metohije, Slovenei-1'ri-niorti pa so tvorili posebno juriš-no četo. Na slavnostno proslavo 15, obletnice so povabili vse preživele borce, seveda med njimi tudi Slovence, kot smo o tem že kratko poročali v našem časopisu. Ob tej priložnosti so bila kaj prisrčna srečanja med nekdanjimi borci I. makedonske brigade, saj jih druži prijateljstvo iz najtežjih dni naše zgodovine, ko so se ramo ob rami skupno borili proti sovražniku, skupaj trpeli in prelivali kri. Večno je prijateljstvo. skovano v takih pogojih, vedno živ spomin na ljudi, na kraje, gozdove in planine, ki jih je človek tolikokrat prehodil in prepojil s krvjo. Na tem obsežnem bojnem polju, ki je obsegalo vso našo domovino, so skovali Makedonci, Srbi, Črnogorci, Slovenci, Hrvati in šiptari globoko ncrazilrtižijivo bratsko zvezo, ki je živa tudi sedaj, ko živimo v svobodni domovini — Jugoslaviji. V znamenju tega bratstva, prekaljenega v ognju bojev in krvi, je potekala tudi proslava 15. obletnice I. brigade v Makedoniji. Mi, Slovenci, smo bili ponosni, da smo skupno s svobodoljubnimi sinovi Makedonije pomagali pisati veliko zgodovino naše narodnoosvobodilne epopeje, ponosni, da smo takrat, 11. novembra 1913 v Slivju formirali primorsko četo, ki je postala v I. makedonski brigadi jurišna. Prav tako pa smo makedonskim lira-totn hvaležni, da nas niso pozabili zdaj, da so nas povabili na svoje veliko slavje, da so nas sprejeli tako prijazno in gostoljubno, da smo lahko skupno obujali spomine na slavne borbene dni našega narodnoosvobodilnega boja. Med primorskimi borci, ki so se takrat borili v Makedoniji, pa danes ni več med nami Jožeta Podgornika iz Trnovega pri Gorici, Slavka Gabcrščka iz Komna, Alberta Staniča iz Prva-čine iiri Gorici, Slavka Povha iz Ilirske Bistrice in mnogih drugih, ki žive samo še v našem spominu. In kdo so bili sicer ti ljudje, ki so se takrat, leta 1913, odpravili na pomoč makedonskim bratom? To so bili sinovi Slovenskega Primorja in Istre, borci in sinovi teptane zemlje, ljudje, ki so se borili proti italijanskemu fašizmu in za priključitev primorskih krajev in Istre k domovini Jugoslaviji. Mnogi med njimi so liili prej po zaporih, v internaciji, mučili so jih in preganjali, z bičem naganjali v kazenske delovne bataljone v Albaniji in Grčiji. S stisnjenimi zobmi so čakali prve ugodne priložnosti, da pobegnejo in sc priključijo lior- Ob Dnevu JLA praznujejo tudi naši mornarji. Lepi in ponosni upravljajo s svojimi ladjami, odločni in hrabri skrbijo za svoje '>:•• • \:e in spretno obvladujejo v sc peta •'. >n° naloge, dri bi bili » primerit ])otrcbe pripravljeni na fclfc domovine in svojega ljudstvi DOPRINOS PRIPADNIKOV JLA DRUŽBENO-POLITIČNEMU JN KULTURNEMU ŽIVLJENJU V POSTOJNI Med odmori in V drugem prostem času sc radi zberejo in poslušajo harmonikarja ter si ob spremljavi lepega instrumenta tudi skladno Wpoje jo. Mladi vojaki pod našimi kraškimi bori na sliki so prav tako izkoristili er.r ;::ed odmorom za prijetno razvedr< '> Jože je bil še najmanj presenečen in takoj pripravljen. Pograbil Je svojo strojnico, okrog njega je bila takoj skup.na kakih desetih borcev, medtem ko so drugi iskali primeren položaj. Toda Jože nI dolgo streljal: rafal sovražne strojnice ga je pokosil. .Mi tr.iljezec, ki mu j"- posodil orožje. Je takoj zasedel njegovo mesto. Čeprav je bil Jože hudo ranjen, se je vendar nasmehnil, z njegovega obraza ni izginil nežen smehljaj. Medtem ko so borci zadrževali pritisk potil v.ianih b.illstov. m> zavili Jožeta v deko in ga oprezno skušali izvleči iz bojnega meleža. Krvava bitka prša ob prsa je bila na višku, ko je naš tretji bataljon prišel balistom za hrbet. To je bila naša zmaga, toda prepozno Je bilo za našega Jožel i. Njegove rani: so bile zelo hude, umrl Jr na rokah svojih borcev — Makedoncev. Ko smo se vračali kot zmag v 'ti :n» imeli kljub lomu sUlon.ii :,i- ¡.lave — i-.i-ega komandanta. n a š i'i Jo/.ctn-Slovcnca ni bilo vii med nami. Nikoli pa ni v naših srcih zbledel njegov junaški in obranil kromn. lik. ki bo borcem vedno svetal vzgled. Z t.AZAREVSKI em /.t svobodo. Mnogi med nji-ii so se že v Albaniji ali v Grčiji povezali / odporniškim gibanjem, tvegali so življenje in pobegnili iz ujetništva. Tako sc jc zgodilo, da se je slovenska četa osnovala v Slivju šele novembra leta 1943 in poslala pozneje jurišna četa I. makedonske brigade oziroma II. kosovskega bataljona. Bilo je to 15 ljudi, med njimi 8 istrskih Hrvatov. Otl teh jih jc 18 padlo in bilo nekaj ranjenih. S svojo disciplino, zavednostjo in junaštvom pa so bili vedno zgled, priljub-I eni pri soborcih in makedonskemu ljudstvu. Pri letošnji proslavi na Ohridu so to še posebno poudarili predstavniki makedonskega javnega in političnega življenja. V boju. v vrstah narodnoosvobodilne vojske in Jugoslovanske ljudske armade se je skovalo nezlomljivo bratstvo vseh jugoslovanskih narodov. To pa je tudi najlepša dediščina, ki smo jo borci iz tega velikega časa prepustili v varstvo in nadaljnje razvijanje mlademu rodu, ki prihaja za nami in je prav zdaj v vrstah naše ljudske armade. Vsi njeni pripadniki so z nami vred vedno pripravljeni proti vsakomur braniti prav to našo največjo pridobitev, ker jc osnova naše svobode, naše trdnosti in moči, osnova graditve lepšega življenja v naši socialistični domovini. Na straži miru na Sinajskem polotoku: pripadnik odreda .JLA v sklopu sil Združenih narodov na straži na cheque - postu pri El Balurju Ilazen trdega dela in učenja pri obvladovati ju sodobne vojaške znanosti poznajo pripadniki JLA tudi zabavno plat vojaškega življenja. posameznih organizacij, tako na primer jc podpolkovnik Aco Zupane predsednik društva tabornikov, starejši vodnik I. klase Josip Djusič je tajnik strelske družine, večje število vojaških uslužbencev pa je vključenih v orkester DPD Svoboda. Zelo plodno je delo mlajših starešin JLA v mladinski organizaciji. V njej je včlanjenih 50, dva pa sta člana občinskega komiteja L MS. medtem ko so štirje člani raznih komisij. Podporočnik Dimitrije Paunovič je eden izmed najbolj aktivnih članov občinskega mladinskega komiteja, saj ves svoj prosti čas posveča reševanju vprašanj tc organizacije, Prisrčni in tovariški stiki med mladino garnizije in mesta pa pridejo do največje manifestacije v .športnih tekmovanjih, pri kulturnih prireditvah in pri organiziranju raznih proslav. Zelo pomembna oblika vključevanja pripadnikov JLA v javno življenje v Postojni je prirejanje kakovostnih javnih prireditev v Domu JLA. Ta Dom JLA je v tesnem sodelovanju s Turističnim društvom priredil vrsto koncertov in drugih kulturnih prireditev, razen tega pa organiziral prireditve, ki so bile velikega pomena za kulturno življenje Postojne ter njene okolice. Danes v borbi za izgradnjo socializma, za ostvaritev novih socialističnih odnosov v naši deželi tudi pripadniki JLA garnizije v Postojni skupno z vsemi delovnimi ljudmi dajejo svoj delež k ustvarjanju tesnih stikov mod tistimi, ki branijo našo socialistično domovino in pridobitve naše NOR, ter tistimi, ki v tovarnah gradijo še trdnejše gospodarske temelje naš" države. ZGODBA IZ VELIKIH DNI GRADITVE JLA IN NOVE JUGOSLAVIJE V MAKEDONIJI Mladi vojak na sliki je že prav, mojster svojega orožja, ki je to pot veliki top. V rokah spretnih strokovnjakov, ki jih vzgaja naša /LA, postanejo lahko v primeru potrebe takšna orožja močna obramba pred. napadom. ¡>osebno še. ker jim strežejo mladi l, ■ ! e. katerim vnema srca neugasljiva domovinska ljubezen. Tudi oficirji, podoficirji in vojaški uslužbenci garnizije JLA t' Postojni aktivno sodelujejo v političnem in družbenem življenju mesta, v katerem živijo. To njihovo sodelovanje pa je narekovala nujnost tesne povezave med pripadniki JLA in ostalimi državljani. S tem, da se seznanjajo z gospodarskimi in političnimi problemi postojnske komune si krepijo svojo gospodarsko - politično obzorje m skupno z družbenimi ter političnimi činitelji občine neposredno ali posredno sodelujejo pri izgradnji naše socialistične države. Nenapisano pravilo je postalo dejstvo, da je treba tesno povezovati življenje tistih, ki služijo naši državi v uniformi ali v ci- vilni obleki. Zato na vseh važnejših sestankih sodelujejo predstavniki JLA in s tehtnimi predlogi prispevajo k reševanju najbolj občutljivih vprašanj našega političnega in gospodarskega razvoja. Oficirji postojnske garnizije sodelujejo aktivno v organih ljudske oblasti. Vsi so člani Socialistične zveze in Zveze borcev, več kot 100 je vključenih v Strelsko družino, 12 v TVD Partizan, 11 v Planinskem društvu, 13 p Avto-moto društvu, 28 v DPD Svoboda, marsikateri izmed njih pa jc še član radio-amaterskega krožka, tabornikov, hišnih svetov, stanovanjske skupnosti in drugih organizacij. Starešine postojnske garnizije so tvli vodilni člani Bila je mračna junijska noč In s planinskega grebena se nam je nudil lep razgled na Kičevsko dolino, od Bukovičev do Sač-planine. Mirno je lillo. le redka svetilka in pasje lajanje Je dalo slutiti, da so v bližini vasi. Tod so nemški fašisti in njihovi hlapci — balisti — novačili za svoje čete. V dolini so zbirali svoje sovražne sile in pripravljali na nas ofenzivo. Naša brigada je zato dobila nalogo, da te namere prepreči, obenem pa presodi njihovo napadalno moč. Tako bi naše jurišne čete lahko dobile zanesljive podatke in se pripravile za končni obračun. Najtežjo in najnevarnejšo nalogo je dobila druga četa našega bataljona, vodil jo Je Slovenec Jože. I>11 je to liste Je zgrabila panika, bežali so, da bi rešili golo življenje in pustili orožje, hrano In postojanko. Jožetova strojnica je nenehno drdrala. Neusmiljeno je poiskala baliste na begu in jim plačevala za »Bukovič« in »Kle-novec«, kjer so mučili In ubili precej naših tovarišev. Ralistov nismo preganjali dalje od vasi, ker to ni bila naša naloga. Toda ko smo se pripravljali, da iz vasi poberemo vojni plen, je bilo slišati nenadoma na levem krilu naše čete streljanje strojnice in živalsko balistično tuljenje »rnedor«, kar je pomenilo po njihovem »hura«. Presenetili so nas. Pozneje smo zvedeli, da je bilo temu krivo dejstvo, da naš tretji bataljon ni prišel pravočasno na določeno mesto, ker je zgrešil pot. Tako so imeli balisti prost prehod in so to izkoristili. 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA *2ENA IN DOM rt ZDRAVSTVO IN VZGOJA Vr 2ENA IN DOM -k ZDRAVSTVO IN VZGOJA Pripravljajo ustanovitev otroškega vrtca in šolske kuhinje, čitalnico in mladinsko sobo Društvo žena v Pivki pripravlja s pomočjo ostalih množičnih organizacij ustanovitev otroškega vrtca. Prostore bo novi vrtec dobil v bivši Domicelijevi vili, kjer so doslej bili nekateri odseki ObLO in občinski komite ZRJ. Z združitvijo občine pa bodo 1. januarja li prostori prazni in bodo dodeljeni, kot je bilo sklenjeno, ženskemu društvu, da odpre v njih vrtec. Prostori so razmeroma zelo primerni, ker ne bo vrtec motil strank in ker ima poslopje okrog in okrog lep vrt, ki bo z minimalno ureditvijo popolnoma zadoščal mladim kričačcm. Otroški vrtec ima v Pivki že daljšo tradicijo, ko so ga pred vojno ustanovili iz povsem raz-narodovalnih namenov. Po vojni je nekaj let živel DID, a je počasi zaspal, čeprav bi pomagal marsikateri materi. Zdaj so resno poprijeli, da bi ga spet obnovili. Opremo in adaptacijo prostorov bodo uredili s pomočjo or- ganizacij in podjetij. Nekatera so /.e obljubila pomoč. Nekaj opreme bodo morali poiskati še iz zapuščine bivšega DID. Vzdrževal se bo delno s prispevki staršev, delno s pomočjo RK v hrani, del-do pa bo moral tudi pomagati občinski odbor v Postojni. Otroci bodo verjetno sprejeti v treh skupinah; samo v varstvo, z malico in s popolno oskrbo, kakor bodo pač starši hoteli. Kolikšen bo prispevek staršev, še ni točno preračunano, bo pa tolik, da bo na vsak način za večino sprejemljiv. Pri prvem sestanku, ko so materam razložili načrt in jih povprašali za mnenje, so prijavile 52 otrok. Število bo najbrž še naraslo, ko bo vrtec odprt in če bodo prispevki staršev dovoli veliki. Poleg otroškega vrtca imajo v isti stavbi in skupno v načrtu še ureditev šolske kuhinje, gospodinjskega tečaja in pouk gospodinjstva za šolarje. Z dobro organizacijo bo to lahko uresniče- Zanimivo za naše gospodinje in matere GOSPODINJSKI KOLEDAR 1959 V založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je te dni izšel Gospodinjski koledar 1959. Koledar je grafično lepo opremljen in skrbno urejen ter vsebinsko bogat. Iz Vprašalnega lista, ki je koledarju priložen, je razvidno, da sta razpisani dve nagradni anketi, prva v zvezi 7. Vprašalnim listom, druga pa glede gospodinjskega knjigovodstva, ki je tudi letos priložen v posebej vezani brošuri. V koledarju je mnogo koristnega gradiva in poučnega ter zanimivega branja. Med posamezne mesece so vključeni jedilniki, nato sledi nad 20 strani receptov. Tekstni del obsega razne članke in razprave izpod peresa naših najvidnejših strokovnjakov, zlasti članke o vzgoji, zdravstvu, družbenih vprašanjih, gospodinjstvu in gospodinjskem delu, do- Zimski plašč — zapenja se dvovrstno, ima ovratnik iz krzna ali njegove imitacije in na hrbtni strani nizek pas, malce ohlapen. mačem gospodarstvu, tehničnih pripomočkih v gospodinjstvu, leposlovje itd. Omenimo le nekaj člankov, n. pr. razpravo dr. .Jožeta Potrča - O socialistični vzgoji za družino«, članek Cilke Male-šičeve o stanovanjskih skupnostih, dr. Sonje Kukovec Dva nova zakona itd. Zelo lepo je napisan daljši prispevek dr. Božene Merljakove-Lušicky Drobni po-menki z mladimi bralkami«. Precej je tudi vzgojnih člankov, na primer Naš otrok je trmast«, »Tončka je strah , Zakaj otrok laže« ipd. V Gospodinjskem koledarju za leto 1959 je za vsakega nekaj. Gradivo je premišljeno izbrano ter dobro pretehtano in bodo bralci in naročniki veseli prijetnega in zanimivega branja V dolgih zimskih večerih. Cena koledarja je 300 dinarjev. MLADI SVET, štev. 9 Zopet je izšla nova številka Mladega sveta, revije za družinsko in družbeno vzgojo. Mnogo staršev in vzgojiteljev prebira ta časopis in najdejo v njem ob vsaki številki nebroj vzgojnih nasvetov in odgovorov na najrazličnejša vprašanja o rasti otroka in mladega človeka, o medsebojnih odnosih v družini in o vključe-/anju posameznikov in cele družino v družbeno življenje. V 9. številki prinaša Mladi svet pozdravno pismo tovariša Tita ii. nacionalnemu kongresu za zaščito otrok. V tem pismu poziva tov. Tito predvsem komune, naj napnejo vse sile r. a zgraditev planiranega šolskega prostora, kajti najbolj pereče pri vzgoji šolskih otrok je pomanjkanje šolskega prostora in s tem v zvez! 3—1 šolske izmene — predvsem v mestih in Industrijskih središčih. Prav tako je objavljen prispevek tov. Vide Tomšičeve na istem kongresu. Dala je zelo konkretna navodila m misli k razvoju zaščite družine in otroka v stanovanjski skupnosti Njen prispevek bo razjasnil marsikatera vprašanja, ne samo vodstvom stanovanjskih skupnosti, temveč tud; najširšemu krogu stanovalcev samih. Prof. Franc Strmčnik piše o svetov-nonazorni rasti mladega človeka Ustavlja se predvsem ob vprašanju kako vpliva na oblikovanje otrokovi osebnosti različno prepričanje staršev, ustavlja se ob vplivu šole no otrokovo svetovnonazorsko rast in navaja v svoji razpravi zelo zanimive odgovore mladih ljudi na najrazličnejša vprašanja, kako so jih doma vzgajali, kaj je od njih želel oče, kaj je želela mati in kaj so ti mladi ljudje sprejemali za dobro in ob čem so se upirali, kaj vse jim je razkrila šola in zakaj so imeli zaupanje v šolo Ob Dnevniku dvanajstletnice sc bodo morali marsikateri starši zamisliti nad tem, ali sploh kaj vedo o svojem odraščajočem otroku. Prof. Pavel Kunaver daje v svojem članku Zimski Izleti pametne nasvete 6taršem in tistim, ki izlete organizirajo. Narava ni v zimi nič manj lepa in prav je, da liorlimo tudi v tem času veliko na izlete. Podzemeljsko Jame n. pr. so v zimskem času celo lepše. Najzanimivejši del Mladega sveta je gotovo Pomcnek s starši. Mnogokrat sc sprašujemo, kako bi ravnal: z otrokom, ali odraslim, ki je ljubosumen? Kako bi odvadili devetletnega otroka sesanja prstov? Ali smemo pred otrokom govoriti o vsem? Moj otrok mrzl delo in vsak napor To so vprašanja, na katere Mladi svet v tej številki odgovarja. Zdravnik svetuje, kako naj ravnamo / otrokom, ki ima zlatenico. no in bodo tako kar štiri koristne stvari hkrati urejene. Šolska kuhinja je doslej zares zelo težko delala in je poslednji čas, da sc reši njeno poslovanje z novim prostorom. Ob ukinitvi občine bodo prišle pod streho tudi ostale množične organizacije, ki so bile pravzaprav brezdomci. V poslopju bivše občine bodo našle svoje prostore. Skušali bodo tudi urediti primerno čitalnico in mladinsko sobo 7. raznimi revijami in igrami. Če se bo dalo, bodo tudi knjižnico prenesli v boljše, večje in udobnejše prostore. Novi prostori za organizacijo bodo rešili zelo težak problem in tudi hvaležni izgovor > Saj smo na cesti in kako naj sploh delamo! — bo popolnoma odpadel. Upajmo, da bodo boljši pogoji dali tudi boljše rezultate, S. M. i / i ^-vif r ..-'..i" ■ /.'rvvv \ • \ \ v ' * v ^ Tričetrtinski zimski plašč z enakim krilom, ki nas obvaruje in raza. ker je, kakor vidite, jopa zelo široka. Visok šal ovratnik, pa lepe varuje pred vetrom. i s ' s & ? .-..v i'-"'?».-' tim^i^^^i^fiA > . • ■ ■,. i Kostum, z enostavno bluzo, ki nam služi zdaj pod plaščem kot obleka, spomladi pa kot lepo, samostojno oblačilo. MORDA ŠE NISTE VEDELE... e da pergamentne senčnike za svetilke osvežite tako, da jih premažete /. brezbarvnim lakom. Postali bodo kot novi. o da bo dobilo pohištvo zopet lep lesk, če ga premažete s krpico namočeno v mešanico lanenega olja in alkohola, potem pa takoj zdrgnete z mehko, volneno krpo. Gospodinjski koledar predlaga SLAVNOSTNO KOSILO Dušena zelenjava po italijansko Telečji zrezki z možganovim nadevom Mešana solata Lešnikova krema z drobnim pecivom Orna kava dušena zelenjava po italijansko l čebula, 2 stroka česna, 2 žlici olja, 2 zeleni, 2 rdeči papriki, srednja velika mlada bučka. 4 paradižniki, sol, t dl smetane, 19 dkg sira. Na drobno sesekljano čebulo in česen prepražimo na olju. Dodamo zelenjavo, zrezano na 2 cm velike kocke. Dušimo pokrito 30—40 minut v lastnem soku. Pred servi-ranjem dodamo smetano in potre-semo dušeno zelenjavo z narlba-nim sirom. telečji zrezki z mozganovim nadevom ■I večji zrezki, sol, 1 telečji možgani; 1 jajce, 2 žlici drobtin, maščoba za cvrcnje; mlačna voda, t žlica surovega masla, malo čebule, 2 jajci, sol, malo popra, zelen peteršilj. Lepe, tanke zrezke osolimo. Polovico zrezka namažemo z dušenimi možgani, prazno polovico mesa preložimo čez prvo. Zrezek povaljamo v razžvrkljanem jajcu in drobtinah ter spečemo na olju ali na drugi maščobi. Možgane očistimo, jih pustimo kratek čas v mlačni vodi, nakar jim odstranimo kožico. Prepražimo jih na surovem maslu s čebulo vred. Cez čas jim dodamo razžvrkljani jajci, malo soli, popra in peteršilja, lešnikova krema 10 dkg lešnikov, C dkg sladkorja. 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, 2 dl mleka, 1 dl sladke smetane. Naribane ali sesekljane lešnike prepražimo s sladkorjem. Rumenjaka, sladkor in mleko tolčemo v sopari, da se zmes zgosti. Hladni primešamo ohlajene, prepraže-ne lešnike in na rahlo še trdo stolčemo smetano. Kremo damo v hladilnik ali na hladen prostor, da se shladi. Ue> iak&ooo ampak tak@> Mladi o č e: Sc tega bi se manjkalo, da bi jaz kdaj previjal otroka, '¿ena mi je že pri poroki obljubila, da tega ne bo od mene nikoli zahtevala Oče (medtem ko previja otroka): In zdaj se bova midva lepo pozabai^ala in igrala, dokler mamica ne pripravi večerje. Kar hitro bova opravila! Tudi očetova dolžnost je, da pomaga pri vzgoji in rasti svojih otrok. Tako se ustvarjajo obenem globlje in trajnejše vezi med očetom in otroki. Z moževim razumevanjem in pomočjo pa bo imela žena več časa za gospodinjske dolžnosti in za. skupno razvedrilo. LUDVIK AŠKENAZY: (Iz cikla OTROŠKIH ETUD, objavljenih v reviji «Mladi svet«) Sprva je bilo nebo svetlomodro z i>ečernim nadihom vijoličaste, potem pa je zagorelo v temni, malo vročični rdcčici, kakor je to na jesen navada. Svetloba se je še poslednjič odbila t> Vltavi in se umaknila senci. Midva pa sva se še vedno sprehajala — večer naju je nekako presenetil. Luči so se prižigale, svet se je zresnil in pogovori sprehajalcev so zveneli zamolklo. V nek i stari hiši jc bilo okno razsvetljeno s tako umerjeno bledorožnato lučjo in za oknom je nekdo igral na klavir. Najprej neki Chopinov valček, potem pa Malo nočno glasbo. Ustavila sva se in poslušala. Človeček je bil tih in navdušen. »Očka,« jc rekel, »ostaniva tu do jutra ...« To seveda ni bilo mogoče. Toda glasba se jc razlivala tako gosto in sladko kakor med in zato sva še malo postala pod tistim oknom. ■>Očka,« je rekel, »midva, se imava vendar tako rada . ..« »Dobro poslušaj,« sem odvrnil . .. »to je Mala nočna glasba.« Zamislil se je. »Nočna glasba je že,« je dejal, »a. zakaj, očka, je mala?« »No,« sem odgovarjal, »mala je zato, ker... Mala glasba jc. kadar... Kratkomalo takrat, kadr.r je mala, razumeš?« >Da, očka,« je rekel. »Kdaj pa je potem glasba velika.?« »Nc filozofiraj,« sem rekel, »in poslušaj, kako lepa je. Tako ljubka, kakor bi te kdo pobožal po licu.« »Ah, očka,« je dejal, »midva se imava vendar tako rada, ... Očka, ostaniva tu do jutra,..« V tem je 'glasba utihnila in rožnata luč v oknu je čez hip ugasnila. Midva pa še zmeraj nisva šla domov. »Očka,« je vprašal, »ali je ta glasba čisto majhna? Kakor jaz?« »No,« sem rekel, »ta glasba namreč... Kako bi ti povedal... Glasba raste .. .« »Dobro je,« me jc prekinil, »da imajo tudi otroci malo glasbo. In kaj je, prosim te, glasba?« »Mar še ne veš?« sem dejal. >•Glasba je vendar ... No, kratkomalo kadar je glasba... Da ti natanko definiram .. . Razumeš?« »Da, očka,« je rekel. »Glasba je, kadar človek ne more več strjjeti in si mora kaj zaigrati.« In čez čas je še zaprosil: »Daj, zapojva malo. očka ... Malo nočno glasbo ... Veš?« »Ko pa ve znam peti.« sem rekel in malo zardel. »Rajši pojdiva domov in poslušajva radio. Kajne?« »Ne, ne,« je rekel, »daj, očka, zapojva... Jaz kratkomalo ne morem več vzdržati.« In tako sva pela malce napačno, zato pa dolgo. Morda, so naju za tistim oknom slišali. Enkrat se je za hip prižgala rožnata luč in spet ugasnila, KROMPIRJA NI V Piranu in Portorožu že drugi teden ne dobiš ne na trgu ne v trgovini niti najmanjšega krompirčka. Ko ga ni bilo nekaj dni., so ljudje mislili, da gre za interval med dražjim krompirjem, katerega bodo skrbne zadruge in novoustanovljeno podjetje za preskrbo obalnih mest v velikih ali vsaj zadostnih količinah poslali na trg. Potem pa se je izkazalo, da temelji vsa preskrba na gospodarskem računu, ki ne dovoljuje, da bi trgovci odkupovali krompir po takih cenah, kakršne postavljajo kmetje. Prebivalstvo, kateremu pomeni krompir najbolj množično živilo, pričakuje, da bo ObLO tudi v tem primeru pokazal tako uspešno intervencijo kot v začetku jeseni glede jabolk in drugega sadja. VARUHA REDA IN MIRU S 1. decembrom sta se v Piran-nu pojavila dva mestna stražnika, ki imata nalogo skrbeti, da bodo ljudje — tako domače prebivalstvo kot potujoče občinstvo »CENENIM ZASTAVAM« BO ODKLENKALO Kot znano, se nekatere tovorne ladje poslužujejo tako imenovanih »cenenih zastav«, da se izognejo velikim dajatvam svoji lastni državi. So to zastave srednjeameriških državic Ilon-duras, Costarica in Panama ter za-hodnoafriške državice Liberia, Tam so te ladje registrirane, imajo pa državice, ki so jim gostoljubno posodile svojo zastavo, od tega bore malo, Toliko bolj pa bogatijo lastniki ladij, v prvi vrsti znani ladijski mogotci Onassis, Niarhos in Livanos. Vsi trije so Grki. Grčija je z njihovim brodovjem tretja pomorskotrgovska sila, nima pa od tega nobene koristi. Cenenih zastav se poslužujejo tudi nekatere švicarske in angleške pomorske družbe kakor tudi nekatere v ZDA, skupno okrog 1200 ladij z 10 milijoni BRT. Zdaj se je med pomorščaki pričel dvigati proti njim odpor. Sindikati pomorščakov C2 držav se pripravljajo na bojkot ladij, ki plovejo pod temi zastavami. Organizacijsko središče je Hamburg, geslo: solidarnost, delavskega razreda, saj so pomorščaki na teh ladjah prava brezpravna raja, izročena samovolji lastnikov ladij, ki preko tuje zastave prikrajšujejo svojo lastno domovino, škodijo pa tudi ostalim lastnikom ladij, ki svojim državam pošteno plačujejo večje ta-rile in pod. Bojkot bo izvršen tako, da šolerji in pristaniški delavci ne bodo hoteli natovarjati in ne razto-varjati takih ladij. Baje so pristaniški in prevozni delavci v ZDA na bojkot že pristali. Pil »BIHAČ«. je 12, decembra priplula v Kuwait, kjer manipulira s tovorom. Pil »DUBROVNIK« je 9. decembra plula mimo Adena v Perzijski zaliv, kamor prispe danes, 19. decembra. M/l »GORENJSKA« je 15. decembra odplula iz Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu v Trst, kjer naklada tovor. Pil »GORICA« je U. decembra odplula iz Pirana v Cherson, kamor prispe danes, 19. decembra. P/l »LJUBLJANA« je 14. decembra priplula v Split, kjer raz-tovarja. Mil »MARTIN KRPAN« je do 23. decembra v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu, kjer ji popravljajo stroje. Pil »NERETVA« je 17. decembra odplula iz Ploč s tovorom za Kontinent. Pil »POHORJE« je 9. decembra plula skozi ICielski kanal na poti v Buenos Aires, kamor prispe 23. decembra. Pil »ROG« je 12. decembra odplula iz Gd-yiije s tovorom za Grčijo. Pil »ZELENGORA« je 12. decembra priplula v Baltimore (ZDA), kjer natovarja, — spoštovali in izvajali predpise o javnem redu in miru, snagi in druge predpise, ki veljajo na področju piranske občine. Pravzaprav je bilo mišljeno, da bosta svojo službo v polni meri nastopila šele prihodnjo sezono, do tedaj pa se bosta le praktično uvajala v svojo dolžnost in se temeljito spoznala z vsemi veljavnimi predpisi. Že teli 14 dni pa • je pokazalo, da imata kar preveč dela in da je bila ustanovitev te službe torej zelo potrebna. Največ dela imata s tistimi, ki ne spoštujejo odloka o prepovedi dr-žanja živine, perutnine in drugih podobnih domačih živali v mestu. Ljudje jima priznajo, da sta pri svojem delu sicer stroga, pa vendarle človeško uvidevna. Tako sta na primer prav po salamon-sko odredila rok, do katerega mora izginiti perutnina in mladi prašički iz mesta: do Silvestra mora biti vse poklano. Srečno novo leto in dober tek! VODA V PORTOROŽU Sklep nedavnega zasedanja zbora proizvajalcev ObLO Piran, da ustanovi »sklad skupne potrošnje«, so menda z največjim veseljem pozdravili prebivalci više ležečega dela Portoroža, kjer mora 40 družin v vetru in dežju in mrazu nositi vodo za pitje, kuhanje in pranje po klancu iz oddaljenega vodnjaka v bližini pošte. V teh jesenskih dneh, ko je razmočena strma cesta močno spolzka, je dobava vode tem 112 ljudem povezana z nevarnostjo padcev in poškodb. Prizadeto prebivalstvo se nadeja, da bo zdaj — posebno še, ker so zadevo priznali kot prvenstveno nujno tudi na zboru volivcev — končno položenih tistih nekaj desetin metrov potrebne glavne cevi, nakar bodo lastniki posameznih hiš poskrbeli še za priključke ter instalacije. TRGOVINA V ZADREGI V precejšnji zadregi je trgovsko podjetje »Prerad«, ki ima številne poslovalnice širom obči- . ne. Sanitarna inšpekcija mu je namreč postavila ultimat: ali namestiti v vseh poslovalnicah hladilnike, ali pa naj poslovalnice brez hladilnikov zapre. Ker hladilnik ni poceni zadeva, se podjetje pripravlja na to, da zapre 4, morda celo 6 svojih poslovalnic. Na občinskem sanitarnem inšpektoratu so pojasnili, da stvar ni bila postavljena tako dokončno. O trgovinah po vaseh, kjer posluje samo po polovico dneva, bi se vsekakor dalo sporazumeti drugače. Podjetje samo pa se strinja s tem, da je treba v Piranu in Portorožu opremiti vse poslovalnice čimbolj tako, da bodo živila prišla kupcem v roke v skladu s sodobnimi higienskimi in sanitarnimi načeli. NOVE LUČI IN DREVJE Pa še nekaj, kar bo zanimalo prijatelje narave. Kdor pazljive-je pogleda topole ob novih uličnih svetilkah v Portorožu, opazi, da jim jc listje odletelo, če so daleč proč od teh svetilk, da pa so toliko lepše zeleni še kolikor bliže so svetlečim »očesom«. Vse kaže, da je torej vsakoletno odpadanje listja z drevja tudi v zvezi s krajšanjem dni, ne samo v zvezi z mrazom. Ulične svetilke so prevarale drevesa v svoji bližini, da niso občutila, kako dolge noči že imamo, pa niso otresla svojega letnega oblačila. Morda bi kakšen biolog znal podrobneje razložiti ta pojav. Jule Predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Koper Anton Ukmar bere svoje poročilo delegatom na občnem zboru minido soboto dopoldne Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA ODBORA ZB KOPER Preteklo soboto je bila v Kopru II. redna letna konferenca okrajnega odbora Zveze borcev. Med gosti sta bila tudi podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf ter sekretar okrajnega .komiteja ZKS Albert Jakopič -Kajti mir. O delu Zveze borcev je obširno poročal dosedanji predsednik Tone Ukmar, ki je v svojem poročilu orisal vrsto problemov te organizacije. Dejal je, da je ZB politična organizacija in v njenih članih naše delovno ljudstvo vidi tiste ljudi, ki so dejansko sposobni reševati tudi najtežje probleme in so zato v prvih vrstah vseh prizadevanj za boljše življenje. Potrebno pa bo, da bi člani ZB s še večjo aktivnostjo sodelovali na vseh področjih družbenega življenja. Predvsem naj bo njihova skrb vzgoja mladine v duhu narodnoosvobodilne borbe. Znano je namreč, da si želi današnja mladina kar največ tesnih stikov s partizanskimi borci, ki bi jim pripovedovali o veličini NOB. Pisati zgodovino narodnoosvobodilne borbe, je dejal tovariš Ukmar, naj bo ena izmed osnovnih nalog članov te organizacije. Zato bo treba na področju zgodovinske dejavnosti razširiti prizadevanja za zbiranje raznih dokumentov in slediti vzgledu občinskih komisij v Sežani, Divači, Ilirski Bistrici in Kopru. Posebno pozornost bodo morale organizacije ZB posvetiti spomeniški dejavnosti in negovanju partizanskih grobov. Vsekakor čaka člane ZB še obilo dela, da bodo z zbiranjem zgodovinskega gra- diva in njihovo ohranitvijo pred pozabljenjem omogočili mlajšim rodovom podrobno seznanjenje s tistim obdobjem naše narodne zgodovine, ki so jo ustvarjali naši očetje, matere, bratje in sestre. Organizacije Zveze borcev so v preteklem letu opravile veliko delo, saj so nenehno reševale vrsto perečih vprašanj glede zaposlitve in kvalifikacije partizanskih borcev, zaposlenih v raznih gospodarskih organizacijah ter ustanovah, zavzemale so se za otroke padlih partizanov in aktivistov NOB ter poskrbele za bolj- šo življenjsko raven svojih članov. Občinski odbori Zveze borcev v koprskem okraju so letos prejeli več kot 14 milijonov dinarjev zato, da bi kar najbolj uspešno podpirali partizanske borce, otroke padlih partizanov in da bi razširili zgodovinsko in spomeniško dejavnost ZB. Razen tega je bilo potrošenih več kot 13 milijonov dinarjev za štipendiranje otrok padlih borcev in v zadnjih dveh letih okrog 2,600.000 dinarjev za njihovo letovanje med počitnicami. sv KOMUNALNI PROBLEMI PIVKE ¡onowan R g [k (OJ Tudi Pivko že dalj časa muči stanovanjsko vprašanje. Trenutno je 78 prosilcev, kaže pa, da so potrebe po stanovanjih še enkrat večje. Občinska stanovanjska uprava upravlja 30 hiš (26 jih je last splošno 'ljudskega premoženja, 4 so privatne). Najstarejša hiša ima več kot 80 let, medtem ko je bila večina stanovanjskih zgradb zgrajenih v zadnjih desetletjih in so tudi dobro ohranjene. Najvišja najemnina za stanovanje je 1800 dinarjev, najnižja pa nekaj stotakov, kar je odvisno od kakovosti stanovanjskih prostorov. Dohodki stanovanjske uprave so__najemnine, ki dosegajo letno skoraj dva milijona dinarjev. Ti dohodki so namenjeni vzdrževanju zgradb, so pa nezadostni in je bilo potrebno najeti še tri milijone dinarjev posojila. Pripom- OB REFORMI INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Število invalidnih in za delo manj zmožnih oseb v novejšem času povsod raste. Temu niso krive samo vojne, temveč tudi današnji način življenja in industrializacija, ki prinašata s seboj ogromen porast poškodb kot posledico raznih nesreč, v veliki meri pa tudi mnoga obolenja (srčna, revmatična, tuberkulozna itd.) ter prirojene hibe. Taki ljudje niso oziroma so le delno sposobni za delo in zato jih do neke mere vzdržuje skupnost ter jim nudi možnosti rehabilitacije, da bi bil izpad narodnega dohodka in obseg izdatkov socialnega zavarovanja za vzdrževalnine čini manjši. Kaj je pravzaprav rehabilitacija? Večina bolnikov zapusti bolnišnico ozdravljena, vendar je mnogo takih, lil jim nezgoda ali bolezen pustita posledice. Da bi bile te posledice čim manjše, že v bolnicah zdravijo bolnike s fizioterapijo. to Je z razgibavanjem poškodovanih udov in z raznimi kopelmi. Dostikrat pa so posledice poškodb in obolenj hujše in pogosto tudi stalne. Takšnim bolnikom za sedaj zdravniška veda še ne more nuditi tiste vsestranske sposobnosti, kot jo ima zdrav človek. Veliko je primerov, ko ne more ponesrečenec prevzeti tistega dela, ki ga Je opravljal pred nezgodo. Zato se takšnih ljudi loti malodušnost In občutek manjvrednosti ter nekoristnosti, kar vso otežkoča njihov normalni duševni ter socialni razvoj. Da bi se takšnemu stanju bolnika v največji meri izognili. so že nekatere bolnišnice odprle posebne oddelke in delavnice, kjer se bolniki navajajo na delo, ki jim zdravstveno najbolj ustreza, se pravi, da skrbijo za njihovo prekvalifikacijo, razen tega pa nekatere pošiljajo v posebne šole In tečaje. Ko takšni bolniki in invalidi osvojijo drug poklic, se rehabilitirajo, ali pa, ko se usposobijo za lažje delo v podjetju ali ustanovi, kjer so bili prej zaposleni, je treba misliti na to, kakšno delo jim bo nudila družba. Tukaj pa večkrat naletimo na težave in na nerazumevanje posameznih vodilnih oseb v gospodarstvu. Se vse preveč gledamo na neposredne dobičke in še vse premalo na človeka. Težlio skoraj verjamemo, da Je tudi v našem okraju nekaj brezdušnih odnosov do oseb, ki jim je zdravstvena služba omogočila rehabilitacijo ln jih usposobila za določeno delo. Ti ljudje so s trdnim prepričanjem, da so zopet koristni člani naše družbe, zahvaljujoč se prav njeni skrbi, da so se zazdravili, naleteli na zaviranje njihovega hitrejšega po-vratka na delo. Tako na primer lnvalld-delovodja elektroslroke, ki se je ponesrečil pri delu in mu Je po delnem ozdravljenju okrajni zavod za socialno zavarovanje omogočil šolanje na dveletni de-lovodski šoli, kjer se je usposobil za delo, ki ga lahko opravlja s 100 % zmogljivostjo, ne more dobiti zaposlitve, Takih primerov nepravilnega odnosa do zazdravljenlh bolnikov lil do listih, ki imajo sposobnosti za določeno delo, je pri nas več, vendar pa bi lahko našteli tudi tista pod- jetja, ki Imajo pravilen odnos do takšnih državljanov. Med takšna sodi Mchanotohnika v Izoli. Dva slepa delavca sta ob sprejemu v službo vzbudila nezaupanje, sedaj pa dokazujeta s svojo prizadevnostjo In pridnostjo ter posebno sposobnostjo, ki jo imata pred drugimi, da sta med najboljšimi člani kolektiva. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da imajo invalidi sposobnost nadomestiti izgubljeno funkcije z rezervnimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi, ki pri zdravem človeku ostanejo neizkoriščene. Pri Invalidih je izredno močna notranja težnja, da bi postali enaki zdravim ljudem. In ta težnja jim oomogoča uporabo rezervnih človekovih sil. Človek namreč po obolenju ali poškodbi ne živi le s svojimi okvarami, temveč predvsem z neprizadetimi organi In funkcijami, ker skuša narava izgubljeni organ aH funkcijo nadomestiti s povečano dejavnostjo drugih organov. Zato se da z malo razumevanja ln z malo dobre volje večino invalidov zaposliti, ne da lii trpela proizvodnja ln je vse izgovarjanje ter odpor nekaterih gospodarstvenikov neupravičeno ter gospodarsko zelo kratkovidno. Pri tem se tudi moramo zavedati, da če invalidu ne nudimo zaposlitve. ga pahnemo v duševno krizo lil tako Izgubimo človeka. Zato je nujno potrebno spremeniti tudi v podjetjih in ustanovah odnos do Invalidov ln tako dokazati, da nI prazna fraza beseda o skrlu za delovnega človeka, o skrbi, ki je bistvo in cilj naše socialistične ureditve. niti velja, da znaša najemnina 5 do 8 odstotkov mesečne plače. Po zadnji svetovni vojni je bilo v Pivki zgrajenih okrog 100 stanovanj. To je relativno mnogo, vendar pa še vse premalo, da bi krili povpraševanje in zahteve pivških prebivalcev. Letošnji občinski družbeni plan je predvideval, da bo do konca letošnjega leta zgrajenih 36 stanovanj. Dograjenih pa je bilo le 24 in samo v osem od teh so se vselili prvi stanovalci, medtem ko je gradnja ostalih stanovanj zastala iz najrazličnejših vzrokov. Privatnih gradenj je bilo letos malo, pa še te niso bistveno vplivale na omilitev stanovanjske stiske. Edina rešitev bi bila. da bi tal ioj dogradili predvidena stanovanja, prihodnje leto pa začeli z gradnjo novih. Zato bi bilo prav, če bi tudi druga podjetja sledila zgledu podjetja JAVOR in z lastnimi sredstvi začela graditi stanovanjske objekte za svoje delavce in nameščence. Prav tako velja razmisliti o nujnosti ustanovitve stanovanjske zadruge, ker bi le z njeno pomočjo lahko izdatno povečali stanovanjski sklad. Interesentov za ustanovitev take zadruge je kakih 40. le nikogar za sedaj ni, ki bi se lotil njene organizacije. Brez dvoma se velja zamisliti o stanovanjskem vprašanju Pivke in preiti od načelnega ugotavljanja h konkretnemu delu, ki je sicer težko, vendar po drugi strani uspešno izvedljivo, če bi sodelovali vsi. S. M. Berite in širite S £ O JV S WJ O OBVESTILO Obveščamo vse prijatelje, naročnike, bralce in sodelavce »Slovenskega Jadrana«, da smo naše uredniške in upravne prostore začasno preselili iz Kidričeve (San-torijeve) ulice št. 26 v Verdijevo ulico št. 2/1 (med kinom in kavarno Ložo), ohranili pa smo isto telefonsko število 170. Uredništvo in uprava »Slovenskega Jadrana« I Pretekli teden se je tudi v Piranu večje število ljudi odzvalo vabilu občinskega odbora Rdečega križa, da darujejo svojo kri za ponesrečence in druge bolnike. Po vsestranskih pregledih je 51 oseb dalo skupno nad 25 litrov te dragocene tekočine. Pri akciji se je posebno izkazal delovni kolektiv tovarne »Začimba«, ki se je najštevilneje odzval vabilu. Posebno priznanje gre ženam, zaposlenim v tej tovarni; vse do zadnje so se prijavile za oddajo krvi in so tudi prišle na preglede. Na splošno pa je le nekaj vei kot polovica prijavljencev prišlo na preglede. Vendar je tako število prijavljencev kot število dejanskih darovalcev krvi bilo veliko večje kot ob spomladanski akciji, kar dokazuje, da si pomen te plemenite akcije počasi le utira pot tudi v srca piranskega prebivalstva. Po drugi strani nam sedanja akcija jasno kaže, koliko lahko k uspehu te akcije koristno pripomorejo sindikalne organizacije in vodstva podjetij. Kjer so ti doumeli pomen krvodajalskih akcij in ga znali razložiti tudi svojemu kolektivu, je bil odziv dober; kjer pa tega ni bilo, tudi odziva ni moglo biti večjega. Tedenska prometna V soboto proti večeru je prišlo med Postojno in I-Iruševjem do hude nro-metne nesreče, pri kateri je izgubil življenje uslužbenec postaje LM v Postojni Miha Baje. V dežju je pokojnik peljal dvokolo proti Hruševju. Za njim je pripeljal 28-letni Ranko Brkič, stanujoč v Ljubljani, s potniškim avtomobilom. Podrl je Bajca in čeprav je opazil nezgodo, se ni ustavil, pač pa je zavedajoč se krivde, posebno še ker nima vozniškega dovoljenja, nadaljeval svojo pot. Kljub hitri zdravniški intervenciji je Miha Baje v bolnišnici podlegel hudim telesnim poškodbam. Brezvestni šofer Brkič je z avtomobilom pobegnil proti Ajdovščini in šele pet ur po prometni nesreči je uspelo požrtvovalnim uslužbencem LM v Sežani, da so ga aretirali kljub vsem njegovim poskusom, da bi tudi njim pobegnil, Marjan Kocjančič iz Hrastovelj, zaposlen kot šofer pri podjetju Meso-promet v Piranu, je v četrtek, 11. t. m. opoldne, pripeljal s poltovornim avtomobilom na ovinek v Rižani s tako hitrostjo, da ga je zaradi mokre in spolzke ceste zaneslo. Pri tem je z zadnjim delom karoserije zadel v pešca Antona Sika iz Rižane, ki je šel po levi strani ceste. Sik je bil tako hudo telesno poškodovan, da je kmalu po nesreči umrl v izolski bolnišnici. Italijanski državljan dr. Giordano Saksida ni na mokri in spolzki cesti prilagodil hitrosti vožnje potniškega avtomobila in je v bližini mednarodnega bloka Krvavi potok pri Kozini trčil v mejno zaporno rampo. Zaradi trčenja v steber na sredi ceste je zasukalo vozilo v nasprotno smer vožnje. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, materialna škoda pa je precejšnja. POTOPLJENI SVET V ATLANTIKU Švedski botanik dr, Kolbe je naletel na odkritje, ki je vzbudilo veliko pozornost. Preiskoval je drobce zemlje, ki jih je že leta 1947 dvignila iz atlantskega dna 2000 m globoko švedska raziskovalna ladja ALBATROS, oddaljena 1200 km od zahodne afriške obale. Vrtalni vzorec je vseboval tisoče mikroskopsko majhnih sladkovodnih kremenastih alg. Po dr. Kol-bejevem mnenju napravlja vtis sese-dline, kakršna nastaja danes na dnu sladkovodnih jezer. Vrtanina leži na pragu Atlantskega oceana, ki se dviga okrog 3000 m nad okoliškim oceanskim dnom. Ali se je tod zares po-greznil velik otok ali je dr, Kolbe morda celo našel pravljično potopljeno deželo Atlandtido, ki jo je opisal grški modrijan Platon, bodo morala razjasniti še nadaljnja raziska-vanja. Na občinskem odboru Rdečega križa smo izvedeli, da jih je najbolj presenetil izredno nizek odziv s strani delavcev v ladjedelnici, Res je, da bi zaradi pregledov in odvzema izgubil vsak darovalec nekaj dragocenih delovnih ur, res je pa tudi, da se prav v takih obratih, kot je ladjedelnica, najpogosteje pripetijo nesreče, ki terjajo med drugim tudi transfurzijo krvi; načelo v socialistični družbi pa naj bo tudi na tem področju, naj ne sprejemamo samo, temveč tudi damo, kar zmoremo. Jule NEDELJA, 21. decembra: 8.00 Kmetijska oddaja: Merinizacija ovac na Bovškem — Pogovor med agronomom in Drejo« — Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Obisk pri gojencih Akademije JLA« — 9.20 Zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.15 Veseli tržiški kvintet — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 22. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športni pregled — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo. TOREK, 23. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.20 Šola m življenje: »Borci so nas prejeli«. SREDA, 24. decembra: 7.15 Glasba za dobro jturo — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame. ČETRTEK, 25. decembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Dolinski kvartet — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivcu »Govori predsednik OLO Nova Gorica K. Budihna«, PETEK, 26. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Proizvodni problemi in zaposlovanje delovne sile«, SOBOTA, 27. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik — 15.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Dalmatinske. PRODAM nov kavč iS tremi fotelji. Naslov v upravi lista. MIZARSKO PODJETJE SENOŽEČE proda večjo količino bukovega lesa 25, 30 in 50 nun. KMETIJSKA ZADRUGA KOPER IN OKOLICA V KOPRU proda naslednja osnovna sredstva TRIER ČEVLJARSKI STROJ za fini-sažo z električ. motorjem, TRICIKELJ znamke »Guzzi« v neuporabnem stanju. Vse navedene predmete si lahko ogledate pri upravi zadruge. — Prednost nakupa imajo družbene organizacije in podjetja. USLUŽBENCA za hranilno-posojilno službo sprejmemo takoj. Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola in najmanj 3 leta prakse. — Mestna hranilnica v Izoli. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Hrpelje razpisuje mesto direktorja gostinskega podjetja »JADRAN« v Kozini. Pogoji: visokokvalificiran ali kvalificiran gostinski delavec oziroma gostinski delavec z daljšo prakso v vodenju gostinskih obratov. Pravilno kolkovane ponudbe z opisom kvalifikacije in dosedanjih zaposlitev sprejema do 31. XII, 1958 Komisija za razpis direktorskih mest pri občinskem ljudskem odboru Hrpelje. Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Hrpelje KOPER: 19., 20. in 21. decembra jugoslovanski film KALA, 22. in 23. decembra mehiški film MIDVA, 24. in 25. decembra ameriški barvni film KAPETAN S KtiPENICKA. IZOLA: 19. decembra nemški barvni film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI, 20. in 21. decembra ameriški barvili film ŽIGOSAN, 22. in 23. decembra jugoslovanski film KALA, 24, in 25. decembra ameriški barvni film kinoskop PRINC ŠTUDENT, PIRAN: 19. in 20, dccembra francoski barvni film SALEMSKE ČAROVNICE, 20, 21. decembra itali-jansko-francoski barvni film SMRT KOLESARJA. 22, decembra francoski film HELENA IN MOŽJE, 23. decembra ameriški barvni film STRELJAJ PRVI, 24. in 25. decembra ameriški barvni film NEDELJSKA ROMANCA. PORTOROŽ: 20. in 21. decembra francoski barvni film SALEMSKE ČAROVNICE, 22. decembra italijansko-španski barvni film SMRT KOLESARJA, 23. decembra francoski film HELENA IN MOŽJE, 24. decembra ameriški barvni film STRELJAJ PRVI, 25. in 26, decembra ameriški • barvili film NEDELJSKA ROMANCA. SEČOVLJE: 20. decembra nemški barvni film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI, 21. decembra ameriški barvni film ČLOVEK BREZ ZVEZDE, 25. decembra angleški barvni film SMRT NA CESTI, ŠMARJE: 20. decembra ameriški barvni film ČLOVEK BREZ ZVEZDE, 21. decembra nemški barvni film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI, 24. decembra angleški barvni film SMRT NA CESTI. ŠKOFIJE: 20. decembra jugoslovanski film KO PRIDE LJUBEZEN, 21. december ameriški barvni f.lm ZGODBA O JOLSONU, 24, dccembra mehiški film MIDVA. DEKANI: 20. decembra ameriški bar-ni film ZGODBA "O JOLSONU, 21. decembra jugoslovanski film KO PRIDE LJUBEZEN. SEŽANA: 20. in 21. decembra ameriški film ZGODBA O GLENN MIL-LERJU, 23. in 24. decembra francoski film TO JE JUTRANJA ZORA, 25. in 26. decembra italijanski film SKODA, DA JE TAKA. Gradbeno podjetje » 1. M A J « Koper razpisuje službeno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE z najmanj 5-letno prakso in mesto ADMINISTRATOR KE z znanjem strojepisja. Rok prijave 8 dni po objavi. Prijave dostavite na upravo podjetja. Trgovsko podjetje » P E T II O L «, poslovalnica v Postojni, sprejme v službo poslovodjo za bencinski servis v Postojni, Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja v Postojno. DESTILERIJA » E X CORKADO« v KOPRU izdeluje najboljši koprski pelinkovec. POTROŠNIKI, zahtevajte vedno in povsod KOPRSKI PELINKOVEC, proizvod destilerije »Ex Corrado« Koper. PHCDHCDI s o d o a 0 a 0 13 0 a 0 E3 0 d o EJ o [OBOHoaoaoBOBOiaoHOBOBOBoaoadOBOHOlaoHOBosaac 0 □ HOTEL »PALAČE« PORTOROŽ želi vsem svojim gostom mnogo uspehov V NOVEM LETU 1959. 0 m >t3 CD 0 CD E 0 □ o □ o D o s o 0 o □ o □ o 0 o d O0OaOEOBO!)QOSOBODOaOBO0OflOI!O0aaO0OBOBOBOBC istočasno vabimo na VELIKO SILVESTROVANJE, ki bo v vseh prostorih hotela in restavracije »JADRAN« Vidite, dragi prijatelji, kar ne morem in ne morem se iznebiti kontinuitete v svojem delu, kot temu plavijo moji učeni kolege. Jaz kot preprost človek pa vam kar po domače povem, da je to smola, ki se vleče za mano. Kar poglejte! Zadnjič sem bil v svojem kotičku zapisal, da pozimi strela počiva, pa se je koj razjezila in je bilo zdaj v kratkem v naši koprski okolici nekaj takih neviht z bliskanjem, grmenjem in treskanjem, da bi me že na grmadi sežgali, če bi se to tak čas dogajalo nekje v srednjem veku, ker bi me prav gotovo osumili zveze s hudičem. No, ena dobra stran pa je le pri vsem tem: neviht v nepravi čas so se prestrašili tudi zadnjič oštevani strelovodarji — pristavili so lestve in začeli postavljati naročene strelovode na strehe Slavni-kovih blokov ... Kar slišim jih, kako bentijo: »Ti prekleti Vane, ta jo pa skuha! Se nevihto pozimi, samo da doseže svoj namen, ko se skoplje na koga. Pa naj kdo reče, če ni s samim ta hudim v zvezi...« Z nevihtami pa so še druge nevšečnosti v zvezi. Tako ti na primer meni nič tebi nič strela udari v transformator in zato po vseh koprskih trgovinah zmanjka sveč in kjer v družini kuhajo na reflektriko, ostanejo seveda brez kosila ali večerje, spat pa se spravljajo po temi. Kdo bi za-meril Juci, ki je te dni takole sprejela »električnega« inkasan-ta: »Veste kaj, od tega zneska vam bom pa odbila stroške za porabljene sveče, ker luč tolikokrat manjka!« Seveda se nista mogla sporazumeti in bo elektrika še kar naprej manjkala, Juca pa bo svetila z dragimi svečami ... Ker smo že pri gospodinjah, naj še njim enkrat dam besedo in na njihova usta povem, da niso prav nič zadovoljne z nekaterimi mesarji v Kopru, Sežani in še nekaterih manjših obmejnih krajih. Aha — porečete, seveda — obmejni kraji in vse, kar je z njimi zvezano. S tem pa so zvezane zveze med dinarjem in liro in narobe in vse drugo, kar se za ti dve valuti dobi poceni tokraj in onkraj meje. No, in iz teh zvez izhajajo tudi vse pritožbe gospodinj čez pristranske mesarje na naši strani, ki bojda cenijo lir-skega človeka in posebno člove-kinjo bolj kot dinarskega, čeprav tudi lirski plačujejo samo z dinarji — vsaj na videz. Če naj bom konkreten, potem vam povem, kar sem sam videl, ko me je za roke peljala tja pogledat naša, dinarska gospodinja: »Poglej, Vane, pravkar so me vrgli iz te mesnice, potem ko so mi na moje veliko kreganje milostno odrinili tale smrkavi telečji zrezek, zdaj pa le poglej,« in kazala mi je skozi veliko steklo v izložbenem oknu, »kakšne lepe telečje kotlete jemlje sedaj mesar izpod pulta! Le kam jih je namenil?« Tega žal nisem mogel ugotoviti, ker nisem imel časa počakati, da bi to videl. Tudi ne vem, če je to ugotovila tista razjarjena dinarska gospodinja, ki je v suoji sveti jezi še kar naprej stala pred lepo poslovalnico in mesnico postojnske tovarne mesnih izdelkov v Kopru. Ugotovil pa sem, da se zveze okrog mesa ne začnejo in končajo samo pri mesarjih. Videl sem, kako je že hrust, ki razvaža mesnicam meso iz koprske klavnice, zapleten v te mreže in je podlegel čaru lirskih gospodinj, da pod rolojem smuka v še za navadne dinarske Zemljane zaprte mesnice in iz njih prinaša zavitke za lirske zveze v krilih in lepo napetih bluzah. Plačilni transjer je sicer neznan, po navadi dinarski, včasih kreditni, poslovni jezik italijanski in nikjer ni tako potrebno znanje in se ne sliši čista tržaščina, kakor prav okoli naših mesnic in v njih. Ker se moram pripraviti na letni obračun svojega dela v prihodnji številki Slovenskega Jadrana, za katero pravijo, da bo novoletna, naj se za danes poslovim. Prav lepo pozdravljeni in brez zamere! Vaš Vane TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZ V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v namiznem tenisu, ki so se ga letos prvič udeležili tudi zastopniki Primorske, člani namiznoteniške-ga kluba iz Kopra. V zelo močni konkurenci so dosegli Koprčani nekaj lepih in nepričakovanih NAMIZNI TENIS GvTčl ° uspehov. Zlasti je treba podčrtati enajsto mesto pionirja Joška Tonija in šestnajsto mesto mladinca Ljuba Komarja. Koper je popolnoma pravilno začel graditi stavbo na mladih igralcih in prvi uspehi so se torej že pokazali. Drugi igralci so se na prven- SMUC AN JE INVALIDSKA TEKMOVANJA V CELJU v s V Republiškega invalidskega tekmovanja v Celju so se udeležili tudi koprski športniki. Najlepši uspeh je dosegel Čehovin (1. kategorija), ki je v svoji skupini osvojil prvo mesto v namiznem tenisu. Čehovin je razen tega osvojil drugo mesto v streljanju. STRELSTVO OBRAČUN DOMAČE STRELSKE DRUŽINE V nedeljo je bil v Pikvi občni zbor tamkajšnje strelske družine, ki je letos dosegla precej lepih uspehov, Med drugim so razširili članstvo ter se udeležili treh večjih tekmovanj, na katerih so si osvojili eno prvo in dve tretji mesti. Družina ima polno podporo pri podjetjih in organizacijah, ki so zbrale za njo okrog četrt milijona dinaijev. Vsestransko ji pomagajo tudi aktivni oficirji, ki so med drugim zbrali sedem tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos razširili vrste ter se udeležili še več tekmovanj. 2e v nedeljo bo v Pivki večje tekmovanje, ko se bo pomerila domača družina s strelskimi društvi s koprskega obalnega pasu. —o— NOVA DELOVNA ZMAGA V tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je v soboto dopoldne podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka pognal v obrat novozgrajeni tovarniški oddelek za proizvodnjo anodne mase. Ta obrat je opremljen 7. najmodernejšimi stroji in je tretji te rrsle na svetu. Svečanosti, ki je bila velikega gospodarskega pomena la nadaljnji razvoj naše industrije alumnilja, so se udeležili tudi predsednik Ljudske skupščino LR Slovenije Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher s fodpredsnikom IS LRS Viktorjem Arbljem ter številni drugi predstavniki oblasti in političnih organizacij. Otvoritev tega obrata jo zaključek prrega obdobja izgradnje našega največjega kombinata glinice in aluminija, ki bo z izgradnjo še ene elektrolizo že leta 1961 povečal proizvodnjo aluminija od dosedanjih 15 tisoč na M tisoč ton letno. Novi obrat pa bo v istem letu dosegel proizvodnjo -i tisoč ton letno in bo kril vse domačo potrebe po anodnih masah. OBVESTILO KOMASACIJSKA KOMISIJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU KOPER obvešča vse udeležence komasacije na področju katastrske občine Dekani, da je od 17. do 31. decembra tega leta razgrnjen za javni vpogled elaborat o obstoječem zemljiškem stanju. Elaborat si lahko ogledate na sedežu komisije v Kopru, Nazorjeva ulica 2. Med 10. in 12. uro bo elaborat tolmačil strokovnjak, ki bo posredoval tudi podrobnejše podatke. Vsi udeleženci komasacije: lastniki, pooblaščenci, upravitelji in skrbniki imajo pravico, da v 15 dneh po preteku roka za javni vpogled prijavijo svoje ugovore in pripombe komasacijski komisiji. V svoji skupini je dosegel uspeh tudi Panič, ki je bil drugi v namiznem tenisu in streljanju. Posebno zagrizene borbe so bile v šahu, kjer so Koprčani osvojili drugo mesto z desetimi točkami pred Celjem, ki je osvojilo 11 in pol točke. Koprčani niso nobenega dvoboja izgubili; s Celjem in Kranjem so igrali neodločeno 2:2, Ljubljano in Maribor pa so premagali s 3:1. Najboljši uspeh je dosegel Oblak, ki je iz štirih partij zbral 3 in pol točke. Na prvi deski pa se je odlikoval ITojnik (2 in pol točke iz štirih partij). Koprski invalidi so prinesli s seboj sedem diplom. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja S *t> t '■ ' .-¿j- To sliko, ki je bila posneta na enem izmed naših letošnjih gostovanj s Pristlepevo igro »Inšpektor na obisku«, pošiljamo našemu prijatelju in našemu igralcu Janezu Česniku, ki zdaj služi vojaški rok v Surdu-lici v LR Srbiji. Sam pravi, da je vedno v mislih z nami in z našim delom. Naročen je na »Slovenski Jadran« in ga vselej prebere »do zadnje črke« — tako nam piše. Zato mu ob prazniku JLA prek našega priljubljenega lista pošljamo iskrene čestitke in ga prisrčno, prisrčno pozdravljamo! Člani dramatske skupine Prosvetnega društva »Miroslav Vilhar« iz Zagorja na Pivki stvu v Ljubljani slabše uvrstili, Tako jo Škabar izgubil že v prvem kolu 7. Ljubljančanom Mi-klavcem, Vesel pa v drugem kolu z državnim reprezentantom Markov ičem I. Mnogo obetajoča mladinka Šalamunova je takrat zatajila. Kljub vsemu pa pomeni nastop Koprčanov na državnem prvenstvu lep uspeh, saj igrajo namizni tenis ob slovenski obali šele dobri dve leti. Verjetno bi se še bolje uvrstili, če jih ne bi prizadejal žreb in jim že v prvih kolih dodelil najmočnejše nasprotnike. Da bi se na skorajšnjo smučarsko sezono kar najbolje pripravili, so začeli postojnski smučarji, združeni v zimskošportni sekciji Planinskega društva, graditi in urejevati novo smučarsko tekmovalno progo na Pečni rebri nad Postojno. Urejevanja nove smučarske steze, ki jo gradijo že nekaj nedelj s prostovoljnim delom, se je doslej udeležilo večje število članov Planinskega društva, pomagajo pa jim tudi pripadniki enot JLA v Postojni. Znano je, da je imenovano društvo priredilo preteklo zimo na Nanosu dva smučarska tečaja, ki ju je v zimskih počitnicah pose- NOGOMET čalo veliko število mladih smučarjev, vse do danes pa Postojna ni imela urejenih smučarskih tekmovalnih prog, kar je seveda oviralo razmah te lepe in zdrave športne panoge na Postojnskem. Člani PD Postojna tudi obljubljajo, da bodo prihodnjo jesen zgradili s prostovoljnim delom novo smučarsko skakalnico. Zgraditev obeh smučarskih objektov in skladna vzgoja številnega smučarskega naraščaja bo nedvomno pripomogla, da se bo Postojna v nekaj letih spet uvrstila med najbolj poznana primorska smučarska središča. M. A. Kakor je znano, je bila finalna tekma na nogometnem turnirju v počastitev Dneva republike med Izolo in Sidrom prekinjena pri stanju 1:0 za Izolo. Do prekinitve je prišlo po krivdi sodnika Maz-zucata, ki je »izgubil oblast nad krmilom« in brez vzroka zapustil igrišče. Primer je obravnaval tudi odbor nogometnih sodnikov v Kopru in potrdil, da je prekinitev tekme zakrivil sodnik. 2e takoj po tekmi so nekateri predlagali, naj bi bilo ponovno srečanje 21. decembra, to se pra- vi takoj po končanem primorskem nogometnem prvenstvu. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim so predlagali, naj bi ponovno srečanje sodil eden od naših najboljših sodnikov (Erlich ali Gvardjančič). Nenadoma pa je prišlo do zapletljajev, ker je Izola začela trditi, da so igralci na odmoru in da bi bilo najbolj primerno tekmo odigrati spomladi. V vodstvu Sidra trdijo, da je tako stališče nepravilno, saj pomeni zmanjševati pomen neke tradicionalne nogometne prireditve. Čeprav ni naša naloga, da bi ocenjevali stališča prvega ali pa drugega društva, smo vendarle mnenja, da bi ponovno srečanje, ki bi ga odigrali šele čez nekaj mesecev, izgubilo na svojem pomenu, saj je tekmovanje vezano na določen datum — Dan republike. Upamo, da bo Izola vendarle zbrala skupaj 11 igralcev in da bo izpolnila svoje obveznosti, ki jih ima kot nosilec pokala. Prepričani smo, da bodo položaj razumeli tudi igralci in se rade volje odzvali vabilu vodstva. VISOKA ZMAGA POSTOJNSKIH NOGOMETAŠEV V zaostali tekmi primorskega nogometnega prvenstva je Postojna v Ilirski Bistrici premagala domači Partizan z 10:0. Rezultat sam dovolj jasno govori o premoči gostov. S to zmago se je Postojna še bolj utrdila na drugem mestu in ima le dve točki manj kot jesenski prvak Nova Gorica. Pač pa ima Postojna zdaj precej boljši količnik od Nove Gorice (Postojna 4.8, Nova Gorica 3.1). Pred dnevi je bila v Kopru redna letna skupščina sodniškega odbora ljubljanske podzveze za okraj Koper. Od 18 članov jih je bilo prisotnih IB. Razpravljali so o možnostih za razširitev organizacije ter za izboljšanje kvalitete sojenja. Močan poudarek pa so dali tudi vlogi sodnika kot yzgo-jitelja igralcev. V zvezi s tem je sodniški odbor menil, da bi se morali sodniki pogosteje udeleževati sestankov v društvih ter podrobno seznanjati igralce in klubske funkcionarje s pravili nogometne igre, s taktiko igre, s fair playem, z disciplino in podobno. Po predavanjih bi lahko prišlo do koristne izmenjave mnenj, saj bi tudi konstruktivne pripombe odbornikov klubov in igralcev sodnikom mnogo koristile. Glede vzgoje igralcev in občinstva pa lahko sodniki pomagajo le delno. Potrebno je namreč tudi sodelovanje klubskih uprav, ki morajo odločneje nastopiti proti povzročiteljem neredov. Prav tako pa lahko mnogo pomagajo z osebnim zgledom pravi športniki-gledalci. Stanje glede sodniškega kadra v koprskem okraju zaenkrat Se nI zado- LETNI OBČNI ZBOR TABORNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA V nedeljo je bil v Kopru redni letni občni zbor primorskega taborniškega sveta za okraj Koper. Ta dogodek je brez dvoma pomenil važno prelomnico v delu koprskih taborniških organizacij. V referatih in v razpravi je namreč prišla do izraza želja, da bi bilo delo v prihodnje bolj sistematično in pestrejše, kajti le na ta način se bo število članstva povečalo in se obogatila vsebina dela. Predvsem bodo razširili delovanje na kulturno prosvetno in vzgojno področje. Da bi dosegli cilje, se bodo taborniki v prihodnjo tesnejo povezali z organizacijami Ljudske mladine, Zvezo borcev, Socialistično zveze delovnih ljudi, Ljudske tehnike. Ljudske prosveto in telesnovzgojnlh organizacij. Od teh pričakujejo konkretne pomoči pri svojem delu, hkrati pa primerno propagando med članstvom za vključevanje v taborniške organizacije. V prihodnje so bodo tudi tesneje povezali s prosvetnimi delavci, od katerih pričakujejo prccej konkretno pomoči. Na občnem zboru so precej govorili o izboljšanju propagando preko tiska, radia in predavanj o pomenu vključevanja mladino v taborniško organizacijo. V tem smislu bodo organizirali tudi posvetovanja s starši. Na Koprskem je trenutno pet taborniških odredov s sedeži v Kopru, Izoli, Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici. Članov Jo okrog 700. Čeprav so pred kratkim ustanovili družino v Divači in četo v Planini ter so tik pred ustanovitvijo samostojnih enot v Sežani in Piranu, je vendar v koprskem okraju še zmeraj precej neizrabljenih možnosti za razširitev or- ganizacije. Skoraj v vsakem kraju koprskega okraja so otroci, ki niso vključeni v nobeno dejavnost in čc-sto zaidejo v napačno smer. Zanje bi bilo najlepše mesto prav v družinah medvedkov in čebelic. Da pa bi postalo delo v taborniških organizacijah za mladino še bolj privlačno, ga bodo popestrili s kulturno-prosvetnlm udejstvovanjem ter z uvajanjem posameznih panog Ljudske tehniko in ročnih spretnosti. Na občnem zboru so sprejeli zelo pester program za prihodnjo leto. Tako se bodo udeležili partizanskega pohoda na čast -10. obletnice Komunistično partije Slovenije, pohoda Ob žici okupirano Ljubljano ter številnih medtaborniških tekmovanj in prireditev. Sodelovali bodo tudi na prireditvah ob državnih, občinskih in drugih praznikih, Kakor prejšnja leta bodo tudi v letošnjem delovnem letu organizirali vrsto izletov, pripravili redne tabore, priredili vodniški tečaj in si prizadevali, da bi več ko mogočo članov opravilo Izpite. Čeprav je bilo večidel občnega zbora govora o stvareh, ki jih nameravajo napraviti ter o pomanjkljivo- stih, pa bi bilo pravično, če ne bi navedli tudi pomembnih uspehov te organizacije v razdobju enega leta. Čeprav s številom članstva še ne moremo biti zadovoljni, pa so v primerjavi z lanskim letom zelo napredovali. Tako je na primer Odred srebrnih galebov v Kopru povečal članstvo za 100 •/«, Odred kraških vlhar-nilcov v Postojni in Odred jadranskih stražarjev v Izoli pa za 75 '/o. Povprečno so Je število članstva v primerjavi v lanskim letom povečalo za 15 odstotkov. Enote so imele nad 800 sestankov, ki so bili precej bolje pripravljeni kot prejšnja leta. Organizirali so tudi okrog 200 izletov ter se udeležili petih partizanskih pohodov. Vse enote so imele redne tabore, na katerih je precejšnje število članstva opravilo izpite. Taborniki so se udeležili tudi številnih športnih tekmovanj in ktilturno prosvetnih nastopov. Vsekakor lepa bilanca prizadevanj te organizacije, da bi vzgojila čim več mladincev in pionirjev v dobre državljane, katerih spretnost in iznajdljivost bo koristila njim samim in vsej družbi. Naj ob koncu omenimo še, da je imel v razdobju enega leta največ uspehov postojnski taborniški odred, odlikovali pa so se tudi drugI, z izjemo Ilirske Bistrice, kjer so nekoliko zaostali. Prav njim pa bo Okrajni taborniški svet v prihodnjem letu nudil vso svojo pomoč, da se izkopljejo iz težav. voljlvo. Večinoma gre za mlade .sodnike, ki imajo sicer precej dobre volje, vendar še premalo izkušenj, da bi bili kos vsem nalogam. Prav zaradi tega bodo zelo prav prišli seminarji, ki jih organizira Nogometna zveza Slovenije. Kar zadeva razširitev vrst, pa pripravljajo v januarju v Kopru tečaj za nove nogometne sodnike. Odbor upa, da se bo zanimanje za ta tečaj med klubi povečalo, saj Primorska nujno potrebuje nove nogometne sodnike. Prav pa bi bilo, tla bi prišli predvsem bivši nogometaši, kajti — ti bodo znali kot sodniki pravilneje ocenjevati dogodke na igrišču. Ob koncu naj omenimo še, da ima-mamo na Primorskem dva odbora sodnikov (razen v Kopru še v Ajdovščini). Mislimo, da bi bilo prav, če bi se odbora združila (morda bi bil sedež v Ajdovščini, kjer je nekakšna aritmetična sredina Primorske) saj je brez pomena, da imamo enotno primorsko ligo, zraven nje pa sodniški organizaciji, ki na istem terena obravnavata iste probleme. V NOVI GORICI V petek je gostovala v Novi Gorici nogometna enajstorica dijakov postojnske gimnazije. Prijateljsko srečanje z goriškimi dijaki, ki so bili okrepljeni z mladinci Branilca, se je končalo z neodločnim izidom 2:2. Gola za Postojnčane sta dosegla Mlakar in Korošec. M. A. S AH TURNIR NA PIVKI Menda so znani le redki primeri, da bi mladina kjerkoli na našem podeželju organizirala prvenstveni šahovski turnir. V Zagorju na Pivki je prvenstvo vasi že v teku. Na njen sodelujejo vsi šahisti Zagorja, turnir pa je organiziralo vaško prosvetno društvo »Miroslav Vilhar«. Ob zaključku prvenstva bo zagorske šahiste obiskal prvokategornik profesor J. Sivec in se z njimi pomeril v simultanki, M. A. ? Jugoslaviji sem bil še dolgo na vojnem letališču, ko se je (udi poglav-nilc že pojavil. Spremljala so ga številna vozila, vsa opremljena s strojnicami. Na povratnem poletu iz Ka-stenburga v Zagreb sem za kratko pristal na Dunaju, da sem prevzel šest lovcev, ki so nas spremljali na jugoslovansko ozemlje. Ker se jc zveče-rilo, ko smo dospeli v Zagreb, sem moral odlet preložiti na naslednje jutro. Poglavnik me je povabil, naj se nastanim pri njem. Na vožnji v mesto sta vozila pred in za nami po dva tovorna avtomobila z naperjenimi strojnicami. V stanovanju tedanjega državnega poglavarja smo večerjali. Vrsti mojih balkanskih odlikovanj se je tisti dan pridružil visok jugoslovanski vratni red. Med Rastemliurgom in Zagrebom sem še večkrat letal tja in nazaj . Spel leteči Znova so pričeli strašiti po nebu in v glavah preplašenih Američanov. Ali so leteči krožniki gotovo dejstvo ali le plod bujne domišljije? Mednarodno znani novinar in radijski komentator Hendry J. Taylor je v radiu povedal, da leteči krožniki obstajajo, da ne prihajajo iz Sovjetske zveze in da ne spada vse, kar ponoči v zraku ljudi vznemirja, v to bažo. Taylor pravi, da je več vrst letečih krožnikov tako po ob--liki kot po hitrosti. Večinoma so okrogli, nekateri ploski in ob robu navzgor zavihani. Nekateri so vodeni, drugi ne. Ne luči ne dima ni opaziti na njih, noben znak kakega pogonskega sredstva. Nekaj trenutkov mirujejo v zraku, nato švignejo na desno ali levo, pa se spet počasi opotekajo med oblaki. Letajo v višini 300 do 10.000 m in še više. Končuje pa Taylor svoje poročilo: Ce bi leteči krožnik le našli — verjetnost je prav USTNICE Z MESNIM OKUSOM Crtalnike za ustnice z mesnim okusom je poslalo na trg neko njujorško podjetje. Mnenja je namreč, da se je moški okus v teku zadnjih let močno spremenil. Moškim baje ni več za okus po jagodah ali po čokoladi, zahotelo naj bi se jim bilo spremembe in si želijo, da bi jim pri poljubljanju žgečkal nos duh po svini-ni ali divjačini. Pravo mesno poželenje! JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK SE ZENI Z MEŠČANKO V Tokiju so objavili, da je Cesarski svet na svojem zadnjem zasedanju sprejel sklep o ženitvi japonskega prestolonaslednika Akihita z meščanko Michiko Shoda, hčerko predsednika neke trgovske družbe v Tokiju. icro^^iki majhna, ker so vsi narejeni iz snovi, ki se po določenem času v zraku razkroji — bi odkrili na njem z isto šablono naslikane črke, kakršne so bile na prvem, ki so ga našli v Texasu: VOJAŠKA TAJNOST ZRAČNIH SIL ZDA (sledi številka). KDOR TA IZSTRELEK POŠKODUJE ALI IZDA OPIS ALI NAJDIŠČE, BO ZASLEDOVAN ZARADI IZDAJE VOJAŠKIH TAJNOSTI. TAKOJ TELEFONICNO OBVESTITI (telefonska številka in naslov letalskega oporišča). NI EKSPLOZIVNO, In slednjič Taylor še pripominja: Zdaj veste. »Krožniki« obstajajo in to je dobra vest. ČUVAJTE SE! V neki pariški strojni tovarni visi naslednje svarilo: Ženske s preširokimi puloverji, čuvajte se strojev! Ženske s preozkimi puloverji, varujte se strojnikov! Pisali smo že o strašni nesreči v Chicagu, kjer je sredi mesta zgorela privatna katoliška šola. V nesreči je izgubilo življenje 87 otrok v starosti odi 6 do 14 let in tri nune iz šolskega osebja. Nadaljnjih sto otrok je v bolnišnici z izredno hudimi poškodbami. V kolikor jih ni opekel ogenj, so se poškodovali, ko so se pred požarom reševali s skakanjem iz zgornjih nadstropij na ulični tlak. Točnega vzroka nesreče še niso ugotovili. Na sliki je nekaj prizorov požara in reševanja nesrečnih malčkov. NEKAJ ZA AVTOMOBILISTE Ostati trezen, tudi če je nekaj kozarčkov zdrknilo po grlu, tej želji mnogih avtorcio-bilsitov bo zdaj menda ustreženo. Pogoltniti bo treba le p:-lulo, ki jo je sestavil neki zdravnik v Stuttgartu. Raziskovanja v Medicinsko-psiho-loškem inštitutu za varnost prometa kakor tudi v Deželnem preiskovalnem uradu v Stuttgartu so dognala, da se alkohol v krvi znatno hitreje zniža, če človek med pitjem zaužije navedeni preparat, ki vsebuje beljak iz droži, vitamine in tolščne kisline. Uradni merilec za stopnjo pijanosti pokaže višino alkohola v krvi najmanj za polovico niže. SVETOVNA TRGOVSKA MORNARICA Lloyd's Register poroča, da znaša trenutno tonaža mornarice vsega sveta 118,034.000 tor.. V tekočem letu se je zvišala za 7,788.000 ton. »Raje se obesim, kakor da bi plačal tako visoko ceno za rabljeni avtomobil.« Tako piše na protestnih plakatih, ki jih je v teh dnevih gospodarske krize v ZDA videti vedno več. Posledice krize so se pokazale najprej na področju avtomobilske industrije Kdo vse danes ne piše spominov! In napisal jih je tudi letalski kapitan Hans Baur, ki jo prevažal po zraku Hitlerja v vsej njegovi politični karieri od skromnega začetka do klavrnega konca. V svoji knjigi »Z letalom sem prepeljaval mogočnike sveta« omenja tudi negotovost poletov v Jugoslavijo in pravi: V Jugoslaviji je postajala delavnost partizanov vedno obsežnejša, dežela vedno manj varna. Imel sem nalog, da grem v Zagreb po poglavnika. Ko sem se hotel spustiti na letališče, sem moral ugotoviti, da so tudi tam že partizani. V bližini Zagreba je bilo majhno nemško vojno letališče. Tam sem pristal. Nemci so se le v večjih oddelkih lahko upali v njegovo okolico. Povsod so bili partizani. Ni- Tudi Anglija ima svoj škandal v gledaliških in filmskih krogih. Igralka Jean Baijless je pred kratkim rodila sina, kmalu po porodil pa je dala novinarjem izjavo, da si je dala zaradi sklenjenega angažmaja, ki jo je vezal, otroka predčasno izrezati s cesarskim rezom. Seveda se je njen zdravnik branil, da to ni res in da se je moral zateči k operaciji zaradi nujnosti, vendar pa je vsa javnost razburjena in bo preiskava pokazala, kdo se je zlagal. Ce je šlo samo za reklamni trik, je igralka svoj namen vsekakor dosegla ZAHODNONEMŠKA TRGOVSKA MORNARICA 1. oktobra t. 1, je imela za-hodnonemška trgovska mornarica okrog 4,4 milijone bruto-registrskih ton ter je s tem prekoračila predvojno tonažo na pomorskih ladjah. Od tega ladjevja je 1183 ladij (ca. 65.000 BRT) izpod sto brutoregistr-sklh ton. Ostala tonaža obsega 2450 ladij za suhi tovor s 3,7 milijoni BRT, 101 tanker z okrog 437.000 BRT in 130 potniških ladij vseh velikosti s 104.000 BRT. Zahodni Berlin je takole izrazil oziroma prikazal stanje v Berlinu v zadnjih nekaj dnevih: na zgornji sliki je parada mladih strežnic pri otvoritvi novega velikega turističnega hotela v Zahodnem Berlinu minuli teden, na spodnji sliki pa do zob oborožena množica vzhodnih Ber-linčanov »na povelje Ilruščeva« manifestira za »izgon Angležev, Američanov in Francozov iz Berlina«. Seveda pa je to le spretno izrabljanje trenutnega dogodka, saj se Zahodna Nemčija prav tako oborožuje in po svoje prispeva k napetosti in hladni vojni na svetu Slika kaže profesorja Pay-raua, vojaškega zdravnika in polkovnika francoske vojske, ki mu je uspelo presaditi roženico iz očesa psa slepemu Claudeu Da-ventureju v vojaški bolnišnici Val de Grace v Parizu. Operacija je popolnoma uspela in je s tem zdravniška znanost spet obogatena za pomembno odkritje »Jezik za zobmi in z nami! Naj govorijo dejstva.« Šli so po njegovih stopinjah na breg in dospeli v goščavo, kjer je bil poprej skrit. »Tod je menda stopical, da bi se ogrel,« jo jo pogodil Louis in pokazal na steptani sneg. »Ondod se je plazil po trebuhu. Sem je naslonil komolec, ko je streljal.« »Tu pa leži prazni naboj, ki ga je po zločinu vrgel proč,« je dodal črnobradec. »Fantje, samo eno nam je storiti.« »Vsaj vprašali bi me, zakaj sem izstrelil tisti naboj,« ga je prekinil Dimač. »Še enkrat mi sezi v besedo, pa ti vse zobe polomim. Ko boš vprašan, takrat odgovarjaj, mislim, da smo pošteni ljudje, ki spoštujemo postavo. Ravnali bomo, kakor zahtevata red in zakon. Kaj praviš, Pierre, kako daleč smo že od doma?« »Po mojem gotovo dvajset milj.« »Dobro. Obrnili bomo, pa odpeljali tega lopova in ubogega Joa k ,Dvema kočama'. Videli smo vse, kar je treba, in lahko bomo tako pričali, da bo dobil vrv za vrat.« Kake tri ure po nastopu mraka so zlatoslcdci z Dima-oem in mrtvecem dospeli k »Dvema kočama«. Ob svetlobi zvezd je Dimač zagledal kakih dvanajst nedavno zgrajenih koč, ki so se gnetle okoli večje in starejše na majhni ravnini vrh brega. Gnali so ga v staro kočo. V njej so stanovali mlad hrust, njegova žena in slep starček. Žena, kš ji je mož pravil Lucija, je bila videti krepka in utrje- na, kakor so po navadi žene v teh krajih. Kakor je Dimač izvedel kasneje, je starček dolgo vrsto let lovil bobre na reki Steward, prejšnjo zimo pa je oslepel. Naselbino — tudi to so mu povedali šele kasneje — je zgradilo jeseni dvanajstero mož, ki so pripluli k »Dvema kočama« v šestih čolnih, dobro založeni s potrebščinami. Tu so našli starega lovca ter okoli njegove koče postavili svoje. Poznejši prišleci, ki so dospeli s sanmi po zamrzli reki, so število prebivalstva potrojili. Selišče je imelo v zalogi obilico mesa. Naleteli so tudi na precej bogato zlatonosno grez in so iz nje izpirali zlati prah. V petih minutah so se zbrali moški selišča pri »Dveh kočah«. Dimača so potisnili v kot, ga prezirljivo merili in zasramovali; roke in noge je imel zvezane z jermeni iz losje kože. Naštel je osemintrideset mož. Bili so divjih obrazov in korenjaških postav, vsi doma od severne meje Združenih držav ali pa iz Gornje Kanade. Možje, ki so ga pripeljali, so morali vedno znova pripovedovati zgodbo o umoru. Krog vsakega izmed njih se je sčasoma zbrala razburjena in srdita tolpa. Dimač je slišal besede: »Kar linčajmo ga! Zakaj bi čakali?« Nekega velikega Irca so navzoči komaj zadržali, da ni planil k Dimaču in ga tepel. Ko je Dimač prešteval navzoče može, je med njimi opazil znan obraz. Bil je Breck, mož, kateremu je bil nekoč speljal čoln preko brzic. Čudil se je, zakaj ne pride k njemu, sam pa tudi ni hotel pokazati, da ga pozna. Šele pozneje, ko mu je Breck skrivaj namignil, je Dimač razumel. Črnobradec, ki so ga navzoči imenovali Eli Harding, je prekinil razgovor o tem, ali naj jetnika takoj linčajo ali ne. »Stojte!« je zagrmel. »Le ne preveč goreče. Ta človek je moj. Jaz sem ga ujel in jaz sem ga privedel sem. Ali mislite, da sem si naprtil to sitnost samo zato, da ga tukaj linčamo? Še malo ne! Ako bi bila to moja želja, bi ga bil lahko linčal kar na kraju samem. Pripeljal sem ga zato, da bo deležen poštene, nepristranske obravnave in, pri bogu, poštena obravnava mu tudi ne bo ušla. Zvezan je dobro in uiti ne more. Vrzite ga na kako ležnico, jutri pa ga bomo sodili.« Ponoči se je Dimač zbudil. Pihljaj vetra, trdega in ostrega kot ledena sveča, se mu je zabodel v ramo, ko je ležal na boku, obrnjen z obrazom proti steni. Zvečer, ko so ga sunili na ležnico, ni bilo prepiha, zdaj pa je zunanji zrak s pritiskom petdesetih stopinj pod ničlo silil v razgreto kočo. Dimač. je spoznal, da je nekdo od zunaj izpulil mah, s katerim so bile zamašene špranje med hlodi. Prilegel je k steni, kolikor so mu dopuščale vezi, potem pa je toliko dvignil glavo, da se je z ustnicami dotaknil špranje. »Kdo je?« je zašepetal. »Breck,« je bil komaj slišni odgovor. »Pazite in glejte, da ne boste zaropotali. Porinil vam bom nož skosi špranjo.« »Ne velja,« je rekel Dimač. »Ga ne morem rabiti. Roke imam zvezane na hrbtu in poleg tega še pripete Is nogi Iežnice. Sicer je pa tako špranja preozka. Nekaj je pa vendar treba storiti. Vaši fantje me nameravajo obesiti; pa veste, da ga nisem ubil.« »Kaj bi pravili, Dimač. In če bi ga tudi ubili, bi bili imeli povod za to. Pa kaj me to briga! Rešil bi vas rad. Naši so precej robati. Sami ste jih videli. Ločeni so od vsega sveta in tvorijo ter vsiljujejo svoje lastne postave, kakor se to vselej dogaja na rudarskih shodih, saj veste. So že sodili dva tatova živil. Enega so spodili iz naselbine, ne da bi mu dali le mrvico živeža in celo vžigalice mu niso dovolili vzeti. Prehodil je štirideset milj in vztrajal dva dni, potem pa je zmrznil. Pred dvema tednoma so spodili drugega. Dali so mu na izbiro: deset udarcev z bičem za vsak dan hrane ali pa nič. Pretrpel je štirideset udarcev, potem pa je omedlel. Zdaj so dobili vas in vsi do poslednjega so prepričani, da ste ubili Kinada.« »Kdor je ubil Kinada, je streljal tudi name. Njegava krogla mi je posnela kožo na rami. Pregovorite jih, naj odlože sodbo in naj koga pošljejo na mesto zločina pregleda* breg, kjer se je zločinec skrival.« ^mmmm