MODRA PTICA VSEBINA Jože Kranjc / Sreča v temni ulici • Mirko Javornik / O strujah v sodobni ruski literaturi • Leonid Leonov / Temna voda • H. Ch. Andersen / Srbske dryade • Poročila • Razno • Iz založbe in ured- s;;:;;:;;:::;;:;:;;;;;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;;;;;;:;;::;;;: To je ••••••••••• ••••••••— •••••••• •••••••••• ••••••mm ••••••••••j ••••••••••/ •••••••••«/ ••••••••• •••••••••j MMM**i • •••••••J • mmmm • mmmm • mmmm • mmmm .»mmmm 1mmmm • •••mm • ••••ml '•••••••• ihmmm 1••••••• ••••••• !••••••• '-•••••• •••••• •••••• •••••• •••••• ••••••••••••••••••••••••C••••••••*•• m«mmm fc?«mmm MMMM •••••• •••••• •••••• mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm ■•••••• '•••mm ■■•mmm mmmmmm ••••••••mm mmmmmm • •••••••MM mmmmmm • •••mmmm mmmmmm ••••••••mm mmmmmm mmmmmm mmmm mm mmmmmm • •••••mmm ■ mmm mmm • •mm •••••• • ••••••••••••••••••••mmmmmm «•••••• IImmmI ■IH1mm»i ■••••••••••M Immmmmm ■■■■a**« «••••••• ■•••••••i ■■■S««« ■••••••••mm ■••••••••••m Immmmmm j»mmmmm ■MMMMMM ■mmm ■mmm • •••mmmmmm L«*mmm* • ••mm«« mmmm ■ ••••mm ■ummmm mmmmm • •••mmm • •••••mm v*«mmmm !>••••••••• •••«••••• l|««t«««m |i*«««mm ••••••••••••• ••••••••••••• V tem vozilu tiči nenavadno veliko praktičnega izkustva. V živem spominu je še tistih 46.000 km okoli sveta. Pomembne so večkratne zmage pri prireditvah ADAC-a, na katerih je bila preizkušena usposobljenost in pripravnost teh vozil. Nedosežen je uspeh Standardov v Alpah. Vrline Adlerjevega Standarda 6 so: varnost, zanesljivost in komfort. Pridite in se sami prepričajte! Napravim rad z Vami poizkusno vožnjo. Sporočite svoj naslov na: GLAVNO ZASTOPSTVO: Ing. C. R. LUCKMANN LJUBLJANA, AHACLJEVA CESTA ŠTEV. 10 *j{i!i!iiii!t!iti'il8i''" •••{••••••••••••••••••••••M* MSt tittt Sititt telefon 2124. Edini zvočni kino z najboljšo svetovno aparaturo VVestern Elektric. V kratkem prinese premijere sledečih zvočnih velefilmov: Samo tebe sem ljubil! (Nur Dich hab ich geliebt). Nemški velefilm. Govori in poje Mady Christians. Poslednja ljubezen admirala Nelsona, Prekrasna ljubavna zgodovinska drama ladyHamilton in admirala Nelsona. V glavni vlogi Corinne Griffith. Ne verjamem več nobeni ženski, (Ich glaub nie mehr an eine Frau). Poje in govori sloviti nemški komorni pevec Richard Tauber. Zmagovalci vsemirja. Zvočni velefilm avijatičnih atrakcij in ljubezni. V glavni vlogi Ramon Novarro. Zadnja četa, (Die letzte Kompagnie). Velefilm Ufe. Govori in poje v glavni vlogi Conrad Veidt. Busterova nevesta, Zvočni'film smeha in najboljše zabave. V glavni vlogi Buster Keaton. Mara, ne plači! (Wer wird denn weinen, wenn man auseinander geht!) Nemški zvočni film z Dinno Grallo. Ta številka revije se je zaradi tehničnih zaprek nekoliko zakasnila. Cenjene naročnike prosimo, tla nam to zamudo oproste. Motite se če mislite, da so vsi pisalni stroji enaki, Kakor se razlikuje človek od človeka, tako so različni tudi stroji. Najboljši med dobrimi pa je brez dvoma ERIKA Zahtevajte prospekte; THE REX Co. LJUBLJANA, GRADIŠČE 10 Trije temeljni nasveti za ohrani* iev našega zobovja Človeško zobovje mora vršiti predvsem žvekalno funkcijo, ne glede na to, da služi tudi kosmetičnim (lepotnim) in fonetičnim (glasovnim) namenom. Za pravilno vršenje žvekanja se stavijo na zobovje ogromne zahteve in so sile, ki pridejo pri tem v po-štev, velikanske in sicer temvečje, čimbolj zadaj so zobje. Največje delo nosijo na ta način kočniki in sicer sile od '20—50 in še več kg. Ako je vrsta zobovja sklenjena, se ta obremenitev enakomerno porazdeli na posamezne zobe. — Kakor hitro pa nastane vrzel, je s tem prerušena harmonija sklenjene zobne vrste, ki je blagodejno kljubovala na njo stavljenim zahtevam. Tedaj mora gotovo število zob prevzeti delo manjkajočih, ki je tem večje čim bolj zija vrzel, nastala radi predčasne izgube zob. Taka preobremenitev ima navadno kvarne posledice. Preobloženi zobje se jamejo majati in predčasno izpadati, sklenjeni vrsti zobovja pa krepko žvekanje nikakor ne škodi, marveč jih samo ščiti pred po-mehkuženjem, ki je žalibog nastalo v dandanašnji dobi splošne degeneracije, ko se . vedno bolj odvračamo od zdrave hrane in hlepimo po finem pecivu in takih jedilih, ki bi se naj kar raztopila v ustih, da bi imeli naši zboje čim najmanje dela. Mesto na vitaminih bogatega zmesnega kruha, kakor je še hvala Bogu doma na kmetih (na debelo zmleta moka, v kateri so tudi re-dilne otrobe), se preplavlja trg z izdelki iz takozvane fine moke, ki je pa v resnici revnejša na hranilnih snoveh. Črni kruh mora postati zopet naša dnevna jed, če ne-čemo sistematično prispevati še k nadaljnjemu degeneriran ju našega zobovja! Nava-jajmo h krepkemu žvekanju že deco z mlečnim zobovjem, da jim vcepimo že od mladih nog potrebo izdatnega premlevanja zdrave hrane. Proč z raznimi sladkarijami, mesto tega pa masla na zmesen kruh in zavži vanje neolupljenega, vendar skrbno umitega sadja! — Potem ne bo treba uvajati raznih žvekalnih aparatov, s katerimi si degenerirano človeštvo pomaga iz zadrege. Izdatno žvekanje pa lahko opravlja samo sklenjena vrsta zobovja, bodisi mlečnega, bodisi stalnega. Zatorej ne žrtvujmo po nepotrebnem niti enega zoba, kar velja seveda tudi za mlečnike! Posledice so večje, kakor jih človek v prvem trenutku lahko pregleda. — V ta namen je treba paziti na vsako najmanjšo luknjico v našem zobovju, kajti z njo se začenja razpad zobovja, ki ga je treba potem na kompliciran in drag način nadomestiti, brez večjih stroškov in bolečin. V Nemčiji je uvedel ta princip male luknjice profesor Kantorowicz za šolsko deco in hoče vzgojiti na ta način srečno generacijo, ki naj bi zobobola sploh ne poznala. Odpadla bi na ta način v poznej- ših letih tudi vsa zobna nadomestila, ako bi se hoteli ravnati mladi ljudje po teh navodilih tudi v poznejšem življenju, ko za-puste šolske klopi. Priliko za to jim naj nudi socijalna medicina s svojimi bolniškimi zavarovanji, ki jim omogočajo poceni zobno nego. Pa se oglasi morda kdo, od česa bodo pa potem živeli zobni zdravniki. Več dela jih bo čakalo kot sedaj; vrhu tega pa ne bodo tako delo le kapljice v morje (ko se mašijo vrzeli posameznikom, dočim večini ljudij razpada zobovje), ampak sistematičen boj proti zobni piškavosti, ki naj s profilaktičnim načinom zatiranja prvih početkov zobnega gnitja že v mlečnem zobovju prepreči razširjanje te tako splošne bolezni. V tem smislu deluje tudi sovjetska Rusija, ki lahko že s statistikami posluži v tem oziru. Istotako seveda tudi Nemčija, ki prevozi provinco z ambulantnimi sanitetnimi avtomobili, opremljenimi z (Konec sledi.) H. FRANKEN zobni atelje VODMAT-MOSTE — PRI ŠOLI Sprejema od 9 — 12 in od 14—18. ADOLF KOBLAR ZOBNI ATELJE LJUBLJANA, Krakovski nasip št. 26 Sprejema od 8—12 In od 2—6. Po naročilu tudi izven sprejemnih ur. Zobni atelje ŠRAMEL MAKS LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5 Sprejema od 8—12 In od 2 — 7. LUDVIK BITENC konc. zobotehnik. LJUBLJANA, Kongresni trg 8 Sprejema od 8—12 in od 2—5. ZOBNI ATELJE LEOP. SMERKOLJ LJUBLJANA VII, Celovška cesta 32/11 Sprejema od 8—12 in od 14—18. Telefon 34—48. MODRA PTICA IZHAJA MESEČNO • NAROČNIKI NA REDNE PUBLIKACIJE DOBIVAJO LIST BREZPLAČNO • POSAMEZNA ŠTEV. DIN 8'— • UREDNIŠTVO IN [UPRAVA: GREGORČIČEVA ULICA 23 « TELEFON 2552'« ČEK. RAČUN ŠTEV. 15.369 LETO I M A I 19 3 O STEV. © JOŽE K RAN J C / SREČA V TEMNI ULICI Oster zimski mraz je vladal v sobi, ko se je Marija zbudila v težki omotici. Odkar je bila razodela svojemu možu, da ni več sama s seboj, še ni imela tako čudnih sanj, kakor to noč, ko je nekaj svinčenosivega leglo vanjo in jo tiščalo do jutra. Glava ji je bila težka, v očeh jo jo žgalo in vsa bleda se je obrnila na sosednjo posteljo in poklicala: — Jože! Odeja na moževi postelji se je zganila, šume je zaškripalo in že je pogledal zaspan obraz izpod rjuhe in za njim roke, ki so se pretegnile, da so se zadele ob stranice. Mož se je zbudil, zazehal in se zaspano ozrl na ženo, ki se je nagnila k njemu. — Ne sklanjaj se vendar tako blizu k meni,... je zagodrnjal. Vsako jutro v vseh treh zakonskih letih je godrnjal in sam ni vedel, zakaj. Včasih je razmišljal, kako to, in se je čudil; saj vendar ni čutil te sitnobe, če se je popeljal k svojim staršem, kjer je včasih prenočil. Tam se je zbudil zjutraj dobre volje, žvižgal je, pel celo — tu pa je gcmazelo po njegovih mišicah, vse mu je bilo narobe in najrajši bi videl, da bi bil popoln mir krog njega — saj ga je še izpregovorjena beseda včasih ujezila. Morda, je včasih trdil samemu sebi, nastane vse to iz pri vade: prepotrpežljiva žena je, človek kar vzraste samega gospcdstva ... in se mu zdi prav, da se pokaže, kako je mogočen. Nikotin, oj, ta ne, tudi črna kava ni vzrok, pil jo je od nekdaj vsak večer, tudi, če je bil pri očetu--vzrok je globlji, kako bi bil človek živčno bolan pri zdravju dvajsetosmih let! Kaj pa, če je kriva temu jutranja nečilost žene, grenak okus iz ust, mastna koža na licu — — in to posebno zadnje dni, ko so vzrastle na njenem obrazu gubice, krog njih rjave pege, znaki noseče žene ... Žena se je odmaknila: — Hudo sem sanjala: Šla sva, ti in jaz, iz Borovnice proti Ljubljani. Jaz sem bila bosa. Hodila sva počasi; ti naprej jaz za teboj. Ničesar nisva govorila. Nenadoma pa sva bila — saj veš, kako je v sanjah — sredi žgočega kamenja in med njim je gomazelo nešteto rumenih kač. Poganjale so se proti meni in sikale. Od strahu sem onemela. Nisem si upala naprej. — Ti pa si ukazal: Pojdi in obuj se! In si šel sam dalje, jaz pa sem obstala pri kamenju in se nisem mogla geniti. Možu se je zdelo potrebno, stegnil je roko in prijel ženo, ki je jecala v suhih solzah, za lafet: — Beži, beži! Sanje! Žena je pobožala moževo roko in je razodela: — Bojim se. Vse živo je v meni. Premika se. Zdi se mi, kakor da trka. Njegove roke čutim. — Tako je, čas prihaja..., je rekel mož in zaprosil: — Prižgi luč pa časopis mi daj! Žena je umolknila, odgrnila je odejo in vstala. V polmraku je slutil moz njeno telo in je mislil: Ko pride--pa bo splahnelo, prav tako bo, ko včasih; drobno. Ali ni to čudno? In se je nasmehnil. Pri vratih je zašumelo; žena je bila potegnila jutranjik iz špranje — Zakaj ne prižgeš luči..., je rekel mož..., kar tako stikaš' po temi... Pa se je domislil in je dodal: — In bosa hodiš, saj se vendar lahko prehladiš! Marija je obrnila prižigalo. Zelena luč se je vsula po vlažnih stenah in po nji, ki je razmršena stala ob vratih s časopisom v roki. — Obuj se! je mežikal mož..., pa prinesi mi vendar! Počasi je šla Marija proti postelji in njene široke, vdrte oči so bile odprte na stežaj. Vstavila se je ob možu in se zagledala vanj, ki je segel po listu — ko da hoče zreti skozi njegove oči globlje, tja v lobanjo, pokrito z gostimi črnimi lasmi, in v srce, je gledala vanj. Nenadoma pa se je vrgla čezenj, stisnilo jo je v grlu, zajokala je in zaklicala: — Jože, Jože! Mož je vzel jutranjik in ga razgrnil. — Potolaži se, saj ni tako hudo, pride in se prestane. In tako si v tem mrazu! Skrbi vsaj zanj, ki je v tebi! Pobožal jo je po roki: — In čas ne čaka, še uro imam do službe! Marija se je počasi dvignila, vzela je obleko, se ogrnila in obula pa se je napotila v sosednji prostor, kuhinjo s steklenimi vrati. Zasvetilo je, polena so padala po tleh, jelo je prasketati in ko je mož čital najnovejše vesti, je slišal vmes pritrkavanje posode in stekla. — Da se je Jože, uradnik, oženil s študentko Marijo, je bil slučaj, eden izmed tisočerih, ki se dogajajo dan za dnem. Tako-le je bilo: Marija je bila, kljub temu, da je končavala tiste dni srednjo šolo, priprosto kmetsko dekle, ki še ni — in bila je stara dvajset let takrat — ljubila nobenega moškega, pač pa je, kolikor ji je bilo mogoče, resnobno razmišljala o življenju, pesnila in pisala povesti. Stanovala je pri svoji sestri, poročeni z nekim državnim uradnikom, ki pa je pri prvi svoji ljubezni postala žena, saj se je govorilo, da se je poročila bolj radi otroka, kakor radi moža. Zavoljo tega je bila Mariji stroga varuhinja in vodnica. Pazila je na vsak njen korak, čuvala je nad njo in bogobvaruj, da bi šla kdaj kamorkoli brez njenega spremstva. Zgodilo pa se je — in to je tisti zakoniti slučaj —da je bil mož prestavljen v južne kraje. Iti je bilo treba in Marija je ostala sama v Ljubljani pri neki oddaljeni sorodnici, kjer je bil Jože na hrani. Tako sta se spoznala. Ker je bil Jože vpisan na vseučilišču in se je bavil tako seveda tudi z literaturo, ni čudno, da sta takoj našla vse polno snovi za razgovore, posebno, ker je bil on — vsaj zatrjeval je — socialist in se je dan za dnem pečal z mislijo, kako bi se napravil nekak pravičen red, kjer bi ne bilo razlik. Smatral je kajpada za svojo največjo dolžnost, da dokaže Mariji resnico svojih dokazov, za katere je bila ona silno sprejemljiva, saj do takrat še ni slišala takih besed. Tako sta tkala podzavestno vez med seboj, prijateljstvo--in hrepenela sta drug po drugem z vso silo, čeprav si tega nista povedala. Zanimivo je, za primero, da je nekoč po dopustu Jože spet prišel na Marijino stanovanje. Začudeno je obstal v sobi, kjer je za pečjo slonela Marija, vsa objokana: — Rekla sem ti že, da se pel ji v mesto. Vsaka ura je dragocena. To je atrofija vidnega živca.« Planila je pokoncu in begala bleda in nervozna po sobi; ni mogla več vzdržati zasmeha v temnih Mavrinih očeh. »Vidiš?! Kakšna usoda je to!« je dejala Mavra z brezsrčno hladnostjo in občudovala nenavadno besedo, za katero se je skrivala njena slepota. »Je to kaj dobrega ali kaj slabega?« Zdravnica ji ni odgovorila. Glava ji je bila zatekla in težka. Oči so se ji svinčeno težko zaprle. Omotičnost je rasla. Moči ji niso več zadoščale, da bi bila še dalje pokoncu. Dase brani dati ji naočnike, to je vzela Mavra spet za razžaljenje in sramoto. Pri odhodu je petelina spet vzela s seboj. In ko je s trdimi, odločnimi koraki šla nazaj, ga je razdraženo stisnila za goltanec, da je bil tiho kot miš. Njegova trdovratna živost jo je žalila; drezala je v smrtno rano v njenem srcu. Vsa toga je korakala domov. Voda iz mlak je plesketaje udarjala v stran. Nosila je svojo grenko temo, kot nosi kdo drugi ponosno zastavo. Borila se je zoper zasmeh sveta. Iz divje zagrenjenosti so v spačenemu telesu vzrasle nove, silne moči. Doma je petelina razvila in ga spet posadila na drog. Žival je obsedela, ne da bi se zganila in se je mirno pripravljala, da zaspi. Nato je prižgala svetiljko in vzela bankovce iz žepa. »En moder« je štela naglo in željno; z zadnjim ostankom vida je le mukoma razločevala barvo denarja. »En moder, en rdeč — skupaj trinajst rubljev.--No, vidiš, kako je to usojeno? Torej, mi ne daš naočnikov? In tudi praška ne?--Aha, še en moder!« Ko je preštela ves denar, ga je zavozljala v robec, vtaknila robec v čevelj in tega je zvito skrila med navlako v shrambi. Naslednji trije dnevi so pretekli v neprestani skrbi za ta zaklad. Skoraj vsako uro je tekla k njemu, položila lakomne prste na slabo ceno svoje slepote. Njeno docela brezbrižno življenje je končno imelo neki življenjski smoter. Čakala je na zdravnico', da bi prišla po denar in ta ura bi bila zadoščenje, zasmeh, triumf. A dnevi so prihajali in odhajali, brez luči, zamolklo. Pomlad si je podjarmila zemljo, breza na strehi je pošumevala z redkim listjem, kadar jo je bičal in udarjal veter. Zdravnica je prišla, a ni prišla, da bi jo zadel Mavrin zasmeh in triumf. Zdaj je legla nova misel na Mavrino srce in ga zatemnila: hotela je imeti tudi ostali denar, ki je ležal še v skrinjici. Ni je gnala lakomnost; zdelo se ji je, da bi njena usoda imela vrzeli, če bi se to ne zgodilo. V soboto zvečer je spet vzela petelina z droga in romala dolgo pot do hiše, kamor jo je gnal temni klic. Petelin je spet otepal in spet ga je Mavra stiskala za vrat, da bi ga utešila. Besen veter je planil v Mavro, jo davil in skoraj zadušil. V mračni ravnodušnosti se ni brigala zanj in šla svojo pot. Hišna vrata spet niso bila zaprta, in ko je vstopila je nihče ni ustavil. Šla je v sobo zdravnice, se ozrla okrog, prisluškovala na vse strani. V sobi je bilo docela temno. Na pogled ni bilo nikogar doma. Za vsak slučaj je Mavra zvito počakala še minuto, nato se je naglo splazila v kot, kjer je — kot se je spominjala, stala miza s skrinjico. S komolcem je krepko stisnila petelina, tipala v trdi temi za skrinjico, jo odprla in s prsti, ki so bili nenadno mladi in gibki, grebla po njej. »Zakaj jemlješ tuje imetje?« je v hipu vprašal iz teme drhteči glas zdravnice. In zdaj je Mavra tudi začula, kako je po vseh kotih oživelo, se gibalo in vpilo. Trepetala je in še trdneje stisnila grlo petelinu, ki se je vznemiril. Grozotna slutnja ji je gnala mrzel pot na kožo: vsa soba je bila bleščeče razsvetljena in mnogo ljudi, ves svet, je sedelo s pridrževanim dihom in gledalo, kako neumno in usmiljenja vredno je kradla. In to, kar je Mavra imela za temo, je bila le noč njene popolne slepote. Tudi zdaj ni izgubila oblasti nad samo seboj. Niti za korak se ni umaknila. V obrazu se ji ni nič ganilo. »Pozabila sem ime tistega, ki bi mi imel izrezati oči,« je jecljala s suhim grlom in iztezala glavo v smeri, ki ji jo je kazalo zamolklo čuvstvo. Eden ali dva od gostov sta prijela Mavro pod pazduho in jo molče peljala ven. Ni se prav nič upirala. Za vedno je odhajala iz sveta, glavo je držala togo pokoncu — strašen pogled. Na stopnicah so jo popustili. Vrata so se z zamolklim žvenketom zaprla za njo. Ravnodušno je šla po stopnicah navzdol v dvojno noč. Čisto slepa je tekla čez speča polja, noge so se ji trudno vlekle in le s podplati je otipavala pot. Ozimine so se medlo svetile. Mesec je trgal lahne oblake na nebu, ki ji je teklo nad glavo, kot globok, deroč veletok. Mavra ni videla več ne neba ne zemlje. Blagosavljala je noč, ki jo je ovijala. Ni hotela več, da bi sijalo solnce. Podplatov se je držala črna, težka zemlja. Nenadoma je začutila, da je izgubila pot in da gre po goli zemlji. Z desnico je grabila v zraku, levica je ležala na petelinovem vratu in tako je tipaje iskala poti. Toda kamor je stopila, je bila noč, enolična, nema, masivna noč. Do jutra je blodila okrog in se potrpežljivo učila svoje težke slepote. Zgodaj zjutraj je prišel mimo kmet in jo odpeljal domov. Spotaknila se je na nizkem pragu in se udarjala na robovih in podbojih, ko je stopila v mrzlo kočo. S slepimi očmi se je ozrla, se opotekla in se komaj obdržala na nogah. Iskala je ogal klopi, ga slednjič s sledečimi rokami našla in nenadoma ji je bilo preprosto in lahko spomniti se, kako so razdeljene posamezne stvari v prostoru in kje je njeno mesto med njimi. Vzela je petelina iz robca. Ležal je na tleh in se ni ganil. Njegov vrat je ležal vitko in ponižno pred njo. In čeprav ni ničesar videla, je vedela, da je petelin mrtev. Vsedla se je in natiho jokala — drgetajoč jok brez solza. Ali je bil pete!in, čigar smrt jo je tako bolela, ali sta bili luči njenih v temi pokopanih oči? Ni bilo mogoče določno reči. Nato si je ozke ustnice obrisala s koncem naglavne rute, se pritipala do peči, se sklonila in jo pričela kuriti. Ivana Kobilca / Avtoportret (Kliše last Narodne galerije. Foto ZUZ.) H. Ch. ANDERSEN / SRBSKE DRYADE PREVEDEL JANEZ ŽAGAR S tem potopisnim odlomkom se spominjamo 125 letnice enega največjih svetovnih pisateljev — Hansa Christiana Andersena. Njegova dela so prevedena v vse kulturne jezike in po pravici ga svet priznava za kralja pravljic. Rodil se je 2. aprila 1805 1. v Odensee na Danskem. — L. 1840 se je odpravil na potovanje skozi Evropo in del zapadne Azije; tedaj je napisal svoje popotne vtise. Srbija mu je bila posebno pri srcu; gotovo jo je že preje poznal po znamenitih narodnih pesmih, ki jih je takrat občudoval ves kulturni svet. Majhna reka, ki se izliva v Donavo, loči Bolgarijo od Srbije; vsa ta dežela je podobna velikanskemu hrastovemu gozdu! Zares, tu. je veliki forum dryad z mogočnimi spomini in narodnimi spevi, ki jih človek ne pozabi. Zeleno drevo je ljudstvu sveto; kdor podere drevo, uniči eno življenje. Zeleno drevo je možu vse bolj pomembno, kakor žena; ta biva skromna in uslužna v svojem lastnem domu, čaka na moža in goste, stoji s prekrižanimi rokami na spodnjem koncu mize pripravljena, da jim izpolnjuje želje. Taka je v kmetski koči, taka je v knežjem dvorcu. Kot karakterističen znak za ljudstvo in njegovo kulturo so različne stražarske koče, ki jih zagledaš takoj na meji, te so si tako blizu, da se vojščaki lahko prikličejo. Na travnati ravnini Valahije, ki moli s svojim ilovnatim obronkom proti Donavi, stoji revna koča iz ilovice in brez oken; njena streha in dimnik sta iz trstja; ta je visok in prostoren, kakor kak stolp na strehi; možje v dolgih usnjenih jankah so koči v okrasje. Na bolgarski strani pa, kjer je narava prav taka kakor v Valahiji, smo videli hišo iz kamenja, čmo in podobno našim kletem za krompir; debelušen Turek v širokih hlačah, držeč se kakor kak mops, ki mora stati na zadnjih nogah, je bil za vojaka na meji. »Zbogom Bolgarija!« smo vzkliknili in smo jadrali dalje med srbske gozdove. Že prvo mesto tu, čeprav je majhno, nas je očaralo s svojimi rdečimi strehami, njegova snažna zunanjost nas je spomnila na Nemčijo. Devet štorkelj se je izprehajalo po zelenju; najbrže so jim afriški duhovi solnca pred kratkim pripravili poletje v tem mestu; bilo je 30 stopinj vročine. Kolikor je listja .v teh gozdovih, toliko je pesmi v ustih tega ljudstva in kakor spominjajo Danca bohotne, zelene veje na njegove zelene otoke, tako ga spominjajo te pesmi na njegove narodne popevke. Če poje Srb o S t o j a n u , ki ne more dobiti prevzetne Ivanove sestre, se nam zdi, da čujemo eno naših junaških pesmi, spomnimo se na gospoda Pedra, ki meče rune; — srbski Stojan je napisal štiri pisma; prvega je vrgel v ogenj in je rekel: »Ne zgori ti, ampak pamet Ivanove sestre naj zgori!« Drugega je vrgel v vodo: »Ne odnesi tega pisma, ampak njeno pamet!« Tretjega je spustil v veter: »Ne odnesi ga na svojih krilih, ampak pojdi z njeno pametjo odtod!« Četrtega je dejal zvečer pod svojo glavo in dejal: »Ti ne boš počival tukaj, ampak Ivanova sestra!« In ko je bila noč, je potrkalo na vrata, in zunaj j iz 1. 1921., kjer mu je šlo predvsem za razmerje med objektom in doživetjem, «zares načelno nova knjiga*. 2. Predgovoru sledi odstavek o viru vsake filozofije, v katerem podaja Veber kratek, a jasen pregled razvoja t. i. «zapadne filozofije* (Sokrates — Platon — Aristoteles, Avguštin, Kartezij, Kant) do današnjih dni. Nato skuša omejiti filozofijo nasproti religiji in pozitivnim vedam. Da mora biti za slednje pojem «kulture» že načelno le — prazna beseda, se mi ne zdi ne dokazano, ne verjetno. Veber določi filozofijo kot osrednjo človeško vedo (bolje bi bilo, mislim: osrednjo vedo o človeku). 3. Nato nas autor povede po «izkustveni poti* v duševni svet. Dobro loči (str. 21.) dve osnovni smeri naše pozornosti. Iz bioloških potreb smo bolj nagnjeni k zaznavanju zunanjih pojavov, vendar nam obrat te pozornosti k nam samim odkrije nov, prav tako pester svet, našo duševnost. Poda načelno razliko med duševnimi in telesnimi pojavi, priznavajoč se s tem k psihofizičnemu d u a 1 i z m u. Odločno zavrača kakršenkoli m o n i z e m , predvsem materialistični (str. 23.). Nakar nas povede z «zadnjo kretnjo ponotranjene pozornosti* k ugotovitvi nas samih, t. j. k ugotovitvi našega «j a z a». Na nas same smo v trojnem smislu lahko pozorni (str. 30.): na svoje telo, na svoja doživetja in na svoj «jaz». 4. Nadaljujoč započeto analizo, pokaže Veber v poglavju «Razstavna pot v duševni svet» točno in jasno, da je naš «jaz», dasi določen po našem doživetju, vendarle od tega načelno različen. «Jazi» se ločijo med seboj po pripadajočem jim doživetju («normalen» človek — zločinec, str. 37.). Ugotovi dalje, da moramo deliti naša doživetja v umska in nagonska. Razpravljajoč o «razvojnih odnosih med posameznimi vrstami našega doživ-ljanja» (str. 42.) pravi Veber, da je «vse naše nagonsko življenje že na prvi pogled odvisno od umskega doživljanja, ne pa o b r a t n o.» Iz navedenega sklepa autor, da mora biti prvo od drugega tudi razvojno odvisno. Dasi priznam, da je umsko doživljanje nasproti nagonskemu logičen prius, se mi zdi sklep, da mora biti tudi razvojno prvobitno, napačen. Če bi bilo temu tako, bi moral sklepati iz dejstva, da je fiziološko, organsko, nasproti duševnemu logično prvobitno, na tako prvobitnost tudi v razvojnem smislu, česar mi pa Veber bržkone ne bi priznal. Razvojne zakonitosti se dado ugotoviti le izkustvenim potom, ne pa po tom strukturne analize. V tem slučaju se mi zdi, da autor prvič prekorači delokrog, v katerega je s svojo metodo posegati upravičen. — Točen se mi zdi zopet Vebrov oris dvojnega poslovanja našega nagonskega življenja, ki ima po eni strani tiralno ali gonilno, po drugi pa predočevalno ali umsko funkcijo (potom čuvstev, n. pr. dojemamo vrednote na različnih objektih, itd.). 5. V nadaljevanje svoje razstavne poti v duševni svet govori Veber o naperjenem (umskem in nagonskem) in nenaperjenem (gonskem) doživetju, katero slednje je šele pogoj za prvo. Na str. 49. pravi: «če bi bilo vse človeško življenje le naperjeno doživetje, tedaj bi bila, vsaj z dušeslov-nega vidika, naprej nemožna najvažnejša in najpotrebnejša človeška dejanja in nehanja.» Kot primer navaja bodočega kiparja, ki živi v samotni vasi, kjer nima prilike opazovati kiparskega dela, se ga torej ne more ne«radovati in tudi ne po njem stremeti.* In vendar se oglasi v njem nekak temen gon, ki ni nikamor naperjen in ki ga vendarle privede do tega, da se začne kiparsko udejstvovati. Postanek celokupne kulture izvaja Veber iz takega «nenaperjenega» doživetja. (Str. 49/50: «Zato so vprav vsi pričetki kakršnegakoli kulturnega udej-stvovanja že načelno zgrajeni na pristojnem [n. pr. umetniškem, znanstvenem] nenaperjenem doživetju in vprav tak nenaperjen izvor je edino najžlahtnejše duševno jedro tudi vsega nadaljnjega kulturnega razvoja . . .») Zgorajšnji primer kiparja, ki se začne nekako sam iz sebe umetniško udejstvovati, se mi zdi iz dveh razlogov ponesrečen, celo nedopusten: Prvič ne navaja Veber nobenega konkretnega primera, ki bi ga potrjeval, temveč si je bil slučaj samohotno izmislil. Ker pa z njim ne osvetljuje nečesa, kar bi bil že dokazal, temveč z njim šele «dokazuje» nekaj, kar je bil preje samo postuliral, se zaplete tu v t. i. lažni krog (circulus vitiosus). Na str. 54/55 se zopet povrne na isti slučaj kiparja: «Predvsem bi zdaj kdo izmed vas utegnil „u g o v a r j a t i" 1 mojemu tozadevnemu primeru mladeniča — bodočega kiparskega umetnika, ki živi v samotni vasi in prične tako rekoč sam po sebi iz ila izdelovati umotvore... Saj imajo ali vsaj utegnejo imeti tudi njegovi tovariši na vasi spričo kepe ila v bistvu povsem enaka umska in nagonska naperjena doživetja in vendar nobeden izmed njih ne postane resničen umetnik. To pa „j a s n o dokazuj e",1 da temelji vprav tako pričetno umetniško delo našega mladeniča na „nekem svojstveno njegovem gonu'".,.» Vebrov primer kiparja torej, s katerim na str. 49. samo ilustrira svoj postulirani nenaperjeni gon («Mislite si mladeniča* itd.),' dobi na str. 54/55. že dokazilno moč; ta primer, ki bi mu utegnil kdo ugovarjati, sedaj j as no dokazuje neki svojstveni gon, to je vprav isti gon, katerega je hotel autor na str. 49. z označenim primerom samo — ilustrirati! Tak krog ne more biti po načelih logike v nobenem slučaju dopusten. Drugič se mi pa zdi tudi primer kot tak že sam po sebi ponesrečen. Tako od vse kulture oddaljenega kraja, kakor ga postulira Veber, si dandanašnji sploh misliti ne moremo. Zakaj že pojav kakršnega koli orodja (lončene posode, pa tudi človeških zgradb) da lahko «mladeniču — bodočemu kiparju* oni doživljaj, in sicer sedaj naperjeni doživljaj, ki ga vede do poznejšega umetniškega udejstvovanja. V tem slučaju bi samo «p o s n e m a 1» , kar je že videl zgrajenega, od tega je pa samo še en sam korak (in sicer preko naperjenega doživetja), da začne v ilu «p o s n e m a t i» tudi druge stvari, n. pr. živali in človeka. Z navedenim nikakor nisem skušal podati kake «svoje» rešitve problema po-četkov umetniškega ustvarjanja. Nasprotno. Umetniško ustvarjanje se mi zdi tako kompliciran pojav, da se mu na tako enostaven, primitiven način ne da priti v okom. Pokazati sem hotel samo, na kako nezadostne dokaze gradi autor ponekod svojo poznejšo filozofsko zgradbo. Zdi se mi, da je Veber na področju «gonov» drugič posegel preko meja, ki mu jih dopušča njegova metoda. «Gonov» se neposredno ne moremo zavedati, temveč jih moremo kvečjemu samo «p o s t u 1 i r a t i» , sklepajoč nanje iz gotovih drugih okoliščin. So torej po tem pojavi, ki se dado le izkustveno raziskovati. In res! Na polju biologije in izkustvene psihologije se bije oster boj za njihovo opredelitev. (Zato je tembolj nerazumljivo, da Veber v vsej svoji knjigi ne navaja niti enega imena na teh poljih udejstvujočih se znanstvenikov.) Kako zapleten je v resnici ta problem, ki ga Veber na tako primitiven način rešuje, naj povedo sledeči primeri: 1'. Na področju biologije in komparativne psihologije je zbudila vseobčo pozornost borba med ameriškima učenjakoma Loebom in Jenningsom, ki se je bila še posebe izrazila na kongresu psihologov v Parizu (1. 1905). Loeb je skušal pokazati, da se da vse t. i. «gone» pri živalih, kakor tudi pri človeku, razložiti na povsem mehaničen način (po fiziokemičnih zakonitostih). Jen-n i n g s je zopet navedel eksperimente, ki pričajo, da je že življenje mikroskopsko majhnih enostaničarjev tako komplicirano, da ga na zgolj mehaničen način ne moremo doumeti. Na njegov klasični poizkus s Stentorjem se še povrnemo. 2. Posebno tolmačenje življenja in njegovih elementarnih sil podaje nemški biolog H. D r i e s c h , čigar poizkusi z jajčki morskega ježka so postali temelj moderni eksperimentalni biologiji. Iz teh poizkusov je analitično izvedel svojo teorijo o «entelehiji» (izraz je vzel po Aristotelu) kot elementarnem pojavu vsega živega. 3. Nekateri psihobiologi zopet trdijo, da goni sploh niso elementaren pojav, temveč da so le mehanizacija bolj kompliciranih duševnih funkcij. Otroka n. pr. da moremo hoditi in jesti šele n a u č i t i , kateri funkciji opravlja pozneje povsem mehanično, «gonsko». «Goni» so po njihovem mnenju zgolj podedovan je takih «zmehaniziranih» funkcij (Pauly itd.). 4. Najpomembnejši na polju raziskavanja človeških gonov so bili v zadnjih dveh desetletjih izsledki psihoanalitikov. Freud je v svojih številnih znanstvenih publikacijah z veliko verjetnostjo pokazal, da moramo vse t. i. «kulturne» gone koncem koncev izpeljati na en sam elementaren gon, na seksualni gon, čigar podtalne vzmeti je bil zasledil v vseh pojavih kulture in družbe. (Prim.: S. Freud : Traumdeutung, drei Abhand-lungen zur Sexualtheorie, Der Witz u. seine Bedeutung fiir d. UnbewuBte, Vorlesungen iiber Psychoanalayse, Jenseits des Lustprinzips itd. O. R a n k r Psychoanalytische Beitrage zur Mytenforschung itd.). Seksualni gon je Freudu poleg prehranitvenega edini elementarni gon. Zaradi tesnega skupnega življenja v družbi smo prisiljeni, da ga omejujemo in vsled te omejitve si ta gon poišče in izsili sedaj drugo torišče Sublimira se v t. i. kulturne težnje (umetnost, znanost, družabnost, tehniko itd.). Ker izvaja Freud svoje trditve iz številnih izkustveno mu danih dejstev, bi bilo pričakovati, da se Veber kakorkoli že bodi sporazgovori z njim, posebno, ker bi pripadalo po izsledkih psihoanalize človeku popolnoma drugačno mesto v stvarstvu, kakor mu ga pa določa autor naše «Filozofije». Zakaj prehranitveni in seksualni gon sta lastna vsej živi p r i r o d i (tako živalstvu kakor tudi rastlinstvu) in je potemtakem človek del in samo del teprirode. Vprav iz teh razlogov pa se mi je zdelo potrebno spregovoriti nekoliko obširneje o problemu gonskega življenja, ki je, kakor smo bili videli, eno izmed najtežavnejših in najbolj zamotanih področij psihologije in življenja sploh. Dalje deli Veber naša nenaperjena doživetja («gone») v primarna in sekundarna. To bi bilo tudi po psihoanalitičnem pojmovanju pravilno (Kot smo že videli, sta Freudu primarna samo prehranitveni in seksualni gon, vsi ostali goni pa so mu le nekaki «derivati» ali nekake «sublimacije» teh dveh.) Če pa upoštevamo, da se deli naša duševnost v dve veliki polovici, v zavedno in v nezavedno, in so nam včasi «objekti» naših doživetij samo nezavedni, ne pa, da bi jih sploh ne bilo, tedaj ostane Vebrova delitev naše duševnosti v naperjeno in nenaperjeno še vedno problematična in nezadostno dokazana. Saj je za «gon» bistveno, da nas «n e k a m» ali «d o n e č e s a» žene, čeprav bi nam bil tudi ta objekt ali cilj nezaveden. V tem smislu bi bil torej vsak gon že po svojem bistvu sam po sebi nekam «n a p e r j e n». (Prim. Hansa Driescha in drugih biologov-vitalistov «obliko vstvarjajočo» ali «smotru služečo» potenco vsega živega.) 6. Sledi poglavje «Presojevalna pot v duševni svet». Na str. 60. začne autor: «M i s 1 i m o s i1 živa bitja, ki bi imela razen prvotnega, recimo zgolj čutnega umskega doživetja samo še enako zgolj prvotno nagonsko doživetje, kakor se javlja n. pr. v čuvstvu same prijetnosti ali neprijetnosti hrane, svetlobe, temperature, telesnih gibov itd.! črviček v zrahljani in namočeni zemlji ali pa v trdih in od solnca razbeljenih kepah je že značilen zgled vprav takega b i t j a.1 Če pa se zdaj tudi sami primerjamo s takimi bitji, vidimo, da bi mi v enakem položaju ne doživljali le čuvstva prijetnosti ali neprijetnosti, temveč še povsem drugačno čuvstvo veselja ali radosti, oziroma t u g e ...»' Itd. Zopet se zdi, da je Veber vporabil primer črvička, ki pač doživlja «ugodje» ali «neugodje», ne more pa doživljati ne «veselja» ne «žalosti», samo v ilustracijo svojih nadaljnjih izvajanj, čeprav ni upravičen brez slehernega dokaza ne trditi, da doživlja živalica ugodje ali neugodje, še manj pa, da se ne more ne veseliti, ne žalostiti. Vendar se pa, kot bodemo videli, sklicuje še večkrat pozneje na ta samohotno izmišljeni primer kot slučaj z dokazilno močjo. Baš na tem mestu, se mi zdi, da začenja oni veliki lažni krog (circulus vitiosus), ki privede pozneje autorja do njegovih presenetljivih zaključkov o človeku in njegovem posebnem mestu v stvarstvu. Zakaj s takimi in podobnili ilustrativnimi primeri in trditvami, češ, da živali nimajo t. i. «višjih» čuvstev, katerih pa ni niti poskušal dokazati, dokazuje pozneje, da ne morejo biti «osebe» oz. «duhovi», iz česar izvaja svojo fundamentalno razliko med človekom in ostalo živo prirodo. * Medtem ko skuša autor preiti mesta, ki presegajo meje njegovega delokroga, z neko naglico, mu postane, ko se povrne na svoje polje, analiza zopet nenavadno določena in ostra. Vprav presenetljiva je njegova nova delitev vrednostnega čuvstvovanja v stvarno (veselje — žalost; cenitev — zavračanje), osebnostno (ljubezen — sovraštvo; spoštovanje — zaničevanje) in hagio-loško ali svetostno (molitev; češčenje), po drugi pa v reaktivno (veselje — žalost; ljubezen — sovraštvo; molitev) in v presojevalno (cenitev — zavračanje; spoštovanje — zaničevanje; češčenje). Dalje je autorja privedla njegova analiza do zanimive ugotovitve, da se lahko samo stvari veselimo ali žalostimo, da lahko samo stvari cenimo ali zavračamo, da samo osebe v najožjem smislu lahko ljubimo ali sovražimo, spoštujemo ali zaničujemo, in da samo Boga lahko molimo in častimo. Če pa se n. pr. kdaj osebe veselimo ali jo cenimo, tedaj jo p o s t v a r j u j e m o , enako lahko stvari poosebljujemo ali celo p o b o ž u j e m o ali pa Boga poosebi ju jemo ali celo postvarjujemo itd. Komaj pa skuša autor svoje zaključke prenesti na človeka s posebnim ozirom na njegovo mesto v stvarstvu, zaide zopet v samohotnost in zamenja goli videz, aspekt z že dokazanim. Na str. 63/64 pravi: «Edini predmeti ljubezni ter sovraštva in spoštovanja ter zaničevanja so le osebni nosilci sicer kakršnega koli doživetja, so le najrazličnejši «j azi» v najožjem pomenu besede. To se vidi še v posebnem dejstvu, da tudi živali ne moremo v strogem pomenu bes ede n e ljubiti ne sovražiti, ne spoštovati ne zaničevati.1 O pastirju, ki pravijo, da ljubi svoje ovce in sovraži volka, bi morali pravilneje reči, da ga ovce vesele, volk pa žalosti in da so mu na tej osnovi prve seveda vredne, drugi pa nevredni. Le tedaj, če postanejo vsaj zanj te živali prave osebe, jih more tudi on res da ljubiti ali sovražiti in celo spoštovati ali zaničevati, torej le na podlagi tako zvanega poosebijevanja bitij, ki pa sama niso osebnega značaja.» Pri zgorajšnjih Vebrovih trditvah se vprašamo: Zakaj ne moremo živali ne ljubiti, ne sovražiti? Veber odgovarja: zato, ker niso osebe. Zakaj niso osebe? Na to vprašanje Veber ne daje odgovora. Ali misli morda, da zato, ker jih ne moremo ne ljubiti ne sovražiti? S tem bi bil lažni krog popoln. Ali pa se morda sklicuje na slučaj črvička, kjer pravi, naj «si ga mislimo» kot primer bitja, ki pač doživlja ugodje oz. neugodje, se pa ne more ne veseliti ne žalostiti? Toda ta slučaj si je bil le sam oh o t no izmislil, da z njim ilustrira svojo trditev, da imamo poleg ugodja — neugodja lahko še čuvstva, kakor sta veselje in žalost! Ali pa sodi morda Veber po golem videzu, aspektu, da živali takih čuvstev nimajo? Na tak videz opirati celo filozofsko zgradbo se mi ne zdi baš najuspešnejša pot do spoznanja resnice. Dalje trdi Veber, da bi pastir, v kolikor bi svoje ovce zares ljubil, volka pa sovražil, moral te žive «s t v a r i» poosebljevati. Zakaj ? Naravno, ker niso osebe, katere edine lahko ljubimo ali sovražimo. Kje pa je dokaz, da niso osebe? Veber ga ne prinaša. Kje je dalje dokaz, da pastir svoje ovce šele poosebljuje, da jih lahko ljubi? Tudi tu molči Veber. Ker se mi vidi problem zanimiv — naj že na tem mestu opozorim, da je Vebrova nova «Filozofija» bogata na problemih in daje mislečemu človeku obilo snovi za razmišljanje — in še, ker smatram, da autorjevo stališče do človeka in prirode ne odgovarja dejstvom, ga hočem osvetliti z nekaterih novih vidikov. 1. Najpreje bi opozoril na nekatera že znana dejstva iz razmerja človeka do živali, predvsem domačih. Pes je «hvaležen» za izkazane mu dobrote. Pa tudi «maščevalen» je; na človeka, ki ga je tepel, vedno renči. Oseb£, ki žive samotno, navežejo pogostoma «prijateljstvo» z živaljo, ki je čudovito spontano in obojestransko. Dama, ki ima psa kot spremljevalca in «prijatelja», niti malo ne podvomi, da bi ji žival ne vračala istih čuvstev. Gospodar, ki mu je pes storil nekaj nevšečnega, ga «kaznuje», dasi stoje po Vebrovem mnenju živali izven «odgovornosti» in «neodgovornosti». In tudi pes, ki se je bil «pregrešil», se tega «zaveda», prihuljeno se plazi okrog gospodarja, v strahu pričakujoč izliva njegove jeze. Pes, ki ve, da ga čaka kazen, se obvlada in ne požre klobase, dasi jo «poželjivo» gleda; toda ne vsak. Nekateri se težje «obvladujejo» in jih «izkušnjava» premaga. Nešteto je slučajev (tudi dnevniki poročajo o njih), da n. pr. mož ubije ženi psa, ker je bil nanj «ljubosumen». Cele rodbinske tragedije se lahko iz tega razvijejo. Z navedenim seveda nisem hotel dokazati, da bi živali zares vsa ta čuvstva tudi doživljale. Sam Bog me obvari pred tolikšnim logičnim skokom! Ono, kar trdim, je samo, da človek vzame vsaj nekatere živali kot osebe, ne da bi mu jih bilo treba šele poosebljevati, tudi nezavedno ne. Zakaj med človekom in psom n. pr. vlada prav pogostoma isto spontano razmerje osebe do osebe, kakor med človekom in človekom. Nekaj drugega bi bilo seveda, če bi Veber trdil z nekaterimi psihologi (Lipps in drugi zastopniki teorije «vživljanja»), da koncem koncev tudi svojega sočloveka na neki način poosebljujemo, pojazujemo, vnašamo vanj svoja doživljanja. Potem bi to pač veljalo za živali samo v še večji meri. Dokler pa trdi, da so nam živali samo «s t v a r i», in da jih moramo šele «poosebiti», če jih hočemo ljubiti ali sovražiti, mu ne moremo pritrditi. (V tem oziru poglejte samo v ogromno Brehmovo «Življenje živali*!) Zase vsaj pri najboljši volji ne vem, kaj bi bilo na dejstvu poosebljevanje, ko pravim psu, ki se je bil preje ponesnažil in me gleda sedaj s «prosečimi» očmi in prijazno mahaje z repom, ko použivam kos mesa: «Nič ne dobiš! Za kazen, ker si bil preje nemaren!» (Nadaljevanje prihodnjič.) BOŽO VODUŠEK I BRATKO KREFT: ČLOVEK MRTVAŠKIH LOBANJ Kreftova knjiga «Človek mrtvaških lobanj» me je zagrabila. Sicer je ne smatram za roman, za pravo umetniško delo, ker niti ne najdemo nikjer v posameznostih popolnega, močnega izraza, niti lepote v harmoniji prepletajočih se. motivov. Vse je nametano, hlastno izrečeno, polno banalnosti in nepotrebne sentimentalne dekoracije. Posamezne epizode izgledajo resnično kakor da so prepisane iz dnevnika in ne samo navidezno. Pripovedovane so neplastično, samo da se avtor sprosti. Transpozicija tega, kar se je zgodovinsko dogodilo na ravnino fantazije je zelo preprosta. O tem nam pričajo imena in podrobnosti, ki z zgodbo nimajo notranje zveze. V mestu, kjer je avtor v resnici preživel svoja mladostna leta, so že našli ključ za dešifriranje romana. Tako tam knjiga pomeni družabni dogodek. A vse to zame ni "Bistveno, bistveno je, da skozi vso plehkost besed in prizorov začutiš neko pretresljivo resnico in se zgroziš, kakor se zgrožizš nad notico v časopisu. Tako je kakor je avtor sam napisal, čeprav ne brez koketerije: Vrednost knjige leži vsa v tem, da je dokument naše raztrgane dobe. Ni važna pri knjigi dekoracija, slika zunanjega sveta, ki je karikatura in brez psihološkega ozadja, mene se dotika samo duša mladih ljudi, ki so pravzaprav vsi skupaj en sam mlad človek. Kolikokrat smo že slišali take avtobiografije v naših kavarniških pogovorih, sicer v različnih individualnih variantah a vse so gradile na isti bazi. Vse so odkrivale isto kaotičnost in neprestano nihanje nad prepadom. Kreftova avtobiografija je dvignjena nad take pogovore po tem, ker je napisana, izražena na trdnejši način kakor s samim zvokom, ki izzveni in izpuhti brez sledu. Drugič po tem, da je celotnejša. Da imamo poskus povezati najrazličnejše motive, voljo in sposobnost spomniti se vsega in povedati vse. V avtorjevi naturi leži sprejemljivost, ki ga je nagibala k istočasnem doživljanju vseh problemov in ne k izolaciji in poglobitvi enega. S tem je seveda dana nevarnost površnosti, ki se ji avtor ni izognil. V neki francoski kritiki sem bral, da je skoro nujno prvi poskus vsakega mladega .pisatelja njegova avtobiografija. Pri nas Slovencih so bili taki nastavki vedno preoblečeni v simboliko in romantiko (Cankar, Pregelj). Kreftova knjiga je prvi poskus realistične izpovedi svoje mladosti. Spričo toliko takih izpovedi današnje mladine pri drugih, velikih narodih, tako da je n. pr. duhovni obraz današnjega francoskega doraščajočega rodu jasno očrtan, moramo biti posebno mi iz mlade generacije veseli vsakega poskusa orisati naš obraz. Lahko namreč služi za merilo vsakemu, kdor hoče sam na kakršenkoli način podati sliko mladega rodu. Štirje konflikti mučijo Kreftove mlade ljudi: seksualno-erotični, religiozni, socialni in moralni. Ne vem, če so se predvojni mladini sploh stavljali vsi ti konflikti, na noben način pa se ji niso stavljali v taki medsebojni vzročnosti in povezanosti. Iz Kreftove knjige se jasno vidi ta najznačilnejša črta, po kateri se razlikujejo notranji boji današnje generacije od prejšnjih. Morda zato, ker na vsakega posameznika navali ves svet, da ga naj uredi. Osnovni problem te knjige je erotični. Knjigo naravnost preplavlja risanje mladostne erotičnosti. Z uporno gesto avtor brezobzirno izpoveduje to, o čemer se tako zelo molči. Iz take dispozicije je razumljivo, da skuša podati erotično življenje glavnega junaka Leona prav od začetka, dočim ga drugi elementi otroške dobe ne zanimajo. Da patetično razkrinka vsa samooskrunjevanja mladih ljudi, zapeljevanje od strani gospodinj, pohajanja po nočnih kavarnah. Pri tem zaide večkrat v poceni in senzacionalen naturalizem. Značilen zato je odnos med Leonom in Sonjo. Njuna ljubezen je razklana. Duševno in telesno sta ostro ločena. Leo čuti težnje k askezi, sovraži telo. Sonja se na koncu na tem razdoru razdrobi. Sicer je slika celega njunega odnosa medla, posebno duhovni pol je zelo mladosten, «bela ljubezen» zelo nejasna. Vendar je nakazana problematika mo- derne erotike. «Nič drugega«, kakor piše G. Ungaretti v aprilovi številki Nou-velle Revue Francaise, «nam ni ostalo danes od krščanstva kakor njegova psihologija. Kristus nas je naučil da gledamo na svet kot na zlo.» Odnos med Leonom in Sonjo, kakor tudi pretirano tragično jemanje čutnosti pri vseh Leonovih tovariših, je izraz te boleče krščanske psihologije. V knjigi ne najdemo nobenega izhoda iz te bolečine, nobenega poskusa harmonične, nerazbite erotike. Religiozni problem zavzema v knjigi veliko manjši obseg kakor erotični. Značilno je, da se izvrši prelom tradicionalnega otroškega verovanja čisto naravno, samoposebi umevno, brez posebnih konfliktov. V zvezi s težnjo po duhovni ljubezni pa se pokaže pri Leonu nova, individualna težnja po Bogu. Ta težnja ima izrazit etični značaj. Bog je pravzaprav samo nujni končni postulat idej dobrote in zanikavanja vsakega nasilja, ki so se čisto instiktivno rodile v Leonovi duši. V toku razvoja junakovega nastopi kriza duhovnosti. Ta kriza je simptomatična za današnjega mladega človeka in neizbežna. Dvom nad duhovnostjo se ne rodi iz čisto individualnega razvoja, iz skeptičnega podkopavanja moralnih teženj, kakor se je to godilo v devetnajstem stoletju. Ona izvira iz socialnega območja. Doživetje, da toliko in toliko ljudi nima jesti, da se toliko in toliko ljudem godi strašna krivica, navali s tako silo na Leona, da ga ne more premagati. Kdor nima kruha nima časa misliti na Boga. In ta tudi ne more oboževati ideala nenasilja, ampak mora v imenu svoje stiske, v imenu svoje pravice, udarjati in ubijati. Tako se zruši v Leonu ideja dobrote in Boga. Simbol tega brutalnega odpora proti Bogu je capin iz brivnice in major, njegov nasprotnik v igri, je prav žalostna figura. V njem avtor persiflira samo razumsko in čustveno doživetje Boga, ki je za njega smešno, tuje. On razume pot do Boga samo preko etike. Da pa vendar avtor konflikta ni čisto rešil, opozarjam na dve stvari: prva je — opredeliti se je treba (str. 345), druga pa je neko neprepričujoče idealiziranje proletariata. Čeprav leži v tej krizi duhovnosti miselno jedro cele avtobiografije, ne leži na njej poudarek niti formalno, niti snovno. V tem se kaže velika nezadostnost avtorja. On duhovne probleme samo nakazuje. Njegove slike so medle, rešitve neprepričevalne in ne globoko doživljene. S socialnim problemom se veže moralni problem laži in hinavščine. Ta sicer v naši literaturi ni nov. Tisti, ki je dal pri nas bičanju hinavščine klasično obliko, je bil Cankar. Ne samo literarno, ampak tudi psihološko ne prinaša Kreftova knjiga nič novega. Razen če štejemo k temu oris novih tipov rodoljuba in orjunaša. Značilno je, da poleg razkrinkavanja erotičnosti zavzema razkrinkavanje laži v knjigi največje mesto. V njem je zajeta skoro vsa slika zunanjega sveta, ki služi postavam mladih ljudi za ozadje. Ogorčenje nad lažjo je v junaku najjačji čustveni motiv njegove socialne revolucionarnosti. A neko naslajanje na spolnih detajlih, prevladovanje spolnega greha zmanjšuje čustvu njegovo globoko človeško upravičenost. Premalo je čistega protesta. Še več: moralni problem je za Krefta le zunaj in ne znotraj, razen nekaj nastavkov pri erotiki. To daje knjigi značaj pamfleta. Pamfletaričnost in naturalizem pa se ne strinjata z izpovedjo. Tak je duševni obraz Kreftove knjige. Smisel moje razčlenitve leži v tehle vprašanjih: Ali je nujna dvodelitev naše ljubezni? Ali se res izključujeta kruh in Bog? In če se, kdo je več: kruh ali Bog? Kreftova knjiga me ne zadovolji. Treba bo nanjo najti odgovor. PO REVIJAH. V četrti številki Ljubljanskega Zvona je leposlovje zastopano skoro zgolj po najmlajših. To je značilno, dasi menim, da moči te generacije ne smemo soditi po priobčenih prispevkih. Ne vemo še, kakšna bo novela Rudolfa Kresala («Matija Brunc«) ki se bo končala prihodnjič. V celoti je izšla zdaj drama Slavka Gruma: «Dogodek v mestu Gogi.» To je eno najmočnejših dramskih del v povojnih letih, zato bomo o njej posebej poročali v prihodnji številki. Miran Jarc nadaljuje roman «Novo mesto». Med članki moram predvsem omeniti članek: «Generacije», v katerem skuša Stanko Leben označiti razmerje med generacijami («stari» in «mladi») in v katerem je zelo točno prikazal prerez literarnih rodov zadnjih desetletij. Mirko Rupel j objavlja priložnosten članek ob priliki Kidričeve petdesetletnice. O knjigah poročajo: Josip Vidmar o IV. zv. Pregljevih «Izbranih spisov» in o Kozakovem «Lectoven. gradu», dr. A. š e r k o o Vebrovi «Filozofiji» ter Fr. Bradač o Sovretovem prevodu Platonovega «Phaidona». Anton Ocvirk nadaljuje svoja gledališka poročila (Strindberg: «Nevesta s krono»). Z gloso: «0 gledališču in kritiki>> odgovarja Fran Albreht na polemično izjavo ravnatelja Pavla Golie, ki jo je ta podal v novoletni številki «Slovenskega Naroda». Poroča tudi o Debevčevem in Kreftovem predavanju. — Slede epigrami in kronika. Za Velikonoč je izšla 4. štev. Ilustracije. Zanimiva in pestra je po slikah, kakor tudi po literarni vsebini. Med mnogimi drugimi prispevki naj omenim samo kratko novelo Vladimir j a Bartola: «Dvoboj», katere snov je zopet zajeta iz pariškega življenja, številka je, kakor vse ostale, tehnično na višku. R A Z N O odgovori Nagrado za odgovore na vprašanja v 5. številki «Modre ptice» je prejel J. L. iz Ljubljane. Pravilne odgovore sta poslala tudi še S. M. iz Zemuna in dijak S. Odgovori se glase: 1. Prva slovenska knjiga (Katekizem s pesmimi) je izšla skoraj gotovo v letu 1551. (in ne 1550.) v Tiibingenu. Napisal jo je Primož Trubar (Cf. Kidrič, Bibliografski uvod 1927, str. 8—11.) 2. Jurčičev «Deseti brat» ima takoj v začetku prvega poglavja: «Pripovedovavci imajo, kakor trdi že sloveči romanopisec Walter Scott, staro pravico, da svojo povest začenjajo v krčmi, to je v tistem shodišču vseh popotnih ljudi, kjer se raznovrstni značaji naravnost odkrito kažejo drug drugemu poleg pregovora: v vinu je resnica! 3. Alfred Nobel (* 21. okt. 1833 v Stockholmu; t 10. dec. 1886 v San Remu) je 1867 izumil dinamit in kmalu za tem po vseh evropskih državah ustanovil tovarne za izdelovanje dinamita. V testamentu je zapustil obresti svojega ogromnega premoženja za nagrade, ki bi se vsakih 5 let delile izumiteljem oz. pisateljem najboljših del v sledečih strokah: 1. fizika, 2. kemija, 3. medicina, 4. literarna umetnost, 5. sprava med narodi (mirovna nagrada). Prve štiri razdeljuje švedska Akademija, peto pa norveški Storthing. Nagrada pred vojno 140.000 švedskih kron. 4. Idejni ustanovitelj Mohorjeve družbe je Anton Martin Slomšek. VPRAŠANJA 5. Kateri važen spis Janeza Trdine še ni izšel in je še v rokopisu? 6. Kaj pomeni naslov Tolstega drame «Moč teme»? 7. Kateri svetovnoznani roman ima naslov po neki znameniti kompoziciji? 8. Kdo je izumitelj tiska? ANEKDOTE Ko je prababica Rothschildove hiše, stara 98 let, že skoro umirala, je rekla svojemu zdravniku: «Prosim vas, dragi doktor, storite, če je še kaj mogoče!» — «Kaj naj storim. Mladosti vam ne morem vrniti.» — «0, saj tega tudi nočem — ampak rada bi postala stara.» * W a 11 e r j u S c o 11 u je poslal neki začetnik svoj prvi roman v kritiko. Med drugim mu je pisal tudi tole: «Vpoštevajte, da je to prvo dete moje muze.» Walter Scott je delo prebral in odgovoril: «če bo še kaj otrok, Vas prosim, da mi jih ne pošljete.» * Neki prijatelj je vprašal Uptona Sinclair a, kaj bi storil, če bi ne mogel napisati nobenega romana več. «To se ne bo zgodilo,» mu je kratko odgovoril Sinclair. «Toda, pravim, če bi se zgodilo?» — «Potem bi se silno čudil.» IZ ZALOŽBE IN UREDNIŠTVA REVIJA MODRA PTICA POVEČANA Ob ustanovitvi založbe smo si komaj upali misliti, da bomo kdaj zmogli revijo, ki bi obsegala več kakor 16 strani. Še za ta mali obseg smo bili v skrbeh, kako bomo krili stroške, ki niso baš majhni. Knjiga in še tri številke četrletno; marsikdo je takrat zmajeval z glavo. Toda še predno je prišel december — nam je dalo lepo naraščajoče število naročnikov pogum, da smo se odločili za revijo na 24. straneh. Takšno so prejemali pet mesecev naši naročniki. V tem času nismo spoznali le, da jo bomo mogli vzdržati, temveč, da smemo še za korak naprej, v veri, da bomo s tem prav posebno ustregli našim bralcem. Veseli smo, da jim moremo poslati 6. številko že na 32. straneh. Upajmo, da s tem nismo še obstali, temveč naj bo prav to nov dokaz, da r a s t e m o ; ne v velikih skokih, toda zato tembolj zagotovo. Cenjene naročnike, p os e b n o nove in one, ki niso prejeli prospekta naše založbe, prosimo, da preberejo spodnje »Opozorilo«. Izvedeli smo, da nekateri naročniki ne prejemajo redno naših publikacij. Opozarjamo jih, da uprava odpošilja revijo, kakor tudi knjige, vedno vsem naročnikom. Če kdo kake številke revije ali celo knjige ne prejme, prosimo, da nam to vedno takoj sporoči. * Podrobnosti k razpisu naše literarne nagrade bomo objavili v prihodnji številki. Številki smo priložili položnico. Cenjene naročnike prosimo, da nam po nji pošljejo naročnino za mesec maj. OPOZORILO: Poslovno leto Založbe Modre ptice se je pričelo 1. decembra p. !■ Takrat so izšle naše prve publikacije. Od takrat je treba plačevati tudi naročnino in ne, kakor nekateri menijo od 1. januarja dalje. Torej od 1. do 1. decembra. Ker je knjiga «Blagoslov zemlje» razprodana, nudimo mesto nje novim naročnikom «Pana», roman od istega avtorja, ki je izšel samo v platno vezan. K" ' stane «Pan» za naročnike samo Din 30•—, se novim naročnikom za tekoče leto naročnina zmanjša in sicer: za knjige v mehko vezane mesto Din 180•— Din 165•— za knjige v platno vezane mesto Din 240-— Din 210•— za knjige v polusnje vezane mesto Din 300•— Din 255-— Takoj je treba poravnati pristopnino Din 10•—, naročnino za «Pana» Din 30-— (s tem je plačana naročnina za 1. četrtletje) in obroke od meseca marca dalji', ki znašajo za knjige v mehko vezane po Din 15•— za v platno vezane po Din 20•— in za v polusnje vezane po Din 25•—. KNJIŽNE NAGBADE KNJIŽNE NAGRADE, KI SMO JIH RAZPISALI V 4. ŠTEVILKI »MODRE PTICE«, SO ŠE VEDNO V VELJAVI. NAGRADE SO SLEDEČE: Kdor pridobi za naše celoletne publikacije vsaj enega naročnika, dobi pesniško zbirko Otona Župančiča: »Naša beseda«, broš., ali pa H a m s u 11 o v roman: »Pan«, vez. v platno. Kdor pridobi dva naročnika, dobi Župančičevo: »Našo besedo«, vez. v polplatno. Kdor nabere tri naročnike, lahko izbira med sledečimi knjigami: Gogolj: »Taras Buljba«, vez. v platno Pregelj: »Izbrani spisi«, I. zvezek, vezano v platno. Sienkievvicz: »Na polju slave«, vez. v platno. Z;>. štiri naročnike nudimo luksuzno izdajo Župančičeve zbirke: »Naša beseda«, vezano v platno ali Pregelj: »Izbrani spisi«, I. zvezek, vezano v platno. Za pet naročnikov h umori stični roman Dostojevskega: »Selo Stepančikovo«, vez. v platno Za šest naročnikov prekrasno v celo usnje vezano luksuzno izdajo Župančič p v e zbirke: »Naša beseda«. Ziv deset naročnikov pa: Ivan Cankar: »Zbrani spisi«, I. in II. zvezek, vez. v platno. V TA NAMEN SMO PRILOŽILI TEJ ŠTEVILKI REVIJE NOVE NAROČILNICE. NAGRADE BOMO RAZPOŠILJALI OD 1. JUNIJA DALJE. Preberite! Preberite! Zastonj lahko dobite obsežni roman WALTERJA SCOTA IVAJ* HOE ki bo nedvomno pomenil velik dogodek na našem knjižnem trgu, ako pridobite vsaj dva nova naročnika. Poslali Vam ga bomo takoj, ko bo izšel in sicer vezanega v platno. Ako pridobite t r i naročnike, Vam pošljemo v p o 1 u s n j e vezanega. Dogodek na slovenskem knjižnem trgu bo skoro 600 strani obsegajoči zgodovinski roman W ALTE RJA SCOTTA IVANHOE ki bo izšel o maju ali o začetku junija. Ivanhoe [izg. Ajvenho] nas vodi v Anglijo 13. stoletja, ko se je ob neskončnih težavah pričenjalo stapljanje anglosaških domačinov z normanskimi zavojevalci. To je doba viteškega kralja RIKARDA LEVJESRČNEGA, njegovega malopridnega brata Johna, oholih viteških redov, drznega hajduha Robina Hooda in njegovih tovarišev — z eno besedo, srednji vek na višku svoje barvitosti in romantike. Slovenski bralec bo tu prvikrat v svojem jeziku užival klašične opise viteškega turnirja z vsemi sijajnimi obredi, cbožje sodbe: in naskoka na utrjen grad, prvikrat bo vdihaval bojeviti zrak križarske dobe, poslušal viteško ljubavno pesem iz ust kralja Rikarda ter spoznaval socialne probleme tistih nemirnih dni in vlogo židovstva v srednjem veku. Srečaval bo tipe, kakršnih dandanes ne vidi več. In morda je to največji čar takega štiva. Prepričal se bo, kak fin kavalir je bi! jorva-ulski prior, kakšni neukrotni oblastneži so bili hrabri vitezi Templa in kak pivec in pevec in — lovski tat je bil pobožni copmanshurstski samotar. Seznanil se bo s Ahanom Cedrikom, saško korenino od nog do glave, z lenobo Atheltstanom, z vrlim hajdukom Lochsleyem, jezičnim burkačem Wambo in Izakom iz Yorka, ki je morda najbolj uspeli Žid v vsej svetovni literaturi. Koprnel bo nad skrivnostjo «črnega viteza» in trepetal za usodo, življenje in ljubezen Wilfreda Ivanhoeja. ki je Cedrika Saša nespoznani sin. Za ljubezen! Katera se bo bralkam bolj omilila: Wilfredova obo-ževanka, kraljevska lady Rovvena, ali mila Židinja Rebeka, ki na tihem brezupno ljubi svojega rešitelja, dobro vedoč, da se ne bo nikoli ponižal do hčere zaničevanega rodu ... Za prevajalca tega najpomembnejšega Scottovega romana se je založništvu posrečilo pridobiti Vladimirja Levstika, ki zavzema s svojimi prevodi Ana Karenine in Bratov Karamazovih najvidnejše mesto med slovenskimi prevajalci. Oprema bo prekašala vse dosedanje publikacije Založbe Modre ptice. Cena mehko vezani knjigi bo Din 100-—, za naročnike Modre ptice Din 75-—, vezani v platno s zaščitnim kartonom Din 120-—, za naročnike Din 90-—, vezani v polusnje s zaščitnim kartonom Din 150-—, za noročnike Din 120'—. Založba Modra ptica, Ljubljana Izdaja konzorcij Založbe Modra ptica. — Za konzorcij in uredništvo: Janez Žagar. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani. - TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO IN SAMOPRODAJA PAPIRNIH IZDELKOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC VEVČE, GORIC ANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI IN SLADIvOGOR-SKE TVORNICE LEPENKE IN PAPIRJA, SLADKI VRH, POŠTA ŠT. ILJ PRI MARIBORU KASTELIC IN DRUG LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 6 n H m 1-4 J K h Jf^. t* vseh vrst po foto= grafijah ali rizbah izvršuje za vsafcovr stentisknajsolidneje KUŠARNASTDEU UUDLlRNRDflLNOTINOVfllS VINOCET TOVARNA VINSKEGA KISA, d. z o. z. V LJUBLJANI NUDI NAJFINEJŠI IN NAJOKUSNEJŠI NAMIZNI KIS IZ PRISTNEGA VINA - ZAHTEVAJTE PONUDBO! TEHNIČNO IN HIGIJENSKO NAJMODERNEJŠE UREJENA KISARNA V JUGOSLAVIJI PISARNA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 1/a/II - TELEF. 2389 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE EDINO tovarniško zalogo najboljših šivalnih strojev in koles znamke Grltzner, Adler, Kayser. Pletllnih strojev priznane švicarske tovarne „I>lil>iecI" ter pisalnih strojev „Urania" ima le ]osip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip štev. 7 (v bližini Prešernovega spomenika) Bogata zaloga galanterije, pletenin, trikotaže, posebno še finih in najfinejših rokavic in nogavic ter kratkega blaga na veliko in malo Ko si boste po utrudljivem duševnem delu zaželeli lepe glasbe boste |v najnovejšem modelu „His Masters Voice" gramofona našli najboljšega prijatelja. Lična, dekorativna vnanjost. Ne odpove nikoli, ker ima najzanesljivejši stroj angl. konstrukcije. — Pri nas dobite poleg neštetih drugih posnetkov tudi kompletne opere „Carostrelec", „Trubadur", »Brivec seviljski" „Lohengrin" in dr. kompletno v albumu s knjižico. Centrala za splošno gramofonijo ,.Gramofon" A. Pasberger LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 34 Palača Pokojninskega zavoda. Telefon 33-83 a IDM vmvmomiomiom iQ POZOR! POZOR! Z znanjem tujih jezikov se Vam odpirajo novi svetovi. Zato posegajte po naših žepnih slovarjih in sicer: Bradač: Češko-slovenski slovar. Vezan Din 70-—. Latinsko-slovenski slovar. Vezan Din 70-—. Slovar tujk. Din 40—, vezan Din 50-—. Bradač-Pregelj: Slovensko-nemški slovar. — Din 100—. B r a d a č - Š 1 e b i n g e r: Nemško-slovenski slovar. Vezan Din 100—. Kotnik: Slovensko-francoski slovar. Vez. Din 70.—. Pretnar: Francosko-slo venski slovar.Vez.Din70-—. Valjavec: Italijansko-slovenski slovar. — Vezan Din 70-—. Slovensko- italijanski slovar. Vez. Din 70-—. Vilhar: Slovensko-srbohrvatski slovar. — Vezan Din 70-—. Srbohrvatsko-slovenski slovar. — Vezan Din 70 —. Obenem priporočamo še sledeče pravkar izšle učbenike: Orožen-Zpevak: Učbenik češkega jezika. — Din 40-—, vezan Din 50-—. Orožen: Učbenik ruskega jezika. Din 50-—, vezan Din 64 —. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI IB 0 srednji pisalni stroj v |eIe^gjantnejm črnem kovčku, se odlikuje s precizno konstrukcijo in je opremljen z vsemi prednostmi velikega pisarniškega stroja V ZALOGI PRI TVRDKI LUDV. BARAGA LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 6