m- mk (ton raxen sob* ia praznikov. dtilf «<»pt Setordaje, SaD«Uy« Holidaft. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednom UrodniAkl in upratmilki prostori: 1607 South Lftwnd«U A v«. Offlco of Publicstloa: 1687 South Lawnd«U A v«. Ttlophono, Kockw*|| 4904 .yeah xxxl gOBA usto j« |6.00 ____■ »»tUr Januar? II. IMS. al tka poal-afftM •tChieaeo. Illtnota. veder U. Aet of Coft*m ml Men* t. Uit. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. AVGU8TA (AUGUST ISj, 1938 Subscription |6.00 Y»»rly STEV.—NUMBKR 160 Aocoptanca far malling at ■psctal »to of postogo proridod for to attlon 1108, Act of Oct, 8, 1917. authorlisd on Juno 14, 1018. lanevri nemškega vojaštva alarmirali evropske držav Ptriz in London vidita nevarnost obmejnih incidentov, ki lahko povzročijo krvavi konflikt Anglija pozorno zasleduje napore svoje komisije, ki posreduje v sporu med Čehi in sudet-4imi Nemci. Zasedanje češkega vojnega sveta l^on, 15. avg. - Splošni ^ri nemške oborožene sile, bodo dosegli višek prihodnji ec vinemirjajo evropske dr-fcV€ zlasti Anglijo, Francijo in Amlovaško. 'Nemčija je po-t milijon rezervistov pod vo v zvezi z manevri, ki ae jijo v bližini francoske in dene je. V diplomatičnih krogih ni norega dvoma o kritični situa-ji. Evropa se ne bo oddahnila* M>r ne bodo manevri nemške irtfene sile zaključeni. Nihče taji možnosti novih obmej-i incidentov, ki lahko potisne-Evropo v vojna, V Londonu posvečajo posebno imost proglasu čeških voja- ah dastnikov, v katerem so na-uili, "da so proti vsakemu u-iku v pogajanjih, ki se vršijo sd reprezentanti češkoslovaške le in sudetskimi Nemci." Do-lik angleške časopisne agen-i Reuter v Pragi poroča, da ido častniki, ki so podpisali nflas in s tem poostrili nape-it med Nemčijo in Ceškoslova-o, prišli pred sodišče. Proglae itd drugim pravi, da "za to na-eko (integralnost Ceškoslova-lahko žrtvujemo življenjem oda nikdar se ne bomo umakni-liti za palec." Aigleška diplomacija skrbno Idi naporom neuradne komisi-ki je prišla v Prago, da po«* (•duje v sporu med češko vlado •udetskimi Nemci, ki zahtevo avtonomijo. Načelnik koti« je vikomt Runciman. Ako nisija. ne bo uspela, se bo mo? Anglija odločiti, ali bo pod-irila Francijo, ki bo morala v ii»lu sklenjene pogodbe priučiti na pomoč Češkoslovaški »lučaju nacijske invazije. Da mčija ne bo odnehala v svoji «l»nji proti Češkoslovaški, 'juj* izjava nemškega letalca ministra, ki jo je dal v umoru s poročevalci zuna-ijih listov. "Nemčija je zdaj na-od- ki šteje 75,000,000 prebi-ltev," je dejal minister. "To *vlio b<> kmalu naraslo na WOO.OOO." Tf) izjavo smatrajo opazoval-aituacij« dokazJ da je Ber-1 uverjen, da se bodo sudetski «»« kmalu priključili Veliki ■nji. Nadaljnji dokaz je Hi-»Jeva deklaracija, v kateri je »otovil protekcijo audetskim •Hncem. » 15. avg. — Češko ča-ne pile dosti o manevrih lr? arm®'ie, ker noče raz-»wi prebivalstva, toda za ku-"krbno opazuje mobiliza-armade v mirnem »ktivnoati nemške vojne Sl)1"An' svet narodne »k, imel jutri važno se-kateri bo med drugim raz- obrambi v slučaju na- invazije. r<>«e l a i e, Pravi M ur r a y jHuhurgh. Pa., 15 avg — ht* M'JrrM>' n^'nik organi-STl!*** ,Klbf,ni jeklarske u-7^n'kal trditev Johna P. JP John hr. di- industrijsko Cs^. adu Denver, Colo. — Tu je tumrla Jennie Lunka, vdova, stara 58 let in doma iz Velikih Poljan. Zapušča štiri sinove. Minneaotske vesti Chisholm, Minn. — Mr. John Jenko iz Milwaukeeja, Wis., je s svojo ženo vred obiskal svojo sestro Mano in prijatelje ter znance v Chisholmu. Obiskala sta prijatelje in znance tudi v Gilbertu in na Elyju. Oba sta člana SNPJ. Nov grob v Kheboyganu Sheboygan, Wis. — Dne 7. avgusta je tu umrl Jos. Versaj, star 59 let in doma od Trebelj-na na Dolenjskem, po domače GašparČev Jože. V Ameriki je živel od leta 1904 in tu zapušča ženo, alna in štiri hčere, v stari domovini pa brata in sestro. Obit*ki v Pen ni Nanticoke, Pa. — Franka Pipana, tajnika društva 447 SNPJ, je pred kratkim obiskala njegova sestra Tončka iz Elkharta, Ind. Oba živita že 37 let v Ameriki, ampak zdaj sta se prvič videla v tem času, kar je redek slučaj. 1 Samomor umobolne žene Nanticoke, Pa. — Louis Ple-senčar, blagajnik društva 447 S. N. P. J., je zadnje dni izgubil svojo ženo. Nekako pred mesecem dni ae ji je omračil um in 11. avfuata so jo potegnili iz tu-toita* majhnega nabiralnika vode, v katerega je skočila prejšnji dan. Slavni nemiki letalec v armadi WPA Asbury Park, N. J„ 15. avg.— Pred dvajsetimi leti je bil Jacob von VViegand junak Nemčije. Dobil je visoko odlikovanje, ker je v bitkah z letalci zavecnišklh držav v svetovni vojni sestrelil dvajset letal. Danes je član armade WPA in koplje jarke; njegova plača je $57 na mesec. V Združene države je prišel 1. 1919 n pred desetimi leti je postal a-meriški državljan. Pri relifnem delu Je uposlen že tri mesece. 1 Fašisti ob meji bogate province Lojalisti uničili osemnajst bojnih letal Hend«ye, Frascija, 15. avg.— Fašistične kolone so prodrle do meje province Ciudad Real, kjer je bogato polje Živega srebra. Ta provinca, ki je trdnjava vladne armade od začetka civilne vojne, je v juinozapadni Španiji. Cilj fašistične ofenzive je o-kupacija Almadena, kjer je are-dišče rudnikov. Čete pod poveljstvom generala Gonzala de Liana so po zaaedbi Cabeza del Bueyja pričele prodirati proti Almadeni. Druge fašistične kolone se bližajo tomu mestu a se-verozapadne strani, preko province Badajoz. Poročila iz fašističnih virov javljajo umik civilnih prebival-cev iz glavnega mesta province Ciudad Real. . Španska vlada je priznala u-mik svojih čet, dostavljal pa, da so pričele graditi novo obrambno črto v hribih med mestoma Almaden in Caatuera. Barcelona, 15. avg. — V letalski bitki, ki ae je včeraj vrši la dve uri nad msatom Gandeso, so lojalisti aeatrtlili 18 fašistič nih letal, sami pa niao izgubili niti enega. GaSdesa je oddaljena od Barcelone 90 milj in leži na fronti v dolini ob reki Ebri, kjer ao ae nedavno vršile vroče bitke med fašisti in loja-liati. 1"_ Kongresni odsek odložil preiskavo Obnovljena bo po volitvah PROTEST PROTI ARETACIJI JAPON-SKEGACASTNDU Konflikt med Rusi in Japonci odvrnjen KITAJCI ZASEDLI LETALSKO BAZO Knosville, Tenn., 15. avg. — Demokrataka večina kongresne-ga odseka je odffodila preiakavo razlike cen elektriki, ki jih raču. najo privatne elekrarske družbe in ustanova Tonnessee Valley Authority. Obnovljena bo po novembrskih volitvah. Dr. Arthur E. Morgan, bivši načelnik TVA, je dejal, da meri-lo, ki se ga poslužuje TVA, ni pošteno. Slednja objavlja zava-jalna poročila o stroških produkcije električne sile. Sanghaj, 15. avg. — Japonake militaristične avtoritete ao vložile protest proti aretaciji majorja pri upravi mednarodne naselbine v Sanghaju. Policija ga je prijela na obtožlto podftl-ganja izgredov, ki so izbruhnili v Sanghaju ob obletnici izbruha sovražnosti med Kitajci in Ja ponci v Sanghaju in okolici. Japonci trdijo, da je bila aretacija nelegalna. Policija in obrambne čet« ao uveljavile izredne ukrepe, da u stavijo teroristični val v Sang haju, v katerem je bilo vefi ljudi ubitih in ranjenih. Sanghaj se je včeraj spomnil tudi obletnice japonskega letal skega navala. Na 14. avgusta preteklega leta so Japonci napadli z bombami tudi mednarod no naselbino v Sanghaju in ubili ter ranili več tisoč oseb. Moakva, 15. avg. — Veat sovjetske časopisne agenture Taaa se glasi, da je bil nov konflikt med Rusi in Japonci na apor nem ozemlju v bližini Cangku-fenga v zadnjem momentu od vrnjen. Veat pravi, da so japonske čete zasedle vznoftjt na desni strani atrategičnega hriba pri Cangufengu ln ae približal« sovjetski patrulji oh rfM meji. Maksim Litvinov potem opozoril japonskega poslanika Sigemitsa o kršenju premirja, ki je stopilo v veljavo 11 avgusta. Na apel poslanika je tokijska vlada odredila umik japonskih čet in tako odvrnila konflikt. Sanghaj. 15. avg. — Kitajske guerilske čete so zadnjo soboto okupirale japonsko letalsko bazo v Hungjaju, pot milj zapad-nod od Sanghaj a. Tam so po tem razobesile kitajsko zasta vo. Naval je bil uprizorjen ponoči, naslednji dan, ko je Je ponska straža dobila ojačanjt, pa so s« Kitajci umaknili. Jugoslavija jači svojo mornarico 'otreba zaičite pristaniških mest Paria, 15. avg. — Stara evropska politična fraza o "potrebi prostora na solncu" izraža zdaj tudi ambicije Jugoslavije, ki se očitujejo tudi v francoskem tisku, da |K>trebuje močno mornarico. Argument je, da mora imeti Jugoslavija močno mornarico za zaščito svojih pristanišč ob Jadranskem morju, kakor tudi pomorske trgovine. Argument bazira nu statistiki, ki jo je nedavno objavila belgradska vlada. Poročilo izraža med drugim začudenje, ker reporterji zunanjih liatov le redkokdaj o-menjajo dejstvo, da Je obrežje Jugoslavije dolgo čez 900 milj. Reporterji ignorirajo jugoslovanska pristanišča in trgovsko mornarico, ki ima zveze z vsem svetom, Jadransko morje je naravni trgovinski izhod ne samo Italije, ob katero meji, temveč tudi Nemčije preko Avstrije, Češkoslovaške In Ogr ake. Železniška proga is Kra-kova, Poljaka, do Trsta, je naj krajša pot Is te države do Sredozemskega morja. Stališče Jugoslovanske vlade je, da mora dobiti posebne pravice in privilegija —. pravico zadostne obrambe svojega o-brežja. Ona mora ojačati svojo bojno mornarico, Je argu ment. Zaščiti se mora v prv vrati pred Italijo, dasl tega ne omenja v svojih apelih, ki so zdaj dobili odmev v francoskem časopisju. '" Arabci napadli židovsko naselbino Sedem Arabcev ubitih v bitki s Angleži ORGANIZACIJE PODPRLE DELAVSKO JTRANKO Komunisti bi radi pognali delavsko ligo proti stranki ZARITSKY POHVALIL GIBANJE au> | Vodja elovaikih klerikalcev bolan Praga, 15. avg. — Duhovnik Andreas Hlinka, vodja slovaške klerikalne stranke, ki zahteva avtonomijo, je nevarno zbolel. Hlinka je star 78 let in njegovi pristaši molijo za njegovo zdravje. Rumunija razdeljena na de»et provinc Bukarešta, 15. avg. — Kralj Karol je podpisal zakon, ki določa razdelitev Rumunije na deset, provinc. Te bodo nadomestile di-striktne politične enote. Kral. je zaprisegel deset mož, katere Je prej imenoval za glavarje teh |provinc. | Trije Cika za ni ranjeni v vojni v Španiji Paril. 15. avg. — Med sedemnajstimi Američsni, ki so bili ranjeni v španski vojni, ko no w bojevali kot prostovoljci v loja-listitni armadi In ki so včeraj dospeli v Paril, so tudi trije Oikaiani: I>ouis Zlotnick. R<> ]bert Sullivan in Ale* McM*. Jeruzalem, 15. avg. — Grupa arabskih teroristov je včeraj In-vadirala židovski dlstrikt v ftim-ronu, a Je bila po kratki bitki razpršena. Druga skupina teroristov Je navalila na iidovako kolonijo v Kfar Jabetzu in pričela požigati hiše. Uničila Je tudi neki oranžni nasad In skladišče. Jeruzalem, 15. avg. — Angleške vojaške čete so včeraj napadle Arabce v bližini Umskfa* huma, kjer Je bilo preteklo leto pozorišče velikih Izgredov med Židi in Arabci. Sedem Arabcev Je bilo ubitih in več ranjenih v bitki z angleškim vojaštvom. VarAava, Poljaka, 15. avg. — Itabinoc tfolomon Goldman iz Chicaga, predsednik Ameriške zlonlstlčne organizacije, Je včeraj odpotoval te Varšave proti Palestini. Goldman se je udeležil konference, na kateri ao predstavniki židovskih grup razpravljali o načrtih Izseljevanja |»oljskih Židov v Palestino. Chlcago. — Illinoiaka delavska stranka je prejela za svojo volilno kampanjo |500 od mednarodne slamnikarske unije ln od krojaške unije IlvGW. Stranka bo skušala zbrati v kampanjski fond $6000 od pridruženih u« nI j ln drugih organizacij ter od posamosnlkov. V ta namen Je izdala Učne kuponake knjižice aa rasne vsote — od lOc do enega dolarja. Stranka je sedaj v kampanji za sblranje podpisov na noml-nacljsko peticijo. Dobiti mora najmanj 25,000 veljavnih podpisov, skušala pa Jih bo dobiti več — 20,000 v okraju Cx>ok ln 16,000 laven Chicaga. Peticije morajo biti v uradu stranka (1S0 W. Washlngton at„ Chica-go) do 10, aeptombra. Na zadnji seji je eksekutiva razpravljala tudi o odnošajlh med delavsko stranko ln delav-sko nestrankarsko ligo. Komunisti skušajo ligo pognati proti stranki, katero so le aačeli odprto napadati v svojem Mldweat !>aily Recordu. Njih oroSJe J« očlvidno tudi čikaški direktor lige. Eksekutiva delavske stranke Je zavaela stališč«, da ne teli nobenega boja med tema dve* ms skupinama, pač pa Čim ve« bsrmonije in sodelovanja. Svoje stališče Je sporočile predsedniku državne delavske nestrankarske lige Kdmondsonu in ga tudi vprašala, naj navede stališča lige napram stranki. In med tem, ko si komunisti s vsem svojim aparatom prizadevajo, da odvrnejo delavstvo od llllnoisko delavske atranke In ga poženejo k demokratom, Je pa Max Zaritsky, predeednlk med-narodne slamnikarske unije, rekel, da se mu od vseh delavskih strank najbolj dopade Illinoiaka, ker Je |>o sestavi ln ideologiji 100'; delavska. Kontrolira Jo Članstvo in ne kakšna birokracija; tudi ne mara nič slišati o kakšnem barantanju s politiki starih kapitalističnih strank. Zarltsky Je rekel, da bo letos podpiral le llllnoisko delavsko stranko, ker zasleduje pravo de-lavsko neodvisno politično akcijo. Napram ameriški (newyor-ški) delavski stranki Je Jako kritičen, ker paktira na levo in desno s demokrati Jti republikanci. Cm ss delavsko t**-*- (Nsrlasl Delavki deparlment koč e preprečiti deportacijo Bridgeea VVashlngton, D. C., 15. avg.— Kdward Sullavan, član kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je objavil poro-čilo, v katerem pravi, da skuša federalni delavski dejiarlmtnt preprečiti deport* ijo Harryja Mrldgeaa, direktorja CIO na za-padu ln |vr<*dsodnika Pacifične mornarske unije. Hullavan dalje trdi, da je Brldges član komunistične strank«, ki hoče dobiti kontrolo nad ameriškimi organiziranimi delavci. Hrldfe« Je »Ur 37 let in rojen Je bil v Avstraliji. V San Krancisro, Cal., Je prišel kot mornar I. 1920 in kmalu poatal vodja militantne mornar sk « unij«. Srbake ciganeke neveete padle v ceni Ilelgrad, 15. avg — V Kralje-vu v Srbiji Je bila včeraj običajna vsakoletna slavnoat srbskih ciganov In |»rl tej slavnostl je bila tudi Javna dražba za ciganske neveste — toda letošnje ce-| ne za ciganke so bile Jako nizke. Najvišja cene za najlepšo neve-sto, živahno brunetko, Je bila $5 40, dočlm so bile druge neveste oddane po štiri in tri dolar-I je. Naciji §e maščujejo nad Modni ki v Auštriji Dunaj, 15. avg. — Pet avatrlj-skih sodnikov, ki so za časa ne odvisnosti Avstrije obsodili več hltlerjanrev v zapor ,Je bilo zadnje dni odstavljenih in izgubili so pravico do pokojnine. Zelemilka nesreča v Mehiki; pet ubitih M<'»i<" 11 avg. — Pet potnikov sr je ubilo, trinajat pa Je bilo ranjenih v kollaljl dveh vlakov v bližini glavnega meata Mehike. ______ OSTCTI PROSVETA Tli KNUGVTENIIlOfT gtM m — >**. nn - Hi tatol - aatai far 'J* Drttei!_■> H M pm pmr. tSSTriT i*» -imJK to » »hmah MMM. ^^^^MHMtaH PROSVETA Am or m rsosaAtap ju m <•»<•'» »•»». i 4« k • Mi 4*(u*m puUfcU r*mlm*. Jg ^ £ "SBL Fasisti v denarnih škripcih Glasovi iz Ekonomske razmere v nacijski Nemčiji so že dolgo na psu in postajajo vedno slabše. Go-hpodanik« težave v Nemčiji se množe dnevno in finančni polom — kateremu lahko sledi so-cialnopolitični izbruh — je mogoč. V»e to je jjaano iz zanesljivih poročil, ki prihajajo v New York iz raznih evropskih virov. Hitlerjeva vlada strogo kontrolira berlinsko borzo, kakor vse drugo, vzlic temu je bila pred nekaj dnevi huda panika na tej borzi, ki je pometla še z onimi ekonomskimi vrednotami kolikor jih še ekstistira v Nemčiji. Panika je dokaz, da niti stroga nacljska kontrola ne more preprečiti borznih krčev In polomov, ki so stalna gospodarska bolezen v demokratično kapitalističnih deželah. Hitler ima na čelu državnih financ znanega ekonomskega "čarovnika" dr. Hjalmarja Hchachta, ki je bfl dolgo let glava nemške državne banke. Nacijski diktator je mislil, da mu bo ta človek z bogatimi izkušnjami delal čudeže, ampak dr. Schacht je izurjen kapitalistični ekonom, ne pa ekonom nacijskega gospodarstva, ki postavlja vsako doalej znano ekonomijo na glavo. Mnogi poftteni radikalcl menijo, da je faši-zem — kapitalizem najsurovejie oblike, ampak to sodbo bo treba revidirati. Nemški faAizem je veliko prej državni kapitalizem kot pa kak-Aen privatni kapitalizem, kakrAen je poznan v Angliji, Franciji in Ameriki NemAki kapitalisti so danes v službi države, to je Hitlerjeve diktature; delati morajo najprej za državo in če se kateri upre, je po njem, kakor po upornem delavcu. In ves svet že ve, kuj so naciji naredili z židovskimi kapitalisti v Nemčiji in Avstriji. Nemčija danes ne proizvaja dovolj, kar potrebuje za vsakdanje potrebščine, zato mora uvažati blago od zunaj. Uvoz pa zelo prekaAa izvoz in deficit v trgovinski bilanci, ki je na zunaj umetno prikrit, je kolosalen. Hitler je umetno odpravil brezposelnost s tem, da je vse brezposelne delavce uposlll v municijski industriji. Na tisoče uemAkih podjetnikov je prisi-1 jenih obratovati za vlado z Izdelavanjem voja-Akih potrebAčin, toda vlada jim ne plačuje v gotovini, temveč v dolžnicah, ki nimajo nobene vrednosti zunaj Nemčije. S čim pa podjetniki plačujejo delavce? Tudi s papirjem, ki so ga trgovci spet prisiljeni vzeti za živež in drugo blago. Na ta način vsa Nemčija Živi od kredita vlade — v resnici je pa bankrotna do dna. Edino bogastvo, ki ga nacijska Nemčija produci-ra, je — orožje in strelivo, ampak orožje in strelivo je slab kapital. Dolgo ne more iti tako. V Italiji ni v bistvu nič bolje. Munsolini nastopu kot zvit administrator, toda njegove pu-stoluvAčine v A besi ni j i in Španiji so povzročil« Italiji strahovite izdatke. Italija ima tudi trgovinski deficit, ki ga skrbno prikriva, med tem pa morajo Italijani, ki so doma, doprina-Aati silne žrtve v |>omanjkanju za — slavo novega rimskega im|*rija. Tudi oni ne bodo mogli dolgo prenašati tega in enkrat bo moralo grdo zagrmoti v faAistični državi. Musso-llni up«, da bo Anglijo potegnil ta veliko posojilo; morda se mu posreči, ampak angleAka vlada obrača. angleški liankirji pa obrnejo . . . Japonski mililaristi so tudi silno zavozili s svojo vojaAko pustolovAčino na Kitajskem. Japonska dežela je revna na bazičnem kapitalu, na surovinah. In mora ogromen del svojih potrebAčin kupovati na tujem. Vojna na Kitajskem |na uničuje njen kredit v tujini bolj in bolj — in spet je jaimnsko ljudstvo tista poglavitna žrtev ki mora stradati ta "zmago" svoje domovine . . . Kaktično so vsi danaAnji diktatorji — is-vzemAi Mtalina — spravili svoje dežele na kant. FaAistični diktatorji, ki operirajo z državnim kapilalizm<»m, imajo t gospttdarskega stališča samo dva Izhod«: vojna ali polom .. . Vojna pa bo na koncu vseh koncev tudi polom — torej ni nobenegM upanja za faAistične diktatorje. KdJna tolažba, ki jo trenutno dajejo svojemu zasužnjenemu ljudstvu, je velikanski —-bluff. Vse diktature žive od bluffa . .. Ce bi bile demokratične veleli« pametne, bi hitro zadavile vse diktatorje l»rez vsake vojne: odpovedale bi jim kredit In pretrgale z njimi vse goK|»odar«kc stike 1 — Politična akcija in piknik Detroit. — Pred nami fo zopet volitve za senatorje, Mon-gresnike, governerje, poslance in druge državne funkcionarje po vsej ameriki. Ravsa in kavsa med kandidati lin strankami je Že sedaj veliko, čeprav je le nekaj mesecev 4o novembrskih volitev. Tega ravsa in kavaa je poaebno polno Časopisje, iz katerega je razvidno, da imamo dve republikanski in dve demokratski stranki. Vse križem ae prepirajo in kavaajo in drug drugega kritizirajo. Radi razkola je prepir tudi med delavstvom. Rezultat te nezrelosti bo zmaga nasprotnikov delavstva. Koliko časa bo to Je Alo tako naprej? Kdaj se bo delavstvo zavedlo svojih napak? Človek se je povzpel na površ-je in usposobil za gospodarja in prvaka nad vsem življenjem na zemlji. Vstal je iz primitivnosti in z delom ustvaril tehniko, iznajdbe, napredek. Vse to izvira te uma človeAkih možgan. Z ma-Ainerijo je ustvaril vsega v izobilju za najudobnejAe življenje Se celo vsega je preveč, živeža in obleke. Toda kljub temu pa je veliko pomanjkanje pri onih, ki so vse to ustvarili. Ali ni nekaj narobe? Ali nismo tega tudi sami krivi? Ali nam ni mogoče, namreč delavskemu razredu, odpraviti te mizerije, če hočemo? Lahko. Toda ne z vednimi boji med seboj In z osebnimi mržnjaml. Zakaj se med maso vedno pojavljajo ljudje, katerih ambicije so, da razbijejo harmonijo med delavstvom in zanesejo boj v njih ustanove? Zakaj se tudi vedno dobijo slabiči med zavedno maso, ki slepo sledijo onim, ki jih s sfepilnlmi triki pridobe za svoje razdiralno delo? Zakaj se nič ne naučijo iz preteklosti? Ako ima delavec značaj in se zaveda svoje lastne izkuAnje, se ne bo dal nikdar na-i blufati od laskavih obljub. Fakt je, da si vsi Želimo napredka! IzboljAanje položaja in enakopravnosti za vse. Zakaj si ne začrtati srednje poti in korakati po nji do cilja? Dokler bomo bredli po vseh križiščih in skakali s plota na plot, sigurno ne bomo priAli nikamor in tudi ničesar dosegli. Tudi nima nobenega pomena, ako bo imel vsak svoj program in cilj. Za delavce je nujno potrebno, da strnejo svoje vrste v času volitev poslancev in drugih vladnih funkcionarjev. Postaviti bi si morali svoje delavske kandidate in agitirati na vso moč za njih izvolitev. Dokazovati bi morali svojim tovariAem-delavcem potrebo, da volijo za svoje kandidate. Ako bi se delavci zavedali. da je tisti križec, ki ga napravijo na glasovnici, močnejAi ko deset strojnih puAk in kano-nov, bi lahko ovrgli ve« danaAnji krivični sistem brez prelivanja krvL Ni dovolj, če smo strokovno in ekonomsko #rganizira-ni, potrebna nam je tudi politič- na organizacija. Pred volitvami «H£imo -nebroj lepih obljub, katere delijo "delavski prijatelji" vse križem, da z njimi za* le p* nezavedno maso. Masa tem svojim "prijateljem" sledi in slepo verjame njih obljubam in voh za svoje največje nasprotnike. Potem pa sledi razočaranje in kesanje, toda prepozno. Sedaj je Čas za premišljeva nje; sedaj je čas, da se delavstvo žfpOfla svojih interesov, dokler ni prepozno. Le kadar bo delavska masa to storila, se bo podala na voliAče z razumom. Ko to storimo, bomo tudi zmožni, da odpravimo danaAnjo mizerijo ii\ izboljšamo položaj za vse. Tak je cilj in program socialistične stranke. Z razumom in demokratično akcijo brez nasflstva. Da bomo želi večji uspeh pri Air jen ju naših idej, pa so nam potrebna sredstva, ker brez njih ni nič. Vsled tega klub At. U4 J8Z prireja izlet k jezeru Lower Strait Lake v nedeljo dne 21. avgusta. Vabljeni so vsi zavedni in kulturni delavci, da ae udeleže tega izleta. Imeli bomo različne tekme, tudi baaeball in ba-lincanje. Zmagovalci dobe nagrade. Vsak^ ki se zaveda svojega delavskega položaja in želi boljAe bodočnosti, se bo udeležil tega naAega piknika. Torej na veselo svidenje dne 21. avgusta. Vsi za en cilj in program in zmago delavskih pravic. Anton Jurca, 121. TOREK, 16. avgusta Slika kaže žida,ki moli ob zidu vzdihovanja v Jeruzalemu, Palestina. Pomoč za ftpanake lojaltote Brookl.vn, N. Y. — Pred nekaj tedni je minUo dve leti, odkar se je Apansko ljudstvo pričelo hrabro boriti pred fašističnim navalom, katerega vodita Hitler in Mussolini. Od vsega začetka tega krvavega boja je bilo Apansko ljudstvo prikrajšano pri vseh potrebščinah. Proti faši-stom se je postavilo v bran tako rekoč z golimi rokami. (Primanjkovalo mu je ves čaa orožja, vojaAke izurjenosti, medikalmh potrebAčin in dalj časa že tudi živeža. Pomanjkanje je v Španiji danes veliko, toda kljub temu se Apansko Ijudatj/o neprestano bori za obstanek svoje demokracije. V tem junaškem boju pomagajo Apanskim lojalistom na ta ali drugi način ljudje po vsem svetu. In čim dalje traja ta borba, toliko večje je pomanjkanje na lojalistični strani in toliko včja je potreba zunanje pomoči. Tukaj v New Yorku je Medikal-ni biro za pomoč Spancem,pričel z akcijo, da se pošlje iz A-merike ladja živeža in drugih potrebščin Apanskim lojalistom. To pomoč — konzerve živil, obleko, čevlje, milo in razne medi-kalne potrebščine .— je pričelo zbirati delavstvo po vsej Ameriki. Relifna ladja odpelje &000 ton teh potrebAčine v Španijo enkrat v septembru. Apel za to pomoč so izdale različne organizacije. Ker med Slovenci tukaj v New Yorku ni- mamo nobenegk odbora, sem se jaz zavzel in pobiram vse prispevke v blagu, katere hoče kdo od poslati, toda nima sam časa za to. Denarni prispevki se naj pošiljajo na Medical Bureau for Spanish Relief, 381 Fourth ave., New York City. Kar se tiče drugih stvari — živeža, obleke, me-dikalnih potrebščin itd. — se lahko pa mene pokliče po telefonu — Stagg 2-0745 — ali pa pošljite dopisnico na naslov 07 Schules St., Brooklyn, N. Y. Prosim rojake v okolici, naj se odzovejo temu apelu. Yerney Coler. Piknik drufitva Bled Milwaukee, Wte.—JCakor vsako leto, tudi letos društvo Bled št. 19 JPZS priredi svoj piknik, in sicer v nedeljo 21. avgusta v Kozmutovem parku (So. 92nd in West Beloit Road). Vabi se vsa društva, kakor tudi posameznike jz Milwaukeeja in okolice, da se udeležite. Ker je to zadnji piknik te sezone v naši naselbini, se je odbor zavzel, da nam ta dan priredi obilo zabave in razvedrila. VrSile se bodo razne tekme in igre, tako da bo za vsakega dovolj zabave. Vstopnine ni nobene in postrežba bo v vseh ozirih najboljša. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba. Frank Pofičnik. pa se vrši konferenca klubov in društev Prosvetne matice JBZ v Presto parku, pričetek ob 10. uri dopoldne. Po konferenci bo piknik, Jia katerem bo obilo zabave. Torej so vabljena vsa dru štva in klubi, da pošljejo svoje zastopnike na to konferenco, kajti zborovanje bo važno. Vabljeni so tudi vsi drugi prijatelji in znanci, da nas posetijo ta dan v Presto parku. L. Kaučič. O tem in onem iz Sygana Sygan. Pa. — Posebnega nimam za poročati iz naše okolice. Nekdaj je tukaj premogovna industrija še prilično obratovala, zdaj pa je napol mrtva. Kjerkoli rovi Ae obratujejo, so razmere mizerne, premogarji pa na sploAno ob steno potisnjeni. Zdaj že večinoma vse delo opravijo stroji, ki delavcu pojedo ves zaslužek. So pa še druge šikane. Kompanije so prišle na idejo, da 50 let star delavec ni več sposoben za delo v premogovniku. Ce pa je delavca treba še bolj stisniti za vrat, tedaj kompanisti enostavno zapro rov za nedoločen čas. Ko ga zopet odprejo, potem imajo bose i zopet priliko, da postopajo z delavci kakor so jim poljubi. Toda na vrsto pridejo samo mladi, katerim pregledajo po vojaAko vse kosti in tudi zobe — kakor konju meše-tarji. Tak je sedanji družabni sistem — za delavca vedno slabfti. Pa nič zato. "Bom prihodnjič vo> lil pa republikance, ker oni imajo dosti denarja" Take "modrosti" sliAUk m« d ljudmi, ki nočejo misliti in katerim glava sluti le za to, da na nji noaijo klobuke. Možgani jim popolnoma nič ne funkcionirajo, ociroma rakovo. Po inteligenci se "mun-ketom" niti iz daieka ne morejo primerjati. Kar se tiče naših aktivnosti na društvenem polju, smo precej pridni. DruAtva pridno prirejajo piknike, veselice in slavja. Prejeli smo vabila iz raaličnih krajev. Na delavski praznik bo v Midwayju tamkajšnje ] društvo SNPJ obhajalo sv%jo 80-letnico obstanka. Naše društvo se bo odzvalo kolikor največ mogoče. ; Na 15. oktobra pa naše društvo I Bratstvo At. 6 SNTJ priredi svojo običajno jesensko vinsko tr-' gatev. ' V nedeljo dne 11. septembra Obisk po 17 letih Depue, 1H. — To je moj prvi dopis in upam, da ga urednik ne bo vrgel v koš. O delavskih razmerah ne bom pisala, niti ne o piknikih aH veselicah, kar je najbolj običajna snov za dopise v naših listih. Hočem nekoliko poročati o mojem potovanju po VVisconsinu. Minilo je 17 let, od kar sem bila tam, namreč na Willardu pri mojem bratu Johnu Bergan-tu. Takrat je bil$ naselbina bolj majhna, sedaj pa je tam že več naših rojakov, ki imajo jako lepe farme, a žalibog vse morajo prodati pod ceno, kar pridelajo. Tako na primer prodajajo mleko po dva centa kvart. Moj brat je bil takrat še samski in je hodil drugim farmarjem graditi hi*e in hleve, obenem si je pa tudi sam čistil zemljo in si pripravljal dom, v katerega je pozneje pripeljal ženico. Sedaj imata že štiri otroke. Sedaj po 17 letih sem se zopet podala tja. Namenjena sem bila že več let, ker moja srčna želja je bila, da še enkrat vidim svojega d*mta in njegovo družino, toda sem vedno odlašala. Od tukaj smo jo odrinili jaz, moja dva sinova Frankie in Wfllie ter Martin Novak ml. dne 18. julija ob 2. uri zjutraj. Na naš cilj smo prišli ob 1. uri popoldne. Vožnja je bila vse skoei krasna. Posebno ko smo se približevali lepi državi Wisconsin, sem takoj začitila. drugačen zrak — kakor da bi bila v starem kraju na naših lepih gorenjskih planinah. Romantičnost gozda, kot iz kakšne pravljice, lepi travniki, polja in sploh vse drugo me je spominjalo na staro domovino, tako da se mi je v resnici za-solzilo oko in nehote sem se domislila narodne pesmice, katero smo včasih zapele dekleta, ko smo žele pšenico: "Gospod in go-i spa na polje sta šla pogledat, kako zori pšenička .. Snidenje z mojim bratom in njegovo družino je bilo prisrčno in po toliko letih smo si imeli dosti povedati. Par dni pozneje je moj brat obhajal 60-letni rojstni dan. Čestitati mu je prišlo mnogo rojakov. Imenitno smo se zabavali in vrteN počno v noč, in to posebno Ae. ker j« imel moj mlajši sin Willle s sabo svojo pianoharmoniko. Ta večer sem imela čast seznaniti se z ved našimi rojaki. V moje presenečenje sem se sestala tam tudf z mojim prijateljem iz stare domovine, namreč s Frankom Avmanom. vulgo Koritni-kov France iz Dvorjan. Aestala sem se tudi s Frankom Dergan-inm, ki je moj sorodnik in ima jako prijazno in postreftljivo ženico, po domače K oz lova Mana iz Pšate. Ker več naših rojakov potuje na Willard. priporočam. (Dftljs nt S. rtraaU Tedenski odmevi Anton Garden PO KATETRI POTlf-X\>III 2evečkrat sem v tej razpravi ,wudllril se delavstvo ne more ne v načelu nTr* odreči demokraciji, če hoče do^rL K, in pravičnejšo človeško družbo Demii 1 po ne sme biti noben fetiš kovanja, ker ni nobena abstraktno«? realnost, ako je kaj vredna. V rZ JJ* vflmh svobodščin za pretektiranje r^Zl ka in skupin pred opresivnimi silamT/J pravicah in svobodščinah je uključen tudi J httčm sistem, ki omofcoča in garantira lZt isbiranje vfcdnih funkcionarjev 8 ^ tarno akcijo. ^^ . H«nam< Po4 kapitalizmom so te pravice - na prm do organizacije, svobode govora, zborov^ stavkanja itd. — seveda zelo omejene lavatvo j-ih uživa le toliko, kolikor moči im. jih izvojuje in obdrži. Nič več. Proti vi* jočemu razredu in privilegiranim interen mora biti stalno v boju, ako neče postati u tičen vazal in mezdni suženj v pravem pome besede, to je popolnoma brezpraven državi Tudi v Združenih državah je po 150 let politične demokracije Še dosti krajev, kjer ma delavstvo nobenih pravic — v nekater Južnih državah niti političnih, ker se radi vol nega davka aploti ne more posluževati volil pravice; brez slednje so v realnosti tudi „ joni delavcev, ki se selijo iz kraja v kraj" kruhom, ali vsled stradanja. ■ Cesto se tudi dogodi, navadno v stavkah, kapitalistična oblast suspendira vso demota cijo za prizadete delavce. Z oboroženo silo sodišči jim odvzame pravico do organizaci stavke, zborovanja in svobode govora; s zatre njih boj za boljši košček kruha aH pi opresiji ter pomaga delodajalcu potisnit v novo suženjstvo, voditelje pa pomeče v j« Krvavih Harlanov, kalifornijskih vigilanU županov Haguejev, razbitih stavk v "mali jeklu" in drugod, Tom Mooneyjev, Sacco Vanzetijev — na vsem tem je "demokratič Amerika zelo bogata skozi vso zgodovino bo tudi v bodoče, dokler ne izgine kapitaliu Se bolj pa vladajoči razred stiska in te demokracijo v dobah, ko se vsled ekonomi krize začno tresti temelji obstoječega sisUn V državah, kjer ima vlado popolnoma v | jih pesteh, udari po delavstvu in revolucioni nih elementih z represivno zakonodajo, s ka ro skuša zatreti in razbiti delavsko gibanje, časa Hoovrove administracije ameriški v na primer tega ni bilo treba storiti, ker je pitalizem sam skoraj popolnoma razbil deli sko gibanje,in je bila v deželi le disorganizil na, lačna in obupana delavska masa. Nekaj volte so kazali le vojni veterani, ki so se v likem pohodu odpravili v Washington, kjer jih je Hoover pozdravil z — zveznim vo štvom. Tako vidimo, da dobi "demokratična" drži napol fašistični režim, kakor hitro pride ki taHzem v resne škripce. In če je v deželi politična kriza, kakor je bila na primer v zadnja leta weimarska Nemčija in takoj vojni Italija, tedaj požene kapitalizem sredi razred pod vodstvom radikalnih demagogov fašistično revolucijo proti delavskemu raz* in ustanovi totalitarno državo. Totalitarni režim tudi dobi ljudstvo v« dežele, kakor hitro se zaplete v vojno. Razkrajanje sedanjega sistema vidimo vseh straneh. Prinesla ga je svetovna goH darska kriza, v kateri se je znašel kapitalu« po svetovni vojni in v katero se vedno gw pogreza kot posledica svojih kontradikcij. r življenju se skuša obdržati, ne z gradnjo ta alnih dobrin in bogastva, marveč z novim « roževanjem in z novimi vojnami. Vse to» kapitalistično gospodarstvo seveda le v min fto propast, ker oboroževanje in vojna ne ■ reta prinesti nobeni državi nič drugega wm popoln bankrot. Kapitalizem je res udarja največjo slepoto. Toda kljub težki dobi, ricozi katero k*« človeštvo, delavaki razred ne sme Kot noaitelj prave demokracije m ^ boljše človeške družbe, ki bo slonet* ^ socialne pravičnosti, je poklican. « pridno gradi svoje bojevne orga"'*«^ ^ J litične, strokovne in gospod pravlja na izvršitev svoje velike naloge: na socialni preobrat, ksterega naša vedno bližje. čs« P | Pred __ (Iz Prosvete z dne 1«. Domače vati. L East slovenskih fantov prostovoljna ško armado. v Mavake veti. I^sk.d*^^ sh ing tonu javka da delavcev v glavnih amen*kih »ne ^^^ Svetovna vojna. Nemci se ^aj u«^ ^ iz Flandrije v Belgiji in anfMk««* račUa Ancro. odnal* flevjataka R-aija. Rusijo a severa, f jug« » y , (g*ta* Boljševiki ar -^ haritl ^ vraftniki. 1«. AVGU61* Vesti iz Jugoslavije fk* a- dobička pri širijo. Kakor doznava kurir" i zanes-,1 bo Zavod za pospe-FZaie trgovin« ponov-mditev dobička pri 1 TblVšo Avstrijo, in iS?.vita. v obliki tak. 100 din od vsa-g^ Zosno 4600 ir pri H Kakor je mano, je bila uvedena taka omejiteV I vendar je bila taksa ob Lta zopet ukinjena, ker M avstrijskem trgu pre-J«tile. Kakor zatrjuje ■CotkJ kurir", so izvoz-|Vinj napravili korake n* Ih mestih, da bi se prevedba te takse. Izvozniku, da je situacija pri 'vini v inozemstvo glede fcbilno.su zelo slaba. Pri »z-^Ceškoslovaško in Nemči-izvozniki po večini iz-* je pri izvozu v Avstrijo še dodbiček. Z uvedbo V ta dobiček padel na 850 vagonu. Izvozniki svarijo uvedbo te takse tudi zara* m ker ima Nemčija name-fntralizirati prodajo svinj Irtit^u bivše Avstrije in bi fc te takse imela lahko sfla-dedice pri določitvi odkup* 1naše svinje po slste-velja že sedaj v Nemčiji. »til Pod vlak ... tfUnju, 30. julija. — Na r med prelazoma Koroške in fcinjakove ceste se je 29. iveiei-po nekaj mesečnem fdku spet razlila človeška 23-letna služkinja Tinka iva it Šoštanja je nekaj od zapornic končala svo-iivljenje. Zgodilo se je udnjem večernem vlaku, kija v Šoštanj ob 21.45j •odja je doli pri zapornici sumljiv sunek in ropot ileii. Na postaji je o tem prometnega uradnika. io prihiteli prvi železniški do tega •rili nesrečo: na Tinka Kumrova v zadnjih jih. Vlak jo je strahovi-saril: odrezal ji je obe in smrtne poškodbe je do-po vsem telesu. V nekaj h je umrla. je opravila sodna komisije delo, so truplo odpeljali itvaSnico. Kaj je mladega i doverflo do prostovoljne ie ni znano. V petek po« * je pripeljala iz |Sa-»doline, kjer je bila teli v službi. Kakor smo *ve-e malo pred prihodom via-PMinla listek ih obvestila o svojem usodnem ko- Poiar na deželi 'fornji letnici pri Slovenci je ogenj upepelil do-° posestnice Hilde Pa j kockava je dognala, da je '&»«tal zaradi slabega dim- P«4ar v tvornici r» sl- julija. — Stra-foltr' ki je zajel sinoči «»tki.Ka stika tukajšnjo 'tekstilnp tvornico, objekt med Žitno in uljco, je divjal do 11. J«lc<»>oyi švignili v zrak og-Paradi tega so bili J tr«Jni pripravljenosti ™r»J*li kljub temu. da so JNnoma premočeni, vso T1 "vTm davnem delu. manbfirski Kasilci, ki so ' kraj požara t vaem ,n *»*<> z vsem moš- p^tl^ 1 , • da so izpraznili? dH zrečega objekta. —l.^nihvečv.: ^•Ijenega blaga, in "T1^ U.mbu za kro-garfle« ao i, r ^kfx ont spričo dej-Itod, ,!' 0 rfc*l*>lago do-» " ' /ni oddelki ga i" 1 • d* -ploh dobili vo, lahi zgrajeno predilnico in odtod tia bk)k stanovanjskih hiš, ki je v neposredni bftžini. Sreča v nesreči pa je tudi bila, da je ob čaki požara pihal veter iz za-pada proti vzhodu, ker bi aiee* bile iskre gorečega bombaža sko-ro gotovo zanetile sosednje objekte. „ „ ... JL J Peti mestni okraj je bi! vso noč'na ftogtfi Tn so množtce vso noč gledale gašenje. Danes do-pollne pn so romale na kraj požara nepregledne množice občinstva, tako da so imeli varnostni organi polne roke dela, da so odvračali radovedneže. j Vse dopoldne se je s pogorišča valfl gost dim, ker je v objektu še mnogo bombaža, ki ni čisto zgorel, in bo trajalo le precej časa, da bodo odstranili vsako nevarnost. Koliko prav za prav . znaša škoda, trenutno še ni natančno ugotovljeno. Po izjavi nekaterih tvorničnih stro. kovtijakov se giblje škoda okoli treh milijonov dinarjev, ker so uničeni dragoceni stroji m velika količina bombaža. V glavnem bo menda škoda poravnana z zavarovalnino. (Pri gašenju so dobili opekline lažjega značaja Anton Kegl, Ivan Lože j in Josip Giber. * Žrtev vode Celje, 31. julija. — Včeraj v mraku se je šel 26-letni, v Wes-tonovi tvornici zaposleni delavec Jože Golob s Spodnje Hudinje pri Celju v družbi s tovarišem Malejem kopat v zahrbtno Vogla j no pri izlivu Hudinje v Vo-glajno v Gaberju. Tam je bilo več drugih kopalcev. Voda je na onem mestu globoka okoli štiri metre. Golob, ki ni znal plavati, je pri kopanju zašel v globoko vodo in izginil pod površino, nc da bi bil kdo to opazil. Pozneje je Malej pogrešil tovariša in ga začel klicati, a zaman. Kopalci so takoj zaslutili nesrečo in so začeli iskati Goloba, toda brez mesta, so I uspeha. Davi je Voglajna blizu i progi je! mesta nesreče naplavila Golobo-vo truplo. Tja sta šla mestni fizik dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka celjske policije nadzornik Zavec. Po komisijskem ogledu so prepeljali Go-lobovo truplo v mrtvašnico nt» okoliškem pokopališču. Pokojni Golob si je gradil v Gaberju hišo in se je nameraval v kratkem poročiti, nenadnf smrt pa mu je preprečila vse lepe načrte za bodočnost. PlOflVBTl Da opravičimo na ziv "rdeča" Španija Zagrebška "Nova Rječ" je objavita o tem dve izjavi, ki jih na vajamo skrajšano: Sovražniki republikanske Španije so odkrili besedo, s katero bi radi nahujskali ves svet proti braniteljem republike, to je, legalni vladi. Ta beseda je "rdeči". Posrečilo se jim je, da so znatno vplivali na svetovno jav nost, kakor pravi Marcelino Do-mingo. Z besedo "rdeči" hočejo povedati, da so republikanci komuni sti. Za nas to ni važno, važno je le, da pokažemo, kako nasprotni ki republike zlorabljajo to besedo. 1 V Španiji ni ne predsednik va-lencijske in ne barcelonske vlade komunist. Istotako tudi ne predsednik najvišjega sodišča a-li republike. V parlamenta je poslancev, med njimi 15 komunistov. Vsi ostali poslanci pripadajo republikanskim strankam, socialistom itd. Ce bi bile demokratske države takoj" izpolnine svojo dol**o#t v sroHkf mednarodne morala, bi bil vpliv 'Franci je in Attfrlije danes v Španiji drugačen kakor je. In d* ima Španija t zveze z "rdetk>" fcusijo? Poglejmo! Španska republika je bila osnovana 1661 in je takoj vstopila v Društvo narodov, ker je ob diktaturi Prima (Je Rivere izstopila. Povsod je dbnovila poslanike, samo v Vatfkatu in Rusiji ne. — Ob izbruhu vojne 1936 tudi ni bilo v vladi nobenega komunista, v Rusiji ni bilo španskega in v Španiji ne ruskega poslanika. Prvi ruski poslanik je prišel v Španijo nekaj mesecev po izbruhu vojne. Španci so "rdeči"! So nevarni- Italija pa je poslala v Rusijo 1929 letalsko eskadrilo (Bal-bo) sprejela je zunanjega komisarja Litvinovu z velikimi Častmi. "Popolo d'Italia" je pisal takrat, da si dve veliki revoluciji sezata v roko, da bi se razumeli ih sodelovali. Ali more nacizem reči kaj takega o španskih republikancih? V letu 1933. je objavil nemški fašizem, da namerava imeti prijateljsko politiko do Rusije. Nacizem je dajal 1938 in 1936 Rusiji ogromne kredite, ki jih je Rusija odplačevala vsaj 40'/J z dobrovoljenimi surovinami. Francoski in italijanski pakt, kakor tudi mnoge nemške konvencije pa menda niso delo španske države ? Res so tudi v Španiji komunisti, niso pa v večini. Mnogo je strank, prebivalstvo pa je večinoma demokratično, zlasti, ker ga je sedanja vojna še prav posebno izučila. Društvo narodov in Vatikan bi bila morala takoj intervenirati že zaradi človečnosti in mednarodnih pogodb. To bi bilo dolžnost ne glede na lažnjivo geslo, l^ažnjivo geslo je menda imelo e namen, da se prikrije opustitev moralne dolžnosti napram javnosti. * Tudi s. Leon Blum je v članku strankinega glasila izjavil na podobno trditev Flandina in drugih, da so Rusija in avtoritator-ne države v primeru Španije e-nako krive. Blum odklanja take trditve, ker Rusija ni nikdar posegla po javni intervenciji, nikdar ni nastopila proti svobodni fikciji nevmešavanja, ki že traja leto {Ini, dočim so druge države pošiljale vojsko in orožje v Španijo. Rusija ni poslala nobene vojske, poslala je le nekaj strokovnjakov in orožja, zaradi zaprek z velikimi zamudami. To se je pa zgodilo šele nekaj mesecev pozneje, ko so že druge države imele vse tam in dopolnjevale z novimi pošiljkami. Rusija je vršila to le v omejenem obsegu ter je vedno izjavila, da o-pusti tudi to, če opustita Italija in Nemčija intervencijo. Rusija je zahtevala kontrolo zase in za druge. Te pa druge države niso hotele. Položaj nam je sicer dovolj ja- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t Z. strani.) da se oglasijo pri njej in boste gotovo dobro postreicni kot sem bila jaz. Tudi prenočevala sem pri njima. Torej, Frank in Mana, Ae enkrat vama najlepša hvala za vso postrežbo in prijaznost ! Komaj sem se dobro zavedla, da sem tam, je bilo že treba misliti na povratek. Ker sem bila nazajgrede namenjena obiskati še mojo hčerko Julijo v Chicagu* smo odrinili s prijaznega Wil-larda 23. julija zjutraj proti Chicagu. Tam sem presenetila svojo hčerko, ki se je ravno pripravljala za tovaršico svoji najboljši prijateljici še iz otroških let, namreč Angelci Spolarjevi, ki je uposlena kot bolničarka v bolnišnici St. Luke's. Poročila je Barta Hanesyja, ki dela v pisarni Rdison Co. Ko me je hčerka zagledala, je kriknila: "Mama, ali si res ti!" Ko pridem domov dne 25. julija, se je pa John Zobavnik pripravljal, da zapusti svoj "lejdik'V stan in skoči v zakonsko sladkost z gospo Mary Zagarjevo. On je bil več let pri meni na hrani. Par dni za tem so me pre: senetili pa Č!ev«landčani, in sicer mrs. Joe Šiška, ienn brata mojega soproga, nadalje njen sin Tone in lepa hčerka Mary s svojim soprogom mr. Somrakom. Mislim, da sem napisala dosti, skoraj že preveč za ndon, 15. avg. — Queen Ma-ry, novi brzoparnik angleške linije Cunard, je pred enim tednom, ko je plul v New Vork, posekal francoski parnik Nor> mandy v brzini za okrog eno u-ro. Med povratkom iz New Yor> ka v Kvropo se je Qu«en Mary spet kosala z Normandyjem in ga ponovno posekala v brzini; preplula je ocean v treh dneh, 20 urah in 42 minutah. 8 tem jt dobila "modri trak" in postala kraljica morja. sen, vendar j« prav, če ie opozorimo na te stvari in razkrinkamo neiskrenost in laž. Po Del. Pol. ntdotiatkom pa ^ posrečilo pre- Ubl ogenj na no- Delegat je llollvlje in Paragvaj« na k«afere«d v uredil ve meje med državima. Washington.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je ob oblotnici izbruha svetovne vojne pred 24 leti pozval ameriški narod, naj deluje z vsemi silami na to, da se Amerika ne bo zapletla v novo vojno. Njoga je pozval splošni proti-vojni odbor, naj pove, kaj misli organizirano delavstvo o vprašanju vojne in miru. "Ameriško delavstvo je še preblizu svetov ne vojne, da bi pozabilo njene strašne cene in nepopravljive iz gube," je rekel Green. "Ničesar ni bolj naklonjono miru kakor spoznanje o brezplodnosti vojne. Toda mi dobro vemo, da senti-ment in Žulja za mir nista nobena garancija proti vojni. V ta namen moramo graditi odnoiaje in agencije, ki bodo prinesle sporazum in dobro voljo med državami, kakor tudi odpravljati situacije, ki povzročajo krlvičnost in napetost med narodi. "Prvi korak k mirovni politi ki naše dežele leži v izvolitvi ta kito državljanov v javne urade, ki se zavedajo odgovornosti in bodo delovali za mir med narodi." Toda samo z negativno politiko se tega ne bo doseglo, je pouduril Green. Rekel je, da morajo narodi razviti "etične standarde za medsebojne odnoiaje. Na splošno morajo narodi uvesti odgovornost, da se bo vsaka dežela posamezno in skupno držala dogovorov. Ako v resnici hočemo mir, ga lahko dosežemo, t^Mla vsakdo mora upreti svoje stremljenje v to smer. Prvi korak k temu je izvolitev zastopnikov, ki znajo ceniti mir, drugi korak "pa je osnovanje mirovne politike." ADF ustanovi novo mornarsko unijo Carter mednarodne unije dobi mornartka unija na zapadu Wa»hington. — (FP) — Ameriška delavska federacija Je pričela z akcijo za ustanovite? no-ve mednarodne mornarske unP je. V ta namen se je Wil1lam Gri«n že (K)svetoval z bivšimi voditelji razpadle mornarake linije ADF in Harryjem Lunde-bergom, voditeljem Paclflčne mornarske unije. Uresničenje tega načrta zavitki mornarjev samih, ki še spadajo v ADF. Teh Je baje o-krog HHMi Ce se izrečejo za načrt, potem bo federacija Izdala čarter mednarodne unije PicI-fični mornarski uniji, slednja bi pa ustanovila mornarske dis-trikt* in sklicala konvencijo, ki bi določila ime nove organizaHJ* in sprejela pravila. Po Gwnovl izjavi bi v novo organizacijo spadalo takoj ob rojstvu okrog 26,000 članov, ki sedaj spadajo direktno v federacijo. Nova unija M bila napol industrijska i st bi imela j uri »dikcijo nad vsemi nelkensiranlml mornarji na ameriških in kanadskih ladjah. Grmen Je tudi naznanil, da bo federacija v nekaj tednih ustanovila nov mornarski defatrt-men t, katerega M tvorile unije priataniščnlh in morttarafcih delavcev ter vozniki. Ta depiirt-ment bi sNčil stavbinskemu, ko- vinarskemu in drugim depart-mentom federacije. Gretn je rekel, da upa, da bodo mornarji odobrili ta načrt, ker bo v njih lastno korist, če bodo spadali v mučno mednarodno unijo. Dostavil je tudi, da sedaj ni nobene unije v tej industriji, kar pa ni povsem točno. Fcderacijska mornarska unija je bila res likvidirana, Vsled velike korupcije voditeljev, ki so izvajali absolutno diktaturo in zanikali Članstvu najelementar-nejše pravice, jo je zapustila pretežna večina članstva in se pridružila mornarski uniji (30. Ta pravi, da ima ftft.000 Članov. Na vseh linijah je bila po delavskem odboru tudi priznana kot predstavnica delavcev in Ima tu-tll pogodbe t več družbami. Del te unije je bila tudi IV ctfična mornarska unija, ki pi^ je odstopila od CfO vsled boja s Harryjem Brldgesom in kymu-nisti ter se nedavno zopet pridružila ADF. Ta unija je demokratična in milltantna. Ustanovitev nove mednarodne unije v mornarski industriji pa pomeni tudi povečanje bratomornega boja med CIO in ADF. Dva učitelja v Rusiji obsojena v smrt Moskva, 1«. avg. — Dva učitelja v sirotlšČu v Kazanu sta' bila zadnje dni obsojena v smrt, ko jima je bila dokazana krivda. da sta navajala otroke k pijan čevanju in nenioralnostl. DrugI trije učitelji so dobili po pet lot zapora. IZ PRIMOR J A ISTRSKI VODOVOD £e v prejšnjem desetletju s« je v Istri načelo vprašanje velikega vodovoda, ki bi bil nedvom no ogromnega pomena za povzdl go gos|M>darstva |Nilotoka, ki je vprav zaradi pomanjkanja vode doslej v mnogočem zaostal za vsemi pokrajinami v neposradn soseščini. Ustanovili so poMbtn konzorcij z« zemljiško obnovo Istre, ki Je pripravil vellko|K>tez-ne načrte In Jih deloma pričel te realizirati, a se Ju na lejatm izkazalo, da smlstva za izvedbo teh načrtov, ki so med drugim določali napravo kar celih umetnih jezer, ne bodo zadoščala in da bi (»ostala vsa stvar nerentabilna. Zaradi tega so moral pripraviti nove načrte, ki so Jih pričeli že nekaj let pred abesin »ko vojno naglo izvajati. Abe sinska vojna je prekinila grad njo istrskega vodovoda. Lani pa so se dela |>očasi M|»t nadaljevali« in vso kaže, da bodo seda. spet v nekaj etapah, morda v ne kaj letih dovršena. O Istrskem vodovodu Je "Cor riere Istrlano" te dni objavil i rijo člankov (»oslaiiea Ivana Ma raerhija (prej Mraka), ki J<* njih j»odal prvo jaMtieJšo sliko o teh delih. V prvem Je %ala'ležll da je Mussolini v svojem znanem uvodu za publikacijo aktov veli kega fašističnega sveta med ve likimi javnimi deli, ki naj bi se dovršila v prihodnji etapi faši stičnega režimu, omi-nll tudi istr ski vodovod. 7,v pričet kom 1.1, je konzorcij predložil vladi Izčrp no poročilo, v katerem Je *ahte val nujno in brzo nadaljevanje |H*ič«1 ih del. Dosegel Je, da Je vlada zagotovila (»otrebna sredstva. V dveh nadaljnjih člankih l»* so zbrani podatki o doulej dovršenih in i*Mriovanih delih, ki Jih v naslednjem |s»snemamo. Istrskih vodovodov bo prav za prav pet. Za prvega, ki J« ma- lone le docela dograjen, črpajo vodo na Viročku, izvirku Rifta-na. Izvirek je tako močan, da daje po 60 litrov vode na sekundo. Vodo filtrirajo v moderni filtrirni napravi blizu Dekanov, od koder ao jo že napeljali v De-kone, Koper, Piran in v mornariško bolnišnico pri Škofijah ter v vse aoseduje kraje. Drugi del tega vodovoda pa Ju še v načrtu. Vodo nameravajo dvigniti na gričevje jugovzhodno od Kopra in jo napeljati v Marezige, Boste, Šmarje in še nekatere druge vasi. Doslej so izdali za ta vodovod že 20 milijonov lir. Dolžina vodovoda bo znašala okrog 00 km. Drugi vodovod so zgradili na vzhodnem delu Istre v Labinšči-ni in Plominščlnl. Tudi tam Ju vodovod malone Ce dograjen. Tam so zajeli velik studenec v iližini Kožljaka nad Pfominom. Vodo ao napeljali v Lahln, Sv. Nedeljo in v kraje okoli karpan-rtkih premogovnikov, napeljati pa jo nameravajo tudi po dolini Boljunščlce vae do Katunov. K temu vodovodu nameravajo priključiti še vodo ia studenca v Karpanski dolini, ki ao ga prav tako tudi že zajeli. Izvirek pod Kožljakom daje po B litrov voda na sekundo. Za ta vodovod ao doslej Izdali okrog 7 milijonov lir. Glavne ln stranske vodovodne cevi imajo skupno dolžino preko KO km. Glavni vodovod |w Je oni, ki ga grade v srednji Istri in ki bo dajal vodo celi vrsti občin od Ruzeta In Umaga do iPazina, ZminJa pa vae do Vadnjana ln na zapad do morja. Glavne naprave za ta vodovod so Že dograjene, Vodo so zajeli pri dtivanu blizu Buzeta. Tam so zgradili tudi veliko filtrirno centralo in potem vodo napeljali v Buzet, Oprtaj, ftterno, Gričnjan, Buje, Umag grad, Dailo in ša nekatere kraje. Pravkar so zgradili tudi velik most preko spodnje Mirne skozi Motovunske gozdov« do Motovuna, od ktaler nameravajo vodo v prihodnjih eta|>ah napeljati v Pazinščlno, proti Vodnja-nu, Kanfanaru In še dalje proti Jugu, po drugI glavni napeljavi pa proti Vižinudi, Vižnjanu, Po-reču, Vrsovu, Rovlnlu, Balu in vse do Vodnjana, Ze doslej so investirali v ta dela 4ft milijonov lir. Računati pa je, da bo traba najmanj še (10 milijonov za dograditev mirenskega vodovoda. Iz Mirne črpajo vodo, kakor poroča list, tudi za vojaški vodovod, ki ju napeljan na ani strani do HerHJ, na drugI mimo Pod-grada do HapJan. Dolžina glavnih in strunskih cevi mirunskega vodovoda Im> znašala skupno okrog 400 km. V načrtu sta še puljski in lo-šinski vodovod. Za Pulo nameravajo zajeti vodo pri studencu Grdi nad liarbanom. Vodovod bodo tam naHJali mimogrede tudi v Krnico, Kav ran in v Me-dulili. Lošinjski vodov od U pa služil v prvi vrsti Osoru, Malemu in Velikemu li hotel kaznovati samega «ebe. Srce se mu Je krčilo od silnega gneva, v prsih ga Je tilftalo, da bi kar bruhnil, če bi mogel. "Da, nekaj bo treba ukreniti!" Je sklenil in vstal. Obrnil je počasi hamot na klin pod kapom. Stopil Je po dvorišču s rokami v žepih in gledal čez vrt na polj«. Večer je legal počasi nad zrele njive žita in njegov vonj je prinašala sapica zgodnjega julijskega večera prav do njega. 1* včaai se je zateglo čulo a polja pod ped i -kanje prepelice In v travi se je tu pa tam zaiskrila svetla kresnica. Štefan je vdihaval vonj zore« čfga in zdelo se mu je, da ga vse to zastruplja. Spomnil se je na dom. na katerega pa4a prav v tem trenutku k opre na mraka, na mater, ki morda irt na njivo, na kateri ji zori žito Mogoče prosi, da bi ji ga da Bog spraviti na varno, da b imela vsaj kruh. Kdo ve, če ne — piosviT* ; misli tudi nanj. Saj ima samo dva otroka: Frančko, ki ji pomaga doma in njega, ki ga je dala za hlapca, ker ga doma ne rabi. Oče je Že pred leti umrl, pa saj lahko to krpo zemlje o-pravljata s Frančko sami. "Torej, kaj misliš?" ga je prekinila v teh mislih gospodinja. J "Hm!" je pogrknil. Potem je dejal aam pri sebi: "Saj bi tudi sam rad vedel, kaj prav za prav mislim!" Gospodinji je po daljšem o-klevanju odgovoril: "Dosti mislim, pa ne pridem do pravega konca. Tako sem ubit od košnje, da niti misliti ne morem pošteno." "Nekaj le stori, da ne bom imela te sramote še jaz, kakor da bi bil pri nas stradal. Ce si lahko sam kradel kure in jih prodajal, poš lahko tudi sam stuhtal, kaj boš zdaj počel. Pri nas ne boš mogel več ostati, ker tatu nima nihče rad pri hiši." Štefana je zabolelo, hujše, kot če bi dobil klofuto. Dejala mu je tat. "Kaj pa so potem drugi, ki kradejo velike stvari?" je mrmral. "No?" je silila vanj. "Dobro, če je že tako! Bom pa šel še nocoj domov. Delal sem vam menda vedno dobro, kaj! Zaslužil sem si gotovo vse, kar sem dobil." "Le, da bo stvar rešena! Bolje bo zate in za nas! Vsaj sramote ne bo," je dejala. Ko je odšla, se je že kesal svo-ega sklepa. Zdaj naj gre domov? Kaj mu bo vendar rekla mati? Pozno v noč, ko je rezala svo-.o pot preko neba Že luna in se režala na zemljo, je Štefan pohajkoval po vratnikih med zre-im žitom. Zavitek s čevlji in staro obleko je vrtel v roki, v njem pa je venomer vrtala ista misel: "Ali naj grem domov, ali ne? Kam naj se obrnem. "Ne! Domov ne poj dem! U-boga mati ne sme ničesar zvedeti ! Padel sem, pa se bo že vse pozabilo. Dokler se ljudje s svo-imi jeziki ne vnesejo, bo že kačo. Samo materi pred oči ne smem s to sratmoto. Preklete kure! Hudičevi prsti, ki ste segli po njih!" Pri teh besedah se je do krvavega vgriznil v prste desne roke, da je pogledala topla kri skozi kožo. Sprva so kapljice ostale na prstih, potem so se večale, dokler niso zdrsnile na zemljo. PoVesil je roko v onemogli jezi in taval med njivami. Rosa hladne julijske noči je legala na polje. 2 Dva dni potem sta Štefanova mati in Frančka vstali zelo zgodaj. Hladno jutro se je bočilo v nebo in po vasi je bilo še vse tiho, ko sta odprli vežna vrata. Malo sta zakurila, da je zavrela ržena kava. Dosti časa nista imeli, ker se jima je mudilo na žetev. Rž je bila zrela in opoldne je nista hoteli žeti, ker je takrat pripekalo sonce, da so ob najmanjšem tresljaju letela klena zrna na zemljo. "Danes bo pa žgalo," je dejala mati, ko sta že šli po vratni-ku med njivami. Pod pazduho je tiščala dva srpa. V drugi roki pa je nesla vodir s kamnom in malo okisane vode, da bosta brusili srpe. Frančka je stopala za njo in vlekla ročko vode, da bi ne trpeli žeje. Tedaj je vzplavalo nad obzorje sonce in po travi se je ma- 5t>I*RtNG o* saftt/; C0CIOMI* MAK6 GOODMCt- 6*tAKf«r * 50CMU. C**fc*INCS soMee^ov at homa zasvetilo na milijone svetlih, rosnih biserov. Mati se je pokrižala, zamr-mrala prošnjo Bogu in zamahnila s srpom. Ostrina je rezala slamo, ki se je z zrelim klasjem na vrhu pripognila na sosednje, še stoječe bilke. Potem je še nekajkrat zamahnila, pobrala že prislonjeno plast slame in jo zavila v snop. Na kolenu ga je stisnila in tesneje zvezala. Klasje je bilo težko, slama še vlažna, zato se je dalo lepo žeti, še lepše vezati. Pripogibali sta se telesi in mahali, da se je le včasi pokazala iznad žitnega morja glava z nazaj zavezano ruto. Sonce se je dvigalo, vročina je naraščala. "Ne morem več, sleči se moram!" je dejala Frančka in potegnila jopo s sebe. Tudi mati se je malo zravnala in se ozrla na okrog. Na ve-čih njivah so že bili ljudje. Tam, kjer so imeli več, so moški žito kosili in ženske samo pobirale. "To bova poželi, potem bi pa prenehali, jaz sem že tako lačna!" je malo pred poldnevom potožila Frančka. "Malo še potrpi! Saj jaz prav tako nisem sita. Kdo bi pa zapustil kar sredi dopoldneva njivo, se nama bi vendar sosedje smejali," je odgovorila mati in se zravnala. Po potnem obrazu se je obrisala s prašnim predpasnikom. Stopila je k razgonu in potegnila iz ročke nekaj požirkov mlačne vode. Ko je nabrusila in hotela žeti naprej, je zagledala postavi dveh orožnikov, ki sta se vlekli na drugi strani sosedove njive. Za trenutek je onemela, kakor bi hotela razločneje pogledati, potem pa je tiho dejala: "Glej, Frančka, po koga le gredo? Se po polju se vlačijo, da vznemirjajo ljudi!" "Kako se bliskajo bajoneti! Kakor bi bili iz stekla! Mogoče hodijo kar tako!" je odvrnila Frančka. Gledali sta nekaj časa preko žita. potem pa sta opazili, da sta zavila po njivi proti njima. "Za božjo voljo! K nama gredo. Jezus! Jezus nama pomagaj !" je tarnala mati. "Ne tulite zdaj kot bi vam gorela hiša. Bosta že kaj vprašala," jo je mirila Frančka. - Da bi ne stali in ne pokazali tako še večjega nemira, sta pri-pognili spet hrbte in želi. Mati je vsak trenutek prigledovala pod pazduho ali pod predpasnikom proti kraju, odkoder sta prihajala orožnika. Na obe je legla neka mučna vznemirjenost Mati se je kar tresla od napetega pričakovanja. "Dober dan, mati!" je pozdravil zdajci orožnik. Obe sta se zravnali. Nobena ni odgovorila "Saj ste vi mati Štefana Piš-ca, ne?" je vprašal in izvlekel iz torbe malo beležnico. "Sem I" je odvrnila. Frančka je povesila pogled, ker jo je drugi orožnik neprestano motril in ji ponujal besede, pa jih ni slišala. Poslušala je, kaj je oni spraševal mater. "Torej služi vaš ain še zdaj pri Tušku?" je nadaljeval. "Da, še! Saj doma ga ni!" Malo se je mati že ohrabrila, le glas se ji je zelo tresel. "Pa ga te dni ni bilo nič domov? V službi je namreč dejal, da gre domov. Mogoče se kje doma skriva!" "Ne, tega ne vem!" Pri teh besedah je naglo povesila oči, kakor bi jo kdo udaril po glavi. "Resnico povejte! Mogoče la-žete?" je dejal strogo orožnik in pisal nekaj v beležnico. "Kaj bi lagala? Nisem ga videla! Resnica!" V srcu pa se ji je trgalo, da jo je bolelo na vseh koncih. Čemu jo sploh sprašuje stvari! Na koncu pa ji še reče, da laže. Oči so se ji globoko vgreznile. Napela je sleherno mi 4ico na svojem telesu P( je bila le moči je inieU lo, da bi * z*KnaU proti niku, in mu za to žalitev la mastno za uho. Kako i reči kaj takega? J "Kaj se je vendar m Je v tej jezi spravil« iz t Drugi orožnik p* u zgrabiti Frančko in j0 ^ boke, pa je dekle skočilo »n ga nahrulilo; "p, Povejte rajši, zakaj hodi naju! Kaj more vendar b "Ah, nič hudejfa! San* sva vprašala zaradi Stef sla!i so naju." "Pa res ne lažete?" je krat vprašal orožnik mat res ni doma?" "Nisem ga videla. Ali mi povejte, čemu ifc, ma? Saj služi. Kaj »e je Žalostna je stala pred vsa majhna, dobra mati, prositi za svojega otroka, la je in slutila, da se zgodilo, čeprav iz teh dV ni mogla ničesar spraviti, jo je vse to, da bi zakrič vso moč: Kaj se je vendi dilo! Zakaj iščete mojega Pa pe je obvladala, ko so splavale na ostre in svel jonete na puškah. Ko jih dala, kako se svetijo, so pile pred oči vse grozote kakor jih je pripovedov pokojni mož. Točno je kako bi se zarila svetla v telo in ga razparala. 'To mora biti grozna je dejala glasno, da sta nika spogledala. Frančka je priskočila la solzo, ki se je potočila iz očesa. Mati pa je strmela sklenila na prsih roki in "Ne, ne belite si zarad glave! Le vprašati sva če je Štefan doma. Posla ju. Saj ni nič!" je dejal in spravil beležnico v "Zbogom, mati!" sta se la. Frančka in mati sta stra njima in nista zinili ni Sonce je peklo, a v njima j še hujši ogenj. m Ali ete že naročili Pram Mladinski list aro jemo pri j edini dar trajne vrednosti, ali sorodniku v domovino? za mal denar lahko poiljeU v domovino. ftaai koalraktorakora odbora Btrackbfin, Thomaa Holland In federalnega 4etav*kega departmenta. Od de«ne proti Robert Campfcell O. R. w w w *............................... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Po sklepa 11. redae ko.re.ei)« s« laik. prišteje eden, dra, tri, štiri ali p« Haoer l««« ^^'JVa aiii. List ProeraU iUm aa ves muk*, sa lleae ^ no naročnino. Kar pa člsoi fli plolaj« »ri sa Jfaa to prištela k .aročaiaL TareJ si pradraf aa Oaae 8 JI J* J. Ust i* JJ—J Jo v raakl draitei aeUe. ki M rad »tal M* Je list gotovo te nato i laavaia jos la Zim L drla ro te 1 tednik la.. t tednika la. t tednik« tal. 4 tednik« la. B tednikov la eeoeeeeee« oeoooooo tja ali Za Brrepo Jo>< U Cleero la Cklcaf* J* 1 tednik la........... t tedalka la.......... t tednike la.......... 4 tednik« »a.......... » tednike* la......... ......... >IM» lipolnlte npodnll knpen. prlloUt« P*rebne >der e pimea li «1 naročite Preavete. Ilet, ki M g PejaaniloVeeleJ kakor hitro kateri teh I te 2 pmaeli p. oč od drniln« In »J*** "kf dot itn« dralta«. ki * » SNPJ, ali tednik, hode moral tisti flaa Is hr« TTilt" naročena na toemik Proereto. te takoj neinaftUl "P" ^ ^ In obenem doplačati dot.čno rnote iročnik* tedaj mora npramlitvo mikati datem »a to n' PROKVETA. SNPJ. MI7 Se. U^odale Are, Ch»«r«. Prilefteoe poftiljam naročnine sa H* Pre«»*te ' » ...............3T............. Na«tev 1'etevlte tednik la (a B»«k dr nt i ne t D...................... pripUi« k e«reč«HH .........dre*" *...... "G. dr«*™ *..... ...a........... ...a**""'....... 4)........................•••* 4).............................•••••••**** Mnu ......Drte*a ** ■ i ••oeeeoeeeeeooooooeeooeeeee • No«