uredništvo in upravni Sivo: Marburg a. d, Drau, Bsdsasse 6 - Naročnina: letno Din 50'-, polletno Din 28-, četrtletno Din 15" Leto I. Marburg a. d. Drau, sobota 3. maja 1941 Št. 1 Uvodna beseda V neizrečno pomembnem zgodovinskem trenutku razpada Jugoslavije in zmage nemškega orožja na Balkanu je nastal »Štajerski Gospo-d a r«. Spodnji Štajerci smo po 23 letih bridkih izkušenj s srbsko in srbo-filsko nadvlado končno doživeli velik dan našega osvobojenja. Meč Adolfa Hitlerja je potolkel belgrajske zarotnike, ki so prejemali Judeže ve groše iz angleške mošnje, da bi le za trenutek ustavili zmagoslavni pohod nemške vojske. V dvanajstih dnevih so bili popolnoma poraženi. Jugoslavije ni več. Razpadla je država, ki je bila ječa vseh narodov in ljudskih skupin. Sedaj je Spodnja Štajerska zopet združena s staro Štajersko. Po deželi so zavihrale zmagovite zastave s kljukastim križem. Fiihrerju se imamo zahvaliti, da se bodo naši življenjski pogoji dvignili na zavidanja vredno in visoko stopnjo nemškega naroda. Zavedati se moramo, da smo čez noč postali sestavni del Velike Nemčije in s tem najmočnejše države v Evropi sploh. Srbi so nam pokvarili letošnje Velikonočne p r a z-n i k e, nikakor pa jim ni uspelo preprečiti našega osvobojenja in vstajenja izpod srbskega in srbofilskega jarma. Stoletja smo živeli Štajerci brez razlike jezika v najlepši slogi in blagostanju. Zadostovalo pa je, da so nas s pomočjo kranjskih huj-skačev Srbi zatirali skozi dobrih 22 let v toliki meri. da smo gospodarsko t.J:waj popolnoma izkrvaveli. V toplem objemu Velike Nemčije in zlasti naše mile Štajerske se nam sedaj pod modrim vodstvom velikega državniku in vojskovodje Adolfa Hitlerja obetajo lepši dnevi. Spodnji Štajerci se zavedamo, da borba nemškega naroda z nasprotniki Velike Nemčije še ■ - končana. V zahvalo zalo. da iim je "iihrer s svojim hitrim zamahom prihranil razdejanj« naših ognjišč. [«c obljubljamo, da bomo kot zvesti (Atifn. Presse-Hoffmann) Znano je, da tudi odraslej voru z Adolf Hitler - ljubitelj otrok -Sf velik prijatelj otrok. Deca mu povrača ljubezen na način, ki gane Nemčiji obstoja na milijone slik, ki prikazujejo velikega moža v razgo-10 ci»Sariiao.:.Nekaj takih slik prinaša tudi današnji »štajerski Gospodar« Nemški meč je zdrobil izdajalsko Jugoslavijo Zadnji dnevi Jugoslavije — Peteriek je bil poslednja karta v nesramni igri belgrajskih zarotnikov — Vojna je bila za Jugoslavijo od vsega poeetka izgubljena Ko je bila dne 25. marca po dolgotrajnih pogajanjih nied Berlinom In BJgradom na Dunaju podpisana pogodba o pristopu Jugoslavije k zvezi Treh velesil (Nemčija, Italija in Japonska), si je marsikdo oddahnil, češ sedaj bo pa mir le ohranjen. Lepa govora, ki sta jih izrekla ob podpisu nemški zunanji minister v. Ribbentrop irt takratni jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič, sta prepričala celo Evropo, da je vse v najboljšem redu. Toda v Belgradu je že bila skovana zarota proti paktu. Visoki oficirji so bili z denarjem podkupljeni z angleške strani z namenom, da bi se Jugoslavija uprla nemškim zahtevam, četudi Fiihrer ni zahteval niti prehoda nemških čet preko ozemlja Jugoslavije. Tem plačanim hujskačem se je Vriiru-žil tudi srbski pravoslavni patrijarh Gavrilo, ki je bi! znan kot glavni vele-srbski priganjač in nasprotnik vsega, kar ni bilo srbsko. Vlada Dragiše Cvetkoviča je postala dva dni pozneje žrtev omenjenih zarotnikov, ki so sklenili v svoji mržnji do Nemčije raztrgati svečano podpisano pogodbo. V noči od 26. na 27. marca so izvedli razni letalski oficirji s pomočjo kraljeve garde državni udar, proglašujoč mladoletnega kralja Petra Spodnještajerci z vztrajnim obnovitvenim delom doprinesli naš skromen prispevek velikemu prizadevanju 'Adolja Hitlerja. »Štajerski Gospodar« bo tolmačil odredbe naših oblastev, obenem pa bo veren odraz našega spodnještajer-skega žirija. Naš list je prijatelj našega podeželja. Zaupajte mu, kar vas navdaja. Naročite ga in razširite krog naročnikov. Dopisujte iz vseh krajev Spodnjega Štajerja, da bo »Štajerski Gospodar« pravo ogledalo naših prilik in trdna zveza med vsemi Štajerci, hi so dobre volje in neomajne zvestobe do našega velikega Filhrerja. V tem smislu se medsebojno razumemo in v tem smislu hočemo tudi delati. Vsemogočni, ki je blagoslovil državniške čine in vojne pohode Filhrerja, bo blagoslovil tudi delo vseh Spodnještajercev za blagor in veličino Velike Nemčije. za »ustavnega«' kralja in generala Simoviča za predsednika vlade. V isti noči sta bila aretirana prejšnji predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič. Zgodil be je torej edinstven zgodovinski slučaj, da sta bila kaznovana s padcem in aretacijo državnika, ki sta v pravem pojmovanju državnih interesov sklenila pogodbo, ki naj bi zavarovala mir in varnost takratne Jugoslavije. Srbskim generalom pa ni bilo do miru, kot plačanci Anglije so hoteli vojno. Simo-vičeva vlada je dajala dvoumne in nejasne izjave glede zunanje politike, videlo pa se je, da so se že odločili za Anglijo. Napetost je naraščala z razširitvijo mobilizacijskih ukrepov v Jugoslaviji. Srbski oficirji so pri četah besneli nad rezervisti, ker so videli, da nikomur ni nič za obrambo korum-pirane in že trhle države. Kmetom so še hitro vzeli delovne moči, konje in vole z vprego vred. Bilo je jasno, da je postala vojna neizogibna. Neposredno pa je izbruhnila vojna predvsem radi tega, ker je preganjanje, mučenje in ubijanje Nemcev v raznih krajih Jugoslavije doseglo vrhunec izzivanja Velike Nemčije. Fiihrerju je bilo dovolj belgrajske nesramnosti, zato se je odločil za usodni udarec, ki je sledil v nedeljo, dne 6. aprila zjutraj. V zgodnjih jutranjih urah je nemški propagandni minister dr. Goebbels prečital poslanico Fiihrer-ja nemškemu narodu in nemški vojski. V svoji poslanici je obrazložil tehtne in globoke razloge, ki so ga prisilili, zagrabiti za meč in napraviti na Balkanu konec vsem angleškim spletkam. Istočasno so dobile nemške čete In letalstvo povelje za pohod proti Jugoslaviji. Zmagoslavno nemško letalstvo je bombardiralo več ur mesto Belgrad z najtežjimi bombami. Tako so srbski zločinci prejeli občutno kazen. Srbski umik na vseh postojankah se je spremenil v pravo brezglavost. Na Hrvatskem so se najprej uprli Paveličevi pristaši', znani pod imenom »ustaši«. Nemške čete so v sijajnih prodorih skokoma zasedle najvažnejša mesta ter 14. aprila vkorakale š severne in južne strani v Belgrad. Že preje pa je bila vzpostavljena zveza med nemškimi in italijanskimi četami na macedon- skem bojišču. 17. aprila so bile zadnje jugoslovanske divizije zrele za predajo, ki jo je nemška vrhovna komanda tudi sprejela. Srbska vojska je neslavno in brezpogojno položila orožje dne 18. aprila ob 12. uri opoldan. Tako je končala država, čije vodilni krogi so se skregali zločinsko s človeško pametjo. Izdajalci Nove Evrope, ki jo ustvarja naš velik Fiihrer, so bili občutno kaznovani. Sedaj naj jih plačuje general vseh vojnih hujskačev, angleški ministerski predsednik Churchill. Z njimi je zginil tudi ubežni kralj Peter, ki se potika sedaj nekje po Bližnjem vzhodu. Za nas Spodnje Štajerce pa so bili ti vojni dogodki zelo poučni, ker so nas prepričali, ca je naša rešitev edinole v okrilju Velike Nemčije. Poprimite se starih štajerskih šeg in navad! Starih domačih šeg in navad se že od nekdaj menda najbolj zvesto drži naš kmet. čeprav je za časi tuje vlade; ki je 23 let na Spodnjem štajerskem tlačila domovini zvesti narod, prenehalo mnogo starih šeg In lepih navad, naj sedaj, po osvoboditvi Spodnje štajerske domovine, zopet ožive s pravilno nego. Povsod po naših krajih se spominjajo naši kmetje mnogih ie-pih navad, ki so se jih držali vsi že za časa očetov in dedov. Stare domače melodije in plesi bodo odslej zopet prišli do veljave. Srbi so sicer skušali uvesti na Spodnjem štajerskem našemu ljudstvu tuje t.imbu-raške zbore in jih narodu vsiliti, kar se jim pa ni posrečilo. Prebivalstvo ie odklanjalo tuja glasbila in ostalo je zvesto stari štajerski glasbi. Vse stare navade in izročitve bodo sedaj zopet oživele, ker ljubimo svojo štajersko domovino in ker v naših srcih gojimo in čutimo želje po starih dobrih šegah in običajih izza časov naših pradedov in očetov. Častite delo in delavca Adolf Hitler Führer v Marburgu Prebivalstvo Marburga je svojega osvoboditelja navdušeno sprejelo Od zmagovite nemške vojske osvobojen Marburg, ki preživlja sedaj svoje zgodovinske in slavnostne dneve, je v soboto, dne 26. aprila t. 1. imel svoj največji dan. Obiskal ga je njegov Osvoboditelj in Führer Adolf Hitler. V dopoldanskih urah se je v Marburgu kakor ogenj v strehah od ust do ost razširila vest, da je Führerjev voz od Graz-a krenil proti Spielfeldu z namenom, da obišče tudi naše lepo mesto. še predno se je prebivalstvo _ ki je začelo zapuščati svoja vsakdanja opravila, da bi videlo in pozdravilo svojega dragega Führerja — moglo zbrati in postaviti v špalir, je Führer bi.1 že med nami. Njegov voz, ki je prišel skozi Leitersberg je krenil najprej v Mühlgasse proti Drau-u kjer si je Führer ogledal most, ki so ga Srbi na svojem umiku razstrelili. Od tam se je peljal proti državnemu mostu, ki je tudi postal žrtev vojne, kjer si je razen istega v dotičnem delu mesta ogledal tudi nekaj najstarejših stavbenih zanimivosti. Potom Nagystraße je Führer z svojim vozom dosegel Domplatz, kjer se je tudi zanimal za zgodovinsko arhitekturo, nakar se je napotil proti gradu. Prihod Führer-ja v Marburg je alarmiral celo mesto. Ljudstvo je naska-kovalo ulice in ceste, da bi si pridobilo prostore, kjer bi mu bilo omogočeno videti in pozdraviti svojega miljenca in osvoboditelja, ki je to naše starodavno nemško mesto vrnil v naročje velike in močne Nemčije. Ulice, po katerih se je gibal Führer, so bile natlačene prebivalstva, ki ga je s neprestanimi in navdušenimi »Heil Hitler« klici, iz katerih je odmevala radost in sreča, pozdravljalo. Od navdušenega prebivalstva najbolj natlačene so bile ulice okrog gradu, ker je vse računalo, da Se bo Führer-ja tam, ko bo zapuščal svoj avto, lahko najbolje videlo. Ko se je to zgodilo in se je Führer v spremstvu Gauleiter-ja dr. Uiber-reither-jä in ostalega spremstva podal v grad, je navdušenje, izraženo v klicih »Heil Hitler!«, »Šieg Heil!«, »Wir danken unserem Führer!« itd. doseglo svoj višek. že pred tem so se v slavnostni grajski dvorani zbrali člani nemškega vodstva, zastopniki nemškega moštva, kakor tudi štab šefa civilne uprave, nadalje Bundesführer Steindl in poveljnik mesta major Götz. - Vzkliki ljudskih množic »Wir danken unserem Führer« so se na Burgplatzu medtem neprestano nadaljevali, kar je bil znak, da je živčna napetost Nemcev, ki so celih 23 let kljubovali sovraštvu in preganjanju nasprotnikov, dosegla svojo najvišjo stopnjo. V trenutku, ko je Führer vstopil v dvorano, je vse utihnilo. Ob njegovi strani se je nahajal šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem, Gauleiter in Reichstatthalter dr. Uiberreither, nakar je slediib ostalo spremstvo. V dvorani se je Führer najprej obrnil na vodjo bojevnikov za nem-štvo, to je na Gauführerja Hansa Barona, ki je bil na Spodnjem Štajerskem do prihoda nemške vojske vodja osvobodilnih bojev. Po poročilu, ki ga je podal Baron, je Führer temu zaslužnemu možu dolgo in krepko stiskal desnico. Sledilo je predstavljanje ostalih članov nemškega vodstva. Vsi so bili deležni lepih prijaznih pozdravov; za-služnejši so pa Führerju lahko poročali o svojem udejstvovanju. Nato so poročali zastopniki nemške Reichsstatthalter dr. Uiberreither je izdal v svojstvu kot šef civilne upraive pa Spodnjem Štajerskem poziv na prebivalstvo. Naznanja konec mučnih časov tujega gospostva, izreka zahvalo vsem nemškim sonarodnjakom, kakor tudi vsem Štajercem, ki so hranili domovini tudi v najtežjih časih zvestobo in poziva vse dobromisleče k sodelovanju pri mogočni obnovi, ki nas čaka. Stare vezi, ki so zajamčile deželi blagostanje, se morajo zopet vzpostaviti, štajerska je starodavna dežela raj u, bila je vedno nemška dežela. Nemštvo ji je dalo svoje obličje in ustvarilo vso kulturo, v kateri živi. V dolgi dobi svoje, zgodovine ni bilo med mestom in deželo nikakih nasprot-stev. štajerski krnet južnega predela se je vedno čutil navezanega na meščana, ter se rad zaupal njegovemu vodstvu. Narodnih razprtij preje ni bilo. vojske in oblasti, nakar je Führer v spremstvu Gauleiterja in Reichsstatt-halterja dr. Uiberreitherja in zastopnika Nemcev Hansa Barona zapustil dvorano. Na grajskih stopnicah so se medtem postavila nemška dekleta ki so ob Führerjevem mimohodu zapela tisto znano, »Hoch vom Dachstein an«, ki s svojim besedilom simbolizira enotnost in nedeljivost zopet združene štajerske. Pri petju je mnogim navzočim .rosno oko od veselja in sreče, ker; so hkrati gledali Führerju v .oči. Führerjev drugi pojav pred gradom so ljudske množice še bolj navdušeno sprejele. Pri tem je Führer s svojo pozornostjo najbolj odlikoval tam postavljeno mladino. Pri njegovem vstopu v avto je navdušenje ljudstva prekoračilo vse meje. Množice so obkolile Führerjev voz, da se je s težavo iz gneče rinil dalje proti Grazu ter ga z dolgotrajnimi vzkliki pozdravljale. Führerjev prvi obisk nam bo ostal v najsvetlejšem spominu. Njegova oči-vidna skrb za nas Spodnještajerce nam mora biti v vzpodbudo, da vedno zaupamo njemu, ki nas že vodi in nas bo vodil v boljše in srečnejše časj Šele pred, razmeroma kratkim časom v prejšnjem^stoletju je poskuša! nacio-nalno-slovenski pokret s Kranjskega in Primorskega zajeti tudi kmete južtle Koroške in Spodnje štajerske, jih ra-peljati k nezvestobi do domovine ter naščuvati proti neinštvu. Vsa ta prizadevanja so se pa izjalovila radi brezpogojnega odpora štajerskega kmeta. Naši kmetje niso ničesar hoteli vedeti o jugoslovanskem nauku. V štajerskem pokretu (štajerc) so se združili proti zapeljivcem, ki so poskušali motiti staro slogo dežele. Ramo ob rami so se borili v svetovni vojni skozi štiri leta proti skupnemu sovražniku. Pa tudi, ko so se nasprotniki leta 1918 polastili dežele, je bil izvršen ta rop — kakor tudi ugotavlja poziv Reichsstatthalterja — proti volji njenega delavnega in zvestega prebivalstva. Treba je jasne opredelitve Gauleiter iri Reichsstatthalter dr, Sigfried Uiberreither Slika prikazuje Šefa Civilne uprave za Spodnjo štajersko, Gauleiterja in Reichsstatthal-terja dr. Uiberreitherja. Vse odredbe, ki se nanašajo na področje Spodnje štajerske, nosijo njegov podpis. On je najvišji funkcijonar stranke na štajerskem, obenem pa je tudi najvišji predstavnik državne oblasti. V sedanji vojni se je Gauleiter in Reichsstatthalter boril kot vojak za Fülirerja in Veliko Nemčijo. Spodnja štajerska je srečna, da jo vodi in obnavlja mož, ki uživa tako odlično zaupanje Adolfa Hitlerja V Marburgu so mrtveci 27. januarja 1919 svojo izpoved za Nemčijo poplačali s svojo krvjo. Pa ne samo mesto, temveč tudi podeželske občine so se izjavile dovolj jasno in razumljivo za domovino in Reich. Te izpovedi volje niso mogli niti mogotci v pariških predmestjih preslišali. Šlično kakor za južno Koroško je bilo vsaj za ozemlje Marburga in okoilce določeno ljudsko glasovanje in le splet-karstvo jugoslovanskih zastopnikov je povzročilo, da je bilo to. ljudsko glasovanje še v zadnji uri onemogočeno. Vedelo se je natančno, da bi bilo prineslo kakor na Koroškem jasno zmago Za nemško stvar. Tako so prišli Slovenci do oblasti. Uvedli so pravcato strahovlado v deželi. Vse kar je bilo nemško, je bilo zatirano in iz dežele pregnano. Belgrajski oblastniki in .njim udani slovenski služabniki so brezobzirno izropali Spod--njo štajersko ter prinesli neizmerno nesrečo za prebivalstvo. C Jaj je ta pošast izginila. Iz starega obdravskega mesta je nastal zopet stari nemški Marburg. Spodnja štajerska je po zaslugi Adolfa Hitlerja zopet pod domačim krovom. Iz tega, kar smo doživeli, se je treba učiti. Stara skupnost se mora zopet vzpostaviti in biti zajamčena za vedno. Obsega naj vse dobromisleče, za hujskače v njej ni mesta. že v najkrajšem času bo ustanovljena obsežna organizacija Steirischer Heimatbund. Omogoča naj vsem domačim in z iskrenim domoljubjem prežetim Štajercem, da dajo izraza svoji pripadnosti k domovini, Reichu irj Fiihrerju. S to izpovedjo sicer še ni vse storjeno. Treba je tvornega sodelovanja vsakega posameznika in brezpogojne pripravljenosti žrtvovati vse za skupnost. Vodstvo tega Heimatbun-da bodo imeli naravno oni, ki so se tudi v najtežjih časih, ne oziraje se na vsa preganjanja, odkrito priznali k nemškemu narodu. K njemu pa spadajo tudi vsi oni, ki so v vaseh in mestih tiho čakali na uro odrešitve in hrepeneli po njej. Pri vstopu v Heimatbund ne more biti odločilno, katerega narečja se ta ali oni poslužuje. Merodajna je njegova volja, služiti domovini, Reichu in Fiihrerju ter pripravljenost, postati elan te velike skupnosti. Z ustvaritvijo Steirischer Heimat-bunda povrnemo v skupnost naroda zopet našo kri, ki že skozi stoletja teče tudi v žilah spodnještajerskega kmeta, štajerski kmet je vedno občutil razliko svoje krvi in nemško usmerjenega življenja napram Srbom ter radi tega vedno smatral za ponižanje, če so ga pritegnili k službovanju v nekulturnih krajih Južne Srbije. Pa tudi Kranjce in čiče je vedno kot nekaj tujega odklanjal. Na drugi strani so naše Štajerce ravno tako kot ostale Nemce psovali s »švabi« in s tem le izražali naravno povezanost. Srbska psovka »švaba« je sedaj postala časten naziv. Potrebna je jasna opredelitev. Pričakujemo, da ne bo niti enega poštenega Štajerca, ki bi ostal ob strani, temveč bodo vsi brez pridržka vstopili v Steirischer Heimatbund. Kdor ostane izven Heimatbunda, se izreka za one Slovence, ki so odgovorni za strahovlado v zadnjih 23 letih. Eno pa naj jim bo že danes jasno: Priložnosti, da bi zopet pričeli s svojo sovražno gonjo proti Nemcem, nc bo nikoli večl Kdor ostane izven narodne skupnosti, ne bo imel več obstanka na Spodnjem štajerskem! Adoif Hitler: »Narodni socializem ni nauk lenobe, marveč nauk borbe, on ni nauk sreče, slučajnosti, marveč nauk dela, nauk žrtvovanja.« (Govor z dne 30, januarja 1936) »Ne zlato in ne devizne zaloge, edinole delo je podlaga denarja.« (Govor z dne 6. junija 1937) Tudi Grška je prejela zasluženo plačilo slavni pohoti nemške vojske gre nevzdržno naprej - Prekrižani angleški računi Grška prestolnica Atena v nemških rokah - Zmago- Ko se je Grška jeseni lanskega leta uprla italijanskim zahtevam, se je videlo, da je tičal takratni grški ministrski predsednik M e t a x a s z Angleži pod eno odejo. Vojna, ki se je potem odigravala med Grki in Italijani na albanskih tleh, je bila mestoma srdita, a za Grke od vsega početka brezupna. Snežni viharji in visoko gorovje so ovirali operacije na tem bojišču. Medtem so Angleži Grčijo vedno bolj in bolj smatrali za izhodišče vojne, ki' so jo hoteli zanetiti na Balkanu. Angležem ni bilo do obstanka Grčije in tudi ne Jugoslavije. Glavno je za njih bilo, da se otvori nova fronta, ki naj bi razbremenila Anglijo. To se jim je tudi posrečilo; S pričetkom pomladi so se upi Angležev okorajžili. Toda nemška vojska ni udarila samo po Jugoslaviji, temveč tudi po Grčiji. 6. aprila zjutraj so pričele nemške čete To je povod! Imamo vojno, ker jo je Anglija ho. tela. Anglija je razumela, si podvreči vse dobrine zemlje in svet tako raz. deliti, da so najlepši in najbogatejši kraji prišli pod njeno oblast. Ampak Nemčija bo razdelila zemeljske dobrine pravično in potrebam primerno. Angleži črtijo Nemčijo in so vojno napovedali, ker je Nemčija nevaren primer za Angleže; Nemčija je namreč socialna država, ki ima najboljšo socialno zakonodajo sveta in največjo organizacijo ljudske preskrbe. Socialna izravnava v nemškem ljudstvu je že davno izvedena in so odstranjene vse stanovske razlike. Ravno to pa je vzrok, da Angleži sovražijo Nemčijo in se trudijo, pognati vedno nove na. rode kot žrtev njihovega sovraštva napram Nemčiji v vojno. Najprej so krvaveli Poljaki za angleško mošnjo, potem so pognali Norvežane v vojno in skoraj je že leto, odkar so Francozi za Angleže plačali zapitek. Angleži pa so iskali novih žrtev. Ko so Grčijo naščuvali k brezupni vojni, se je po. srečilo angleški denarni diktaturi po. klicno zanetiti zkroto majhnega krožka brezvestnih korupcionistov v Bel-gradu proti sreči in blagostanju svo. jega naroda in ga pognati v vojno proti Nemčiji. V dvanajstih dneh se je ta poizkus klaverno izjalovil. Nemčija je Spodnjo Štajersko osvobodila izpod srbskega jarma, Hrvaška je po veličastnih zmagah nemške vojske zopet osvobojena in že stojijo nemški vojaki daleč na jugu v Atenah, ki je prestolnica Grčije. Spričevalo angleške nesramnosti pa dajejo angleški časopisi, ki po zlomu Jugoslavije predrzno priznavajo, da konec te države, ki so jo še pred nekoliko dnevi imenovali »prijateljsko«, ne obžalujejo posebno, glavno je bilo, da je Jugoslavija vsaj nekaj dni pre-stregla težo nemškega napada na Anglijo. Tako pokvarjena in malopridna je angleška miselnost. Širite Štajerskega Gospodarja z vkorakanjem v Grčijo. Nemci so v strmem, nad 2000 metrov visokem gorovju napredovali počasi, toda sigurno. Zavzemali so točko za točko, mesto za mestom in so po enaindvajsetdnev-nem vojskovanju v nedeljo, dne 27. aprila slovesno vkorakali v glavno grško mesto Atene. Pohod Nemcev na Grškem je imel za Angleže strašne posledice. Bežati so morali stično kakor pri Diinkirchenu za časa velike majniške ofenzive na zapady v 1. 1940. Nemške letalske sile so uničile na begu se nahajajočim Angležem več tucatov prevozniških in par bojnih ladij, cela vrsta pa jih je bila poškodovana do neuporabljivosti. Na tisoče Angležev je našlo smrt v grškem vodovju. Usoda je hotela, da so bili izdajalci Grčije tepeni na grških tleh in ob grških obalah. Nemške čete sedaj pridno čistijo grško ozemlje. Po dosedanjih ogromnih uspehih nemške vojske ni dvoma, da bo Grčija že v najkrajšem času položila orožje. Tedaj bo dokončno rešeno tudi vprašanje balkanskega odpora, ki se je v .razmeroma kratkem času zlomil pod udarci z večno slavo ovenčane nemške vojske. (Aufn. Presse-Hoiimann) Mala deklica je oči> idilu nekaj pozabila » tk g Našim Kaj je plutokracija? Plutokracija je diktatura denarja. V Angliji je bila že tod nekdaj navada, da niso cenili dejanj poedinca po nje. govih civilizatoričnih zmožnostih v miru, ampak le po tem, koliko denarja je nagrabil. V svoji prepotenci so se Angleži vedno zanašali na svojo de. narnico in so upali s tem dalje priti kot z dobrini mečem. Tokrat pa bo Nemčija skrbela za to, da dobi mošnji-ček Angležev globoko luknjo, iz katerega se bo vsul denar in se pravično razdelil. Plutokracija pomenja izsiljevanje. Ker je Nemčija odpravila brezposelnost, zato jo mrze Angleži, česar sami niso mogli kljub vsemu denarju, ki ga imajo. Angleška vlada nima smisla za stisko prebivalstva, za žrtve in breme, na delavcev in kmetov. V Angliji ne prejemajo niti sorodniki vojnih žrtev podpore, vsled česar si država angleških plutokratov mnogo prihrani. Angleški delavci morajo prebivati v propadajočih kolibah, človeka nevrednih. Kmetje, ki obdelujejo zemljo, niso prosti, ker je zemlja lordova. Nemčija pa daje svojim delavcem dostojna stanovanja, Nemčija proslavlja 1. maj kot dan poštenega dela, Nemčija skrbi za svojo mlado generacijo, da postane močna in da se lahko razvija. Plutokracija je korupcija. Ministri angleške vlade so vsi veledelničarji in solastniki angleške oboroževalne industrije, Zato pač ni čudno, da je angleška vlada, ki jo imajo angleški oboroževalni kapitalisti na vajetih, povzročila to vojno, da bi imelj v svoji pohlepnosti dobiček iz morije na bojiščih. V Nemčiji pa služi vse gospo. r'" o narodu. V Nemčiji je Reichs-marschall Goring izdelal do malenkosti dobro premišljen gospodarski načrt, ki je pomagal ustvariti zdravo in moč_ no narodno gospodarstvo. Vojni dobički v Nemčiji niso le strogo prepovedani, temveč sploh popolnoma nemogoči. Plutokracija je izmozgavanje in gla. dovanje. Anglija je dežela socialne brezpravnosti in izmozgavanja. Ko je Chamberlain v septembru 1939. napovedal Nemčiji vojno, je imela Anglija, ki je takrat štela 44 milijonov duš, nad lVf milijona brezposelnih. Pol leta kasneje se je to število že povzpelo na 2 milijona. Ako se v Angliji brezposelni pritoži, se mu ustavi podpora in moža vtaknejo v vojsko ali mornarico, kjer naj krvavi ali tudi utone za dobičke plutokratov. Njegovi otroci naj gredo potem beračit, ali pa naj umrejo gladu, kajti tam ne skrbi nihče ža potomce, ravnotako tudi ni zavarovanja zoper brezposelnost. Angleški dobrodelni uradi plačujejo brezposelnemu le toliko, kolikor je ta vplačal za svoje zavarovanje.. Kdor vsled brezposelnosti ne more plačevati prispevkov, tudi ničesar ne dobi. Taka vlada v Angliji zlato tele, dočim ljudstvo obupava in se uničuje. V Nemčiji pa je problem brezposelnosti rešen, ker sploh ni več brezposelnih. Tam dobi vsakdo delo, odgovarjajoče njegovim sposobnostim in izkušnjam. Do sedaj je celo še premalo delovnih moči, da bi mogli končati veliko delo, ki ga je začrtal naš voditelj. Da se moramo, zlasti v osvobojenih pokrajinah, vsi zavzeti z vsemi našimi močmi* irr zmožnostmi za to, da se konča ogromno delo, to je tisto, kar zahteva Führer od nas. Naroči takoj Štajerskega Gospodarja! rz herzog Johann v in Spodnja Štajerska čifateljem! »štajerski Gospodar« stopa v Vašo hišo. Sprejmite ga kot prijatelja! Naš list bo zvezal v«e dobro misleče Štajerce, da bodo družina čitateljev in pospeševalcev dobrega čtiva. »štajerski Gospodar« bo prinašal tudi stalno dopise iz vseh krajev Spodnje štajerske. Poročajte nam radi tega o stanju let'ne, o raznih nesrečah, smrtnih s!u-čajth in o vsem, , kar želite, da naj bo objavljeno v nalem listu. Pišite čitljivo in le na eni strani papirja, po možnosti s črnilom. Oglasite se iz vseh lepih predelov naše zelene Spodnje štajerske, da bo »štajerski Gospodar« prava slika naših splošnih razmer. Vsak dopis je treba opremiti s polnim podpisom in naslovom. Vsak dopisnik mora po najboljši vesti poročati stvarno in kratko. Dopisi brez podpisa romajo neusmiljeno v uredniški koš." Opozorite svoje znance in prijatelje na »štajerskega Gospodarja«, da bo krog naročnikov in čitateljev čim v-čji. Prijavljajte najdišča in skrivališča vojnega materijala V mnogih krajih Spodnje štajerska se bo nahajalo še mnogo vojaškega materiala uničene srbske vojske. Vinss bo tudi orožje, municija, razstrelivo itd., kar lahko povzroča nesreče. Pie-biyalstyo.se v .lastnem interesu poziva, da brez ppmislekov takoj prijavi vsako najdišče ali skrivališče takega materiala. Prijave sprejemajo občine, srezi itd., kakor tudi vsaka najbližja vojaška, policijska ali žendarmerijska patrola. Ravno tako je, kakor pravi pesnik Anastasius Grün v svojih verzih: »Nepozaben ostane v mislih svojega ljudstva tisti, ki svojega naroda ne pozabi!« štajerskega Erzherzoga Johanna naše ljudstvo ni pozabilo. Hvaležna dežela, neločljivo tesno povezana z njegovim imenom, ga je ohranila v lepem spominu. Pomislimo na leto 1878, ko je bil v Grazu na bivšem Hauptplatzu in današnjem Hitler-Platzu odkrit spomenik Erzherzogu Johannu. Tisoče in ti. soče Štajercev je takrat prišlo v glav. no mesto, da so počastili svojega dobrotnika. Spomenik ima 4 alegorične kipe in sicer 4 glavne reke Štajerske: Mur, Enns, Drau in Save. Ko so nam odtrgali našo Spodnjo štajersko, noben zaveden štajerc ni šel mimo spomenika, da ne bi v duhu mislil na izgub. Ijeno deželo. Pred nekaj dnevi pa se je izpolnila želja: nemška dežela se je vrnila k Nemčiji. Mnogo se ima zahvaliti š-a. jerška dežela Erzherzogu Johannu, posebno pa Spodnja štajerska. Ta ve-lemož je bil srečen, kadar je gledal krasote naših gora, kadar je bil med svojim ljudstvom, kjer je našel osian-ke nemškega mišljenja, nemške kulture ter nemške običaje. O vsem tem je svoječasno pisal štajerskemu pesniku vitezu Kalchbergu. Temni gozdovi, dvigajoči se iz rodovitnega Draufelda tvorijo Bachern. Ob vznožju Bacherna se razprostira prekrasni kraj Pickern, z rodovitnimi vinogradi in velikimi kostanji. V tem raju Spodnje štajerske je bil Erzherzog Johann vinogradnik. Tu si je kupil posestvo Johannisberg, katerega je v kratkem času lepo razvil. Ravno Amerikanci odkrivajo slabost Anglije Polom na Balkanu #e Amerikaneem merilo xa Angle-že — Ostra kritika glede angleike politike obljub Skrbi kmečke gospodinje Bolj kot kdaj poprej naj ima kmečka gospodinja stalno pred očmi |ivo ¡resnico, ki velja za njo kot edina in neizpodbitna, namreč: »Najprej pridelaj in priredi, nato šele uporabljajoče ne boš pridelala doma na gruntu, če iti ne bo dala pridelkov njiva, vrt, sadovnjak, če ne bo prireje pri živini, od česa boš kuhala? Ali boš mar šla po živila k ¡trgovcu, v mesnico, na irg? «Tam so živila samo za denar in tam so živila za tiste, ki grunta nimajo! — Za kmeta pa naj velja zapoved: pridelaj in od tega živi! Zato je ta čas in so ti pomladanski dnevi za nas kmečke ljudi nad vse važni, ker je Od njih odvisno, kaj in koliko bomo imeli za prehrano ljudi in živine. — Gospodinja! Nujno se boš morala z gospodarjem pogovoriti, koliko se bo vsejalo, koliko in kaj vsadilo, kako gnojilo. Vsak košček zemlje mora biti obdelan, da bo hrane drugo leto dovolj. Vse bo prav prišlo, kar boš pridelala! Vrnitev konjev, volov, vozov in opreme, ki jih je zaplenila bivša srbska vojska, sledi, kakor objavlja šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem, v nekaj idneh. Dan oddaje oziroma vrnitve se bo razglasil. Lastnike se opozarja, da morajo svoje tozadevne zahteve nemudoma javiti svojim pristojnim političnim komisarjem. Poizvedovanja in iskanje živine od strani lastnikov samih ni potrebno, ker je to delo in skrb civilne uprave same. Besede Adolfa Hitlerja »Večni črnogledi in načelni nergači še niso rešili nobenega naroda, pač pa 8o že razrušili številne narode, države In carstva.« (Govor z dne 21. marca 1934) tako kakor v Seebergu na štajerskem, kjer je imel primerno urejeno posestvo, je bil tudi tukaj marljiv in vztrajen pri delu; bil je vzgled dobrega in vestnega vinogradnika. Izboljšal je kulture in gospodarstvo. Njemu gre zahvala, da se je zgradil nad vse potreben most čez reko Sann. Mi se pa ne čudimo, ako šovinizem vse uniči. Med mnogim drugim je uni. čil tudi spomenik Erzherzoga Johan-na, kakor se je v tistih težkih časih razbilo in uničilo vse, kar je na Spodnjem štajerskem bilo plemenitega in lepega. Tudi cesta od Windischgraza do Schalltala je delo in zasluga Erzher- Njujorški časopis »Christian Science Monitor« je objavil članek, ki se bavi s polomom angleške pustolovščine na Balkanu. List pristavlja, da je hitrost tega poloma znova dokazala slabost Anglije. Grki da so le malo prejeli, kar je Angležem preostalo v pogledu na tehnično oborožitev. Nastalo je vprašanje — tako piše omenjeni ameriški list — da-li Anglija sploh še zamore poslati kako vojsko na koipno, ko ni mogla braniti svojih ugodnih gorskih postojank na Balkanu niti mesec dni. zoga Johanna, kar mu je hvaležen na. rod priznal s postavitvijo spomenika v znani romantični Hudi luknji. Erzherzog Johann je tudi zelo rad obiskal Rohitsch Sauerbrunn, kjer je v letnih časih iskal zdravja in počitka. Njegova ljubezen do dobrodelnih zdravilnih vrelcev je bila neomejena. Vedno se je trudil, da bi dvignil promet zdravilišča. Obnova in ureditev letoviških parkov je seveda tudi njegova zasluga. Iz Rohitsch-Sauerbrun. na je hodil na izlete v razne okoliške kraje, kjer ga je ljudstvo povsod nadvse ljubeznjivo sprejemalo, kar dokazujejo mnoge spominske plošče. Kot ustanovitelj štajerske, je deželo vse. stransko prepoioval ter povsod usta- Tudi list »New York World Telegram« ostro napada angleško polkiko praznih obljub. Bila je velika napaka že tedaj, ko so okorajžili Poljsko z angleško-francosko obljubo pomoč?, ker Francija in Anglija niti sami nista bili v stanju dobre obrambe, še manj, da bi pomagali Poljski. Anglija je male evropske države po nepotrebnem in brez vsake koristi pognala v vojno. To je dober nauk i za Zedinjene države, ki bi hotele zagospodovati vsemu svetu, ne da bi skrbele obenem za svojo navijal gospodarske in kmetijske podružnice. Njegove zasluge za ureditev in zgraditev prometa, mostov in cest so ostale neizbrisne. Tudi staro dravsko mesto Marburg je Erzherzogu Johannu v mestnem parku postavilo spomenik, katerega so na žalost pred 22 leti nemški kulturi sovražne roke odstranile. Po dvajsetletnem suženjstvu se zopet širi svetloba novega življenja iti prostosti po Spodnjem štajerskem ¡a lepim mestom Marburgom. Plemeniti pokrovitelj, »des Alpenlandes kaiser. licher Freund«, kakor se je o njem izrazil Johann Gabriel Seidl, se bo zo* pet zbudil po dvajsetletnem spanju. oborožitev. Zedinjene države pošiljajo svoj vojni materijal v inozemstvo. Kaj imajo Zedinjene države iskati potemtakem v Vzhodni Evropi, Mali Aziji, na Kitajskem in v Malajskih državah? London kriči: „Na pomoč"! Težki udarci, ki so jih prejeli Angleži in njihovi zavezniki na Balkanu, so izzvali v Londonu nov krik v smeri Zedinjenih držav. Tako je zlasti kriknil londonski list »News Chronicle«, ki ugotavlja, da v Ameriki ne presojajo ugodno izgledov Velike Britanije. Omenjeni angleški list se tolaži z ugotovitvijo, da je Anglija sicer dobila nekaj udarcev, k pa jih bo »prej ali slej pre-bo'"'?«. List ugotavlja naposled, da je sedaj vse odvisno od brzine ameriške pomoči. Amerikanskim prijateljem svetuje list, da se naj spomnijo znanega pregovora: »Dvakrat da, kdor hitro da«. Kritičen položaj ameriške industrije Zedinjenim državam Severne Amerike povzročajo stavke v rudarskih revirjih vedno večje skrbi. Tovarnam je začelo primanjkovati premoga, kar najbolj občuti oboroževalna industrija. Po pisarju »Newyork Timesa« računajo industrijski krogi, da bo cela vrsta tovarn, ki izdelujejo orožje radi pomanjkanja premoga, predvsem pa plavžarska industrija, prisiljena ustaviti delo. Mnogo plavžev dobiva komaj 40% potrebnega goriva, kar povzroča v produkciji jekla občutno nazadovanje. Vladni krogi razmišljajo o energičnih ukrepih, kako bi se zavrlo in ustavilo stavkovno gibanje predvsem v premogovni industriji. Ainerikanci sami uvidevajo, da bo še dolgo trajalo, predno bo zagorelo zopet v vseh plavžih, ki sedaj počivajo. Angleški državni dolgovi rastejo Kakor poročajo listi nevtralnih držav, so državni dolgovi Anglije v teku zadnjega finančnega leta od 8494 milijard pfundov narasli na 11.417 milijard, to je za celih 25%. Največja briga britanskega finančnega ministrstva so pa seveda viseči dolgovi, ki so samo v minulem tednu narasli za 40 milijonov pfundov. Gauleiter in Reichsstatthalter v Štajercem * Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither je v svojstvu Šefa Civilne uprave za Spodnjo Štajersko izdal sledeči oklic: Štajerski možje in žene! Naš 1'iihrer mi je kot načelniku civilne uprave dal z današnjim dnem vso izvršujočo oblast nad Spodnjo Štajersko. Za vsak srez Spodnje Štajerske sem določil političnega komisarja, ki mi odgovarja, da nastopi v najkrajšem času v njegovem območju red in mir. Če bi se protinarodni elementi protivili naredbam civilne uprave, bo njihov odpor brezobzirno zlomljen. Ko je pred 23 leti sovražnik zasedel južni del naše lepe domovine, je bil rop te dežele izvršen proti volji njenega delavnega in zvestega prebivalstva. Tuje jugoslovansko gospodstvo Vam je prineslo veliko trpljenja. Mesta in vasi so bile brezobzirno izropane, kinet in delavec pa sta prišla na beraško palico. Sedaj Vas je Adolf Hitler zopet osvobodil. Stara povezanost z Nemčijo je zopet vpostavljena in kmalu bo Führer pridružil Spodnjo Štajersko kot dragocen sestavni del velenemškemu Rajhtt. Kot člen te velesile boste tedaj deležni največjega povzdiga, kar jih zgodovina pozna. V imenu Führerja se zahvaljujem vsem nemškim sonarodnjakom, ki so v teh 23 letih delovali, se žrtvovali in krvaveli. Nadalje gre moja zahvala Štajercem, ki so tudi v času tujega gospodstva v ljubezni do svoje štajerske domovine vedno želeli priključitev Spodnje Štajerske k nemški materni zemlji. Ura odločitve za vsakega poedinca 0* prišla. Vsi Štajerci, ki se priznavajo k Adolfu Hitlerju in njegovemu Rajhu, bodo lahko v prihodnjih dneh stavili predlog za sprejem v „Steirischer Heimatbund" „Steirischer Heimatbund" bo ona velika organizacija, ki bo obsegala vse dobro-misleče Štajerce. Prepričan sem, da bodo vsi dobromisleči Štajerci smatrali uro osvoboditve svoje domovine kot najlepšo svojega življenja. Mi vsi se zahvaljujemo z vročim srcem Stvarniku, da smo doživeli ta slovesni trenutek in svečano obljubljamo Adolfu Hitlerju vse storiti, ¿a bomo vredni tega velikega zgodovinskega prevrata. Odredba o zaznamovanju blaga s cenami Šef Civilne uprave za Spodnjo Štajersko je izdal sledečo odredbo o zaznamovanju blaga s cenami: Na podlagi podeljenega mi pooblastila odrejam: § 1 1. Kdor drži v trgovinah in izložbah ali na trgih na vidnih mestih v svrho prodaje živila, užitne stvari, krmo in blago, ki služi v gospodinjstvu, oblačilu in obuvalu ter vodstvu poljedelskih obratov, mora imeti na tem blagu tablice, na katerih je dobro čitljivo napisana cena za uziielno prodajno enoto (kilogram, komad, meter, liter itd.). 2. Blago, ki ni vidno razstavljeno, mora biti v seznamu cen. § 2 1. Krojači, čevljarji, brivci, peki in slaščičarji, mesarji in prekajevalci kakor tudi gostilničarji morajo razen tega imeti v prodajalnah ali obratovabščih, ki so dostopna prebivalstvu in v izlozbi cenik na vidnem mestu, iz katerega so razvidne cene za bistvene vrste blaga in storitve (obrtniška dela). V gostilnah, v katerih so bili že do sedaj jedilni listi in listi pijače, mora biti to tudi v nadalje. 2. Lastniki prenočišč morajo imeti v vsaki sobi» ki služi za prenočevanje, ceno za sobo in posteljo in ceno za penzion. § 3 Lastniki garaž morajo imeti pri vhodu v garažo na dobro vidnem mestu cenik, na katerem so navedene cene. § 4 Nasprotno postopanje proti določilom te odredbe se kaznuje na podlagi moje odredbe štev. 9 z dne 14. aprila 1941 z denarno ali prostostno kaznijo. Razen tega se lahko izreče zatvoritev obrata, prepoved trgovine in obrta kakor tudi konfisciranje blaga in predmetov v zvezi z denarno in prostostno kaznijo ali samostalno. Proti kazni ali takim ukrepom ne obstoja pravno sredstvo. § 5 Ta odredba stopi dne 1. maja 1941 v veljavo. Vse odredbe, ki nasprotujejo tej odredbi, se obenem razveljavijo. Marburg a. d. Drau, dne 23. aprila 1941. Uiberreither Pridobivanje zemljišč na Spodnjem Štajerskem Šef Civilne uprave za Spodnje Štajersko je izdal sledečo odredbo o pridobivanju zemljišč, obrtnih podjetij in deležnih pravic na Spodnjem Štajerskem. Radi zavarovanja meni podeljenega naloga v svrho okrepitve nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem odrejam na podlagi meni podeljenega pooblastila: § 1 Do nadaljnjega je pridobivanje zemljišč, deležev in pravic na zemljiščih, kakor tudi terjatev zavarovanih v zemljiški knjigi, nadalje pridobivanje obratov, deležnih pravic na podjetjih in obratih inkl. udeležb v podjetjih in obratih, veljavno samo z mojim posebnim odobrenjem. Isto velja tudi za izvršbe, zastavna unovčevanja in predpogodbe, ti se nanašajo na pravne posle navedene pod t. 1. § 2 fa odredba stopi z dnem objavljen ja v veljavo, in velja tudi za pravne posle pod § 1 navedene vrste, v kolikor so bili isti sklenjeni v času fcd 1. aprila 1941 do dne, ko stopi ta odredba v veljavo. § 3 Nasprotno postopanje se kaznuje po štev. 9 odredbe z dne 14. aprila 1941. Marburg a. d. Drau, dne 16. aprila 1941. Uiberreithcr Pasji kontumac na Spodnjem Štajerskem Šef Civilne uprave za Spodnjo Štajersko je izdal naslednjo veterinarsko-policijsko odredbo: V zadnjih dneh so se pripetili na Spodnjem Štajerskem slučaji besnosti. V svrho izpodbijanja besnosti odrejam: 1. Za celo področje Spodnje Štajerske se odredi najstrožji pasji zapor — kontumac (pse je treba držati na verigi ali jih voditi na vrvici in z nagobčnikom). . V vseh občinah se mora pasji kataster (opis psa ter ime in bivališče lastnika) takoj kontrolirati oziroma popraviti. Nadalje se morajo uvesti iztrage, ce so psi, ki so sumljivi besnosti, napadali oziroma ugriznili na področju dotične občine ljudi ali živino. 3. Odstranjenje psov iz področja, za kateri velja zapor, je prepovedano. 4. 1 repovedano je jemati pse s seboj v javne lokale in trgovine. 5. V prostorih in dvoriščih, ki so dostopni tujim osebam, morajo biti psi ah na verigi ali pa morajo imeti sigurne nagobčnike in tako držani, da je izključeno poškodovanje oseb ali pa pobeganje. Izven prostorov morajo biti psi na verigi ali pa morajo imeti siguren nagobčnik, veljavno znamko in jih je treba voditi na vrvici. o. Prosto tekanje psov in mačk je prepovedano. 7. Občine morajo izvršiti vsakih 10 dni ogledne obhode glede psov in mack, ki se podijo okoli in takih, ki nimajo lastnika. Pse in mačke, ki se najdejo in ki ne odgovarjajo prednjim določilom, se mora uničiti. Na mejah občin se morajo postaviti jasno vidne table z napisom „Verschärfte Hundekontumaz — Najstrožji pasji zapor". 8. Vsakdo je dolžan takoj javiti izbruh besnosti ali nastopanje sumljivih pojavov pri psih in mačkah (nemirnost, plašljivost, pohlep k beganju, neposlušnost, breztecnost, hujsanje, poteškoče pri požiranju itd.) in skrbeti za neškodljivo odstranitev potom usmrtitve ali izločitve. in D°li?nost i« takoj javiti, če je kakšen pes ugriznil človeka ali živali. 10. Prestopki te odredbe, ki stopa takoj v veljavo, se najstrožje kaznujejo. Določitev komisarjev za društva, organizacije in zveze , ..Se{ civilne uprave za Spodnjo štajersko je dne 16. aprila 1941 izdal naslednjo odredbo o določitvi komisarja (Stillhaltekommissar) za društva, organizacije in zveze. Na podlagi meni podeljenega pooblastila odrejujem: § 1 uiVSa d.rustv®> organizacije in zveze na Spodnjem štajerskem se določi komisar. (otiiinalteliommissar.) § 2 1 • ,Vfa društva, organizacije in zveze na Spodnjem Štajerskem morajo takoj pre-nenati z delovanjem, v kolikor ni dovolil komisar izjeme. Izjeme se lahko vežejo s pogoji. štajerskem"1 ISaf J6 upravičen razPustiti vsa društva, organizacije in zveze na Spodnjem 3. Ta odredba velja za vsa društva, organizacije in zveze z ali brez pravne osebnosti in za vse tvorbe, v obliki društva, ustanovitve in fondove. Odkod Rdeče morje? P-trva Rdečega morja je modra, samo na nekaterih plitvinah dajejo neke vrste alg in drugi majhni organizmi karminasto rdeč ton. Posebno izrazit je ta pojav v zalivu Akaba, od koder tudi najbrž izvira naziv za celot io morje. Atlantski ocean ima ob afriški obali večkrat rdečkasto barvo. Pasatni vetrovi zanašajo sem saharski rdeči pesek, ki zaide včasi celo preko oceana v Južno Ameriko. Rdeče morje leži med dvema velikima pustinjama. V jutranji zori in večerni zarji se prelivajo barvne nijanse rdeče svetlobe, v kateri s-e Ieskeče morje v prelestni lepoti. Rdeče morje bi bil lahko tudi Kalifornijski zaliv., kjer donaša reka Kolorado pomladi, ko se topi sneg, velike množine rdečega blata, ki se razlije na več 100 km daleč po morju. Popravimo in dvigmmo kmetijsko gospodarstvo Spodnještajerskega kmeta so Srbiš svojimi pozivi na orožne vaje, najbolj pa neposredno pred izbruhom vojne z odvzemom in zaplembo konj in volov spravili na rob propada. Začetkom marca smo itneli nešteto gospodarstev brez gospodarja, brez sina in hlapca, povrh pa tudi brez konj :n volov. Edino žene, otroci in starčki so ostali doma. Ob izbruhu vojne >ii bilo več misliti na oranje in setev, ker se je v zadnjem trenutku vpoklicalo se vse ostale obveznike. Pri takih razmerah so se z ozirom na prehranjevalno gospodarstvo pojavile težke skrbi. Tih obup je tlačil od vojne prizadeto ljudstvo. Sreča v nesreči je bila, da od Srbov povzročena vojska ni trajala dalje kakor 12 dni. Fuhrerju gre zalivala, da je zmagovita nemška vojska hiše in posestva naših kmetov obuvala pred plameni in razdejanjem. Bliskovito razbijanje srbske armade je omogočilo, da so spodnještajerski kmetje lahko pobegnili i? oddelkov, v katere so bili vsiljeni, da so se kot delovne moči vrnili na svoje domove k svojemu delu. Naši Spodnještajerci, ki cenijo mir, ki jim ga je izsilil Fiihrer, se bodo trudili, da se mu zato s podvojenimi močmi oddolžijo. Zastavili bodo vse sile, da se v naših kmetijah nadoknadi in izpopolni to, kar smo radi vojne zamudili. §3 Vse potrebne mere v svrho izvršitve te odredbe ukrene izključno le komisar (Still-lialiekommissar). Komisar je posebno pooblaščen razpolagati o uporabi premoženja raz- piiščenih društev, organizacij in zvez. § 4 I. Ukrepom, ki jili je izdal komisar na podlagi te odredbe, ne morejo nasprotovati diuga tozadevna zakonita določila ali pravila društev, organizacij in zvez, posebno tudi nt- v pogledu uprave premoženja. 2 Komisar je pooblaščen predčasno razveljaviti vsa pogodbena razmerja društev, organizacij in zvez. 3. Za ukrepe komisarja (Stillhaltekommissar) niso potrebne utemeljitve in so neizpodbitne. § 5 U ukrepov komisarja (Stillhaltekommissar) ni mogoče uvesti odškodninske zahteve § 6 Komisar je upravičen izdajati odloke za vpisovanje v zemljiške knjige. §7 Za mere, ki nastanejo radi izvršitve ukrepov komisarja, se ne pobirajo davki, koleki ali druge pristojbine. § 8 Vsa uradna mesta na Spodnjem štajerskem so dolžna prijaviti in izročiti komisarju zapitnjene premoženjske vrednosti vseh društev, organizacij in zvez, ki so prizadete od te odredbe ter mu dati pravno in upravno pomoč. Uvedba poštnega prometa na Spodnjem Štajerskem Kakor poroča »Marburger Zeitung« je Deutsche Reichspost na Spodnjem Štajerskem uvedla redni poštni promet, in sicer v sledečih krajih: Ab-stall. Bad Radein, Cilli, Fresen (Drau) Friedau, Franz (Steiermark), Gono-bitz, Grobelno, Ourkfeld, Höhenmarken (Steiermark), Hohenegg bei Cilli, Hrastnig, Lichtenwald (Steier- mark) Luttenberg, Mahrenberg, Marburg (Drau) Maria Rast, Moschgan-zen, Oberburg (Steiermark), Ober-radkersburg, Pettau, Pöltschaoh, Polstrau, Pragerhof, Praßberg, Rann (Save) Ratschauch bei Steinbrück (Steiermark) Reichenburg (Steiermark), St. Georgen (Südbahn), St. Leonhard (Windisch Büheln (Steier- (Aufn. Presse-Hofimaim) Führer med delavci Kot prvi dclavcc svojega naroda je Adoli Hitler pogosto v krogu delavcev, ki mu hite stiskati roke v znak hvaležnosti za vse, kar je storil za delovnega človeka mark), Trifail, Tuffer, Wmdiscti Feistritz, -Windisehgraz, Windisch-landsberg, Wollati. Ustanovitev varnostnih oddelkov na Hrvatskem Na Hrvatskem je poglavnik držaye dr. Ante Pavelič odredil, da se iz dosedanjih nemških rediteljskih in zaščitnih formacij, ki so med vojno uspešno nastopale proti Srbom, po vzgledu Nemčije ustanovijo oddelki prostovoljnih zaščitnih odredov. RAZNE NOVICE Da boš dolgo živel... Zdravniki so ugotovili, da se je zadnja leta povprečna dolgost človeškega življenja dvignila. V-erjetno je, da bodo naši potomci živeli še več časa in sicer tudi nad sto let. Zanimiva je tudi ugotovitev nek:ga zdravnika, da poročeni ljudje delj časa živijo kakor samci. Ta zdravnik dalje trdi, da navadno žena preživi moža. Povprečno živi ženska štiri leta več kakor moški. Recept, ki ga daje ta zdravnik za dolgo življenje, je navidezno silno enostaven, človek naj ne živi v prehitrem tempu, mimo naj začne svoj dan in naj vstane rsjši nekaj minut prej, samo da lahko mirno použLje zajutrek in tudi z umirjenim korakom odide na delo. Kdor dela duševno, ta naj ne zanemarja telesnega gibanja in naj izvede dnevno nekaj telesnih vaj. Sončne pege in vulkani. Strokovnjaki so že davno trdili, da je med vulkani in sončnimi pegami nekaka zveza. Zapazili so namreč neko vsporzd-nost med obema naravnima pojavama že leta 1818 in 1840. Od leta 1840 da 1875 pa so intenzivneje pazili in ug»-tovili, da so vulkani na zemlji najne-mirnejši vprav takrat, ko ima sonce največ peg. Dolina rož. Okrog 200 km vzhodne od Sofije, v srcu Bolgarije, se razprostira presladko »polje rož«. S severa s^ boči visoki Balkan, z juga črna gora, po sredi tega polja teče reka Tundža. Kazanlik sredi doline, mesto rož... Prebivalci blizu 18 okrajev so že vsak dan pri delu, da bi Čim bolj prerahljali to širno rožno polje, ki ga ni podobnega na svetu, za kraljico rož — vrtnico. Rožno gospodarstvo, pravijo bolgarski kmetje, datira v vaseh ob obrežjih Tundže že iz 12. stoletja. Od takrat torej že prehranjuje vrtnica stotine bolgarskih vasi. RAZNE VESTI Strahovit zločin velesrbskih četnikov Pisemski papir iz bakra. Radi prevelike množine bakra so se tovarna v Arizoni odločile, da bodo izdelovale iz te kovine pisemski papir, dopisnice in podobno, seveda v tenki obliki. Ta pisemski papir bo imel to prednost, da bodo črke neizbrisne. Mnogim ljudem pa ta prednost ne bo všeč. Selitev ptic in luna. Ptice navadno potujejo ponoči. Vse kaž'e, da najraje izberejo za potovanje čas polne lune, da jim ta sveti. Včasih se ptice napravijo na pot eden ali dva dni pred nastopom polne lune in na to odločitev vplivajo vremenske razmere. Da je temu -tako, je pokazala ugotovitev, da se ptice vsakih 15 let odpravijo na pot točno isti dan v mesecu; to se razlaga z luninimi' menami, ki se stalno ponavljajo ob določenih dnevih. * Zdravstveno stanje prebivalstva Nemčije je ugodno. Kakor posnemamo iz poročil nemškega statističnega urada za leto 1940, je stanje nemške ljudske statistike tako dobro, da je vkljub vojni število rojstev večje kakor je bilo leta 1939. Tudi zakonov ali družinskih zvez se je sklenilo več kakor leto poprej. Umrljivost, ki je zrcalo zdravstvenih razmer, nam v svojih številkah, ki so nižje od predvojnih, dokazuje, da je predvsem prehrana nemškega naroda zadovoljiva. * Rojstni dan japonskega cesarja. Japonski cesar je dne 29. aprila obhajal svoj 40. rojstni dan. V glavnem me; '.j Japonske so ta dan proslavili z veliko vojaško parado, katere so se udeležili japonska vojska, mprnaiica in letalstvo. — piihrer. je,,cesarju brzo-,. javno čestital. * Bivši jugoslovanski kralj Peter je pobegnil najprej v Grčijo, nato pa v Jeruzalem in še naprej v Transjordanijo. Z njim so pobegnili nekateri srbski oblastniki. Peter je vladal samo 10 dni, tako |i'::'!::!; w , oroWillll»- < ^ » ' ¿sšM al r, ^ p Gauleiter (desno) v spremstvu Gaufiihrerja Barona (v sredini) in SA-Standartenfiihrerja Stein-dla v arkadah mestnega gradu i g > ll! Gauleiter je pravkar zapustil grad ter se podal na zborovališče Spodnja Štajerska je veselo Po vseh mestih in v mnogih n fOS I a V j I di 1. ITI di \ vaseh so bili postavljeni lepo • J okinčani mlaji - To je bil pravi praznik dela in delovnega človeka Spodnje štajerska je letos prvič zamogla proslaviti 1. maj, ki ga je Führer proglasil za narodni praz- nik Velike Nemčije. Prvič po 23 letih so Štajerci zopet lahko postavljali mlaje in s tem obnovili lepo „FUhrer je imel prav" Amerikanski in švicarski glasovi o begu Angle. žev z evropske celine Velik ameriški dnevnik »N e w y o r k Tirne s« se bavi s položajem v Grčiji ter ugotavlja, da je borba končala za Angleže z umikom in izpraznitvijo. Z umiki pa London ne more dobiti nobene vojne. Najhujše pri tem angleškem porazu pa je po mnenju lista vpliv tega dogodka na političen položaj v Angliji in Avstraliji. Gre tudi za ZANIMIVOSTI ___— Koliko udomačenih živali je na svetu ! Ljudje našega planeta so že prekoračili število dveh milijard. Koliko je pa udomačenih živali? Po statistiki iz 1. 1929 sodijo, da je bilo na zemlji 107 milijonov konj. Največ jih je imela Rusija, nato USA in Argentina. Kaj malo je konj na Kitajskem, kjer pride komaj na vsakih 100 ljudi po en kopitar. Oslov (seveda četveronožnih) je na svetu blizu 26 milijonov. Z osli se na prvem mestu ponaša Kitajska, slede Brazilija, itaija in Španija. Nemčija jih ima 25.000. Mezgov imajo Zedinje-ne države 5.5 milijona, druga po vrsti, Argentina pa 623.000. Kamel nosi naš planet še tri in pol milijona. Tretjina teh je v Rusiji, polovico jih imata Egipt in Sudan, število severnh jelenov sodijo na 100.000, udomačenih slonov je še 50.000. Izmed drobnic je največ, in sicer 530 milijonov ovc. Prva je Rusija, ki šteje 124 milijonov ovc, Avstralija je s 100 milijoni na drugem mestu. Nad 20 milijonov ovc imajo še Argetina, Indija, Južna Afrka, USA, Španija in Novi Zeland. Brez ovc so Siam, Kitajska, Kuba in Bolivija, ki ima namesto ovc 300.000 lam in alpaka ovc. vtis, ki ga je dobilo javno mnenje v Zedinjenih državah in pri drugih narodih sveta. Fuhrer je imel prav, ko je dejal, da bo uničil svoje sovražnike, kjer koli jih bo srečal. Nemške oklop-n'e divizije in nemško letalstvo so dokazale, da so nepremagljive. švicarska javnost stoji prav tako pod poraznim vtisom angleškega bega iz Grčije. Tisti, ki so pričakovali, da se bodo Angleži zamogli še upirati, so globoko razočarani. Nemška zastava na staroslavni Akropoli (to je agodor vinska gora v neposredni bližini mesta Athene) je viden znak umika Anglije iz evropske celine. staro šego, ki je bila na Spodnjem Štajerskem že pred svetovno vojno udomačena. Narodni praznik dela in delovnega človeka je bil povsod1 praznovali v okviru lepih proslav^ ki so se jih udeležili po mestifa' zlasti mladina, možje in žene iz vrst naših Nemcev, predstavniki oblasti1 in nemške vojske. Govorniki so v prigodnih govorih poudarili pomen 1. maja, ki združuje ves nemški na* rod kot delovno skupnost. V Veliki Nemčiji Adolfa Hitlerja ni ni-kakih predpravic z ozirom na rojstvo. Delo in znanje sta v tej dr« žavi prvo in vse. Adolf Hitler je povzdignil delo in delovnega človeka na najvišjo stopnjo. Fuhrer je i. maj, ki je bil nekoč dan sovraštva in medsebojnih delavskih sporov. spremenil v dan sloge in najtrdnejše delovne povezanosti celokupnega naroda. Z delavcem se je veselil 1. maja tudi kmet, ki pač najbolje zna cenili vestno in marljivo delo. Mlaji, postavljeni po naših vaseh, so potemtakem tudi vidni glasniki kmet-skega dela. (Aufn. Presse-Hoifmaritip Preko plota fe dala Ftifcrerju svojo nežno ročico Govedi je na svetu le 850 milijonov. Najbogatejša v tem pogledu je Indija, ki šteje 150 milijonov goved, s 66 milijoni sledi Rusija, nato USA, Argentina, Nemčija, Kitajska, Francija. Dežel brez govedi ni na svetu. Od 255 milijonov prašičev jih imajo USA 55, Kitajska 45, Rusija 25 milijonov. Koze so na zadnjem mestu, 165 milijonov. Največ, 50 milijonov, jih ima Indija, slede Kitajska, Rusija in Turčija. Dežele brez koz so mnogoštevilne'. V Južni Afriki goje še blizu 200,000 Vseh četveronožnih živali je na svetu blizu dve milijardi, skoro toliko kakor ljudi. Selitev magnetskega tečaja Geologi, ki so se mudili ' zadnjih dvanajst mesecev na opazovalnih ladjah na Grepnlandijj in Kanadi, so ugotovili, da -severni magnetski tečaj neprestano jzpreminja svojo lego. Doslej je ležal tečaj nekje v ozemlju Bothie Félix, kjer je tudi zaznamovan na magnetskih kartah, sedaj pa se premika od tam. Neki znanstveni zavod v Washington je objavil podrobnosti o tem premikanju; saj so prevažne za plovbo in znanost. Magnetski tečaj se pomika s precejšnjo hitrostjo proti jugu in sicer proti Afriki. Obéhem se je začel s potovanjem magnetskega tečaja taliti ledeni klo-kub severnega polarnega pasu. Zapad-no od osrednje Afrike pa se opazuje znaten porast magnetske intenzitete. Vsako leto se zmanjša jakost mag-r-'-zma za tisočpetstotinko trenutne sile. Ni pa izključeno, da bo zemeljski magnetizem nekega dne znova začel naraščati. Vzroki teh izprememb bodo najbrže v soncu ali pa kjer koli izven zemlie. Velikani in pritlikavci med žuželkami Mnoge žuželke potrebujejo za svojo rast le nekaj časa. Naš majski hrošč nasprotno potrebuje za svoj razvoj po klimatskih prilikah tri do pet Met. Neka severnoameriška žuželka potrebuje za svoj razvoj od jajčeca do dorástlosti sedemnajst let! To je tako zvana sedemnajstletna kobilica (Cicada sep-temdecium). že iz svetega pisma poznamo, da so bile puščavske kobilice hrana ljudem, še danes so na svetu plemena, ki uživajo te žuželke. Prebivalci Arabije in Sirije si pripravljajo iz posušenih kobilic nekakšno moko, iz katere pečejo majhne kruhke. Kobilice, namočene v sezamovem olju ali kame in s kamelič-nim sirom použite veljajo za izredno slaščico. V nekaterih pokrajinah južne Rusije je juha iz/kobilic priljubljena ed, ponekod v notranji Afriki posuše kobilice. žuželke tvorijo %ied živalskimi vrstami najmočnejšo skupino, število teh na zemlji sodijo na 750.000 do lmili-jon 500.000. Od teh je le manjši del, okrog 200.000 žuželk poznanih in znanstveno proučenih. Ni ga organizma na svetu, ki bi bil varen pred žuželkami, nekatere žro celo strupe. Njih razploditev je ogromna, hišna muha zamore tako že v petem rodu doseči 25 milijonov, v šestem rodu celo;poldrugo milijardo potomcev. Velika vodna bolha lahko'doseže v nekaj mesecih .milijardo potofticev, listna uš bi lahko, teoretično računano, dosegla v petem rodu že 6000 milijonov naslednikov. Tibetanska žilavost — vzrok nesnage Na svetu izve človek najbolj neverjetne stvari. Ko se je po osemnajstih mesecih vrnil iz Tibeta v Indijo mladi raziskovalec Ronald Kauback, je prinesel s seboj povsem nenavadno odkritje, da se imajo namreč Tibetanci zahvaliti za svojo veliko odpornost in žilavost samo — nesnagi. Baje bi Tibetanci že zdavnaj izumrli, če bi se umivali in kopali. Tibe-tancev se prime redko katera bolezen. V enem samem tesnem šotoru spijo poglavar rodbine z ženo in več hčerami, zetom in otroki; zraven njih pa se še tišči pod isto streho tucat telet in prašičev; v šotoru se nahaja po navadi še kakih iS mehov žaltave masti. Sredi šotora pa gori ogenj, ki zakaju- Prvi poslanik Velike Nemčije v Zagrebu Fjihrer je imenoval SA-Gruppeufiihrerj» Siegfrieda kasche ¡ta prvega podanika pri vladi neodvisne Hrvatske. je z dimom ves prostor. Skorja, ki se nabere, na koži prebivalcev šotora, ščiti ljudi pred piki mušic in pred mrazom. Znanost rešuje ljudi pred potresi Vulkanski izbruhi so bili vedno šiba božja za človeštvo. V 1. 1902 j«; bilo v manj kakor eni minuti uničeno mesto St. Pierre na otoku Martinique. Žgoča tava je ugrabila življenje 28.000 ljudem, vdrla je. iz žrela, narasla v nad 1000 m debelo reko in se hitreje kakor brzi vlak razlila v dolino. Vsaka rešitev je bila zaman. Vezuv je v davnih dneh veljal za ugasli ognjenik. Toda 1. .79 so se zdramile podzemeljske sile in cvetoča mesta pod goro je zasula lava z ljudmi vred. Koliko tragedij pozna potresna zgodovina po vsem svetli, zdaj šele se je človeku posrečilo, vsaj deloma ugrabiti prirodni sili nezadržano moč. Kmalu bodo imele na zemlji vse ognje-niške točke svojo čuječo postajo. Silno občutljivi aparati že prisluškujejo, kaj sc Bodite previdni ter prijavljajte oblasti najdišča orožjat municije in streliva Petnajstletni Stanko Topolovec iz Leskovvetza blizu Pettau-a je na travniku našel ročno granato. V svoji radovednosti je vzel kladivo ter uda- ril po njej. Sledila je eksplozija, ki je fanta tako težko ranila, da bo najbrž izgubil oba očesa. Štajerci! Pozdravljajte z nemškim pozdravom, to je, z dviganjem desne roke in besedami „Heil Hitler!" dogaja v ugaslih ognjenikih. Čim se premaknejo globoko v notranjosti goreče gmote, že se zgane igla in v notranjost zemlje pomaknjeni termometer beleži narast temperature. Radio javi na mah vsej ogroženi okolici pretečo nevarnost in ljudje se utegnejo umakniti preden jim brunajoči element preseka pot. KADAR OTROK DOBIVA ZOBE Vsaka mati ve, koliko bolečin povzročajo prvi zobje otrokom. Da olajšate bolečine, pazite, da bo otrok čim več miroval, kopajte ga v topli vodi. Dete naj spi na svežem zraku, pregret zrak otroka še bolj draži. Nosite ga v priro-do, otrok naj biva čim več na čistem, svežem zraku, okrog njega naj bo mir. Posebno je treba v tej dobi paziti na otrokovo prebavo. Želv jc okoli 240 vrst. Nekatere želve so prave velikanke. Tako je neka želva velikanka velika 1 m in težka 450 kg. Druga takšna želva velikanka je dolga 1 m in pol, visoka 1 m in živi na Ga-lapaških otokih. Izmed poginulih želv je bila največja želva Colossochelvs atlas, ki je živela na Himalaji. Njen oklep je bi! dolg tri metre, visok pa dva metra. Nalivno pero ni nikakšna novejša iznajdba, ampak ga je iznašel neki Francoz že pred tri sto leti. Iz potopisa dveh Nizozemcev, ki sta potovala 1.1638 skozi Pariš, je svet zvedel, da so Pa-rižani uporabljali takrat gosja peresa, ki jih ni bilo treba stalno namakati v črnilo. Četrt kilograma težki hrošči. V južnoameriški državi Venezueli živijo do četrt kilograma težki hrošči (tehtajo do 220 gramov). Prirodoslovni svet ni vedel zanje, ker so jih učenjaki šele pred nedavnim odkrili. Tak Je učinek nemških bomb ! Dvorana Sv. Jurija v Londonu. V tej dvorani so prenašali radijske koncertc. Sedaj je samo še kup razvalin. Začasna odredba o mezdah Šef Civilne uprave za Spodnjo Štajersko je izdal dne 21. aprila 1941 sledečo prvo odredbo o začasni uravnavi mezd v obratih javne službe, industrije, rokodelstva, trgovine in gozdarstva. Na podlagi meni podeljenega pooblastila odrejam: I. Minimalne mezde: Za obrate javne službe, industrije, rokodelstva, trgovine in gozdarstva odrejam sledeče minimalne mezde: Za eno delovno uro: a) za neizučene delavce nad 21 leti .......... 7.— Din b; za izučene delavce nad 21 leti . ......... 9.— „ c) za ženske nad 21 leti ............. . 5.25 „ Mladoletnim od 18—21 let se odračuna odbitek od 10%, mladoletnim od 16—18 let se odračuna odbitek od 25% ta mladoletnim pod 16 leti 40 % o