1 HE UBHARY OF THE rO TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XL JUfcflL H* àM 9t 1 UN. Uredalškl Ii MT i. Lewudale A v«. Office of PubUaatleai MIT Booth Lawndals Avi Telephone. Rockwall 4Mi cago, III., petek, 3. junija (June 3), 1927. JJÊÛL STE V.—NUMBER 130 for mIHii at ——Ul nU of TAJNA PIEBU-VA VANZETTI-JEVE ZADEVE |>rav nič m ne lave o mišljenju governer ja. — Roy GouM je prepričan, da Saceo in Van-zetl nista morilca. Konflikt med Belgijo in Mussolinijem Italija je odpoklical« poslanika iz Belgije, ker je Musao-lini užaljen vsled Vandervekiejevega obsojanja fašizma. Vandervelde, socialistični zunanji minister, ae ne umakne. Demonstracije v belgijski zbornici: "Dol z Mussolinijem !H Boston, Mass. — Priče, ki jih izpra&uje governer Fuller gle^e Sacca in Vanzettija, so bile po-svarjene, da naj molče. Skoraj nič se ne izve, kaj governer Fuller misli o tej zadevi. Prijatelji Sacca in Vancettija tipajo, da bodeta italijanska delavca pomiloščena, ker sta nedolžna, a ta up jim kali senca neoficijelne govorice, da bo kazen italijanskih delavcev mogoče izpremenjena v dosmrtno ječo. Izpremenitev smrtne obsodbe v dosmrtno ječo, bi bilo za nedolžna delavca še nekaj hu j Sega kot smrt. To sta Sacco in Vanzetti večkrat izjavila. Sacco, ki ima dva otroka in ženo, Vanzetti, ljubitelj življenja v prosti naravi, bi šla rajše na električni stol, ko da preživita svoje življenje v ječi. Ako se smrtna kazen, izpre-meni v dosmrtno ječo, tedaj bo mogoče konec gibanja za oprostitev dveh nedolžnih delavcev. Mogoče se bo zgodilo, kot a Tom Mooneyjem, o katerem je delavstvo prepričano, da je nedolžen Čina, katerega ga dolže, da tako izgineta v pozabljivosti v njunih celicah. Sacčo-Vanzetti j e v odbor je zelo razočaran, da ae zaslišanje vrši tajno. Odbor je posvetil vso svojo moč, da se doseže jav Bruselj, 2. jun. — Italija je sklenila odpoklicati svojega poslanika v Belgiji, marki ja Ne-rrotto Cambiaaa, kot znak pro-testa proti belgijskemu zunanjemu ministru Emile Vander-veldeju, ki je že večkrat povedal kaj misli o Mussolini ju in fašl-zmu. Kriza je razburila vso.Bel-gijo. Belgijski klerikalci in drugi reakcijonarji, ki so vsled tega ezni na Vanderveldeja, pravijo, da to pomeni definitivni prelom Belgije z bivšim zaveznikom I-talijo. Zadeva je bila včeraj v belgijski zbornici v razpravi, ki pa ,e bila zelo burna. Zunanji minister Vandervelde, ki je voditelj socialistične stranke v Belgiji, je dejal v svojem govoru, da je poskušal biti skrajno diplo-matično uljuden z Italijo, toda Mussolini je končno prišel z zahtevo, da mora Belgija izgnati s svojih tal italijanske politične begunce. To pa je bilo preveč. M|t m in slaba mii* ti amriikih delavk Delavski department poroča, da ponekod delajo 54 ur v tedna In prejemajo aamo $8.60. Washington, D. C — Kljub uzakonitvi oaemurnika za lene v ' •• ' "y -r--—- —- —— - - U*AAVIII«V I uwpiuwi m»»— mwm ▼ zaslišanje pred -petimi aH Waogfti državah Unije je U na no _________-t—- m nepristranskimi državljani. L* ži omreževalnih prič se mogoče zde verjetne, àko se pripovedujejo za zaprtimi durmi, ne držale* bi pa, ako bi jih odvetniki izprašali s križnimi vprašanji. Prav resno se upa, da governer zasliši Roy Goulda, preden je dokončal svoje privatno zaslišanje. Gould je etal samo pet ali deset čevljev proč od banditske ga avta v South Braintreeju in ena krogla iz banditovih samokresov je prifrČala skozi aje-govo suknjo, ko je bil banditski avto na begu. On si je dobro vtisnil v spomin razbojnike in je popolnoma prepričan, da da Sacco in Vanzetti nista bila v banditskem avtu. Distriktni državni pravdnik je poznal Izpoved Goulda. Gould je tajcoj po izvršenem hudodelstvu izročil policiji svoje ime in naslov in pričakoval je sodni j Hko vabilo, da »e zaališi kot priča. Prepričan Je bil, da bo drž. pravniško postopalo nepristran «ko in je prepustil njemu, da se pozove kot priča. Veliko je pa bilo njegovo razočaranje, da n bil pozvan k prvemu zaslišanju ko sta bila Sacco in Vanzetti a-retirana. Ampak Gould Je ime izvršiti tudi druge stvari v svojem življenju. Preselil se je v drugo državo in le po naključju je odvetnik Moore Izvedel za njegovo ime. Apel, ki ga Je vložil odvetnik William G. Thompson na massachuaettsko najvišje sodišče, se je opiral na zapriseženo izjavo, ki jo je Gould napravil, ko je bila obravnava že končana. Gouldovo pričanje je bilo na-menova potlačeno od državnega pravdnika. Katzman je'gledal samo na to, da sta obtoženca obsojena ne glede na Uk ka fakti pričajo. "Mussolini zahteva, da zave-žemo usta zatiranim," je rekel Vandervelde. "To znači, da moramo pogaziti načela, ki so meso našega mesa. Tega pa ne bomo nikdar atorili." (Socialistična in liberalna večina je burno pritrjevala govorniki. Nato je socialistični poslanec Brunfaut iz Bruaelja ožigosal Musaolinija, da hujaka avoje sosede na vojno in zatira italijanske delavce. Svoj govor j^ja-kij učil a klicem: "Živelo italijansko ljudstvo! Dol s fašizmom, dol z Mussolinijem !" V zbornici je nastala velika rabuka. Socialisti ao ploskali, klerikalci pa aikali. Predsednik zbornice je zahteval, da Brunfaut prekliče svoje besede, nakar je Brunfaut dejal na ves glaa: "Ničesar ne prekličem, pač pa ponavljam: Mussolini je morilec I* tisoče delavk, ki garajo po deaet ur in več in prejemajo zelo nizko mezdo. Tako poroča delavski department vlade, ki je pravkar zaključil tozadevno preiskavo.' Preiskava se nanaša na osemnajst držav in dokazuje, da ena tretjina delavk v teh državah dela 48 ur v tednu, aedem odstotkov ne več kot 44 in več kot ena petina mora delati 54 ur in več. Rhode Ialand je edina država, ki ima za delavke po zakonu zajamčeno minimalno tedensko mezdo $16. V ostalih preiskanih državah ao sledeče minimalne tedenske mezde za ženske od najvišje do najnižje: New Jersey $14.95, Ohio $13.00, Oklahoma $18 00, Georgia $12.95, Mieaouri $12.66, Kansas $11.95, Arkansas $1160, Tennessee $11.10, Delaware $11, Kentucky $10.76, South Carolina $9.60, Alabama $8.80 in Mississippi $8.60. . ' OBČINSKE VOLITVE V AVICI. OHnplJaia (Wkft ' dalavaav Vršila ae bo od 2. do 6. julija. — V delavskih telovadnih drufttvih je organiziranih eto tisoč delavcev. — Ollmpljade ae udeleži tfb trideset tisoč tekmovalcev. Socialisti niso pridobili le ampak so tudi množili glasove. po- Okrajna ječa In soliš F i v zidavi. Chicago, 2. Jun. — Novo poslopje okrajne Ječe in kriminalnega sodišča, ki bo stalo aedem in pol milijona dolarjev, je v zidavi na Zapadni 26. cesti in Južni Californla aveniji. Arhitekt Krle Hali Je včeraj izjavil, da bo masivna zgradbe iz sivega apnenca gotova v enem leta. Čarih, Švica. — 8redi meseca maja so se vršile občinske volitve v kantonih Nuenburg In Ženeva. ' Socialistična stranka Je dosegla viden us$eh. V Nuen-burgu je pridobila pet sedežev In je zdaj najmočnejša stranka. V La Chaue-de-Pondsu. ki Je znan zaradi urarske industrije. Je priborila en sedež več, tako de ima sedsj 22 mesto 21 sede-tov. V Le Leclu Je socialistične stranka priborila vsčino, v Ženevi, Versoizu in Vernlerju je ps pridobilo po en sedež več. V Merynu je priborile tri sode že itd. Povsod so ae soclallati ¿ni glasovi pomnožili utegaIToblak ubil 81 OBBB. Praga, Cehoslovmklja. — Od dne 2. do 6. Juljia ae priredi druga olimpijada čehoelovaških delavcev v Pragi. Program je obširen in vršile se bodo telovadne in druge športne tekme. V ta namen se je zgradil nov štadij, v katerem bo prostora za 160,000 gledalcev in trldeaet tisoč tekmovalcev. ' < Češka delavska telovadna Jednota šteje več ko sto tisoč članov in tvori del aocialiatlčne stranke. Tu je prostor za mlado generacijo, da ae seznani z abecedo socializma in taktiko socialistične stranke v boju za osvoboditev delavstva Iz kapi tallstične sužnosti. Ta delavska telovadna društva nimajo nobenega atiska a aokolakiml društvi, ki ao zopet del buržoaz-ne organizacije za ohranitev kapitalizma. Zaradi tega je ta olimpijada" delavaklh društev velikega pomena in važnosti, ker pokazuje, kako ae vzgaja delavska mladina tam, kjer ae delavci zavedajo v velikem številu, da so mezdni sužnji, ki se morajo sami osvoboditi kapitalistične sužnosti, ker ne bo nihče drugi zanje tega dela opravil. Ta olimpijada, pred katero se je Že ena Vršila let* 1911, se razvije v veliko mednarodno manifestacijo delavskega razreda. Vršile ae bodo tekme v telovadbi in raznih športnih igrah. Telovadne In mladlnake organizacij« Iz ftvtee, Nemčije in Avstrije se pripeljejo s posebnimi vlaki. Iz Amerike se udeležita ta olimpljade dve delegaciji. Socialistične strankine organizacije pošljejo na olim-pijado poročevalce eocleiletič-nega tlaka. Tleti, ki ae aktivno udeleže ollmpljade, bodo plačali na vlakih le polovico vožnje na čeških železneklng, 2. jun. — Diktator Cangtaolin je pobral vse Čete i« Mandžurije «a obrambo Pekinga. Na četa iz Santunga in Clh-llja se ne zanaša več, ker so do-kraja prežete z uporom vsled propagande Kantoncev. Man-džurške čete ao njegova zadnja nada. Cangtaolin bi rad sklenil mir, toda dobil je odgovor od Kantoncev«! da miru ne bo, dokler ne bo konec njegovega režima in njega samega. Tokio, & jun. — Velika veči na japonakih liatov in političnih organizacij IJuto protestira proti pošiljanju vojaštva na Kitajsko, Usti groze, da pride radi tega obračun a Tanakijevo vlado čim ae anne parlament. lUakoMa dviga tvojo glavo v Juin! Afriki Htara potlačevaJna predloga sa omejitev Ijadaklh pravic al • bila aprejeia, a nova ss kaha. Filler |ajal «velevata v Saeeevi zadavi Governor ja naproall trojico, naj mu pomaga preitudirati afero dveh aa anri obsojenih de- Washington, D. C. — Char lea A. Lindbergh, zmagovalec v letalski tekmi iz New Yorka v Pariz, je v sredo kabliral iz Londona, da aprejme odlok predaodnika Coolidga in odpotuje še ta teden a križarko "Memphis", na katero ae vkrca v Cherbourgu na Francoskem. KriŽarka ga povede naravnost v Washington, kjer se vrši velik oficijelni sprejem dne 11. jiini ja. Sklep, dh »e križarka z letalcem ne sme ustaviti v New Yorku, temveč ima pluti v Nor folk In od tam po reki Potomac v glavno meato, je razkačll Jav-ne ln politične kroge v New Yorku, ki so računali, da bodo imeli prvi čast sprejeti Lind-bergha. Toda v Washlngtonu ae ne zmenijo za newyorško jezo. "Ako ao demokratski poll-tičarjl v New Yorku pobiti vsled tega, ker predsednik prvi pozdravi Lindberghs ob povratku v domovino, Imajo moje simpatije In to je vse," je rekel glavni poštar New, ki Je v predsednikovem aprejemnem odboru. New York. — Rene Racover, gledališki magnat, ki ae je pravkar vrnil Iz Pariza, je povedal. kako je Lindbergh odklonil njegovo ponudbo milijon! dolarjev za enMctno filmsko I-granje In predavanje * odra. Letalec ni hotel niti govoriti z nJim. KnoaUvno je odmahnil z roko In mu obrnil hrbet, Captown, Južna Afrika. — Odkar Je minila vojna za "o-hranitev demokracij*}" bur-žoazija po vaem avetu menda tekmuje med aeboj, katera bo preje uvedla najbolj nazadnjaške zakone za potlačevanje ljudatva In omejevanje njegovih pravic. Lani ao nazadnjaki predložiti parlamentu takozva-no predlogo za "preprečenje na-reda", ki ap Jo pa nazadnjaki končno opustili, ker Je proti nji nastopila delavaka stranka f. vso energijo, da Jo pokolje, še preden pride na razpravo In do zaključka v parlamentu. Zdaj Je ta predloga prišla zopet v novi obleki pod Imenom "domača upravna predloga" na aviUo. Vse glavne točka Is stare predloge obsega tudi nova predloga. Ta predloga daje governer Ju moč, da prepreči sejanje ali razširjenje naukov ali stvari, ki so nasprotne vsdrte-vanju reda ln mira med domačini in ustvarja zapreka njih svobodnemu gibanju. Predloga ima namen preprečiti propagando med domačini za izboljšanje njih položaja. Dalje ima namen obdržati voditelje domačih delavcev v določenem okrožju, kar bi onemogočilo potovanje Iz kraja v kraj. To je gotovo najbolj gnjuana forma sužnosti, v kateri ae hočejo obdržati domači delavci, da se tako podžiga še k večjemu plemenskemu sovraštvu med zamorci in belopoltnlkl. Hoaton, Maaa. Governer Alvln T. Fuller je natnanll v sredo, da Je dobil tri svetovalce, ki mu bodo pomagali dognati vsa dAjatva v zadevi Sacca in Vanzettlja. Svetovalci ao: aodnik Robert Grant, predaednik univerze Harvard Abbott Lawrence l^owell In predaednik Massachusetts Instituta Samuel W. Stratton. Cèkles «MJ Messt v HolsndiJI. Amsterdam. 8. Jun. — Vèsrsj Js divjal dkloničan vihar po provinci Geid«r!and. Tri vssi ao bile uničess In 80 o«eb J« mrtvih ia okrog 800 ranjenih. BRANTINC HOTE ŠTUDIRATI flAOCSp-VANZETTI J EVO ZADEVO. Vss Evropa govori o tej sferi. New Y«ffc. N. Y. — Goorg« Brantlng, sin blvšsgs sodsll-stičnega mlnistrskege prsds«d-nllts v ft vedi JI. Je prišsl v Ameriko z «dinim namenom, ds študira Ssceo-VsnzettlJ«vo afero On pravi, da vaa K v rop« govori o tej s/«ri. Oetal bo mesec dni v Boa tonu. InUrvjuvsl bo odvetnike in obaojMiea, končno se bo ps še podal na meeU», kjer Je bil izvršen umor/ Volitve za novo msstno dvorano Chicago, 2. jun. — Prihodnji |M*odeljek bodo prebivalci mesta Chiesgs volili, dali mesti» izda bonde v vej-dnoati 18 milijonov dolarjev zs graditev nov« koioasine mestne dvorane, ki Je sedaj v načrt u In ki js bils potrjene po mestnih očetih in od fovsncsrjs. Predaednik okrajnega odbora Anton J. Oermak Je dejsi, ds bo nov svditorij v psr letih, ko bo dozidsn, vreden nsd 60 milijonov zs Cook okrsj, s «tal bo dsvkoplsčevsics Is 16 milijonov. Isto Js bilo z goadovl v bližini Chiesgs. ki ao atall o-k rs J 14 mllljooov, s ao esdsj vredni 60 milijonov dolsrjev, s> ko bi jih okrsj hotel prodali. TRIDESETLETNICA SRBSKEGA DELAVSKEGA LIHTA. Preživel je preganjanja Obrenovlčev, i , l Curih, ftvlca.—Dne 24. aprila t. I. so srbski soclsllst! prazno-vali tridesetletnico svojega liata "Kadničke Novlne," ki Je bil u-st snovi jen leta 1807, Pred nJim Je Izhajal "Radnik", ki ga Je u-stanovll Svetozar Markovlč In ki Je bil prvi aocialističnl list na Balkanu. Slovenci in Hrvati so še pred njim pričeli izdajali aocialiatlčne liste. Med Slo-venci sta izšla Delavski lisi In Delavec. , Krut la brezobziren aistem Obrenovlčev Je zatrl "lladnlčk* Novlne", a leta 1900 in 1901 sta U .list nadomestila "Naprad" In "Itadnički list", "Rsdničke No-vine" so pa pričele kljubtemu Izhajati ponovno leta 1902. Ta list Je postal dnevnik, pri ksU-rem «o aodelovsli Drsgišs l skušala provociratl vojno s so v jet I, nakar aaložl Isijevanje na rame avojih podložnih ljudstev. Rlkov Je tudi rekel, da vaa obtožnic« angleške vlade od Ista 1921 napram aovjetom bazirajo oa ponarejenih dokumentih. Anglije ims od zsčstka svoje apijone v K uniji Skupina vohunov, ki so bili v službi sn-gleških Interssov, Js sds J v aa-l«»ru In Mien Je bil že ustrsljsn. "Anglija Je največji zarotnik na avetu," Je dajal Rlkov. Ilokasr ubil hskaarjs. Ksnss« City, Kana. — Sammy Mandell li Kockforda, RU lahek aetovni AiynpiJon v roko-boratvu, Je sred« ivster v tU« ksjšnjem "ringu" ubil fttevs Adsmsa, rokoboroa la South Chlcaga Mandell js med bokas-niem aunll Adamaa pod ares a tako silo, ds Je Adams obležal mrtev. Msndell Je bil aretiran In izpuščen proti verščinl $8000. Zagovorjati ae bo moral radi u-U.Ja. # ^ - - ' ----- PROSVEJA GLASILO 8LO?EN8KB NAROUNB PODPORNE JEDN0TE LASTNINA BIvOVEN^KR NAEODNE PODPORNE JEDN0TB "V" FRO*VBTI PETEK, 8. JUNIJA. 1 Cooo oglmaor po do*oTon». Rokopiai — • Narofainm: Z«iinj«a drtmrš (inf> njtiifjj pol leU in $126 ta tri m«MM; Chl^^ofa Cicero *.50 um lato, »3.21 M pol Uto. ft .85 u tri maaae». to S» ~^ Nubt u m, br !■> aUk i "P R O 8 V E T A" MST<89 Bo. U«Mik A*«aaa. Cfckofo. -THE ENLIGHTENMENT" OrfM of 8Wtmo N.HomIJ«-*» **** Qwmmi by Um g|«vcM National Boaofit Soctatf. Advertising rolo« oa ogroowooi. 8^*-: Itottod 8tol— « öM ^C-W. gl* P« poor; Chicofo ««^0, ond foratg» eonatriw 88M SSJSL ÍUmmw^^Sw^f'^^^TT™^ „un «fon HM1 MEMBER oí THE FEDERATED PRESa*» Datum v oklrp.ju n. pr. (May 81-1817) pole« voirgo i«ooo M ooalovu pJSX 'omToUm dnM«- prteklá nor«éoino. PO^Uo » pro,. é* m> tío oe oaUri U«t.____, PRIVATNI BIZN1SKI INTERESI IN VLADNO TRGOVSKO BRODOVJE. - i Vojna je rodila vladno trgovsko brodovje. Takrat so privatni bizniški interesi z veseljerti pozdravljali gradnjo vladnega trgovskega brodovjar, zakar »o seveda imeli svoje razloge. Kakor niso bili zmožni ob vojnem času obratovati ameriških železnic, ravnotako ali pa še manj »o bili zmožni graditi trgovske ladje in jih obratovati. Posledica te nezmožnosti privatnih bizniških interesov je bila, da so v vojnem času ppdpiraii, da vlada prevzame kontrolo nad ameriškimi železnicami in gradi in obratuje trgovske ladje, kajti pri tem so računili, da se vrnejo železnice in se jim izroče trgovske ladje po končani vojni. Privatni bizniški interesi so železnice že zdavnej spravili pod svojo kontrolo. Kako se je to zgodilo, je našim čitateljem dobro znano. Se preden so bile zopet železnice v njih rokah, so pričeli s propagando, da dobe tudi trgovske ladje v svojo pest. Te trgovske ladje so bile zgrajene z ljudskim denarjem. Stale so milijone in milijone dolarjev. Vlada je izdala obveznice za vojno posojilo in teh obveznic niso kupovali le milijonarji, ampak kupili so jih tudi delavci in farmarji. Denar, ki je prihajal od teh obveznic, je vlada porabila za vojne naprave, pa tudi za gradnjo ladij. Da se plačajo obresti od teh obveznic in izplačajo obveznice, katerih rok je potekel, mora ljudstvo plačevati davke. Ker je dohodninski naraščajoči davek skoraj odpravljen in "Je v primeri z drugimi davki le še drobtina, odpade ogromni del davka na ljudstvo. Propaganda, da se vladne trgovske ladje prodajajo privatnim bizniškim interesom, je pričela po vojni. Posrečilo se jim je dobiti v pest nekaj najboljših ladij in po skromno nizki ceni. Privatni bizniški interesi pa 8 tem še niso zadovoljni. Njih lakomnost gre za tem, da Se popolnoma polaste vladnega trgovskega brodovja, vrh tega pa še hočejo, da jih vlada subvencijonira, da lahko obratujejo te trgovske ladje. To je višek nesramnosti privatnih bizniških interesov, kajti če se subvencijonirajo privatne parobrodne družbe, da lahko obratujejo ladje, ki so jih kupili sa skledo leče, tedaj imajo delavci in oni farmarji, ki so na jemniki in nimajo svojih poslopij in svojih farm, pravico zahtevati, da se jim zgrade hiše in oddajo zastonj in brez najemnine farme v obdelovanje. Ako bi delavci in far marjl kaj takega .zahtevali, do česar so bolj upravičeni, kot privatni bizniški interesi do ladij, ker vse bogastvo v Združenih državah je ustvarilo delo in ne privatne ba-rantije, bi privatni bizniški interesi zakričali, to je socializem. Skozi leta je imelo vladno brodovje izgubo. Obračati se je pričelo na bolje. Izgledalo je, da se ta izguba kmalu jHiravna, ako vladno trgovsko brooracija poročala, da je vladno trgovsko brodovje v teku zadnjih deset mesecev imelo $187,000 dobička. Obratni stroški m ne znižali za $1,800,000 v teh deset mesecih. V službi je veliko več ladij, kot jih je bilo pred deset meseci. Privatni bizniški interesi so spoznali, da je vladno trgovsko brodovje v resnici razvilo trgovino in da so zda, znamenja tukaj, da bo to trgovsko brodovje nosilo dobi ček. In tako so zopet dvignili svoj glas veliko močneje pa ne v interesu ameriškega ljudstva, temveč v interesu svojih lastnih žepov, da se ameriško vladno brodovje izroči njim v obratovanje. Ura je priŠlar ko obeta trgovsko brodovje dobiček, mislijo privatni bizniški interesi, zato pa stegnimo svoje lake po njem. SUNE IZ MMELBIN Iz Weet Vir gin i je. Widen, W. Va. — Nepresta-no čitam dopise v Prosveti oc vseh strani družen i h držav, p: nikdar ne morem ničesar opazit iz te naselbine. Ker je potrebne da rojaki kaj vedo tudi od i* čudne naselbine, bom torej na pisal ta kratek dopis. Na 17. maja so nam nabili le pake, v katerih naznanjajo, & novi rudarji dobe po 25c man od vozička naloženega premoga Tudi staremu rudarju niso pri zanesli in bo prizadet, ako osta ne le en sam dan doma. Tekon šestdeset dni ims tudi da po 2." centov manj pri vozu. Na ka takega pa Še niaem nikjer na letel. - Naša naselbina je podoba* velikanskemu kotlu, v katerem se mešajo ljudje; izhoda pa no benega nikjer. Delajo na vs< protege noč in dan, dobi pa del tudi kdor pride. Ravno sedaj s vsa stanovanja polna in mislim da še nikoli ni bilo toliko ljud v tem kraju. Rojakom tofe svetujem, naj ne hodijo sem i skat dela. Slabo je bilo že pre dovolj, poleg tega pa so še no vo zaposlenim utrgali po 25c o< voza. Organizacije tu še ni bi lo, ker je organizatorjem splol. nemogoče priti v ta kjfaj. Žalostno je to življenje, ven dar pa smo imeli dokaj veselj; dne 22. maja, ko se je mlad Slo venec John Panger zaročil z gdč Emilijo Heblln, po rodu Hrva tico. . Veselfca je trajala celi dan tudi v noč. Potem pa je pri šel na vrsto gospod Mračnik, k nas je vso noč vodil po nase! bini in razbijal po glavah. Na slednjega dne ni bilo mogoče it na delo, zato. pa .smo sedaj "short" za 25c na vsakem vozi' premoga. Ali take veselice bi n 3ustll, čeprav bi bil 50<; "short/ Veselica se je vršila pri Georgu Kralju. Vsem gostiteljem se le po zahvaljujem, mlademu paru pa želim obilo sreče. — Poro čevalec. Novice iz Sprlngfielda. Springfield. Illinois. — Dno 24. maja zjutraj je klical tele fonskl zvonec iz Nokomisa, ot? koder so naznanili: Tvoj prijatelj D. Sanuškar je umrl. Po-greb bo jutri. Takoj drugo jutro sem se odprvil, od doms na de vetdeset milj dolgo pot, čeprav v slabem vremenu. Ker sem prišel še zgodaj v Nokomis, sem šel Ae prej obiskat starega prijatelja v štiri milje naprej oddaljenem Wittu. Ta moj prijatelj je večni pečlar z otroci. Pred leti mu je umrla žena in idaj sam životari s tremi otroci. Poklical jih je in ko sem jih povprašal, so mi povedali, da je sin star dvanajst, sestra devet in mlajša pa sedem let. Priznati moram, da skoraj boljše znajo slovensko kakor jaz In znajo tudi lepo Čitati ln pisuti slovensko. Imajo tudi pisalni stroj s slovenskimi črkami. Najrajši pa Čitajo Prosveto. Vprašali so me: "Stric, vi se pa nič ne oglasite v Prosveti." Pojasnil sem jim da nl dobro večkrat nadlegovutl urednika Prosvete. Ura se Je pomaknila precej naprej. V tem Času sta oče Luka ln njegov sluga Martin spretno sukala v kuhinji kakor kaka mlada dekleta a predpasniki in ko ho se odprla kuhinjska vra ta, »o zavonjale vseh vrst diša ve. "Dinner time!" je zadonelo in urno smo bili klicani h ko silu. Nosil je na mizo vseh vrst vabljivih jedi In med temi tudi pravi Kranjski gulsš. Potem i mi na pogreb za prija teljem D. SanuŠkarjem. Na kratko povedano: Bil je napred njak, v več društvih in tudi meatnl odttornlk. Bolehal je ka kih par let, nazadnje pa je pri šla vodenica in nl ae mogel bra niti. Zapustil je ženi šest o-trok, tri male in tri že spoaobne r.a delo. Prvi je učitelj na ljud aki šoli. Bil je pretresljiv prizor, ko so zaprli raku*. Obupno no jokali žena In In otroci za dobrim možem in očetom. Iatočasno po je bil strašen naliv, grmelo jo Hn toča je |>adala. Zbranega je bi-lo veliko občinatva vaeh narod-nootl. Napotil aem ae domov s dvojim avtom in avojo MjAo polovico. Imela ava neprijetno vožnjo, kajti skoraj na dvajsetih krajih je voda preplavila trdo ;esto, ponekod tako visoko, da bi >il akoro ostal v vodi, pa ven-iar fem srečno prijadral skozi. Poguma je pa bilo treba Lind->erghovega. Samo nagrade nl-lem nobene prejel za to. — A. »orenz. Važno sa člane št. 347 % McKeesportu, Pa. Vsi člani društva Dalmatinska Slovenska Sloga št. 847 S. M. P. J. se pozivajo, da pridejo la redno sejo dne 5. junija ob 'reh popoldne v isto dvorano. Ma prošll Meji je bilo namreč '.aključeno,. da se prihodnja -edna seja ne vrši drugo nedeljo cot po navadi, to je 12. junija, temveč en teden prej, to pa radi )iknika, ki se vrši 12. junija na farmi M. Stokana, 10. Ward, HcKeesport, Pa. Dolžnost vsakega člana in Članice je, da pri-Je na piknik. Obenem vabimo vse občinstvo mesta McKees-oort in okolice, da poseti naš piknik in se zabava z nami. igrala bo dobro znana glasba. Nečlani imajo proat vstop, člani ,78 plačajo vstopnino, Če pridejo na piknik ali ne. Torej vsi veselo na piknik dne 12. junija t. 1. v deseto Wardo! — Marko 3abich, predsednik in John Martinich, tajnik. (Op. ured.: Gornje vabilo je orišlo prekasno za zadnjo uradno številko Prosvete.) Naznanilo in zahvala. , Bridgeport, Ohio. — Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in znancem, da je kruta in neizprosna smrt pretrgala nit Življenja mojemu nad vse pri-Ijubljenemn soprogu Antonu Požar dne 18. maja t. 1. Pogreb se je vršil dne 20. maja iz hiše žalosti na Union pokopališče v Sanklersvill, Ohio. Pokojni je bil rojen v vasi Ruptf, občina Jelšane, Istra. Bolehal je že dalj časa na srčni hibi; na zadnje se ga je lotila še plučnica, kateri je podlegel Na tem niestu se najlepše zahvaljujem njegovemu bratu in soprogi Jožefu Požar za vence in pomoč v njegovi bolezni in smrti; nadalje se zahvalim mojim bratom Franku in njegovi soprogi, Aleksandru in njegovi soprogi, Vincencu in Belu za darovane vence in tolažbo v uri nesrečne smrti mojega soproga, hvala tudi Antonu Smaili in njegovi soprogi za udeležbo pogreba; dalje lepa h^ala vsem, kateri so * darovali avtomobile brezplačno. Zahvalim se društvu št. 258 S. N. P. J., katerega je bil član pokojni, za darovano sVoto mesto venca, nadalje se zahvalim bratskemu društvu št. 13 S. N. P. J., katero je zastopalo prvo društvo, da je bil pokojni dostojno pokopan. Pokojni zapušča v stari domovini mater, brata in dve sestri; v Združenih državah brata, svakinjo, več ožjih znancev in prijateljev. Pokojni 1 je bil mirnega značaja fn je bil priljubljen med rojaki, kar je pričal njegov pogreb. Se enkrat lepa hvala vsem za pomoč in tolažbo. Tebi pa dragi sbprog, za vedno spomin na tebe med nami bo živel, vedno, dokler ne pridemo za teboj. Nai ti bo lahka ameriška gruda. Žalujoča soproga, Albina Po žar, Bridgeport, Ohio. Piknik v l.a Sallu. Naznanajm vsem članom Slovenske narodne podporne jedno-te v La Sallu ln okolici, kakor tudi drugim društvom, da bo društvo št 88 S. S. P. Z. priredilo piknik dne 6. junija na prostorih F. Llvka. Ako bi bilo slabo vreme, ae bo piknik vršil prihodnjo^ nedeljo. — J. Brejc. Seje. Telluride» Colorado. —v Društvo št. 138 poziva vse člane, da se redno udeležujejo društvenih sej, ki se vrše vaako tretjo ao-boto v mesecu v navadnih prostorih. Pričetek sej je ob osmih «večer. Vsak nsj se ravna po pravilih in vsak naj vrši svojo doltnnat ln potem nas ne bo treba z Opat opominjati ls glavnega urada. — Tom Kukulan, tajnik. * Poalv. Proalm brata Is Springflekia. Illinois, kateri je prodajal "tic kete" radi pokojnem brata Gabriels Cnpfja. naj se zgiasi pri tajniku I*uisu Mahkovtzu. 807 North Charles «treet, Cartin I vlile, m. — Tajnik. Pisno iz Slovsaijt V zadnjem času opažam v "Prosveti" obilico političnega gftdiva iz Jugoslavije; zato u-pam, da ne bo odveč, če vam nekaj malega poročam o naših slovenskih razmerah. Vsi slovenski "Amerikanci" veste, da se nam sedaj v Sloveniji ne godi ravno najboljše. Gospodarski kriza, ki je tudi v drugih državah doma, nam prav nič ne prizarfaša. Največja reveža v tem oziru sta kmet in delavec. Oba pritiska k tlom kapitalist, ki pa v Sloveniji razen nekoliko izjem, še ni ravno največji. Vsi skupaj pa trpe pred neznosnimi davki, samo s tem razločkom, da zadnji prevali vse na delavca in kmeta. Tako je faktično danes kmet in delavec najbolj obložen z davki, četudi indirektnimi. Majhen zaslužek — če je — in pa velika draginja življenskih potrebščin sta stalna gosta našega delavca, in seveda enako tudi kmeta. Če se le malo ozremo nazaj na povojna leta, vidimo, da kmetije pro* padajo druga za drugo. Tiste pridelke, kar jih ima kmet naprodaj, s težka spravi v,denar, kar pa mu je potrebno za vsakdanje žlvljenske potrebe, pa mora zelo drago plačati. Posledica je, da se kmetje zadolžujejo, kar jih bo seveda privedlo v propast. K vsem ji temu pa pridejo še vremenske katastrofe, ki nas zadnje čase tako rade obiskujejo. Tako smo ravno te dni dobili po celi Sloveniji zelo hudo slano, ki je veliko pridelkov povsem uničila, nekaj pa poškodovala, tako da bo imel kmet velikansko škodo, ki gre v celi Sloveniji v milijone. Kaj pa to pomeni za gospodarstvo dežele, si pa itak lahko mislite. Kot 'veste, je Slovenija zelo bogata na . lesu. To je imelo za posledico, d¿ je veliko lesnih trgovcev obogatelo, posebno po vojni, ko je bilo vsled izčrpanih lesnih zalog velikansko povpraševanje po lesu. Zatem pa, ko se je tsg napolnil, bilo je nekako pred tremi leti, je'nastal tudi v lesni trgovini velik zastoj, pri katerem so bili v prvi vrsti prizadeti delavci, katerih je samo pri gozdni in lesni obrti bli zu 12,000, ako bi delali celo leto. Faktično pa je zaposlenih — ker je tu po večini sezonsko delo • veliko več. Leta 1924 se je porabilo v Sloveniji 173,800, izvozilo pa 1,022,338 kubičnih metrov stavbnega lesiu drv pa se je porabilo 302,560, izvozilo pa 521,976 kubičnih metfov. Naravna posledica tega je, da naš kmet zelo veliko seka vsled takih razmer, kar ga bo privedlo s časom v popolno propast. Slovenija pa bo gospodarsko izčr pana in kaj tedaj ? Če bi bilo iz seljevanje mogoče, bi že še ne kako šlo, toda zaenkrat in to o-čividno v doglednem časa še ne bo mogoče. Zato bo treba najti kake druge vire, da se bo ljudstvo preživelo. Za vse to pa so na vidiku zelo slabe perspektive. Tudi vsa ostala obrt in industrija propadata in dostikrat je mal obrtnik še večji revež kot delavec, to pona j več vsled tega, ker kmet in delavec nimata denarja, da bi ga plačala. Posledica je zadolževanje na vseh koncih jn krajih. O trgovini ae pa že sploh ne splača govoriti, v tako mizernem stanju se nahaja. Kar pa se velikega kapitala tiče, posebno v lesni trgovini in industriji, posebno z dsirom na Italijo, kamor prodaja naš les, pa tudi preživlja težke ure, ker italijanska valuta (lira) nima nobene stabilnosti. Sedaj je zelo visoka ln kdor bi pričakoval, da bo sedaj prodal les sa drag denar, se selo moti. Nezaupanje v liro v Italiji in njen nenaden porast vplivata toliko, da akoro n^kdo ničesar ne kupi. Zato ao v Italiji še neznosnejše razmere nego pri nas; vse je v zastoju, kar je v največji meri pripisati skoku Ure. Tako se nam godi v Sloveniji, o čem drugem morda prihodnjič. * . Občinake volitve v Sloveniji. Letos se bodo vršile skoro po vsej 8k>venfji občinske volitve. Zakonita doba bo po večini potekla in zato se marsikje volllci že precej dóbro pripravljajo, po-sebno meščanske stranke, ki se jim gre sa tem. fla ai v prvi vrsti zanigurajo svoje male postojanke, od katerih gredo po- Spoznanje svojega otroka* Malenkostne duševne težave ptrok, kot nagnjenost k nagli jezi, nemirno/ spanje a težkimi sanjami, boječnost, pretirana sramežljivost itd., so stvari, ki jih starši ne smejo prezirati. Ako se taki simptoni pojavljajo, čez količkaj daljšo dobo, u-tegnejo dovesti do resnih duševnih bolezni v kasnejšem življenju. Da do teh ne pride, treba skrbeti, ko je otrok še mlad. "Vsi otroci so več ali manj taki," je poudaril dr. Brown od zdravstvenega oddelka držSve New York, "ali ako so te težave skrajne vrste in vztrajajo, tedaj pomenja, da niso otroci povsem duševno normalni. Otroci bi morali biti telesno zdravi, razmeroma srečni in imeti precej »samoobvlade; ako so drugačni za nekoliko časa, potem treba nekaj storiti, da se njih stanje popravi. Mogoče je, da vzrok tiči v nepravilni vzgoji doma ali v šoli. Morda je preveč discipline, zmerjanja in pikanja. Mogoče je, da otrok ni v primernem Šolskem razredu in postane malo-dušen. Morda je otrok nervozen in izčrpan radi kake telesne hibe, kot na pr. radi slabih zob ali oči. Nekateri otroci pa tudi'so posebno občutljivi in to treba vpoštevati. Nekateri otroci niso učenjaki po naravi in so počasni v svojih naukih ali pa so nekoliko zakasneli v svojem razvoju. Učitelj se morda ne zaveda, da je ta okolščina kriva otrokove teža ve, in utegne domnevati, da je otrok trdovraten in noče poskusiti ali da je len in noče osredotočiti svojih misli. Potom psi hologičnih preizkušenj je .mogoče ugotoviti, da-li je otrok le len ali pa da-li je zaostal v svojem razvoju. Šolsko delo otroka mora biti primerno njegovemu duševnemu stanju. Ti zaostali otroci utegnejo kasneje doseči ostale, ali bolj pogosto-ma se godi, da počasi napredujejo tekom vsega šolovanja. Mnogi jzmed njih ne bodo ni kdar učenjaki, niti se ne bodo veliko zanimali za učenost. To pa še ne pomenja, da niso dobri za dtage stvari. Iz njih se morda razvijejo ljudje, ki znajo bolj delati kot misliti. Nekdaj bodo iporda obogateli s svojim delom, ali Einsteinove teorije ne bodo nikdar razumeli. -Drugi otroci,.ki ne napredujejo, so nervoznega značaja. V splošnem niso umsko zaoslali, narobe bolj -pogostoma so prezgodaj razviti. Navadno so nemirni in preveč aktivni; ne morejo ostati mirni niti za trenutek in neprestano brbljajo z drugimi sošolci. Prevzemajo se, da ne morejo jesti gotovih jedi. .Taki otroci imajo vedno bujno' domišljijo in radi čitajo povesti pustolovcev. Nekateri ljubijo pesništvo in glasbo bolj kot drugi otroci. Dostikrat ne morejo zaspati, ko so bili v kinematografu. Nervoznost pri otrocih utegne biti posledica nezdravja. Podhranjeni otroci so dostikrat nervozni. . Pri mladih otrocih utegne biti~razlog preveč razburjenja doma; to se zlasti vidi v družinah, kjer je mnogo otrok in je vedno doma mnogo živahnosti. Dostikrat treba spraviti take otroke v drugo okolieo. V vseh takih slučajih je velike važnosti preprečiti, da ne nastane večje zlo. Ako otrok ostane čez daljšo dobo nesrečen, nestalen in se slabo ponaša, vse njegovo nadaljno življenje more biti 'skaženo in se kasneje utegnejo razviti duševno bolezni. Ako pa posvečamo otroku primemo skrb, dokler je še mlad, ga utegnemo obvarovati pred nesrečnim življenjem v bodočnosti. — F. L. I. S. tem njihove organizacije navzgor. V nekaterih krajih, posebno industrijskih pa ae briga zato tudi delavstvo, čeprav je slednje bolj apatično z ozirom na stare ln bogate Izkdšnje. — Izmed večjih krajev ao sedaj razpisane volitve v Celju, dru-god bodo pa polagoma sledile. V sami Ljubljani pa vlada na magistrata še zmerom vladni komisar, ker je to v interesu gotovih strank. Tako se gazi tako» cvano samoupraven 2ARK0MET Puplnov dokaz. Profesor Pupin je rekel zadnji teden v Chicagu, da inm veda dokaz o eksistenci Boga Dokaz je L človek ustvarja, zato je moral biti sam ustvarja Nadalje je rekel, da ima vsaka živa stvar dušo. S tem se ni bogvekako prikupil našim fun. damentalistom, ki ne privoščijo duše topolu, hrošču niti oslu. "Dokaz" je Pupinov, no ve. din. Veda ne ve ničesar o Bogu, Pupin pa Te — in to je dokaz! da se je Pupin postaral ne li' fizično, temveč tucji na misije-nju. Ako je človekovo .ustvarjanje dokaz njegove UStvarjenosti, tedaj mora Pupin (ali kdo drugi) pojasniti, zakaj ni Človek \ takoj prvi dan izumil in odkril vse to, kar ima danes — zakaj je prišel po dolgih tisočletjih in desettisočlet jih do vporabe električne sile, s katero danes tako lahko razpolaga Pupin, in še danes nima vsega. In če je bil prvi človek ustvarjen docela razvit v vseh oz|rih, zakaj pridejo njegovi potomci na svet take reve brez vsake moči in sposobnosti, da je treba cele vrste let preden pridejo k pameti in začnejo ustvarjati? Vsak človek — in vsako živo bitje sploh — je sam na sebi živ dokaz evolucije, ki poteka iz malenkostne stanice. e" e e Letalska vest. Jugoslavija se ponaša z dobrimi letalci, toda velikonočna vlada še ni zletela nikamor. To je slab<> znamenje za jugoslovansko avijatiko. _ * ♦ » Jež meditira. Draga krtačarska kom pani-ja! Pisano polje je zašlo v koruzo, jež se pa brije, zato vas prosim, da mi oprostite za nekaj časa. Tiste uganke, ki mi je bila zastavljena, nisem imel časa rešiti, jo je pa drugi namesto mene. Po človeku zasužnjena žival z dolgimi ušesi je torej rešena sužnosti! Rad pa bi vedel, kdaj bomo rešene mi,- božje ži-valice a kratkimi ušesi . . . Mil-wauški Jež. # • • črna kibicarija. V vrstah spominske parade zadnji pondeljek po čikaški Michigan ave. je mencalo tudi par ducatov Italijanov v črnih srajcah. Igrali so se fašiste. In Čikaška policijska ter vojaška oblast jim je to dovolila. Pa1 so rekli, da v ChičSgu ne bo več fašizma, kadar bo Big Bill spet župan. * • • • Naval v Canonsbur^. Ali si posvetil zadnjo nedeljo v Canonsburg, Pa.'? Videl bi bil silno množico rojakov, ki je pri-drla od vseh strani v naselbino. Naši trgovci so izgubili vse. kar so imeli pod streho in le niso mogli postreči množici. In dvorana, katero so invadirali? Bilf je premajhna! Tak je bil rezultat nasprotovanja uprizoritvi "Hrbtenice" v Canonsburgu. - Eden- iz množice." ♦ » • • Le dajte se — dokler jc čas. Dragi Zarkometar! Vidiš, kako tvoji žarki vlečejo? Imamo že vsakovrstna imena v družini, celo "Koš krompirja", da nc bomo lačni. Krtačar. Krtačica, Bodeča roža, Jež, Strigljavka itd., le dajte se, dbkler Žarko-metu na zmanjka . tfobre volje., Vsaka reč traja le nekaj časa -in tako bo nekega lepega dne tudi našega veselega kavsa konec v tej koloni; dobili bomo vsi skupaj "sbšid" kakor gs je dobil oni prijatelj stolovih nog od svoje boljše polovice. — Ti Bodeča mi pa pošlji svoj pravi ns-slov. Ne bom več dolgo čaks s s ivojo uganko, ker se bojim, ds mi kapljica izgine kot kafra. Tega pa ne bi rada videla. Ker te že tako dolgo čaka. hočem da jo dobiš. Pozdrav od Kanslje 11 Iowe. e • e Kogar ee tiče. Bolnik. Midway. Pa.: Urulnl-štvo ne isdaja Imen. To, kar navajate, «e ni dokaz, da ste ravno vi prizadeti. K. T. B. Afitirajte aa "Proeveto " F K (V» V K f * Politični pregled po Jugoslaviji [ NOVA POLITIČNA KONSTE-LACIIA OGROŽA SVETOVNI MIR. < ls vi m« P roa veti.) Jugoslavija na strani kontinentalnega bloka. Pred vojno je bila Evropa razdeljena v razne zveze. Tro-zveza Nemčija-Avstrlja-Ogrska- Italija, ki je pred vojno obstojala, je med vojno razpadla. Rusija in Francija so imele pred vojno sporazum, ki se je med vojno apopolnil in spremenil v antanto. Antanti se je pridružila Italija. Revolucija je antanto oslabila: izstopila je Rusija. Po vojni se med bivšimi nasprotniki poojstrujejo nasprotja. Francija in Italija dolgujeta velikanske vsote Angliji za vojne dobave. Postali bi popolnoma finančno odvisni od Britanije, ako bi redno plačevali dolgove. Toda nato niti ne mislita, zato je posebno med Francijo in Angleško napeto razmerje. Anglija je francosko kontri-bucijsko politiko prva leta celo jjodpirala, da bi njen dolžnik Francija ne bankrotiral. Sedaj si je dolžnik opomogel, dolgov pa noče plačevati. Italija je malo pohlevnejša in ni tako nevaren kapitalističen konkurent kot Francija. Zato jo Anglija protežira in vedno bolj in bolj veže nase. Kolikor bolj izgublja Anglija v Aziji, na Kitajskem, ter v Ameriki vsled konkurence Združenih držav, toliko bolj se angleškemu kapitalu zbujajo apetiti na Evropo. Predvsen* bi rad pokoril Rusijo, ki predstavlja ogromen trg in bogat vir surovin, ki jih rabi angleška industrija. Dokler pa je to nedosegljivo, se plasira angleški kapital v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji in v Italiji. Z ustvaritvijo srednjeevropskega železnega trusta se je francosko-nemška težka industrija sporazumela. Ta sporazum je brez dvoma naperjen proti britanskemu ii^perijaliz-mu na kontinentu. Ta gospodarski sporazum tvori podlago nove evropske konstelacije. Evropa se vedno bolj deli v dva tabora: I. Kontinentalni na čelu z francosko-nemško zvezo, * II. Britanski na čelu z veliko Britanijo. H kontinentalnemu bloku se nagiblje mala antanta: Poljska, Čchoslovaška, Rumunija in Jugoslavija. V veliko kritanskem bloku se združujejo Italija, Španija, Grčija, Madjarska in Bolgarija. Oba ta bloka evropskih sil se borita za nadvlado evropskega posebno vzhodno evropskegaru-skfcga in podonavsko-balkaftske-ga tržišča. Zato Rusija in Turčija, ki predstavljata objekt, — nista ne v enem, ne v drugem bloku, temveč vodita sporazumno boj proti imperijalizmu enega in drugega, spretno izkori-Aeajoč — nasprotstva med njimi. Ta nasprotstva med tema dvema kapitalističnima blokoma se IKisebno jasno izražajo v dru-Atvu narodov, kf hoče premostiti ta nasprotstva, pa jih more le na ta način, da ne obravnava najakutnejših problemov. To je glavni vzrok, da društvo narodov nI razpravljalo o jugoslovansko-italijanskem konfliktu, ki že par mesecev razburja evropsko in svetovno javnost. Ta konflikt je v bivstvu farno konflikt med kontinentalnim francosko-nemškim blokom in veliko britanskimi aspiracija-ml. Anglja pušča svojemu zavezniku Italiji svobodne roke v obkrožanju Jugoslavije, ki predstavlja glavno vojaško silo male antante, zaveznice kontinen-ts!nega bloka. Mala antanta je pred razpadom. Rumunija se je pridružila Italiji. To pomeni konec male antante, čeprav se <>na skuhala obdržati vsaj formalno. Nemško-avstrijsk* italijanska zveza je formalno obstojala vse do svetovne vojne. Tak zna*a| ima tudi mala antanta. V novi balkanski vojni, ki se pripravlja in ki bo samo uvod v večje konflikte, bo na strani kontinentalnega bloka samo Jugoslavija, dočim bo na strani Italije oziroma britanskega bloka — Bolgarija, Madžarska, Grčija, Albanija. Izid nove balkanske vojne ni težko predvideti. Ona bi brez dvoma temeljito spremenila geografsko karto srednje in jugovzhodne Evrope. Toda ta imperialistična vojna bi prinesla vsem evropskim ljudstvom nove težke izkušnji, glad in pomanjkanje, ruševine in rzvaline. Baš to hoče imperializem. Ker samo v krvi in ruševinah usjvarja kapital svoje kolonije. Samo zavedno delavstvo celega sveta lahko prepreči te kapitalistične nakane. Kancelparagraf v Jugoslaviji. Klerikalizem in tudi cerkvene oblasti imajo pred tem paragrafom silno velik strah in jezo nanj. O kancelparugrafu so govorili te dni v Belgradu v odboru za sestavo novega kazenskega zakona ter sp sprejeli tudi takozvani kancelparagraf v zakon, kar znači že vnaprej, da bo v novem kazenskem zakonu obveljal. Kakšna zverina pa je ta zakon? Kancelparagraf je sicer izjemna določba, ki omejuje dosedanji privilegij, po katerem so verske cerkve lahko izrabljale ceritev tudi v politične namene za agitacijo pri volitvah itd. V cerkvi govornika ne sme nihče motiti, če ne, je kaznovan. Motiti ga tudi sedaj ne bo smel, toda duhovnik, ki bo imel v bodoče v cerkvi politične agitačne govore, ga bo oblast preganjala, Če bo zvedela zato in ga tudi kaznovala do dveh let zapora. Socialistična stranka je bila vedno proti izjemnim zakonom, zato načelno tudi ni za ta zakon, dasi ima kancelparagraf to dobro stran, da odpravlja deloma važen privilegij verskih cerkev. Verska cerkev opravlja svoje verske zadeve nemoteno, zato ni treba nobenih privilegijev. Nikakor pa ne gre, da bi cerkev v interesu meščanskih strank delala v cerkvi politiko in če bi se kdo pret(fznil ji ugovarjati, ko bi bila politika proti interesom socialno šibkejših slojev, bf ga pa obalsti zaprle in kaznovale, ker je motil cerkvene odredlx\ Naše stališče v tem vprašanju je enostavno. Verske cerkve naj injajo svobodo, ne smejo pa imeti predpravic, ki jih zavajajo v politično izrabljanje verskih čustev. Ce pa hočejo verske cerkve gojiti pri svojih verskih obredih politiko, ki ni konkreten del verstva, potem mora imeti tudi javnost enako pravico, da tam pove, kar je treba. Novi kancelparagraf Izključuje torej iz cerkve vsakršno politiko. S tem paragrafom bo okrnjena vsaj deloma dosedaj veljavna predpravica, po kateri so duhovniki lahko v cerkvi, kjer nihče drugi nima besede, nastopali kot posvetni politični agitatorji za "svetost" kapitalistične družbe in nje zmagovs-nje v političnih bojih. Vprašanje izrabljanja cerkve v politične namene seveda s tem Še nI odpravljeno, ali napredek je; ena predpravica manj. Mi smo za svobodo verskih cerkva, ne pa za njih predpravi-ce.—"Delavska politika". Razcep v klerikjfcni stranki. Kakor znano, se bije v klerikalni stranki že delj Časa huda notranja borba. O tem smo že večkrst pisali, klerikal. vodstvu je ps doslej vedno uspelo kanaeitirati nezadovoljneže, da niso ns-sprotja izbila prehudo na dan. Klerikalna stranka jo medtem zaplavala bolj In bolj v reakcio-narnoat in uJtramontanstvo — socialna strujs se je bolj in bolj izločevala, duh Krekovega socializma se je sistemstično izrival Iz strankine Ideologije. Prišlo je končno do preloma. Klerikalni mestni sosvet v LJubljani Je de-mlsijonirsl, vodja tega sosveta je pa bft dr. Stanovnik znani voditelj levičarske struje v SIi4. Da stoje za to demlsljo globlji vzroki In da gre za resen razcep v klerikalni stranki je razvidno sedaj tudi is izjave, ki jo je podal dr. Stanovalk uredniku "Novosti". Ts Izjava se glasi: "7,* dve leti vodi vodstvo SL8 srdi- to borbo proti mojemu očetu, bivšemu poslancu Stanovniku, ki se je bil zameril domačemu ¿upniku in se ni hotel pokoriti vsem šeljam ljubljanskih močnikov, Kot sin sem stsl nn njegovi strani, a storil sem to tudi iz načelnega razloga. Borba se je raztegnila na moje prijatelje in se danes vrši med levičarji in desničarji v SLS. Pretili so mi z izključitvijo iz strank*, ako ne odložim svojih funkcij. Umaknil sem se, dokler je na krmilu sedanje vodstvo. Bivši minister dr. Gosar je naš dober prijatelj, a se boja ne udeležuje. Ljubljanska organizacija SLS. je zahtevala mene za nosilca liste pri oblastnih volitvah v Ljubljani. Na zahtevo vodstva sem se moral unjakniti. To je zahvala dr. Korošca, da sem mu priboril ljubljanski mandat. Na vprašanje kaj hočejo krščanski socijalisti, je odgovoril dr. Ga-brovšek: "Hočemo, da v SLS. zopet zavlada demokratizem in izgine klerikalizem, ki ga predstavljajo samovladna duhovni-štva. V naši stranki odločajo danes sami duhovniki, mi pa hočemo, da postane program SLS. zopet stvaren."« Iz te izjave jo torej dovolj zanesljivo in avtoritativno razvidno, da je razcep v SLS popolen, da se bijeta med seboj dva strogo ločena nazora o nalogah in taktiki SLS in da je le-ta popolnoma pod vplivom najbolj reakcionarnih struj. Zanimive številke lz rudarskega življenja. Iz uradnega poročila, podanega pred kratkim na zboru delavskih zaupnikov iz vseh premogovnikov v Sloveniji, posnemamo, da je znašalo začetkom lanskega leta število delavstva v Trbovljah po kate-gorijah: (1) 236, (2) 2311, (3) 361,, (4) 1441, (5) 749 skupno 5098; v Hrastniku (1) 40, (2) 649, (3) 80, (4) 216, (5) 194, skupno 1179; koncem leta pa Je znašalo številko rudarjev v Trbovljah: (1) 196, (2) 1878, (8) 202, (4) 992, (5) 516, skupno 3784; v Hrastniku (I) 37, (2) 557, (3) 79, (4) 126, (5) 271, skupno 1070; število staroupo-kojencev je znašalo začetkom leta v Trbovljah: članov 512, vdov 378, enojnih sirot 246, dvojnih 26; v Hrastniku Članov 160, vdov 109, enojnih sirot 78 in dvojnih 10; koncem leta v Trbovljah: članov 487, vdov 337, enojnih sirot 213, dvojnih 23; v Hrastniku članov 153, Vdov 105, v ostalem Isto število. Upokojenci po dr. fcerjavovem pravilniku so rapidno naraščali. V Trbovljah jih je bilo začetkom leta 99 in v Hrastniku 55, koncem leta pa v Trbovljah 344 in v Hrastniku 130. Pregled bolovanja v teku leta izkazuje naravnost porazne številke. V Trbovljah Jih Je bilo bolnih skupno 3310, v Hrastniku pa 1010. Delavska telovadnica. Delavci v Studencih so otvorlll 14, ms j a svojo novo telovadnico — prvo lastno delavsko telovadnico v državi! Telovadnic v državi, in zlasti v Sloveniji je dosti. Tudi imajo fmše telovadne enote več svojih telovadnic, čeprav ne v lastnem telovadnem domu — toda sodrugi v Studencih so si zgradili svojo Isstno, dovršeno in prostorno telovadnico iz lastnih sredstev in po lastni iniciativi, in to v času najhujše socialne krize, v času ko delavski zaslužek ne zadošča niti za najnujnejše Žlvljenske potrebščine —Jn so jo zgradili, da pokažejo delavstvu, da Je treba stremeti kvišku, k izobrazbi duha In telesa ,1 udi v najtežjih časih, in baš v najtežjih časih I l*akota v Hercegovini. Med prebivalstvom Hercegovine, kjer so poplave lansko Jesen povzročile veliko škodni, je zavladals veliks beda in lakota. Da se od-pomore vsaj fikjbednejšfm, je finančni minister nakazal kot nujno |Ktdporo ft.5000,000 Din kot predujem za sadilce tobaka ter 2,500,000 Din za brezplačno razdelitev koruze najpotrebnejšim. ZAMORCI POZDRAVLJAJO NOVO UNfjSKO TAKTIKO. Pensylvanaka delavska državna federacija prizna plemensko enakopravnoat. New York. N. Y. — Društvo £a napredek zamorskega ljudstva pozdravlja resolucijo, ki jo je sprejela Pensylvanska državna delavska federacija na svoji konvenciji. Ta resolucija se iz-javlja za priznanje plemenske enakopravnosti in izjavlja, da so zamorski delavci ravnotako zvesti delavski organizaciji kot belopolt ni. Hišni gonpodar mora dovoliti radio. Chicago. — Ako hoče najemnik imeti radio v svojem stanovanju, mora vprašati lastnika hiše za dovoljenje, da sme izstaviti anteno na strehi. Tako je razsodil 1. junija municipal-ni sodnik Frank M. Pudden v' prvi tožbi te vrst« v Chicagu. Norman Bronner je tožil svojega hišnega gospodarja Jaeoba Lowenberga za $1,000 odškodnine, ker mu je vrgel s strehe an-tento, ki jo je postavil tja, Na sodnikovo vprašanje, če je Brenner vprašal za dovoljenje, je tožnik odgovoril, da ni. "Potem nimate pravico ničesar zahtevati," je bfl sodnikov odlok. Ameriški podanik v Mehiki odstopi. Mexico City, 2. jun. — Tukaj poročajo, da ameriški poslanik 8h«ffield, ki odpotuje v kratkem v K v ropo, se ne vrne več v Mehiko, ftheffk'ld je poslsl v Washington svojo ostavko in sahteva. da se sprejme. RAZIE VESTI Otvoritev konference n kontrolo rok {Andrej Bogataj: Stoletnica Chieaga in kralji. Chicago, 2. jun. — Leta 1933 bo Chicago staro sto let. Ob tej prilik) bodo velike manifestacije in slavnostl. Priprave so že sedaj v teku, Zupan Thompson je včeraj osebno povabil na to stoletno slavnost tri skandinavske kralje: danskega, norveškega in švedakega ter ^predsednika finske republike. Vabila je nesol seboj mestni blagajnik C. S. Potsrson, ki je včeraj odpotoval s švedskim |>evsKim zborom na turo v Evrojio; oij je tudi član komiteja I za slavnost stoletnice. Junijska poročnu dovoljenja. Chlcagqy, 2. jun. — Običajno po vsej Ameriki Je, da se v Juniju izda največ poročnih licenc. Včeraj, prvi dan v juniju, je o-krajni klerk dal 2218 parom poročna dovoljenja. Lanskega junija je bilo izdanih vseh licenc skoro šest tisoč v Chicagu. Suhači v bogatem kafeju. Chicago, 2. Jtun. — Veiuvlo restavrant ha VVackerjevi ulici, ki je bil šole pred kratkim o-tvorjen in je stal nad 50,000 dolarjev, so snoči obiskali prohi-biški agentje in si naročili steklenico viskija. Ko so ga dobili so izdali tiralnlco In zaprli ka-fej. Valentino je puizabljen. Los Angelos, Cal. — Kako hitro celi čas vat* rane! Rudolf Valentino, polbog ženskega sveta, je že pozabljen. Na letošnji prazni^ kinčanja grobov ni bilo nikogar na njegovem grebu v Hollywood u — le -njegova nekdanja kuharica je pustils tam dva majhna šopka roži Sneg v Južni Dakotl! Black Hills, So Dakota. — V tukajšnjem kraju — katerega si je predsednik Coolidgc Iz-brsl za svoje letošnje letovišče — je 1. junija zapadel sneg. Toplomer Je kazal 30 stopinj. Samomor dveh mlsdlh deklet. Chicago, 2. Junija. — Nepo» znana 21letna ženska je včeraj po zavžltju strupa padla ris tla na 57. in 8. Horiore cesti, medtem ko je skoro ob istem času s samokresom končala svoje dvajsetletno iivljenje Anne Ha-lej v svoji sobi na 3007 W. 21. cesti. MrDonsId Jv še Man. l/omion, 2. Jun. ~ Ksmsay MacDonald. bivši laboritski pr<-rnijer, ki se je zadnje dni vrnil I* Amerike, se mora po nasvetu zdravnikov vzdržati še mesoc dni vsakegs dela. Lltvlarl oMrrlill generala. * Kovno, 2. jun. — Litvlnskl ^rezervni gincr«! ICleazInskl je bil včeraj ustreljen kot špljon sovjetsko Rusije, Vojni tajnik ltavia bo prečita! na konferenci poslanico pred aednika CooUdga. "Konferen ca ne bo političnega suačaja/ . Chicago. 2. jun. — Včeraj se je tu otvorila konferenca, na ka terl se razpravlja o kontroli rek, odnosno o kontroli reke Mississippi, ki baš sedaj preliva rodovitna polja v Misislpilki dolini. Radi te velike katastrofe, ki je zadela ondotne prebivalce iu jim prezadela velikanske škode, je bila ta.konferenca sklicana. Delegatje iz 27 tfršsv so prišti, da pomagajo z nasveti pri delu, da se v bodoče več ne pripeti slična vesoljna poplav«, ki je letos zadela Srednji za-pad. Glavni cilj konference je, da se zgradi ob reki Mississippi jezove in nasipe, ki bodo ščitili ljudi in imetje farmarjev v Mi-sisipiški dolini pred poplavami. Dali bo konferenca vključila v svoj dnevni red programa tudi takojšnjo pomoč misipiškim po-piavljencem ter če se bo na konferenci razmotrivalo o rehabilitaciji poplavljenih farm, Je še dvomljivo. Konferenco je sklical čikaški župan Thompson, ki je bil sam v prizadetih krajih takoj ob pri* čotku poplave. On trdi, da konferenca ne bo imela "političnega značaja" ter da se bo skušalo držati politiko ven iz njenega programa. Predsedniku Coolldgu zastopn vojni tajnik D. F. Daviš, ki bo danes tudi prečita! predsednikovo poslanico konferenci. Zanesljivo sc pričakuje, da prtde v Chicago na konferenco poplavljencev 25 tisoč ljudi. Wsshlngton, D. C., 2, jun, — Kongresnik Longworth, ki je tudi vodja nižje zvezne zbornice, je izjavil, da bo jesensko kongresno zasedanje .v decembru prav gotovo razpravljalo o dveh glavnih stvareh: o redukciji davkov in pa o kontroli ve-letokov. LongWorth jiride v soboto v Chicago nu Iconfersnco. Policija rešila žensko iz goreče hiše. Chicago, 2. jun. — Snoči Je policija rešila 65 letno Mary Herman iz goreče hiše, kjer je bila zajeda v svoji sobi na 727 W. Ohio Sesti, Ogenj ji Je zaprl vse |K)ti in v nevarnosti Jo bila< da zgori. % "mmm Samo sedem poljubov v enem lotu! Los Angele«, Cal. — Lswren-ce VVilson je povedal prod sodiščem, da mu Je njegova žena dala samo sodem poljubov v celem letu. Sodnik je pritrdil, da je bila to slaba ljubezen od Žulie, in dovolil mu je ločitev, Potres v New Jeresyju. Asbury Park, N. J, — Trije potresni sunili so v sredo stresli 50 milj obrežja v North Jt*r seyju. V l/>rig Branch u sta se zrušila dva dimnika, O drugi škodi še ni poročil. - \ Grška Išče 40 milijonov, Ženeva, 2. Jun. — Uradno poročajo, da se je Grčija obrnila ns Ligo narodov za mednarodno posojilo 40 milijonov drahem. , Kumunakl premljor odstopil Bukarešta, 2. jun, — Premi* jer, general Averescu, včeraj IMsIal ostavko na zahtevo krsljs Ferdinanda, ki bi rad Videl koalicijsko vlado. K (mer eni eni ne kontrole v Bolgariji, Pariz, 2. jun. — Hvet poslsni-kov je včeraj razpustil medza vezniško vojaško kontrolno komisijo v Bolgariji. Žrtve avtov v Chicago. Chicago, 2. Jun. — Nsdnljn« štiri oeeb« so včeraj tu usmrtili svti, kar je pognalo člksSko kr-vsvo statistiko ns <174 žrtev, * Ali teliš znati pravita» plasti is čltsll angleško? Naroči si "Mlovfflsko-aaglsika stsvslco". katero Js búlala «a Ism aa prodaj Kajlftovas isatisa 0. H. P J. IZPOD PUSTI (Dalj«.)' "Oh. sladka domovina, boš li res mogla dati vse kreposti iu zaklade, ki stremijo, v višave in se enkrat prevrnejo iu polomijo vse popeljl naju v mili vrt*; cvetk, kjer se čujejo ljubko popevke nepo-k varjenih src, kateri • ue jm>-znajo razburkanosti vrvečega stremljenja. Dragi Rihard, skušala ti bom ugoditi, vsaj delno, ko te v mislih po|K>ljom v daljno južno državo, kjer so nekdaj samo-držno vladali mogočni velepo-sestniki, last u joči cele ' pokra-jiner Prebivalstvo je bilo odvisno od njih volje, mnogi so cenili svoje podložne nižje kot nemo živino, Na posestvu, raz-ttasjočera šo od morsko obali, čez prijazne ravnine in valovite gričku, J* gospodari) ovdoveli stari Justin. Sin edlnsc je % tujini obiskovsl šole. starček sum jo goifpodaril na velikem posestyu, sestavljenem Iz vasic ob gričkih lit od isisameznlh hišic s potjlgžuim prebivalstvom, katerih on ni smatral za pod« tožnike, pač pa kot svojo veliko družino, kateri je bil kot skrbni oče, svetovalec in prijatelj. Skrbel je z* njih blagostanje in vzgojo, mladini dopuščal, tla si je Izbirala svoj poklic, JI omogočal s samim seboj. Ali vsakdo Je lili vesel, ds Je imel pri* liko oststi ali se vrniti na dom, kateri je bil kakor mala državica in živelo je vse v blago, stan/u. Na gospodarju ja zrlo In se zatekalo k njemu kakor k dobremu očetu, njegov dom obdan s krasnim vrtom jim Je bil svetišče In vsak si Je Štel v srečo, da je Imel priliko posetitl ua domu svojega go*|>odarJa, Nlkdo ne bi bil premišljeval, ako bi se bilo treba žrtvovati zanj. V sladki zavesti bi tek-movsll meri seboj. Starček je žel plačilo xa njegovo dobrohotno delo, da bi ne bil zamenll za blišče dvorov. Splošno oboževanj«' mu je dopolnjevalo slad« ko srečo, dasi ga Je visoka starost opominjala, da mu bo kmalu zapustiti priljubljeni dom in udano veliko družino. Pozval j« «lomov sina, da mu iztoči gosprslaratvo, razkazoval mu je plod |mmetnega in pravičnega dela, ssznatijsvai ga z vsemi |M>drobnostml gosisnlar-stva in mu zabičeval, ds nadaljuje njegovo delo, mu vcepljal razkošnost duševne sreče In zavesti, katero je užival ssm, Ni mu bilo dano več dolgo oj»azo* vati ob strsni svojegs sina, kateri ga bo nad<*mestoval še spretnsjše, ker Je imel novega /nanja. Spoznaval je veličastno srečo, ki Jo je užival oče, mu je hotel dokazati, da se »oče odtujiti od pokazane mu (Niti, Vse se je ovllo v veličastno ž«Jj«, ko so položil! priljubljenega starčka na mrtvaški oder In vse je prihitelo |ioslovit se tal dobrohotnega ljubljenca. Po celem jjosestvu si* ni upal flikdo stopiti trdega koraka, niti spregovoriti glasne liesode, ds bi ne skrunil spomina na oboževanega moža, katerega Jim je ugrabila riflzprosna smrt. Dozdevalo se je. da I udi potočki utlhljajo svoje žlobedranje, velrlč a• ne ni« vihrati po vejah dreves, da M n« motil žalnega miru. I* mirna sapica kihlja in i>remtka lističa, da Je čuti kakor potahko Ihtenje, ko spremljajo dobrot-Ijlvega starčka k zadnjemu počitku. Ali tudi solnčnl žarki | N rjr MS Jo bol, ker se milo preta k*jo ob rskvl, kot ds jo hočejo šs enkrat ogreti; sli Jo obkle- l>aJo zato, da bi varovali drago-mlll zaklad pred raz|>adom. .. Polagoma so se zopet pričele oživljati vasice, griči in doline, vse se jo zopet oprijemalo svo-iegfc dela in posla, pod nadzorstvom mladega Lucija, kateri je skrbno sledil smotru svojega očeta, dasiravho js upeljaval boljše delovne opreme. Upelja-tl je hotel tudi boljši način pri obdelovan]u polja. Ni mu bilo mogočo zmagovati brez tuje pomoči, najel si je oskrbnika, kateri mu je izpričal zmožnosti. Naročil ms postopanje po tradicijah očeta. Za blagostanje splošnostl morajo skrbeti vsi: oni na važnejših mestih imajo lo večjo odgovornost in dolžnosti. Njč jim ni kalilo mirnega Življenja, le splošna želja je gnala vse, da ao radovedno povpraševali mladuga Lucija, kdaj si poišče nevesto, v zavesti si, da jim pripelje s njo še nove ljubkosti. Vedno za|s»slen je skoraj pozabil na šs izbranb družico in o|x>-mini so mu zbudili ieljo po nji. Napotil so je po njo. Potekali so dnevi in tedni, slednjič se vendar raznese vest, da je Lucij pripeljal na dom svojo nevesto. Okrasili so celi holnvK, na katerem je stalo gospodarsko poslopje, ds so praznovali šenl-tvanje, se povoselill In se spoznali z mlado gosisxiarko, jI voščili srečo in Šeleli prijateljstva. V svestl so si bill, da more tako ljubko bitje, deliti le nove radosti in sreče. Vse jo Je vzljubilo In v radosti gostovalo veliki praznik. Po par dnevih gostovanja so je zopet vse oprijelo svojega posla, šivahnost in red sta vladala povsodl, le v gus|Kxlarski hiši se Je vse (spremenilo, ker mnogo let nI Imul gosi>odarice. Živahnost se je zopet naselila v njo, gredice ovetjic, med belimi stezicami so jo objele, trate so pozelenele In šopi dreves so |>onosno stezall svoje vrhove v trak In sončili hišo, kjor Je go-ipodovalo od vseh oboševsno bitje. Prebivalci posestvs so ob večerih prihajali posedat n^ krasni vrt, da so slušall, ko Je mod prillvanjem cvetlicam po balkonih z nežnim glasom polivala mlada Celestina, aH se Je sprehajala z LucIJem med njimi ko skupno posedalj in se pojrivarjali. Cas Jim je potekal v zadovoljstvu, tuji svet jih nI brigal, le tu in tam so se tgla-sili mestni gostje In prinašali novic, prli>ovedov*ll o bedi pre-prostegs ljudstva po mestih, o brutalnosti gosjiodarjev nad podložnimi, o splošnem nezadovoljstvu in da se vse vprek govori o vstaji. Te novice so bile nerazumljive prebivalstvu Lu-cijevega posestva, In kakor so slišali, so tudi pozabili; nI jih brigal tuji svet, ker ga niso poznali, Sreča Jim Js bils mils, da je nad njimi gospodovala dobrodušna rodbina, katera J« «hI roda do roda presajala, skrbno dobrohotnost napram podložnim. Tudi tedsj so upali, da iim mladi |>ar vzgoji novo družino, katera Isi gojila prijateljstvo t njimi in vse Je nestrp"" pričakovalo, kdaj se Jim naznani rojstvo Iskreno zaželjenega sinčks. Nekega Jutrs se |>a bliskovita raznesla govorica, da se je pri mlsdem paru zglsstl gost in kričavo oznanjeval svojo prisotnost, Lucij Je že v ranem Jutru zasodel brhkega belca In Jezdil |ni polju, se ustavljal pri ljudeh jim ves srečen naznanjal, da se mu Je rodila hčerka. Niti na častltke ni imel časa po-čakovati, že Je odjezdil naprej do drug«* grujs-, da tudi tam daje duška svoji radosti. Mlada mati Je hitro okrevala in zo|s t so gratlill godovanje še aijajnejše kakor ob poroki. Nesreča tudi v Um miroljubnem kraju ni hotela izostali. Nokegs večera so pripeljali o-skrbniki« mrtvega domov. Ko s« je |M'ljal po opravkih, sta ss mu splašiia konja, da sa js povrnil voz tako nesrečno nanj, da Je bil na ma^u ubit. Splošno Je bil priljubljen In vss Js občutilo z žalostjo Izgubo dobrega prijatelja In veščega delovodja. (DdJ« prlhodaJU.) All ste ntrofail m nik Trosveto"? Podpirajte svoj Ust! ^ul 11 PHOSVET* [ BISERI IZ SVETOVNE UTERATIRE MmmmmmmmmmmamamaamÊKmÊÊÊÊmmmmmaÊÊÊÊP F. M. Dostojevski: Iz življNja Stepana TnflM- m Vertiovmsketi Celo obleko, v kateri je hodil Štefan Trofimovič, je bila zamislila Varvara Petrovna po avo-Je. Obleka je bila elegantna in značilna: črna suknja z dolgimi škrtei, zapeta skoraj do vrha, toda gizdavo se prilegajoča; mehak, poleti slamnat klobuk s Širokimi krsjci; bels bstistova ovratnica z velikim vozlom in visečimi konci; trstiks s srebrnim gumbom in lasje do ramen. Barva njegovih las Je bila tem-noplava, malce siveti so začeli šele zadnji čas; brke in brado si je bril. Prsvijo, ds je bil v svojih mladih letih nenavadno lep; po moji sodbi je bil tudi v starosti še jako prikupen. In vobče, mar je triinpetdeaet let starost? Toda v nekakšni koketni špekulaciji ns jsvni dojem se mož ne samo ni pomlajal, še postavljal se je s solidnostjo svojih let; In v svojem kostumu, visok lnJ suhljat pa z lasmi do rsmen, je bil ree podoben očaku, aH še bolje, portretu poeta Kukolnika, litografiranemu v neki knjigi iz tridesetih let. zlesti ksdsr je sedel poleti na vrtni klopicl pod cvetočim španakim bezgom, o-pirsje se z obema rokama na tr-stiko, odprto knjigo poleg sebe. pogreznjen v poetične misli nad solnčnim zatonom. Ksr se tiče knjig, omenim, da se je zsdnji čaa nekam odtujeval čitanju, toda rea šele prav proti koncu. Časnike in čaaopiae, ki jih je naročala Varvara Petrovna v e-bilici, je čital redno. Tudi za u-, spehe ruske literature se je vedno zanimal, postavljaje skrbno svoje laetno dostojanstvo v pravo luč. Enkrat se je bil navdušil za študij naše višje notranje in zunanje politike sedanjega čaaa, toda kmalu je mahnil z roko in opustil to podjetje. Dogajalo se je tudi, da si je v roki odnesel na vrt Tocquevilla, v žepu pa skritegs Psul de Kocka. Ali to so malenkoati. V oklepaju naj1 pripomnim o Kukoinikovem portretu, da je prišla ta sličica Varvari Petrov-ni prvikrat v roke še kot deklici v plemiškem zavodu v Moskvi. Po navadi vseh deklet v penzio-natfh, da se zaljubljajo v vse, kar jim pride pred oči, ne lz-vzemši niti učiteljev, zlaati le-popisjs in risanja, se je takoj zaljubila v portret; ali zanimiva niso dekliška avojstva, mar-več dejstvo, da je Varvara Petrovna še v evojem petdesetem letu hranila to aličlco med svojimi najintimnejšimi dragoce- nostmi, tako ds je Stepenu Tro-fimoviču res nemars le zato sestavila koatum, nekoliko podoben onemu ns sliki. No, seveda, tudi to je postranska reč. Prva leta, ali točneje, v prvi j>olovicl svojega bivanja pri Varvari Petrovni, je Stepen Trofimovič še vedno mielil na delo ter se vsak dan resno pripravljal k pisanju. V drugi polovici pa je menda le pozabil preteklost. Vse bolj pogosto nsm je pripovedovsl: "Mislim, da sem pripravljen k delu, gradivo je zbrano — in vendar, ne gre mi od rok! Nikamor ne pridem!" In malodušno je povesil glavo. Razume se, da ga je tak šna tragika znanosti povišala v naših očeh; toda njemu samemu se je hotelo nečesa drugega. "Pozabili so me, nihče me ne pogreša!" mu je ušlo nekateri krat. Ta huda pozabitoet ga je poeebno podjarmila prav pod konec njegovih petdesetih let. Varvara Petrovna je napoeled spoznala, da je etvar resna. Misel, da na j bo njen prijatelj pozabljen in odveč, je bila tudi nji neznoens. Da ga razvedri in mu obenem pomore obnoviti elavo, ga je spravila tedaj v Moskvo, kjer je imela v literarnih in u-čenih krogih nekaj odličnih znanj; toda izkazalo ae je, da tudi Moekva nič ne izda. Takrat je bil poseben Čaš; nastopilo je nekaj novega, kaj malo podobnega prejšnji tihoti, nekaj allno čudnega, kar si čutil povsod, celo v Skvorešnlkih. Prihajale so razne veeti. Dej- MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER PoslevtsU L MalsJek. (Dalja.) Vstala sta In se napotila dalje, roko v roki in brez upanja. Skušala sta* izrsčunati, kako dolgo sta že v jami; vedela pa sta edino to, da ao se Jima zdeli dnevi in tedni; pa vendar je bilo jasno, da ni moglo biti tako, kajti sveče jima Še niso pošle. , • Dolgo potem — kako doglo, nista mogla reči — je rekel Tom, da morata hoditi počaei in poslušati, a)i ne boete zašula kapljanje vode —. najti morata studenec. Našla sta ga kmalu In Tom je dejal, da je čas, da se odpočijete zneva. Oba ste bila slino jitrujens, pa Becky je dejala, da mlell, da bi šla lahko le malo dalje. Začudila ae je, ko Je sllšals Toma, da Je proti temu. NI mogla razumeti, zakaj. Sedla ste ln Tom je poetevil s pomočjo Ilovice svojo svečo predse. Misli so Imele kmslu dovolj opravila. Dolgo čaaa niste izpregovorila besedice. Tedaj je prekinila Becky molčanje. . 'Tom, tako sem lačna!" Tom je vzel nekaj lz žepa. "Becky se spominjaš ns to-le?" je dejal. Becky se je skoraj naemejala. "Najin ženitovanjaki kolač je, Tom." "Da — rad bi, da bi bil velik kot sod. kajti to je vse, kar imava." "Na pikniku sem gs prihranila, da bi sa-njsls nad njim, Tom, kakor deiajo odraščeni z ženitovanjskim kolačem — pa bo najin —1" In pretrgala je etavek. Tom je razdelil kolač; Becky ga je slastno zsuživala, Tom pa je oglodaval počasi svoj del. Mrzle vode je bilo o-bilo. ds sts zsvršila ft njo svojo gostijo. Cez nekaj čass je Becky nasvetovaia. da bi šla zopet dalje. Tom je molčal za trenutek, nato pa je rekel: "Becky, ali lahko preneseš, če ti nekaj povem?" Becky Je prebledela, vendar Je rekla, da misli, da lahko. "Veš, Becky, ostati morava tukaj.Tcjer I-mava vode. Ta-le mali košček je najina poslednja sveča." Becky se je zjokala In začela tarnati. Tom Je storil vse, kar je mogel, da bi jo tolažil, pa u-speh je bil majhen. Naposled Je rekla Becky: "Tom!" "Kaj, Becky?" "Pogrešali naju bodo in šli iskat." "Da, bodo! Gotovo bodo šli!" "Morda naju že iščejo, Tom." No, mislim, ds Je prav mogoče! Upam, ds že." "Kadar se vrnejo nazaj ns Isdjo, mislim." "Kdaj j« naju pogreše, Tom?" "Tom, nemara je bilo že tema — ali bi o-parili da naju nI?" "Ne vem. Pa tvoja mati bi te pogrešila, kakor hitro bi prišli domov." Prestrašen pogled na Beikynem obrazu je spametoval Toma in apoznal je, da je naredil veliko napako. Becky ni bilo treba iti domov tisto noč! Otroka ste postala zamišljena In tiha. Takoj nato je pokazal Tom nov izbruh tuge, da Je tudi njej prišlo lato na misel — da je namreč mogoče, da preteče pol nedelje, preden pride gospa Thatcherjeva na to, da nI bilo Becky k goapej Harperjevi. Otroka »ta uprle svoje oči na košček sveče in gledsla, kako se je tepli; počasi in brez uamiljenjs; videla »ta naposled samo pol palca sveče, gledsls, kako j« ma- li plamen vzplapolaval, se vzdigoval in padal, splezaj ob» drobnem stebričku dima, se pomudil Vth njega za trenutek, nato pa — ju je objela črna grozna tema. « Kdaj se je Becky pozneje počaei zavedla, da je plakala v Tomovem naročju, ni mogel povedati niti eden niti drugf. Vedela sta samo to, da ee jima je zdelo strašno dolgo časa, ko ste * se zbudila iz globokega, omotnega spanja in se sopet zavedla vae svoje nesreče. Tom je rekel, dn je morda še nedelja — bržčas tudi ponedeljek. Skušat je pregovoriti Becky, da bi govorila, ali njena beda je bila presilna, njeijo upanje izničeno. Tom je rekel, da jih morajo sedaj % še dolgo pogrešati In da jih brezdvomno že iščejo. Zavpit bo, gotovo pride kdo. Poskusil je; pa daljni odmevi so se glasili v temi teko strašno,^da nI poakuall več. .« Ure so minevale in glad je začel znova mučiti vjetnika. Del Tomove polovice kolača je bil še tukaj; razdelila sta ga in poušlla. Pa zdelo se jima je, da ste bolj lačna kot poprej. Bora skorjiča kruha je zamo še poostrila njun glad. Cez nekaj čaaa je rekel Tom: "Pstl Ali slišiš?" . Oba ste ifcjrievala sapo in pfialuškovals. Slišati je bil gl«*, podoben jako elabemu klicanju. Kakor bi trenil, Je Tom odgovoril, prijel Becky za roko In se tipaje napotil proti njemu. Kmalu je začel nanovo poslušati; zopet je bil čuti tisti glas, pa očlvidno malo bližje. "Oni so!" je dejal Tom. "Že prihajajo! Pojdi, Becky — zdaj sva rešena!" Radoet obeh otrok Je bila velikanaka. Vendar ste napredovala počasi, kajti jarkov je bilo jako mnogo in je bilo treba paziti nanje. Kmalu sts dospela do enegs in ste se morala u-staviti. Bil je lahko tri čevlje globok, lahko pa tudi ato — na noben način ni bilo mogoče priti čezenj. Tom se je vlegel na tla in segel kolikor je le mogel globoko. Nikjer tel. Ostati ste morala tam in čakati, da pridejo ¿skavci. Posku-šela ste; daljni glasovi so se očlvidno vedno bolj oddaljevali I Trenotek, dya, in potihnili ao popolnoma. Presunljiva nesreča! Tom je vpil, da je postal hripsv, pa bilo je vse zaman. Tolažil je Becky, pa je minila cela večnoet napetega čakanja, ališatl ni bilo več nobenega glasu. Otroka ste se vrnlls tipaje nazaj k stu- Jncu. Dolgi čas je mineval počasi; zopet ste spala in ae zbudila sestradana, potrta. Tom je menil, da mora biti že torek. Nova mleel mu je šinila v glavo. V bližini je bilo nekaj atranskih hodnikov. Bolje bi bilo preiskati nekatere izmed njih, kakor prenašati brez dela vso težo dolgega čaaa. Vzel je lz žepa vrvico avojega zmaja, jo privezal za skalo in odšel z Becky dalje; tipaje svojo pot je odvijal vrvico. Cez dvajset korakov se je končala pot z jarkom. Tom je poklekni), tipal doli in nato okoli vogala, kakor daleč so mu segle roke; poskusil je iztegniti jo še malo dalje proti desni, v tem trenutku pe se je prikszsla izza skale človeška roka s svečo! Tom je zmagovito krik-nil in trenotek pozneje je sledilo roki telo — Indijanca Joval Tom js bil kakor od atrele zadet ; niti ganiti se ni mogel. V naslednjem trenutku ps J« bil neizmerno zadovoljen, ko je vi-del. da jo je "Spanec" popihal in izginil izpred oči. Tom se Je čudil, da Joe nI spoznal njegovega glasu, prišel k njemu In ga umoril radi njegovega pričanja pred sodiščem. Pa odmev je moral Izprenyniti njegov glas. Tomov strsh je oslsbil vsako mišico v njegovem telesu. Dejal Je sam pri sobi, da bi šel nazaj k studencu, če bi imel dovolj moči, in ostal tam In ga ne bi moglo nič premamiti, ds bi se znova podal v nevernost srečanja s Indijancem Jovom. Skrbno as je varoval, da M ne izdal Becky, kaj je videl. Dejal jI Je, da je vpil samo na "srečo". _____ iDslk eHUšaPD____II. stva sama so bila vobče kolikor toliko znana. toda očlvidno je bilo, da se pojavljajo razen dejstev todi Meje, ki hodijo isto pot. Bilo jih je neobičajno mno-go, in kar je najbolj vznemirjalo človeka, manjkalo je vsake primere, po kateri bi se dalo točno zvedeti, kaj pravzaprav pomenijo. Ženska natura Var-vare Petrov ne je hotela za vsa-ko ceno videti v njih skrivnost. Sama ee je bila že spravila na čftanjelsenikov in čaeopisov, prepovedanih, za mejo natianje-nih knjig in celo proklamacij. ki ao se začele tiste čase; vse take reči je dobivala. Toda namesto javnosti se ji je zavrtelo v glavi. Jela je pisati gismo; odgovor j ali ao ji malo, in čiip dalje, tem nerazumljive je. Slovesno Je vprašala Stepana Trofi-moviča, naj ji razloži "vse te i-deje" enkrat za zmerom; toda njegova pojasnils je niso prav nič zadovoljila. On je gledal na veeobče gibanje z viška prevzetnosti; njegov vefcni refren je bil, da so gs vsi pozabili in ga nihče ne pogreša. Nazadnje 'C se spomnili tudi na njega, izpr-va v zame j nem tisku, kot pregnanca in trpina, in takoj nato še v Petrogradu, kot bivše zvezde znanega ozvezdja; celo z Rad išče vim < so ga primerjali. Potem je pisal nekdo, da je že umrl, ter obljubil njegov ne-krolog. Stepen Trofimovič je mahoma vstal od smrti v vsej gloriji svojega doatojanstva. Vaa ošabnost njegovega pogleda na sodobnike je pojenjala naenkrat in se umeknila goreči želji, pridružila se gibanju in pokazala avoje moči. Varvara Petrovna se je takoj iznova in na vso moč A vero vela; strašno si je dala opraviti. Sklenila se je nemudoma peljati v Petrograd in. tam praktično spoznati vse, vglobiti ae osebno, in če mogoče, uporabiti v novi delavnosti vse svoje nerazcepljene moči. Izjavila je med drugim, da je pripravljepa osnovati svoj časopis in ži^fiti poslej samo še zanj. Videč, da je prišlo tako daleč, je postal Stepen Trofimovič še prevcetnejil; že spotoma se je vedel proU Varvšri Petrovni malodane kpt pokrovitelj — kar je ona takoj shranila v svojem srcu. Sicer,pa je imela še drugi, zelo važen vzrok is to popotovanje, namreč obnovljenje visokih zvez; ,treba se Je bilo po možnosti v, spomin poklicati velikemu evetu ali vsaj poizkusiti to. Javno pa je veljalo za namen potovenia svidenje z edinim sinom, ki je fakrat končeval svoje študije pa petrograj-skem llceju. (Dalj« prihodnji«.) Zelo vsžbo za HBroČRikt Po sklepa eeje glavnega odbora 8. N. P. J., sborujočegs meseca februarja, 1927, ee POVIŠA NAROČNINA ZA DNEVNIK PR08VET0 ZA «lfO*. Ta aklep stopi v veljavo od I. julija, 1927, naprej. Upravni-štvo želi, «a naročniki ln članstvo te alilep upoštevajo, kajti bil je potreben, da ae ohrani Hat, kakor!«* je, • povečan m ss-•dem kolon le nt naprej In teko da imajo naročniki več dobrega gradiva. Seja Je tadl sklenil*. da ae da vsem naroCnikom, ki ao že se-daj naročeni na tlet, prilika, «a lahko plačajo pe stari ceni svojo naročate« ta vsi, ki tako telijo, lahka ta tsfrše do 1. julija, 1927. To valja tudi si vae one. jNUj^da bd»ko plačajo sedaj u naprej Is pa stari ceaL Bratje ta seetre, sedaj imate j- — -KU-1 - -----«. I- pnnao. oa peeijeie naroems _ etapi v veljavo nova ee-Caaa Js is «jkors dva sse-' hitite i pošiljatvijo In pridobite fte isročnlka. Za-pemaite.~ ds Je čaa do 1. JeH Ja, 1927. »■ Cene pa 1. JaHJa. 1927, kode: Clsal 14.M, as psi Ista 1149. Za stara Za n aa cele le«a $740» ss 92.76. Te nove ssas slepijo v vel Js- ve takoj pa I. JaliJa. 1927., FILIP GODI NA. «prsvKeli ! Ko se razhaja druiba in zadnji zapira vrata, ae oprosti z besedami: "Pa kaj ne zamerite!", Cel večer ni izpregovoril besede, se oprošča, mogoče tako, ker je zadnji, ker ni kaj drugega reči ob razhodu. Možu so te besede rsvnlk), s katerim ravna peneče valovje, ki se je dvignilo, zagnalo ppd pritisi njegove vihravosti, ps pomirja: "Ne zamerite! Ljudje smo." Odide, in ko bi se ozrl, bi videl kremieče obraze za sabo, ali ozreti nazaj se ne sme. Onemogla starka se opraviči znancem, ki so jo prišli obiskat v njeni tolesti. Tako je bilo! Saj veste,* da bi bilo lahko boljše, pa ker ni, ne zamerite! Za vsak pogrešek se hitimo brž opravičiti. Moramo, tako govore pravila olike, da se izog demo pohujšanju in zadelamo vrzel, ki zija med nami. Niti na miael nam ne pride, da bi vež-bali jezik, ali nogo, da bi ne u hajala po tujcih, ampak se rajši opravičimo "ne zameri," in zopet je vse v redu. Radi razpravljamo o medsebojnem žaljen ju, da še več, gojimo ga, kot da bi želeli ene same besede, "ne zameri" in v nji našli zadnje največje zadoščenje in naslado. "Ne zameri!" Kako s temi besedami ponižamo sebe, tratimo čas in povzdignemo tistega, proti kateremu ijh spregovorimo. Povspel sem se bil v višje o-zračje, še ozrl ae nisem v male nezgodice, ki se prigode dnevno, najrajši sem se ognil, prezrl goji tel je, prosjake zamer. Ker se pa le nisem mogel vedno izogniti, sem se nalahno in- krepko dotaknil zamer in poskušal poučiti prosjake kamer, kako potratno je njihovo prizadevanje. Kako vulgarno z njimi človek razgali svojo praznoto, ki se vendar ne ujema z "gentlema-nom." Zaljubljeno so dvignili glavo in ae hiteli še bolj opravičevati, tako da sem opustil nadaljfii poizkus, jih prepustil v vrvenju na dnu, v upu, da j$i njihov lastni "šepetalec" zdrami. Zganili ae bodo ln našli luknjico v mreži—-izhod v hrib, kjer lepše solnce sije. Nikdar, kot takrat «em občutil trd neizproeen boj, ki si ga mora izbojevati najmanjša ideja, predno se ji da ped zemlje, predno se upoiteje. V trd železni oklep jo obleci! Cemu opravičbe? V, časovnem valov ju se pokaže, izločijo vsi obrisi, resnična prizadevanja, valovje vrže iz sebe vse, kar je bilo spuščeno tja, prerojeno, o-čiščfeno se kopiči na obrežju. Kam pač bi Sla energija? "Ne zamerite!" je pijavka. Redi se na naših prsih, slabi nam našo moč, pogled, vero v sebe, vero idealom in nas pušča slabotne za delo, ki je pred nami; šopiri napačen ponos, iz katerega se rode novi otroci svojih roditeljev. Razžaljeni naj govore v naše o-pravlčevanjel — J. K. 1EZNAM PBIRBDB slovbvskip ORGANIZACIJ V CHICAOU.' "Basket Picnic" dn« 12. junija. "Pioneer" v Willow Springs Forest Preserve. Piknik šraitva št. 1 g. g. P. I, das 19. Junija pri Vidmarja v Willow Spring««. % Ptkalk šraitva "larja", da« 27. Ju-nU« pri Vidmarja v WlBow Bprinfsa. Mladinski oddelek drafter 8. N. P. J. v Chi«»««, piknik v La Grange parka, Forest Preeerve, da« ti. juHJ«. Piknik draštr« -XW it TI J. S. X. J. dn« A julija pri Vidmarju Willow Spring««. Pioneer. Piknik dn« 1A «vgost« v Wldmarjovera vrt«, Willow Seringa, BI Zee«« elsvshlh orf»n]m*«1j. piknik dn« ti. «vgoeta pri Johna Wtdmar ju, Willow Springe- Pkwier. Piknik dne U. septembre i Clarendon Hilleu, IU. Veeeiice šraštva Pioneer da« 1. oktobra v avditoriju 8. N. P. J. OPOMBA i Ako štra si «sns« Am AM sla is naročili Pros veto ali Mladinski Ust svojemu prijstaUn aH sorodnika v domovino? To Ja odinl dar traína vrednosti, Id g s sa lahko pošljete PETEK, 3. JUNIJA. RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja 'moj brat Anton Debelak, po domače Stefinšičev iz Retij št. 86, pri Loškem Potoku, Jugoslavija. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi to naznanite, a-ko pa bode sam čital te vrstice, naj se prijavi svoji sestri, omo-ženi: Msry Kozjek, 489 Reed St., Milwaukee, Wis.—(Adv.) FARMA NA PRODAJ. obsegajoča 146 akrov zemlje, poslopje v dobrem stanju, tekoča voda, lep vrt in sladkorni trs. Nadalje 12 krav, konji in orodje. Redi se lahko 25 J