Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Poročilo o raziskavi Dr. Natalija Vovk Ornik, dr. Tomi Deutsch, Petra Košnik, dr. Darja Plavčak in mag. Simona Rogelj 1 Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Poročilo o raziskavi Avtorji: dr. Natalija Vovk Ornik, dr. Tomi Deutsch, Petra Košnik, dr. Darja Plavčak in mag. Simona Rogelj Urednik: dr. Tomi Deutsch Sodelavke v raziskavi: Petra Baukman, Petra Božič, Andreja Hrovat, Alenka Klinc, Maja Maček Jovanović in Mateja Mulej Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Publikacija je dostopna na povezavi: https://www.zrss.si/pdf/zagotavljanje_enakih_možnosti_PP.pdf © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023 -------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 144124675 ISBN 978-961-03-0775-4 (PDF) ---------- V besedilu pogosteje uporabljene kratice: ČVM – čustvene in vedenjske motnje DBO – dolgotrajno bolan otrok DSP – dodatna strokovna pomoč EIS – enakovredni izobrazbeni standard GJM – govorno-jezikovne motnje NIS – nižji izobrazbeni standard POM – primanjkljaj, ovira oz. motnja PP – posebne potrebe PPPU – primanjkljaji na posameznih področjih učenja SM – strokovno mnenje ZUOPP – Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 2 Kazalo vsebine Uvod.................................................................................................................................................................................... 6 1 Namen in cilji raziskave .................................................................................................................................................. 11 1.1 Namen raziskave .................................................................................................................................................... 11 1.2 Cilji in raziskovalna vprašanja ................................................................................................................................. 12 2 Opis podatkov – prvi del raziskave ................................................................................................................................ 14 2.1 Dokumenti, vključeni v analizo ............................................................................................................................... 14 2.2 Otroci, vključeni v analizo ....................................................................................................................................... 16 3 Delo komisij in dinamika postopkov usmerjanja ........................................................................................................... 18 3.1 Obseg dela komisij za usmerjanje .......................................................................................................................... 18 3.2 Trajanje postopkov usmerjanja .............................................................................................................................. 27 4 Obseg in struktura populacije usmerjenih otrok ........................................................................................................... 32 4.1 Obseg populacije usmerjenih otrok ....................................................................................................................... 32 4.2 Otroci z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami .................................................................................................... 36 4.3 Vzgojno-izobraževalni programi usmeritve ............................................................................................................ 39 4.4 Razlike glede na spol usmerjenih otrok s PP .......................................................................................................... 43 5 Oblike dela z otroki s PP ................................................................................................................................................. 45 5.1 Prilagoditve in izvajalci po programih .................................................................................................................... 45 5.2 Prilagoditve in izvajalci po vrsti primanjkljajev, ovir oz. motenj ............................................................................ 57 6 Otroci s PP po statističnih regijah .................................................................................................................................. 63 6.1 Usmerjeni in neusmerjeni otroci po statističnih regijah ........................................................................................ 63 6.2 Struktura populacije usmerjenih otrok po statističnih regijah ............................................................................... 67 7 Spremembe ob ponovnih usmeritvah ........................................................................................................................... 71 7.1 Časovni interval ponovne usmeritve ...................................................................................................................... 71 7.2 Spremembe v opredelitvi primanjkljajev ovir oz. motenj ...................................................................................... 73 7.3 Spremembe v izvajanju pomoči otrokom s PP ....................................................................................................... 81 8 Usmeritev v najprimernejši program ............................................................................................................................. 84 8.1 Obseg usmeritev v najprimernejši program ........................................................................................................... 84 8.2 Struktura populacije otrok, usmerjenih v najprimernejši program ........................................................................ 86 9 Opis podatkov – drugi del raziskave .............................................................................................................................. 88 10 Prilagoditve in oblike pomoči ...................................................................................................................................... 90 10.1 Prilagoditve........................................................................................................................................................... 90 10.2 Učinkovite prilagoditve ...................................................................................................................................... 102 10.3 Oblike pomoči .................................................................................................................................................... 109 10.4 Učinkovite oblike pomoči ................................................................................................................................... 113 11 Evalvacija napredka učencev ..................................................................................................................................... 114 11.1 Pomembnost področij ........................................................................................................................................ 114 11.2 Napredek učencev .............................................................................................................................................. 118 Glavne ugotovitve ........................................................................................................................................................... 119 Literatura in viri .............................................................................................................................................................. 123 3 Kazalo tabel Tabela 1: Število vseh odločb, izdanih od 1. 3. 2003 do 31. 8. 2021 ......................................................................................................14 Tabela 2: Število izdanih odločb po šolskih letih ...................................................................................................................................14 Tabela 3: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' ...................................................................................................16 Tabela 4: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' (razčlenitev) ..............................................................................16 Tabela 5: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' po šolskih letih ..........................................................................17 Tabela 6: Komisije, ki so delovale do šolskega leta 2007/08 .................................................................................................................19 Tabela 7: Komisije, ki so delovale od šolskega leta 2007/08 do šolskega leta 2015/16 ........................................................................22 Tabela 8: Komisije, ki delujejo od šolskega leta 2015/16 ......................................................................................................................23 Tabela 9: Čas zaključka posamezne faze glede na začetek postopka ....................................................................................................28 Tabela 10: Čas trajanja posamezne faze postopka (v dnevih) ...............................................................................................................28 Tabela 11: Trajanje postopkov po šolskih letih ......................................................................................................................................28 Tabela 12: Trajanje prve in naslednjih usmeritev ..................................................................................................................................29 Tabela 13: Trajanje postopkov glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo otrok ......................................................................................29 Tabela 14: Trajanje postopkov glede na število primanjkljajev, ovir oz. motenj in na zaporedje usmeritve ........................................30 Tabela 15: Delež prvič usmerjenih otrok po šolskih letih (v %)..............................................................................................................32 Tabela 16: Vrsta motnje, ovire oz. primanjkljaja ob prvi usmeritvi po šolskih letih ..............................................................................33 Tabela 17: Struktura skupine otrok z motnjo v duševnem razvoju .......................................................................................................34 Tabela 18: Struktura skupine slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije .................................................................34 Tabela 19: Struktura skupine gluhih in naglušnih otrok ........................................................................................................................34 Tabela 20: Struktura skupine otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ...................................................................................................34 Tabela 21: Struktura skupine gibalno oviranih otrok .............................................................................................................................35 Tabela 22: Struktura skupine otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ..........................................................................................35 Tabela 23: Struktura skupine otrok z avtističnimi motnjami .................................................................................................................35 Tabela 24: Število primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti .........................................................................................................36 Tabela 25: Vrsta primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti ...........................................................................................................36 Tabela 26: Kombinacije primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti ................................................................................................36 Tabela 27: Prisotnost dveh najpogostejših primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti...................................................................38 Tabela 28: Vzgojno-izobraževalni programi usmerjenih otrok s PP po šolskih letih ..............................................................................39 Tabela 29: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP po vzgojno-izobraževalnih programih ................................................................40 Tabela 30: Spol usmerjenih otrok po šolskih letih .................................................................................................................................43 Tabela 31: Vrsta primanjkljaja, ovire oz. motnje po spolu.....................................................................................................................44 Tabela 32: Število prilagoditev otrokom s PP po šolskih letih ...............................................................................................................45 Tabela 33: Število prilagoditev glede na program .................................................................................................................................46 Tabela 34: Vrsta prilagoditev po šolskih letih ........................................................................................................................................46 Tabela 35: Vrsta prilagoditev po programih ..........................................................................................................................................48 Tabela 36: Dodeljene ure dodatne strokovne pomoči po šolskih letih .................................................................................................50 Tabela 37: Ure dodatne strokovne pomoči po profilih izvajalcev..........................................................................................................51 Tabela 38: Izvajalci pomoči otrokom s PP po šolskih letih .....................................................................................................................53 Tabela 39: Izvajalci pomoči otrokom s PP po vzgojno-izobraževalnih programih .................................................................................54 Tabela 40: Dodeljene ure pomoči po programih ...................................................................................................................................56 Tabela 41: Število prilagoditev glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo ................................................................................................58 Tabela 42: Vrsta prilagoditev glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo ..................................................................................................58 Tabela 43: Izvajalec pomoči glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo ....................................................................................................59 Tabela 44: Dodeljene ure pomoči po primanjkljajih, ovirah oz. motnjah ..............................................................................................61 Tabela 45: Obseg prvih usmeritev po statističnih regijah ......................................................................................................................63 Tabela 46: Obseg neusmeritev po statističnih regijah ...........................................................................................................................64 Tabela 47: Sedež komisije, pristojne za prvo usmeritev, po statističnih regijah ....................................................................................64 Tabela 48: Spol usmerjenih otrok po statističnih regijah ......................................................................................................................65 Tabela 49: Trajanje postopka usmerjanja po statističnih regijah (v dnevih)..........................................................................................65 Tabela 50: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP po statističnih regijah .........................................................................................67 Tabela 51: Delež otrok s posameznimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami po statističnih regijah (v %) .............................................68 Tabela 52: Najnižji in najvišji deleži otrok s PP v statističnih regijah .....................................................................................................69 Tabela 53: Dolžina intervala med dvema odločbama o usmeritvi .........................................................................................................71 Tabela 54: Intervali med odločbami glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje otrok s PP .....................................................................71 Tabela 55: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP glede na zaporedje izdaje odločbe .....................................................................73 Tabela 56: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med prvo in drugo usmeritvijo ...............................................................73 Tabela 57: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med drugo in tretjo usmeritvijo ..............................................................74 Tabela 58: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med prvo in tretjo usmeritvijo ................................................................74 4 Tabela 59: Ponovna usmeritev otrok z motnjo v duševnem razvoju .....................................................................................................75 Tabela 60: Ponovna usmeritev slabovidnih in slepih otrok ...................................................................................................................75 Tabela 61: Ponovna usmeritev otrok z izgubo sluha .............................................................................................................................76 Tabela 62: Ponovna usmeritev otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ................................................................................................76 Tabela 63: Ponovna usmeritev gibalno oviranih otrok ..........................................................................................................................76 Tabela 64: Ponovna usmeritev dolgotrajno bolnih otrok ......................................................................................................................77 Tabela 65: Ponovna usmeritev otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami ..............................................................................................77 Tabela 66: Ponovna usmeritev otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja .........................................................................78 Tabela 67: Ponovna usmeritev otrok z avtističnimi motnjami ..............................................................................................................78 Tabela 68: Ponovna usmeritev otrok z več motnjami ...........................................................................................................................79 Tabela 69: Ponovna usmeritev otrok z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi ....................................................................................79 Tabela 70: Spremembe prilagoditev ob ponovni usmeritvi ...................................................................................................................81 Tabela 71: Spremembe v obsegu pomoči ob ponovni usmeritvi ...........................................................................................................81 Tabela 72: Spremembe izvajalcev pomoči ob ponovni usmeritvi ..........................................................................................................82 Tabela 73: Izbrani programi ob usmeritvah otrok v najprimernejši program po šolskih letih ...............................................................84 Tabela 74: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok, usmerjenih v najprimernejši program po programih ................................................86 Tabela 75: Vrsta primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti pri otrocih, usmerjenih v najprimernejši program ............................87 Tabela 76: Kombinacije primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti pri otrocih, usmerjenih v najprimernejši program .................87 Tabela 77: Primanjkljaji, ovire oz. motnje (2. odločba) učencev, vključenih v drugi del analize ..............................................88 Tabela 78: Spol učencev, vključenih v drugi del analize ...............................................................................................................88 Tabela 79: Delež učencev, vključenih v drugi del analize, s pripravljenim IDPP .......................................................................88 Tabela 80: Ponujeni pripomočki .......................................................................................................................................................90 Tabela 81: Prilagoditve prostora in opreme ....................................................................................................................................92 Tabela 82: Didaktično-metodične prilagoditve ................................................................................................................................93 Tabela 83: Druge didaktično-metodične prilagoditve (1. poročilo šole) ......................................................................................94 Tabela 84: Druge didaktično-metodične prilagoditve (1. SM in odločba) ...................................................................................94 Tabela 85: Druge didaktično-metodične prilagoditve (2. poročilo šole) ......................................................................................95 Tabela 86: Druge didaktično-metodične prilagoditve (2. SM in odločba) ...................................................................................96 Tabela 87: Prilagoditve preverjanja in ocenjevanja .......................................................................................................................97 Tabela 88: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (1. poročilo šole) ..............................................................................98 Tabela 89: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (1. SM in odločba) ...........................................................................98 Tabela 90: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (2. poročilo šole) ..............................................................................99 Tabela 91: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (2. SM in odločba) ...........................................................................99 Tabela 92: Povprečno število pripomočkov in prilagoditev na učenca......................................................................................101 Tabela 93: Učinkoviti pripomočki ....................................................................................................................................................102 Tabela 94: Učinkovite prilagoditve prostora in opreme ...............................................................................................................103 Tabela 95: Učinkovite didaktično-metodične prilagoditve ...........................................................................................................104 Tabela 96: Druge učinkovite didaktično-metodične prilagoditve ................................................................................................105 Tabela 97: Učinkovite prilagoditve preverjanja in ocenjevanja ..................................................................................................107 Tabela 98: Druge učinkovite prilagoditve preverjanja in ocenjevanja .......................................................................................107 Tabela 99: Ponujene oblike pomoči ...............................................................................................................................................109 Tabela 100: Povprečno število oblik pomoči na učenca .............................................................................................................110 Tabela 101: Število ur DSP (1. SM in odločba) ............................................................................................................................111 Tabela 102: Število ur DSP (2. SM in odločba) ..........................................................................................................................111 Tabela 103: Povprečno število ur DSP ..........................................................................................................................................111 Tabela 104: Izvajalec DSP za premagovanje POM .....................................................................................................................112 Tabela 105: Učinkovite oblike pomoči ...........................................................................................................................................113 Tabela 106: Prisotni poudarki pri opisovanju značilnosti učencev (1. poročilo šole) ..............................................................114 Tabela 107: Prisotni poudarki pri opisovanju značilnosti učencev (2. poročilo šole) ..............................................................114 Tabela 108: Prisotni poudarki pri opisovanju napredka učencev (1. poročilo šole) ................................................................115 Tabela 109: Prisotni poudarki pri opisovanju napredka učencev (2. poročilo šole) ................................................................116 Tabela 110: Napredek učencev po področjih (1. poročilo šole) .................................................................................................118 Tabela 111: Napredek učencev po področjih (2. poročilo šole) .................................................................................................118 Kazalo slik Slika 1: Število izdanih odločb po šolskih letih .................................................................................................................. 15 Slika 2: Število usmerjenih otrok po šolskih letih ............................................................................................................... 17 Slika 3: Trajanje postopkov usmerjanja v dnevih .............................................................................................................. 27 Slika 4: Trajanje postopkov po šolskih letih ....................................................................................................................... 29 Slika 5: Dodeljene ure dodatne strokovne pomoči po šolskih letih .................................................................................... 51 5 Uvod Potek postopka usmerjanja1 Potek postopka usmerjanja ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP-1 (Ur. l. RS, št. 58/2011) od 22. do 40. člena. Postopek usmerjanja vodi in v njem odloča za to pooblaščena in usposobljena oseba na Zavodu RS za šolstvo (svetovalec, ki vodi postopek usmerjanja). Za odločanje v postopkih usmerjanja se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 82/2013), če z ZUOPP-1 ni drugače določeno. Zavod RS za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja in odločitev o usmeritvi utemelji na podlagi ugotovitev iz strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju komisija). Pred izdajo odločbe o usmeritvi mora svetovalec ugotoviti, ali vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je oz. bo vključen otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju otrok s PP), izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oz. za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka. Odločba o usmeritvi mora biti izdana v roku 30 delovnih dni od prejema strokovnega mnenja. Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji, se lahko vloži pritožba v roku 15 dni od njene vročitve. Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja (v nadaljevanju zahteva) vložijo praviloma starši. ZUOPP-1 je pri vlagatelju postopka usmerjanja uvedel možnost, da lahko zahtevo vloži starejši mladoletnik ob dopolnjenih 15 letih starosti sam, lahko pa zahtevo vloži tudi vzgojno-izobraževalni zavod. Vlagatelj mora k zahtevi priložiti strokovno dokumentacijo (zdravstvena, psihološka, specialnopedagoška, socialna in druga poročila), ki je nastala na podlagi že opravljene obravnave otroka, in poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda. Poročilo praviloma pripravi otrokov učitelj, razrednik ali (šolska) svetovalna služba. V njem morajo biti navedena in opisana opažanja o otroku: podatki o otrokovih posebnostih in značilnostih, značilnosti njegovega razvoja, močna in šibka področja, morebitne posebnosti ter odstopanja v telesnem, spoznavnem in psihosocialnem razvoju. Opisani morajo biti otrokovi dosežki v programu, v katerega je vključen, s poudarkom na tem, kaj otrok zmore in pri čem ima težave, in sicer na področju osnovnih veščin (branje, pisanje in računanje) in na posameznih predmetnih področjih. Sledi opis dosedanjega dela z otrokom, ki se nanaša na delo učitelja pri pouku, delo svetovalne službe, morebitno individualno in skupinsko pomoč in pomoč drugih strokovnih delavcev. V poročilu opišemo tudi napredek otroka glede na začetno stanje, predstavimo sodelovanje s starši in predlog glede potrebne pomoči in prilagoditev. Ob koncu poročila je predstavljeno še mnenje o postopku usmerjanja za tega otroka. V del strokovne dokumentacije sodi tudi zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja, razen če tega zaradi njegove starosti ali sposobnosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti. O tem presodi strokovni delavec na šoli. Pogovor opravi učitelj ali strokovna služba v vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki jo otrok obiskuje. Člani komisije na podlagi obstoječe dokumentacije o otroku, morebitnega pogovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi pogovora oz. pregleda otroka izdelajo strokovno mnenje. Strokovna podlaga za umestitev otroka v eno izmed skupin otrok s PP so Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015), ki natančno opisujejo specifične značilnosti posameznih skupin in podskupin otrok s PP. Komisija izdela strokovno mnenje, ki vključuje osnovne podatke o otroku, sintezo mnenj vseh članov, opredelitev vrste in stopnje primanjkljaja, ovire oz. motnje, usmeritev v ustrezen program in ustrezno ustanovo, po potrebi pa tudi opredelitev dodatne strokovne pomoči, prilagoditve prostora in opreme, spremljevalca, pripomočke in druge pravice, ki otroku pripadajo na podlagi zakonodaje. 1 Povzeto po Vovk Ornik, 2016, str. 128–134. 6 V strokovnem mnenju je ključna sinteza mnenj vseh (treh ali več) članov komisije. Komisija mora opisati potek dosedanjega izobraževanja otroka in navesti podatke, ki izhajajo iz dosedanje vključenosti. Člani komisije praviloma povzemajo tudi mnenje šole, ki ga je mogoče razbrati iz poročila o otroku, mnenje otrokovega učitelja in navedbe iz zapisa pogovora z otrokom. Poudarek pri zapisu sinteze temelji na otrokovih močnih področjih. Sinteza lahko vsebuje tudi predloge komisije za morebitno obravnavo otroka oz. predloge za nudenje pomoči in podpore otroku v šoli (npr. nadaljevanje obravnave v šolski svetovalni službi, vključitev v logopedsko obravnavo). Sinteza je bistvo strokovnega mnenja, zato je praviloma vsebinsko bogata v zapisu. Pri skupini otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU) komisija v zapisu poudari tudi strokovno utemeljitev izvajanja petstopenjskega modela pomoči, na podlagi katerega lahko prepoznamo otroka s PPPU. Del zapisa (sinteze) strokovnega mnenja vsebuje tudi predlog prilagoditev pri izvajanju programa (didaktično-metodične prilagoditve) in zapis pripomočkov ter prilagoditev prostora in opreme. Strokovno mnenje prejmejo otrokovi starši, ki imajo možnost predstaviti pripombe v roku osmih dni od prejema strokovnega mnenja, in vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je oz. bo vključen otrok. Če imajo starši pripombe na strokovno mnenje, lahko svetovalec zahteva od komisije dopolnitev strokovnega mnenja, dodatno obrazložitev ugotovitev ali pa ponovno obravnavo otroka s PP. Če pa svetovalec oceni, da strokovnega mnenja ni treba dopolniti, ga dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda na podlagi strokovnega mnenja odločbo o usmeritvi. Z odločbo o usmeritvi se odloči o vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka s PP in usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja. Lahko se tudi ugotovi, da usmeritev ni potrebna. Če se otroka s PP usmeri, se z odločbo o usmeritvi odloči o (ZUOPP-1, 2011, v Vovk Ornik, 2016, str. 133–134): ‒ vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka; ‒ programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja; ‒ vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerega se otrok vključi; ‒ datumu vključitve v program ali v vzgojno-izobraževalni zavod; ‒ obsegu, oblikah in izvajalcih posamezne oblike dodatne strokovne pomoči; ‒ pripomočkih, prostoru, opremi in drugih pogojih, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje; ‒ začasnem ali stalnem spremljevalcu; ‒ zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative; ‒ drugih pravicah, ki izhajajo iz ZUOPP-1 in zakonov s področja vzgoje in izobraževanja; ‒ rokih preverjanja ustreznosti usmeritve. Če se starši ne strinjajo z odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji, lahko vložijo pritožbo. Pritožbo na odločbo lahko vloži tudi starejši mladoletnik. Prav tako lahko pritožbo vloži tudi vzgojno-izobraževalni ali socialnovarstveni zavod, vendar le v primeru zavrnitve zahteve za začetek postopka usmerjanja in če je bil vlagatelj zahteve. Pritožbeni postopek vodi drugostopenjski organ, ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Pritožba zoper drugostopenjsko odločbo ni več mogoča, možen pa je upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče RS. Z izdajo odločbe o usmeritvi se formalno postopek usmerjanja sicer zaključi, nadaljujejo pa se aktivnosti za pripravo individualiziranega programa za otroka s PP, ki ga mora vzgojno-izobraževalni zavod izdelati najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe. Individualizirani program je obvezni dokument za vse otroke s PP, ne glede na to, v kateri program so usmerjeni, in služi med drugim tudi kot povratna informacija o izvajanju in ustreznosti programa, v katerega je vključen otrok (Lipec Stopar, 2010, v Vovk Ornik, 2016, str. 134). 7 Pregled ključnih sprememb zakonodaje na področju usmerjanja otrok s PP2 Leta 1976 je bil sprejet Zakon o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, na podlagi tega zakona pa leta 1977 Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s katerim so uvedli koncept razvrščanja in spremenili poimenovanje skupin otrok s PP. Po določbah tega pravilnika so se razvrščali: duševno moteni otroci, otroci s slušnimi in govornimi motnjami, slepi in slabovidni otroci, otroci z drugimi telesnimi motnjami, vedenjsko in osebnostno moteni in otroci z več vrstami motenj (Krek in Metljak, 2011, v Vovk Ornik, 2016, str. 116). Zakon in pravilnik sta veljala vse do leta 2000, ko je bil sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), ki je termin kategorizacije nadomestil s terminom usmerjanje. S tem naj bi poudaril pedagoško naravnan pristop ali prehod iz medicinskega modela kategorizacije v pedagoški model usmerjanja, ki poudarja program, in ne otrokovo motnjo. Takratni Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s PP ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP pa ni bil skladen s konceptualno novostjo ZUOPP, ki naj bi se odražala v naravnanosti k otrokovim posebnim potrebam in usmerjanju v najprimernejši program, in ne k motnji sami, četudi so nekateri avtorji menili, da ni tako in da je umestitev otroka v eno izmed obstoječih skupin otrok s PP le okvir za oceno in odločitev o tem, kateri program je zanj najprimernejši (Javornik, 2003, v Vovk Ornik, 2016, str. 117) ali pa je to potrebno zaradi varovanja drugih pravic in koristi (Košir, 2003, Laughlin in Boyle, 2008, v Vovk Ornik, 2016, str. 117). Tako je sprememba ZUOPP v letu 2007 prinesla spremembe v organizaciji in načinu dela komisij. V obrazložitvi predlaganih sprememb takratnega predloga zakona je predlagatelj (Vlada RS, 2006, v Vovk Ornik, 2016, str. 119) poudaril, da sprememba zakona ne posega v konceptualno ureditev usmerjanja otrok s PP, temveč spremembe pomenijo dograditev postopka za preglednejše usmerjanje in odpravo pomanjkljivosti, ki so v praksi oteževale sam postopek. Kot razlog za določitev Zavoda RS za šolstvo za organizacijsko in vsebinsko vodenje postopkov usmerjanja na prvi stopnji in za imenovanje in sestavo komisij pa navaja, da so s tem sledili osnovnemu namenu, to je pedagoško naravnanemu pristopu k usmerjanju. Zakon je odpravljal številčno in vsebinsko predimenzionirano sestavo komisije, predlagatelj pa navaja, da bo lahko v komisiji sodeloval tudi vzgojitelj oz. učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom. Kljub nekajkratnim spremembam zakonodaje (2000, 2003, 2007 in 2011) pa ni bilo zaslediti bistvenih sprememb v konceptualni ureditvi usmerjanja. 2 Povzeto po Vovk Ornik, 2016, str. 116–120. 8 Inkluzivna paradigma3 Naš izobraževalni sistem spodbuja vključevanje otrok s PP (oz. učencev s PP) v večinske šole. Gre za t. i. koncept vključevanja, za katerega velja, da vključujoči način dela z učenci s PP zahteva pogled na razred kot na skupnost različnih, izvirnih posameznikov. V vključujočem okolju je predvsem izpostavljena potreba po prilagajanju okolja otroku. Poleg ovir, ki izhajajo iz učenca oz. njegove narave, smo pozorni tudi na pogoje in ovire iz učnega okolja, ki učencu onemogočajo optimalno učenje in razvoj. Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v vključujoči šoli so drugačnost, različnost, izvirnost in individualnost. Individualne razlike in individualizirano delo vsakemu posamezniku povečajo možnost, da se po svojih zmožnostih in vrlinah na svoj način vključuje v skupino in v njej tudi prispeva (Magajna idr., 2008). »Za vsakega učenca v šoli in še posebej za učenca s težavami pri učenju (in za druge učence s PP) je pomembna vsakodnevna konkretna izkušnja upoštevanja in vključevanja drugačnosti, izkušnja soudeleženosti in soustvarjanja, strpnosti in solidarnosti.« (Magajna idr., 2008, str. 6–7) Opara (2015, str. 12) navaja, da naj bi spreminjanje šol v smeri inkluzije sledilo naslednjim štirim elementom: 1. Inkluzija je proces. To pomeni, da je nikoli končano iskanje boljših poti kot odgovor na različnost. Pomeni učenje o tem, kako živeti z različnostjo, in učenje o tem, kako učiti o različnosti. 2. Inkluzija se ukvarja z identifikacijo in odstranjevanjem ovir. 3. Inkluzija se ukvarja s prisotnostjo, participacijo in napredovanjem vseh učencev: ‒ prisotnost pomeni, kako in koliko je vključenih, ‒ participacija pomeni, kakšna je kvaliteta vključenosti, ‒ napredovanje pomeni, koliko se naučijo. 4. Inkluzija vključuje poudarke na tistih skupinah učencev, ki bi lahko pomenili tveganje za marginalizacijo, izključevanje ali neuspešnost. Inkluzija teži k iskanju boljše poti za reševanje vzgojno-izobraževalnih problemov, ki izhajajo iz drugačnosti otrok. Posameznikom omogoča enake možnosti, enake dostope in enakopravno obravnavo (Rutar, 2010). Robertson s sodelavci (2003, v Schmidt Krajnc, 2018, str. 5) pojasnjuje, da je bistvenega pomena »prilagojen vzgojno-izobraževalni proces, pedagoški pristopi pa temeljijo na prednostih, močeh in sposobnostih učenca. /…/ Individualizirani program pomembno dopolnjuje kurikulum in omogoča učiteljem razmislek o tem, kako smiselno ter individualizirano določiti vrsto in stopnjo prilagoditev v kurikulumu ter personalizirati učenje. Neposredna podpora in intervencija pripomoreta k uspešnejšemu vključevanju, dodatno pa še individualna pomoč in delo v majhnih skupinah.« Schmidt Krajnc (2018) dodaja, da imajo v procesu inkluzije ključno vlogo vodstva šol, ki so naklonjena spremembam, prisluhnejo učiteljem v zvezi s težavami pri poučevanju učencev z različnimi posebnimi potrebami, opolnomočajo osebje, imajo vizijo glede inkluzije in v to vključujejo ves šolski kolektiv. Nadalje je jedrno tudi vključevanje staršev otrok s PP in partnersko sodelovanje z njimi. »Šole morajo spodbujati dvosmerno komunikacijo s starši otrok s PP, sprejemati in spoštovati njihovo prostovoljstvo ter omogočiti aktivno vključevanje v načrtovanje, izvajanje in odločanje o ciljih pri individualiziranih programih.« (Dabkowski, 2004, v Schmidt Krajnc, 2018, str. 6) Tudi pri starših je pomembno zavedanje, da ima šola najboljši namen pri delu z njihovim otrokom (Schmidt in Čagran, 2014, v Schmidt Krajnc, 2018). Ne smemo pozabiti na aktivno vključevanje otroka s PP, katerega vprašamo za mnenje, pogled, bodisi na področju odnosov z vrstniki bodisi na področju ponujenih oblik podpore in prilagoditev, počutja, potreb in poznavanja lastnih pomanjkljivosti. Pozorni moramo biti tudi na to, ali imajo učenci zadostno vrstniško podporo, ali se počutijo vključeni in sprejeti, in v ta namen pripraviti dejavnosti za izboljšanje sočutnosti in empatije (Schmidt Krajnc, 2018). Ainscow (2012, v Schmidt Krajnc, 2018, str. 8) poudarja, da »potrebujemo odgovorne, empatične inkluzivne pedagoge, ki bodo odprti za spremembe, ki bodo želeli razvijati svoj talent in ki bodo prilagoditve otrokom s PP razumeli dvosmerno. Poleg tega bodo spodbujali prenos 3 Pripravili D. Plavčak in P. Košnik. 9 inkluzivnih principov na raven šole, v šolske razrede in skrbeli za razvoj povezanosti ter timskega dela med vsemi udeleženci na šoli, tudi starši, na načelih vzajemnosti in zaupanja.« Kobal Grum (2018) ugotavlja, da gre pri merilih za učinkovitost inkluzije za prvi premik v smeri razmisleka, česa je otrok sposoben, in še več, kaj lahko učitelj prispeva in kako, da bo otrok uspešnejši in zadovoljnejši sam s seboj. Opredeljuje psihološke indikatorje inkluzivne učinkovitosti. »Prvi so kognitivni indikatorji, kot sta uspeh in znanje otroka kot posledica učinkovitega dela učitelja ter kompetentnost, znanje in strokovnost učitelja, drugi pa so t. i. konativni in psihosocialni indikatorji, kot so samopodoba, motivacija, psihično blagostanje itd. otrok kot posledica učinkovitosti dela učitelja.« (Kobal Grum, 2018, str. 101) Avtorica (Kobal Grum, 2018, str. 101) je izpostavila, da na pripravljenost vstopanja v inkluzivno okolje temeljno vpliva osebnost učitelja. Kiswarday in Drljić (2018) pojasnjujeta, da je sodelovalno poučevanje odziv na spremembe, ki jih prinaša inkluzija. Gately in Gately (2001, v Kiswarday in Drljić, 2018, str. 228) »poudarjata, da sodelovalno poučevanje pomeni soustvarjanje obeh učiteljev (razrednega oz. predmetnega in specializiranega) v vseh fazah pouka z namenom, da pripravita ustrezno diferenciran pouk, ki ustreza vzgojno-izobraževalnim potrebam vključenih otrok«. Ta način poučevanja doprinese k boljši vključenosti in učni uspešnosti učencev. Tudi sodelovalno učenje prispeva k inkluzivni učinkovitosti. O pozitivnih učinkih sodelovalnega učenja poročajo na primer Bočkor Starc (2020) in Krajnc Dular (2020). Bočkor Starc (2020) opisuje sodelovalno učenje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju; kot pozitiven rezultat dela učencev v manjših heterogenih skupinah predstavlja, da učenci prevzemajo vloge, ki jih zmorejo, se lažje sprostijo, aktivno sodelujejo in doživljajo uspeh ter lažje razvijajo pozitivno samopodobo. Učitelj pri takšnem načinu dela prevzame vlogo organizatorja in motivatorja. Krajnc Dular (2020) glede na izvajanje sodelovalnega učenja pri predmetu zgodovina ugotavlja podobno kot Bočkor Starc (2020), in sicer da so bili lahko aktivni vsi učenci glede na svoje sposobnosti; poudarja tudi, da je tovrstno učenje pozitivno vplivalo tako na nadarjene kot na učno šibkejše učence. 10 1 Namen in cilji raziskave 1.1 Namen raziskave Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učinkovito je usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (otrok s PP) z vidika zagotavljanja enakih možnosti v izobraževanju ob upoštevanju njihovih različnih zmožnosti. Za ta namen smo v raziskavi analizirali sistem usmerjanja otrok s PP oz. proces izdajanja odločb o usmeritvah otrok s PP od začetka vzpostavitve tega sistema naprej. Z raziskavo smo pridobili kar se da celovit vpogled v proces usmerjanja otrok s PP, zato lahko služi kot strokovna podlaga za morebitne sistemske spremembe na področju usmerjanja otrok s PP ali vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, za nadaljnje raziskovalno delo na tem področju in ne nazadnje za podporo komisijam pri njihovem delu. V prvem delu raziskave smo analizirali podatke o postopkih usmerjanja otrok s PP, ki so bili vneseni v administrativno bazo podatkov,4 ki jo vodi Zavod RS za šolstvo (t. i. baza Oracle). Ta kvantitativna analiza podatkov se pretežno nanaša na dokumente v teh postopkih, izdane v obdobju od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21, oz. na otroke s PP, ki so bili s temi dokumenti usmerjeni ali je bila njihova usmeritev zavrnjena. V drugem delu raziskave smo na izbranem vzorcu usmeritev otrok s PP s kvalitativno analizo dokumentov analizirali, kako usmerjanje otrok s PP vpliva na šolsko prakso oz. kolikšna je učinkovitost procesa usmerjanja otrok s PP pri uresničevanju inkluzivne paradigme v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na izbranem vzorcu usmeritev smo raziskali, v kolikšni meri in na kakšen način se zapisano v izdanih strokovnih mnenjih in odločbah o usmeritvah izvaja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Za ta namen smo ob vsebini v strokovnih mnenjih in odločbah analizirali dokumentacijo, ki jo Zavod RS za šolstvo pridobi pred prvo in pred ponovno uvedbo postopka usmeritve otroka s PP (Poročilo osnovne šole o otroku s prilogami). 4 Interna administrativna baza podatkov o postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ZRSŠ. 11 1.2 Cilji in raziskovalna vprašanja Prvi del V prvem delu raziskave smo si zastavili naslednje cilje in raziskovalna vprašanja: 1. cilj: Raziskati delo komisij in dinamiko postopkov usmerjanja od začetka postopka do izdaje odločbe. Raziskovalno vprašanje 1.1: Kakšen je obseg izdajanja odločb o usmeritvi, odločb 'se ne usmeri' in usmeritev otrok s PP v vzgojno-izobraževalne programe, ki so otroku v največjo korist, po posameznih komisijah za usmerjanje? Raziskovalno vprašanje 1.2: Kako dolgo traja postopek usmeritve otroka po posameznih fazah postopka in glede na kompleksnost postopka (vrsto ter število primanjkljajev, ovir oz. motenj)? 2. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije usmerjenih otrok s PP. Raziskovalno vprašanje 2.1: Kakšna sta obseg in struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo po posameznih šolskih letih izdaje odločb? Raziskovalno vprašanje 2.2: V kakšnem obsegu se pojavljajo posamezni primanjkljaji, ovire oz. motnje pri otrocih z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami in katera so najpogostejša sopojavljanja? Raziskovalno vprašanje 2.3: Kakšna je struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo po posameznih programih usmeritve? Raziskovalno vprašanje 2.4: Do katerih razlik prihaja v prisotnosti primanjkljajev, ovir oz. motenj glede na spol usmerjenih otrok s PP? 3. cilj: Raziskati, katere oblike dela z otroki s PP so predpisane z odločbami o usmeritvi. Raziskovalno vprašanje 3.1: Katere prilagoditve in kateri profili izvajalcev pomoči so predpisani v odločbah po posameznih vzgojno-izobraževalnih programih? Raziskovalno vprašanje 3.2: Katere prilagoditve in kateri profili izvajalcev pomoči so predpisani v odločbah po posameznih primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok s PP? 4. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije usmerjenih otrok s PP po statističnih regijah. Raziskovalno vprašanje 4.1: Kakšen je obseg populacije usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' po statističnih regijah? Raziskovalno vprašanje 4.2: Kakšna je struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje po statističnih regijah? 5. cilj: Raziskati spremembe v izdanih odločbah ob ponovnih usmeritvah oz. spremembah v usmeritvah otrok s PP. Raziskovalno vprašanje 5.1: V kakšnem časovnem intervalu pride do izdaje nove odločbe o usmeritvi? Raziskovalno vprašanje 5.2: Do katerih sprememb prihaja ob ponovnih usmeritvah v opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP? Raziskovalno vprašanje 5.3: Do katerih sprememb prihaja ob ponovnih usmeritvah v prilagoditvah, obsegu pomoči in profilih izvajalcev pomoči? 12 6. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije otrok s PP, usmerjenih v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. Raziskovalno vprašanje 6.1: Koliko otrok s PP je bilo usmerjenih v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok, po posameznih programih usmeritve? Raziskovalno vprašanje 6.2: Kakšna je struktura populacije usmerjenih otrok s PP v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok, po posameznih primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok s PP? Drugi del V drugem delu raziskave smo si zastavili naslednja cilja in raziskovalna vprašanja: 7. cilj: Ugotoviti vrsto in obseg prilagoditev, ki jih strokovni delavci ponudijo učencem. Raziskovalno vprašanje 7.1: Katere prilagoditve strokovni delavci ponudijo učencem in v kolikšni meri so te prilagoditve izboljšane zaradi njihove usmeritve? Raziskovalno vprašanje 7.2: Katere oblike pomoči strokovni delavci ponudijo učencem pred njihovo usmeritvijo in po njej? 8. cilj: Raziskati vrsto področja vzgojno-izobraževalnega dela, ki mu šola daje poudarek pri opisovanju težav/evalvaciji napredka učencev. Raziskovalno vprašanje 8.1: Katerim področjem vzgojno-izobraževalnega dela daje šola poudarek, ko opisuje značilnosti in napredek učencev? Raziskovalno vprašanje 8.2: V kolikšni meri je napredek učencev izboljšan zaradi usmeritve? 13 2 Opis podatkov – prvi del raziskave 2.1 Dokumenti, vključeni v analizo Pred izvedbo analize je bila administrativna baza podatkov očiščena. Izločeni so bili vsi evidentno podvojeni vnosi ter zaradi manjkajočih vrednosti v celoti neuporabni vnosi. Po čiščenju baze je v bazi ostalo 130.273 izdanih odločb, ki so primerne (delno ali v celoti) za analizo in ki so bile izdane v obdobju od začetka izvajanja usmerjanja otrok s PP (1. 3. 2003) do konca šolskega leta 2020/21 oz. do 31. 8. 2021. Vrsta in število odločb, vključenih v analizo, je prikazano v tabeli 1. Število izdanih odločb po šolskih letih je prikazano v tabeli 2 in grafično na sliki 1. Tabela 1: Število vseh odločb, izdanih od 1. 3. 2003 do 31. 8. 2021 Vrsta odločbe Število Odstotek Odločba o usmeritvi 115373 88,6 Začasna odločba 284 0,2 Delna odločba 1801 1,4 Dopolnilna odločba 1506 1,2 Odločba izdana na II. stopnji 232 0,2 Odločba o usmeritvi po 38. ali 33. členu 1680 1,3 Odločba 'se ne usmeri' 9397 7,2 Skupaj 130273 100,0 Od 9.397 odločb o neusmeritvi (odločb 'se ne usmeri') je bilo 6.372 odločb izdanih otrokom, ki so ob eni ali več odločbah o neusmeritvi dobili tudi eno ali več odločb o usmeritvi. Preostalih 3.025 odločb o neusmeritvi je bilo izdano otrokom, ki ob eni ali več odločbah o neusmeritvi niso dobili nobene odločbe o usmeritvi. V analizi so upoštevane vse vrste odločb iz tabele 1. Katere odločbe so vključene v posameznih fazah analize, je pojasnjeno sproti pred prikazi rezultatov. Ostali dokumenti, izdani v analiziranem obdobju (sklepi, popravki idr.), v analizo niso vključeni. Tabela 2: Število izdanih odločb po šolskih letih Šolsko leto Število Pred 2003/04 393 2003/04 3310 2004/05 4725 2005/06 5372 2006/07 4347 2007/08 6047 2008/09 8121 2009/10 7864 2010/11 7609 2011/12 7463 2012/13 7113 2013/14 6597 2014/15 7730 2015/16 6729 2016/17 9343 2017/18 9914 2018/19 9713 2019/20 8908 2020/21 8975 Skupaj 130273 14 Pred šolskim letom 2003/04 je bilo izdanih 393 odločb. Odločbe iz tega obdobja praviloma niso vključene v analizo, saj niso reprezentativne za vse šolsko leto. Te odločbe so izpuščene iz spodnjega grafičnega prikaza števila odločb po šolskih letih; na grafu (slika 1) je prikazano število vseh izdanih odločb od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21. Slika 1: Število izdanih odločb po šolskih letih Ob precej spremenljivi dinamiki izdajanja odločb po šolskih letih – posameznim obdobjem strme rasti sledi rahlo zmanjševanje števila izdanih odločb – je splošni trend za celotno analizirano obdobje naraščanje števila izdanih odločb. V analiziranem obdobju se je tako število izdanih odločb v enem šolskem letu približno potrojilo. Pristojnost vodenja postopkov usmerjanja in s tem javno pooblastilo sta se na Zavod RS za šolstvo s centrov za socialno delo prenesla s 1. 3. 2003. Postopki usmerjanja so v letu 2003 potekali v skladu z ZUOPP (Ur. l. RS, št. 58/2000) in Pravilnikom o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. l. RS, 18/77), ki pa še ni zajemal kriterijev za usmerjanje dolgotrajno bolnih otrok in otrok s PPPU. Obe skupini otrok s PP pa sta že bili prepoznani kot samostojni skupini, zajeti v ZUOPP. V Uradnem listu št. 54/2003 je bil nato objavljen Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Pravilnik o delu komisij) , ki je začel veljati 7. junija 2003 in na podlagi katerega sta se lahko usmerjali obe navedeni skupin otrok s PP. Sprejetje Pravilnika o delu komisij je tako botrovalo k prvemu porastu števila izdanih odločb od šolskega leta 2003/04 naprej. V letu 2007 je sledila naslednja sprememba organizacije in načina dela komisij. Pristojnost delovanja komisij se je prenesla s takratnega pristojnega ministrstva na Zavod RS za šolstvo. Po rahlem upadu vlog je zaradi novega oblikovanja komisij in s tem povezanega delovanja ter zaradi povečanega števila vlog kot posledice dveh novih skupin otrok s PP (dolgotrajno bolni otroci in otroci s PPPU), sledil trend strmega porasta izdanih odločb. Sprememba je sovpadala tudi s sprejetjem Koncepta dela: učne težave v osnovni šoli (2007), kar je dodatno povečalo priliv števila vlog za usmeritev. Tretji strmi porast števila izdanih odločb v šolskem letu 2016/17 lahko delno pojasnimo z notranjo reorganizacijo dela, ki se je začela na začetku šolskega leta 2015/16, njene posledice pa so se pokazale z naslednjim letom. Ker pa se je povečano število izdanih odločb ohranilo v več šolskih letih, lahko večino tega porasta pripišemo povečanemu številu prvih in ponovnih usmeritev v tem obdobju. 15 2.2 Otroci, vključeni v analizo Otroci, za katere je bil uveden postopek usmerjanja, so pridobili eno ali več odločb o usmeritvi in drugih vrst odločb. Ker je pretežni del analize opravljen na ravni otrok (in ne na ravni dokumentov), nekateri dokumenti v analizo niso vključeni. Kadar je analiza opravljena na ravni otroka in enega dokumenta (odločbe), je v analizo vključena prva izdana odločba o usmeritvi ali neusmeritvi (odločba 'se ne usmeri'). Število otrok, vključenih v analizo, je glede na prvo izdano odločbo prikazano v tabeli 3. Prikazano je tako število usmerjenih otrok kot število neusmerjenih otrok. V tabeli 4 je število prvič usmerjenih in neusmerjenih otrok prikazano ponovno, pri čemer so prvič usmerjeni razčlenjeni na skupino, ki je pridobila eno ali več odločb o usmeritvi in nobene odločbe o neusmeritvi, in na skupino, ki je ob eni ali več odločbah o usmeritvi pridobila tudi eno ali več odločb o neusmeritvi. Tretjo skupino otrok v tabeli 4 (druga skupina v tabeli 3) predstavljajo otroci, ki so pridobili eno ali več odločb o neusmeritvi in nobene odločbe o usmeritvi (nikoli usmerjeni otroci). V tabeli 5 je prikazano število usmerjenih in neusmerjenih otrok (nikoli usmerjenih otrok) po šolskih letih. Število usmerjenih otrok po šolskih letih je dodatno prikazano tudi grafično na sliki 2. Tabela 3: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' Od 2003/04 do Pred 2003/04 Skupaj (Ne)usmerjeni otroci v postopkih 2020/21 Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Usmerjeni otroci (z 1 ali več odločbami o usmeritvi in 0 ali več odločbami 'se ne usmeri')* 376 97,7 57110 95,2 57486 95,2 Neusmerjeni otroci (z 1 ali več odločbami 'se ne usmeri' in 0 odločbami o usmeritvi)** 9 2,3 2892 4,8 2901 4,8 Skupaj 385 100,0 60002 100,0 60387 100,0 * Glede na šolsko leto prve odločbe o usmeritvi. ** Glede na šolsko leto prve odločbe 'se ne usmeri'. Tabela 4: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' (razčlenitev) Od 2003/04 do Pred 2003/04 Skupaj (Ne)usmerjeni otroci v postopkih 2020/21 Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Usmerjeni otroci (z 1 ali več odločbami o usmeritvi in 0 odločbami 'se ne usmeri')* 261 67,8 51133 85,2 51394 85,1 Usmerjeni otroci (z 1 ali več odločbami o usmeritvi in 1 ali več odločbami 'se ne usmeri')* 115 29,9 5977 10,0 6092 10,1 Neusmerjeni otroci (z 1 ali več odločbami 'se ne usmeri' in 0 odločbami o usmeritvi)** 9 2,3 2892 4,8 2901 4,8 Skupaj 385 100,0 60002 100,0 60387 100,0 * Glede na šolsko leto prve odločbe o usmeritvi. ** Glede na šolsko leto prve odločbe 'se ne usmeri'. Otroci so v postopkih lahko pridobili več kot eno odločbo o usmeritvi in tudi več kot eno odločbo o neusmeritvi, zato se podatki o številu otrok ne ujemajo s podatkom o številu izdanih odločb (npr. 2.901 otrok, ki niso bili nikoli usmerjeni, je dobilo 3.025 odločb 'se ne usmeri'). Skupaj je v analizo vključenih 57.486 usmerjenih otrok (med njimi je 6.092 takih, ki so pred usmeritvijo ali po njej pridobili tudi odločbo o neusmeritvi) in 2.901 neusmerjenih otrok (nikoli usmerjeni otroci). Od 57.486 usmerjenih otrok jih je bilo pred šolskim letom 2003/04 usmerjenih 376, 57.110 pa v obdobju od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21. 16 Tabela 5: Število usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' po šolskih letih Usmerjenih otrok (prva Neusmerjenih otrok (prva Šolsko leto Skupaj usmeritev) neusmeritev) Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 2999 98,4 48 1,6 3047 100,0 2004/05 3568 97,2 101 2,8 3669 100,0 2005/06 3246 95,6 148 4,4 3394 100,0 2006/07 2123 94,3 128 5,7% 2251 100,0 2007/08 2550 94,8 140 5,2 2690 100,0 2008/09 3043 95,1 156 4,9 3199 100,0 2009/10 2969 94,0 189 6,0 3158 100,0 2010/11 3161 93,5 218 6,5 3379 100,0 2011/12 3271 94,6 186 5,4 3457 100,0 2012/13 2913 94,2 179 5,8 3092 100,0 2013/14 2741 95,7 124 4,3 2865 100,0 2014/15 2938 95,0 154 5,0 3092 100,0 2015/16 2735 95,1 142 4,9 2877 100,0 2016/17 3985 95,7 177 4,3 4162 100,0 2017/18 4351 95,8 192 4,2 4543 100,0 2018/19 3900 94,7 217 5,3 4117 100,0 2019/20 3338 94,5 194 5,5 3532 100,0 2020/21 3279 94,3 199 5,7 3478 100,0 Skupaj 57110 95,2 2892 4,8 60002 100,0 Slika 2: Število usmerjenih otrok po šolskih letih Kljub precejšnjemu povečanju izdanih odločb v analiziranem obdobju (glej sliko 1), število prvič usmerjenih otrok ni naraščalo tako hitro kot število izdanih odločb. Kljub precej velikim odstopanjem v posameznih šolskih letih lahko ugotovimo, da je število prvič usmerjenih otrok v analiziranem obdobju naraščalo po zmernejši stopnji, pri čemer je do porasta prišlo predvsem v zadnji tretjini analiziranega obdobja; v drugi tretjini (od 2009/10 do 2014/15) je bilo za 2,6 % več in v tretji tretjini (od 2015/16 do 2020/21) za 23,2 % več prvič usmerjenih otrok kot v prvi tretjini analiziranega obdobja (od 2003/04 do 2008/09). Število izdanih odločb o usmeritvi in število usmerjenih otrok ne sovpadata, saj lahko posamezni otrok pridobi več kot eno odločbo o usmeritvi (npr. zahteva za spremembo usmeritve zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na ustreznost usmeritve). Porast oz. nihanje prvič usmerjenih otrok lahko pojasnimo s porastom števila šoloobveznih otrok in s tem priliva vlog za usmerjanje, kot tudi s spremembami zakonodaje, organizacije in načina dela komisij, spremenjenimi merili in kriteriji (2015) in postopnem uveljavljanju Koncepta dela: učne težave v osnovni šoli (2007). 17 3 Delo komisij in dinamika postopkov usmerjanja 1. cilj: Raziskati delo komisij in dinamiko postopkov usmerjanja od začetka postopka do izdaje odločbe. 3.1 Obseg dela komisij za usmerjanje Raziskovalno vprašanje 1.1: Kakšen je obseg izdajanja odločb o usmeritvi, odločb 'se ne usmeri' in usmeritev otrok s PP v vzgojno-izobraževalne programe, ki so otroku v največjo korist, po posameznih komisijah za usmerjanje? Čeprav komisije izdajajo le strokovna mnenja, na podlagi katerih je potem v nadaljnjem postopku pripravljena ustrezna odločba, analiziramo delo komisij glede na odločbe. Te so namreč formalni zaključek postopkov usmerjanja, vsebinsko sledijo strokovnim mnenjem in zajemajo več podatkov, vsaj kar se tiče zapisov v administrativni bazi podatkov o usmerjanju. V analizo po komisijah je vključenih 112.473 odločb o usmeritvi in 8.546 odločb 'se ne usmeri', skupaj torej 121.019 odločb; vključene so vse odločbe o usmeritvi (šifra 1) in vse odločbe 'se ne usmeri' (šifra 2), za katere je na voljo podatek o komisiji. V analizo so vključene vse odločbe od začetka izdajanja odločb (od šolskega leta 2003/04 in nekaj odločb pred tem) do konca šolskega leta 2020/21. Zaradi manjkajočih podatkov o komisijah je število odločb vključenih v analizo dela komisij nekoliko manjše od vseh izdanih odločb v analiziranem obdobju. V tabelah 6 do 8 so prikazane le tiste komisije, ki so v analiziranem obdobju izdale vsaj 40 odločb. Iz tabelaričnih prikazov so izključeni tudi podatki, ki se nanašajo na drugostopenjsko (pritožbeno) komisijo. Večina od 8.768 odločb 'se ne usmeri' je bila izdana otrokom, ki so bili v nekem drugem obdobju (pred odločbo 'se ne usmeri' ali po njej) usmerjeni oz. jim je bila izdana odločba o usmeritvi. Razmerje med odločbami o usmeritvi in odločbami 'se ne usmeri' je zato prikazano dvakrat; enkrat so v prikaz vključene vse odločbe 'se ne usmeri', enkrat pa so v prikaz vključene le tiste odločbe 'se ne usmeri', ki so bile izdane otrokom, ki niso bili nikoli usmerjeni oz. ki ob odločbi 'se ne usmeri' niso nikoli dobili tudi odločbe o usmeritvi (v tabelah poimenovane kot »popolne neusmeritve«). V nekaj redkih primerih je prišlo do situacije, ko je komisija izdala odločbo o usmeritvi otroku, ki je v manj kot enem letu pred izdajo te odločbe na neki drugi komisiji že prejel odločbo 'se ne usmeri'. Razen pritožbene komisije pristojnega ministrstva je najmanj tri take odločbe o usmeritvi izdalo 8 komisij (2 komisiji iz obdobja delovanja med šolskima letoma 2007/08 in 2015/16 in 6 komisij iz obdobja delovanja od šolskega leta 2015/16 dalje). V tabeli 8, ki prikazuje obseg izdajanja odločb komisij, ki delujejo od šolskega leta 2015/16 dalje, so prikazani tudi podatki o številu odločb o usmeritvah otrok v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. Analiza po komisijah je opravljena na ravni dokumentov, zato prikazani rezultati ne prikazujejo števila otrok (na enega otroka se nanaša en ali več dokumentov v bazi). 18 Tabela 6: Komisije, ki so delovale do šolskega leta 2007/08 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Odločbe Odločbe Odločbe Odločbe Komisija (šifra in naziv) o 'se ne o 'se ne Skupaj Skupaj usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 1 KU pri CRI Celje, d. o. o. 1150 90,6 119 9,4 1269 100,0 1150 94,8 63 5,2 1213 100,0 KU Velenje pri ZRSŠ – OE Celje, 2 Medobčinska ZPM Velenje 183 97,3 5 2,7 188 100,0 183 97,9 4 2,1 187 100,0 3 KU Piran pri ZRSŠ – OE Koper 250 99,2 2 0,8 252 100,0 250 100,0 0 0,0 250 100,0 KU pri Svetovalnem centru za 4 otroke, mladostnike in starše 289 90,3 31 9,7 320 100,0 289 94,4 17 5,6 306 100,0 Koper KU pri Centru za korekcijo sluha 5 in govora Portorož 309 98,7 4 1,3 313 100,0 309 99,4 2 0,6 311 100,0 26 KU Kranj pri ZRSŠ – OE Kranj 703 90,0 78 10,0 781 100,0 703 96,3 27 3,7 730 100,0 KU Škofja Loka pri Zdravstvenem 27 domu Škofja Loka 416 89,8 47 10,2 463 100,0 416 95,9 18 4,1 434 100,0 28 KU Jesenice pri ZD Jesenice 313 92,9 24 7,1 337 100,0 313 96,9 10 3,1 323 100,0 29 KU Radovljica pri ZD Radovljica 259 90,9 26 9,1 285 100,0 259 95,2 13 4,8 272 100,0 30 KU pri CSD Domžale 517 96,3 20 3,7 537 100,0 517 97,7 12 2,3 529 100,0 41 KU pri ZD Trbovlje 476 97,3 13 2,7 489 100,0 476 97,9 10 2,1 486 100,0 KU pri Centru za izvenbolnišnične 44 psihiatrične dejavnosti Ljubljana 669 97,8 15 2,2 684 100,0 669 99,3 5 0,7 674 100,0 KU pri Inštitutu RS za 45 112 97,4 3 2,6 115 100,0 112 97,4 3 2,6 115 100,0 rehabilitacijo Ljubljana 46 KU pri Pediatrični kliniki Ljubljana 856 94,8 46 5,2 902 100,0 856 97,2 25 2,8 881 100,0 KU pri Svetovalnem centru za 47 otroke, mladostnike in starše 1666 95,0 87 5,0 1753 100,0 1666 98,2 30 1,8 1696 100,0 Ljubljana KU pri Zavodu za gluhe in 48 naglušne Ljubljana 252 95,5 12 4,5 264 100,0 252 98,8 3 1,2 255 100,0 KU II pri Zavodu za gluhe in 49 naglušne Ljubljana 478 97,6 12 2,4 490 100,0 478 98,8 6 1,2 484 100,0 KU pri Zavodu za slepo in 50 191 90,5 20 9,5 211 100,0 191 93,2 14 6,8 205 100,0 slabovidno mladino Ljubljana KU pri Zavodu za usposabljanje 51 300 95,2 15 4,8 315 100,0 300 97,1 9 2,9 309 100,0 invalidne mladine Kamnik 52 KU pri ZD Ljubljana Bežigrad 57 100,0 0 0,0 57 100,0 57 100,0 0 0,0 57 100,0 53 KU pri ZD Ljubljana Center 549 96,1 22 3,9 571 100,0 549 97,7 13 2,3 562 100,0 19 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Odločbe Odločbe Odločbe Odločbe Komisija (šifra in naziv) o 'se ne o 'se ne Skupaj Skupaj usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 54 KU pri ZD Ljubljana Moste 277 97,5 7 2,5 284 100,0 277 98,6 4 1,4 281 100,0 55 KU pri ZD Ljubljana Šiška 509 97,9 11 2,1 520 100,0 509 99,2 4 0,8 513 100,0 56 KU pri ZD Ljubljana Vič 133 97,1 4 2,9 137 100,0 133 99,3 1 0,7 134 100,0 57 KU pri CSD Ptuj 373 98,2 7 1,8 380 100,0 373 99,2 3 0,8 376 100,0 58 KU pri CSD Slovenska Bistrica 134 97,1 4 2,9 138 100,0 134 99,3 1 0,7 135 100,0 KU pri Centru za sluh in govor 59 662 98,4 11 1,6 673 100,0 662 99,0 7 1,0 669 100,0 Maribor KU pri Osnovni šoli Gustava 60 Šiliha Maribor 66 93,0 5 7,0 71 100,0 66 95,7 3 4,3 69 100,0 KU pri Pedopsihiatričnem 61 1062 96,4 40 3,6 1102 100,0 1062 98,0 22 2,0 1084 100,0 dispanzerju Maribor KU pri Svetovalnem centru za 62 otroke, mladostnike in starše 537 93,9 35 6,1 572 100,0 537 97,6 13 2,4 550 100,0 Maribor 63 KU pri CSD Ormož 109 96,5 4 3,5 113 100,0 109 97,3 3 2,7 112 100,0 64 KU pri ZD Gornja Radgona 70 100,0 0 0,0 70 100,0 70 100,0 0 0,0 70 100,0 KU Ljutomer pri ZRSŠ – OE 65 68 95,8 3 4,2 71 100,0 68 98,6 1 1,4 69 100,0 Murska Sobota 66 KU pri ZD Murska Sobota 182 93,3 13 6,7 195 100,0 182 95,3 9 4,7 191 100,0 67 KU pri CSD Ajdovščina 165 99,4 1 0,6 166 100,0 165 100,0 0 0,0 165 100,0 KU Nova Gorica pri ZD Nova 68 418 98,4 7 1,6 425 100,0 418 98,8 5 1,2 423 100,0 Gorica KU na Odd. za invalidno mladino 69 Splošne bolnišnice Šempeter pri 220 100,0 0 0,0 220 100,0 220 100,0 0 0,0 220 100,0 Novi Gorici KU Tolmin pri Centru za 70 izobraževanje in usposabljanje 114 100,0 0 0,0 114 100,0 114 100,0 0 0,0 114 100,0 Tolmin 71 KU pri CSD Krško 437 91,8 39 8,2 476 100,0 437 96,0 18 4,0 455 100,0 72 KU pri CSD Novo mesto 820 95,2 41 4,8 861 100,0 820 98,0 17 2,0 837 100,0 KU Ravne pri ZRSŠ – OE Slovenj 73 288 94,1 18 5,9 306 100,0 288 98,3 5 1,7 293 100,0 Gradec KU Slovenj Gradec pri ZRSŠ – 74 272 93,5 19 6,5 291 100,0 272 97,5 7 2,5 279 100,0 OE Slovenj Gradec 81 KU pri CSD Kočevje 125 98,4 2 1,6 127 100,0 125 99,2 1 0,8 126 100,0 20 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Odločbe Odločbe Odločbe Odločbe Komisija (šifra in naziv) o 'se ne o 'se ne Skupaj Skupaj usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 83 KU pri ZD Lendava 49 98,0 1 2,0 50 100,0 49 100,0 0 0,0 49 100,0 Skupaj* 17181 95,1 881 4,9 18062 100,0 17181 97,7 408 2,3 17589 100,0 * Seštevek po komisijah se ne ujema s skupnim podatkom, ker drugostopenjska komisija in komisije z do 40 odločbami niso prikazane. 21 Tabela 7: Komisije, ki so delovale od šolskega leta 2007/08 do šolskega leta 2015/16 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Odločbe Odločbe Odločbe Odločbe Komisija (šifra in naziv) o 'se ne o 'se ne Skupaj Skupaj usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 121 KUOPP Ljubljana I 2606 93,1 193 6,9 2799 100,0 2606 96,9 84 3,1 2690 100,0 122 KUOPP Ljubljana II 2608 97,2 76 2,8 2684 100,0 2608 99,6 11 0,4 2619 100,0 141 KUOPP Ljubljana III 3309 93,0 249 7,0 3558 100,0 3309 98,5 51 1,5 3360 100,0 142 KUOPP Ljubljana IV 1536 93,2 112 6,8 1648 100,0 1536 97,9 33 2,1 1569 100,0 143 KUOPP Ljubljana V 3089 93,6 212 6,4 3301 100,0 3089 98,4 50 1,6 3139 100,0 144 KUOPP Ljubljana VI 3306 92,9 254 7,1 3560 100,0 3306 98,3 58 1,7 3364 100,0 145 KUOPP Ljubljana VII 1046 93,1 77 6,9 1123 100,0 1046 97,0 32 3,0 1078 100,0 146 KUOPP Ljubljana VIII 2879 91,4 271 8,6 3150 100,0 2879 97,5 73 2,5 2952 100,0 147 KUOPP Maribor I 3901 93,1 287 6,9 4188 100,0 3901 99,1 34 0,9 3935 100,0 148 KUOPP Maribor II 1675 88,6 215 11,4 1890 100,0 1675 95,8 74 4,2 1749 100,0 149 KUOPP Maribor III 2560 98,3 45 1,7 2605 100,0 2560 99,8 5 0,2 2565 100,0 150 KUOPP M. Sobota I 2495 88,9 311 11,1 2806 100,0 2495 96,2 99 3,8 2594 100,0 151 KUOPP Sl. Gradec I 2698 84,3 504 15,7 3202 100,0 2698 94,8 149 5,2 2847 100,0 152 KUOPP Celje I 2921 81,4 667 18,6 3588 100,0 2921 93,2 214 6,8 3135 100,0 153 KUOPP Novo mesto 1 2311 89,4 275 10,6 2586 100,0 2311 96,5 83 3,5 2394 100,0 154 KUOPP Koper I 3058 93,3 218 6,7 3276 100,0 3058 98,3 53 1,7 3111 100,0 155 KUOPP Nova Gorica 1 2773 95,1 144 4,9 2917 100,0 2773 98,9 32 1,1 2805 100,0 156 KUOPP Kranj II 1305 89,0 162 11,0 1467 100,0 1305 98,0 27 2,0 1332 100,0 157 KUOPP Kranj I 2100 83,6 413 16,4 2513 100,0 2100 94,4 124 5,6 2224 100,0 181 KUOPP Novo mesto II 1430 92,6 115 7,4 1545 100,0 1430 98,4 23 1,6 1453 100,0 201 KUOPP Maribor IV 683 87,9 94 12,1 777 100,0 683 94,2 42 5,8 725 100,0 221 KUOPP Maribor V 608 91,0 60 9,0 668 100,0 608 98,2 11 1,8 619 100,0 241 KUOPP Ljubljana 9 805 96,6 28 3,4 833 100,0 805 98,7 11 1,3 816 100,0 Skupaj 51702 91,2 4982 8,8 56684 100,0 51702 97,4 1373 2,6 53075 100,0 22 Tabela 8: Komisije, ki delujejo od šolskega leta 2015/16 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Usmeritev v otroku Komisija (šifra in Odločbe o Odločbe 'se ne Odločbe o Odločbe 'se ne Skupaj Skupaj najprimernejši program naziv) usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek** 401 Komisija 1 227 93,0 17 7,0 244 100,0 227 98,7 3 1,3 230 100,0 0 0,0 402 Komisija 2 642 94,4 38 5,6 680 100,0 642 97,6 16 2,4 658 100,0 16 2,5 403 Komisija 3 582 91,9 51 8,1 633 100,0 582 95,6 27 4,4 609 100,0 18 3,1 404 Komisija 5 529 98,0 11 2,0 540 100,0 529 99,1 5 0,9 534 100,0 10 1,9 406 Komisija 8 665 95,4 32 4,6 697 100,0 665 97,5 17 2,5 682 100,0 29 4,4 407 Komisija 9 249 99,6 1 0,4 250 100,0 249 99,6 1 0,4 250 100,0 11 4,4 408 Komisija 10 563 98,9 6 1,1 569 100,0 563 99,8 1 0,2 564 100,0 10 1,8 409 Komisija 11 837 97,9 18 2,1 855 100,0 837 99,6 3 0,4 840 100,0 2 0,2 410 Komisija 12 1255 96,2 50 3,8 1305 100,0 1255 98,3 22 1,7 1277 100,0 19 1,5 411 Komisija 15 524 93,9 34 6,1 558 100,0 524 97,9 11 2,1 535 100,0 2 0,4 412 Komisija 16 360 93,3 26 6,7 386 100,0 360 97,0 11 3,0 371 100,0 10 2,8 424 Komisija 17 666 97,7 16 2,3 682 100,0 666 99,4 4 0,6 670 100,0 6 0,9 425 Komisija 18 582 95,3 29 4,7 611 100,0 582 98,1 11 1,9 593 100,0 12 2,1 426 Komisija 19 225 90,0 25 10,0 250 100,0 225 97,0 7 3,0 232 100,0 3 1,3 427 Komisija 20 363 92,8 28 7,2 391 100,0 363 97,1 11 2,9 374 100,0 1 0,3 428 Komisija 21 443 92,1 38 7,9 481 100,0 443 97,4 12 2,6 455 100,0 4 0,9 429 Komisija 22 538 94,2 33 5,8 571 100,0 538 98,4 9 1,6 547 100,0 5 0,9 430 Komisija 23 391 82,5 83 17,5 474 100,0 391 95,4 19 4,6 410 100,0 11 2,8 431 Komisija 24 632 95,8 28 4,2 660 100,0 632 98,0 13 2,0 645 100,0 6 0,9 432 Komisija 25 213 88,0 29 12,0 242 100,0 213 91,4 20 8,6 233 100,0 3 1,4 433 Komisija 26 1578 95,5 75 4,5 1653 100,0 1578 98,8 19 1,2 1597 100,0 51 3,2 434 Komisija 27 661 99,1 6 0,9 667 100,0 661 99,5 3 0,5 664 100,0 30 4,5 435 Komisija 28 682 92,0 59 8,0 741 100,0 682 95,8 30 4,2 712 100,0 11 1,6 436 Komisija 29 186 93,0 14 7,0 200 100,0 186 97,4 5 2,6 191 100,0 1 0,5 437 Komisija 30 490 89,9 55 10,1 545 100,0 490 97,0 15 3,0 505 100,0 8 1,6 438 Komisija 31 566 91,1 55 8,9 621 100,0 566 97,1 17 2,9 583 100,0 12 2,1 439 Komisija 32 85 84,2 16 15,8 101 100,0 85 95,5 4 4,5 89 100,0 0 0,0 440 Komisija 33 345 97,7 8 2,3 353 100,0 345 99,7 1 0,3 346 100,0 1 0,3 441 Komisija 34 996 91,8 89 8,2 1085 100,0 996 95,9 43 4,1 1039 100,0 4 0,4 442 Komisija 35 704 94,8 39 5,2 743 100,0 704 98,1 14 1,9 718 100,0 0 0,0 443 Komisija 36 432 98,6 6 1,4 438 100,0 432 99,1 4 0,9 436 100,0 9 2,1 444 Komisija 37 552 94,8 30 5,2 582 100,0 552 96,8 18 3,2 570 100,0 4 0,7 23 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Usmeritev v otroku Komisija (šifra in Odločbe o Odločbe 'se ne Odločbe o Odločbe 'se ne Skupaj Skupaj najprimernejši program naziv) usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek** 445 Komisija 38 388 97,5 10 2,5 398 100,0 388 98,7 5 1,3 393 100,0 8 2,1 446 Komisija 39 438 94,6 25 5,4 463 100,0 438 98,9 5 1,1 443 100,0 2 0,5 447 Komisija 40 1289 99,1 12 0,9 1301 100,0 1289 99,7 4 0,3 1293 100,0 8 0,6 448 Komisija 41 484 98,4 8 1,6 492 100,0 484 99,2 4 0,8 488 100,0 11 2,3 449 Komisija 42 465 97,9 10 2,1 475 100,0 465 99,4 3 0,6 468 100,0 2 0,4 461 Komisija 6 39 90,7 4 9,3 43 100,0 39 90,7 4 9,3 43 100,0 0 0,0 462 Komisija 13 646 95,1 33 4,9 679 100,0 646 97,7 15 2,3 661 100,0 26 4,0 463 Komisija 14 423 93,0 32 7,0 455 100,0 423 97,0 13 3,0 436 100,0 0 0,0 464 Komisija 43 504 94,4 30 5,6 534 100,0 504 96,7 17 3,3 521 100,0 13 2,6 465 Komisija 44 567 97,8 13 2,2 580 100,0 567 99,3 4 0,7 571 100,0 11 1,9 481 Komisija 45 514 98,1 10 1,9 524 100,0 514 99,0 5 1,0 519 100,0 10 1,9 482 Komisija 46 475 98,3 8 1,7 483 100,0 475 99,2 4 0,8 479 100,0 8 1,7 483 Komisija 47 568 96,6 20 3,4 588 100,0 568 97,1 17 2,9 585 100,0 0 0,0 484 Komisija 48 1337 91,8 120 8,2 1457 100,0 1337 95,7 60 4,3 1397 100,0 43 3,2 485 Komisija 49 516 96,3 20 3,7 536 100,0 516 97,5 13 2,5 529 100,0 1 0,2 486 Komisija 50 573 94,9 31 5,1 604 100,0 573 97,9 12 2,1 585 100,0 3 0,5 487 Komisija 51 650 88,0 89 12,0 739 100,0 650 94,1 41 5,9 691 100,0 5 0,8 488 Komisija 52 253 73,3 92 26,7 345 100,0 253 86,9 38 13,1 291 100,0 1 0,4 489 Komisija 53 636 95,5 30 4,5 666 100,0 636 97,1 19 2,9 655 100,0 14 2,2 490 Komisija 54 628 86,9 95 13,1 723 100,0 628 92,1 54 7,9 682 100,0 7 1,1 491 Komisija 55 611 95,2 31 4,8 642 100,0 611 97,8 14 2,2 625 100,0 18 2,9 492 Komisija 56 488 96,3 19 3,7 507 100,0 488 99,0 5 1,0 493 100,0 15 3,1 493 Komisija 57 581 93,4 41 6,6 622 100,0 581 96,4 22 3,6 603 100,0 18 3,1 494 Komisija 58 188 94,5 11 5,5 199 100,0 188 97,4 5 2,6 193 100,0 11 5,9 495 Komisija 59 492 96,9 16 3,1 508 100,0 492 98,4 8 1,6 500 100,0 19 3,9 496 Komisija 60 437 95,0 23 5,0 460 100,0 437 97,8 10 2,2 447 100,0 12 2,7 497 Komisija 61 682 88,5 89 11,5 771 100,0 682 95,1 35 4,9 717 100,0 23 3,4 499 Komisija 63 263 95,3 13 4,7 276 100,0 263 98,5 4 1,5 267 100,0 0 0,0 501 Komisija 65 388 100,0 0 0,0 388 100,0 388 100,0 0 0,0 388 100,0 0 0,0 541 Komisija 66 146 98,0 3 2,0 149 100,0 146 100,0 0 0,0 146 100,0 0 0,0 561 Komisija 69 285 99,0 3 1,0 288 100,0 285 100,0 0 0,0 285 100,0 0 0,0 563 Komisija 71 557 98,1 11 1,9 568 100,0 557 98,9 6 1,1 563 100,0 8 1,4 564 Komisija 67 154 98,1 3 1,9 157 100,0 154 98,7 2 1,3 156 100,0 0 0,0 24 Upoštevane vse usmeritve in neusmeritve Upoštevane vse usmeritve in »popolne neusmeritve« Usmeritev v otroku Komisija (šifra in Odločbe o Odločbe 'se ne Odločbe o Odločbe 'se ne Skupaj Skupaj najprimernejši program naziv) usmeritvi usmeri' usmeritvi usmeri' Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek** 565 Komisija 68 915 87,2 134 12,8 1049 100,0 915 94,0 58 6,0 973 100,0 1 0,1 581 Komisija 72 647 92,7 51 7,3 698 100,0 647 97,0 20 3,0 667 100,0 15 2,3 601 Komisija 73 717 91,7 65 8,3 782 100,0 717 97,7 17 2,3 734 100,0 38 5,3 621 Komisija 74 791 93,1 59 6,9 850 100,0 791 97,7 19 2,3 810 100,0 40 5,1 641 Komisija 75 124 96,1 5 3,9 129 100,0 124 98,4 2 1,6 126 100,0 3 2,4 661 Komisija 76 542 96,3 21 3,7 563 100,0 542 99,3 4 0,7 546 100,0 16 3,0 681 Komisija 77 447 95,3 22 4,7 469 100,0 447 98,0 9 2,0 456 100,0 2 0,4 701 Komisija 78 151 90,4 16 9,6 167 100,0 151 92,6 12 7,4 163 100,0 0 0,0 741 Komisija 79 562 89,6 65 10,4 627 100,0 562 95,9 24 4,1 586 100,0 9 1,6 761 Komisija 80 474 92,4 39 7,6 513 100,0 474 96,9 15 3,1 489 100,0 8 1,7 781 Komisija 81 606 91,3 58 8,7 664 100,0 606 94,8 33 5,2 639 100,0 10 1,7 801 Komisija 82 400 95,7 18 4,3 418 100,0 400 97,6 10 2,4 410 100,0 9 2,3 821 Komisija 83 305 98,1 6 1,9 311 100,0 305 99,3 2 0,7 307 100,0 2 0,7 842 Komisija 84 673 96,3 26 3,7 699 100,0 673 97,7 16 2,3 689 100,0 19 2,8 862 Komisija 72 205 94,0 13 6,0 218 100,0 205 96,7 7 3,3 212 100,0 1 0,5 881 Komisija 85 247 94,3 15 5,7 262 100,0 247 96,9 8 3,1 255 100,0 0 0,0 901 Komisija 86 476 98,8 6 1,2 482 100,0 476 99,8 1 0,2 477 100,0 16 3,4 941 Komisija 87 227 89,7 26 10,3 253 100,0 227 94,6 13 5,4 240 100,0 5 2,2 961 Komisija 74 41 78,8 11 21,2 52 100,0 41 89,1 5 10,9 46 100,0 2 4,9 981 Komisija 88 153 98,7 2 1,3 155 100,0 153 98,7 2 1,3 155 100,0 9 5,9 1001 Komisija 7 154 96,9 5 3,1 159 100,0 154 97,5 4 2,5 158 100,0 1 0,6 1041 Komisija 89 151 98,1 3 1,9 154 100,0 151 98,1 3 1,9 154 100,0 0 0,0 Skupaj* 43590 94,2 2683 5,8 46273 100,0 43590 97,5 1135 2,5 44725 100,0 814 1,9 * Seštevek po komisijah se ne ujema s skupnim podatkom, ker komisije z do 40 odločbami niso prikazane. ** V stolpcu je prikazan delež usmeritev otrok v programe, ki so najprimernejši glede na njihove vzgojno-izobraževalne potrebe, v obdobju od 2015/16 naprej (odstotek tovrstnih odločb od vseh odločb o usmeritvi). 25 Upoštevajoč vse usmeritve in neusmeritve je bilo v obdobju do 2007/08 med vsemi odločbami izdanih 4,9 % negativnih odločb, v obdobju 2007/08 do 2015/16 8,8 % in v obdobju od 2015/16 dalje 5,8 % negativnih odločb oz. odločb 'se ne usmeri'. Med vsemi odločbami o usmeritvi, izdanimi v obdobju od 2015/16 naprej, je bilo 1,9 % takih, s katerimi so bili otroci usmerjeni v programe, ki so najprimernejši glede na njihove vzgojno-izobraževalne potrebe. Ob ugotovljenih razlikah v deležih izdanih negativnih odločb med obdobji delovanja komisij prihaja do precej velikih razlik v deležih izdanih negativnih odločb tudi med posameznimi komisijami v vseh treh obdobjih delovanja komisij. V zadnjem obdobju, tj. od šolskega leta 2015/16 naprej, sta tako (upoštevajoč vse usmeritve in neusmeritve) dve komisiji izdali več kot 20 % negativnih odločb (negativnih strokovnih mnenj, na podlagi katerih se pripravljajo negativne odločbe), medtem ko je bil pri precej komisijah iz tega obdobja delež teh odločb blizu 1 % ali pod 1 %. Ena komisija je v analiziranem obdobju celo brez izdane negativne odločbe. Do razlik med komisijami prihaja tudi pri usmeritvah otrok v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. Precej komisij (iz obdobja delovanja po 2015/16) ni odobrilo niti ene tovrstne usmeritve, medtem ko so štiri komisije imele več kot 5 % tovrstnih usmeritev. Razlogov za to, da otrok v postopku ni usmerjen, je lahko več: diagnostika ob (prvi) usmeritvi še ni bila zaključena, šola ob uvedbi postopka usmerjanja še ni opravila vseh potrebnih korakov pomoči glede na Koncept dela: učne težave v osnovni šoli (2007), otrok je ustrezno kompenziral primanjkljaje do te mere, da usmeritve ne potrebuje več, ob uvedbi postopka usmerjanja še niso bili dani pogoji za opredelitev otroka kot otroka s PPPU. Glede na podatke iz tabele 8 pri številu neusmerjenih otrok najbolj izstopa komisija, ki je pred uveljavitvijo zgodnje obravnave predšolskih otrok s PP usmerjala pretežno predšolske otroke, zato so lahko razlogi za neusmeritev opredelitev otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj glede na merila (npr. PPPU se opredeljujejo šele po začetku formalnega poučevanja veščin pisanja, branja, pravopisa in računanja), pa tudi nezaključena diagnostika ob (prvi) usmeritvi. Do razlik med komisijami lahko prihaja tudi zaradi različnega (ne)upoštevanja meril pri opredeljevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj. Upoštevati pa je treba dejstvo, da posamezne komisije pripravljajo strokovna mnenja v večji meri za otroke s specifičnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami z že zaključeno diagnostiko (npr. otroci z avtističnimi motnjami, slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro vidne funkcije, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, dolgotrajno bolni otroci). Možnost usmeritve otroka s PP v najprimernejši vzgojno-izobraževalni program glede na njegove vzgojno-izobraževalne potrebe je določil Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami v letu 2013 (Ur. l. št. 88/2013, 108/21). Komisije so to možnost začele uveljavljati v strokovnih mnenjih v obdobju od šolskega leta 2015/16 dalje. O usmeritvi v program, ki je najprimernejši glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe in otroku v največjo korist, strokovno avtonomno odloča posamezna komisija. Natančnih meril za tako odločitev ni, zato lahko prihaja do razlik pri odločitvah komisij. Vsaka komisija izhaja pri odločitvi iz dejanskih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka in drugih okoliščin, na podlagi katerih se tudi opredeljuje o najustreznejšem programu. Razlike pri odločitvah so tako posledica strokovne presoje posamezne komisije (otroku se da priložnost, da se vključi v program, za katerega se predvideva, da je trenutno v njegovo največjo korist; upošteva se načelo postopnosti pri usmerjanju v prilagojene programe vzgoje in izobraževanja itd.). 26 3.2 Trajanje postopkov usmerjanja Raziskovalno vprašanje 1.2: Kako dolgo traja postopek usmeritve otroka po posameznih fazah postopka in glede na kompleksnost postopka (vrsto ter število primanjkljajev, ovir oz. motenj)? Z analizo je preverjeno trajanje celotnega postopka usmerjanja, tj. trajanje postopka od datuma začetka postopka do datuma izdaje odločbe o usmeritvi (postopki, ki so bili predčasno ustavljeni ali je bila izdana odločba o neusmeritvi, v analizo niso vključeni). Analizirano je tudi trajanje postopkov po glavnih fazah postopka, in sicer od datuma začetka postopka do datuma zaprosila komisiji (prva faza), od datuma zaprosila komisiji do datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji (druga faza), od datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji do datuma posredovanja strokovnega mnenja staršem otroka v postopku usmeritve (tretja faza) in od datuma posredovanja strokovnega mnenja staršem otroka v postopku usmeritve do datuma izdaje odločbe (četrta faza). Ob glavnih štirih fazah je bilo analizirano tudi trajanje podfaze postopka od datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji do datuma prejema strokovnega mnenja osebe, ki vodi postopek usmeritve (podfaza se časovno umešča na začetek tretje faze). Analiza je opravljena na ravni koledarskih (ne delovnih) dni. V analizo trajanja postopkov usmerjanja so zajete vse odločbe o usmeritvi (torej vsi postopki, ki so se zaključili z izdajo odločbe o usmeritvi), izdane v analiziranem obdobju (od 2003/04 do 2020/21, vključno z nekaj odločbami, izdanimi pred tem obdobjem), za katere je bil ob datumu izdaje odločbe vpisan tudi datum začetka postopka. Izločene so bile vse odločbe, pri katerih je bil za kasnejšo fazo v postopku vpisan zgodnejši datum kot za predhodno fazo, s čimer so bile izločene vse odločbe, pri katerih je prišlo do evidentne napake pri vnosu podatkov o datumih v postopku. Postopki oz. odločbe, pri katerih niso bili vpisani vmesni datumi, niso izključeni iz analize, zato je trajanje posameznih faz postopka izračunano na manjšem številu odločb kot trajanje postopka v celoti. Manjše število postopkov je glede na vpisane podatke trajalo manj kot pet ali več kot petsto dni. Ti postopki oz. te odločbe so bile iz analize izločene. Porazdelitev trajanja postopkov, ki so bili vključeni v analizo, je – urejeno od najkrajših do najdaljših postopkov – prikazano grafično na sliki 3 (na ordinatni osi je prikazano trajanje postopkov v dnevih in na abscisni osi število postopkov oz. izdanih odločb o usmeritvi). Slika 3: Trajanje postopkov usmerjanja v dnevih Velika večina postopkov usmeritev, ki so bili vključeni v analizo (skupaj je v analizo trajanja postopkov vključenih 106.936 postopkov oz. izdanih odločb o usmeritvi), je trajala od približno dveh mesecev do enega leta; od 5 do 50 dni je trajalo 3.449 postopkov (3,2 % vseh), od 51 do 350 dni 98.655 postopkov (92,3 % vseh) in od 351 do 500 dni 4.832 postopkov (4,5 % vseh). Usmeritev, ki bi bile daljše ali krajše od tega intervala, glede na celoto, ni dosti. Sklepamo lahko, da izločitev ekstremnejših trajanj postopkov (nad 500 in pod 5 dni) ni imela signifikantnega vpliva na analizirane podatke. Čas trajanja postopka usmeritve v posameznih fazah od začetka postopka (čas, ki je minil od 27 začetka postopka do zaključka posamezne faze postopka) je prikazan v tabeli 9. V tabeli 10 je prikazano trajanje vsake posamezne faze. Trajanje posameznih faz v tabeli 10 je izračunano na podlagi dobljenih rezultatov, ki so prikazani v tabeli 9. Podfaza postopka, ki traja od datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji do datuma, ko svetovalec, ki vodi postopek usmerjanja, prejme strokovno mnenje (podfaza se časovno umešča na začetek tretje faze), v tabeli 10 ni prikazana. V povprečju je ta podfaza trajala 3,1 dneva (vsi postopki) oz. 2,2 dneva (postopki v šolskem letu 2020/21) in je vključena v trajanje tretje faze. Tabela 9: Čas zaključka posamezne faze glede na začetek postopka Obdobje od 2003/04 do 2020/21 Šolsko leto 2020/21 Zaključek faze postopka Povprečno Povprečno Število Število trajanje (v trajanje (v postopkov postopkov dnevih) dnevih) Zaprosilo komisiji (zaključek 1. faze) 74817 47,0 7352 33,1 Priprava strokovnega mnenja na komisiji (zaključek 2. faze) 89527 109,8 7036 76,9 Prejem strokovnega mnenja svetovalca, ki vodi postopek usmerjanja (zaključek podfaze) 51940 112,9 5577 79,1 Posredovanje strokovnega mnenja staršem 89788 137,1 6968 99,1 otroka v postopku usmeritve (zaključek 3. faze) Izdaja odločbe (zaključek 4. faze in postopka 106936 165,8 7468 119,1 kot celote) Tabela 10: Čas trajanja posamezne faze postopka (v dnevih) Obdobje od 2003/04 Faza postopka Šolsko leto 2020/21 do 2020/21 Od datuma začetka postopka do datuma zaprosila komisiji (1. 47,0 33,1 faza) Od datuma zaprosila komisiji do datuma priprave 62,8 43,8 strokovnega mnenja na komisiji (2. faza) Od datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji do 27,3 22,2 datuma posredovanja strokovnega mnenja staršem (3. faza) Od datuma posredovanja strokovnega mnenja staršem otroka v postopku usmeritve do datuma izdaje odločbe (4. 28,7 20,0 faza) Od datuma začetka postopka do datuma izdaje odločbe 165,8 119,1 (celotni postopek) V tabeli 11 je prikazano trajanje postopkov usmerjanja po šolskih letih. Trajanje postopkov po šolskih letih je prikazano tudi grafično na sliki 4 (iz grafičnega prikaza je izpuščeno manjše število odločb, ki so bile izdane pred šolskim letom 2003/04). Razlika v trajanju prve usmeritve in naslednjih usmeritev je prikazana v tabeli 12. Tabela 11: Trajanje postopkov po šolskih letih Šolsko leto Povprečno trajanje Število postopkov (v dnevih) Pred 2003/04 285 98,8 2003/04 2900 150,5 2004/05 4095 163,1 2005/06 4449 175,4 2006/07 3310 197,8 2007/08 4565 239,5 2008/09 6397 198,9 2009/10 6181 183,9 2010/11 6080 184,4 2011/12 6233 171,1 2012/13 5820 177,0 2013/14 5557 181,8 2014/15 6501 170,0 28 Šolsko leto Povprečno trajanje Število postopkov (v dnevih) 2015/16 5616 175,1 2016/17 7912 154,7 2017/18 8224 139,5 2018/19 7896 135,3 2019/20 7447 135,6 2020/21 7468 119,1 Skupaj 106936 165,8 Slika 4: Trajanje postopkov po šolskih letih Tabela 12: Trajanje prve in naslednjih usmeritev Zaporedna usmeritev Število postopkov Povprečno trajanje Prva odločba 52894 174,3 Druga in naslednje odločbe 54042 157,4 Skupaj 106936 165,8 Trajanje postopkov glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo, ki jih imajo usmerjeni otroci, je prikazano s tabelo 13. Vpliv števila primanjkljajev, ovir oz. motenj na trajanje postopkov usmerjanja je prikazan v tabeli 14. Zaradi manjkajočih podatkov o primanjkljajih, ovirah oz. motnjah se skupni podatek v tabelah 13 in 14 ne ujema popolnoma s podatki v tabelah 9, 11 in 12. Tabela 13: Trajanje postopkov glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo otrok Povprečno trajanje Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število postopkov (v dnevih) Z motnjo v duševnem razvoju 7507 166,7 Slabovidni in slepi 617 154,7 Z izgubo sluha 1966 153,2 Z govorno-jezikovnimi motnjami 8776 165,9 Gibalno ovirani 1742 176,3 Dolgotrajno bolni 10297 160,1 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami 1726 153,7 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 37719 171,1 Z avtističnimi motnjami 60 176,8 Z več motnjami 33572 162,1 Z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi 1906 179,9 Skupaj 105888 166,0 29 Tabela 14: Trajanje postopkov glede na število primanjkljajev, ovir oz. motenj in na zaporedje usmeritve Druga in naslednje Prva usmeritev Skupaj Število primanjkljajev usmeritve , ovir oz. motenj Povprečno Povprečno Povprečno Število Število Število trajanje (v trajanje (v trajanje (v postopkov postopkov postopkov dnevih) dnevih) dnevih) 1 primanjkljaj, ovira oz. motnja 40991 174,1 34095 160,3 75086 167,9 2 primanjkljaja, oviri oz. motnji 9917 175,2 14279 154,1 24196 162,7 3 primanjkljaji, ovire oz. motnje 1428 175,6 4127 149,7 5555 156,3 4 primanjkljaji, ovire oz. motnje 199 182,0 777 152,4 956 157,9 5 primanjkljajev, ovir oz. motenj* 19 192,7 76 146,6 95 154,2 Skupaj 52554 174,4 53354 157,7 105888 166,0 * K podatkom sta prišteti dve usmeritvi (iz skupine druga in naslednje usmeritve), v katerih ima otrok opredeljenih 6 primanjkljajev, ovir oz. motenj. V prvi fazi postopka (od datuma začetka postopka do datuma zaprosila komisiji za izdajo strokovnega mnenja) mora svetovalec ob prejemu vloge pregledati, ali je ta popolna, in v nasprotnem primeru vlagatelja pozvati, da jo dopolni. Ko je vloga popolna, svetovalec razporedi vlogo na delovodnik komisije, ko je razpisana seja. To še ne pomeni, da takoj posreduje zaprosilo za strokovno mnenje na komisijo. S tem se navidezno lahko podaljša prva faza odziva od datuma začetka postopka do datuma zaprosila komisiji. Iz tabele 10 je razvidno, da se je čas trajanja postopka v prvi fazi skrajšal, in sicer v šolskem letu 2020/21 za 14 dni, kar bi lahko pojasnili z večjim številom popolnih vlog. V drugi fazi poteka postopka (od datuma zaprosila komisiji do datuma priprave strokovnega mnenja na komisiji) mora komisija pripraviti strokovno mnenje v roku 30 dni od prejema zaprosila za pripravo strokovnega mnenja, razen izjemoma zaradi utemeljenih razlogov. Čas v drugi fazi poteka postopka je odvisen tudi od načina dela posameznih svetovalcev, ki vodijo postopke usmerjanja; medtem ko nekateri svetovalci zaprosijo komisijo za pripravo strokovnega mnenja takoj, ko je vloga popolna, drugi počakajo, da se približa datum seje, na katero je uvrščena obravnava otroka. Iz tabele 10 je razvidno, da se je čas trajanja postopka v drugi fazi skrajšal za 19 dni. To skrajšanje je rezultat reorganizacije dela komisij (urejeno skrbništvo komisij, digitalizacija sistema usmerjanja ipd.). V preteklosti so svetovalci, ki vodijo postopke, v tretji fazi postopka (od datuma priprave strokovnega mnenja do datuma posredovanja strokovnega mnenja staršem, ki zajema tudi posredovanje strokovnega mnenja svetovalcu in se časovno umešča na začetek tretje faze) prejeli strokovna mnenja v fizični obliki po pošti. Od začetka šolskega leta 2015/16 dalje, ko je bila uvedena digitalizacija postopka, svetovalci strokovna mnenja prejemajo v elektronski obliki, praviloma še isti dan, ko je bila zaključena seja komisije. Po prejemu strokovnega mnenja mora svetovalec strokovno mnenje pregledati in ugotoviti, ali vzgojno-izobraževalni zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka s PP. Iz tabele 10 je razvidno, da se je skrajšal čas od priprave do posredovanja strokovnega mnenja staršem. Razlogi za skrajšanje te faze postopka so odzivnost svetovalcev po prejemu strokovnega mnenja (v povprečju 2 dni) ter upoštevanje rokov in boljša odzivnost (nekaterih) vzgojno-izobraževalnih zavodov. V zadnji oz. četrti fazi (od datuma posredovanja strokovnega mnenja do datuma izdaje odločbe) svetovalec, ki vodi postopek, po prejemu odgovora vzgojno-izobraževalnega zavoda posreduje strokovno mnenje staršem in jih obvesti o možnosti oddaje pripomb. Če starši na strokovno mnenje ne dajo pripomb, svetovalec pripravi odločbo. Rok za izdajo odločb je sicer postavljen pri 30 delovnih dneh od prejema strokovnega mnenja, vendar je zaradi števila postopkov v praksi to težko izvedljivo. Kljub temu pa je iz podatkov razvidno, da se je čas trajanja postopka od posredovanja strokovnega mnenja do datuma izdaje odločbe v šolskem letu 2020/21 skrajšal za dobrih osem dni. Eden izmed razlogov je lahko tudi odzivnost staršev v obliki povratne informacije, da nimajo pripomb na strokovno mnenje. S tem se lahko skrajša čas do izdaje odločbe. Od datuma začetka postopka do datuma izdaje odločbe je bil postopek v obdobju od 2003/04 do 2020/21 v povprečju zaključen v 166 dneh. Postopek je najdlje, in sicer v povprečju dobrih 239 dni, trajal v primeru odločb o usmeritvi, izdanih v šolskem letu 2007/08. V šolskem letu 2020/21 je celotni 30 postopek v povprečju trajal 119 dni, kar pomeni skrajšanje postopka za 120 dni. Razlogi za skrajšanje postopka so lahko digitalizacija postopkov usmerjanja, urejeno skrbništvo komisij, odzivnost vlagateljev in ostalih deležnikov, upoštevanje rokov, popolnost vlog, predhodno zaključene obravnave nekaterih otrok ter nov način komunikacije z deležniki. S prehodom na posodobljeni sistem usmerjanja, ki vključuje tudi digitalizacijo, se povprečno trajanje postopka usmerjanja skrajšuje kljub nekoliko povečanemu številu postopkov (glej tabelo 11). Glede na podatke v tabeli 12 je trajanje postopkov nekoliko daljše, kadar gre za prvo usmeritev. Postopki usmerjanja se med seboj ne razlikujejo, če gre za postopek usmerjanja ob spremembi ravni izobraževanja, postopka preverjanja ustreznosti usmeritve in zahteve za spremembo usmeritve, pri katerih je podlaga za izdajo odločbe pridobitev strokovnega mnenja. Zato bi razloge za nekoliko krajše trajanje postopkov za pridobitev druge in naslednjih odločb o usmeritvi lahko vsaj v določeni meri pripisali postopkom usmerjanja, ki ne zahtevajo pridobitve strokovnega mnenja in lahko o njih odloči svetovalec sam po skrajšanem postopku. Iz tabele 13 je razvidno, da od povprečnega trajanja postopka 166 dni odstopajo navzgor postopki pri skupini otrok z avtističnimi motnjami (176,8 dneva), pri gibalno oviranih otrocih (176,3 dneva) in otrocih s PPPU (171,1 dneva). Nadpovprečno dolgo so trajali tudi postopki pri otrocih z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi (179 dni), ki so se usmerjali do spremembe zakonodaje v letu 2004. Iz tabele 14 je razvidno, da od povprečnega trajanja postopka ob prvi usmeritvi (174,4 dneva) odstopajo navzgor otroci z opredeljenimi petimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (192,7 dneva), sledijo otroci z opredeljenimi štirimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (182 dni), nato sledita še skupini otrok z dvema oz. tremi opredeljenimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (175,6 oz. 175,2 dneva). Razlogi za to so lahko različni: kompleksnost posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka, daljše zbiranje strokovne dokumentacije, kompleksnost primera, zaradi katerega lahko komisija zaprosi za podaljšanje roka za pripravo strokovnega mnenja ipd. Ob drugi oz. naslednjih usmeritvah pa je ravno obratno, pri otrocih z dvema ali več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami je postopek nekoliko krajši kot v primeru otrok z enim primanjkljajem, oviro oz. motnjo. 31 4 Obseg in struktura populacije usmerjenih otrok 2. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije usmerjenih otrok s PP. 4.1 Obseg populacije usmerjenih otrok Raziskovalno vprašanje 2.1: Kakšna sta obseg in struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo po posameznih šolskih letih izdaje odločb? V tabeli 15 je prikazano število prvih usmeritev otrok s PP po šolskih letih za obdobje od 2003/04 do 2020/21. Za namen izračuna deleža usmerjenih otrok s PP od vseh otrok v generaciji je v tabelo vključena tudi povprečna velikost generacije v posameznem šolskem letu v Sloveniji. Povprečna velikost generacije je izračunana iz podatkov, ki jih objavlja SURS, o številu prebivalcev, starih od 1 do 18 let na dan 1. januar v posameznem letu (npr. za povprečno velikost generacije za šolsko leto 2003/04 so bili uporabljeni podatki o številu prebivalcev na dan 1. januar 2004). Sledi tabela 16, v kateri je za obdobje od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21 prikazano število usmerjenih otrok glede na njihove primanjkljaje, ovire oz. motnje. Za namene analize so bili primanjkljaji, ovire oz. motnje združene v enajst glavnih skupin. Analiza se nanaša na vse prve usmeritve otrok s PP (57.110 otrok), vendar je zaradi nekaj manjkajočih podatkov o programu usmeritve skupno število prikazanih otrok v tabeli nekoliko manjše (56.637 otrok). V nadaljevanju so v tabelah 17 do 23 prikazane podrobnejše členitve posameznih skupin primanjkljajev, ovir oz. motenj za obdobje od šolskega leta 2014/15 do šolskega leta 2020/21 skupaj. Tabela 15: Delež prvič usmerjenih otrok po šolskih letih (v %) Povprečna Število prvič Delež prvič Šolsko leto velikost generacije usmerjenih otrok usmerjenih otrok 2003/04 20912 2999 14,3 2004/05 20465 3568 17,4 2005/06 20122 3246 16,1 2006/07 19751 2123 10,7 2007/08 19454 2550 13,1 2008/09 19300 3043 15,8 2009/10 19353 2969 15,3 2010/11 19379 3161 16,3 2011/12 19536 3271 16,7 2012/13 19674 2913 14,8 2013/14 19808 2741 13,8 2014/15 19913 2938 14,8 2015/16 20037 2735 13,6 2016/17 20149 3985 19,8 2017/18 20258 4351 21,5 2018/19 20467 3900 19,1 2019/20 20594 3338 16,2 2020/21 20785 3279 15,8 Skupaj (povprečje) 19998 3173 15,9 V analiziranih 18 šolskih letih je bilo vsaj enkrat (prva usmeritev) usmerjenih 57.110 otrok, v povprečju 3.173 na šolsko leto, kar pomeni 15,9 % vseh otrok. 32 Tabela 16: Vrsta motnje, ovire oz. primanjkljaja ob prvi usmeritvi po šolskih letih Z motnjo v Z govorno- Slabovidni in Dolgotrajno Šolsko duševnem Z izgubo sluha jezikovnimi Gibalno ovirani slepi bolni leto razvoju motnjami Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 379 13,0 28 1,0 98 3,4 101 3,5 101 3,5 155 5,3 2004/05 486 13,8 48 1,4 139 4,0 100 2,8 122 3,5 204 5,8 2005/06 387 12,0 31 1,0 76 2,4 129 4,0 104 3,2 190 5,9 2006/07 162 7,7 16 0,8 40 1,9 172 8,2 74 3,5 243 11,6 2007/08 167 6,6 11 0,4 48 1,9 163 6,4 66 2,6 353 14,0 2008/09 155 5,1 13 0,4 56 1,8 284 9,4 50 1,6 464 15,3 2009/10 140 4,7 17 0,6 39 1,3 282 9,5 52 1,8 419 14,1 2010/11 112 3,6 14 0,4 29 0,9 380 12,1 57 1,8 439 13,9 2011/12 129 4,0 15 0,5 40 1,2 356 11,0 50 1,5 492 15,1 2012/13 97 3,3 7 0,2 40 1,4 379 13,1 60 2,1 418 14,4 2013/14 104 3,8 15 0,6 34 1,3 462 17,0 44 1,6 378 13,9 2014/15 123 4,2 14 0,5 30 1,0 453 15,6 43 1,5 384 13,2 2015/16 137 5,0 14 0,5 30 1,1 377 13,9 44 1,6 315 11,6 2016/17 170 4,3 19 0,5 38 1,0 581 14,6 44 1,1 451 11,4 2017/18 187 4,3 14 0,3 34 0,8 744 17,2 52 1,2 447 10,4 2018/19 182 4,7 12 0,3 25 0,6 569 14,7 33 0,9 439 11,3 2019/20 154 4,6 3 0,1 17 0,5 217 6,5 5 0,2 371 11,2 2020/21 150 4,6 7 0,2 25 0,8 325 10,0 22 0,7 330 10,1 Skupaj 3421 6,0 298 0,5 838 1,5 6074 10,7 1023 1,8 6492 11,5 (nadaljevanje tabele 16) S čustvenimi in S primanjkljaji Z avtističnimi Z mejnimi Šolsko vedenjskimi na posameznih Z več motnjami intelektualnimi Skupaj motnjami leto motnjami področjih učenja sposobnostmi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 25 0,9 876 30,1 0 0,0 679 23,3 472 16,2 2914 100,0 2004/05 22 0,6 1221 34,8 0 0,0 717 20,4 451 12,8 3510 100,0 2005/06 18 0,6 1327 41,2 0 0,0 623 19,4 332 10,3 3217 100,0 2006/07 12 0,6 867 41,3 0 0,0 480 22,9 31 1,5 2097 100,0 2007/08 19 0,8 1013 40,1 0 0,0 666 26,3 22 0,9 2528 100,0 2008/09 31 1,0 1242 40,9 0 0,0 737 24,3 1 0,0 3033 100,0 2009/10 23 0,8 1196 40,4 0 0,0 796 26,9 0 0,0 2964 100,0 2010/11 34 1,1 1266 40,2 0 0,0 818 26,0 0 0,0 3149 100,0 2011/12 43 1,3 1359 41,8 0 0,0 767 23,6 0 0,0 3251 100,0 2012/13 39 1,3 1111 38,4 0 0,0 745 25,7 0 0,0 2896 100,0 2013/14 54 2,0 940 34,6 7 0,3 675 24,9 0 0,0 2713 100,0 2014/15 56 1,9 1020 35,0 51 1,8 739 25,4 0 0,0 2913 100,0 2015/16 82 3,0 921 33,9 48 1,8 750 27,6 0 0,0 2718 100,0 2016/17 123 3,1 1406 35,4 36 0,9 1101 27,7 0 0,0 3969 100,0 2017/18 150 3,5 1535 35,6 47 1,1 1106 25,6 0 0,0 4316 100,0 2018/19 179 4,6 1472 37,9 38 1,0 930 24,0 0 0,0 3879 100,0 2019/20 193 5,8 1592 48,1 20 0,6 741 22,4 0 0,0 3313 100,0 2020/21 181 5,6 1419 43,6 31 1,0 767 23,5 0 0,0 3257 100,0 Skupaj 1284 2,3 21783 38,5 278 0,5 13837 24,4 1309 2,3 56637 100,0 Glede na skupni povprečni delež otrok z govorno-jezikovno motnjo (10,7 %) je delež otrok s to motnjo nadpovprečen v obdobju od 2012/13 do 2018/19. Gre za obdobje, ko je nekoliko podpovprečen delež otrok s PPPU (glede na skupni delež otrok s PPPU), kar kaže na določeno soodvisnost med tema dvema primanjkljajema, ovirama oz. motnjama. Delež otrok s PPPU je tako nadpovprečen v obdobju od 2005/06 do 2011/12 in obdobju od 2019/20 do 2020/21. Oba porasta števila prepoznanih otrok s PPPU bi lahko povezali tudi s spremembami meril in kriterijev v letih 2006 in 2015. 33 Tabela 17: Struktura skupine otrok z motnjo v duševnem razvoju Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju 1029 93,3 Otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju 69 6,3 Otroci s težjo motnjo v duševnem razvoju 5 0,5 Otroci s težko motnjo v duševnem razvoju 0 0,0 Skupaj 1103 100,0 Med otroki z motnjo v duševnem razvoju v veliki meri prevladujejo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju (93,3 % otrok v tej skupini). V analiziranem obdobju (od 2014/15 do 2020/21) je bilo 5 usmerjenih otrok s težjo motnjo v duševnem razvoju. Usmeritev otrok s težko motnjo v duševnem razvoju v tem obdobju ni bilo. Tabela 18: Struktura skupine slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Zmerno slabovidni otroci 40 48,2 Težko slabovidni otroci 7 8,4 Slepi otroci z ostankom vida 10 12,0 Slepi otroci z minimalnim ostankom vida 11 13,3 Popolnoma slepi otroci 7 8,4 Otroci z okvaro vidne funkcije 3 3,6 Zmerno slabovidni otroci in z okvaro vidne funkcije 2 2,4 Težko slabovidni otroci in z okvaro vidne funkcije 2 2,4 Slepi otroci z ostankom vida in z okvaro vidne funkcije 1 1,2 Skupaj 83 100,0 Med slepimi in slabovidnimi otroki ter otroki z okvaro vidne funkcije je največ otrok, ki so zmerno slabovidni (40 otrok ali 48,2 % otrok v tej skupini). V obdobju od 2014/15 do 2020/21 je bilo 7 usmeritev popolnoma slepih otrok. Tabela 19: Struktura skupine gluhih in naglušnih otrok Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci z lažjo izgubo sluha 51 25,6 Otroci z zmerno izgubo sluha 84 42,2 Otroci s težko izgubo sluha 28 14,1 Otroci z najtežjo izgubo sluha 19 9,5 Otrok s popolno izgubo sluha – gluhi otrok 17 8,5 Skupaj 199 100,0 V analiziranem obdobju je v skupini usmerjenih gluhih in naglušnih otrok bilo največ (42,2 % otrok v tej skupini) otrok z zmerno izgubo sluha, po pogostosti sledijo otroci z lažjo izgubo sluha (25,6 % otrok v tej skupini). V tem obdobju je bilo usmerjenih 17 otrok s popolno izgubo sluha (8,5 % usmerjenih gluhih in naglušnih otrok v analiziranem obdobju). Tabela 20: Struktura skupine otrok z govorno-jezikovnimi motnjami Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami 1421 43,5 Otroci z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami 1559 47,7 Otroci s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami 263 8,1 Otroci s težkimi govorno-jezikovnimi motnjami 23 0,7 Skupaj 3266 100,0 V analiziranem obdobju je bilo v skupini otrok z govorno-jezikovnimi motnjami največ otrok z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami (47,7 % otrok v tej skupini). Le nekoliko manj otrok iz te skupine je bilo usmerjenih z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami (43,5 % otrok v tej skupini). Težke govorne jezikovne-motnje je imelo 23 usmerjenih otrok (0,7 % otrok v tej skupini). 34 Tabela 21: Struktura skupine gibalno oviranih otrok Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci z lažjo gibalno oviranostjo 170 70,0 Otroci z zmerno gibalno oviranostjo 32 13,2 Otroci s težjo gibalno oviranostjo 35 14,4 Otroci s težko gibalno oviranostjo 6 2,5 Skupaj 243 100,0 Med usmerjenimi gibalno oviranimi otroki je bilo največ otrok z lažjo gibalno oviranostjo in sicer 70 % vseh otrok iz te skupine. V analiziranem obdobju je bilo usmerjenih 6 otrok s težko gibalno oviranostjo (2,5 % otrok v tej skupini). Tabela 22: Struktura skupine otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci s čustvenimi motnjami 515 53,4 Otroci z lažjimi oblikami vedenjskih motenj 98 10,2 Otroci s težjimi oblikami vedenjskih motenj 7 0,7 Otroci s čustvenimi motnjami in lažjimi oblikami vedenjskih motenj 279 28,9 Otroci s čustvenimi motnjami in težjimi oblikami vedenjskih motenj 32 3,3 Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (brez podrobne 33 3,4 opredelitve) Skupaj 964 100,0 V skupini otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je imelo največ usmerjenih otrok čustvene motnje (53,4 % otrok v tej skupini), sledijo otroci s kombinacijo čustvenih in lažjih oblik vedenjskih motenj (28,9 % otrok v tej skupini). Težje oblike vedenjskih motenj so bile prisotne pri 4 % otrok iz te skupine, od tega pri 7 otrocih (0,7 % otrok v tej skupini) samostojno in pri 32 otrocih (3,3 % otrok v tej skupini) v kombinaciji s čustvenimi motnjami. Tabela 23: Struktura skupine otrok z avtističnimi motnjami Opredelitev primanjkljajev, ovir oz. motenj Število Odstotek Otroci z lažjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in z lažjimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 114 42,1 Otroci z lažjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 17 6,3 Otroci z zmernimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in z lažjimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivn 20 7,4 osti Otroci z zmernimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 79 29,2 Otroci s težjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 10 3,7 Otroci s težjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in s težjimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 13 4,8 Otroci z lažjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji 4 1,5 Otroci z zmernimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji 3 1,1 Otroci s težjimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji 1 0,4 Otroci z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti 1 0,4 Otroci z avtističnimi motnjami (brez podrobne opredelitve) 9 3,3 Skupaj 271 100,0 V skupini otrok z avtističnimi motnjami je bilo največ otrok usmerjenih zaradi lažjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter na področju vedenja, interesov in aktivnosti (42,1 % otrok v tej skupini) in zaradi zmernih primanjkljajev v socialni komunikaciji in socialni interakciji ter na področju vedenja, interesov in aktivnosti (29,2 % otrok v tej skupini). 35 4.2 Otroci z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami Raziskovalno vprašanje 2.2: V kakšnem obsegu se pojavljajo posamezni primanjkljaji, ovire oz. motnje pri otrocih z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami in katera so najpogostejša sopojavljanja? V analizo primanjkljajev, ovir motenj pri otrocih z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami – v analizo sopojavnosti – so vključeni vsi usmerjeni otroci s PP od šolskega leta 2014/15 do šolskega leta 2020/21 skupaj, za katere razpolagamo s podatkom o primanjkljajih, ovirah oz. motnjah, ki se pri njih pojavljajo skupaj. Ker je bil v tem obdobju za 73 otrok vpisan le podatek, da imajo več primanjkljajev, ovir oz. motenj, v analizo sopojavnosti ti otroci niso vključeni. Analiza sopojavnosti je opravljena na ravni skupin primanjkljajev, ovir oz. motenj. V tabeli 24 so prikazani deleži otrok, ki imajo dva, tri, štiri ali pet primanjkljajev, ovir oz. motenj. Sledi tabela 25 z deleži posameznih primanjkljajev, ovir oz. motenj, ki se pojavljajo v sopojavnosti. V katerih kombinacijah se ti primanjkljaji, ovire oz. motnje pojavljajo, je prikazano v tabeli 26. Prikazanih je 35 najbolj pogostih kombinacij primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti. Preostale posamezne kombinacije so prisotne pri manj kot 15 učencih in so v tabeli prikazane skupaj pod »ostale sopojavnosti« dveh, treh, štirih ali petih primanjkljajev, ovir oz. motenj. Prikaz rezultatov v tem podpoglavju se zaključuje s tabelo 27, v kateri je prikazan delež otrok, pri katerih se v sopojavnosti pojavi eden ali oba najbolj pogosta primanjkljaja, oviri oz. motnji v sopojavnosti. Tabela 24: Število primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti Odstotek od vseh Odstotek od vseh Število primanjkljajev, ovir oz. motenj Število otrok otrok z več motnjami usmerjenih otrok 2 primanjkljaja, oviri oz. motnji 5187 85,6 21,5 3 primanjkljaji, ovire oz. motnje 767 12,7 3,2 4 primanjkljaji, ovire oz. motnje 100 1,6 0,4 5 primanjkljajev, ovir oz. motenj 7 0,1 0,0 Skupaj 6061 100,0 25,2 Otroci z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami imajo opredeljenih od 2 do 5 primanjkljajev, ovir oz. motenj. Povprečno število primanjkljajev, ovir oz. motenj pri teh otrocih je 2,16. Tabela 25: Vrsta primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti Število primanjkljajev, Odstotek primanjkljajev, Primanjkljaji, ovire oz. motnje ovir oz. motenj ovir oz. motenj Dolgotrajno bolni 3640 27,8 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 3559 27,1 Z govorno-jezikovnimi motnjami 2155 16,4 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami 1602 12,2 Gibalno ovirani 855 6,5 Z motnjo v duševnem razvoju 587 4,5 Z avtističnimi motnjami 460 3,5 Z izgubo sluha 158 1,2 Slabovidni in slepi 94 0,7 Skupaj 13110 100,0 Tabela 26: Kombinacije primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti Odstotek od Odstotek od Primanjkljaji, ovire oz. motnje v sopojavnosti (število Število otrok vseh otrok z več vseh usmerjenih primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti) motnjami otrok Dolgotrajno bolni; s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (2) 1445 23,8 6,0 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; z 833 govorno-jezikovnimi motnjami (2) 13,7 3,5 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (2) 691 11,4 2,9 Dolgotrajno bolni; s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 486 8,0 2,0 (2) 36 Odstotek od Odstotek od Primanjkljaji, ovire oz. motnje v sopojavnosti (število Število otrok vseh otrok z več vseh usmerjenih primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti) motnjami otrok Dolgotrajno bolni; z govorno-jezikovnimi motnjami (2) 474 7,8 2,0 Dolgotrajno bolni; gibalno ovirani (2) 251 4,1 1,0 Dolgotrajno bolni; s primanjkljaji na posameznih področjih učenja; s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (3) 186 3,1 0,8 Z govorno-jezikovnimi motnjami; z motnjo v duševnem 146 2,4 0,6 razvoju (2) Z govorno-jezikovnimi motnjami; gibalno ovirani (2) 136 2,2 0,6 Dolgotrajno bolni; z motnjo v duševnem razvoju (2) 101 1,7 0,4 Dolgotrajno bolni; z avtističnimi motnjami (2) 101 1,7 0,4 Z govorno-jezikovnimi motnjami; z avtističnimi motnjami 88 (2) 1,5 0,4 Dolgotrajno bolni; s primanjkljaji na posameznih področjih učenj 83 a; z govorno-jezikovnimi motnjami (3) 1,4 0,3 Dolgotrajno bolni; gibalno ovirani; z motnjo v duševnem 79 razvoju (3) 1,3 0,3 Dolgotrajno bolni; z govorno-jezikovnimi motnjami; gibalno 73 1,2 0,3 ovirani (3) Z govorno-jezikovnimi motnjami; s čustvenimi in 67 1,1 0,3 vedenjskimi motnjami (2) S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; gibalno 57 ovirani (2) 0,9 0,2 Dolgotrajno bolni; s primanjkljaji na posameznih področjih učenja; gibalno ovirani (3) 56 0,9 0,2 Z motnjo v duševnem razvoju; z avtističnimi motnjami (2) 44 0,7 0,2 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; z avtističnimi motnjami (2) 33 0,5 0,1 Gibalno ovirani; z motnjo v duševnem razvoju (2) 30 0,5 0,1 Dolgotrajno bolni; z izgubo sluha (2) 30 0,5 0,1 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami; z motnjo v duševnem razvoju ( 28 0,5 0,1 2) Z govorno-jezikovnimi motnjami; z izgubo sluha (2) 28 0,5 0,1 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami; z avtističnimi 28 motnjami (2) 0,5 0,1 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; z izgubo 26 sluha (2) 0,4 0,1 Dolgotrajno bolni; z govorno-jezikovnimi motnjami; gibalno ovirani; z motnjo v duševnem razvoju (4) 25 0,4 0,1 Dolgotrajno bolni; slabovidni in slepi (2) 20 0,3 0,1 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja; z govorno-jezikovnimi motnjami; s čustvenimi in vedenjskimi 29 0,5 0,1 motnjami (3) Z govorno-jezikovnimi motnjami; z motnjo v duševnem razvoju; z avtističnimi motnjami (3) 23 0,4 0,1 Dolgotrajno bolni; s primanjkljaji na posameznih področjih učenja; z avtističnimi motnja 23 mi (3) 0,4 0,1 Dolgotrajno bolni; z govorno-jezikovnimi motnjami; z motnjo v duševnem razvoju (3) 19 0,3 0,1 Dolgotrajno bolni; z govorno-jezikovnimi motnjami; z avtističnimi motnjami (3) 18 0,3 0,1 Dolgotrajno bolni; s čustvenimi in vedenjskimi motnjami; z avtističnimi motnjami (3) 18 0,3 0,1 Z govorno-jezikovnimi motnjami; z motnjo v duševnem 16 razvoju; gibalno ovirani (3) 0,3 0,1 Ostale sopojavnosti 2 primanjkljajev, ovir oz. motenj (2) 44 0,7 0,2 Ostale sopojavnosti 3 primanjkljajev, ovir oz. motenj (3) 144 2,4 0,6 Ostale sopojavnosti 4 primanjkljajev, ovir oz. motenj (4) 75 1,2 0,3 Ostale sopojavnosti 5 primanjkljajev, ovir oz. motenj (5) 7 0,1 0,0 Skupaj 6061 100,0 25,2 37 Od 7 otrok s 5 primanjkljaji, ovirami oz. motnjami so vsi dolgotrajno bolni in gibalno ovirani, 6 jih ima motnjo v duševnem razvoju, 5 izgubo sluha, 4 so slabovidni ali slepi, 3 otroci so z govorno-jezikovnimi motnjami in 3 z avtizmom. Tabela 27: Prisotnost dveh najpogostejših primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti Odstotek od Odstotek od Prisotnost primanjkljajev, ovir oz. motenj Število otrok vseh otrok z več vseh usmerjenih motnjami otrok Dolgotrajno bolni in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 1836 30,3 7,6 Dolgotrajno bolni in brez primanjkljajev na posameznih področjih učenja 1804 29,8 7,5 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja in niso dolgotrajno bolni 1723 28,4 7,2 Niso dolgotrajno bolni in so brez primanjkljajev na posameznih področjih 698 11,5 2,9 učenja Skupaj 6061 100,0 25,2 Oba najpogostejša primanjkljaja, oviri oz. motnji (dolgotrajno bolni in s PPPU) sta samostojno (kombinacija le teh dveh primanjkljajev, ovir oz. motenj) ali oba skupaj v dodatni kombinaciji z drugimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami prisotna pri 30,3 % otrok, pri katerih prihaja do sopojavnosti primanjkljajev, ovir oz. motenj. Med vsemi usmerjenimi otroki s PP je tako 7,6 % takih, ki so hkrati dolgotrajno bolni in s PPPU. Nekoliko manj od 30 % otrok z več motnjami je dolgotrajno bolnih, vendar so brez PPPU. Otrok s PPPU, ki pa niso dolgotrajno bolni, je dobrih 28 % vseh otrok z več motnjami. Med otroki z več motnjami je tako zgolj 11,5 % takih, ki niso niti dolgotrajno bolni niti nimajo PPPU. Pri otrocih s PPPU se pogosto sočasno pojavljajo tudi nevrološke razvojne motnje (ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ADD – motnja pozornosti, motnje komunikacije, razvojne motnje koordinacije, motnje avtističnega spektra), specifične jezikovne motnje (specifični govorno-jezikovni primanjkljaji) in druge duševne motnje (anksioznost, depresivne in bipolarne motnje) (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, 2015, str. 29). Med usmerjenimi otroci z več motnjami je tako (glej tabelo 26) največkrat prisotna sopojavnost PPPU in dolgotrajnih bolezni (23,8 % otrok z več motnjami), sledita sopojavnost PPPU in govorno-jezikovnih motenj (13,7 % otrok z več motnjami) ter sopojavnost PPPU in čustvenih ter vedenjskih motenj (11,4 % otrok z več motnjami). 38 4.3 Vzgojno-izobraževalni programi usmeritve Raziskovalno vprašanje 2.3: Kakšna je struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo po posameznih programih usmeritve? V tabeli je za obdobje od 2003/04 do 2020/21 prikazano število usmerjenih otrok po vzgojno-izobraževalnih programih. Za namene analize so bili vzgojno-izobraževalni programi združeni v osem skupin. Prilagojeni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom (EIS) zajemajo tako osnovnošolsko kot srednješolsko raven. Zaradi nekaj manjkajočih podatkov o primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok je skupno število prikazanih otrok v teh tabelah manjše od 57.110. Tabela 28: Vzgojno-izobraževalni programi usmerjenih otrok s PP po šolskih letih Predšolski programi OŠ programi s Predšolski OŠ prilagojeni s prilagojenim prilagojenim Šolsko leto prilagojeni programi programi z NIS izvajanjem in DSP izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 196 6,7 64 2,2 1818 62,2 260 8,9 2004/05 234 6,6 55 1,6 2075 58,6 360 10,2 2005/06 232 7,2 62 1,9 1993 61,5 288 8,9 2006/07 211 10,0 36 1,7 1254 59,3 111 5,3 2007/08 244 9,6 71 2,8 1550 61,2 128 5,1 2008/09 351 11,6 70 2,3 1998 65,8 111 3,7 2009/10 386 13,0 63 2,1 1980 66,8 98 3,3 2010/11 494 15,6 40 1,3 2135 67,6 108 3,4 2011/12 504 15,4 67 2,1 2194 67,2 113 3,5 2012/13 567 19,5 48 1,7 1817 62,5 91 3,1 2013/14 603 22,0 64 2,3 1580 57,7 103 3,8 2014/15 644 21,9 65 2,2 1744 59,4 104 3,5 2015/16 565 20,7 82 3,0 1638 59,9 128 4,7 2016/17 767 19,2 114 2,9 2471 62,0 176 4,4 2017/18 1022 23,5 82 1,9 2597 59,8 180 4,1 2018/19 682 17,5 56 1,4 2568 65,9 159 4,1 2019/20 8 0,2 1 0,0 2761 82,9 131 3,9 2020/21 0 0,0 0 0,0 2631 80,3 147 4,5 Skupaj 7710 13,5 1040 1,8 36804 64,7 2796 4,9 (nadaljevanje tabele 28) Posebni programi SŠ programi s Prilagojeni programi vzgoje in prilagojenim Skupaj Šolsko leto z EIS izobraževanja izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 84 2,9 152 5,2 349 11,9 2923 100,0 2004/05 81 2,3 178 5,0 556 15,7 3539 100,0 2005/06 58 1,8 166 5,1 441 13,6 3240 100,0 2006/07 33 1,6 89 4,2 380 18,0 2114 100,0 2007/08 33 1,3 87 3,4 420 16,6 2533 100,0 2008/09 15 0,5 79 2,6 411 13,5 3035 100,0 2009/10 14 0,5 46 1,6 375 12,7 2962 100,0 2010/11 10 0,3 30 0,9 341 10,8 3158 100,0 2011/12 12 0,4 23 0,7 350 10,7 3263 100,0 2012/13 12 0,4 23 0,8 349 12,0 2907 100,0 2013/14 6 0,2 32 1,2 352 12,8 2740 100,0 2014/15 11 0,4 33 1,1 334 11,4 2935 100,0 2015/16 18 0,7 12 0,4 292 10,7 2735 100,0 2016/17 21 0,5 15 0,4 421 10,6 3985 100,0 2017/18 25 0,6 15 0,3 422 9,7 4343 100,0 2018/19 9 0,2 19 0,5 405 10,4 3898 100,0 39 Posebni programi SŠ programi s Prilagojeni programi vzgoje in prilagojenim Skupaj Šolsko leto z EIS izobraževanja izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2019/20 13 0,4 24 0,7 393 11,8 3331 100,0 2020/21 39 1,2 33 1,0 425 13,0 3275 100,0 Skupaj 494 0,9 1056 1,9 7016 12,3 56916 100,0 Iz tabele 28 je razvidno, da se je število otrok s PP, vključenih v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju s prilagojenim izvajanjem in DSP), v obdobju 18 šolskih let postopoma povečevalo, še posebej od šolskega leta 2012/13 dalje. Delež predšolskih otrok, vključenih v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in DSP, se je v tem obdobju gibal med 6,6 (šolsko leto 2004/05) in 23,5 % (šolsko leto 2017/18), delež predšolskih otrok, vključenih v prilagojeni program za predšolske otroke (razvojni oddelki vrtca), pa med 1,3 in 3 %. Z uveljavitvijo zgodnje obravnave predšolskih otrok s PP na začetku leta 2019 je bil vzpostavljen nov sistem, s katerim je bilo odločanje o pravicah predšolskih otrok s PP preneseno na centre za zgodnjo obravnavo, kar je razvidno iz podatkov v tabeli 28. Odstotek otrok s PP, ki so bili usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, je na ravni osnovne šole v obdobju 18 let variiral, in sicer od 57,7 (šolsko leto 2013/14) do 82,9 % (šolsko leto 2019/20). Najbolj odstopata zadnji dve šolski leti, ko so se zaradi odsotnosti otrok iz predšolskih programov (prehod v zgodnjo obravnavo) posledično povečali deleži vseh preostalih programov. Upoštevajoč to spremembo od šolskega leta 2019/20 dalje lahko sklenemo, da je delež otrok, usmerjenih v osnovnošolski izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, v celotnem analiziranem obdobju precej stabilen. Povečanje deleža otrok, usmerjenih v predšolske programe (do uvedbe zgodnje obravnave na začetku leta 2019), se tako v glavnem zrcali v zmanjšanih deležih otrok, usmerjenih v prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe. Spremembo lahko pripišemo učinku novih meril iz leta 2003, ki se je začel kazati od šolskega leta 2006/07 dalje, ko je začel upadati odstotek otrok, usmerjenih v prilagojene izobraževalne programe z nižjim izobrazbenim standardom (NIS). Podobno velja tudi za otroke, usmerjene v prilagojene programe z EIS ter v posebne programe vzgoje in izobraževanja. To lahko povežemo tudi z večjim udejanjanem inkluzivne paradigme v slovenskem šolskem prostoru in povečanim vključevanjem otrok v redne osnovnošolske programe (vendar se posledično, zaradi povečanega deleža usmerjenih otrok v predšolske programe, ta sprememba ni – kot bi lahko pričakovali – odrazila v povečanju deleža usmerjenih otrok v programe s prilagojenim izvajanjem in DSP). Nekoliko se deleži v prilagojenih in posebnih programih spet povečajo od šolskega leta 2015/16 dalje kot posledica opredelitve nove skupine otrok s PP – otroci z avtističnimi motnjami – v letu 2014 in sprejema meril za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP v letu 2015. Zaznanega porasta deleža usmerjenih otrok v predšolske programe v analiziranem obdobju (do uvedbe zgodnje obravnave na začetku leta 2019) pa ne moremo pojasniti s spremenjenimi merili, temveč predvsem s povečanim vpisom otrok v predšolske programe in posledično večjim številom otrok s PP v vrtcih. Ti so, kot nakazujejo podatki, v preteklosti vrtce obiskovali v manjši meri kot preostala predšolska populacija otrok. Tabela 29: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP po vzgojno-izobraževalnih programih Predšolski programi OŠ programi s Predšolski OŠ prilagojeni s prilagojenim prilagojenim Primanjkljaji, ovire oz. motnje prilagojeni programi programi z NIS izvajanjem in DSP izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 345 4,5 124 12,4 191 0,5 2052 76,2 Slabovidni in slepi 57 0,7 18 1,8 142 0,4 3 0,1 Z izgubo sluha 239 3,1 101 10,1 270 0,7 5 0,2 Z govorno-jezikovnimi 3642 47,4 49 4,9 2181 5,9 17 0,6 motnjami Gibalno ovirani 446 5,8 59 5,9 301 0,8 4 0,1 40 Dolgotrajno bolni 788 10,3 15 1,5 3483 9,5 6 0,2 S čustvenimi in vedenjskimi 19 0,2 0 0,0 1003 2,7 14 0,5 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 43 0,6 1 0,1 19196 52,3 38 1,4 Z avtističnimi motnjami 90 1,2 13 1,3 143 0,4 2 0,1 Z več motnjami 1916 24,9 619 61,9 8809 24,0 511 19,0 Z mejnimi intelektualnimi 99 1,3 1 0,1 972 2,6 41 1,5 sposobnostmi Skupaj 7684 100,0 1000 100,0 36691 100,0 2693 100,0 (nadaljevanje tabele 29) Posebni programi SŠ programi s Prilagojeni programi vzgoje in prilagojenim Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje z EIS izobraževanja izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 3 0,6 422 41,5 271 3,9 3408 6,0 Slabovidni in slepi 22 4,7 0 0,0 56 0,8 298 0,5 Z izgubo sluha 84 17,9 2 0,2 133 1,9 834 1,5 Z govorno-jezikovnimi 54 11,5 2 0,2 123 1,8 6068 10,7 motnjami Gibalno ovirani 68 14,5 6 0,6 136 2,0 1020 1,8 Dolgotrajno bolni 7 1,5 5 0,5 2178 31,4 6482 11,5 S čustvenimi in vedenjskimi 2 0,4 0 0,0 243 3,5 1281 2,3 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 3 0,6 0 0,0 2448 35,2 21729 38,5 Z avtističnimi motnjami 6 1,3 1 0,1 23 0,3 278 0,5 Z več motnjami 221 47,0 579 56,9 1151 16,6 13806 24,4 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 185 2,7 1298 2,3 sposobnostmi Skupaj 470 100,0 1017 100,0 6947 100,0 56502 100,0 Iz tabele 29 je razvidno, da je bilo največ otrok usmerjenih v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in DSP opredeljenih kot otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (47,4 %), sledijo otroci z več motnjami (24,9 %) in dolgotrajno bolni otroci (10,3 %). V prilagojenem programu za predšolske otroke je bilo največ otrok opredeljenih kot otroci z več motnjami (61,9 %), sledijo otroci z motnjo v duševnem razvoju (12,4 %) in otroci z izgubo sluha (10,1 %). Podatke lahko pojasnimo z usmeritvijo predšolskih otrok v ustrezen program, saj lahko v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in DSP med drugim usmerimo tudi otroke z govorno-jezikovnimi motnjami in dolgotrajno bolne otroke, v prilagojeni program za predšolske otroke pa otroke z motnjo v duševnem razvoju (zmerna, težja in težka motnja v duševnem razvoju) ter gluhe in naglušne otroke. V obeh navedenih programih je visok odstotek otrok z opredeljenimi več motnjami, kar kaže na kompleksnost težav populacije otrok, usmerjenih v predšolske programe, še posebej v prilagojeni program za predšolske otroke. V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP je bil v obdobju od 2003/04 do 2020/21 na ravni osnovne šole najvišji odstotek usmerjenih otrok s PP opredeljen kot otroci s PPPU (52,3 %), sledijo otroci z opredeljenimi več motnjami (24 %), dolgotrajno bolni otroci (9,5 %) in otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (5,9 %). Iz podatkov je razvidno, da je bilo v tem obdobju v ta program usmerjenih tudi 0,5 % otrok z motnjo v duševnem razvoju, kar lahko pojasnimo z možnostjo komisij, da usmerijo otroka v program, ki je glede na njegove vzgojno-izobraževalne potrebe najprimernejši zanj (v skladu z 11. oz. 13. členom Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami). V obdobju od 2003/04 do 2020/21 je bilo v prilagojenem izobraževalnem programu z NIS 76,2 % usmerjenih otrok opredeljenih kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, sledi skupina otrok z več motnjami (19,0 %). Iz podatkov je razvidno, da je v tem obdobju v ta program usmerjenih tudi 1,4 % 41 otrok s PPPU, kar tudi lahko prav tako pojasnimo z možnostjo komisij, da usmerijo otroka v program, ki je glede na njegove vzgojno-izobraževalne potrebe najprimernejši zanj. V prilagojenem izobraževalnem programu z EIS (raven osnovne in srednje šole) je med usmerjenimi otroki najvišji odstotek otrok z več motnjami (47 %), sledijo gluhi in naglušni otroci (17,9 %), gibalno ovirani otroci (14,5 %) in otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (11,5 %). V posebnem programu vzgoje in izobraževanja je največ usmerjenih otrok z opredeljenimi več motnjami (47 %), sledi skupina otrok z motnjo v duševnem razvoju (41,5 %). V izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni srednje šole je usmerjenih največ otrok s PPPU (35,2 %), sledijo dolgotrajno bolni otroci (31,4 %) in otroci z več motnjami (16,6 %). V te programe je usmerjenih tudi 3,9 % otrok z motnjo v duševnem razvoju, čeprav te praviloma vključujemo v izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja. Ob primerjavi podatkov med usmerjenimi otroki glede na vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje in ravnjo osnovne in srednje šole je presenetljiv podatek, da je v osnovni šoli ob prvi usmeritvi 9,5 % dolgotrajno bolnih otrok, pri čemer se ta odstotek v srednji šoli poveča za trikrat (31,4 %), hkrati pa pride do zmanjšanja deleža usmerjenih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, otrok s PPPU in otrok z več motnjami. 42 4.4 Razlike glede na spol usmerjenih otrok s PP Raziskovalno vprašanje 2.4: Do katerih razlik prihaja v prisotnosti primanjkljajev, ovir oz. motenj glede na spol usmerjenih otrok s PP? Analiza usmerjanja otrok s PP glede na spol je opravljena na podlagi 57.110 prvih usmeritev v obdobju od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21. V analizo usmeritev po spolu je bilo vključenih tudi 2.892 otrok, ki so v obdobju od 2003/04 do 2020/21 prejeli (prvo) odločbo 'se ne usmeri' in nikoli niso bili usmerjeni. V tabeli 30 je prikazano število usmerjenih otrok po spolu od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21. Katere primanjkljaje, ovire oz. motnje so imeli usmerjeni otroci v tem obdobju, je po spolu prikazano v tabeli 31. Zaradi nekaj manjkajočih podatkov o primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok je skupno število otrok v tabeli 31 nekoliko manjše od 57.110. Tabela 30: Spol usmerjenih otrok po šolskih letih Fantje Dekleta Skupaj Šolsko leto Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 2006 66,9 993 33,1 2999 100,0 2004/05 2321 65,1 1247 34,9 3568 100,0 2005/06 2152 66,3 1094 33,7 3246 100,0 2006/07 1376 64,8 747 35,2 2123 100,0 2007/08 1601 62,8 949 37,2 2550 100,0 2008/09 1944 63,9 1099 36,1 3043 100,0 2009/10 1943 65,4 1026 34,6 2969 100,0 2010/11 2063 65,3 1098 34,7 3161 100,0 2011/12 2125 65,0 1146 35,0 3271 100,0 2012/13 1920 65,9 993 34,1 2913 100,0 2013/14 1730 63,1 1011 36,9 2741 100,0 2014/15 1882 64,1 1056 35,9 2938 100,0 2015/16 1786 65,3 949 34,7 2735 100,0 2016/17 2526 63,4 1459 36,6 3985 100,0 2017/18 2802 64,4 1549 35,6 4351 100,0 2018/19 2485 63,7 1415 36,3 3900 100,0 2019/20 2008 60,2 1330 39,8 3338 100,0 2020/21 1947 59,4 1332 40,6 3279 100,0 Skupaj 36617 64,1 20493 35,9 57110 100,0 Med usmerjenimi otroki s PP je opazno več fantov kot deklet. Delež fantov se je sicer od začetka uvedbe usmerjanja otrok s PP nekoliko zmanjšal; medtem ko je bilo v šolskem letu 2003/04 med vsemi usmerjenimi otroci 66,9 % fantov, je njihov delež v šolskem letu 2020/21 padel na 59,4 %. Večji delež fantov med usmerjenimi otroki je posledica večjega deleža fantov med vsemi otroki, za katere je sprožen postopek usmerjanja, delež fantov je namreč večji tudi med neusmerjenimi otroki. Med vsemi otroki, ki so v obdobju od 2003/04 do 2020/21 dobili odločbo 'se ne usmeri' in niso bili nikoli usmerjeni, znaša delež fantov 56,8 % (1.462 fantov od skupno 2.892 otrok z odločbo 'se ne usmeri', ki niso nikoli bili usmerjeni). 43 Tabela 31: Vrsta primanjkljaja, ovire oz. motnje po spolu Fantje Dekleta Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 2076 5,7 1345 6,6 3421 6,0 Slabovidni in slepi 168 0,5 130 0,6 298 0,5 Z izgubo sluha 437 1,2 401 2,0 838 1,5 Z govorno-jezikovnimi motnjami 4452 12,3 1622 8,0 6074 10,7 Gibalno ovirani 609 1,7 414 2,0 1023 1,8 Dolgotrajno bolni 3605 9,9 2887 14,2 6492 11,5 S čustvenimi in vedenjskimi 808 2,2 476 2,3 1284 2,3 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 13867 38,2 7916 39,0 21783 38,5 Z avtističnimi motnjami 232 0,6 46 0,2 278 0,5 Z več motnjami 9271 25,5 4566 22,5 13837 24,4 Z mejnimi intelektualnimi 801 2,2 508 2,5 1309 2,3 sposobnostmi Skupaj 36326 100,0 20311 100,0 56637 100,0 Med fanti so v večji meri kot pri dekletih prisotne govorno-jezikovne motnje (12,3 % vseh fantov s PP), sopojavnost več motenj (25,5 % vseh fantov s PP) in avtistične motnje (0,6 % vseh fantov s PP). Pri dekletih bolj kot pri fantih izstopajo dolgotrajne bolezni (14,2 % vseh deklet s PP) in izguba sluha (2,0 % vseh deklet s PP). Tako pri fantih kot pri dekletih so sicer najpogosteje prisotni PPPU, pri čemer ne prihaja do opaznejših razlik glede na spol (s PPPU je usmerjenih 38,2 % fantov in 39,0 % deklet). 44 5 Oblike dela z otroki s PP 3. cilj: Raziskati, katere oblike dela z otroki s PP so predpisane z odločbami o usmeritvi. 5.1 Prilagoditve in izvajalci po programih Raziskovalno vprašanje 3.1: Katere prilagoditve in kateri profili izvajalcev pomoči so predpisani v odločbah po posameznih vzgojno-izobraževalnih programih? Analiza prilagoditev za otroke s PP in izvajalcev pomoči otrokom s PP je opravljena na podlagi prvih usmeritev v obdobju od 2003/04 do 2020/21. Zaradi večjega števila manjkajočih vrednosti je v analizo prilagoditev in izvajalcev vključenih opazno manj od 57.110 usmerjenih otrok. Prilagoditve otrokom s PP Poglejmo naprej, koliko prilagoditev je ob prvi usmeritvi predpisano za usmerjene otroke s PP. V tabeli 32 je predstavljeno število prilagoditev za usmerjene otroke po šolskih letih. V zadnjem stolpcu tabele je prikazano povprečno število prilagoditev za enega usmerjenega otroka s PP. Zaradi večjega števila manjkajočih podatkov se prikazani rezultati v tabeli 32 nanašajo le na 32.219 od skupaj 57.110 prvič usmerjenih otrok. V tabeli 33 je prikazano število prilagoditev glede na vzgojno-izobraževalni program usmeritve (rezultati v tabeli 33 se nanašajo na 32.183 prvič usmerjenih otrok). V tabelah 34 in 35 je prikazana vrsta prilagoditev po šolskih letih in programih. V tabelah so prikazane vse vpisane prilagoditve pri usmerjenih otrocih; ker ima v povprečju en otrok 1,56 prilagoditve, je skupno število prilagoditev v tabelah 34 in 35 temu ustrezno večje od števila otrok, vključenih v analizo. Tabela 32: Število prilagoditev otrokom s PP po šolskih letih 4 ali 5 Povprečno Šolsko 1 prilagoditev 2 prilagoditvi 3 prilagoditve Skupaj prilagoditev* število pri- leto Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek lagoditev 2003/04 677 85,1 97 12,2 17 2,1 5 0,6 796 100,0 1,18 2004/05 681 83,5 109 13,4 23 2,8 3 0,4 816 100,0 1,20 2005/06 402 79,6 76 15,0 22 4,4 5 1,0 505 100,0 1,27 2006/07 299 81,5 48 13,1 15 4,1 5 1,4 367 100,0 1,26 2007/08 792 69,5 284 24,9 54 4,7 9 0,8 1139 100,0 1,37 2008/09 1286 54,1 865 36,4 202 8,5 22 0,9 2375 100,0 1,56 2009/10 1170 46,2 1068 42,2 267 10,6 25 1,0 2530 100,0 1,66 2010/11 1197 43,7 1155 42,1 353 12,9 36 1,3 2741 100,0 1,72 2011/12 1155 40,4 1147 40,1 508 17,8 47 1,6 2857 100,0 1,81 2012/13 863 34,3 1129 44,9 489 19,5 32 1,3 2513 100,0 1,88 2013/14 780 40,7 809 42,2 311 16,2 17 0,9 1917 100,0 1,77 2014/15 850 55,3 600 39,1 82 5,3 4 0,3 1536 100,0 1,51 2015/16 870 61,3 496 34,9 50 3,5 4 0,3 1420 100,0 1,43 2016/17 1361 59,4 852 37,2 67 2,9 11 0,5 2291 100,0 1,44 2017/18 1418 59,4 890 37,3 75 3,1 4 0,2 2387 100,0 1,44 2018/19 1343 63,9 672 32,0 86 4,1 1 0,0 2102 100,0 1,40 2019/20 1265 63,7 653 32,9 66 3,3 2 0,1 1986 100,0 1,40 2020/21 1150 59,2 706 36,4 78 4,0 7 0,4 1941 100,0 1,45 Skupaj 17559 54,5 11656 36,2 2765 8,6 239 0,7 32219 100,0 1,56 * Od 239 otrok v tej skupini je 227 otrok s 4 prilagoditvami in 12 otrok s 5 prilagoditvami. Število prilagoditev na posameznega usmerjenega otroka je vse do šolskega leta 2012/13 počasi naraščalo, sledil je rahel padec povprečnega števila prilagoditev in ustalitev v zadnjih šestih analiziranih šolskih letih pri 1,40 do 1,45 prilagoditve na enega usmerjenega otroka. 45 Tabela 33: Število prilagoditev glede na program 1 prilagoditev 2 prilagoditvi 3 prilagoditve 4 prilagoditve 5 prilagoditev Skupaj Povprečno Vzgojno-izobraževalni programi število Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek prilagoditev Predšolski programi s prila-2769 61,7 1187 26,5 450 10,0 80 1,8 0 0,0 4486 100,0 1,52 gojenim izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni programi 120 88,2 15 11,0 1 0,7 0 0,0 0 0,0 136 100,0 1,13 OŠ programi s prilagojenim 11626 50,9 8959 39,2 2121 9,3 143 0,6 12 0,1 22861 100,0 1,60 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z NIS 207 85,9 24 10,0 10 4,1 0 0,0 0 0,0 241 100,0 1,18 Prilagojeni programi z EIS 56 84,8 9 13,6 1 1,5 0 0,0 0 0,0 66 100,0 1,17 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 49 96,1 2 3,9 0 0,0 0 0,0 0 0,0 51 100,0 1,04 SŠ programi s prilagojenim 2703 62,3 1454 33,5 181 4,2 4 0,1 0 0,0 4342 100,0 1,42 izvajanjem in DSP Skupaj 17530 54,5 11650 36,2 2764 8,6 227 0,7 12 0,0 32183 100,0 1,56 V povprečju je bilo največ prilagoditev predpisanih v programih s prilagojenim izvajanjem in DSP na vseh treh ravneh: v srednješolskih 1,42, v osnovnošolskih 1,60 in v predšolskih 1,52 prilagoditve na enega usmerjenega otroka. V preostalih programih je na enega usmerjenega otroka bilo predpisanih nekoliko manj prilagoditev, in sicer od 1,04 (v posebnih programih) do 1,18 prilagoditve (v osnovnošolskih prilagojenih programih z NIS) na enega usmerjenega otroka. Tabela 34: Vrsta prilagoditev po šolskih letih Pripomočki (materialne Prilagajanje izvedbe Prilagoditev prostora in Zmanjšanje števila otrok v Spremljevalec – stalni Šolsko leto prilagoditve) programa opreme oddelku Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 152 16,1 3 0,3 61 6,5 590 62,6 73 7,7 2004/05 213 21,7 2 0,2 73 7,4 545 55,6 90 9,2 2005/06 197 30,7 3 0,5 57 8,9 278 43,3 67 10,4 2006/07 145 31,5 7 1,5 45 9,8 175 38,0 41 8,9 2007/08 402 25,8 680 43,6 152 9,8 217 13,9 54 3,5 2008/09 980 26,4 2086 56,2 303 8,2 298 8,0 22 0,6 2009/10 1186 28,2 2296 54,5 345 8,2 319 7,6 41 1,0 2010/11 1353 28,7 2508 53,2 464 9,8 334 7,1 45 1,0 2011/12 1471 28,5 2698 52,3 611 11,8 330 6,4 36 0,7 2012/13 1414 30,0 2312 49,0 655 13,9 282 6,0 42 0,9 2013/14 1162 34,2 1370 40,3 591 17,4 213 6,3 34 1,0 2014/15 1072 46,4 377 16,3 570 24,7 163 7,1 33 1,4 46 Pripomočki (materialne Prilagajanje izvedbe Prilagoditev prostora in Zmanjšanje števila otrok v Spremljevalec – stalni Šolsko leto prilagoditve) programa opreme oddelku Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2015/16 993 49,0 328 16,2 434 21,4 166 8,2 22 1,1 2016/17 1610 48,6 424 12,8 900 27,2 194 5,9 32 1,0 2017/18 1683 48,9 194 5,6 1100 32,0 269 7,8 38 1,1 2018/19 1499 50,8 195 6,6 890 30,2 201 6,8 23 0,8 2019/20 1606 57,8 230 8,3 774 27,9 89 3,2 6 0,2 2020/21 1574 55,7 215 7,6 825 29,2 100 3,5 4 0,1 Skupaj 18712 37,3 15928 31,8 8850 17,7 4763 9,5 703 1,4 (nadaljevanje tabele 34) Povračilo stroškov Spremljevalec – začasni Spremljevalec – občasni Drugo* Skupaj Šolsko leto prevoza Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 0 0,0 50 5,3 7 0,7 6 0,6 942 100,0 2004/05 0 0,0 43 4,4 6 0,6 8 0,8 980 100,0 2005/06 0 0,0 27 4,2 5 0,8 8 1,2 642 100,0 2006/07 0 0,0 20 4,3 11 2,4 17 3,7 461 100,0 2007/08 0 0,0 27 1,7 7 0,4 19 1,2 1558 100,0 2008/09 0 0,0 15 0,4 8 0,2 1 0,0 3713 100,0 2009/10 0 0,0 18 0,4 3 0,1 1 0,0 4209 100,0 2010/11 0 0,0 7 0,1 2 0,0 0 0,0 4713 100,0 2011/12 0 0,0 11 0,2 4 0,1 0 0,0 5161 100,0 2012/13 0 0,0 9 0,2 3 0,1 0 0,0 4717 100,0 2013/14 14 0,4 9 0,3 6 0,2 0 0,0 3399 100,0 2014/15 84 3,6 13 0,6 0 0,0 0 0,0 2312 100,0 2015/16 75 3,7 10 0,5 0 0,0 0 0,0 2028 100,0 2016/17 127 3,8 23 0,7 0 0,0 0 0,0 3310 100,0 2017/18 127 3,7 28 0,8 0 0,0 0 0,0 3439 100,0 2018/19 119 4,0 22 0,7 0 0,0 0 0,0 2949 100,0 2019/20 54 1,9 17 0,6 0 0,0 1 0,0 2777 100,0 2020/21 75 2,7 31 1,1 0 0,0 0 0,0 2824 100,0 Skupaj 675 1,3 380 0,8 62 0,1 61 0,1 50134 100,0 * Pod drugo so združene naslednje vpisane prilagoditve: kadrovske prilagoditve, vključitev v podaljšano bivanje, tolmač slovenskega znakovnega jezika, pristop k maturi/NPZ s statusom otroka s PP, nastanitev v domu. 47 Tabela 35: Vrsta prilagoditev po programih Pripomočki (materialne Prilagajanje izvedbe Prilagoditev prostora in Zmanjšanje števila Vzgojno-izobraževalni Spremljevalec – stalni prilagoditve) programa opreme otrok v oddelku programi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prila- 1048 15,4 1897 27,8 1100 16,1 2064 30,3 411 6,0 gojenim izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni 30 19,6 50 32,7 12 7,8 2 1,3 7 4,6 programi OŠ programi s prilagojenim 14855 40,7 11705 32,0 6942 19,0 2291 6,3 200 0,5 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z 31 10,9 33 11,6 26 9,1 6 2,1 31 10,9 NIS Prilagojeni programi z EIS 22 28,6 12 15,6 7 9,1 1 1,3 1 1,3 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 5 9,4 11 20,8 0 0,0 0 0,0 0 0,0 SŠ programi s prilagojenim 2712 44,0 2209 35,8 759 12,3 384 6,2 51 0,8 izvajanjem in DSP Skupaj 18703 37,3 15917 31,8 8846 17,7 4748 9,5 701 1,4 (nadaljevanje tabele 35) Spremljevalec – Povračilo stroškov Spremljevalec – Vzgojno-izobraževalni začasni Drugo Skupaj prevoza občasni programi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prila- 271 4,0 0 0,0 20 0,3 2 0,0 6813 100,0 gojenim izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni 1 0,7 50 32,7 1 0,7 0 0,0 153 100,0 programi OŠ programi s prilagojenim 386 1,1 119 0,3 31 0,1 10 0,0 36539 100,0 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z 5 1,8 141 49,5 0 0,0 12 4,2 285 100,0 NIS Prilagojeni programi z EIS 2 2,6 32 41,6 0 0,0 0 0,0 77 100,0 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 1 1,9 36 67,9 0 0,0 0 0,0 53 100,0 SŠ programi s prilagojenim 9 0,1 0 0,0 10 0,2 36 0,6 6170 100,0 izvajanjem in DSP Skupaj 675 1,3 378 0,8 62 0,1 60 0,1 50090 100,0 48 Iz tabele 34 lahko razberemo, da je v prvih štirih analiziranih šolskih letih med prilagoditvami prevladovalo zmanjšanje števila otrok v oddelku. Sledi obdobje od šolskega leta 2007/08 do šolskega leta 2013/14, ko je bil pri prilagoditvah nadpovprečno poudarjeno prilagajanje izvedbe programa. Od šolskega leta 2014/15 naprej so med prilagoditvami v ospredju pripomočki ter prilagoditev prostora in opreme. Rezultati v tabeli 35 nam kažejo, da prilagoditve v obliki pripomočkov po pogostosti izstopajo predvsem pri osnovnošolskih in srednješolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP, v prilagojenih programih z EIS ter delno v obeh vrstah predšolskih programov. Prilagoditve v obliki prilagajanja izvedbe programa po pogostosti najbolj izstopajo pri obeh vrstah predšolskih programov in osnovnošolskih ter srednješolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP ter delno oz. v nekoliko manjši meri pri vseh preostalih vzgojno-izobraževalnih programih. Prilagoditev prostora in opreme je v nekoliko večji meri prisotna pri programih s prilagojenim izvajanjem in DSP na vseh treh ravneh izobraževanja. Zmanjšanje števila otrok v oddelku je bilo nadpovprečno pogosto v predšolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP. Stroški prevoza so bili najpogosteje povrnjeni (ali je bil zagotovljen brezplačen prevoz) v predšolskih prilagojenih programih, osnovnošolskih prilagojenih programih z NIS, prilagojenih programih z EIS in posebnih programih. Prilagajanje izvedbe programa so v obdobju od 2007/08 do 2013/14 zapisovali v izrek odločbe o usmeritvi. Kasneje se je v praksi izkazalo, da je ta zapis v izreku odločbe o usmeritvi zavezujoč in pomeni ob vsakokratni spremembi izvedbe prilagajanja programa glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe tudi spreminjanje izreka odločbe (predlog za spremembo usmeritve). Glede na to, da se ob sprotni evalvaciji individualiziranega programa spreminjajo tudi prilagoditve izvedbe programa glede na napredek in razvoj otroka, je bila sprejeta odločitev, da se v izrek odločbe o usmeritvi pišejo pripomočki, prostor in oprema, predlogi prilagajanja izvedbe programa, ki so povezani z didaktično-metodičnimi prilagoditvami, pa so del sinteze strokovnega mnenja kot priporočilo komisije. Te strokovna skupina načrtuje pri oblikovanju vsebine individualiziranega programa. To je razvidno iz tabele 34, saj je bil dan izrazit poudarek prilagajanju izvedbe programa prav v obdobju od 2007/08 do 2013/14 (od 40,3 do 56,2 % vseh prilagoditev). Rezultati v tabeli 34 nadalje prikazujejo povečan odstotek dodelitve pripomočkov od šolskega leta 2014/15 dalje (od 46,4 do 57,8 % vseh prilagoditev). V tabeli 35, ki prikazuje vrsto prilagoditev po posameznih programih, pa je razvidno, da navzgor odstopata predvsem izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni osnovne (40,7 %) in srednje šole (44,0 %). V obeh navedenih programih je pričakovano več predlaganih prilagoditev, saj sta programa naravnana na celotno populacijo otrok in ne zgolj na otroke s PP. Iz tabele 34 je razvidno, da so tudi prilagoditve prostora in opreme od šolskega leta 2014/15 dalje nekoliko višje kot v obdobju pred tem. V tabeli 35, ki prikazuje vrsto prilagoditev po posameznih programih, je razvidno, da navzgor najbolj odstopa izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni osnovne šole (19,0 % vseh prilagoditev), sledijo predšolski programi s prilagojenim izvajanjem in DSP (16,1 % vseh prilagoditev). Iz tabele 34 je razvidno, da je bilo v obdobju od 2003/04 do 2006/07 v izrazito visokem deležu določeno zmanjšanje števila otrok v oddelku (od 38 do 62,6 % prilagoditev). Zmanjšanje števila otrok v oddelku je bilo najpogosteje določeno v predšolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP (30,3 %), kar lahko povezujemo s starostjo otrok in njihovimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Upad obsega določitve zmanjšanja števila otrok v oddelku od šolskega leta 2007/08 dalje bi lahko pripisali prenosu pristojnosti delovanja prvostopenjskih komisij za usmerjanje otrok s PP na Zavod RS za šolstvo in navodilom, da ob vsakem predlogu o zmanjšanju števila otrok v oddelku tega tudi utemeljijo. V enakem obdobju se kaže tudi izrazito visoka stopnja dodelitve stalnega spremljevalca za fizično pomoč (od 7,7 do 10,4 % prilagoditev). Iz tabele 35 je razvidno, da je bil najvišji delež dodeljenih stalnih spremljevalcev v prilagojenem programu z NIS (10,9 %). Iz tabele 35 je prav tako razvidno, da je povračilo stroškov prevoza najbolj pogosto pripadalo 49 otrokom, usmerjenim v posebni program vzgoje in izobraževanja (67,9 %), prilagojeni program z NIS (49,5 %), prilagojeni program z EIS (41,6%) in predšolski prilagojeni program (32,7%). To lahko pojasnimo z mrežo vrtcev in šol, ki izvajajo prilagojene in posebne programe in niso nujno v neposredni bližini otrokovega doma. Izvajalci dodatne strokovne pomoči otrokom s PP V tabeli 36 je prikazano povprečno dodeljeno število šolskih ur dodatne strokovne pomoči otrokom s PP po šolskih letih. Navedeno je povprečno število ur za vso pomoč, ki vključuje tudi svetovalno storitev (1 šolska ura) in povprečno število ur pomoči brez svetovalne storitve. Ker je bila svetovalna storitev uvedena sredi šolskega leta 2013/14, prihaja do razhajanj med obema podatkoma od tega šolskega leta naprej. Povprečno število dodeljene dodatne strokovne pomoči po šolskih letih je prikazano tudi grafično na sliki 5. Posameznemu otroku s PP zagotavljajo ure dodatne strokovne pomoči eden ali več izvajalcev te pomoči. Koliko ur dodatne strokovne pomoči (brez svetovalne storitve) zagotavljajo v povprečju različni profili izvajalcev te pomoči, je prikazano v tabeli 37. Otrokom s PP lahko dajejo dodatno strokovno pomoč različni profili izvajalcev te pomoči. Prav tako lahko določenega izvajalca pomoči nadomesti kateri od alternativnih izvajalcev z drugačnim profilom. Vsi izvajalci, osnovni in morebitni alternativni izvajalci, ki lahko izvajajo dodeljeno pomoč otrokom s PP, so po šolskih letih prikazani v tabeli 38 in po vzgojno-izobraževalnih programih v tabeli 39. Koliko ur dodatne strokovne pomoči tedensko je v povprečju bilo dodeljenih otrokom s PP po programih, ki so ga obiskovali, je prikazano v tabeli 40. V tabeli je prikazano povprečno število šolskih ur dodatne strokovne pomoči brez svetovalne storitve. Zaradi prisotnosti manjšega števila napak v tem delu podatkov so bile iz analize izločene vse enote, pri katerih je seštevek ur vpisane dodatne strokovne pomoči večji od 8 ur (brez upoštevanja ene ure svetovalne storitve). Iz podatkov je bilo tudi odstranjeno manjše število evidentno napačnih vpisov v obdobju pred šolskim letom 2012/13, nanašajoč se na inkluzivnega pedagoga in svetovalno storitev. Tabela 36: Dodeljene ure dodatne strokovne pomoči po šolskih letih Ure pomoči Ure pomoči brez Šolsko leto skupaj s Število svetovalne svetovalno storitve storitvijo 2003/04 2263 4,02 4,02 2004/05 2641 3,76 3,76 2005/06 2508 3,35 3,35 2006/07 1725 3,01 3,01 2007/08 2067 3,14 3,14 2008/09 2548 3,19 3,19 2009/10 2552 3,11 3,11 2010/11 2787 3,09 3,09 2011/12 2807 3,09 3,09 2012/13 2488 3,03 3,03 2013/14 2261 3,16 2,87 2014/15 2395 3,42 2,45 2015/16 2254 3,43 2,44 2016/17 3308 3,53 2,54 2017/18 3672 3,45 2,46 2018/19 3289 3,50 2,51 2019/20 2870 3,65 2,66 2020/21 2773 3,70 2,71 Skupaj 47208 3,38 2,94 50 Če pogledamo zadnji stolpec v tabeli 36, ki prikazuje dodeljeno dodatno strokovno pomoč brez svetovalne storitve, vidimo, da so v povprečju otroci s PP v obdobju od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21 dobili nekoliko manj kot tri šolske ure (2,94 šolske ure) pomoči. Slika 5: Dodeljene ure dodatne strokovne pomoči po šolskih letih Po začetnem obdobju treh šolskih let, ko je bila dodeljena pomoč precej nad tremi šolskimi urami, se je v obdobju od 2006/07 do 2012/13 dodeljena pomoč stabilizirala pri dobrih treh šolskih urah pomoči na enega usmerjenega otroka. Ob uvedbi svetovalne storitve je od šolskega leta 2014/15 naprej v povprečju dodeljena pomoč upadla na 2,5 šolske ure, pri čemer je v zadnjih dveh šolskih letih zaznati rahlo rast te pomoči. Skupaj s svetovalno storitvijo je v tem obdobju v povprečju enemu usmerjenemu otroku pripadlo skupaj 3,5 ure dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve. Tabela 37: Ure dodatne strokovne pomoči po profilih izvajalcev Povprečno Izvajalec Število navedb število ur Specialni in rehabilitacijski pedagog 31228 2,06 Socialni pedagog 4514 1,74 Pedagog 3998 1,75 Psiholog 2881 1,36 Učitelj razrednega ali predmetnega pouka 24508 1,91 Logoped 4570 1,20 Surdopedagog 559 1,62 Tiflopedagog 242 1,68 Vzgojitelj v vrtcu ali 1. razredu OŠ 103 2,04 Inkluzivni pedagog 378 1,71 Neznani izvajalec* 797 1,29 Skupaj 73778 1,88 * Podatek je kljub manjkajočemu podatku o izvajalcu naveden v tabeli, ker je bilo vpisano število ur pomoči. Kot izvajalci dodatne strokovne pomoči otrokom s PP so največkrat določeni specialni in rehabilitacijski pedagogi. V povprečju je vsak rehabilitacijski pedagog otrokom s PP zagotovil nekoliko več kot 2 šolski uri (2,06 šolske ure) pomoči. Skupno je sicer vsak izvajalec pomoči posameznemu otroku s PP to zagotovil v povprečju nekoliko manj kot 2 šolski uri (1,88 šolske ure). Iz tabele 36 je razvidno, da je od šolskega leta 2013/14 dodeljevanje dodatne strokovne pomoči v skladu s spremembo zakonodaje, ki je prinesla novost dodeljevanja vrste dodatne strokovne pomoči. Poleg dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj in učne pomoči je določena tudi svetovalna storitev. Določanje ur dodatne strokovne pomoči je podrobneje določil Pravilnik o delu komisij (2013), ki je določil obseg dodatne strokovne pomoči, ki v izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP ne sme presegati pet ur tedensko, pri čemer mora od 51 tega biti vsaj ena ura svetovalne storitve. Pravilnik o delu komisij sicer določa tudi izjeme pri določanju ur za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj. Do ur dodatne strokovne pomoči (brez svetovalne storitve) so izjemoma upravičeni tudi otroci, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe in zaradi različnih primanjkljajev, ovir oz. motenj potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Iz tabele 37 je razvidno, da so v povprečju največ ur dodatne strokovne pomoči izvajali specialni in rehabilitacijski pedagogi, učitelji razrednega ali predmetnega pouka in vzgojitelji v vrtcu ali prvem razredu osnovne šole. Izbiro specialnega pedagoga kot izvajalca dodatne strokovne pomoči lahko pojasnimo tudi z visokim deležem usmerjenih otrok s PPPU. Kot izvajalec dodatne strokovne pomoči, namenjene učni pomoči, pa je največkrat predviden učitelj razrednega ali predmetnega pouka. 52 Tabela 38: Izvajalci pomoči otrokom s PP po šolskih letih Specialni in Učitelj razrednega ali Socialni pedagog Pedagog Psiholog Logoped Šolsko leto rehabilitacijski pedagog predmetnega pouka Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 1456 38,8 96 2,6 155 4,1 74 2,0 1747 46,6 128 3,4 2004/05 1476 35,0 151 3,6 164 3,9 100 2,4 2080 49,4 109 2,6 2005/06 1442 40,7 132 3,7 143 4,0 76 2,1 1569 44,3 116 3,3 2006/07 944 41,2 72 3,1 90 3,9 45 2,0 1023 44,7 77 3,4 2007/08 1232 40,0 122 4,0 144 4,7 85 2,8 1323 42,9 134 4,3 2008/09 1632 42,3 167 4,3 236 6,1 128 3,3 1447 37,5 203 5,3 2009/10 1659 41,6 186 4,7 270 6,8 151 3,8 1445 36,2 219 5,5 2010/11 1972 46,0 228 5,3 273 6,4 129 3,0 1348 31,4 296 6,9 2011/12 1954 42,8 297 6,5 348 7,6 162 3,6 1456 31,9 297 6,5 2012/13 1787 45,6 244 6,2 297 7,6 172 4,4 1060 27,1 305 7,8 2013/14 1615 37,5 237 5,5 303 7,0 164 3,8 932 21,6 325 7,5 2014/15 1696 28,0 232 3,8 256 4,2 143 2,4 945 15,6 289 4,8 2015/16 1535 26,5 249 4,3 228 3,9 179 3,1 917 15,8 343 5,9 2016/17 2346 26,5 404 4,6 366 4,1 297 3,4 1453 16,4 509 5,7 2017/18 2864 27,6 528 5,1 434 4,2 374 3,6 1530 14,7 619 6,0 2018/19 2584 26,7 613 6,3 490 5,1 393 4,1 1522 15,7 473 4,9 2019/20 2116 24,2 602 6,9 545 6,2 483 5,5 1680 19,2 178 2,0 2020/21 2207 24,6 569 6,3 662 7,4 488 5,4 1584 17,7 258 2,9 skupaj 32517 32,4 5129 5,1 5404 5,4 3643 3,6 25061 25,0 4878 4,9 (nadaljevanje tabele 38) Vzgojitelj v vrtcu ali 1. Surdopedagog Tiflopedagog Inkluzivni pedagog Svetovalna storitev Skupaj Šolsko leto razredu OŠ Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2003/04 70 1,9 19 0,5 3 0,1 0 0,0 0 0,0 3749 100,0 2004/05 105 2,5 25 0,6 3 0,1 0 0,0 0 0,0 4213 100,0 2005/06 49 1,4 17 0,5 0 0,0 0 0,0 0 0,0 3546 100,0 2006/07 27 1,2 11 0,5 2 0,1 0 0,0 0 0,0 2291 100,0 2007/08 27 0,9 7 0,2 8 0,3 0 0,0 0 0,0 3083 100,0 2008/09 38 1,0 2 0,1 5 0,1 0 0,0 0 0,0 3861 100,0 2009/10 30 0,8 15 0,4 12 0,3 0 0,0 0 0,0 3988 100,0 2010/11 17 0,4 16 0,4 11 0,3 0 0,0 0 0,0 4290 100,0 2011/12 24 0,5 18 0,4 6 0,1 0 0,0 0 0,0 4563 100,0 53 Vzgojitelj v vrtcu ali 1. Surdopedagog Tiflopedagog Inkluzivni pedagog Svetovalna storitev Skupaj Šolsko leto razredu OŠ Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 2012/13 27 0,7 6 0,2 14 0,4 3 0,1 0 0,0 3915 100,0 2013/14 13 0,3 19 0,4 18 0,4 30 0,7 656 15,2 4312 100,0 2014/15 19 0,3 22 0,4 7 0,1 47 0,8 2399 39,6 6055 100,0 2015/16 22 0,4 19 0,3 6 0,1 40 0,7 2256 38,9 5794 100,0 2016/17 36 0,4 21 0,2 9 0,1 103 1,2 3315 37,4 8859 100,0 2017/18 36 0,3 20 0,2 8 0,1 247 2,4 3723 35,9 10383 100,0 2018/19 25 0,3 15 0,2 7 0,1 223 2,3 3326 34,4 9671 100,0 2019/20 12 0,1 5 0,1 0 0,0 240 2,7 2884 33,0 8745 100,0 2020/21 10 0,1 8 0,1 1 0,0 386 4,3 2792 31,1 8965 100,0 Skupaj 587 0,6 265 0,3 120 0,1 1321 1,3 21358 21,3 100283 100,0 V vseh šolskih letih so daleč najbolj pogosti izvajalci pomoči specialni in rehabilitacijski pedagogi ter učitelji razrednega in predmetnega pouka; do šolskega leta 2007/08 so bili v nekoliko večji meri zastopani učitelji razrednega in predmetnega pouka, od šolskega leta 2008/09 pa specialni in rehabilitacijski pedagogi. S šolskim letom 2013/14 upade delež obeh najpogostejših profilov izvajalcev zaradi uvedbe svetovalne storitve (kateri profili izvajalcev so pristojni za izvajanje svetovalne storitve, iz administrativne baze ni razvidno). Tabela 39: Izvajalci pomoči otrokom s PP po vzgojno-izobraževalnih programih Specialni in Učitelj razrednega ali Vzgojno-izobraževalni rehabilitacijski Socialni pedagog Pedagog Psiholog Logoped predmetnega pouka programi pedagog Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prila- 6668 47,0 206 1,5 275 1,9 100 0,7 41 0,3 2585 18,2 gojenim izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni 13 36,1 1 2,8 0 0,0 0 0,0 3 8,3 7 19,4 programi OŠ programi s prilagojenim 25588 32,5 4785 6,1 4661 5,9 2919 3,7 20749 26,3 2250 2,9 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z 14 15,2 10 10,9 2 2,2 1 1,1 26 28,3 22 23,9 NIS Prilagojeni programi z EIS 6 17,6 3 8,8 1 2,9 5 14,7 6 17,6 0 0,0 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 1 25,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0 SŠ programi s prilagojenim 165 2,4 119 1,7 454 6,5 611 8,8 4148 59,8 8 0,1 izvajanjem in DSP Skupaj 32455 32,4 5124 5,1 5394 5,4 3636 3,6 24974 24,9 4872 4,9 54 (nadaljevanje tabele 39) Vzgojitelj v vrtcu ali 1. Vzgojno-izobraževalni Surdopedagog Tiflopedagog razredu OŠ Inkluzivni pedagog Svetovalna storitev Skupaj programi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prila- 291 2,0 87 0,6 113 0,8 139 1,0 3693 26,0 14198 100,0 gojenim izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni 2 5,6 7 19,4 0 0,0 0 0,0 3 8,3 36 100,0 programi OŠ programi s prilagojenim 245 0,3 124 0,2 7 0,0 1167 1,5 16308 20,7 78803 100,0 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z 3 3,3 1 1,1 0 0,0 1 1,1 12 13,0 92 100,0 NIS Prilagojeni programi z EIS 0 0,0 1 2,9 0 0,0 1 2,9 11 32,4 34 100,0 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 4 100,0 SŠ programi s prilagojenim 45 0,6 45 0,6 0 0,0 12 0,2 1327 19,1 6934 100,0 izvajanjem in DSP Skupaj 586 0,6 265 0,3 120 0,1 1320 1,3 21355 21,3 100101 100,0 V predšolskih programih so največ pomoči izvajali specialni pedagogi (47,0 %) in logopedi (18,2 %). Izvajalcev svetovalne storitve5 je bilo 26,0 %. V osnovnošolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP so največ pomoči izvajali specialni pedagogi (32,5 %) ter učitelji razrednega in predmetnega pouka (26,3 %). Izvajalcev svetovalne storitve je bilo 20,7 %. V srednješolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP so največ pomoči izvajali učitelji predmetnega pouka (59,8 %). Izvajalcev svetovalne storitve je bilo 19,1 %. Med ostalimi manj številčnimi programi so med izvajalci praviloma prevladovali specialni in rehabilitacijski pedagogi ter učitelji razrednega in predmetnega pouka, v osnovnošolskih prilagojenih programih z NIS pa tudi logopedi. 5 Gre za delež vpisov med profile izvajalcev, ki se nanašajo na izvajanje svetovalne storitve, vendar pri teh dejanski profil izvajalcev ni opredeljen. 55 Tabela 40: Dodeljene ure pomoči po programih Povprečno Vzgojno-izobraževalni programi Število število ur Predšolski programi s prilagojenim izvajanjem in DSP 7160 2,40 Predšolski prilagojeni programi 26 2,23 OŠ programi s prilagojenim izvajanjem in DSP 35337 3,10 OŠ prilagojeni programi z NIS 60 2,42 Prilagojeni programi z EIS 19 2,32 Posebni programi vzgoje in izobraževanja* 3 2,67 SŠ programi s prilagojenim izvajanjem in DSP 4502 2,51 Skupaj 47107 2,94 * Zaradi premajhnega števila enot podatek za ta program ni zanesljiv (obstaja tudi verjetnost administrativne napake). V povprečju so bili največ pomoči (brez svetovalne storitve), in sicer 3,1 šolske ure na teden, deležni otroci v osnovnošolskih programih s prilagojenim izvajanjem in DSP. Iz tabele 39 je razvidno, da so v obeh predšolskih programih in izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni osnovne šole v največji meri kot izvajalci dodatne strokovne pomoči predvideni specialni in rehabilitacijski pedagogi. Ta delež izhaja iz potrebe po intenzivnejši dodatni strokovni pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj v zgodnejšem, predšolskem obdobju in obdobju osnovnega šolanja. V izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni srednje šole pa se ta potreba bistveno zmanjša, se pa zato poveča potreba po izvajanju dodatne strokovne pomoči, namenjene učni pomoči učitelja. Pomoč učitelja razrednega ali predmetnega pouka je sicer prisotna na ravni osnovne šole (vendar ne tako pogosto kot v srednji šoli), saj je potreba po dodatni učni pomoči pri otrocih s PP v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju večja kot po pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj. 56 5.2 Prilagoditve in izvajalci po vrsti primanjkljajev, ovir oz. motenj Raziskovalno vprašanje 3.2: Katere prilagoditve in kateri profili izvajalcev pomoči so predpisani v odločbah po posameznih primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok s PP? V tabeli 41 je navedeno, koliko prilagoditev je bilo dodeljeno otrokom glede na njihove primanjkljaje, ovire oz. motnje. Sledi tabela 42, v kateri so glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje prikazane vrste prilagoditev otrokom s PP. V tabeli 43 so prikazani možni izvajalci pomoči glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje otrok s PP. Koliko ur pomoči je bilo v povprečju dodeljenih otrokom s PP po primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok s PP, je prikazano v tabeli 44. V tabeli je prikazano povprečno število šolskih ur pomoči brez svetovalne storitve. Analiza v tabeli 41 je opravljena na ravni prve odločbe, zato se prikazana števila v tej tabeli nanašajo na število otrok. Zaradi večjega števila manjkajočih podatkov je število otrok, vključenih v analizo, manjše od 57.110 otrok s prvo odločbo v celotnem analiziranem obdobju. Analiza v tabeli 42 je opravljena na ravni prilagoditev, analiza v tabeli 43 pa na ravni izvajalcev pomoči. Ker je lahko enemu otroku dodeljenih več prilagoditev, število prilagoditev v tabeli 42 presega število otrok, za katere razpolagamo s podatkom o prilagoditvah. Zaradi možnosti več izvajalcev na enega otroka je podobno tudi število možnih izvajalcev v tabeli 43 večje od števila otrok, za katere razpolagamo s podatkom o izvajalcih pomoči. Analiza dodeljenih ur pomoči v tabeli 44 je opravljena na ravni otroka oz. prve odločbe, zato se števila, prikazana v tej tabeli, nanašajo na število otrok. 57 Tabela 41: Število prilagoditev glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo 1 prilagoditev 2 prilagoditvi 3 prilagoditve 4 prilagoditve 5 prilagoditev Skupaj Povprečno Primanjkljaji, ovire oz. motnje število Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek prilagoditev Z motnjo v duševnem razvoju 463 80,8 92 16,1 16 2,8 2 0,3 0 0,0 573 100,0 1,23 Slabovidni in slepi 46 19,9 101 43,7 74 32,0 10 4,3 0 0,0 231 100,0 2,21 Z izgubo sluha 256 44,9 220 38,6 83 14,6 11 1,9 0 0,0 570 100,0 1,74 Z govorno-jezikovnimi motnjami 1946 65,0 797 26,6 223 7,4 29 1,0 0 0,0 2995 100,0 1,44 Gibalno ovirani 286 42,1 241 35,5 124 18,3 24 3,5 4 0,6 679 100,0 1,85 Dolgotrajno bolni 2584 58,4 1531 34,6 291 6,6 16 0,4 0 0,0 4422 100,0 1,49 S čustvenimi in vedenjskimi 376 61,8 183 30,1 48 7,9 1 0,2 0 0,0 608 100,0 1,46 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 6948 52,5 5221 39,4 1041 7,9 26 0,2 0 0,0 13236 100,0 1,56 Z avtističnimi motnjami 103 71,0 37 25,5 3 2,1 2 1,4 0 0,0 145 100,0 1,34 Z več motnjami 4229 50,2 3221 38,2 861 10,2 106 1,3 8 0,1 8425 100,0 1,63 Z mejnimi intelektualnimi 274 97,5 7 2,5 0 0,0 0 0,0 0 0,0 281 100,0 1,02 sposobnostmi Skupaj 17511 54,4 11651 36,2 2764 8,6 227 0,7 12 0,0 32165 100,0 1,56 Tabela 42: Vrsta prilagoditev glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo Zmanjšanje števila otrok v Prilagoditev prostora in Pripomočki (materialne Pravica do brezplačnega Spremljevalec – stalni Primanjkljaji, ovire oz. motnje oddelku opreme prilagoditve) prevoza Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 259 36,8 97 13,8 126 17,9 2 0,3 116 16,5 Slabovidni in slepi 62 12,2 123 24,1 206 40,4 14 2,7 10 2,0 Z izgubo sluha 347 35,1 203 20,5 238 24,1 3 0,3 30 3,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 901 20,8 842 19,5 895 20,7 0 0,0 16 0,4 Gibalno ovirani 110 8,8 254 20,2 334 26,6 254 20,2 41 3,3 Dolgotrajno bolni 595 9,0 982 14,9 2277 34,6 3 0,0 8 0,1 S čustvenimi in vedenjskimi 72 8,1 264 29,7 310 34,8 0 0,0 2 0,2 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 728 3,5 3549 17,2 9190 44,6 1 0,0 13 0,1 Z avtističnimi motnjami 29 14,9 65 33,5 46 23,7 0 0,0 3 1,5 Z več motnjami 1403 10,2 2465 18,0 5046 36,8 424 3,1 131 1,0 Z mejnimi intelektualnimi 245 85,1 2 0,7 32 11,1 0 0,0 4 1,4 sposobnostmi Skupaj 4751 9,5 8846 17,7 18700 37,3 701 1,4 374 0,7 58 (nadaljevanje tabele 42) Prilagajanje izvedbe Spremljevalec – občasni Spremljevalec – začasni Drugo Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje programa Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 1 0,1 92 13,1 0 0,0 10 1,4 703 100,0 Slabovidni in slepi 0 0,0 59 11,6 35 6,9 1 0,2 510 100,0 Z izgubo sluha 0 0,0 163 16,5 0 0,0 5 0,5 989 100,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 1 0,0 1667 38,5 2 0,0 1 0,0 4325 100,0 Gibalno ovirani 22 1,8 231 18,4 5 0,4 5 0,4 1256 100,0 Dolgotrajno bolni 2 0,0 2399 36,4 297 4,5 20 0,3 6583 100,0 S čustvenimi in vedenjskimi 0 0,0 213 23,9 29 3,3 0 0,0 890 100,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 0 0,0 7125 34,6 1 0,0 10 0,0 20617 100,0 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 5 2,6 46 23,7 0 0,0 194 100,0 Z več motnjami 36 0,3 3952 28,8 253 1,8 8 0,1 13718 100,0 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 5 1,7 0 0,0 0 0,0 288 100,0 sposobnostmi Skupaj 62 0,1 15911 31,8 668 1,3 60 0,1 50073 100,0 Tabela 43: Izvajalec pomoči glede na primanjkljaj, oviro oz. motnjo Z motnjo v duševnem Z govorno-jezikovnimi Slabovidni in slepi Z izgubo sluha Gibalno ovirani Dolgotrajno bolni Izvajalec razvoju motnjami Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Specialni in rehabilitacijski 494 36,8 46 10,7 107 10,6 5240 40,7 545 55,0 2250 22,6 pedagog Socialni pedagog 16 1,2 2 0,5 6 0,6 208 1,6 11 1,1 652 6,6 Pedagog 69 5,1 3 0,7 12 1,2 355 2,8 29 2,9 533 5,4 Psiholog 17 1,3 3 0,7 6 0,6 140 1,1 13 1,3 560 5,6 Učitelj razrednega ali 365 27,2 103 24,0 270 26,9 692 5,4 159 16,0 3449 34,7 predmetnega pouka Logoped 74 5,5 1 0,2 13 1,3 2755 21,4 19 1,9 80 0,8 Surdopedagog 1 0,1 1 0,2 443 44,1 13 0,1 0 0,0 1 0,0 Tiflopedagog 0 0,0 193 45,0 1 0,1 0 0,0 0 0,0 4 0,0 Vzgojitelj v vrtcu ali 1. razredu OŠ 7 0,5 2 0,5 4 0,4 50 0,4 6 0,6 14 0,1 Inkluzivni pedagog 22 1,6 0 0,0 3 0,3 182 1,4 8 0,8 135 1,4 Svetovalna storitev 277 20,6 75 17,5 140 13,9 3237 25,1 201 20,3 2256 22,7 Skupaj 1342 100,0 429 100,0 1005 100,0 12872 100,0 991 100,0 9934 100,0 59 (nadaljevanje tabele 43) S čustvenimi in S primanjkljaji na Z mejnimi posameznih področjih Z avtističnimi motnjami Z več motnjami intelektualnimi Skupaj Izvajalec vedenjskimi motnjami učenja sposobnostmi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Specialni in rehabilitacijski 290 10,3 14253 33,7 151 25,1 8310 32,0 780 40,7 32466 32,4 pedagog Socialni pedagog 667 23,6 1635 3,9 107 17,8 1766 6,8 51 2,7 5121 5,1 Pedagog 180 6,4 2678 6,3 15 2,5 1444 5,6 79 4,1 5397 5,4 Psiholog 402 14,2 1217 2,9 32 5,3 1222 4,7 30 1,6 3642 3,6 Učitelj razrednega ali 403 14,3 13078 30,9 22 3,7 5543 21,4 929 48,5 25013 25,0 predmetnega pouka Logoped 4 0,1 149 0,4 22 3,7 1701 6,6 45 2,3 4863 4,9 Surdopedagog 0 0,0 3 0,0 0 0,0 123 0,5 0 0,0 585 0,6 Tiflopedagog 0 0,0 0 0,0 0 0,0 67 0,3 0 0,0 265 0,3 Vzgojitelj v vrtcu ali 1. razredu OŠ 0 0,0 3 0,0 2 0,3 30 0,1 2 0,1 120 0,1 Inkluzivni pedagog 23 0,8 628 1,5 7 1,2 313 1,2 0 0,0 1321 1,3 Svetovalna storitev 855 30,3 8641 20,4 244 40,5 5422 20,9 0 0,0 21348 21,3 Skupaj 2824 100,0 42285 100,0 602 100,0 25941 100,0 1916 100,0 100141 100,0 60 Tabela 44: Dodeljene ure pomoči po primanjkljajih, ovirah oz. motnjah Povprečno Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število število ur Z motnjo v duševnem razvoju 746 2,98 Slabovidni in slepi 212 2,93 Z izgubo sluha 543 2,60 Z govorno-jezikovnimi motnjami 5730 2,56 Gibalno ovirani 650 2,52 Dolgotrajno bolni 5321 3,02 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami 1142 2,63 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 20098 2,81 Z avtističnimi motnjami 240 2,42 Z več motnjami 11230 3,27 Z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi 1218 4,08 Skupaj 47130 2,94 Iz tabele 41 je razvidno, da je bilo otrokom s PP povprečno dodeljenih 1,56 prilagoditve. Od tega povprečja odstopajo navzgor slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro vidne funkcije (2,21 prilagoditve), gibalno ovirani otroci (1,85 prilagoditve), gluhi in naglušni otroci (1,74 prilagoditve) ter otroci z več motnjami (1,63 prilagoditve). Zaradi specifičnih vzgojno-izobraževalnih potreb, ki so povezane z njihovimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami, so to skupine otrok, ki potrebujejo več prilagoditev v procesu vzgoje in izobraževanja. Iz podatkov v tabeli 42 je razvidno, da je vrsta prilagoditev povezana z vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje otrok s PP. Zmanjšanje števila otrok v oddelku je bolj pogosto pri skupini otrok z motnjami v duševnem razvoju (36,8 %), gluhih in naglušnih otrocih (35,1 %), otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami (20,8 %), otrocih z avtističnimi motnjami (14,9 %) ter slepih in slabovidnih otrocih ter otrocih z okvaro vidne funkcije (12,2 %). Za skupino otrok z motnjami v duševnem razvoju predpostavljamo, da gre za otroke, ki so z usmeritvijo po 11. oz. 13. členu Pravilnika o delu komisij (usmeritev v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok) vključeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in DSP, v katerih normativi niso prilagojeni, tako kot je na primer v prilagojenih izobraževalnih programih. Enako velja tudi za vse ostale naštete skupine otrok s PP. Podobna ugotovitev velja za prilagoditve prostora in opreme ter za uporabo pripomočkov. Prilagoditve prostora in opreme so bolj pogoste pri otrocih z avtističnimi motnjami (33,5 %) ter pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (29,7 %), za uporabo pripomočkov pa pri otrocih s PPPU (44,6 %) ter slepih in slabovidnih otrocih ter otrocih z okvaro vidne funkcije (40,4 %). Stalnega spremljevalca imajo največkrat dodeljenega gibalno ovirani otroci (20,2 %), otroci z več motnjami (3,1 %), slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro vida (2,7 %). Ugotovitve so skladne z zakonodajo, po kateri stalni spremljevalec pripada le težje in težko gibalno oviranim otrokom ter slepim otrokom (ob tem sklepamo, da je pri skupini otrok z več motnjami, ki jim je dodeljen stalni spremljevalec, prisotna tudi ali težja oz. težka gibalna oviranost ali slepota). Začasni spremljevalec je najpogosteje dodeljen otrokom z avtističnimi motnjami (23,7 %), slepim in slabovidnim otrokom ter otrokom z okvaro vidne funkcije (6,9 %), dolgotrajno bolnim otrokom (4,5 %) in otrokom s čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (3,3 %). Dodelitev začasnih spremljevalcev navedenim skupinam otrok s PP je urejena z zakonom. Iz podatkov v tabeli 43 je razvidno, da je izbira izvajalca dodatne strokovne pomoči povezana s primanjkljaji, ovirami oz. motnjami otrok. Tako je na primer pri gluhih in naglušnih otrocih izvajalec dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj največkrat surdopedagog (44,1 %), sledita specialni in rehabilitacijski pedagog (10,6 %), za učno pomoč pa učitelj razrednega ali predmetnega pouka (26,9 %). Podobno je pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pri katerih je izvajalec dodatne strokovne pomoči za premagovanje 61 primanjkljajev, ovir oz. motenj največkrat socialni pedagog (23,6 %), sledi psiholog (14,2 %), za učno pomoč pa učitelj razrednega ali predmetnega pouka (14,3 %). Pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami bi pričakovali, da bo v najvišjem odstotku dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj izvajal logoped, vendar je iz podatkov razvidno, da v kar 40,7 % primerov to pomoč izvajajo specialni in rehabilitacijski pedagogi. Logopedi izvajajo pomoč tej skupini otrok v 21,4 % primerov. To lahko pojasnimo s primanjkljajem kadra. Praviloma so logopedi zaposleni v okviru zdravstvenih dejavnosti in jih šole težko zagotovijo za izvajanje dodatne strokovne pomoči. Iz tabele 44 je razvidno, da so bili v povprečju največ pomoči (brez svetovalne storitve), in sicer 4,08 šolske ure na teden, deležni otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki se od leta 2007 dalje ne usmerjajo več. S 3,27 šolske ure pomoči tedensko sledijo otroci z opredeljenimi več motnjami in s 3,02 šolske ure pomoči dolgotrajno bolni otroci. Pri slednji skupini otrok je lahko večje povprečno število ur dodatne strokovne pomoči povezano tudi z morebitnimi (daljšimi) odsotnostmi od pouka, ki so povezane z boleznijo. Najmanj pomoči so bili deležni otroci z avtističnimi motnjami, in sicer 2,42 šolske ure tedensko. 62 6 Otroci s PP po statističnih regijah 4. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije usmerjenih otrok s PP po statističnih regijah. 6.1 Usmerjeni in neusmerjeni otroci po statističnih regijah Raziskovalno vprašanje 4.1: Kakšen je obseg populacije usmerjenih otrok in otrok z odločbo 'se ne usmeri' po statističnih regijah? V analizo usmeritev po statističnih regijah je bilo vključenih vseh 57.110 otrok, ki so bili v obdobju od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2020/21 prvič usmerjeni. V analizo po statističnih regijah je bilo dodatno vključenih tudi 2.892 otrok, ki imajo vsaj eno odločbo o neusmeritvi in nobene o usmeritvi (nikoli usmerjeni otroci). Zaradi različno velikih statističnih regij so v analizo vključeni tudi podatki o velikosti posameznih regij. Za ta namen so bili uporabljeni podatki Statističnega urada RS o številu prebivalcev po statističnih regijah, starih od 1 do 18 let, za obdobje od leta 2004 (stanje na dan 1. 1. 2004) do leta 2021 (stanje na dan 1. 1. 2021). Za namen računanja deležev analiziranih skupin otrok (prvič usmerjenih in nikoli usmerjenih otrok) od vseh otrok v statistični regiji je bila na podlagi podatkov o številu prebivalcev v starosti od 1 do 18 let izračunana povprečna velikost generacije po posameznih statističnih regijah. Povprečna velikost ene generacije otrok v obdobju od šolskega leta 2003/04 (stanje na dan 1. 1. 2004) do 2020/21 (stanje na dan 1. 1. 2021) po statističnih regijah je prikazana v tabeli 45. Ob velikosti generacije je v tabeli po statističnih regijah prikazano še skupno število prvič usmerjenih otrok v tem obdobju, povprečno število prvič usmerjenih otrok in delež prvič usmerjenih otrok od vseh otrok v statistični regiji. Število in delež otrok, ki so pridobili odločbo 'se ne usmeri' in nikoli niso bili usmerjeni, je prikazano v tabeli 46. Sledijo prikazi po statističnih regijah za sedež komisije (pristojne za prvo usmeritev) v tabeli 47, spol otroka ob prvi usmeritvi v tabeli 48 in trajanje postopkov usmerjanja v tabeli 49. V slednji tabeli je prikazano trajanje postopkov usmerjanja, v katerih je bila izdana odločba o usmeritvi, in sicer posebej za zadnjih pet analiziranih šolskih let (od 2016/17 do 2020/21) in za celotno analizirano obdobje skupaj (skupaj za obdobje od 2003/04 do 2020/21). Tabela 45: Obseg prvih usmeritev po statističnih regijah Delež otrok, ki so Velikost Število usmerjenih Usmerjeni otroci – v nekem obdobju Statistična regija generacije otrok skupaj (celo povprečje na (povprečje) bili usmerjeni obdobje) šolsko leto (v %) Osrednjeslovenska 5327 16885 938 17,6 Podravska 2927 9530 529 18,1 Savinjska 2582 6293 350 13,5 Gorenjska 2108 5183 288 13,7 Goriška 1133 2937 163 14,4 Obalno-Kraška 964 2865 159 16,5 Zasavska 454 1423 79 17,4 Posavska 704 1976 110 15,6 Pomurska 1082 2814 156 14,5 Jugovzhodna Slovenija 1500 3764 209 13,9 Primorsko-Notranjska 509 1420 79 15,5 Koroška 709 2020 112 15,8 Skupaj 19998 57110 3173 15,9 V obdobju od 2003/04 do 2020/21 je bilo v Sloveniji skupaj usmerjenih 57.110 otrok oz. v povprečju vsako leto 3.173 otrok. Ker je bila v tem obdobju v Sloveniji povprečna velikost ene generacije otrok 19.998, je bilo v tem času usmerjenih 15,9 % vseh otrok. Najvišji delež usmerjenih otrok je bil v Podravju, kjer je bilo v obdobju od 2003/04 do 2020/21 usmerjenih 18,1 % otrok, najnižji delež usmerjenih otrok pa je bil v Savinjski statistični regiji, kjer je bilo v tem času usmerjenih 13,5 % otrok. 63 Tabela 46: Obseg neusmeritev po statističnih regijah Delež otrok, ki so Število Neusmerjeni otroci dobili odločbo ‘se Velikost generacije neusmerjenih otrok Statistična regija – ne usmeri’ in ni (povprečje) povprečje na so skupaj (celo šolsko leto bili nikoli usmerjeni obdobje) (v %) Osrednjeslovenska 5327 764 42 0,8 Podravska 2927 306 17 0,6 Savinjska 2582 537 30 1,2 Gorenjska 2108 358 20 0,9 Goriška 1133 97 5 0,5 Obalno-Kraška 964 81 5 0,5 Zasavska 454 47 3 0,6 Posavska 704 94 5 0,7 Pomurska 1082 184 10 0,9 Jugovzhodna Slovenija 1500 212 12 0,8 Primorsko-Notranjska 509 70 4 0,8 Koroška 709 142 8 1,1 Skupaj 19998 2892 161 0,8 V obdobju od 2003/04 do 2020/21 je v Sloveniji skupaj dobilo vsaj eno odločbo 'se ne usmeri' in hkrati nikoli ni bilo usmerjenih (pred postopkom ali po njem, v katerem je bila izdana odločba 'se ne usmeri') 2.892 otrok oz. v povprečju vsako leto 161 otrok (0,8 % vseh otrok). Po statističnih regijah je najnižji delež »nikoli usmerjenih otrok« v Goriški in Obalno-Kraški statistični regiji (0,5 % vseh otrok), najvišji pa v Savinjski statistični regiji (1,2 % vseh otrok). Tabela 47: Sedež komisije, pristojne za prvo usmeritev, po statističnih regijah Komisija v statistični Komisija izven Skupaj Statistična regija regiji otroka statistične regije otroka Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Osrednjeslovenska 15261 90,9 1524 9,1 16785 100,0 Podravska 8954 94,4 535 5,6 9489 100,0 Savinjska 4078 65,0 2197 35,0 6275 100,0 Gorenjska 4215 82,3 909 17,7 5124 100,0 Goriška 2476 84,5 454 15,5 2930 100,0 Obalno-Kraška 2373 82,9 491 17,1 2864 100,0 Zasavska 1166 82,7 244 17,3 1410 100,0 Posavska 1497 75,9 476 24,1 1973 100,0 Pomurska 2306 82,2 500 17,8 2806 100,0 Jugovzhodna Slovenija 2702 72,1 1047 27,9 3749 100,0 Primorsko-Notranjska 325 23,0 1088 77,0 1413 100,0 Koroška 1658 82,3 357 17,7 2015 100,0 Skupaj 47011 82,7 9822 17,3 56833 100,0 Z izjemo Primorsko-Notranjske statistične regije so veliko večino otrok prvič usmerile komisije, ki so delovale v regiji, v kateri je prebival usmerjeni otrok. Skupaj je bilo v analiziranem obdobju 82,7 % takih usmeritev, da je bil otrok iz iste regije kot komisija za usmerjanje. Največji delež otrok je usmerila komisija iz iste regije v Podravju, lokalne komisije so usmerile (prva usmeritev) 94,4 % vseh usmerjenih otrok. 64 Tabela 48: Spol usmerjenih otrok po statističnih regijah Fantje Dekleta Skupaj Statistična regija Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Osrednjeslovenska 10767 63,8 6118 36,2 16885 100,0 Podravska 6067 63,7 3463 36,3 9530 100,0 Savinjska 4080 64,8 2213 35,2 6293 100,0 Gorenjska 3450 66,6 1733 33,4 5183 100,0 Goriška 1890 64,4 1047 35,6 2937 100,0 Obalno-Kraška 1824 63,7 1041 36,3 2865 100,0 Zasavska 936 65,8 487 34,2 1423 100,0 Posavska 1253 63,4 723 36,6 1976 100,0 Pomurska 1709 60,7 1105 39,3 2814 100,0 Jugovzhodna Slovenija 2423 64,4 1341 35,6 3764 100,0 Primorsko-Notranjska 881 62,0 539 38,0 1420 100,0 Koroška 1337 66,2 683 33,8 2020 100,0 Skupaj 36617 64,1 20493 35,9 57110 100,0 Med usmerjenimi otroki je precej več fantov kot deklet. Delež fantov med usmerjenimi otroki je bil v analiziranem obdobju največji na Gorenjskem (66,6 %) in najmanjši v Pomurju (60,7 %). Tabela 49: Trajanje postopka usmerjanja po statističnih regijah (v dnevih) Šolsko leto 2016/17 Šolsko leto 2017/18 Šolsko leto 2018/19 Statistična regija Število Povprečje Število Povprečje Število Povprečje Osrednjeslovenska 2469 195,4 2560 158,9 2510 148,6 Podravska 1424 125,5 1326 128,8 1270 138,8 Savinjska 866 133,5 903 131,4 874 123,0 Gorenjska 640 160,7 629 139,0 714 135,1 Goriška 273 199,2 486 182,7 390 155,4 Obalno-Kraška 429 128,1 418 117,3 431 120,8 Zasavska 225 118,2 248 98,4 196 91,3 Posavska 253 131,9 247 130,2 273 133,5 Pomurska 393 125,6 428 118,1 324 111,3 Jugovzhodna Slovenija 499 127,9 521 126,3 476 121,3 Primorsko-Notranjska 201 179,8 205 129,5 194 131,6 Koroška 240 106,3 253 103,7 244 118,8 Skupaj 7912 154,7 8224 139,5 7896 135,3 (nadaljevanje tabele 49) Šolsko leto 2019/20 Skupaj za obdobje od Šolsko leto 2020/21 Statistična regija 2003/04* do 2020/21 Število Povprečje Število Povprečje Število Povprečje Osrednjeslovenska 2314 139,7 2292 120,1 30606 179,9 Podravska 1263 137,0 1356 107,5 17761 165,3 Savinjska 811 130,0 818 114,3 11428 174,6 Gorenjska 556 135,7 592 123,5 9006 162,5 Goriška 394 161,9 351 192,0 5758 148,2 Obalno-Kraška 416 116,9 355 120,4 5917 153,0 Zasavska 176 94,5 170 87,1 2887 120,4 Posavska 292 152,1 246 118,9 3846 157,3 Pomurska 387 129,0 387 102,1 5488 146,6 Jugovzhodna Slovenija 458 133,5 468 117,8 7456 169,3 Primorsko-Notranjska 175 143,5 206 145,7 2767 174,2 Koroška 205 111,8 227 100,9 4016 140,6 Skupaj 7447 135,6 7468 119,1 106936 165,8 * Vključeno je tudi manjše število odločb, ki so bile izdane pred šolskim letom 2003/04. 65 V obdobju od 2003/04 do 2020/21 so bili v povprečju postopki usmerjanja – v katerih je bila izdana odločba o usmeritvi – najkrajši v Zasavski statistični regiji, kjer so postopki v povprečju trajali 120 dni. V Zasavski statistični regiji so bili postopki usmerjanja najkrajši tudi, če pogledamo le obdobje zadnjega analiziranega šolskega leta; v šolskem letu 2020/21 je postopek usmerjanja v Zasavski statistični regiji trajal 87 dni. Skupaj so v analiziranem obdobju postopki usmerjanja trajali najdlje v Osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 180 dni. Če pogledamo zadnje šolsko leto, pa vidimo, da so bili postopki v tem šolskem letu najdaljši v Goriški statistični regiji, kjer je v šolskem letu 2020/21 med vlogo in izdajo odločbe o usmeritvi v povprečju minilo 192 dni. Če pogledamo nekoliko daljše obdobje, ugotovimo, da se je trajanje postopka v Goriški statistični regiji – v skladu s splošnim trendom zmanjševanja trajanja postopkov – skrajševalo v šolskih letih 2017/18 in 2018/19, potem pa se je – v nasprotju s splošnim trendom – trajanje postopkov usmerjanja spet občutno podaljšalo. Za otroke je lahko pripravila strokovno mnenje komisija izven statistične regije otroka v primeru, da je potekala obravnava otroka v strokovni ustanovi, kot je npr. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ali je potekala za otroka rehabilitacija v okviru URI Soča ali zdravljenje na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V okviru delovanja komisije so ustanovljene tudi tako imenovane specialne komisije, ki praviloma pripravljajo strokovna mnenja za specifične skupine otrok s PP, kot so npr. slepi in slabovidni otroci ter otroci z okvaro vidne funkcije, za otroke z avtističnimi motnjami, dolgotrajno bolne otroke (npr. onkologija) idr. Komisije so imenovane glede na vrsto primanjkljajev, ovir oz. motenj, v njih pa sodelujejo praviloma tisti, ki otroka obravnavajo z vidika njegovih posebnih potreb. Organizacija in način dela komisij je povezan tudi s smiselno razporeditvijo sedežev komisij in skrbnikov komisij (svetovalci, ki vodijo postopke usmerjanja), ki ni nujno povezana z regijo (npr. komisija, ki pripravlja strokovna mnenja za slepe in slabovidne otroke ter otroke z okvaro vidne funkcije, ima sedež v Osrednjeslovenski statistični regiji, medtem ko ima skrbništvo svetovalka v Gorenjski statistični regiji). Razlike v trajanju postopkov med statističnimi regijami lahko vsaj delno pojasnimo z različnim prilivom števila vlog na posameznem področju, potrebo po dopolnjevanju dokumentacije, dostopnostjo do obravnav v zunanjih strokovnih ustanovah in tudi z individualnimi razlikami med svetovalci, ki vodijo postopke usmerjanja (npr. v veščinah pri uporabi IKT in organizaciji dela). 66 6.2 Struktura populacije usmerjenih otrok po statističnih regijah Raziskovalno vprašanje 4.2: Kakšna je struktura populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje po statističnih regijah? Analiza strukture populacije usmerjenih otrok s PP glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje po statističnih regijah je opravljena za obdobje od 2003/04 do 2020/21. Deleži otrok v posameznih regijah glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje so prikazani v tabeli 50. V tabeli so prikazani odstotki posameznih skupin otrok od vseh usmerjenih otrok s PP v statistični regiji. V nadaljevanju so v tabeli 51 izračunani tudi deleži usmerjenih otrok v posameznih statističnih regijah glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje od vseh otrok v statistični regiji. Ob koncu podpoglavja so v tabeli 52 – zaradi boljše preglednosti velikosti razlik, do katerih prihaja med statističnimi regijami – zbrani in prikazani (podatki so vzeti iz tabele 51) najnižji in najvišji deleži otrok s posameznimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami po statističnih regijah. Tabela 50: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP po statističnih regijah Z motnjo v duševnem Z govorno- Slabovidni in slepi Z izgubo sluha Statistična regija razvoju jezikovnimi motnjami Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Osrednjeslovenska 835 5,0 85 0,5 269 1,6 1905 11,4 Podravska 386 4,1 38 0,4 78 0,8 1065 11,2 Savinjska 574 9,2 49 0,8 109 1,7 759 12,1 Gorenjska 408 8,0 31 0,6 97 1,9 202 4,0 Goriška 101 3,5 20 0,7 48 1,7 388 13,3 Obalno-Kraška 118 4,2 13 0,5 42 1,5 382 13,4 Zasavska 111 7,9 4 0,3 11 0,8 228 16,2 Posavska 144 7,3 7 0,4 33 1,7 184 9,3 Pomurska 220 7,9 13 0,5 24 0,9 304 10,9 Jugovzhodna Slovenija 370 9,9 23 0,6 84 2,2 294 7,9 Primorsko-Notranjska 80 5,7 4 0,3 25 1,8 106 7,5 Koroška 74 3,7 11 0,5 18 0,9 257 12,8 Skupaj 3421 6,0 298 0,5 838 1,5 6074 10,7 (nadaljevanje tabele 50) S čustvenimi in S primanjkljaji na Gibalno ovirani Dolgotrajno bolni posameznih Statistična regija vedenjskimi motnjami področjih učenja Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Osrednjeslovenska 348 2,1 2194 13,1 343 2,0 6463 38,6 Podravska 189 2,0 909 9,6 136 1,4 3137 33,1 Savinjska 82 1,3 764 12,2 178 2,8 2339 37,4 Gorenjska 96 1,9 597 11,7 164 3,2 2356 46,2 Goriška 44 1,5 328 11,3 72 2,5 1254 43,1 Obalno-Kraška 43 1,5 319 11,2 130 4,6 898 31,6 Zasavska 14 1,0 106 7,5 15 1,1 514 36,5 Posavska 24 1,2 192 9,7 32 1,6 855 43,4 Pomurska 53 1,9 285 10,3 48 1,7 1132 40,7 Jugovzhodna Slovenija 59 1,6 354 9,5 31 0,8 1505 40,2 Primorsko-Notranjska 24 1,7 195 13,9 40 2,8 578 41,1 Koroška 47 2,3 249 12,4 95 4,7 752 37,3 Skupaj 1023 1,8 6492 11,5 1284 2,3 21783 38,5 67 (nadaljevanje tabele 50) Z avtističnimi Z mejnimi Z več motnjami intelektualnimi Skupaj Statistična regija motnjami sposobnostmi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Osrednjeslovenska 123 0,7 3912 23,4 271 1,6 16748 100,0 Podravska 12 0,1 3239 34,2 283 3,0 9472 100,0 Savinjska 51 0,8 1189 19,0 157 2,5 6251 100,0 Gorenjska 27 0,5 1040 20,4 77 1,5 5095 100,0 Goriška 11 0,4 575 19,8 66 2,3 2907 100,0 Obalno-Kraška 9 0,3 830 29,2 57 2,0 2841 100,0 Zasavska 0 0,0 351 24,9 56 4,0 1410 100,0 Posavska 13 0,7 419 21,3 67 3,4 1970 100,0 Pomurska 3 0,1 633 22,8 65 2,3 2780 100,0 Jugovzhodna Slovenija 10 0,3 894 23,9 117 3,1 3741 100,0 Primorsko-Notranjska 8 0,6 318 22,6 29 2,1 1407 100,0 Koroška 11 0,5 437 21,7 64 3,2 2015 100,0 Skupaj 278 0,5 13837 24,4 1309 2,3 56637 100,0 Do razlik med statističnimi regijami v vrsti primanjkljajev, ovir oz. motenj usmerjenih otrok prihaja pri vseh motnjah, ovirah oz. primanjkljajih. Če pogledamo npr. otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, je bil delež teh v Zasavski statistični regiji 16,2 % vseh usmerjenih otrok, medtem ko je bilo na Gorenjskem le 4,0 % vseh usmerjenih otrok usmerjenih zaradi govorno-jezikovnih motenj. Po drugi strani je na Gorenjskem med usmerjenimi otroki nadpovprečen delež otrok s PPPU, in sicer 46,2 %. Delež slednjih je bil najnižji v Obalno-Kraški statistični regiji, v kateri je bilo zaradi PPPU usmerjenih 31,6 % vseh usmerjenih otrok v regiji. Pri največji skupini usmerjenih otrok, tj. pri otrocih z več motnjami, je delež največji v Podravski statistični regiji (34,2 % vseh usmerjenih otrok v regiji), najmanjši pa v Savinjski statistični regiji (19,0 % vseh usmerjenih otrok v regiji). Tabela 51: Delež otrok s posameznimi primanjkljaji, ovirami oz. motnjami po statističnih regijah (v %) Z motnjo v Z govorno- Statistična regija Slabovidni in Z izgubo Gibalno Dolgotrajno duševnem jezikovnimi slepi sluha ovirani bolni razvoju motnjami Osrednjeslovenska 0,88 0,09 0,28 2,00 0,37 2,31 Podravska 0,74 0,07 0,15 2,03 0,36 1,74 Savinjska 1,24 0,11 0,24 1,64 0,18 1,66 Gorenjska 1,09 0,08 0,26 0,54 0,26 1,60 Goriška 0,50 0,10 0,24 1,92 0,22 1,62 Obalno-Kraška 0,69 0,08 0,24 2,22 0,25 1,85 Zasavska 1,37 0,05 0,14 2,82 0,17 1,31 Posavska 1,14 0,06 0,26 1,46 0,19 1,52 Pomurska 1,14 0,07 0,12 1,58 0,28 1,48 Jugovzhodna Slovenija 1,38 0,09 0,31 1,10 0,22 1,32 Primorsko-Notranjska 0,88 0,04 0,28 1,17 0,26 2,15 Koroška 0,58 0,09 0,14 2,02 0,37 1,96 Skupaj 0,96 0,08 0,23 1,70 0,29 1,82 (nadaljevanje tabele 51) S čustvenimi S primanjkljaji Z mejnimi in- na posamez- Z avtističnimi Z več Statistična regija in vedenjski- nih področjih telektualnimi Skupaj motnjami motnjami mi motnjami učenja sposobnostmi Osrednjeslovenska 0,36 6,80 0,13 4,11 0,28 17,61 Podravska 0,26 5,99 0,02 6,19 0,54 18,09 Savinjska 0,39 5,07 0,11 2,58 0,34 13,54 Gorenjska 0,44 6,31 0,07 2,79 0,21 13,66 Goriška 0,36 6,21 0,05 2,85 0,33 14,40 68 S čustvenimi S primanjkljaji Z mejnimi in- na posamez- Z avtističnimi Z več Statistična regija in vedenjski- nih področjih telektualnimi Skupaj motnjami motnjami mi motnjami učenja sposobnostmi Obalno-Kraška 0,76 5,22 0,05 4,83 0,33 16,52 Zasavska 0,19 6,35 0,00 4,33 0,69 17,41 Posavska 0,25 6,77 0,10 3,32 0,53 15,59 Pomurska 0,25 5,89 0,02 3,29 0,34 14,45 Jugovzhodna Slovenija 0,12 5,61 0,04 3,33 0,44 13,94 Primorsko-Notranjska 0,44 6,36 0,09 3,50 0,32 15,49 Koroška 0,75 5,91 0,09 3,43 0,50 15,83 Skupaj 0,36 6,10 0,08 3,88 0,37 15,87 Do razlik med statističnimi regijami v vrsti primanjkljajev, ovir oz. motenj prihaja tudi, če pogledamo deleže posameznih skupin glede na vse otroke v regiji. Precej izstopajoč je npr. velik delež govorno-jezikovnih motenj v Zasavski statistični regiji in delež otrok z več motnjami v Podravski statistični regiji. V Zasavski statistični regiji je bilo tako v obdobju od 2003/04 do 2020/21 zaradi govorno-jezikovnih motenj usmerjenih 2,82 % vseh otrok, na Gorenjskem pa le 0,54 %. V Podravju je bilo zaradi več motenj usmerjenih 6,19 % vseh otrok, v Savinjski statistični regiji pa le 2,58 %. Izračun deležev otrok s PP od vseh otrok v regiji nekoliko bolje pojasni nadpovprečen delež otrok s PPPU izmed vseh usmerjenih otrok na Gorenjskem (podatki v tabeli 50). Upoštevajoč podatke v tabeli 51 lahko sklepamo, da je delež otrok s PPPU od vseh usmerjenih otrok nekoliko večji na Gorenjskem predvsem zaradi nižjih deležev nekaterih drugih skupin usmerjenih otrok na Gorenjskem (predvsem skupin otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in otrok z več motnjami), in ne toliko zaradi nadpovprečnega deleža otrok s PPPU od vseh otrok v regiji. Izstopajoči delež otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v Zasavju so praviloma (213 ali 93,4 % teh usmeritev) usmerile komisije, ki so delovale v Zasavju. Daleč največ usmeritev odpade na komisijo s šifro 142 iz obdobja delovanja od 2007/08 do 2015/16 (102 ali 44,7 % teh usmeritev) in komisijo s šifro 433 iz obdobja delovanja od 2015/16 dalje (93 ali 40,8 % teh usmeritev). Izstopajoči delež otrok z več motnjami v Podravju so praviloma (3.079 ali 95,3 % teh usmeritev) usmerile komisije, ki so delovale v Podravju. Komisije z največjim deležem teh usmeritev so komisije s šiframa 147 (600 ali 18,6 % teh usmeritev) in 149 (528 ali 16,3 % teh usmeritev) iz obdobja delovanja od 2007/08 do 2015/16 ter s šifro 447 iz obdobja delovanja od 2015/16 dalje (362 ali 11,2 % teh usmeritev). Tabela 52: Najnižji in najvišji deleži otrok s PP v statističnih regijah Najnižji deleži po statističnih regijah Najvišji deleži po statističnih regijah Primanjkljaji, ovire oz. motnje Statistična regija z Statistična regija z najnižjim deležem Odstotek Odstotek najvišjim deležem Z motnjo v duševnem razvoju Goriška 0,50 Jugovzhodna Slovenija 1,38 Slabovidni in slepi Primorsko-Notranjska 0,04 Savinjska 0,11 Z izgubo sluha Pomurska 0,12 Jugovzhodna Slovenija 0,31 Z govorno-jezikovnimi motnjami Gorenjska 0,54 Zasavska 2,82 Gibalno ovirani Zasavska 0,17 Koroška 0,37 Dolgotrajno bolni Zasavska 1,31 Osrednjeslovenska 2,31 S čustvenimi in vedenjskimi Jugovzhodna Slovenija 0,12 Obalno-Kraška 0,76 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja Savinjska 5,07 Osrednjeslovenska 6,80 Z avtističnimi motnjami Zasavska 0,00 Osrednjeslovenska 0,13 Z več motnjami Savinjska 2,58 Podravska 6,19 Z mejnimi intelektualnimi Gorenjska 0,21 Zasavska 0,69 sposobnostmi 69 Kot lahko preprosto razberemo iz tabele 52, prihaja do večjih razlik med regijami pri vseh primanjkljajih, ovirah oz. motnjah. Če bi sešteli skupaj vse najnižje deleže po regijah, bi prišli do 10,66 %, s seštetjem vseh najvišjih deležev pa do 21,85 % usmerjenih otrok od vseh otrok. Če bi torej za Slovenijo kot celoto veljali v tabeli 52 izpisani najnižji deleži, bi bilo v analiziranem obdobju usmerjenih 10,66 % vseh otrok. Če pa bi veljali v tabeli 52 izpisani najvišji deleži, bi bilo v Sloveniji v analiziranem obdobju usmerjenih 21,85 %. Predvidevamo lahko, da se razlike med regijami pojavljajo zaradi različnega načina dela komisij in upoštevanja meril za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP, prav tako pa se delno lahko razlike pojavljajo zaradi razlik v socialno-ekonomskem statusu prebivalstva med regijami. Podobno je bilo ugotovljeno tudi v nacionalni evalvacijski študiji dodatne strokovne pomoči (Vršnik Perše idr., 2016). 70 7 Spremembe ob ponovnih usmeritvah 5. cilj: Raziskati spremembe v izdanih odločbah ob ponovnih usmeritvah oz. spremembah v usmeritvah otrok s PP. 7.1 Časovni interval ponovne usmeritve Raziskovalno vprašanje 5.1: V kakšnem časovnem intervalu pride do izdaje nove odločbe o usmeritvi? V analiziranem obdobju (upoštevajoč tudi čas izdajanja odločb pred šolskim letom 2003/04) je 57.486 otrok dobilo prvo odločbo o usmeritvi, 35.281 drugo odločbo o usmeritvi, 17.389 otrok tretjo odločbo in 7.057 otrok štiri ali več odločb o usmeritvi. V primerjavo med odločbami o usmeritvi so bile vključene prva, druga in tretja izdana odločba o usmeritvi, zato je v ta del analize vključenih 17.389 otrok in (prve) tri odločbe o usmeritvi, izdane tej skupini otrok. Kakšna je dolžina intervalov med dvema izdanima odločbama (med prvo in drugo odločbo ter med drugo in tretjo odločbo), je prikazano v tabeli 53. Kako dolgi so intervali med dvema odločbama glede na vrsto primanjkljajev, ovir oz. motenj, je prikazano v tabeli 54. V obeh primerih (v tabelah 53 in 54) so vpisani časovni intervali v dnevih med prvo in drugo odločbo ter med drugo in tretjo izdano odločbo o usmeritvi. Zaradi nekaj manjkajočih vrednosti je prikazano število otrok v tabeli 54 nekoliko manjše od 17.389. Tabela 53: Dolžina intervala med dvema odločbama o usmeritvi Povprečje (v Interval Število dnevih) Med 1. in 2. odločbo o usmeritvi 17389 844,9 Med 2. in 3. odločbo o usmeritvi 17389 915,3 V povprečju je bila druga odločba o usmeritvi izdana slabih 845 dni (nekoliko manj od 2 let in 4 mesecev) po izdaji prve odločbe, tretja pa dobrih 915 dni (približno 2 leti in 6 mesecev) po izdaji druge odločbe o usmeritvi. Tabela 54: Intervali med odločbami glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje otrok s PP Med 1. in 2. odločbo o Med 2. in 3. odločbo o usmeritvi usmeritvi Primanjkljaji, ovire oz. motnje Povprečje (v Povprečje (v Število Število dnevih) dnevih) Z motnjo v duševnem razvoju 945 900,8 1245 1065,7 Slabovidni in slepi 132 830,7 122 866,5 Z izgubo sluha 417 900,4 394 985,8 Z govorno-jezikovnimi motnjami 2629 681,9 1649 852,4 Gibalno ovirani 525 821,7 326 956,6 Dolgotrajno bolni 1515 785,7 1396 921,3 S čustvenimi in vedenjskimi 164 615,4 155 626,7 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 5085 960,5 4838 888,9 Z avtističnimi motnjami* 4 659,3 11 541,5 Z več motnjami 5106 842,7 6382 942,4 Z mejnimi intelektualnimi 678 738,5 376 817,1 sposobnostmi Skupaj 17200 845,5 16894 920,4 * Zaradi majhnega števila enot je prikazano trajanje postopkov za otroke z avtističnimi motnjami manj zanesljivo. 71 V povprečju je interval med drugo in tretjo odločbo nekoliko daljši kot med prvo in drugo odločbo. Časovni interval med prvo in drugo odločbo je najdaljši pri otrocih s PPPU (960 dni) in najkrajši pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (615 dni). Ker pri otrocih s PPPU že pred usmeritvijo poteka pomoč na kontinuumu štirih stopenj pomoči na podlagi Koncepta dela: učne težave v osnovni šoli (2007) – z usmeritvijo pa se ta pomoč nadaljuje kot peta stopnja pomoči –, predvidevamo, da ta stopnja pomoči zadosti otrokovim vzgojno-izobraževalnim potrebam do te mere, da potreba po spremembi odločbe ni potrebna v krajšem časovnem obdobju. Situacija je drugačna pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pri katerih je v ospredju nepredvidljivost narave otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj, hkrati pa je to skupina otrok, ki pomeni za strokovne delavce večji izziv, npr. zaradi oteženega doseganja nujnih razvojnih nalog (kot je npr. obiskovanje šole, šolsko delo, sprejetost med vrstniki) in neželenih oblik vedenja, ki ni v skladu s pričakovanji in pravili okolja. Zato je za to skupino otrok pričakovano najkrajši interval med prvo in drugo izdano odločbo, saj so pogosteje v krajšem časovnem obdobju dane zahteve za spremembo usmeritve. Podobno velja tudi za skupino otrok z avtističnimi motnjami. Med drugo in tretjo odločbo je časovni interval najdaljši pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju (1.066 dni) in najkrajši pri otrocih z avtističnimi motnjami (541 dni). Otrokom z avtističnimi motnjami sledijo z drugim najkrajšim intervalom med drugo in tretjo odločbo otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (627 dni). Ti podatki kažejo, da se pri skupni otrok z motnjo v duševnem razvoju pokaže potreba po spremembi odločbe najmanjkrat, praviloma le pri spremembi ravni izobraževanja ali ob spremembi programa usmeritve (iz prilagojenega programa NIS v posebni program vzgoje in izobraževanja). Ker praviloma otroke z motnjami v duševnem razvoju usmerjamo v prilagojeni program z NIS ali posebni program vzgoje in izobraževanja, ki sta v osnovi že prilagojena njihovim posebnim potrebam, je potreba po spremembi odločbe prisotna v manjši meri. Za otroke z avtističnimi motnjami in otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pa velja že zgoraj zapisano pojasnilo, pri čemer je pogosto vzrok zahteve za spremembo usmeritve potreba po spremljevalcu ali usmeritev v prilagojeni program (bodisi NIS ali EIS) oz. pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pobuda za namestitev v vzgojni zavod. 72 7.2 Spremembe v opredelitvi primanjkljajev ovir oz. motenj Raziskovalno vprašanje 5.2: Do katerih sprememb prihaja ob ponovnih usmeritvah v opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP? V analizo je vključenih 17.389 otrok, ki so jim bile v analiziranem obdobju (zajete so vse odločbe, izdane do konca šolskega leta 2020/21) izdane vsaj tri odločbe o usmeritvi. Ker za vse odločbe ne razpolagamo s podatki o primanjkljajih, ovirah oz. motnjah in/ali podatki o vzgojno-izobraževalnih programih, v katere so bili usmerjeni otroci s PP, je skupno število prikazanih otrok nekoliko manjše od skupnega števila otrok z vsaj tremi odločbami. V tabeli 55 so prikazani primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok z vsaj tremi odločbami o usmeritvi ob prvi, drugi in tretji usmeritvi. Kolikšen delež otrok je ob ponovni usmeritvi ostal v enakem programu, je prikazano v tabelah 56 (sprememba med prvo in drugo usmeritvijo), 57 (sprememba med drugo in tretjo usmeritvijo) in 58 (sprememba med prvo in tretjo usmeritvijo). V tabelah 59 do 69 je prikazano podrobneje po posameznih primanjkljajih, ovirah oz. motnjah, do katerih sprememb je prišlo v opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj med prvo in drugo, drugo in tretjo ter prvo in tretjo usmeritvijo otrok. Tabela 55: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok s PP glede na zaporedje izdaje odločbe 1. odločba 2. odločba 3. odločba Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 945 5,5 1245 7,4 1547 9,1 Slabovidni in slepi 132 0,8 122 0,7 114 0,7 Z izgubo sluha 417 2,4 394 2,3 367 2,2 Z govorno-jezikovnimi motnjami 2629 15,3 1649 9,8 974 5,8 Gibalno ovirani 525 3,1 326 1,9 237 1,4 Dolgotrajno bolni 1515 8,8 1396 8,3 1260 7,4 S čustvenimi in vedenjskimi 164 1,0 155 0,9 177 1,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 5085 29,6 4838 28,6 5164 30,5 Z avtističnimi motnjami 4 0,0 11 0,1 19 0,1 Z več motnjami 5106 29,7 6382 37,8 6914 40,8 Z mejnimi intelektualnimi 678 3,9 376 2,2 165 1,0 sposobnostmi Skupaj 17200 100,0 16894 100,0 16938 100,0 Kot je razvidno iz tabele 55, prihaja ob ponovni usmeritvi do nekaj sprememb v opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj pri otrocih, ki so v analiziranem obdobju pridobili vsaj tri odločbe o usmeritvi. Ob ponovnih usmeritvah se je tako predvsem povečal obseg opredelitev motenj v duševnem razvoju (s 5,5 % ob prvi na 9,1 % ob tretji usmeritvi) in prisotnost več motenj (s 29,7 % ob prvi na 40,8 % ob tretji usmeritvi). Zmanjšanje obsega opredelitev ob ponovni usmeritvi pa je predvsem prisotno na področju govorno-jezikovnih motenj (s 15,3 % ob prvi na 5,8 % ob tretji usmeritvi) in pri mejnih intelektualnih sposobnostih (s 3,9 % ob prvi na 1,0 % ob tretji usmeritvi). V slednjem primeru gre sicer za kategorijo, ki je bila tekom analiziranega obdobja ukinjena, kar je imelo določen vpliv na zmanjševanje deleža tega primanjkljaja, ovire oz. motnje ob ponovnih usmeritvah. Tabela 56: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med prvo in drugo usmeritvijo V enak program V drugi program Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 644 71,6 255 28,4 899 100,0 Slabovidni in slepi 113 89,0 14 11,0 127 100,0 Z izgubo sluha 360 88,7 46 11,3 406 100,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 1461 57,2 1094 42,8 2555 100,0 Gibalno ovirani 270 52,8 241 47,2 511 100,0 73 V enak program V drugi program Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Dolgotrajno bolni 1019 68,8 463 31,2 1482 100,0 S čustvenimi in vedenjskimi 104 66,2 53 33,8 157 100,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4028 81,0 942 19,0 4970 100,0 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 4 100,0 4 100,0 Z več motnjami 4011 81,1 934 18,9 4945 100,0 Z mejnimi intelektualnimi 313 47,3 349 52,7 662 100,0 sposobnostmi Skupaj 12323 73,7 4395 26,3 16718 100,0 Tabela 57: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med drugo in tretjo usmeritvijo V enak program V drugi program Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 868 73,4 315 26,6 1183 100,0 Slabovidni in slepi 102 85,7 17 14,3 119 100,0 Z izgubo sluha 337 88,5 44 11,5 381 100,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 814 50,4 801 49,6 1615 100,0 Gibalno ovirani 186 57,9 135 42,1 321 100,0 Dolgotrajno bolni 866 63,3 502 36,7 1368 100,0 S čustvenimi in vedenjskimi 99 64,7 54 35,3 153 100,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4003 84,6 727 15,4 4730 100,0 Z avtističnimi motnjami 2 18,2 9 81,8 11 100,0 Z več motnjami 4933 79,4 1283 20,6 6216 100,0 Z mejnimi intelektualnimi 136 37,1 231 62,9 367 100,0 sposobnostmi Skupaj 12346 75,0 4118 25,0 16464 100,0 Tabela 58: Sprememba vzgojno-izobraževalnega programa med prvo in tretjo usmeritvijo V enak program V drugi program Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 542 60,2 359 39,8 901 100,0 Slabovidni in slepi 100 78,7 27 21,3 127 100,0 Z izgubo sluha 330 81,7 74 18,3 404 100,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 799 31,3 1755 68,7 2554 100,0 Gibalno ovirani 174 33,7 342 66,3 516 100,0 Dolgotrajno bolni 748 50,6 731 49,4 1479 100,0 S čustvenimi in vedenjskimi 83 52,2 76 47,8 159 100,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 3692 74,3 1275 25,7 4967 100,0 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 4 100,0 4 100,0 Z več motnjami 3534 71,0 1446 29,0 4980 100,0 Z mejnimi intelektualnimi 139 21,1 521 78,9 660 100,0 sposobnostmi Skupaj 10141 60,5 6610 39,5 16751 100,0 Do najmanj sprememb v programih je prišlo pri otrocih z izgubo sluha, 81,7 % jih je ob tretji usmeritvi ostalo v enakem programu, kot so bili ob prvi usmeritvi. Sledijo slepi in slabovidni otroci (78,7 % v enakem programu ob prvi in tretji usmeritvi) in otroci s PPPU (74,3 % v enakem programu ob prvi in tretji usmeritvi). Do spremembe v programu med posameznimi usmeritvami sicer lahko pride zaradi prešolanja ali spremembe ravni izobraževanja (prehod iz vrtca v osnovno šolo ali prehod iz osnovne v srednjo šolo). 74 Tabela 59: Ponovna usmeritev otrok z motnjo v duševnem razvoju Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 644 71,6 868 73,4 542 60,2 Slabovidni in slepi 0 0,0 1 0,1 1 0,1 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 1 0,1 Z govorno-jezikovnimi motnjami 12 1,3 9 0,8 12 1,3 Gibalno ovirani 4 0,4 0 0,0 2 0,2 Dolgotrajno bolni 9 1,0 8 0,7 12 1,3 S čustvenimi in vedenjskimi 1 0,1 4 0,3 2 0,2 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 23 2,6 52 4,4 39 4,3 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 1 0,1 1 0,1 Z več motnjami 200 22,2 234 19,8 287 31,9 Z mejnimi intelektualnimi 6 0,7 6 0,5 2 0,2 sposobnostmi Skupaj 899 100,0 1183 100,0 901 100,0 Večina otrok (71,6 %), ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, je bila s to motnjo usmerjena tudi ob drugi usmeritvi. Prav tako je bila večina otrok (73,4 %), ki so bili ob drugi usmeritvi usmerjeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, s to motnjo usmerjena tudi ob tretji usmeritvi. Med vsemi otroki, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, jih je 60,2 % takih, ki so bili s to motnjo usmerjeni tudi ob tretji usmeritvi. Med otroki, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, kasneje pa je prišlo do spremembe v opredelitvi njihovega primanjkljaja, ovire oz. motnje, je največ takih, ki so bili ob kasnejši usmeritvi usmerjeni kot otroci z več motnjami. Med prvo in tretjo usmeritvijo je prišlo do take spremembe pri 31,9 % otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju. Po pogostosti sledijo PPPU; ob tretji usmeritvi je bilo 4,3 % otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z motnjami v duševnem razvoju, usmerjenih kot otroci s PPPU. Tabela 60: Ponovna usmeritev slabovidnih in slepih otrok Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Slabovidni in slepi 113 89,0 102 85,7 100 78,7 Z izgubo sluha 1 0,8 0 0,0 0 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Gibalno ovirani 0 0,0 1 0,8 1 0,8 Dolgotrajno bolni 1 0,8 2 1,7 3 2,4 S čustvenimi in vedenjskimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 1 0,8 0 0,0 1 0,8 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z več motnjami 11 8,7 14 11,8 22 17,3 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 127 100,0 119 100,0 127 100,0 Med otroki, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot slepi in slabovidni otroci, je bila ob ponovni usmeritvi večina ponovno usmerjena kot slepi in slabovidni otroci. Med tistimi, ki so bili najprej usmerjeni kot slepi in slabovidni otroci in je prišlo kasneje do spremembe v opredelitvi primanjkljaja, ovire oz. motnje, jih je bilo ob ponovni usmeritvi največ usmerjenih kot otroci z več motnjami. 75 Tabela 61: Ponovna usmeritev otrok z izgubo sluha Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 0 0,0 1 0,3 2 0,5 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 360 88,7 337 88,5 330 81,7 Z govorno-jezikovnimi motnjami 2 0,5 0 0,0 1 0,2 Gibalno ovirani 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Dolgotrajno bolni 0 0,0 0 0,0 1 0,2 S čustvenimi in vedenjskimi 1 0,2 0 0,0 0 0,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4 1,0 0 0,0 3 0,7 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z več motnjami 39 9,6 43 11,3 67 16,6 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 406 100,0 381 100,0 404 100,0 Med otroki, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z izgubo sluha, je bila ob ponovni usmeritvi večina ponovno usmerjena kot otroci z izgubo sluha. Med tistimi, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci z izgubo sluha in je prišlo kasneje do spremembe v opredelitvi primanjkljaja, ovire oz. motnje, jih je bilo ob ponovni usmeritvi največ usmerjenih kot otroci z več motnjami. Tabela 62: Ponovna usmeritev otrok z govorno-jezikovnimi motnjami Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 84 3,3 101 6,3 203 7,9 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 5 0,2 1 0,1 4 0,2 Z govorno-jezikovnimi motnjami 1461 57,2 814 50,4 799 31,3 Gibalno ovirani 4 0,2 3 0,2 3 0,1 Dolgotrajno bolni 57 2,2 20 1,2 46 1,8 S čustvenimi in vedenjskimi 10 0,4 12 0,7 22 0,9 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 166 6,5 174 10,8 358 14,0 Z avtističnimi motnjami 6 0,2 0 0,0 3 0,1 Z več motnjami 760 29,7 490 30,3 1115 43,7 Z mejnimi intelektualnimi 2 0,1 0 0,0 1 0,0 sposobnostmi Skupaj 2555 100,0 1615 100,0 2554 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, jih je bilo zaradi govorno-jezikovnih motenj ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 57,2 %, ob tretji usmeritvi pa 31,3 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, je bilo kasneje usmerjenih kot otroci z več motnjami. Po pogostosti sledi sprememba iz govorno-jezikovnih motenj v PPPU in sprememba iz govorno-jezikovnih motenj v motnjo v duševnem razvoju. Tabela 63: Ponovna usmeritev gibalno oviranih otrok Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 10 2,0 6 1,9 17 3,3 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 1 0,2 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 8 1,6 1 0,3 5 1,0 Gibalno ovirani 270 52,8 186 57,9 174 33,7 76 Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Dolgotrajno bolni 17 3,3 4 1,2 14 2,7 S čustvenimi in vedenjskimi 1 0,2 0 0,0 1 0,2 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 24 4,7 4 1,2 22 4,3 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z več motnjami 181 35,4 120 37,4 282 54,7 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 511 100,0 321 100,0 516 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot gibalno ovirani otroci, jih je bilo zaradi gibalne oviranosti ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 52,8 %, ob tretji usmeritvi pa 33,7 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni kot gibalno ovirani otroci, je bilo kasneje usmerjenih kot otroci z več motnjami. Po pogostosti sledi sprememba iz gibalne oviranosti v PPPU in sprememba iz gibalne oviranosti v motnjo v duševnem razvoju. Tabela 64: Ponovna usmeritev dolgotrajno bolnih otrok Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 25 1,7 29 2,1 40 2,7 Slabovidni in slepi 2 0,1 1 0,1 2 0,1 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 5 0,3 3 0,2 3 0,2 Gibalno ovirani 2 0,1 1 0,1 4 0,3 Dolgotrajno bolni 1019 68,8 866 63,3 748 50,6 S čustvenimi in vedenjskimi 6 0,4 8 0,6 14 0,9 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 56 3,8 120 8,8 116 7,8 Z avtističnimi motnjami 3 0,2 4 0,3 6 0,4 Z več motnjami 364 24,6 336 24,6 546 36,9 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 1482 100,0 1368 100,0 1479 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot dolgotrajno bolni otroci, jih je bilo zaradi dolgotrajne bolezni ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 68,8 %, ob tretji usmeritvi pa 50,6 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni kot dolgotrajno bolni otroci, je bilo kasneje usmerjenih kot otroci z več motnjami. Po pogostosti sledi sprememba iz dolgotrajne bolezni v PPPU. Tabela 65: Ponovna usmeritev otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 2 1,3 3 2,0 2 1,3 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 1 0,6 0 0,0 0 0,0 Gibalno ovirani 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Dolgotrajno bolni 6 3,8 3 2,0 4 2,5 S čustvenimi in vedenjskimi 104 66,2 99 64,7 83 52,2 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 7 4,5 9 5,9 16 10,1 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z več motnjami 37 23,6 39 25,5 54 34,0 77 Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 157 100,0 153 100,0 159 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, jih je bilo zaradi čustvenih in vedenjskih motenj ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 66,2 %, ob tretji usmeritvi pa 52,2 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, je bilo kasneje usmerjenih kot otroci z več motnjami. Po pogostosti sledi sprememba iz čustvenih in vedenjskih motenj v PPPU. Tabela 66: Ponovna usmeritev otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 134 2,7 138 2,9 243 4,9 Slabovidni in slepi 0 0,0 1 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 0 0,0 4 0,1 1 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 26 0,5 18 0,4 31 0,6 Gibalno ovirani 1 0,0 1 0,0 2 0,0 Dolgotrajno bolni 133 2,7 93 2,0 161 3,2 S čustvenimi in vedenjskimi 9 0,2 19 0,4 21 0,4 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4028 81,0 4003 84,6 3692 74,3 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 2 0,0 4 0,1 Z več motnjami 627 12,6 445 9,4 810 16,3 Z mejnimi intelektualnimi 12 0,2 6 0,1 2 0,0 sposobnostmi Skupaj 4970 100,0 4730 100,0 4967 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci s PPPU, jih je bilo zaradi PPPU ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 81,0 %, ob tretji usmeritvi pa 74,3 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci s PPPU, je bilo kasneje usmerjenih kot otroci z več motnjami. Po pogostosti sledi sprememba iz PPPU v motnjo v duševnem razvoju. Tabela 67: Ponovna usmeritev otrok z avtističnimi motnjami Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z govorno-jezikovnimi motnjami 0 0,0 1 9,1 0 0,0 Gibalno ovirani 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Dolgotrajno bolni 0 0,0 0 0,0 0 0,0 S čustvenimi in vedenjskimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 2 18,2 0 0,0 Z več motnjami 4 100,0 8 72,7 4 100,0 Z mejnimi intelektualnimi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 sposobnostmi Skupaj 4 100,0 11 100,0 4 100,0 Med nekaj otroki, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci z avtističnimi motnjami, jih je bila večina ob ponovni usmeritvi usmerjena kot otroci z več motnjami. 78 Tabela 68: Ponovna usmeritev otrok z več motnjami Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 207 4,2 267 4,3 301 6,0 Slabovidni in slepi 5 0,1 5 0,1 8 0,2 Z izgubo sluha 17 0,3 14 0,2 21 0,4 Z govorno-jezikovnimi motnjami 112 2,3 82 1,3 101 2,0 Gibalno ovirani 41 0,8 38 0,6 46 0,9 Dolgotrajno bolni 126 2,5 228 3,7 223 4,5 S čustvenimi in vedenjskimi 21 0,4 27 0,4 30 0,6 motnjami S primanjkljaji na posameznih 366 7,4 600 9,7 691 13,9 področjih učenja Z avtističnimi motnjami 2 0,0 10 0,2 5 0,1 Z več motnjami 4011 81,1 4933 79,4 3534 71,0 Z mejnimi intelektualnimi 37 0,7 12 0,2 20 0,4 sposobnostmi Skupaj 4945 100,0 6216 100,0 4980 100,0 Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z več motnjami, jih je bilo zaradi več motenj ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 81,1 %, ob tretji usmeritvi pa 71,1 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni zaradi več motenj, je bilo kasneje usmerjenih zaradi PPPU. Po pogostosti sledi sprememba iz več motenj v motnjo v duševnem razvoju in sprememba iz več motenj v dolgotrajno bolezen. Tabela 69: Ponovna usmeritev otrok z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi Med 1. in 2. usmeritvijo Med 2. in 3. usmeritvijo Med 1. in 3. usmeritvijo Primanjkljaji, ovire oz. motnje Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 105 15,9 65 17,7 157 23,8 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 0 0,0 1 0,3 1 0,2 Z govorno-jezikovnimi motnjami 7 1,1 8 2,2 13 2,0 Gibalno ovirani 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Dolgotrajno bolni 15 2,3 17 4,6 37 5,6 S čustvenimi in vedenjskimi 2 0,3 1 0,3 3 0,5 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 133 20,1 95 25,9 195 29,5 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z več motnjami 87 13,1 44 12,0 115 17,4 Z mejnimi intelektualnimi 313 47,3 136 37,1 139 21,1 sposobnostmi Skupaj 662 100,0 367 100,0 660 100,0 Pri otrocih, ki so bili najprej usmerjeni kot otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, je na spremembo v opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj delno vplivala tudi ukinitev te kategorije tekom analiziranega obdobja. Od otrok, ki so bili ob prvi usmeritvi usmerjeni kot otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, jih je bilo zaradi mejnih intelektualnih sposobnosti ob drugi usmeritvi ponovno usmerjenih 47,3 %, ob tretji usmeritvi pa 21,1 %. Precej otrok, ki so bili najprej usmerjeni zaradi mejnih intelektualnih sposobnosti, je bilo kasneje usmerjenih zaradi PPPU, zaradi motnje v duševnem razvoju in zaradi več motenj. V analizo je zajeto obdobje osemnajstih let, pri čemer so upoštevani otroci, ki so jim bile izdane vsaj tri odločbe o usmeritvi. Zato lahko podatke o spremembah usmeritve pri opredelitvi primanjkljajev, ovir oz. motenj interpretiramo z določeno mero zadržanosti, saj so se medtem spreminjala tudi merila, dodana je bila nova samostojna skupina otrok s PP ter nekatere druge, že v uvodu opisane spremembe, ki so lahko vplivale na določene spremembe ob ponovni usmeritvi otrok. 79 Iz tabele 55 je razvidno, da se je ob ponovnih usmeritvah povečal obseg opredelitev motenj v duševnem razvoju, kar lahko pojasnimo z omejitvijo opredeljevanja te vrste motnje v predšolskem obdobju. Pri predšolskih otrocih namreč govorimo praviloma o razvojnem zaostanku. Na prehodu otrok iz vrtca v osnovno šolo pa se tovrstni primanjkljaj, ovira oz. motnja opredeljuje v skladu z merili. Pogosto se je v predšolskem obdobju pokazal globalni zaostanek, opredelila pa se je govorno-jezikovna motnja. Iz tabele 55 je tudi razvidno, da se ob ponovnih usmeritvah zmanjša obseg govorno-jezikovnih motenj, saj se lahko ob ponovni usmeritvi ugotovi, da je otrok v zadostni meri kompenziral govorno-jezikovni primanjkljaj, ki ne vpliva več pomembno na njegove vzgojno-izobraževalne potrebe in ga po kriterijih za opredelitev govorno-jezikovne motnje ne usmerjamo več. Ker se govorno-jezikovne motnje pogosto pojavljajo skupaj s PPPU, se lahko otroka kasneje opredeljuje kot otroka s PPPU ali pa ima otrok opredeljenih več primanjkljajev, ovir oz. motenj. S pogosto sopojavnostjo nekaterih motenj lahko pojasnimo tudi vsaj del drugih sprememb v opredelitvah primanjkljajev, ovir oz. motenj ob ponovnih usmeritvah otrok. 80 7.3 Spremembe v izvajanju pomoči otrokom s PP Raziskovalno vprašanje 5.3: Do katerih sprememb prihaja ob ponovnih usmeritvah v prilagoditvah, obsegu pomoči in profilih izvajalcev pomoči? V nadaljevanju so prikazane spremembe v prilagoditvah (tabela 70), obsegu dodeljenih ur dodatne strokovne pomoči (tabela 71) in izvajalcih te pomoči (tabela 72) med prvo in drugo usmeritvijo ter med drugo in tretjo usmeritvijo. Zaradi manjkajočih podatkov o prilagoditvah, dodeljenih urah pomoči in izvajalcih pomoči je prikazano število otrok manjše od skupaj 17.389 otrok z vsaj tremi odločbami oz. so v posamezne izračune vključeni podatki, ki se nanašajo na nekoliko manjše število otrok od skupaj 17.389 otrok, vključenih v analizo. Pri prikazu obsega dodeljene dodatne strokovne pomoči v urah v tabeli 71 je prikazana tako dodeljena pomoč kot tudi dodeljena pomoč skupaj z eno uro svetovalne storitve. Ker je bila svetovalna storitev uvedena tekom analiziranega obdobja, je vpliv obsega svetovalne storitve na skupni obseg pomoči večji ob drugi in še v večji meri ob tretji usmeritvi (torej v odločbah, ki so bile v povprečju izdane kasneje). V tabeli 72 so prikazane vse navedbe profilov izvajalcev ob posamezni usmeritvi otroka, zato je skupno število prikazanih izvajalcev pomoči večje od števila otrok, ki jim je bila dana ta pomoč izvajalcev. Tabela 70: Spremembe prilagoditev ob ponovni usmeritvi 1. usmeritev 2. usmeritev 3. usmeritev Prilagoditev Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Zmanjšanje števila otrok v oddelku 2641 17,6 2040 12,5 1178 7,1 Prilagoditev prostora in opreme 2101 14,0 2527 15,5 2661 16,0 Pripomočki (materialne prilagoditve) 4030 26,9 5465 33,5 6729 40,6 Spremljevalec – stalni 458 3,1 419 2,6 320 1,9 Prevoz (brezplačni prevoz, povračilo stroškov prevoza) 160 1,10 254 1,60 404 2,40 Spremljevalec – občasni 39 0,3 24 0,1 16 0,1 Prilagajanje izvedbe programa 5371 35,9 5270 32,3 4933 29,7 Spremljevalec – začasni 159 1,1 314 1,9 330 2,0 Drugo 10 0,1 21 0,1 11 0,1 Skupaj 14969 100,0 16334 100,0 16582 100,0 Ob ponovnih usmeritvah se je najbolj opazno zmanjšal delež odločb, v katerih je kot prilagoditev bilo zapisano zmanjšanje števila otrok v oddelku (s 17,6 % ob prvi na 7,1 % ob tretji usmeritvi), najbolj opazno pa se je povečal delež odločb, v katerih so kot prilagoditev navedeni pripomočki (s 26,9 % ob prvi na 40,6 % ob tretji usmeritvi). Med pogostimi prilagoditvami izstopa še prilagajanje izvedbe programa, ki se je s 35,9 % ob prvi usmeritvi zmanjšalo na 29,7 % ob tretji usmeritvi. Tabela 71: Spremembe v obsegu pomoči ob ponovni usmeritvi Zaporedna Ure pomoči skupaj s Ure pomoči brez Število usmeritev svetovalno storitvijo svetovalne storitve 1. usmeritev 14833 3,42 3,22 2. usmeritev 13490 3,40 3,05 3. usmeritev 11588 3,19 2,69 Obseg dodeljene pomoči otrokom s PP brez svetovalne storitve se je v povprečju zmanjšal ob vsaki ponovni usmeritvi otroka. Ob tretji usmeritvi je bilo otrokom v povprečju dodeljene za pol šolske ure manj pomoči kot ob prvi usmeritvi (povprečje se je zmanjšalo s 3,2 na 2,7 šolske ure). 81 Tabela 72: Spremembe izvajalcev pomoči ob ponovni usmeritvi 1. usmeritev 2. usmeritev 3. usmeritev Izvajalec Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Specialni in rehabilitacijski pedagog 11860 51,0 8256 38,8 4340 25,9 Socialni pedagog 1130 4,9 1297 6,1 1062 6,3 Pedagog 1204 5,2 1303 6,1 1170 7,0 Psiholog 699 3,0 754 3,5 871 5,2 Učitelj razrednega ali predmetnega 5575 24,0 7304 34,3 7930 47,3 pouka Logoped 2179 9,4 1674 7,9 870 5,2 Surdopedagog 362 1,6 379 1,8 261 1,6 Tiflopedagog 104 0,4 137 0,6 130 0,8 Vzgojitelj v vrtcu ali 1. razredu OŠ 69 0,3 34 0,2 7 0,0 Inkluzivni pedagog 65 0,3 130 0,6 111 0,7 Skupaj 23247 100,0 21268 100,0 16752 100,0 Ob ponovnih usmeritvah se je najbolj opazno zmanjšal delež odločb, v katerih je kot izvajalec pomoči naveden specialni in rehabilitacijski pedagog, in sicer z 51,0 % ob prvi na 25,9 % ob tretji usmeritvi. Najbolj opazno pa se je povečal delež odločb, v katerih je kot izvajalec pomoči naveden učitelj razrednega ali predmetnega pouka, in sicer s 24,0 % na 47,3 %. Med drugimi izvajalci pomoči je opaznejše še zmanjšanje deleža odločb, ki kot izvajalca pomoči navajajo logopeda (z 9,4 % ob prvi na 5,2 % ob tretji usmeritvi). Iz tabele 70 je razvidno, da se potreba po zmanjšanem številu otrok v oddelku s 17,6 % ob prvi usmeritvi zniža na 7,1 % ob tretji usmeritvi, kar morebiti lahko povežemo tudi s starostjo otrok in njihovo potrebo, ki je povezana z vključevanjem v manjšo skupino otrok. Predpostavljamo lahko, da so se otroci s PP med prvo in tretjo usmeritvijo sorazmerno uspešno vključili v vzgojno-izobraževalni proces in v skupino vrstnikov ter pridobili veščine komunikacije in sodelovanja v (večji) skupini. Določen vpliv na manjši odstotek ob kasnejših usmeritvah lahko ima tudi splošni upad poudarka na zmanjšanju števila otrok v oddelku od šolskega leta 2007/08 dalje (glej tabelo 34). Potreba po pripomočkih se ob vsaki naslednji usmeritvi poveča (s 26,9 % ob prvi na 40,6 % ob tretji usmeritvi), kar lahko pojasnimo z uporabo nekaterih pripomočkov in prilagoditev prostora ter opreme v kasnejših vzgojno-izobraževalnih obdobjih, kot je npr. uporaba žepnega računala, slovarja, računalnika ipd. Morebiti pa na to v nekem deležu vpliva tudi opravljanje nacionalnih preverjanj znanja in mature.6 Iz tabele 71 je razvidno, da se število ur dodatne strokovne pomoči ob vsaki ponovni usmeritvi otroka v povprečju zmanjša. To lahko pojasnimo med drugim tudi z učinkom izvajanja dodatne strokovne pomoči in s tem z zmanjšanjem potrebe po dodatni strokovni pomoči, saj predpostavljamo, da je bila podpora otroku usmerjena v učenje strategij in pristopov, ki so mu omogočili kompenziranje težav za bolj samostojno delovanje (Koncept dela: učne težave v osnovni šoli, 2007). Iz tabele 72 je razvidno, da se je odstotek odločb, v katerih je kot izvajalec pomoči naveden specialni in rehabilitacijski pedagog, zmanjšal z 51 % ob prvi usmeritvi na 25,9 % ob tretji usmeritvi ter da se je povečal odstotek odločb, v katerih je kot izvajalec pomoči naveden učitelj razrednega ali predmetnega pouka, s 24 % na 47,3 %, kar odraža potrebo po specialnopedagoški pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, medtem ko se kasneje ta pomoč spremeni v učno pomoč. Tudi zmanjšanje odstotka odločb, v katerih je kot izvajalec pomoči naveden logoped (z 9,4 % na 5,2 %), bi lahko pojasnili s potrebo po sistematični pomoči logopeda v predšolskem in zgodnejšem šolskem 6 Kot primer navajamo uporabo žepnega računala, ki mora biti v skladu z Navodili za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli navedeno v strokovnem mnenju oz. odločbi o usmeritvi. Za dijake s posebnimi potrebami so določeni načini izvajanja splošne in poklicne mature v Pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami, ki so jih bili deležni dijaki v času izobraževanja in so v skladu s prilagoditvami, določenimi v strokovnem mnenju in odločbi o usmeritvi, ter ne presegajo prilagoditev, ki so določene v preglednici možnih prilagoditev, ki je priloga navedenega pravilnika. 82 obdobju otroka, saj govorno-jezikovne motnje pomembno vplivajo na usvajanje veščin branja in pisanja ter posledično na celotno otrokovo učno uspešnost. Kasneje pa se potreba po podpori in prilagoditvah pri učenju zahtevnejših jezikovnih vsebin, pri usvajanju učnih vsebin ter izkazovanju znanja zmanjša (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, 2015). 83 8 Usmeritev v najprimernejši program 6. cilj: Raziskati obseg in strukturo populacije otrok s PP, usmerjenih v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. 8.1 Obseg usmeritev v najprimernejši program Raziskovalno vprašanje 6.1: Koliko otrok s PP je bilo usmerjenih v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok, po posameznih programih usmeritve? Skupaj je bilo v obdobju do konca šolskega leta 2020/21 v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok (usmeritve na podlagi 11. oz. 13. člena Pravilnika o delu komisij), usmerjenih 780 otrok. Med njimi je bila ena tretjina deklet (260 deklet oz. 33,3 %) in dve tretjini fantov (520 fantov oz. 66,7 %). V analizo je vključenih 780 prvih usmeritev v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. Skupaj je bilo v analiziranem obdobju izdanih 878 tovrstnih odločb (nekateri otroci so pridobili dve ali več tovrstnih odločb). Obseg usmeritev otrok s PP v programe, ki so najprimernejši glede na njihove vzgojno-izobraževalne potrebe, je po posameznih šolskih letih prikazan v tabeli 73. Razen dveh primerov iz šolskega leta 2015/16, ki sta prišteta k šolskemu letu 2016/17, pred šolskim letom 2016/17 tovrstnih usmeritev ni bilo. Tabela 73: Izbrani programi ob usmeritvah otrok v najprimernejši program po šolskih letih 2016/17* 2017/18 2018/19 Vzgojno-izobraževalni programi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prilagojenim 3 4,9 11 7,7 11 5,8 izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni programi 2 3,3 1 0,7 2 1,1 OŠ programi s prilagojenim 8 13,1 44 31,0 68 35,8 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z NIS 30 49,2 56 39,4 72 37,9 Prilagojeni programi z EIS 4 6,6 12 8,5 15 7,9 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 4 6,6 3 2,1 8 4,2 SŠ programi s prilagojenim 10 16,4 15 10,6 14 7,4 izvajanjem in DSP Skupaj 61 100,0 142 100,0 190 100,0 * K podatkom za šolsko leto 2015/16 sta prišteti dve usmeritvi iz šolskega leta 2015/16. (nadaljevanje tabele 73) 2019/20 2020/21 skupaj Vzgojno-izobraževalni programi Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Predšolski programi s prilagojenim 2 1,0 0 0,0 27 3,5 izvajanjem in DSP Predšolski prilagojeni programi 1 0,5 0 0,0 6 0,8 OŠ programi s prilagojenim 87 44,2 83 43,7 290 37,2 izvajanjem in DSP OŠ prilagojeni programi z NIS 60 30,5 62 32,6 280 35,9 Prilagojeni programi z EIS 12 6,1 10 5,3 53 6,8 Posebni programi vzgoje in izobraževanja 4 2,0 2 1,1 21 2,7 SŠ programi s prilagojenim 31 15,7 33 17,4 103 13,2 izvajanjem in DSP Skupaj 197 100,0 190 100,0 780 100,0 Število usmeritev otrok v njim najprimernejše programe se je v zadnjih treh analiziranih šolskih letih ustalilo pri približno 190 primerih na letni ravni. Največ otrok je bilo usmerjenih ali v osnovnošolske programe s prilagojenim izvajanjem in DSP ali v osnovnošolske prilagojene programe z NIS. Med 84 prvimi usmeritvami otrok v njim najprimernejše programe je bilo več usmeritev v osnovnošolske prilagojene programe z NIS (49,2 % usmeritev otrok v njim najprimernejše programe v šolskem letu 2016/17), kasneje pa je bilo več otrok usmerjenih v osnovnošolske programe s prilagojenim izvajanjem in DSP (44,2 % usmeritev otrok v njim najprimernejše programe v šolskem letu 2019/20). Podatki iz tabele 73 kažejo, da se je možnost usmeritev otrok v najprimernejše (glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok) vzgojno-izobraževalne programe začela uveljavljati v praksi v šolskem letu 2015/16 (z dvema primeroma). Pred tem tovrstnih usmeritev ni bilo, čeprav je bila ta možnost omogočena s spremembo zakonodaje v letu 2013. Od 61 otrok, ki so bili v šolskem letu 2016/17 usmerjeni v najprimernejši vzgojno-izobraževalni program, je bilo največ otrok (49,2 %) usmerjenih v prilagojeni izobraževalni program z NIS. Predpostavljamo, da gre za otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki so praviloma usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, za katere je komisija presodila, da je prilagojeni izobraževalni program z NIS v času usmerjanja v njihovo največjo korist. Med otroki, ki so bili usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z NIS, so tudi otroci s PP, ki se praviloma usmerjajo v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP (predvsem otroci s PPPU), pa je komisija presodila, da je ne glede na opredelitev otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj ta program najprimernejši. Delež otrok, usmerjenih na podlagi 11. oz. 13. člena Pravilnika o delu komisij (usmeritev v glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok najprimernejše programe) v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, se je od šolskega leta 2016/17 (13,1 %) do šolskega leta 2020/22 (43,7 %) povečal za dobrih 30 odstotnih točk. V ta program so bili tako usmerjeni otroci, ki bi morali biti praviloma usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z NIS in so opredeljeni kot otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Za to lahko navedemo nekaj razlogov: pri starših še ni zaključen proces sprejemanja otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj, proces postopnega vključevanja otroka v njemu najprimernejši program še poteka, prepoznano je spodbudno socialno in družinsko okolje ipd. V obdobju od 2016/17 do 2020/21 je bilo na podlagi 11. oz. 13. člena Pravilnika o delu komisij usmerjenih povprečno 13,2 % otrok v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP na ravni srednje šole. Ta odstotek lahko predstavljajo srednješolci, ki so se iz nižjega poklicnega programa kasneje vpisali v srednje poklicno (ali strokovno) izobraževanje kot otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, lahko pa tudi srednješolci, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z EIS na ravni srednje šole. 85 8.2 Struktura populacije otrok, usmerjenih v najprimernejši program Raziskovalno vprašanje 6.2: Kakšna je struktura usmerjenih otrok s PP v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok, po posameznih primanjkljajih, ovirah oz. motnjah otrok s PP? Obseg usmeritev otrok s PP v programe, ki so najprimernejši glede na njihove vzgojno-izobraževalne potrebe, je po posameznih vzgojno-izobraževalnih programih prikazan v tabeli 74. Podrobnejša členitev skupine otrok z več motnjami je prestavljena v tabelah 75 (pogostost posameznih vrst primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti) in 76 (najpogostejše kombinacije primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti). Skupno število v tabeli 75 ne predstavlja števila otrok, temveč skupno število vseh primanjkljajev, ovir oz. motenj, ki so prisotne pri 342 otrocih z več motnjami, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejše programe. Tabela 74: Primanjkljaji, ovire oz. motnje otrok, usmerjenih v najprimernejši program po programih Predšolski Predšolski OŠ programi s programi s OŠ prilagojeni prilagojeni prilagojenim Primanjkljaji, ovire oz. motnje prilagojenim programi z NIS programi izvajanjem in DSP izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 8 29,6 0 0,0 168 57,9 12 4,3 Slabovidni in slepi 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 0,7 Z govorno-jezikovnimi motnjami 0 0,0 1 16,7 3 1,0 24 8,6 Dolgotrajno bolni 0 0,0 2 33,3 0 0,0 18 6,4 S čustvenimi in vedenjskimi 4 14,8 0 0,0 0 0,0 14 5,0 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 0 0,0 0 0,0 5 1,7 77 27,5 Z avtističnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 1,8 Z več motnjami 15 55,6 3 50,0 114 39,3 128 45,7 Skupaj 27 100,0 6 100,0 290 100,0 280 100,0 (nadaljevanje tabele 74) Posebni programi SŠ programi s Prilagojeni vzgoje in prilagojenim Skupaj Primanjkljaji, ovire oz. motnje programi z EIS izobraževanja izvajanjem in DSP Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 6 11,3 5 23,8 70 68,0 269 34,5 Slabovidni in slepi 1 1,9 0 0,0 0 0,0 1 0,1 Z izgubo sluha 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 0,3 Z govorno-jezikovnimi motnjami 0 0,0 0 0,0 0 0,0 28 3,6 Dolgotrajno bolni 1 1,9 1 4,8 0 0,0 22 2,8 S čustvenimi in vedenjskimi 3 5,7 0 0,0 0 0,0 21 2,7 motnjami S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4 7,5 0 0,0 2 1,9 88 11,3 Z avtističnimi motnjami 1 1,9 1 4,8 0 0,0 7 0,9 Z več motnjami 37 69,8 14 66,7 31 30,1 342 43,8 Skupaj 53 100,0 21 100,0 103 100,0 780 100,0 Med otroki, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejše programe, je največ otrok z več motnjami (43,8 %), sledijo otroci z motnjo v duševnem razvoju (34,5 %) in otroci s PPPU (11,3 %). Med otroki, ki so bili usmerjeni v programe s prilagojenim izvajanjem in DSP, prevladujejo otroci z motnjo v duševnem razvoju, med otroki, ki so bili usmerjeni v preostale programe, pa otroci z več motnjami. 86 Od 88 otrok s PPPU, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejši program, je bilo kar 77 otrok usmerjenih v prilagojeni izobraževalni program z NIS (27,5 % vseh otrok, ki so bili usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z NIS kot njim najprimernejši program). Tabela 75: Vrsta primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti pri otrocih, usmerjenih v najprimernejši program Primanjkljaji, ovire oz. motnje v sopojavnosti Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju 227 27,8 Dolgotrajno bolni 199 24,4 Z govorno-jezikovnimi motnjami 134 16,4 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami 65 8,0 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja 65 8,0 Gibalno ovirani 59 7,2 Z avtističnimi motnjami 46 5,6 Z izgubo sluha 16 2,0 Slabovidni in slepi 6 0,7 Skupaj 817 100,0 Med otroki z več motnjami, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejši program, je najbolj pogosto prisotna motnja v duševnem razvoju (227 otrok), sledijo dolgotrajne bolezni (199 otrok) in govorno-jezikovne motnje (134 otrok). Tabela 76: Kombinacije primanjkljajev, ovir oz. motenj v sopojavnosti pri otrocih, usmerjenih v najprimernejši program Primanjkljaji, ovire oz. motnje v sopojavnosti Število Odstotek Z motnjo v duševnem razvoju + z govorno-jezikovnimi motnjami 50 14,6 Z motnjo v duševnem razvoju + dolgotrajno bolni 45 13,2 S primanjkljaji na posameznih področjih učenja + dolgotrajno bolni 23 6,7 Z motnjo v duševnem razvoju + z govorno-jezikovnimi motnjami + 22 6,4 dolgotrajno bolni Z motnjo v duševnem razvoju + gibalno ovirani + dolgotrajno bolni 20 5,8 Z motnjo v duševnem razvoju+ z avtističnimi motnjami 19 5,6 Dolgotrajno bolni + s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 13 3,8 Z motnjo v duševnem razvoju + gibalno ovirani 11 3,2 Z govorno-jezikovnimi motnjami + dolgotrajno bolni 11 3,2 S čustvenimi in vedenjskimi motnjami + s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 11 3,2 Dolgotrajno bolni + s čustvenimi in vedenjskimi motnjami + s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 10 2,9 Druge kombinacije 107 31,3 Skupaj 342 100,0 Med otroki z več motnjami, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejši program, je najbolj pogosto prisotna kombinacija motnje v duševnem razvoju in govorno-jezikovnih motenj (14,6 % otrok z več motnjami, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejše programe). Sledi kombinacija motnje v duševnem razvoju in dolgotrajna bolezen (13,2 % otrok z več motnjami, ki so bili usmerjeni v njim najprimernejše programe). 87 9 Opis podatkov – drugi del raziskave V drugem delu raziskave so bili analizirani postopki usmerjanja z analizo dokumentacije iz postopkov usmerjanja. V analizo je bila vključena naslednja dokumentacija: a) poročilo osnovne šole (zavoda) o otroku ob prvi usmeritvi s prilogami; b) prvo strokovno mnenje in prva odločba o usmeritvi; c) poročilo osnovne šole (zavoda) o otroku ob drugi usmeritvi s prilogami; č) drugo strokovno mnenje in druga odločba o usmeritvi. V analizo je bil vključen vzorec usmerjenih učencev, ki so izpolnjevali naslednje kriterije: a) so bili ob prvi in drugi usmeritvi usmerjeni v osnovno šolo (osnovnošolski izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP); b) je prvo in drugo usmeritev izvedla ena od komisij iz zadnjega sklica (od 2015/16 naprej); c) so bili usmerjeni kot otroci z dvema motnjama, in sicer kot učenci s PPPU in učenci s čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (ČVM) ali z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ali dolgotrajno bolni (DBO); č) je v arhivu bila na razpolago vsa dokumentacija, ki je predmet analize. V analizo je bila vključena dokumentacija za 119 usmerjenih učencev. Struktura analiziranega vzorca glede na vrsto primanjkljajev, ovir oz. motenj (kombinacija le-teh) je prikazana v tabeli 77. V nadaljevanju je v tabeli 78 prikazana še struktura vzorca glede na spol, v tabeli 79 pa delež usmerjenih učencev v vzorcu, za katere je bil pripravljen izvirni delovni projekt pomoči (IDPP). Tabela 77: Primanjkljaji, ovire oz. motnje (2. odločba) učencev, vključenih v drugi del analize Število Odstotek PPPU in ČVM 32 26,9 PPPU in DBO 54 45,4 PPPU in GJM 33 27,7 Skupaj 119 100,0 Med v analizo vključenimi učenci so nekoliko nadpovprečno zastopani učenci, ki so ob PPPU opredeljeni tudi kot dolgotrajno bolni, kar je v veliki meri skladno z razmerji med izpostavljenimi skupinami učencev v celotni populaciji usmerjenih otrok in mladostnikov z več motnjami (glej tabelo 26). Tabela 78: Spol učencev, vključenih v drugi del analize Število Odstotek Dekle 33 27,7 Fant 86 72,3 Skupaj 119 100,0 Delež fantov v vzorcu je precej večji od deleža deklet. To razmerje med spoloma je odraz nadpovprečne zastopanosti fantov med vsemi usmerjenimi otroki in mladostniki (glej tabelo 30) kot tudi nadpovprečne zastopanosti fantov med usmerjenimi otroki in mladostniki z več motnjami (glej tabelo 31). Tabela 79: Delež učencev, vključenih v drugi del analize, s pripravljenim IDPP Število Odstotek Ne 40 33,6 Da 77 64,7 Ni razvidno 2 1,7 Skupaj 119 100,0 V skladu s petstopenjskim modelom pomoči učencem z učnimi težavami strokovni delavci na šoli skupaj z učencem zanj pripravijo IDPP, v okviru katerega opredelijo problem, načrtujejo vrsto, obseg pomoči in podpore ter evalvirajo učinkovitost pomoči in podpore na posamezni stopnji. Kot izhaja iz tabele 79, je bil IDPP pripravljen za slabi dve tretjini učencev v vzorcu, čeprav so vsi učenci v vzorcu 88 opredeljeni tudi kot učenci s PPPU, kar pomeni, da so imeli težave že pred usmerjanjem in bi potrebovali IDPP. Razloge za to, da delež učencev z izdelanim IDPP pred prvo usmeritvijo ni večji, lahko povežemo s tem, da gre pri vseh učencih v tem vzorcu za pridružene motnje, pri čemer ni nujno, da je PPPU primarna motnja. Tako strokovni delavci morda zaradi pridruženih motenj težje prepoznajo učne primanjkljaje oz. jim pripisujejo manj pozornosti ter posvečajo več pozornosti in podpore specifičnim (bolj vidnim) področjem in težavam, kot je npr. dolgotrajna bolezen ali pa čustvene in vedenjske motnje. Ob tem je pomembno poudariti, da Koncept dela: učne težave v osnovni šoli (2008) med področja in značilnosti težav (dejavnike tveganja) med drugim umešča tudi učenčeve težave v socialnem delovanju in zdravstvene težave. Iz tega izhaja, da bi tudi ti učenci potrebovali načrt podpore in pomoči, kot ga omogoča IDPP. 89 10 Prilagoditve in oblike pomoči 7. cilj: Ugotoviti vrsto in obseg prilagoditev, ki jih strokovni delavci ponudijo učencem. 10.1 Prilagoditve Raziskovalno vprašanje 7.1: Katere prilagoditve strokovni delavci ponudijo učencem in v kolikšni meri so te prilagoditve izboljšane zaradi njihove usmeritve? V programu s prilagojenim izvajanjem in DSP je dodatna strokovna pomoč skupaj s prilagoditvami otroku s PP ključna pomoč za udejanjanje inkluzije. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) v 30. členu navaja nekatere prilagoditve, ki so pomembne za vzgojno-izobraževalno delo in so določene z odločbo o usmeritvi (npr. učni pripomočki, prostor in oprema). 7. člen ZUOPP-1 navaja tudi prilagoditve organizacije, načina preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanja ter časovne razporeditve pouka. Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003) navajajo, da so prilagoditve smiselne tudi pri poučevanju, kar pomeni, da se učna praksa smiselno prilagaja tako, da se otrok s PP uči na njemu najbolj sprejemljiv način. Druge prilagoditve učitelj udejanja tudi v odnosu in delu z otrokom s PP, kot so na primer sprejemanje, metodično prilagajanje in socialno vključevanje (Opara, 2015). V nadaljevanju predstavljamo, katere pripomočke, prilagoditve prostora in opreme, didaktično-metodične prilagoditve ter prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja strokovni delavci ponudijo učencem pred postopkom usmerjanja ter do kakšnih sprememb pride v naboru prilagoditev zaradi usmeritve otroka. Učni pripomočki Kateri pripomočki so bili ponujeni učencem pred prvo usmeritvijo in po njej (razvidno iz prvega in drugega poročila šole) ter kateri pripomočki so bili predlagani oz. predpisani ob prvi in drugi usmeritvi (razvidno iz prvega in drugega strokovnega mnenja oz. odločbe), je prikazano v tabeli 80. Tabela 80: Ponujeni pripomočki 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Pripomočki za branje (npr. 4 3,4 5 4,2 14 11,8 2 1,7 barvno ravnilo) Pripomočki za računanje (npr. stotični kvadrat) 26 21,8 22 18,5 33 27,7 31 26,1 Pripomočki za pisanje (npr. 3 2,5 4 3,4 5 4,2 5 4,2 prilagojeno pisalo) Pripomočki za telesne 0 0,0 1 0,8 2 1,7 0 0,0 dejavnosti (npr. prilagojen stol) Ponazorila (npr. slikovno gradivo, barvni opomniki, 41 34,5 54 45,4 69 58,0 54 45,4 konkretni pripomočki) Fotokopije (npr. fotokopije zapiskov učne s 8 6,7 57 47,9 52 43,7 52 43,7 novi) Zdravila 5 4,2 5 4,2 15 12,6 5 4,2 Prilagojen IKT (npr. računalnik, 4 3,4 10 8,4 16 13,4 18 15,1 e-gradiva) Pod drugimi pripomočki so bili v prvem poročilu šole zaznani 'antistresne žogice, terapevtska blazina' (1 vpis), 'priprava zapiskov učne snovi' (1 vpis) in 'nalepke/bonboni za ustrezno vedenje' (1 vpis). V prvem. strokovnem mnenju oz. odločbi so bili zaznani 'slovar' (2 vpisa), 'prilagojen format učnih listov' (1 vpis), 'prilagojena gradiva' (1 vpis) in 'barvna podlaga' (1 vpis). V drugem poročilu šole so bili zaznani 'prilagojeni delovni/učni listi' (2 vpisa), 'slovar' (2 vpisa), 'blazinica za sedenje' (1 vpis), 'oblikovno prilagojena in pregledna gradiva' (1 vpis), 'pri urah DSP sedi na blazini' (1 vpis), 'uporaba 90 antistresne žogice' (1 vpis), 'večji geotrikotnik' (1 vpis) in 'pripomočki za stiskanje' (1 vpis). V drugem strokovnem mnenju oz. odločbi so bili zaznani 'slovar' (9 vpisov), 'oblikovno prilagojena in pregledna gradiva' (1 vpis) in 'pripomočki za obvladovanje nemira' (1 vpis). Iz tabele 80 je razvidno, da strokovni delavci pred usmeritvijo v največjem deležu učencem ponudijo različna ponazorila (npr. slikovno gradivo, barvni opomniki, konkretni pripomočki) in pripomočke za računanje (npr. stotični kvadrat). Ostale pripomočke, kot na primer možnost fotokopiranja učne snovi, pripomočke za branje, prilagojen IKT idr., pa pred prvo usmeritvijo ponudijo v bistveno manjših deležih. V postopku izdaje strokovnega mnenja in odločbe ob prvi in drugi usmeritvi pride v večini primerov do povečanja števila učnih pripomočkov ob ponovni usmeritvi. Zaradi usmeritve učenca lahko gre za bolj poglobljeno ugotavljanje in prepoznavanje njegovih posebnih potreb in s tem tudi za povečanje števila učnih pripomočkov. Največje povečanje števila učnih pripomočkov je zaznati pri zagotavljanju možnosti fotokopij (npr. zapiskov učne snovi). Iz tabele 80 razberemo tudi, da gre ponekod za upad števila učnih pripomočkov – obseg pripomočkov upade v pripravljenih strokovnih mnenjih oz. odločbah pri drugi usmeritvi. Na primer v prvih poročilih šole je navedenih 11,8 % pripomočkov za branje, medtem ko jih je v strokovnih mnenjih oz. odločbah ob drugi usmeritvi učenca le 1,7 %. Te in druge upade števila pripomočkov lahko povezujemo z dejstvom, da v odločbe in strokovna mnenja praviloma ne zapisujejo vseh pripomočkov, pomagal in ponazoril, ampak jih za posebne vzgojno-izobraževalne potrebe posameznega učenca določa strokovna skupina in zapiše v individualizirane programe učencev. Rezultat lahko pomeni tudi to, da so učenci pridobili učinkovite učne strategije in veščine ter zato določenega pripomočka ne potrebujejo več. Po pregledu vpisov drugih pripomočkov ugotavljamo, da so zaznane druge prilagoditve raznolike in segajo na področje poučevanja in učenja ter uravnavanja vedenja. Na področju poučevanja in učenja gre za prilagajanje učnih gradiv (npr. prilagojen format učnih listov) in učnih pripomočkov (npr. večji geotrikotnik), na področju uravnavanja vedenja pa za pripomočke za umirjanje (npr. blazinica za sedenje). Opazimo tudi, da se število prilagoditev v času od prvega poročila šole do druge odločbe veča, kar lahko razumemo, da strokovna skupina vedno bolj spoznava učenca in zato vedno bolj natančno dodeljuje možne prilagoditve. Rezultati kažejo tudi, da se povečuje število uporabe slovarja kot učnega pripomočka. To, da učenci v višjih razredih v večjem deležu potrebujejo slovar, lahko povezujemo z višjo ravnjo zahtevnosti učne snovi pri tujem jeziku v višjih razredih. Prostor in oprema Prilagoditve prostora in opreme opredeljujejo Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003) 7 in so specifične glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oz. motenj. Pogosto se nanašajo na prostor učenca v razredu za zagotavljanje čim boljše osredotočenosti na delo ali na zagotavljanje prostora za individualno delo, pa tudi na možnosti različnih oblik umikov (npr. za umirjanje) in na zmanjšan normativ učencev v razredu. Katere prilagoditve prostora in opreme so bile ponujene učencem pred prvo usmeritvijo in po njej ter katere prilagoditve prostora in opreme so bile predlagane oz. predpisane ob prvi in drugi usmeritvi, je prikazano v tabeli 81. 7 Na podlagi Navodil za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003) je bilo oktobra 2021 za člane komisij pripravljeno interno gradivo Zbirnik prilagoditev za zapis pripomočkov in prilagoditev prostora in opreme z namenom poenotenja zapisa pripomočkov in prilagoditev prostora in opreme v strokovnih mnenjih. 91 Tabela 81: Prilagoditve prostora in opreme 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Sedi v bližini učitelja oz. na mestu, ki mu/ji omogoča 52 43,7 93 78,2 92 77,3 74 62,2 osredotočenost na delo. Sedi v bližini sošolca/sošolke, ki 12 10,1 7 5,9 15 12,6 5 4,2 mu/ji je pripravljen/a pomagati. Ima možnost umika v kotiček za 15 12,6 26 21,8 27 22,7 16 13,4 umirjanje. Zmanjšano število otrok v 8 6,7 6 5,0 3 2,5 7 5,9 oddelku. Pod drugimi prilagoditvami prostora in opreme so bili v prvem poročilu šole zaznani 'možnost odmika mize' (1 vpis), 'organizacija delovnega prostora s čim manj motečimi dejavniki' (1 vpis) in 'prostor za individualno delo' (1 vpis). V prvem strokovnem mnenju oz. odločbi je bil zaznan 'prostor za individualno delo' (1 vpis). V drugem poročilu šole so bili zaznani 'prostor za individualno delo (ali delo v manjši skupini)' (3 vpisi), 'stoječa miza' (1 vpis), 'ureditev prostora' (1 vpis) in 'večja miza in višji stol' (1 vpis). V drugem strokovnem mnenju oz. odločbi so bili zaznani 'prostor za individualno delo (ali delo v manjši skupini)' (3 vpisi) in 'minimaliziranje motečih dejavnikov' (1 vpis). S področja prilagoditev prostora in opreme je iz tabele 81 razvidno, da strokovni delavci pred usmeritvijo učencu v največji meri zagotavljajo sedežni red, ki omogoča čim boljšo osredotočenost na delo, kar je v največjem deležu navedeno tudi v strokovnem mnenju in/ali odločbi v času prve in druge usmeritve. Zagotavljanje bližine sošolca/sošolke, ki je pripravljen/a pomagati, je v nekoliko večjem deležu omenjeno v poročilih šol (10,1 % oz. 12,6 %) kot pa v ob usmeritvah učenca (5,9 % oz. 4,2 %). Z vidika zagotavljanja socialnega vključevanja otrok s PP v skupino je zagotovo to pomembna prilagoditev, ki ji je treba v prihodnje dati več veljave. Da z individualiziranim programom dela določimo strategije vključevanja učenca v skupino, govori tudi zakonodaja (3. odstavek 36. člena ZUOPP-1). Majhen delež prilagoditev v obliki zmanjšanega števila otrok v oddelku se sklada z omejitvami, ki na tem področju izhajajo iz zakonodaje. Druge zaznane prilagoditve prostora in opreme na podoben način kot pri učnih pripomočkih odražajo prilagoditve na področju poučevanja in učenja (npr. večja miza in večji stol) ter uravnavanja vedenja (npr. minimaliziranje motečih dejavnikov). Posebnost je, da zagotavljanje prostora za individualno delo (ali delo v manjših skupinah) od prvega do drugega postopka usmerjanja narašča, kar povezujemo z veliko verjetnostjo, da se učencem število ur dodatne strokovne pomoči povečuje, s tem pa tudi potreba po individualnem delu ali delu v manjši skupini. Didaktično-metodične prilagoditve Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003) navajajo, da so prilagoditve za otroka s PP smiselne tudi pri poučevanju samem. Učitelj učno prakso prilagaja tako, da se učenec s PP uči na njemu najbolj sprejemljiv način (glede na njegove posebne potrebe). Učitelj učencu podajanje učne snovi metodično prilagaja in skrbi, da je učenec ustrezno socialno vključen. Pomembno je tako učiteljevo delo kot odnos z učencem (Opara, 2015). Našteto sovpada z značilnostmi dobre poučevalne prakse (Magajna idr., 2008, str. 34). Za potrebe te analize smo dobre poučevalne prakse poimenovali didaktično-metodične prilagoditve. Katere didaktično-metodične prilagoditve so bile ponujene učencem pred prvo usmeritvijo in po njej ter katere didaktično-metodične prilagoditve so bile predlagane oz. predpisane ob prvi in drugi usmeritvi, je prikazano v tabeli 82. V tabelah 83 do 86 so prikazani vpisi didaktično-metodičnih prilagoditev pod opcijo 'drugo'. 92 Tabela 82: Didaktično-metodične prilagoditve 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Stalno preverjanje razumevanja 63 52,9 81 68,1 83 69,7 62 52,1 (navodil, vsebine idr.) Sprotne povratne informacije v 36 30,3 44 37,0 51 42,9 32 26,9 vse smeri Poudarek na jasnih in 60 50,4 80 67,2 82 68,9 65 54,6 razumljivih navodilih Spodbujanje in omogočanje veččutnega učenja (senzorne 15 12,6 26 21,8 41 34,5 20 16,8 poti) Urjenje veščin in utrjevanje znanja na različne načine 20 16,8 21 17,6 48 40,3 24 20,2 (strategije učenja) Omogočanje, da svoje znanje posreduje na različne načine 4 3,4 16 13,4 14 11,8 8 6,7 Učenje za samostojno iskanje pomoči 15 12,6 7 5,9 23 19,3 7 5,9 Jasna struktura poučevanja in učenja 25 21,0 49 41,2 46 38,7 33 27,7 Učiteljeva pozitivna in podporna 62 52,1 39 32,8 55 46,2 27 22,7 naravnanost Spodbujanje in omogočanje aktivnega učenja 31 26,1 21 17,6 35 29,4 15 12,6 Spremljanje napredka 80 67,2 39 32,8 76 63,9 42 35,3 Delitev zapletenih učnih problemov na manjše enote, 16 13,4 58 48,7 48 40,3 45 37,8 učenje po korakih Uporaba opor za učenje 38 31,9 48 40,3 67 56,3 46 38,7 Navajanje primerov/modelov reševanja 7 5,9 10 8,4 14 11,8 8 6,7 Vključevanje sodelovalnega učenja pri pouku in učenje za 15 12,6 5 4,2 8 6,7 3 2,5 sodelovalno učenje Diferenciacija nalog pri poučevanju glede na 30 25,2 40 33,6 49 41,2 24 20,2 sposobnosti Strokovni delavci pred prvo usmeritvijo učenca v okviru didaktično-metodičnih prilagoditev v večini primerov spremljajo učenčev napredek (67,2 %), preverjajo razumevanje navodil in vsebine (52,9 %), so pozitivno in podporno naravnani (52,1 %) ter dajejo jasna in razumljiva navodila (50,4 %). Sledijo raba opor za učenje (31,9 %), zagotavljanje sprotne povratne informacije v vse smeri (30,3 %), omogočanje aktivnega učenja (26,1 %), diferenciranje nalog glede na učenčeve posebne potrebe (25,2 %) in pozornost na jasno strukturo poučevanja (21 %). Ostale prilagoditve so zaznane v manjši meri (spodbujanje in omogočanje veččutnega učenja – senzorne poti; urjenje veščin in utrjevanje znanja na različne načine – strategije učenja; učenje za samostojno iskanje pomoči; delitev zapletenih učnih problemov na manjše enote, učenje po korakih), pri čemer je bilo najmanj zaznano navajanje primerov/modelov reševanja nalog (5,9 %) in omogočanje učencu, da svoje znanje posreduje na različne načine (3,4 %). Iz ugotovitev sledi, da je učencem pred postopkom usmerjanja v premajhnem deležu zagotovljena raba opor za učenje. Pri učencih z učnimi težavami je pogosto izražena večja potreba po ponazarjanju učne vsebine z vizualnimi sredstvi (Kavkler idr., 2008), zato bi ji morali zadostiti v večji meri. Izpostavljamo, da imajo učenci na razpolago premalo prikazov modelov reševanja (določenih problemov), ki bi jim bili v pomoč pri razumevanju abstraktnih vsebin, in sprotnih konstruktivnih povratnih informacij ter spodbud učitelja, kar bi pozitivno vplivalo na njihovo učno motivacijo in prepričanja o lastnih zmožnostih (samoučinkovitost). Tudi ostale premalo zastopane prilagoditve, ki so del dobre poučevalne prakse, bi bilo treba nujno zagotavljati v višji meri, saj vse omogočajo boljše učno napredovanje učencev, socialno vključenost in samostojnost. 93 Od prvega postopka usmerjanja učenca do prvega strokovnega mnenja oz. odločbe je v večini primerov opaziti povečanje števila didaktično-metodičnih prilagoditev. Izstopa poenostavljanje zapletenih učnih problemov – učitelj jih razdeli na manjše enote ali jih poučuje postopoma (po korakih), česar je bilo ob drugih usmeritvah zaznati v 48,7 % primerov, ob prvih pa le v 13,4 % primerov. Ob drugi usmeritvi pa (v strokovnih mnenjih in/ali odločbah) število metodično-didaktičnih prilagoditev upada, kar povezujemo z dejstvom, da učitelji v odločbe in strokovna mnenja praviloma ne zapisujejo vseh didaktično-metodičnih prilagoditev, ampak jih strokovna skupina na podlagi evalvacije in otrokovega napredka opredeljuje v učenčevem individualiziranem programu. Tabela 83: Druge didaktično-metodične prilagoditve (1. poročilo šole) Število Spodbujanje/motiviranje/usmerjanje 11 Dodatna razlaga 8 Več časa za delo 7 Pomoč pri organizaciji/zapiskih 5 Krajši/gibalni odmori 4 Bralne vaje 2 Didaktično-metodična prilagoditev gradiv 2 Razvijanje koncentracije 2 Socialne igre 2 Dodatno usmerjanje pozornosti 1 Glasno bere po želji 1 Glasno branje, poudarek glasov v besedi 1 Krepitev grafomotorike; vaje za poslušanje 1 Metode in tehnike za uravnavanje vedenja 1 Možnost, da domačo nalogo naredi kasneje 1 Ne bere glasno oz. pred razredom 1 Odgovorov, ki jih učitelj ne zna prebrati, naj jih preverijo ustno 1 Po potrebi stiki po pouku, utrjevanje številskih predstav 1 Prikaz pravilne tehnike branja 1 Prilagajanja tempa 1 Razredna pogodba med starši, otrokom in učiteljico (seznam ciljev in upoštevanje razrednih pravil in nagrad za dosežen 1 i cilj) Razvijanje socialnih veščin, iskanje močnih področij, pogovor 1 Toleranca specifičnih napak 1 Usmerjanje pozornosti in strategije za zmanjševanje čustvene stiske ob stresnih situacijah 1 Usmerjanje za delo in pomoč doma 1 Uveden zvezek za domače delo 1 Vaje za utrjevanje glasov 1 Vaje za zbranost, organiziranost, sprejemanje sošolcev, razvijanje pozitivne samopodobe 1 Vključen je v učne delavnice – vaje za izboljšanje bralne tehnike, razumevanja in pozornosti 1 Vključevanje otroka kot »pomočnika« učiteljici 1 Želi si pozitivnih povratnih informacij 1 Iz tabele 83 izhaja, da se nekatere prilagoditve v poročilih šol pred prvo usmeritvijo navezujejo na razvijanje socialno-čustvenih veščin (npr. metode in tehnike za uravnavanje vedenja, razredna pogodba med starši, otrokom in učiteljico, strategije za zmanjševanje čustvene stiske), kar je spodbudna ugotovitev. Tovrstne prilagoditve so namreč sestavni del varnega in spodbudnega učnega okolja, ki je temelj vseh procesov za zagotavljanje čim boljše inkluzivne podpore učencu. Tabela 84: Druge didaktično-metodične prilagoditve (1. SM in odločba) Število Pomoč pri organizaciji/zapiskih 23 Več časa za delo 14 Didaktično-metodična prilagoditev gradiv 13 94 Krajši/gibalni odmori 13 Usmerjanje/ohranjanje pozornosti 9 Toleriranje specifičnih napak 6 Naj ne bere glasno oz. pred razredom 5 Spodbujanje/motiviranje/usmerjanje 5 Dodatna razlaga 5 Krepitev močnih področij 4 Učenje socialnih veščin 4 Razvijanje samopodobe 2 Uporaba raznovrstnih in zanimivih načinov učenja 2 Upoštevanje otrokovega psihofizičnega stanja in počutja 2 Vključevanje v dejavnosti, pri katerih bo uspešna 2 Ne pretirano vključevanje v dejavnosti, pri katerih se mora uskladiti veliko učencev na majhnem 1 prostoru Oporne točke 1 Podajanje abstraktnih vsebin na konkreten način 1 Podpora pri premagovanju testne anksioznosti 1 Podporna vprašanja 1 Utrjevanje številskih predstav 1 Pomoč pri branju 1 Pomoč pri predelavi kompleksnejših besedil in usvajanju novih pojmov 1 Tehnike sproščanja 1 Prednost odprtih vprašanj pred vprašanji, ki zahtevajo le priklic točno določene informacije 1 Pri individualiziranem programu upoštevati dvojno izjemnost 1 Pri individualnih urah poudarek na senzorni integraciji in razvijanju motoričnih spretnosti 1 Učenje strategij za spoprijemanje s frustracijami 1 Zapis novih pojmov na tablo 1 V strokovnem mnenju in/ali odločbi ob prvi usmeritvi se pogosteje kot pred usmeritvijo pojavljajo prilagoditve, ki segajo na področje poučevanja in učenja (npr. pomoč pri organizaciji in/ali zapiskih, zagotavljanje več časa za delo, prilagajanje učnih gradiv), ter zagotavljanje krajših gibalnih odmorov. Področje razvijanja socialno-čustvenih veščin se ob usmeritvi smiselno nadaljuje (npr. tehnike sproščanja, razvijanje samopodobe). Tabela 85: Druge didaktično-metodične prilagoditve (2. poročilo šole) Število Pomoč pri organizaciji/zapiskih 18 Krajši/gibalni odmori 15 Več časa za delo 13 Spodbujanje/motiviranje/usmerjanje 11 Didaktično-metodična prilagoditev gradiv 9 Pomoč pri usmerjanju/ohranjanju pozornosti 9 Dodatna razlaga 6 Učenje socialnih veščin 5 Naj ne bere glasno oz. pred razredom 4 Uporaba raznovrstnih in zanimivih načinov učenja 4 Toleranca specifičnih napak 3 Krepitev močnih področij 2 Podajanje abstraktnih vsebin na konkreten način 2 Pomoč pri branju 2 Upoštevanje psihofizičnega stanja in počutja 2 Vaje Brain Gym 2 Dodatne vaje za govor in jezik, grafomotoriko, pozornost in koncentracijo 1 Dopisovanje z vrstnikom z druge šole – spodbujanje branja in pisanja 1 Individualni pristop in prilagojena razlaga 1 Interaktivne vaje 1 95 Pogovor z otrokom 1 Logopedske vaje 1 Možnost zapisovanja z velikimi črkami in posebej označi veliko začetnico, 1 potrebuje individualni pristop Nova učna tema povezana z že obravnavanimi vsebinami 1 Poenostavitev navodil 1 Razvijanje samopodobe 1 Pomoč pri soočanju s stresnimi situacijami 1 Pomoč z delovnimi listi 1 Pogovori, igre in gibalne vaje 1 Preglednice učne snovi 1 Prepoznavanje stisk 1 Pri narekovanju snovi dobi že vnaprej pripravljeno gradivo 1 Spodbujane nalog za popravljanje napačno zapisanih besed 1 Uporaba drobnih predmetov za stiskanje 1 Uporaba prstov pri računanju 1 Upoštevanje učnih stilov 1 Vnaprej pripravljena vprašanja za utrjevanje učne snovi 1 Vaje za umirjanje in sproščanje 1 Opisane prilagoditve se v drugem poročilu v postopkih usmerjanja nadaljujejo v podobnem smislu, kar pomeni, da učitelji nadaljujejo s prilagoditvami, ki so se glede na napredek in razvoj pri vzgojno-izobraževalnem delu z učenci izkazale za smiselne. Tabela 86: Druge didaktično-metodične prilagoditve (2. SM in odločba) Število Pomoč pri organizaciji/zapiskih 18 Krajši/gibalni odmori 10 Pomoč pri usmerjanju/ohranjanju pozornosti 10 Didaktično-metodična prilagoditev gradiv 8 Spodbujanje/motiviranje/usmerjanje 6 Več časa za delo 4 Dodatna razlaga 3 Naj ne bere pred razredom 3 Vključuje se jo/ga v dejavnosti, v katerih je uspešna/uspešen 3 Krepitev močnih področij 2 Pomoč pri branju 2 Razvijanje samopodobe 2 Učenje socialnih veščin 2 Uporaba raznovrstnih in zanimivih načinov učenja 2 Abstraktne vsebine podajajo na konkretni ravni 1 Dodatne zaposlitve 1 Dovolijo na stranišče 1 Krajša besedila s poudarjenim bistvom 1 Možnost pomoči bralca 1 Možnost zapisa z velikimi tiskanimi črkami z oznako velike začetnice 1 Navajanje na samostojno delo 1 Omogočanje razvoja samokontrole – lastne odgovornosti 1 Poudarek na očesnem kontaktu 1 Pri individualnih urah poudarek na senzorni integraciji in razvijanju motoričnih 1 spretnosti Toleranca specifičnih napak 1 Učenje tehnik sproščanja 1 Uporaba gibalnih nalog, povezanih z obravnavano snovjo, aktivna udeležba 1 Vizualne informacije 1 Zaradi zdravstvenih težav lahko pusti nekaj zvezkov v šoli 1 96 Ob drugi usmeritvi so v strokovnem mnenju in/ali odločbi v podobnih deležih zastopane prilagoditve zagotavljanja pomoči pri organizaciji in/ali zapiskih ter zagotavljanje gibalnega odmora, nekoliko pa upadeta uporaba didaktično-metodičnih prilagoditev, ki segajo na področje prilagajanja gradiv, in zagotavljanja več časa za delo. Oba upada lahko povežemo s tem, da učenec s pomočjo dodatne strokovne pomoči pridobi veščine in se nauči učinkovitih učnih strategij (npr. poudari ključne besede, pripravi zapiske ipd.) ali pa strokovna skupina večino prilagoditev opredeli v individualiziranih programih. Če ni tako, je treba te prilagoditve ustrezno zagotavljati. Prilagoditve preverjanja in ocenjevanja Prilagoditve, ki so opredeljene v otrokovem individualiziranem programu, se nanašajo na poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja, lahko pa tudi na način vrednotenja, kar je opredeljeno v Navodilih za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003). S prilagoditvami pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencu s PP strokovni delavci omogočajo različne poti za dosego standardov znanja, ki so določeni v učnih načrtih za program osnovnošolskega izobraževanja. Pri tem je pomembno, da izhajajo iz učenčevih posebnih potreb; le tako lahko v največji meri spodbujajo njegov optimalni možni razvoj. Evalviranje prilagoditev učiteljem omogoča, da preverijo, koliko so te učinkovite, in da jih po potrebi lahko spremenijo (npr. zmanjšajo, povečajo, preoblikujejo), vendar vselej z utemeljitvijo otrokovih posebnih potreb. Nacionalna evalvacijska študija (Vršnik Perše idr., 2016) navaja, da pomoč lahko privede do naučene odvisnosti od pomoči drugih, zato je pomembno sistematično in postopno zmanjševanje določenih prilagoditev, da bi otrok s PP lahko svoje znanje primerno izkazal tudi v stvarnih okoliščinah. Podobno meni tudi avtorica Kiswarday (2018), ki pravi, da je treba pomoč in prilagoditve načrtovati fleksibilno, v smislu postopnega zmanjševanja. S prilagoditvami pri preverjanju in ocenjevanju znanja strokovni delavci učencu pogosto omogočajo podaljšan čas reševanja pisnega preizkusa (do polovice časa), ocenjevanje izven razreda, prilagojene oblike pisnih preizkusov (npr. povečana pisava, tip pisave, barvna podlaga, levostranska poravnava), ocenjevanje po delih (npr. v dveh ali treh), datumsko napovedano ocenjevanje znanja ter poudarek na ustnem izkazovanju znanja. Katere prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja so bile ponujene učencem pred prvo usmeritvijo in po njej ter katere prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja so bile predlagane oz. predpisane ob prvi in drugi usmeritvi, je prikazano v tabeli 87. V tabelah 88 do 91 so prikazani vpisi prilagoditev preverjanja in ocenjevanja znanja pod opcijo 'drugo'. Tabela 87: Prilagoditve preverjanja in ocenjevanja 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Podaljšan čas pisanja 38 31,9 106 89,1 106 89,1 86 72,3 Pisanje izven razreda 24 20,2 78 65,5 82 68,9 69 58,0 Prilagojena oblika testa (večja pisava, večji razmik idr.) 6 5,0 58 48,7 58 48,7 43 36,1 Poudarek na ustnem 4 3,4 44 37,0 39 32,8 38 31,9 izkazovanju znanja Ocenjevanje po delih 11 9,2 51 42,9 55 46,2 46 38,7 Napovedano preverjanje in 12 10,1 80 67,2 83 69,7 72 60,5 ocenjevanje znanja Strokovni delavci pred usmeritvijo pri prilagajanju preverjanja in ocenjevanja znanja učencem v največji meri omogočajo podaljšan čas pisanja preizkusa znanja (31,9 %) in ocenjevanje izven razreda (20,2 %). Ob prvi in drugi usmeritvi število vseh prilagoditev izjemno naraste (od 30 do 40 odstotnih točk). Še vedno so v ospredju podaljšan čas pri preizkusu znanja (72,3 %) in pisanje izven 97 razreda (58,0 %), dodatno pa tudi napovedano preverjanje in ocenjevanje znanja (60,5 %) in takoj za tem ocenjevanje znanja po delih (38,7 %). Iz rezultatov izhaja, da se prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večjem deležu izvajajo po usmeritvi učencev. Vendar bi bilo vse tovrstne prilagoditve smiselno učencem ponuditi že pred usmeritvijo in morda do usmeritev ne bi prihajalo v tako veliki meri. Učencem bi torej bilo treba še pred usmeritvijo ponuditi prilagojene oblike pisnih preizkusov in dajati npr. poudarek ustnemu izkazovanju znanja (v primerih, da jih učenec potrebuje zaradi svojih posebnih potreb), kar opredeljujejo tudi didaktično-metodična priporočila v učnih načrtih in Koncept: učne težave v osnovni šoli (2008). Tabela 88: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (1. poročilo šole) Število Bralec, branje navodil 5 Ocenjevanje v prvih urah 2 Podvprašanja, podporna vprašanja pri ustnem ocenjevanju 2 Preverjanje razumevanja navodil 2 Možnost uporabe didaktičnih pripomočkov 1 Omogoča se mu sprostitev – gibalni odmor, odmik, kadar ga potrebuje 1 Podpora pri premagovanju testne anksioznosti 1 Poleg pisnih navodil tudi ustna 1 Spodbujanje in usmerjanje pozornosti pri pisnih preizkusih 1 Strukturirana navodila 1 Toleranca specifičnih napak 1 Uporaba »telefona« iz kartona 1 Upoštevanje dobrih in slabih dni pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja 1 Tabela 89: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (1. SM in odločba) Število Toleranca specifičnih napak 35 Preverjanje in ocenjevanje znanja v jutranjih urah 10 Delitev kompleksnih nalog/vprašanj na dele 9 Pomoč pri branju navodil 9 Podvprašanja, podporna vprašanja, pojasnila 8 Individualno ocenjevanje, neizpostavljanje pred razredom 5 Naloge, prilagojene po obsegu, težavnosti 5 Vmesni odmori 5 Sprotno preverjanje razumevanja navodil 4 Manjši obseg nalog istega tipa 2 Pri nalogah slušnega tipa možnost pisnega preverjanja znanja 2 Uporaba pripomočkov, kartončkov z opozorili 2 Če ne more razbrati iz pisave, naj pove še ustno 1 Možnost elektronskega ocenjevanja znanja 1 Pri pisanju nareka možnost pregleda zapisa in popravka 1 Navodila naj bodo jasna, dodatno usmerjena in pomoč pri manj strukturiranih nalogah 1 Oproščen ocenjevanja pri športu 1 Po vnaprej pripravljenih vprašanjih 1 Postopnost ocenjevanja od lažjega k težjemu 1 Povratna informacija o ocenah s sprotno analizo 1 Preverjanje razumevanja navodil, nalog 1 Pri ustnem ocenjevanju vprašanja na listu, da najprej odgovori pisno in nato ustno pred razredom 1 Prilagoditve pri geometriji 1 Spodbujevalec za pomoč pri branju in pisanju 1 Strukturirano okolje 1 V testih vključitev nazornih zgledov za reševanje 1 Vodenje pri pisnih izdelkih 1 98 Tabela 90: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (2. poročilo šole) Število Toleranca specifičnih napak 31 Pomoč bralca, branje in razlaga navodil 20 Podvprašanja, podporna vprašanja 9 Preverjanje razumevanja navodil 8 Preverjanje in ocenjevanje znanja v jutranjih urah 7 Uporaba pripomočkov, ponazoril 7 Delitev kompleksnih nalog/vprašanj na dele 6 Naloge, prilagojene po obsegu, težavnosti 4 Individualno, v manjši skupini, izven oddelka 4 Pri ocenjevanju je treba upoštevati dnevno funkcioniranje otroka 3 Prilagojen način postavljanja vprašanj 3 Dodatna pojasnila, usmeritve 2 Pri nalogah slušnega tipa možnost pisnega ocenjevanja znanja 2 Možnost prekinitve ocenjevanja 2 Vodenje pri pisnih izdelkih 2 Kriteriji ocenjevanja, usmerjeni v napredek 1 Možnost odgovora s kratkimi stavki 1 Ocenjevanje nareka zahteva posebno pozornost učitelja 1 Pisni odgovori ocenjeni šele, ko jih učitelj ustno preveri 1 Pisno ocenjevanje s pomočnikom 1 Podpora z vzpostavljanjem očesnega stika 1 Pomoč pri zapisu odgovora 1 Povratna informacija o ocenah s sprotno analizo 1 Prednost odprtih vprašanj 1 Pri matematiki minimalni standardi znanja 1 Pri ustnem ocenjevanju vprašanja na listu, da najprej odgovori pisno in nato ustno pred razredom 1 Prilagoditev ocenjevanja znanja pri TJA v okviru minimalnih standardov 1 Raba vizualnih opor in pripomočkov, manjši obseg nalog istega tipa 1 Učenec lahko popravi negativno oceno 1 Možnost, da oceno pridobi z reševanjem nalog na listu in ne na tablo 1 Upoštevanje temeljnih, po potrebi minimalnih standardov znanja 1 Več vprašanj izbirnega tipa, opozarjanje na izpuščene naloge, zmanjšano število nalog istega 1 tipa Vmesni odmori 1 Tabela 91: Druge prilagoditve preverjanja in ocenjevanja (2. SM in odločba) Število Toleranca specifičnih napak 28 Preverjanje razumevanja navodil 10 Pomoč bralca, branje in razlaga navodil 9 Delitev kompleksnih nalog/vprašanj na dele 6 Preverjanje in ocenjevanje znanja v jutranjih urah 6 Individualno, v manjši skupini, izven oddelka 4 Naloge, prilagojene po obsegu, težavnosti 4 Podvprašanja, podporna vprašanja 4 Dodatna pojasnila, usmeritve 2 Če ne more razbrati iz pisave, naj pove še ustno 1 Enakomerno razporejeno, da ne pride do preobremenjenosti 1 Možnost, da pisno ocenjevanje znanja dopolni ustno 1 Narekovanje v počasnejšem tempu 1 Navodila jasna in enoznačna 1 Ne popravljanje negativnih ocen 1 Ocenjevanje nareka in opisnih izdelkov zahteva posebno pozornost učitelja 1 Pomoč pri manj strukturiranih nalogah 1 99 Postopnost ocenjevanja od lažjega k težjemu 1 Povratna informacija oz. analiza ocene 1 Prilagoditve, ki veljajo pri pouku, naj se omogočajo tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja 1 Uporaba kalkulatorja 1 Uporaba pripomočkov, ponazoril 1 Upošteva se dnevno funkcioniranje otroka 1 Upoštevanje motorične (manj) spretnosti 1 Vmesni odmori 1 Ugotavljamo, da prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja realizirajo tudi tako, da učencu navodila preberejo, da mu postavljajo podporna vprašanja, da preverjajo razumevanje navodil in prilagodijo čas ocenjevanja glede na ure pouka (npr. v prvih urah pouka). Upoštevajo tudi učenčevo počutje – učitelji namenijo določeno podporo sproščanju napetosti (npr. gibalni odmor, podpora pri premagovanju anksioznosti pred testom, skrb za neizpostavljanje pred razredom). Nekatere navedbe kažejo tudi, da učencu ponudijo podporo pri zagotavljanju večje jasnosti pri kompleksnejših navodilih in nalogah (npr. prilagojen način postavljanja vprašanj) in da jim pri preverjanju in ocenjevanju znanja ponudijo rabo učnih pripomočkov in ponazoril. Možnosti prilagajanja je veliko, so raznolike in vezane na posebne potrebe učenca, zato jih seveda ne moremo posplošiti. Iz analizirane dokumentacije je od prvega strokovnega mnenja oz. odločbe dalje opaziti povečevanje opredeljevanja tolerance do specifičnih napak, kar interpretiramo s poglobljenim prepoznavanjem in identifikacijo učenčevih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb in ugotovitvami v okviru postopkov umerjanja. Potrebo po toleranci do specifičnih napak v visokem deležu prepoznajo tudi strokovni delavci v drugem poročilu. Rezultati nakazujejo, da so nekatere specifične napake, ki izhajajo iz učenčeve motnje, lahko trajno prisotne. Strokovni delavci se zavedajo, da učenec potrebuje pomoč pri razumevanju navodil (npr. preveri se razumevanje navodil, bralec razlaga navodila) ter da je potrebno postavljanje podvprašanj in prilagajanje funkcioniranju otroka (npr. individualno ocenjevanje). Navedbe prilagoditev kažejo na nekatera izvajanja prilagoditev pri preverjanju in ocenjevanju znanja v praksi, ki niso skladna z didaktično-metodičnimi priporočili in Navodili za izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2004), ki navajajo za učence s PPPU, da prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja ne smejo temeljiti le na redukciji kompleksnosti snovi. Na primer učenca ne smemo omejiti le na preverjanje in ocenjevanje minimalnih standardov znanja ali postavljati kriterijev znanja glede na njegov napredek. Učenci naj imajo pri ocenjevanju znanja enake možnosti kot ostali učenci, torej da pokažejo tudi temeljne standarde ali standarde znanja na višji taksonomski ravni. Kar zadeva učenčev napredek, tega evalviramo individualno, vendar pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevamo enake standarde znanja kot pri drugih učencih. Do določenih razhajanj pride le takrat, ko je zaradi otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj določeno doseganje standardov znanja trajno onemogočeno.8 To pa je treba utemeljiti na podlagi poglobljenega ugotavljanja in prepoznavanja otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj. 8 Evidenten primer je predmet šport oz. športna vzgoja. Gibalno ovirani učenec naj praviloma ne bo oproščen športne vzgoje. Cilji naj bodo prilagojeni njegovim sposobnostim in zapisani v individualiziranem programu (IP). Tudi z gibalno oviranim učencem lahko opravimo vse meritve, ki jih lahko opravi. Pri tem naj bo varnost na prvem mestu, intenzivnost in obseg vadbe pa morata biti prilagojena njegovemu zdravstvenemu stanju in njegovim sposobnostim. Prilagoditi se je treba vsakemu gibalno oviranemu učencu posebej, pri nekaterih dejavnostih namesto praktične izvedbe lahko ocenimo teoretično znanje (Lamovec in Burja, 2020). Učitelj naj upošteva didaktično-metodična priporočila pri vrednotenju stopnje usvojenosti znanj in spremljanja športnih dosežkov otrok tako, da upošteva pri tem individualizacijo in diferenciacijo ter načrtno spremljanje učenčevega telesnega, gibalnega in funkcionalnega razvoja. 100 Povprečno število pripomočkov in prilagoditev V tabeli 92 je prikazano povprečno število ponujenih pripomočkov in prilagoditev ter oblik pomoči na učenca pred prvo usmeritvijo in po njej in predlagano oz. predpisano povprečno število ponujenih pripomočkov in prilagoditev ter oblik pomoči na učenca ob prvi in drugi usmeritvi. Tabela 92: Povprečno število pripomočkov in prilagoditev na učenca 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Pripomočki 0,76 1,33 1,73 1,40 Prilagoditve prostora in opreme 0,73 1,11 1,15 0,86 Didaktično-metodične prilagoditve 4,34 4,91 6,22 3,87 Prilagoditve preverjanja in ocenjevanja 0,80 3,50 3,55 2,97 Kot lahko razberemo iz tabele 92, povprečno število pripomočkov in prilagoditev na učenca precej naraste ob prvi usmeritvi. Povprečno število pripomočkov in predvsem povprečno število didaktično-metodičnih prilagoditev precej naraste v času izvajanja usmeritve, določene s prvim strokovnim mnenjem oz. odločbo; šole med prvo in drugo usmeritvijo v povprečju izvajajo več tovrstnih prilagoditev, kot pa jih je bilo predlaganih oz. predpisanih v prvem strokovnem mnenju oz. odločbi. Iz tega lahko sklepamo na veliko samoiniciativnost šol oz. strokovnih delavcev na teh dveh področjih prilagoditev, ki je bilo spodbujeno z usmeritvijo učencev. Z usmeritvijo je v strokovno skupino vključen tudi strokovni delavec s specifičnimi znanji (npr. specialnorehabilitacijski pedagog), ki lahko določene prilagoditve strokovno utemelji. Ob ponovni oz. drugi usmeritvi je s strokovnim mnenjem oz. odločbo v povprečju predpisanih pripomočkov in prilagoditev precej manj od povprečnega števila izvajanih pripomočkov in prilagoditev v času med prvo in drugo usmeritvijo. Povprečno število ob drugi usmeritvi predlaganih oz. predpisanih prilagoditev (to ne velja za pripomočke) je tudi manjše od povprečnega števila prilagoditev predlaganih oz. predpisanih ob prvi usmeritvi. Ob že prej zapisanih razlogih za ta upad temu botruje tudi praksa ob nekaterih ponovnih usmeritvah, s katerimi se ne specificira nobenih pripomočkov ali prilagoditev, temveč se v strokovnem mnenju oz. odločbi zgolj predlaga, naj se izvajajo vse tiste prilagoditve, ki so se do takrat izkazale kot učinkovite. 101 10.2 Učinkovite prilagoditve Prilagoditve in dodatna strokovna pomoč sta ključna elementa oz. pogoja za uspešno vključevanje otrok s PP. Otrok s PP potrebuje v učnem procesu nekatere prilagoditve, ki se nanašajo na njegove posebne potrebe, mu olajšajo sledenje pouku ter zagotavljajo učinkovitejše učenje. Ob uresničevanju obojega učencu s PP zagotavljamo učno okolje, v katerem lahko dosega optimalne rezultate. Prilagoditve so učinkovite, kadar izhajajo iz učenčevih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb in mu pomagajo pri premagovanju njegovih primanjkljajev, ovir oz. motenj. Učitelj in učenec jih morata poznati, izvajane pa morajo biti v celotnem učnem procesu (poučevanje, učenje, preverjanje, ocenjevanje, domače naloge idr.). Zaradi različnosti zapisa predpisanih oz. izvajanih (podpoglavje 10.1) in učinkovitih prilagoditev v poročilih šol (in zaradi nekaterih nedoslednosti) ni možna natančna primerjava obeh podatkov. S hitrim pregledom pa lahko ugotovimo, da šole v poročilih v glavnem kot učinkovite navajajo vse izvajane prilagoditve. Kljub temu generalnemu ujemanju prihaja do nekaj manjših odstopanj. Med številčnejšimi prilagoditvami največja odstopanja zasledimo pri aplikaciji zdravil9 (15-krat izvajano, 7-krat učinkovito) in diferenciaciji nalog pri poučevanju glede na sposobnosti (49-krat izvajano, 37-krat učinkovito). Učni pripomočki Učni pripomočki so skupaj z učencem in za učenca s PP pripravljeni tako, da ne znižujejo učnih standardov znanj, temveč mu omogočajo nazornost (npr. posnetki, modeli), boljšo razumljivost (npr. miselni vzorci, povzetki, ključne besede), mu služijo kot opomnik (npr. koraki reševanja) in/ali mu dajejo občutek varnosti med ocenjevanjem. Z zagotavljanjem raznolikih učnih pripomočkov se aktivirajo učenčeve multisenzorne poti za sprejem informacij. Pridobivanje in utrjevanje nove učne snovi je tako ob ustni informaciji podkrepljeno s pisnim, slikovnim ali zvočnim gradivom. Vezano je na vsebino, ki se jo učenec uči in jo učitelj v zaključni fazi učnega procesa ocenjuje. Kateri od predpisanih in ponujenih pripomočkov so se v praksi izkazali kot učinkoviti (razvidno iz drugega poročila šole), je glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev prikazano v tabeli 93. Tabela 93: Učinkoviti pripomočki PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Pripomočki za branje (npr. barvno 2 6,3 3 5,6 6 18,2 11 9,2 ravnilo) Pripomočki za računanje (npr. stotični 9 28,1 14 25,9 8 24,2 31 26,1 kvadrat) Pripomočki za pisanje (npr. prilagojeno 1 3,1 2 3,7 1 3,0 4 3,4 pisalo) Pripomočki za telesne dejavnosti (npr. 0 0,0 0 0,0 1 3,0 1 0,8 prilagojen stol) Ponazorila (npr. slikovno gradivo, barvni opomniki, konkretni pripomočki) 16 50,0 31 57,4 20 60,6 67 56,3 Fotokopije (npr. fotokopije zapiskov učne snovi) 9 28,1 25 46,3 11 33,3 45 37,8 Zdravila 0 0,0 7 13,0 0 0,0 7 5,9 Prilagojen IKT (npr. računalnik, e- 3 9,4 5 9,3 4 12,1 12 10,1 gradiva) 9 Ob postavljeni diagnozi ADHD lahko zdravnik predpiše zdravila, ki stimulirajo centralni živčni sistem (Ritalin, Concerto, Stratera). Za marsikaterega starša to predstavlja šok in posledično odpor do njih, predvsem zato, ker otroci na njih reagirajo različno. Raziskave kažejo, da je pri otrocih s to motnjo najučinkovitejši celostni pristop pomoči. Pri tem sodelujejo, glede na otrokove težave, različni strokovnjaki. V timskem sodelovanju usklajujejo različne vrste pomoči, ki so usmerjene v vse vidike otrokovega življenja (v otroka samega, njegovo šolsko in domače delo ter medosebne odnose z drugimi). Poleg uveljavljenih pristopov (biološki, psihološki, socialni, pedagoški) obstajajo tudi podporne in alternativne oblike pomoči, kot npr. senzorna integracija, psihomotorična in gibalna terapija, pedagoška kineziologija (Brain Gym), pa tudi spremembe v prehrani itd. Pri uporabi teh oblik pomoči je nujno sodelovanje z otrokovim zdravnikom. Dosedanje raziskave pa kažejo, da je v obravnavi hiperkinetične motnje najučinkovitejše zdravljenje z zdravili v kombinaciji s kognitivno-vedenjsko terapijo (Rotvejn Pajič, 2011). 102 Pod drugimi učinkovitimi pripomočki so bili zaznani 'prilagojena učna gradiva' (3 vpisi), 'pripomočki za ohranjanje pozornosti' (2 vpisa), 'branje s potopnim bralnikom ali poslušanje posnetka namesto branja' (1 vpis), 'pripomočki za stiskanje' (1 vpis) in 'snemanje branja' (1 vpis). Ugotavljamo, da strokovni delavci kot najbolj učinkovite pripomočke ocenjujejo ponazorila (npr. slikovna gradiva), ki učencem v največji možni meri omogočajo nazornost učne snovi. Dobra tretjina jih ocenjuje, da so učinkovite fotokopije zapiskov učne snovi, četrtina pa, da k razumevanju zelo pripomorejo pripomočki za računanje.10 Ostali pripomočki (prilagojen IKT, pripomočki za branje, pisanje idr.) se jim zdijo učinkoviti v zelo nizki meri. Ti učni pripomočki so specifični in zahtevajo od učenca določene spretnosti uporabe, ki jih lahko pridobi le z izkušnjami in razvojem. Najvišja učinkovitost ponazoril je pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami (60,6 %), fotokopije zapiskov učne snovi pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih (46,3 %) ter pripomočki za računanje pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (28,1 %). Našteta izstopanja niso velika, vendar vseeno tolikšna, da lahko razberemo specifiko določenega primanjkljaja, ovire oz. motnje. Učenci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo več težav pri predelovanju verbalnih informacij in potrebujejo multisenzorni pristop v vseh fazah učenja ter uporabo različnih ponazoril. Dolgotrajno bolni učenci so lahko bodisi pogosto ali dolgotrajno odsotni od pouka ali pa zaradi specifike motnje (npr. ADHD/ADD) potrebujejo podporo v obliki fotokopij učne snovi. Učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami imajo težave na področju čustvovanja in vedenja; sicer zelo majhno odstopanje navzgor razumemo v prid določenih pripomočkov, ki omogočajo večjo osredotočenost na učenje. V tabeli 93 izstopa podatek, da so zdravila učinkovita pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih (13,0 % otrok iz te skupine), kar je povezano z boleznimi otrok oz. specifikami težav (npr. pri učencih, ki prejemajo zdravila za stimulacijo centralnega živčnega sistema morda strokovni delavci opažajo, da je uporaba teh zdravil učinkovita, saj so učenci vsaj določen čas bolj zbrani in lažje sledijo pouku). Nekoliko večji razpon učinkovitosti se kaže tudi pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami, ki učinkoviteje kot ostali uporabljajo pripomočke za branje (npr. barvno ravnilo), torej lažje berejo in sledijo (npr. besedam v vrstici) ter lažje pregledujejo gradiva. Prostor in oprema Katere od predpisanih in ponujenih prilagoditev prostora in opreme so se v praksi izkazale kot učinkovite, je glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev prikazano v tabeli 94. Tabela 94: Učinkovite prilagoditve prostora in opreme PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Sedi v bližini učitelja oz. na mestu, ki mu/ji omogoča osredotočenost na delo 26 81,3 38 70,4 23 69,7 87 73,1 Sedi v bližini sošolca/sošolke, ki mu/ji je 8 25,0 4 7,4 2 6,1 14 11,8 pripravljen/a pomagati Ima možnost umika v kotiček za 11 34,4 14 25,9 2 6,1 27 22,7 umirjanje Zmanjšano število otrok v oddelku 1 3,1 0 0,0 1 3,0 2 1,7 Pod drugimi učinkovitimi prilagoditvami prostora in opreme so bili zaznani 'prostor za individualno delo ali delo v manjši skupini' (3 vpisi), 'menjavanje sedežnega reda' (1 vpis) in 'strukturirano okolje' (1 vpis). 10 Nekateri učenci s specifičnimi učnimi težavami zaradi nevroloških primanjkljajev nikoli ne dosežejo stopnje avtomatizacije, pa če se še tako trudijo. Razlike med učenci s specifičnimi učnimi težavami pri matematiki in vrstniki so očitne že od predšolskega obdobja naprej. Večina učencev aritmetična dejstva avtomatizira do konca tretjega razreda. Če je učitelj izvajal dobro poučevalno prakso in je učenec izvajal številne vaje, a ni napredoval, je treba poiskati alternativne možnosti. Ena od najbolj preprostih je uporaba žepnega računala od petega razreda naprej. Tako učencu omogočimo uspešno reševanje problemov, ki jih sicer dobro razume, a je neuspešen pri izvajanju postopkov, ker prikliče napačna dejstva. To rešitev izberemo šele potem, ko smo izrabili vse druge možnosti kompenzacije težav, povezanih s priklicem. Več o korakih razvoja aritmetičnih dejstev v Kavkler, M. (2011). 103 Ugotavljamo, da strokovni delavci kot najbolj učinkovito (73,1 %) ocenjujejo prilagoditev, da učenec sedi blizu učitelja oz. na mestu, ki mu omogoča najboljšo osredotočenost na delo. Rezultat torej kaže, da je pomembno, da se učitelj pravočasno odzove na potrebe učenca in spremlja njegov napredek. V bistveno manjšem deležu so strokovni delavci ocenili, da je učinkovito, kadar ima učenec možnost umika v kotiček za umirjanje (22,7 %), kar lahko povežemo tudi z omejenimi možnostmi v učilnici. Učinkovitost možnosti, da učenec sedi s sošolcem, ki mu pomaga, so ocenili nizko (11,8 %), še manj pa prilagoditev normativa v razredu (1,7 %). Rezultati kažejo, da je učitelj v središču pomoči in podpore učencem, zato sta zelo pomembna njegovo znanje in empatičnost do otroka s PP, prav tako pa tudi učinkovito sodelovanje vseh strokovnih delavcev v strokovni skupini, v kateri si izmenjajo pomembne informacije o učinkovitosti prilagoditev v razredu. Izkazalo se je, da so navedene prilagoditve prostora in opreme najbolj učinkovite pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami. Prilagoditev, da učenec s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami sedi blizu učitelja (oz. tam, kjer se najlažje osredotoča), so šole kot učinkovito ocenile za 81,3 % teh učencev. Možnost umika v kotiček za umirjanje je učinkovita pri 34,4 % učencev iz te skupine, pomoč sošolca pa v 25,0 % primerov. Tudi zmanjšanje normativa v razredu je pri teh učencih nekoliko bolj učinkovito kot pri ostalih skupinah. Rezultati kažejo, da je pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami še dodatno bolj pomembno, da sedijo blizu učitelja oz. na mestu, ki jim omogoča boljšo osredotočenost, in da imajo kotiček za umirjanje. Veliko bolj kot za ostale je zanje pomembna tudi pomoč sošolca, kar je spodbudno in pomembno vodilo učiteljem. Tudi te prilagoditve (kot poprej učni pripomočki) so močno vezane na posebne potrebe teh učencev, ki potrebujejo več pomoči pri samoregulaciji čustvovanja in vedenja. Ugotovljene najučinkovitejše prilagoditve prostora in opreme za skupino otrok s čustvenimi ter vedenjskimi motnjami podrobneje opredeljujejo tudi Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003), kot npr. kotiček s strukturiranimi ročnimi lutkami in priljubljenimi igračami ter ustrezno organizirani začasni umiki iz učilnice. Didaktično-metodične prilagoditve Didaktično-metodične prilagoditve izhajajo iz učenčevih vzgojno-izobraževalnih potreb in omogočajo učencu lažje premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj v procesu poučevanja in učenja. Nanašajo se na jasno strukturo poučevanja, enoznačno dajanje navodil za delo, uporabo opor za učenje, obliko in diferenciacijo nalog ter veččutno in aktivno učenje. Izhajajo pa tudi iz odnosa med učiteljem in učencem v smislu pozitivne podporne naravnanosti do učenčevih posebnih potreb, spremljanje učenčevega napredka in dajanja sprotne povratne informacije. Katere od predpisanih in ponujenih didaktično-metodičnih prilagoditev so se v praksi izkazale kot učinkovite, je glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev prikazano v tabeli 95. Vpis drugih učinkovitih didaktično-metodičnih prilagoditev je prikazan v tabeli 96. Tabela 95: Učinkovite didaktično-metodične prilagoditve PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Stalno preverjanje razumevanja 24 75,0 34 63,0 28 84,8 86 72,3 (navodil, vsebine idr.) Sprotne povratne informacije v vse 14 43,8 24 44,4 14 42,4 52 43,7 smeri Poudarek na jasnih in razumljivih 23 71,9 34 63,0 24 72,7 81 68,1 navodilih Spodbujanje in omogočanje veččutnega učenja (senzorne poti) 12 37,5 16 29,6 12 36,4 40 33,6 Urjenje veščin in utrjevanje znanja na različne načine (strategije učenja) 16 50,0 19 35,2 13 39,4 48 40,3 Omogočanje, da svoje znanje posreduje na različne načine 7 21,9 4 7,4 5 15,2 16 13,4 Učenje za samostojno iskanje pomoči 12 37,5 4 7,4 3 9,1 19 16,0 104 Jasna struktura poučevanja in učenja 13 40,6 16 29,6 11 33,3 40 33,6 Učiteljeva pozitivna in podporna 17 53,1 26 48,1 15 45,5 58 48,7 naravnanost Spodbujanje in omogočanje aktivnega učenj 14 43,8 13 24,1 3 9,1 30 25,2 a Spremljanje napredka 24 75,0 30 55,6 28 84,8 82 68,9 Delitev zapletenih učnih problemov na manjše enote, učenje po korakih 13 40,6 22 40,7 15 45,5 50 42,0 Uporaba opor za učenje 18 56,3 23 42,6 20 60,6 61 51,3 Navajanje primerov/modelov reševanja 5 15,6 4 7,4 2 6,1 11 9,2 Vključevanje sodelovalnega učenja pri pouku in učenje za sodelovalno učenje 3 9,4 3 5,6 2 6,1 8 6,7 Diferenciacija nalog pri poučevanju 11 34,4 15 27,8 11 33,3 37 31,1 glede na sposobnosti Tabela 96: Druge učinkovite didaktično-metodične prilagoditve Število Pomoč pri organizaciji/zapiskih 15 Več časa za delo 11 Krajši/gibalni odmori 10 Pomoč pri usmerjanju/ohranjanju pozornosti 10 Spodbujanje/motiviranje/usmerjanje 6 Didaktično-metodična prilagoditev gradiv 5 Naj ne bere glasno oz. pred razredom 2 Potrebuje očesni stik 2 Razvijanje samopodobe 2 Toleranca specifičnih napak 2 Učenje socialnih veščin 2 Upoštevanje psihofizičnega stanja in počutja 2 Dodatne vaje za govor in jezik, grafomotoriko 1 Dopisovanje z vrstnikom z druge šole – spodbujanje branja in pisanja 1 Interaktivne igre in kvizi 1 Iskanje otrokovih močnih področij 1 Manj prepisov 1 Označevanje nalog po težavnosti s semaforjem 1 Poenostavljena razlaga 1 Pomoč pri branju 1 Pomoč pri organizaciji/zapiskih; pomoč pri razreševanju sporov (pogovor, svetovanje) 1 Pomoč pri soočanju s stresnimi situacijami 1 Pri urah DSP sedi na blazini 1 Sistem žetoniranja 1 Socialne in didaktične igre 1 Uporaba drobnih predmetov za stiskanje 1 Vnaprej pripravljena vprašanja za utrjevanje učne snovi 1 Vaje Brain Gym 1 Veliko sproščanja 1 Ugotavljamo, da strokovni delavci kot najbolj učinkovito ocenjujejo učiteljevo stalno preverjanje učenčevega razumevanja navodil in vsebine (72,3 %), spremljanje učenčevega napredka (68,9 %), dajanje jasnih in razumljivih navodil (68,1 %), rabo opor za učenje (51,3 %) in učiteljevo pozitivno naravnanost do učenčevih vzgojno-izobraževalnih potreb (48,7 %). Sledijo dajanje sprotne povratne informacije (43,7 %), delitev zapletenih učnih problemov na manjše enote, učenje po korakih (42,0 %), poučevanje strategij učenja (40,3 %), jasna struktura poučevanja in učenja (33,6 %), veččutno učenje (33,6 %), diferenciacija nalog pri poučevanju (31,1 %) ter spodbujanje in omogočanje aktivnega učenja (25,2 %). Učinkovitost ostalih didaktično-metodičnih prilagoditev je manjša, pri čemer sta kot najmanj učinkovita ocenjena navajanje primerov/modelov reševanja (9,2 %) in sodelovalno učenje pri pouku (6,7 %). 105 Zagotovo so vse analizirane didaktično-metodične prilagoditve zelo pomembne za podporo otrok s PP. Učiteljeva jasnost pri razlagi učne snovi, diferenciacija pri pouku, multisenzorni pristop itd. ustvarjajo več možnosti, da bo učenec uspešen. Diferenciacija pouka pomeni ustvarjanje takega učnega okolja, v katerem so omogočeni aktivno vključevanje vseh učencev v pouk, raznolike dejavnosti, oblike in metode dela, različne poti do znanja, možnost izbire in diferencirana podpora. Diferencirani pouk tako omogoča optimalen napredek učenca, razvijanje njegove motivacije za učenje, večje prevzemanje odgovornosti za lastni učni proces in učinkovitejše doseganje učnih rezultatov. Učitelj se z diferenciacijo pouka približa različnim potrebam učencev in njihovim učnim stilom (Nolimal, 2010). Primeri/modeli reševanja problemov pripomorejo k osmišljanju nove (abstraktne) učne snovi, sodelovalno učenje spodbuja socialno interakcijo in izmenjavo izkušenj in znanj, učenci za svoj razvoj in napredek potrebujejo veščine, ki jih spodbujajo k lastni aktivni udeležbi in samostojnosti (npr. učenec zna samostojno poiskati pomoč). Iz tega ugotavljamo, da bi bilo smiselno, da strokovni delavci pogosteje posegajo po prilagoditvah, ki so jih sicer ocenili kot nekoliko manj učinkovite. Predvidevamo namreč, da so te prilagoditve ocenjene kot manj učinkovite predvsem zato, ker se v praksi uporabljajo redkeje. Za učence s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami so strokovni delavci ocenili, da jim pri premagovanju primanjkljajev, ovir oz. motenj najučinkoviteje pomagajo stalno preverjanje razumevanja navodil in vsebine (84,8 %), spremljanje napredka (84,8 %) in jasna, razumljiva navodila (72,7 %), kar so tudi na splošno tri najpogosteje izpostavljene učinkovite didaktično-metodične prilagoditve. Za učence s PPPU in dolgotrajno bolne učence so strokovni delavci presodili, da so zanje najučinkovitejše enake prilagoditve kot pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami, le v nekoliko manjših deležih. Kar se tiče zaznane učiteljeve pozitivne in podporne naravnanosti, pa je ta zaznana kot učinkovitejša. Navedene rezultate tudi v tem primeru povezujemo s potrebami učencev, ki imajo različne zdravstvene in druge potrebe, pri katerih je učiteljeva podpora pomembna. Učitelj z vzpostavljanjem varnega in spodbudnega okolja v veliki meri vpliva na to, kako se bo učenec celostno vključil (tudi po daljši odsotnosti od pouka zaradi bolezni in morebitnih ponovnih odsotnostih zaradi rehabilitacije). Strokovni delavci so najvišjo učinkovitost večine didaktično-metodičnih prilagoditev zaznali pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami. Sklepamo, da ti učenci v največji meri potrebujejo didaktično-metodične prilagoditve, ker so zanje učinkovite pri premagovanju težav, povezanih s čustvovanjem in vedenjem. Za učence s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami so najbolj učinkoviti učiteljevo stalno preverjanje razumevanja navodil in vsebine (75,0 %), spremljanje napredka (75,0 %) in jasna navodila (71,9 %). V nekoliko manjših deležih kot učinkovite ocenjujejo tudi prilagoditve, ki se navezujejo na učenčevo učenje ter učiteljevo podporno naravnanost. Iz tega sledi, da učenčeve čustvene in vedenjske težave lahko izvirajo tudi iz njegove učne neuspešnosti, pri čemer je izjemno pomembna učna podpora pri pouku ter učiteljev korekten in sprejemajoč odnos (kar strokovni delavci ocenjujejo kot učinkovito). Raziskali smo tudi, ali strokovni delavci navajajo učinkovite didaktično-metodične prilagoditve, ki jih v analizi nismo vnaprej predvideli (tabela 96). Kot najučinkovitejše druge didaktično-metodične prilagoditve strokovni delavci ocenjujejo tiste, ki se nanašajo na razvijanje organizacijskih spretnosti (npr. pomoč pri organizaciji in zapiskih) in zagotavljanje več časa za delo. Pogosto kot učinkovite presodijo tudi gibalne odmore ter učenje strategij za usmerjanje ali ohranjanje pozornosti. Ostale učinkovite didaktično-metodične prilagoditve so pogosteje povezane z učenjem tehnik sproščanja (npr. uporaba drobnih predmetov za stiskanje) in razvijanja (učenja) socialnih veščin (npr. pomoč pri razreševanju sporov, sistem žetoniranja, socialne igre). 106 Prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja Ključno pri načrtovanju in izvajanju prilagoditev preverjanja in ocenjevanja znanja, kar ugotavljajo tudi avtorji v Nacionalni evalvacijski študiji (Vršnik Perše idr., 2016), je sprotno preverjanje njihove učinkovitosti, pri čemer člani strokovne skupine presojajo, ali je načrtovana prilagoditev še v podporo pri premagovanju primanjkljajev, ovir oz. motenj za doseganje veljavnih standardov znanja. Katere od predpisanih in ponujenih prilagoditev preverjanja in ocenjevanja znanja so se v praksi izkazale kot učinkovite, je glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev prikazano v tabeli 97. Vpis drugih učinkovitih prilagoditev preverjanja in ocenjevanja znanja je prikazan v tabeli 98. Tabela 97: Učinkovite prilagoditve preverjanja in ocenjevanja PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Podaljšan čas pisanja 27 84,4 48 88,9 30 90,9 105 88,2 Pisanje izven razreda 22 68,8 36 66,7 26 78,8 84 70,6 Prilagojena oblika testa (večja pisava, večji razmik idr.) 12 37,5 28 51,9 16 48,5 56 47,1 Poudarek na ustnem izkazovanju 7 21,9 24 44,4 8 24,2 39 32,8 znanja Ocenjevanje po delih 10 31,3 27 50,0 14 42,4 51 42,9 Napovedano preverjanje in 23 71,9 43 79,6 24 72,7 90 75,6 ocenjevanje znanja Strokovni delavci ocenjujejo, da so za učence s PP pri preverjanju in ocenjevanju znanja za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj najbolj učinkoviti podaljšan čas pisanja (88,2 %), napovedano preverjanje in ocenjevanje znanja (75,6 %) ter pisanje izven razreda (70,6 %). Za nekoliko manj kot polovico učencev v vzorcu so strokovni delavci presodili, da so učinkovite prilagojene oblike preizkusov znanja (47,1 %), sledi ocenjevanje po delih (42,9 %). Z nekoliko manjšim deležem sledi poudarek na ustnem ocenjevanju (32,8 %). Menimo, da strokovni delavci navajajo kot učinkovite tiste prilagoditve, ki jih tudi sicer izvajajo. Priporočljivo je, da za učence s PP strokovni delavci podrobne pregledajo, katere prilagoditve so zanje upravičene in utemeljene, ne glede na morebitne nekoliko zahtevnejše organizacijske izzive (npr. ocenjevanje po delih). Pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami se je kot najbolj učinkovit izkazal podaljšan čas pisanja (90,9 %), sledi pisanje izven razreda (78,8 %), s čimer imajo učenci dovolj časa za reševanje pisnih preizkusov in jim je omogočeno primerno okolje za pisanje (npr. brez motečih dražljajev). Pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih pa se je kot najbolj učinkovito izkazalo napovedano preverjanje in ocenjevanje znanja (79,6 %), kar zagotovo potrebujejo zaradi specifike primanjkljaja, ovire oz. motnje (npr. težave s pozornostjo in koncentracijo). Tabela 98: Druge učinkovite prilagoditve preverjanja in ocenjevanja Število Toleranca specifičnih napak 26 Pomoč bralca, branje in razlaga navodil 12 Preverjanje razumevanja navodil 10 Podvprašanja, podporna vprašanja 7 Preverjanje in ocenjevanje znanja v jutranjih urah 7 Uporaba pripomočkov, ponazoril 7 Delitev kompleksnih nalog/vprašanj na dele 5 Pri ocenjevanju je treba upoštevati dnevno funkcioniranje otroka 4 Dodatna pojasnila in usmeritve 3 Individualno, v manjši skupini, izven oddelka 2 Vmesni odmori 2 Vodenje pri pisnih izdelkih 1 107 Kriteriji ocenjevanja, usmerjeni v napredek 1 Manjši obseg nalog istega tipa 1 Možnost odgovora s kratkimi stavki 1 Možnost prekinitve reševanja med pisnim ocenjevanjem 1 Možnost, da oceno pridobi z reševanjem nalog na listu in ne na tabli 1 Organizacijske prilagoditve 1 Podpora z vzpostavljanjem očesnega stika 1 Povratna informacija o ocenah s sprotno analizo 1 Prednost odprtih vprašanj 1 Pregledna pisna gradiva 1 Pri ustnem ocenjevanju vprašanja na listu, da najprej odgovori pisno in nato ustno pred razredom 1 Prilagoditev ocenjevanja znanja pri TJA v okviru minimalnih standardov 1 Prilagojen način postavljanja vprašanj 1 Učenec lahko popravi negativno oceno 1 Upoštevanje temeljnih, po potrebi minimalnih standardov znanja 1 Več vprašanj izbirnega tipa in zmanjšano število nalog istega tipa 1 Opozarjanje na izpuščene naloge 1 Druge učinkovite prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja (tabela 98) so vezane na zagotavljanje učenčevega razumevanja vsebine in navodil (npr. branje in razlaga navodil, podporna vprašanja, pojasnila in usmeritve), na organizacijo ocenjevanja (individualno, v manjši skupini, izven oddelka, vmesni odmori, možnost prekinitve) in na oblike ter obseg pisnih preizkusov (npr. pregledna pisna gradiva, manjši obseg nalog istega tipa). V najvišji meri kot učinkovito navajajo toleranco do specifičnih napak.11 Ponovno opažamo nekaj navedb prilagoditev, ki kažejo na izvajanja prilagoditev pri preverjanju in ocenjevanju znanja v praksi, ki niso skladna z didaktično-metodičnimi priporočili in Navodili za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003), ki za učence s PPPU navajajo, da prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja ne smejo temeljiti le na redukciji kompleksnosti snovi (npr. prilagoditev ocenjevanja znanja pri TJA v okviru minimalnih standardov; kriteriji ocenjevanja, usmerjeni v napredek), kar pomeni, da se še vedno pojavlja praksa, ko so učenci s PP ocenjeni glede na minimalne standarde znanja. Ta ugotovitev pomeni, da so ponekod učencem s PP onemogočene enake možnosti za izkazovanje znanja. 11 Natančna opredelitev tolerance do specifičnih napak mora biti sestavni del individualiziranega programa učenca. Npr. pri ocenjevanju pisnih izdelkov neupoštevanje napak, ki so pogojene z disleksijo (izpuščanje, zamenjevanje in dodajanje črk, izraziti fonetični zapisi) (Zupančič Danko, 2011). 108 10.3 Oblike pomoči Raziskovalno vprašanje 7.2: Katere oblike pomoči strokovni delavci ponudijo učencem pred njihovo usmeritvijo in po njej? Pri učencih, ki kljub dobri poučevalni praksi ne napredujejo, pomoč in podporo stopnjujemo po korakih petstopenjskega modela pomoči (Magajna idr., 2008), in sicer kot podpora in pomoč učitelja (tudi vključitev v dopolnilni pouk, prva stopnja), pomoč svetovalne službe (druga stopnja) ter individualna in/ali skupinska pomoč (tretja stopnja). Če učenec kljub prvim trem stopnjam ne napreduje, lahko šola zaprosi za strokovno oceno zunanje strokovne ustanove, ki lahko predlagajo intenzivnejšo podporo in pomoč za učenca s kompleksnejšimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. V primeru, da pri učencu kljub kontinuumu pomoči težave še vztrajajo, šola predlaga staršem uvedbo postopka usmerjanja. Če učenca komisija na podlagi Kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015) opredeli znotraj ene ali več skupin otrok s PP, je otrok usmerjen v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in DSP. Katere oblike pomoči so bile ponujene učencem pred prvo usmeritvijo in po njej ter katere oblike pomoči so bile predlagane oz. predpisane ob prvi in drugi usmeritvi, je prikazano v tabeli 99. Povprečno število oblik pomoči na učenca je prikazano v tabeli 100. Tabela 99: Ponujene oblike pomoči 1. poročilo šole 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Pomoč učitelja/učiteljev pri 108 90,8 88 73,9 104 87,4 81 68,1 pouku Dopolnilni pouk 92 77,3 11 9,2 32 26,9 8 6,7 Dodatni pouk 1 0,8 1 0,8 1 0,8 1 0,8 Pomoč učitelja v podaljšanem 69 58,0 5 4,2 7 5,9 1 0,8 bivanju (ali jutranjem varstvu) Pomoč svetovalne službe oz. mobilne specialnopedagoške 93 78,2 14 11,8 33 27,7 14 11,8 službe Individualna in skupinska pomoč (ISP) 91 76,5 6 5,0 7 5,9 2 1,7 Pomoč zunanje ustanove 85 71,4 46 38,7 32 26,9 38 31,9 DSP za premagovanje 0 0,0 116 97,5 116 97,5 106 89,1 primanjkljajev, ovir oz. motenj DSP – učna pomoč 0 0,0 43 36,1 56 47,1 73 61,3 Spremljevalec 5 4,2 4 3,4 4 3,4 2 1,7 Ob prvem poročilu šole je bilo med vključenimi učenci 5 takih, ki so zavračali neko obliko pomoči: 4 učenci so zavračali po eno vrsto pomoči in 1 učenec tri vrste pomoči hkrati. Ob drugem poročilu šole je bilo med vključenimi učenci prav tako 5 takih, ki so zavračali neko obliko pomoči: 4 učenci so zavračali po eno vrsto pomoči in 1 učenec štiri vrste pomoči hkrati. V primeru zavračanja treh vrst pomoči ob prvem in štirih vrst pomoči ob drugem poročilu šole gre za istega učenca. Skupaj so ob prvem poročilu šole dopolnilni pouk zavračali 4 učenci, pomoč svetovalne službe oz. mobilne specialnopedagoške službe 1 učenec, individualno in skupinsko pomoč 1 učenec in pomoč zunanje ustanove prav tako 1 učenec. Ob drugem poročilu šole so skupaj pomoč zunanje ustanove zavračali 3 učenci, DSP – učno pomoč 2 učenca, dopolnilni pouk 1 učenec, pomoč svetovalne službe oz. mobilne specialnopedagoške službe 1 učenec ter individualno in skupinsko pomoč prav tako 1 učenec. Med drugimi oblikami pomoči so bili ob prvem poročilu šole zaznani 'pomoč javne delavke' (4 vpisi), 'pomoč študentke' (2 vpisa), 'obiskuje ure za tujce' (1 vpis), 'pomoč prostovoljke v mladinskem centru' (1 vpis), 'pomoč sošolcev' (1 vpis) in 'pomoč učenke prostovoljke' (1 vpis). Ob drugem poročilu šole so bili zaznani 'medvrstniška pomoč' (1 vpis), 'otrok je v mladinskem domu' (1 vpis), 'pomoč asistentke v okviru projekta' (1 vpis), 'pomoč javne delavke' (1 vpis) in 'zunanji logoped' (1 vpis). 109 Navedene oblike pomoči predstavljajo nabor, ki je lahko šolam v pomoč pri iskanju novih idej za podporo učencu. Pri tem je pomembno, da pozornost namenimo kompetencam posameznih oseb, hkrati pa spremljamo in evalviramo tovrstno pomoč (npr. nekdo to pomoč koordinira, mentorira, pregleduje kakovost). Pred postopkom usmerjanja strokovni delavci ponudijo vse oblike pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model pomoči, pri čemer je v najvišjem deležu prisotna pomoč učitelja pri pouku (90,8 %), sledita pomoč svetovalne službe (78,2 %) in dopolnilni pouk (77,3 %). Tudi pomoč zunanje ustanove je prisotna v visokem deležu (71,4 %). Najmanj zastopana oblika pomoči (v okviru petstopenjskega modela) je pomoč učitelja v podaljšanem bivanju (58,0 %), kar lahko nakazuje na to, da strokovni delavci premalo timsko sodelujejo pri načrtovanju podpore in pomoči, ki naj bi jo učencu ponudili vsi strokovni delavci, tudi v okviru razširjenega programa, ali pa učenci podaljšanega bivanja pogosto ne obiskujejo. Ugotavljamo, da strokovni delavci še pred postopkom usmeritve prepoznavajo potrebo po spremljevalcu (4,2 %) in tovrstno podporo ponudijo celo v višjem deležu kot po usmeritvi. Ugotovitev lahko pojasnjujemo z omejitvami, ki jih prinaša zakonodaja na tem področju. Obliki pomoči, ki izhajata iz odločbe o usmeritvi (DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj in DSP – učna pomoč), pričakovano nista ponujeni učencu pred postopkom usmerjanja. V času prve in druge usmeritve pa sta obe vrsti dodatne strokovne pomoči zastopani v smiselno velikih deležih; DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj (v nadaljevanju DSP za premagovanje POM) ob prvi usmeritvi s 97,5- in ob drugi z 89,1-% deležem ter DSP – učna pomoč ob prvi usmeritvi s 36,1- in ob drugi z 61,3-% deležem. Obe obliki dodatne strokovne pomoči izhajata iz pravic otroka, ki jih pridobi v skladu z odločbo o usmeritvi. Delež DSP – učna pomoč se v primerjavi s prvo usmeritvijo v času druge usmeritve precej poveča, kar povezujemo s tem, da učenec po vertikali počasi prehaja na predmetno stopnjo in ima več potreb na specifičnih predmetnih področjih. Tabela 100: Povprečno število oblik pomoči na učenca Povprečje 1. poročilo šole 4,57 1. SM/odločba 2,81 2. poročilo šole 3,29 2. SM/odločba 2,74 Po usmeritvi upade povprečno število oblik pomoči na približno tri oblike pomoči na učenca (tabela 100). V primerjavi z obdobjem pred usmeritvijo po prvi usmeritvi upadejo vse tri vrste pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model, tj. pomoč učitelja, svetovalne službe ter individualna in/ali skupinska pomoč (tabela 99), kar je pričakovano, saj učenec ob usmeritvi pridobi DSP za premagovanje POM in/ali DSP – učno pomoč, s čimer mu je zagotovljena dodatna podpora dodeljenega strokovnega delavca. Ugotovljeni upad treh oblik pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model, ob usmeritvi je smiseln. Izstopajoč pa je upad obiskovanja dopolnilnega pouka. Kot izhaja iz poročil šol, ta zaradi usmeritve upade s 77,3 na 26,9 % (tabela 99). Iz tega je moč sklepati, da učenci s pridobitvijo odločbe o usmeritvi pogosto prenehajo obiskovati dopolnilni pouk. DSP za premagovanje POM ni namenjena poučevanju predmeta, zato bi bilo še posebej za učence z dodeljeno DSP za premagovanje POM koristno, da bi z obiskovanjem dopolnilnega pouka nadaljevali tudi po usmeritvi. Iz tabele 99 še lahko razberemo, da je obiskovanje dopolnilnega pouka zelo redko omenjeno v strokovnih mnenjih oz. odločbah o usmeritvi (9,2 % učencev ob prvi in 6,2 % učencev ob drugi usmeritvi). Dodatna strokovna pomoč (DSP) Z odločbo o usmeritvi učenec pridobi DSP za premagovanje POM in/ali DSP – učno pomoč. DSP za premagovanje POM daje učencu podporo v smislu reedukacije, kompenzacije in rehabilitacije. DSP – učna pomoč pa učencu daje podporo pri usvajanju znanj, ki jih določajo učni načrti, ob upoštevanju njegovih individualnih posebnosti (npr. na senzornem, govornem, motoričnem, kognitivnem, vedenjskem, osebnostnem ali socialnem področju). 110 V tabeli 101 je prikazano predpisano število ur dodatne strokovne pomoči s prvim strokovnim mnenjem oz. odločbo, v tabeli 102 pa predpisano število ur dodatne strokovne pomoči z drugim strokovnim mnenjem oz. odločbo. Povprečno predpisano število ur dodatne strokovne pomoči je prikazano v tabeli 103. Kdo je izvajalec DSP za premagovanje POM oz. kdo vse je v strokovnem mnenju oz. odločbi predviden kot možni izvajalec, je prikazano v tabeli 104. Vsi prikazani odstotki v tabeli 104 so izračunani glede na celotni vzorec 119 učencev (3 učenci, katerim z drugim strokovnim mnenjem oz. odločbo ne pripada več DSP za premagovanje POM, niso obravnavani ločeno). Tabelarično so prikazani le izvajalci za izvajanje DSP za premagovanje POM. DSP – učna pomoč ni posebej prikazana, saj to obliko pomoči praviloma izvaja učitelj; kot izvajalec DSP – učna pomoč je v prvem strokovnem mnenju oz. odločbi 46-krat naveden učitelj, 1-krat logoped in 1-krat inkluzivni pedagog, v drugem poročilu šole 44-krat učitelj in 1-krat pedagog, v drugem strokovnem mnenju oz. odločbi pa 77-krat učitelj, 1-krat specialni in rehabilitacijski pedagog in 1-krat pedagog. Tabela 101: Število ur DSP (1. SM in odločba) DSP za premagovanje DSP – učna pomoč Skupaj POM Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 0 ur 73 61,3 0 0,0 0 0,0 1 ura 33 27,7 11 9,2 3 2,5 2 uri 13 10,9 52 43,7 30 25,2 3 ure 0 0,0 37 31,1 48 40,3 4 ure 0 0,0 19 16,0 37 31,1 5, 6 ur 0 0,0 0 0,0 1 0,8 Skupaj 119 100,0 119 100,0 119 100,0 Tabela 102: Število ur DSP (2. SM in odločba) DSP za premagovanje DSP – učna pomoč Skupaj POM Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek 0 ur 38 31,9 3 2,5 0 0,0 1 ura 27 22,7 21 17,6 2 1,7 2 uri 54 45,4 53 44,5 18 15,1 3 ure 0 0,0 25 21,0 32 26,9 4 ure 0 0,0 17 14,3 65 54,6 5, 6 ur 0 0,0 0 0,0 2 1,7 Skupaj 119 100,0 119 100,0 119 100,0 Tabela 103: Povprečno število ur DSP 1. SM/odločba 2. SM/odločba DSP – učna pomoč 0,50 1,13 DSP za premagovanje POM 2,54 2,27 Skupaj 3,03 3,40 Število dodeljenih ur dodatne strokovne pomoči se glede na vrsto te pomoči med prvo in drugo usmeritvijo smiselno spreminja. DSP za premagovanje POM v času druge usmeritve nekoliko upade, medtem ko DSP – učna pomoč nekoliko naraste. Te spremembe povezujemo s tem, da so učenci ob drugi usmeritvi verjetno že na predmetni stopnji, s tem pa se poveča potreba po specifičnih znanjih predmetnih področij. Skupni seštevek ur obeh vrst dodatne strokovne pomoči nekoliko naraste, kar pa je smiselno glede na vedno bolj poglobljeno prepoznavanje učenčevih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb. Ob tem je potreben premislek o namenu dodatne strokovne pomoči in različnih možnih oblikah izvajanja te pomoči (individualno, v paru, v manjši skupini, v oddelku, izven oddelka idr.). Strokovne delavce bi bilo dobro usmerjati k razmisleku, naj bo pomoč (na podlagi sprotne evalvacije IP) čim bolj kakovostna in učinkovita z vidika spreminjanja prilagoditev in prilagajanja metod in oblik dela ter 111 manj usmerjena v razširitev ur dodatne strokovne pomoči za učenca. Ne nazadnje je smiselno, da učenec po usmeritvi še vedno obiskuje dopolnilni pouk in je lahko vključen v svetovalni proces pri svetovalni službi. Zanj smiselno organiziramo tudi svetovalno storitev, ki mu pripada po odločbi. Tabela 104: Izvajalec DSP za premagovanje POM 1. SM/odločba 2. poročilo šole 2. SM/odločba Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Specialni in rehabilitacijski 110 92,4 93 78,2 92 77,3 pedagog oz. defektolog Psiholog 28 23,5 17 14,3 27 22,7 Logoped 16 13,4 15 12,6 6 5,0 Pedagog 12 10,1 18 15,1 21 17,6 Socialni pedagog 34 28,6 29 24,4 38 31,9 Inkluzivni pedagog 13 10,9 11 9,2 14 11,8 Najpogosteje so za izvajanje DSP za premagovanje POM predvideni specialni in rehabilitacijski pedagogi (defektologi) tako ob prvi usmeritvi (92,4 %) kot tudi ob drugi (77,3 %). Ob specialnih pedagogih so za izvajanje te oblike DSP največkrat predvideni še socialni pedagogi (28,6 %) in psihologi (23,5 %). To pojasnjujemo s tem, da so v vzorec vključeni tudi učenci, ki imajo ob PPPU opredeljene tudi čustvene in vedenjske motnje. Med zagotovljenimi izvajalci DSP za premagovanje POM (razvidno iz drugega poročila šole) so prav tako najbolj pogosti specialni in rehabilitacijski pedagogi (78,2 %) in socialni pedagogi (24,4 %). Delež psihologov je med zagotovljenimi izvajalci občutneje manjši kot med predlaganimi, kar kaže na manjšo razpoložljivost tega profila v šolah. Zaradi nekoliko spremenjenih potreb usmerjenih učencev se ob drugi usmeritvi ob že omenjenem zmanjšanju deleža specialnih in rehabilitacijskih pedagogov med predlaganimi izvajalci DSP za premagovanje POM zmanjša delež logopedov (na 5,0 %) in poveča delež pedagogov (na 17,6 %). 112 10.4 Učinkovite oblike pomoči Zaradi različnosti zapisa predpisanih oz. izvajanih (podpoglavje 10.3) in učinkovitih oblik pomoči v poročilih šol (in zaradi nekaterih nedoslednosti) ni možna natančna primerjava obeh podatkov. S hitrim pregledom pa lahko ugotovimo, da šole v poročilih v glavnem kot učinkovite navajajo vse izvajane oblike pomoči. Kljub temu generalnemu ujemanju prihaja do nekaj manjših odstopanj. Med številčnejšimi oblikami pomoči največja odstopanja zasledimo pri pomoči zunanje ustanove (32-krat izvajano, 24-krat učinkovito) in DSP – učni pomoči (56-krat izvajano, 46-krat učinkovito). Katere od predpisanih in ponujenih oblik pomoči so se v praksi izkazale kot učinkovite (razvidno iz drugega poročila šole), je glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev prikazano v tabeli 105. Tabela 105: Učinkovite oblike pomoči PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Pomoč učitelja/učiteljev pri pouku 27 84,4 42 77,8 31 93,9 100 84,0 Dopolnilni pouk 8 25,0 10 18,5 9 27,3 27 22,7 Dodatni pouk 0 0,0 0 0,0 2 6,1 2 1,7 Pomoč učitelja v podaljšanem bivanju 1 3,1 1 1,9 3 9,1 5 4,2 (ali jutranjem varstvu) Pomoč svetovalne službe oz. mobilne specialnopedagoške službe 12 37,5 14 25,9 9 27,3 35 29,4 Individualna in skupinska pomoč (ISP) 2 6,3 4 7,4 2 6,1 8 6,7 Pomoč zunanje ustanove 4 12,5 11 20,4 9 27,3 24 20,2 DSP za premagovanje primanjkljajev, 31 96,9 50 92,6 32 97,0 113 95,0 ovir oz. motenj DSP – učna pomoč 12 37,5 29 53,7 5 15,2 46 38,7 Spremljevalec 0 0,0 2 3,7 0 0,0 2 1,7 Pod drugimi učinkovitimi oblikami pomoči sta bili zaznani 'medvrstniška pomoč' (1 vpis) in 'namestitev v mladinski dom' (1 vpis). Strokovni delavci ocenjujejo, da je pri delu z otroki s PP najbolj učinkovita DSP za premagovanje POM (95,0 %), v velikem deležu pa kot učinkovito ocenjujejo tudi učiteljevo pomoč pri pouku (84,0 %). Učinkovitost DSP – učne pomoči strokovni delavci ocenjujejo bistveno nižje (38,7 %). Sledi pomoč svetovalne službe oz. mobilne specialnopedagoške službe (29,4 %), kar nakazuje na to, da se pri nekaterih učencih tovrstna pomoč nadaljuje tudi po usmeritvi. Dopolnilni pouk se je izkazal kot učinkovit v 22,7 % primerov in pomoč zunanje ustanove v 20,2 % primerov. Učinkovitost ostalih oblik pomoči je ocenjena bistveno nižje. Slednje so nekoliko specifične glede na učno situacijo in potrebe učenca (npr. pomoč učitelja v podaljšanem bivanju, spremljevalec) ali pa gre za oblike pomoči, ki niso značilne za pomoč po usmeritvi (npr. individualna in skupinska pomoč, dodatni pouk za dvojno izjemnega učenca). DSP za premagovanje POM se je izkazala kot najbolj učinkovita tako pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami (97,0 %) kot pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (96,9 %). Pomoč učitelja/učiteljev pri pouku je najučinkovitejša pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami (93,9 %), prav tako pomoč zunanjih ustanov (27,3 %). DSP – učna pomoč pa je najučinkovitejša pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih (53,7 %). Učinkovitost različnih oblik pomoči variira glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje učencev. Učenci s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami ter učenci s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami imajo več težav pri usvajanju in razumevanju učne snovi (specifike primanjkljaja so npr. v težji osredotočenosti na učno delo ali težavah v govornem izražanju), medtem ko je pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih večja ovira pogosta odsotnost od pouka. DSP – učna pomoč učence podpira pri usvajanju znanj, ki jih določajo učni načrti, in jih zaradi odsotnosti in/ali zdravstvenih stanj niso zmogli usvojiti pri rednem pouku. 113 11 Evalvacija napredka učencev 8. cilj: Raziskati vrsto področja vzgojno-izobraževalnega dela, kateremu šola daje poudarek pri opisovanju težav/evalvaciji napredka učencev. 11.1 Pomembnost področij Raziskovalno vprašanje 8.1: Katerim področjem vzgojno-izobraževalnega dela daje šola poudarek, ko opisuje značilnosti in napredek učencev? Katerim področjem daje šola poudarek, kadar opisuje značilnosti učencev, je prikazano v tabeli 106 (prvo poročilo šole) in tabeli 107 (drugo poročilo šole). Poudarjena področja pri opisovanju napredka učencev pa so prikazana v tabelah 108 (prvo poročilo šole) in 109 (drugo poročilo šole). Tabela 106: Prisotni poudarki pri opisovanju značilnosti učencev (1. poročilo šole) PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Učno področje 31 96,9 51 94,4 29 87,9 111 93,3 Vzgojno področje 29 90,6 33 61,1 25 75,8 87 73,1 Vključevanje učenca v skupino (razvoj komunikacijskih in 18 56,3 25 46,3 19 57,6 62 52,1 sodelovalnih veščin) Razvoj veščin za čim večjo samostojnost v življenju 10 31,3 7 13,0 7 21,2 24 20,2 (prilagoditvene spretnosti) Sodelovanje s starši 26 81,3 31 57,4 19 57,6 76 63,9 Tabela 107: Prisotni poudarki pri opisovanju značilnosti učencev (2. poročilo šole) PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Učno področje 31 96,9 51 94,4 32 97,0 114 95,8 Vzgojno področje 30 93,8 33 61,1 22 66,7 85 71,4 Vključevanje učenca v skupino (razvoj komunikacijskih in 30 93,8 24 44,4 22 66,7 76 63,9 sodelovalnih veščin) Razvoj veščin za čim večjo samostojnost v življenju 17 53,1 16 29,6 9 27,3 42 35,3 (prilagoditvene spretnosti) Sodelovanje s starši 11 34,4 6 11,1 9 27,3 26 21,8 Strokovni delavci pri opisovanju značilnosti učencev tako v prvem kot v drugem poročilu največji poudarek dajo učnemu (prvo poročilo 93,3 %, drugo poročilo 95,8 %) in vzgojnemu (prvo poročilo 73,1 %, drugo poročilo 71,4 %) področju. Pri več kot polovici učencev strokovni delavci v času pred usmeritvijo opisujejo sodelovanje s starši, kar pa znatno upade v drugem poročilu (s 63,9 na 21,8 %). Sodelovanje s starši je treba izpostaviti in uskladiti sodelovanje predvsem pred prvo usmeritvijo, vendar je poudarka na sodelovanju z njimi ob drugi usmeritvi kljub temu premalo. Razlog lahko iščemo v tem, da strokovni delavci praviloma ob drugi usmeritvi utemeljujejo le potrebe učencev po spremenjeni obliki ali obsegu dodatne strokovne pomoči. Pričakujemo pa, da bo strokovna skupina evalvirala ustreznost dodatne strokovne pomoči in v evalvacijo individualiziranega programa vključila tudi starše. Po drugi strani strokovni delavci v drugem poročilu dajejo več poudarka (razlika glede na prvo poročilo je približno 12 oz. 15 odstotnih točk) dvema pomembnima področjema, in sicer vključevanju učencev v skupino in razvoju veščin za čim večjo samostojnost. Vrstniška skupina postaja z leti vedno bolj pomembna za učence, kar je v skladu z njihovim razvojem identitete. Zaradi dodatnih oblik pomoči so učenci s PP lahko v središču pozornosti, kar lahko privede do stigme. Podatek o povečevanju skrbi za učence v tej smeri je torej spodbuden. Skrb za vključevanje v skupino naj bo osredinjena na vse učence, saj gre za spoznavanje in sprejemanje drug drugega v vseh 114 medsebojnih odnosih. Pri tem je bistvenega pomena, da se učenci počutijo sprejeti in imajo občutek, da lahko skupini doprinesejo s svojim znanjem, spretnostmi, občutkom za sočloveka ipd. Še več ciljev za vključenost učenca s PP v skupino naj bo načrtovanih v njegovem individualiziranem programu (kot to določa 3. odstavek 36. člena ZUOPP-1). Na to, kako dobro se učenci počutijo v razredu, v veliki meri vpliva tudi to, kako so vanj vključeni; boljše kot je vzdušje v razredu, bolje poteka vključevanje. Na učne dosežke, pozitivne oblike vedenja in čustva pozitivno vplivata zadovoljstvo učencev ter dobro počutje v razredu, kar kažejo tudi raziskave s področja razredne klime. Zato je pomembna učiteljeva skrb za ugodno oz. pozitivno razredno klimo (Rutar Ilc, 2017, str. 4). Primerno napredovanju učencev po vertikali in približevanju poklicne orientacije se je sicer glede na prvo poročilo poudarek na razvoju veščin povečal za približno 15 odstotnih točk (na 35,3 %), vendar je kljub temu ta delež skromen in pod pričakovanji. Strokovni delavci bi morali na tem področju v bodoče načrtovati več ciljev in strategij, saj so nekatera življenjska področja lahko zaradi njihovih primanjkljajev, motenj oz. ovir učencem težje dosegljiva. Učenci se z razvojem določenih veščin za čim večjo samostojnost učijo, kako šibka področja kompenzirati z močnejšimi, kako uporabljati določene pripomočke, ki jim bodo olajšali življenje, katere prilagoditve jim okolje ponuja v določenih okoliščinah, kako poiskati pomoč in drugo glede na njihove posebne potrebe in življenjske okoliščine (npr. kje živijo, kdo skrbi zanje, socialno-ekonomski status staršev/skrbnikov). Občutek optimalne samostojnosti daje učencem s PP možnost, da krepijo svojo samozavest in občutke lastne vrednosti, učinkovitosti ter enakovrednosti. Še več pozornosti za razvoj veščin za čim večjo samostojnost učencev naj bo namenjene v njegovem individualiziranem programu (kot to določa 3. odstavek 36. člena ZUOPP-1). Pred prvo usmeritvijo so pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami pri opisovanju njihovih značilnosti v nadpovprečno velikem deležu prisotni poudarki na vzgojnem področju, na razvoju veščin za čim večjo samostojnost v življenju in na sodelovanju s starši. Ta skupina z nadpovprečnimi deleži izstopa tudi v drugem poročilu. V tem poročilu so pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami v nadpovprečno velikem deležu prisotni poudarki na vzgojnem področju, na vključevanju učencev v skupino in razvoju veščin za čim večjo samostojnost v življenju ter na sodelovanju s starši. Poudarek na sodelovanju s starši v drugem poročilu sicer precej upade pri vseh treh skupinah učencev. Ugotovitve kažejo, da so PPPU in čustvene ter vedenjske motnje najzahtevnejša oblika sopojavljanja pri učencih (izmed treh izbranih skupin učencev v tem delu analize). Pri teh učencih so vsa vzgojno-izobraževalna področja poudarjena v večji meri kot pri ostalih analiziranih skupinah. Rezultat je v skladu s pričakovanji, saj gre pri teh učencih za dodatne težave na področju čustvovanja in vedenja, ki neposredno vplivajo na potek vzgojno-izobraževalnega procesa, na ostale učence in učitelja v razredu. Ti učenci potrebujejo več strategij za vključevanje v skupino in razvoj samostojnosti ter tudi več sodelovanja s starši. Tabela 108: Prisotni poudarki pri opisovanju napredka učencev (1. poročilo šole) PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Učno področje 20 62,5 46 85,2 28 84,8 94 79,0 Vzgojno področje 19 59,4 20 37,0 12 36,4 51 42,9 Vključevanje učenca v skupino (razvoj komunikacijskih in 37 31,1 sodelovalnih veščin) 11 34,4 14 25,9 12 36,4 Razvoj veščin za čim večjo samostojnost v življenju 19 16,0 (prilagoditvene spretnosti) 5 15,6 9 16,7 5 15,2 Sodelovanje s starši 13 40,6 17 31,5 13 39,4 43 36,1 115 Tabela 109: Prisotni poudarki pri opisovanju napredka učencev (2. poročilo šole) PPPU in ČVM PPPU in DBO PPPU in GJM Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Učno področje 27 84,4 50 92,6 33 100,0 110 92,4 Vzgojno področje 27 84,4 20 37,0 14 42,4 61 51,3 Vključevanje učenca v skupino (razvoj komunikacijskih in 21 65,6 14 25,9 10 30,3 45 37,8 sodelovalnih veščin) Razvoj veščin za čim večjo samostojnost v življenju 13 40,6 11 20,4 9 27,3 33 27,7 (prilagoditvene spretnosti) Sodelovanje s starši 5 15,6 6 11,1 7 21,2 18 15,1 Do podobnih ugotovitev kot pri opisovanju značilnostih učencev pridemo tudi pri opisovanju njihovega napredka. Strokovni delavci pri opisovanju napredka učencev tako v prvem kot drugem poročilu dajejo največji poudarek učnemu (prvo poročilo 79,0 %, drugo poročilo 92,4 %) in vzgojnemu področju (prvo poročilo 42,9 %, drugo poročilo 51,3 %). Možni razlog za to povečanje v drugem poročilu so sčasoma kompleksnejše težave, ki jih imajo učenci (prehod na predmetno stopnjo in povečanje učnih zahtev). Sklepamo lahko, da je drugo poročilo šole namenjeno pojasnjevanju potreb po večjem obsegu dodatne strokovne pomoči. Področje sodelovanja s starši je pri opisovanju napredka v prvem poročilu prisotno pri 36,1 % učencev, pri čemer ta delež v drugem poročilu upade na 15,1 %. Ugotavljamo, da bi bilo treba napredek pri sodelovanju s starši znatno okrepiti. Področji vključevanje učencev v skupino in razvoj veščin za čim večjo samostojnost sta glede na prvo poročilo v drugem prisotni v nekoliko večji meri, vendar so deleži še zmeraj pod pričakovanji. Opisovanje napredka v poročilih šol izhaja iz zastavljenih ciljev in spremljanja napredka na področjih, na katerih so učenci šibkejši. Ugotovitve na področju poudarkov pri napredku pa kažejo, da bodisi cilji s področij vključevanja učencev v skupino in razvoju veščin niso načrtovani bodisi jih ne spremljamo v dovolj veliki meri. O pomanjkljivem načrtovanju ciljev v individualiziranih programih iz omenjenih področij govori tudi Analiza individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami v programih devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (Košnik, 2021), iz katere izhaja, da več kot polovica analiziranih individualiziranih programov ne vsebuje strategij in ciljev s področja vključevanje otrok s PP v skupino (63 %) in področja razvijanja veščin za čim večjo samostojnost v življenju (59,8 %). Glede na to, da se učno področje ocenjuje, tudi lažje spremljamo učni napredek. Vzgojno področje se ne ocenjuje, vendar so primanjkljaji na tem področju zelo očitni (npr. učenec moti pouk), kar lahko dobršen del spremljanja precej olajša (npr. strokovni delavci vedo, kakšna so pričakovanja in v kolikšni meri jih učenec dosega). Področje vključevanja učenca v skupino je zastavljeno kompleksnejše, v smislu spodbujanja socialnih in komunikacijskih veščin, pa tudi širše pri ustvarjanju vsesplošne dobrobiti vseh učencev. Še bolj specifično in vezano na primanjkljaj, oviro oz. motnjo je urjenje veščin za čim večjo samostojnost. Slednji področji zahtevata za vsakega učenca posebej določanje ciljev in kriterijev uspešnosti, določene socialne situacije, ki jih je treba opazovati in spremljati, več vključenih zornih kotov opazovanj (mnenje učiteljev, staršev, učencev ali še koga, vključenega v spodbujanje razvoja učencev, npr. zunanje ustanove) ipd. Spremembe na teh dveh področjih so procesne narave; napredek učenca se lahko pokaže na dolgi rok, v zelo dobrem sodelovalnem timu strokovnjakov, staršev in ne nazadnje učenca samega. Poudarki na učnem področju so pri opisovanju napredka učencev v obeh poročilih najpogostejši pri učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih. Poudarki na vzgojnem področju so v obeh poročilih najpogostejši pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami, pri čemer se delež v drugem poročilu znatno poveča (z 59,4 na 84,4 %), kar se navezuje na specifiko čustvenih in vedenjskih motenj ter s tem povezane zastavljene cilje pomoči. Poudarki na področju vključevanja učencev v skupino so v prvem poročilu pogosteje prisotni pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami ter učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami, pri čemer se poudarek v drugem poročilu znatno poveča pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (s 34,4 116 na 65,6 %), pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami pa nekoliko zmanjša (s 36,4 na 30,3 %). Poudarki na področju razvoja veščin za čim večjo samostojnost so v drugem poročilu znatno bolj prisotni pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami (40,6 %). Poudarki na področju sodelovanja s starši so pri opisovanju napredka učencev v drugem poročilu opazneje manj prisotni kot v prvem poročilu. Rezultati kažejo, da strokovni delavci pri učencih s PPPU in govorno-jezikovnimi motnjami ter učencih s PPPU in dolgotrajno bolnih učencih načrtujejo predvsem učne cilje, kar poudarjajo tudi pri evalvaciji in opisovanju napredka. Po drugi strani največ ciljev z vzgojnega področja, vključevanja učencev v skupino in razvijanja čim večje samostojnosti načrtujejo pri učencih s PPPU in čustvenimi ter vedenjskimi motnjami. Pri teh učencih so v drugem poročilu ta področja poudarjena v večji meri kot pri ostalih dveh analiziranih skupinah. Rezultat je v skladu s pričakovanji, saj odraža specifike težav na področju čustvovanja in vedenja, ki neposredno vplivajo na potek vzgojno-izobraževalnega procesa. Manjši poudarek na sodelovanju s starši pri opisovanju napredka učencev v drugem poročilu je možno interpretirati različno. V obrazcu prvega poročila osnovne šole o otroku je posebna točka za opis sodelovanja šole s starši, medtem ko te točke pri drugem poročilu, ko šola izpolni evalvacijsko poročilo strokovne skupine, ni. Strokovni delavci pa ob izpolnjevanju evalvacijskega poročila, ki posebej ne zahteva opisa sodelovanja s starši, tega niso posebej izpostavili. V večji meri je bil izpostavljen napredek otroka na učnem in vzgojnem področju. Ugotovitev glede sodelovanja šole s starši v času med prvo in drugo usmeritvijo zato ne moremo posploševati. Vsekakor je cilj ugotavljanja sodelovanja s starši v tem, da opozorimo na to področje, ki je temeljnega pomena za celotno vzgojno-izobraževalno delo z učenci s PP. Če v poročilih šole majhen odstotni delež sodelovanja s starši interpretiramo z že navedenimi razlogi, pa teh zagotovo ne sme biti v individualiziranih programih za učence. Iz izsledkov Analize individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami v programih devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (Košnik, 2021) izhaja, da je večina individualiziranih programov v vzorcu vsebovala le izjavo o sodelovanju staršev pri pripravi (75,3 %), zapisanih predlogov staršev pa skoraj ni bilo moč zaslediti (9,2 %). Kot pravi Težak (2006), je sodelovanje staršev izjemno dragoceno pri oblikovanju individualiziranega programa, saj imajo starši pomembne informacije o otroku, njegovih težavah, potrebah in željah. Ko starši sodelujejo, se tudi dejavneje zavežejo k sodelovanju pri uresničevanju skupnih ciljev. Vključevanje staršev je tudi priložnost preverjanja uspešnosti dejavnikov otrokovega okolja, razvoja, doseženih spretnosti in znanj (Končar, 2003, v Žnidarko, 2011). 117 11.2 Napredek učencev Raziskovalno vprašanje 8.2: V kolikšni meri je napredek učencev izboljšan zaradi usmeritve? Ocena napredka učenca po posameznih področjih je prikazana v tabelah 110 (prvo poročilo šole) in 111 (drugo poročilo šole). Tabela 110: Napredek učencev po področjih (1. poročilo šole) Socialno področje Učno področje Vzgojno področje Samostojnost učenca (vključevanje v skupino) Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Ne 29 24,4 32 26,9 25 21,0 34 28,6 Delno 57 47,9 27 22,7 24 20,2 17 14,3 Da 14 11,8 7 5,9 6 5,0 8 6,7 Ni razvidno 19 16,0 53 44,5 64 53,8 60 50,4 Skupaj 119 100,0 119 100,0 119 100,0 119 100,0 Tabela 111: Napredek učencev po področjih (2. poročilo šole) Socialno področje Učno področje Vzgojno področje Samostojnost učenca (vključevanje v skupino) Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Ne 10 8,4 19 16,0 22 18,5 29 24,4 Delno 76 63,9 35 29,4 32 26,9 31 26,1 Da 27 22,7 21 17,6 16 13,4 15 12,6 Ni razvidno 6 5,0 44 37,0 49 41,2 44 37,0 Skupaj 119 100,0 119 100,0 119 100,0 119 100,0 Ugotavljamo, da se napredek učenca, zajet z drugim poročilom šole, izboljša na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih. Rezultat lahko pripisujemo učinkoviti dodatni strokovni pomoči in večjemu obsegu prilagoditev, ki so jih učenci deležni po prvi usmeritvi. Majhen delež učencev, pri katerih napredek na učnem področju ni razviden (le 5 % v drugem poročilu), kaže na osredotočenost strokovnih delavcev predvsem na napredek na učnem področju, kar je posledica velikega poudarka in pomena spričevala oz. ocen za napredovanje učenca iz razreda v razred. Glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje in njihov vpliv na celostno funkcioniranje učencev pa bi morali več pozornosti nameniti tudi ostalim področjem. Razumemo, da strokovni delavci opisujejo napredek učencev pretežno na učnem področju, vendar želimo, da bi bila vzgojno in socialno področje ter področje samostojnosti zastopana v večji meri – če ne v tako veliki meri v poročilih šol, pa vsaj v individualiziranih programih učencev. 118 Glavne ugotovitve Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako učinkovito je usmerjanje otrok s PP predvsem z vidika zagotavljanja enakih možnosti v izobraževanju, ob upoštevanju njihovih različnih potreb. Prvi del raziskave zajema analizo podatkov iz postopkov usmerjanja od začetka vzpostavitve sistema usmerjanja naprej, skupaj za obdobje osemnajstih let. V drugem delu raziskave smo na izbranem vzorcu usmerjenih učencev s pomočjo analize ključnih dokumentov iz postopkov usmerjanja poskušali pridobiti vpogled v to, kako usmerjanje vpliva na šolsko prakso oz. kolikšna je učinkovitost usmeritve pri uresničevanju inkluzivne paradigme v šolah. Glede na zastavljene cilje in raziskovalna vprašanja v nadaljevanju navajamo naše glavne ugotovitve v strnjeni obliki. Delo komisij in dinamika postopkov usmerjanja Ob precej spremenljivi dinamiki izdajanja odločb po šolskih letih je splošni trend naraščanje števila izdanih odločb v analiziranem obdobju oz. vse od uvedbe postopkov usmerjanja naprej. V analiziranem obdobju se je tako število izdanih odločb v enem šolskem letu približno potrojilo. Kljub precejšnjemu povečanju števila izdanih odločb, je število prvič usmerjenih otrok naraščalo po zmernejši stopnji, pri čemer je do porasta prišlo predvsem v zadnji tretjini analiziranega obdobja. Do povečanja števila izdanih odločb o usmeritvi je tako prišlo predvsem zaradi večjega števila izdanih odločb na enega otroka in v manjši meri zaradi povečanega števila usmerjenih otrok. Med komisijami prihaja do nekaj odstopanj v deležih otrok, ki v postopku usmeritve niso usmerjeni. Do razlik med komisijami lahko prihaja zaradi obravnave specifičnih skupin otrok s PP na posameznih komisijah in tudi zaradi različnega (ne)upoštevanja meril pri opredeljevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj. Do razlik med odločitvami komisij prihaja tudi pri usmeritvah otrok v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok. Komisije so to možnost začele uveljavljati v obdobju od šolskega leta 2015/16 dalje, četudi je bila ta možnost v normativnem aktu dana že leta 2013. Odločitev glede usmeritve v program, ki je najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otroka, je v strokovni avtonomiji posamezne komisije. Natančnih meril in kriterijev za tako odločitev ni, saj izhajajo komisije pri odločitvi izključno iz dejanskih otrokovih zmožnosti in vzgojno-izobraževalnih potreb, ki narekujejo odločitev o usmeritvi v najprimernejši program. Ker so potrebe in zmožnosti izključno povezane s posameznim otrokom, lahko prihaja do razlik pri odločitvah komisij. Od začetka izvajanja postopkov usmerjanja je trajanje postopkov konstantno naraščalo vse do šolskega leta 2007/08, ko je v povprečju postopek usmeritve trajal 239 dni. Do občutnega skrajšanja trajanja postopkov je najprej prišlo v šolskih letih 2008/09 in 2009/10 ter ponovno – zaradi prehoda na posodobljeni sistem usmerjanja – od šolskih let 2016/17 in 2017/18 dalje. V šolskem letu 2020/21 je celotni postopek v povprečju trajal 119 dni. Trajanje postopkov je v povprečju sicer nekoliko daljše, kadar gre za prvo usmeritev, predvsem pri otrocih z več primanjkljaji ovirami oz. motnjami. Obseg in struktura populacije usmerjenih otrok s PP Daleč največ otrok je bilo usmerjenih zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja (PPPU) in v nekoliko manjši meri zaradi prisotnosti več primanjkljajev, ovir oz. motenj. Po pogostosti sledijo govorno-jezikovne motnje in dolgotrajne bolezni. Velika večina otrok z več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (otroci z več motnjami) ima opredeljena dva primanjkljaja, oviri oz. motnji. Najbolj pogosto gre za kombinacijo PPPU in dolgotrajne bolezni. Sledita kombinacija PPPU in govorno-jezikovnih motenj ter kombinacija PPPU in čustvenih ter vedenjskih motenj. V program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in DSP je bilo daleč največ otrok usmerjenih zaradi govorno-jezikovnih motenj, sledijo otroci z več motnjami. V osnovnošolski izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP je bilo daleč največ otrok usmerjenih zaradi PPPU, sledijo otroci z več motnjami. V prilagojeni izobraževalni program z NIS je bila velika večina otrok usmerjenih zaradi motnje v duševnem razvoju, sledijo otroci z več motnjami. V prilagojene 119 osnovnošolske in srednješolske izobraževalne programe z EIS je bilo daleč največ otrok usmerjenih zaradi več motenj, sledijo gluhi in naglušni otroci ter gibalno ovirani otroci. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja je največ usmerjenih otrok z opredeljenimi več motnjami, sledijo motnje v duševnem razvoju. V srednješolske izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in DSP je največ mladostnikov usmerjenih zaradi PPPU, sledijo dolgotrajno bolni otroci in otroci z več motnjami. Med usmerjenimi otroki s PP je opazno več fantov kot deklet. Med fanti so v večji meri kot pri dekletih prisotne govorno-jezikovne motnje, sopojavnost več primanjkljajev, ovir oz. motenj in avtistične motnje. Pri dekletih bolj kot pri fantih izstopajo dolgotrajne bolezni in izguba sluha. Oblike dela z otroki s PP, ki so predpisane na podlagi odločbe o usmeritvi V obdobju do šolskega leta 2006/07 je med prilagoditvami prevladovalo zmanjšanje števila otrok v oddelku. Sledi obdobje od šolskega leta 2007/08 do šolskega leta 2013/14, ko je bilo pri prilagoditvah nadpovprečno poudarjeno prilagajanje izvedbe programa. Od šolskega leta 2014/15 naprej so med prilagoditvami v ospredju pripomočki ter prilagoditve prostora in opreme. Po začetnem obdobju treh šolskih let, ko je bila dodeljena dodatna strokovna pomoč precej nad tremi šolskimi urami, se je v obdobju od 2006/07 do 2012/13 dodeljena pomoč stabilizirala pri dobrih treh šolskih urah pomoči na otroka. Ob uvedbi svetovalne storitve je od šolskega leta 2014/15 naprej v povprečju dodeljena pomoč upadla na 2,5 šolske ure, pri čemer je v zadnjih dveh analiziranih šolskih letih zaznati rahlo rast te pomoči. Skupaj s svetovalno storitvijo je v tem obdobju v povprečju enemu usmerjenemu otroku pripadlo skupaj 3,5 ure dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve. Za izvajalce dodatne strokovne pomoči otrokom s PP so največkrat izbrani specialni in rehabilitacijski pedagogi. Profil izvajalcev dodatne strokovne pomoči je v pretežni meri povezan z vrsto primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP. Odstopanje je pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami, katerim dodatno strokovno pomoč v največji meri zagotavljajo specialni in rehabilitacijski pedagogi. Logopedi kot pričakovani profil za to motnjo so po pogostosti nudenja pomoči na drugem mestu. Struktura populacije usmerjenih otrok s PP po statističnih regijah V obdobju od 2003/04 do 2020/21 je bilo v Sloveniji usmerjenih 15,9 % vseh otrok oz. toliko otrok je v tem obdobju dobilo vsaj eno odločbo o usmeritvi. Največji delež usmerjenih otrok je bil v Podravju, kjer je bilo v obdobju od 2003/04 do 2020/21 usmerjenih 18,1 % otrok, najnižji delež pa v Savinjski statistični regiji, kjer je bilo v tem obdobju usmerjenih 13,5 % otrok. Do razlik med statističnimi regijami prihaja tako v obsegu usmerjenih otrok kot tudi glede na vrsto primanjkljaja, ovire oz. motnje usmerjenih otrok. Najbolj izstopajo razlike pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami, ki so v Zasavski statistični regiji predstavljali 16,2 %, na Gorenjskem pa le 4,0 % vseh usmerjenih otrok. Predvidevamo, da se razlike med regijami v glavnem pojavljajo zaradi različnega načina dela komisij in upoštevanja meril za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s PP, delno pa tudi zaradi razlik v socialno-ekonomskem statusu prebivalstva med regijami. Podobno je bilo ugotovljeno tudi v nacionalni evalvacijski študiji dodatne strokovne pomoči (Vršnik Perše idr., 2016). Spremembe v izdanih odločbah o usmeritvi ob ponovnih usmeritvah oz. spremembah usmeritev otrok s PP V povprečju je bila druga odločba o usmeritvi izdana 845 dni (nekoliko manj od 2 let in 4 mesecev) po izdaji prve odločbe, tretja odločba pa 915 dni (približno 2 leti in 6 mesecev) po izdaji druge odločbe o usmeritvi; v povprečju je interval med drugo in tretjo odločbo nekoliko daljši kot med prvo in drugo. Časovni interval med prvo in drugo odločbo je najdaljši pri otrocih s PPPU (960 dni) in najkrajši pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (615 dni). 120 Ob ponovnih usmeritvah se predvsem poveča delež usmerjenih otrok z motnjo v duševnem razvoju in delež otrok z več motnjami. Do zmanjšanja obsega opredelitev ob ponovni usmeritvi pa pride predvsem pri govorno-jezikovnih motnjah. Povečanje obsega motenj v duševnem razvoju lahko pojasnimo z omejitvijo opredeljevanja te vrste primanjkljaja, ovire oz. motnje v predšolskem obdobju. Pri predšolskih otrocih namreč govorimo praviloma o razvojnem zaostanku. Na prehodu otrok iz vrtca v osnovno šolo pa se tovrstni primanjkljaj, ovira oz. motnja opredeljuje v skladu z merili. Pogosto se je v predšolskem obdobju pokazal globalni zaostanek, opredelila pa se je govorno-jezikovna motnja. Do zmanjšanja obsega usmeritev zaradi govorno-jezikovnih motenj ob ponovnih usmeritvah lahko pride zaradi uspešne kompenzacije govorno-jezikovnega primanjkljaja ali zaradi usmeritve otroka na podlagi opredelitve druge motnje (PPPU, motnja v duševnem razvoju) ali več primanjkljajev, ovir oz. motenj (pri čemer se govorno-jezikovne motnje pogosto pojavljajo skupaj s PPPU). Obseg in struktura populacije otrok s PP, usmerjenih v programe, ki so najprimernejši glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok Število usmeritev otrok v njim najprimernejše programe se je v zadnjih treh analiziranih šolskih letih ustalilo pri približno 190 primerih letno. Največ otrok je bilo usmerjenih ali v osnovnošolske programe s prilagojenim izvajanjem in DSP ali v osnovnošolske prilagojene programe z NIS. Med prvimi usmeritvami otrok v njim najprimernejše programe so prevladovale usmeritve v osnovnošolske prilagojene programe z NIS, kasneje pa usmeritve v osnovnošolske programe s prilagojenim izvajanjem in DSP. Med otroki, ki so bili usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe z NIS, so tudi otroci s PP (predvsem PPPU), ki se praviloma usmerjajo v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in DSP, pa je komisija presodila, da je ne glede na opredelitev otrokovih primanjkljajev, ovir oz. motenj najprimernejši ta program. Po drugi strani so bili v osnovnošolske in srednješolske programe s prilagojenim izvajanjem in DSP usmerjeni otroci, ki so opredeljeni kot otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in bi morali biti praviloma usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe z NIS oz. obiskovati programe nižjega poklicnega izobraževanja. Vrsta in obseg prilagoditev, ki jih strokovni delavci ponudijo učencem (pred usmeritvijo in po njej) Povprečno število pripomočkov in predvsem povprečno število didaktično-metodičnih prilagoditev precej naraste v času izvajanja usmeritve, določene s prvim strokovnim mnenjem oz. odločbo; šole med prvo in drugo usmeritvijo v povprečju izvajajo več tovrstnih prilagoditev, kot jih je bilo predlaganih oz. predpisanih v prvem strokovnem mnenju oz. odločbi. Iz tega lahko sklepamo na veliko samoiniciativnost šol oz. strokovnih delavcev v času po prvi usmeritvi učencev. Ob ponovni oz. drugi usmeritvi je s strokovnim mnenjem oz. odločbo v povprečju predpisanih pripomočkov in prilagoditev precej manj od povprečnega števila pred tem izvajanih pripomočkov in prilagoditev. Pred postopkom usmerjanja strokovni delavci zagotavljajo vse oblike pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model pomoči, v največji meri pomoč učitelja pri pouku, pomoč svetovalne službe, dopolnilni pouk in pomoč zunanje ustanove. V primerjavi z obdobjem pred usmeritvijo po prvi usmeritvi upadejo vse tri vrste pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model, tj. pomoč učitelja, svetovalne službe ter individualna in/ali skupinska pomoč, kar je pričakovano, saj učenec ob usmeritvi pridobi DSP za premagovanje POM in/ali DSP – učno pomoč, s čimer mu je zagotovljena dodatna podpora dodeljenega strokovnega delavca. Izstopajoč pa je velik upad obiskovanja dopolnilnega pouka. Ugotavljamo, da učenci s pridobitvijo odločbe o usmeritvi pogosto prenehajo obiskovati dopolnilni pouk. DSP za premagovanje POM ni namenjena poučevanju predmeta, zato bi bilo še posebej za učence z dodeljeno DSP za premagovanje POM koristno, če bi z obiskovanjem dopolnilnega pouka nadaljevali tudi po usmeritvi. Število dodeljenih ur dodatne strokovne pomoči se glede na vrsto te pomoči med prvo in drugo usmeritvijo smiselno spreminja. DSP za premagovanje POM v času druge usmeritve nekoliko upade, medtem ko DSP – učna pomoč nekoliko naraste. Te spremembe povezujemo s tem, da so učenci ob drugi usmeritvi verjetno že na predmetni stopnji, s tem pa se poveča potreba po specifičnih 121 znanjih predmetnih področij. Skupni seštevek ur obeh vrst dodatne strokovne pomoči nekoliko naraste, kar pa je smiselno glede na vedno bolj poglobljeno prepoznavanje učenčevih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb. Strokovni delavci ocenjujejo, da sta pri delu z otroki s PP najbolj učinkoviti DSP za premagovanje POM in učiteljeva pomoč pri pouku. Učinkovitost DSP – učne pomoči strokovni delavci ocenjujejo bistveno nižje. Poudarjena področja vzgojno-izobraževalnega dela pri opisovanju značilnosti in napredka učencev ter evalvacija napredka učencev Strokovni delavci so pri opisovanju značilnosti in napredka učencev tako v prvem kot drugem poročilu šole največji poudarek dali učnemu področju. Po pogostosti sledi vzgojno področje. Poudarki na vključevanju učencev v skupino in razvoju veščin za čim večjo samostojnost so v drugem poročilu prisotni v nekoliko večji meri kot v prvem, vendar so deleži še zmeraj pod pričakovanji. V drugem poročilu šole pri opisovanju značilnosti in napredka učencev precej upade poudarek na področju sodelovanja s starši, kar je lahko ob vsebinskih razlogih tudi posledica tega, da sodelovanje s starši za razliko od prvega poročila v drugem poročilu ni samostojna kategorija. Ugotovitev glede sodelovanja šole s starši v času med prvo in drugo usmeritvijo zato ne moremo posploševati. Ugotavljamo, da se po usmeritvi napredek učenca, opisan v drugem poročilu šole, izboljša na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih. Rezultat lahko pripišemo učinkoviti dodatni strokovni pomoči in večjemu obsegu prilagoditev, ki so jih učenci deležni po prvi usmeritvi. Rezultati sicer kažejo na osredotočenost strokovnih delavcev predvsem na napredek na učnem področju, kar je posledica velikega poudarka in pomena spričevala oz. ocen za napredovanje učenca iz razreda v razred. Glede na primanjkljaje, ovire oz. motnje in njihov vpliv na celostno funkcioniranje učencev pa bi morali več pozornosti nameniti tudi ostalim področjem. 122 Literatura in viri Bočkor Starc, B. (2020). Sodelovalno učenje, igra in gibalna aktivnost. V M. Cencič, B. Baloh, E. Birsa, N. Dolenc Orbanić, B. Horvat, A. Perčič, T. Štemberger in T. Volmut (ur.), Zbornik povzetkov strokovne konference Spodbujanje učinkovitega učenja (str. 15). Koper: Založba Univerze na Primorskem. Kavkler, M. (2011). Obravnava učencev z učnimi težavami pri matematiki . V M. Košak Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: Pomoč in podpora (str. 124–157). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kiswarday, V. in Drljić, K. (2018). Sodelovalno poučevanje: priložnost za inkluzivne pedagoge. V M. Schmidt Krajnc, D. Rus Kolar in E. Kranjec (ur.), Vloga inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju (str. 225–236). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Kobal Grum, D. (2018). Psihološki indikatorji učinkovitosti inkluzivne vzgoje in izobraževanja: analiza sistematičnega pregleda. V M. Schmidt Krajnc, D. Rus Kolar in E. Kranjec (ur.), Vloga inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju (str. 93–102). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Košnik, P. (2021). Analiza individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami v programih devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Krajnc Dular, S. (2020). Sodelovalno učenje pri delu z učenci z učnimi težavami pri pouku zgodovine. V M. Cencič, B. Baloh, E. Birsa, N. Dolenc Orbanić, B. Horvat, A. Perčič, T. Štemberger in T. Volmut (ur.) Zbornik povzetkov strokovne konference Spodbujanje učinkovitega učenja (str. 45). Koper: Založba Univerze na Primorskem. Lamovec, I. in Burja, C. (2020). Prilagojeno izvajanje športne vzgoje . V D. Rutar (ur.). Gibalno oviran otrok gre v šolo: priročnik za učitelje (str. 235–243). Kamnik: CIRIUS. Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela: učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Nolimal, F. (2010). Modeli učne diferenciacije in individualizacije v teoriji, zakonodaji in praksi slovenskih osnovnih šol. Šolsko svetovalno delo, let. XIV, številka 3/4,17–30. Opara, B. (2015). Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. (2022). Ur. l. RS, št. 11/2022. Rotvejn Pajič, L. (2011). Hiperaktiven, nemiren ali samo živahen otrok? Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Rutar, D. (2010). Inkluzija. V D. Rutar (ur.), Inkluzija in inkluzivnost; Model nudenja pomoči učiteljem pri delu z dijaki s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke (str. 36–46). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Rutar Ilc, Z. (2017). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost. Tretji zvezek. V J. Grah idr. (ur.), Vključujoča šola, Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 123 Schmidt Krajnc, M. (2018). Inkluzija otrok s posebnimi potrebami: poti sprememb. V M. Schmidt Krajnc, D. Rus Kolar in E. Kranjec (ur.), Vloga inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju (str. 1–10). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. SI-STAT podatkovni portal (SURS) (b. d.). Podatki o številu prebivalcev v Sloveniji https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (pridobljeno 18. 3. 2022). Težak, S. (2006). Timski pristop in aktivna vloga učencev pri načrtovanju individualiziranih programov. Sodobna pedagogika, letnik 57, posebna izdaja (123), 350–361. Vovk Ornik, N. (2016). Vloga učitelja v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Doktorska disertacija). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Vovk Ornik, N. (ur.) (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji- motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf Vršnik Perše, T., Schmidt, M., Košir, K., Hmelak, M., Bratina, T., Licardo, M., Kalan, M., Lorbek, T. (2016). Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami: nacionalna evalvacijska študija: končno poročilo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (2011). Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP IN 200/20 – ZOOMTVI. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 Žnidarko, B. (2011). Individualiziran program – zakonska zahteva ali pomoč učiteljem za uspešno in kvalitetno poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra? (Diplomsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Zupančič Danko, A. (2020). Ocenjevanje znanja in prilagoditve v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V N. Vovk Ornik (ur.), Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci. Praktična podpora in strokovni napotki za delo z otroki s posebnimi potrebami (str. 6). Maribor: Založba Forum Media. 124