125. št. - 5. Iet$ Naročnina zn kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Ogiašl: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavšalirana. posamezne Š*ev!!ke 1 Din. w ijubliani, v četrtek 1. lunlja 1922, JU80SLAV Ph 'Uo <3o Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 300. Mig? Mm Uprava: oh k Telefon M, *& Ovor- vračajo, iložiti znamk* Minister Krsten © sK-B-j&ah z telilo. PAS OKOLI ZADRA- IZPRAZNITEV SUŠAKA IN DALMACIJE. KOMISIJA ZA BAROŠ IN BIANKINO. REKA IZVEN RAZGOVOROV. ITALIJA ZA ODKRITO PRIJATELJSTVO? Zagreb 31. maja. (Izv.) Današnja »Riječ« objavlja porazgovor svojega dopisnika z ministrom dr. Krstljem, ki se Je včeraj povrnil iz Genove in Rima. Minister dr. Krstelj je izjavil: Kar se .’ 0 sP°razuma z Italijani glede Zadra in evakuacije Sušaka in tretje cone v almaciji, sta se sklenila dva velika dogovora in 21 konvencij. Oba sporazuma nista bila podpisana, ampak ju je z naše strani dr. Krstelj samo parafiral. y imenu italijanske vlade je na oba dogovora dostavil svojo parafo državni podtajnik Tosti di Valminuta. Glede mej Zadra je bilo dogovorjeno, da bo meja povprečno 6 do 7 kilometrov oddaljena od Zadra, nekatere točke celo 20 kilometrov, to pa zaradi tega, ker po svoji naravi in zgodovini gravitirajo k mestu. Te točke smo zaradi tega priklopili k mestu, ker so v gospodarskem oziru navezane na Zader, kamor prodajajo svoje proizvode. Pri Biogradu in Benkovcu smo mejo nekoliko zožili, ker se ta dva kraja lahko sama razvijata, dočim Knin in Novigrad bolj gravitirata proti Zadru. Del občine Novigrad se je vključil v ta novi pas. Ravno tako je bil vključen v ta pas tudi otok Uljan, ki je 12 kilometrov oddaljen od Zadra. Kar se tiče gori omenjenih 21 koncesij, je dejal minister, da se nanašajo na razna politična in finančna vprašanja, kakor n. pr. ra otvoritev Jugoslovanskih šol, rabe jugoslovanskega jezika itd. Nadalje so b;la re-Šera nekatera go-;ojdarska vprašanja, kakor tudi vprašanje izmenjave bankovcev, zlasti tam, kjer so interesirani dalmatinski denarni zavodi, pojasnilo se je tudi vprašanje povračila škode, ki so jo povzročile italijanske zasedbene čete. Dosegel se je tudi sporazum gjede rabe italijanskega jezika. Zadar dobiva vodo potem vodovoda iz jezera Boka-njac, ki spada na polovico k naši državi. — Druga velika pogodba se nanaša na izpraznitev Sušaka in tretjega pasa v Dalmaciji, ki se mora izvršiti v kratkem roku. Čim sprejme naša vlada to pogodbo, se izvede evakuacija Sušaka in tretje cone v Dalmaciji, po možnosti še pred poroko kralja Aleksandra. — Glede Baroša in Bankina se imenuje komisija šestero članov, treh Jugoslovanov in treh Italijanov, ki naj v zmislu rapallske pogodbe določi mejo. Ako se v tem vprašanju ne doseže sporazum, je še vedno čas, da se vsa zadeva v zmislu rapallske pogodbe predloži predsedniku švicarske republike, ki ima v tem pogledu zadnjo besedo. Kar se .tiče zaščite ozemlja, na katerem bo delovala ta komisija, bo komisija sama določila, kake varnostne odredbe naj se ukrenejo. Vprašanja svobodne re-ške države se pogodba ne tiče. — Minister dr. Krstelj je pri tej priliki izjavil, da ga je v Rimu sprejel italijanski kralj Viktor Emanuel, in da je avdijenca traj'ala dobre tričetrt ure. Tekom razgovora je minister uvidel, da se kralj zelo zanima za razmere v Jugoslaviji in da je izjavil, da bo naša vlada uvidela, da se ja ta korak storil zato, da se obnove prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, odnošaji, ki so potrebni za obe državi. Dr. Krstelj je kon-ieriral tudi z zun. ministrom Schanzer-jem, s Tostijem in Contarinijem ter drugimi italijanskimi državniki. Na vprašanje poročevalčevo, ali je prepričan, da Italija tokrat resnično želi to vprašanje za našo državo ugodno rešiti, je odgovora minister, da ima italijanska vlada sedaj resno voljo in resne namene, da se prejšnje prijateljsko razmerje med obema državama čimprej vzpostavi. Prelest smša triade feslgarskista upadom. Beograd, 31. maja. (Izv.) »Politika« poroča: Povodom vedno pogostejših in organiziranih napadov na jugoslovansko ozemlje je ministrski svet ugotovil, da je za te napade v prvi vrsti odgovorna bolgarska vlada. Ako bi bila ta vlada dovolj energična, ne bi moglo priti do teh vsega obžalovanja vrednih napadov. Ker pa bolgarski kabinet še favorizira te napade, preti nevarnost, da ti napadi dobivajo vedno Večji obseg. Da se to prepreči, je ministrski svet pooblastil ministra ža zunanje posle dr. Ninčiča, naj vlade velesil obvesti s posebnimi notami o organiziranih napadih Bolgarov. Hkrati naj tudi izroči energično noto sofijski vladi, v kateri naj zahteva, naj vendar enkrat stori konec tej akciji četašev v južni Srbiji. Ako bolgarska vlada tega ne stori, bo jugoslovanska vlada znala z orožjem v roki ščititi svoje državljane. Ni izključeno, da se izpraznijo one vasi, iz katerih prehajajo ti če-taši z bolgarskega na jugoslovansko ozemlje. To bi se zgodilo, ako bolgarska vlada ne bi bila v stanu preprečiti prestopanje meje po četaših. Razprava © volilnem sakotiu. KANDIDIRANJE PO OKROŽJIH. ENOTNE LISTE. VOLILNI ZAKON IN DRŽAVNI PRORAČUN. didatov, je kot prvi izvoljen nosilec liste v okrožju, dočim je izvolitev kandidatov v okrajih odvisna od absolutne večine glasov v dotičnem okraju. Na ta način so izvoljeni oni okrajni kandidati, ki so dobili največje število glasov. Da se olajša izvolitev kandidatov, Je konferenca sklenila, da more en kandidirati tudi v dveh okrožjih. Za slučaj smrti ali odstopa poslanca, ki je bil izvoljen v okraju, pride na njegovo mesto oni kandidat iste liste, ki je v okraju dobil največ glasov. Po dosedanjem stališču konference ne more nosilec liste nastopiti kot kandidat v okraju. Vendar pa se je končna rešitev tega vprašanja prepustila klubom. O količniku še ni bilo podrobne debate. V parlamentarnih krogih se je danes govorilo, da so radikalci mnenja, naj se najprej razpravlja v narodni skupščini o načrtu volilnega zakona, demokrati pa stoje na stališču, da to ni umestno, ker bi se i>otem moral odgoditi sprejem državnega proračuna in bi se država še nadalje morala zadovoljiti s proračunskimi dvanajstinami. Beograd, 31. maja. (Izv.) Člani zakonodajnega odbora, poslanci vladnih strank, so danes nadaljevali razpravo o načrtu volilnega zakona. V debati je bil sprejet sistem kandidiranja po okrajih. Po tem sistemu imajo poleg okrožnega kandidata, ki Je nosilec liste posamezne stranke, tudi posamezni okraji pravico imenovati svoje kandidate, ki pa so vezani na nosilca liste dotične stranke. Okrajne in okrožne volilne edinice ostanejo v bistvu v dosedanjih mejah. Kandidatne liste se sestavijo po abecednem redu okrožij, torej Beograd, Ljubljana, Zagreb itd. Sprejet je bil sistem enotnih list. Po tem sistemu se morajo liste predložiti sodišču en mesec pred volitvami. V listah morajo biti navedena imena nosilca liste in okrajnih kandidatov dotične stranke. Na ta način je bil predlog ministra za notranje stvari Marinkoviča izpremenjen, po katerem se morajo sodišču predložiti liste v istem okrožju en mesec in liste v okraju petntjst dni pred volitvami. Po količniku se ugotovi, koliko kandidatov odpade na vsako stranko. Ako dobi stranka po količniku več kan- prali ministru za Sume S ti rude Beograd, 31. maja. (Izv.) Posl. Miljutin Dragovič je naslovil na predsednika narodne skupščine interpelacijo, v kateri se bavi s postopanjem ministra za šume in rude Rafajloviča. V interpelaciji navaja posl. Dragovič, da se minister za šume in rude mnogo bavi z zasebnimi kupčijami in da podeljuje koncesije onim osebam, ki mu prijajo. Zla-jpti navaja slučaj kamnoloma Pietva- ri, katerega so doslej izrabljali kmetje iz okolice. Sedaj pa ga je minister Rafajlovič izročil svojim osebnim prijateljem v izrabljanje in tako je tem ubogim kmetovalcem odvzel edini zaslužek. Interpelacija navaja nadalje, da je minister Rafajlovič uvedel v svojem resortu strankarsko politiko. V podkrepitev svojih trditev navaja nekaj konkretnih slučajev, takega postopanja. PROTESTNI mOB proti razpustu ©hiln. sveta Klubi večine razpuščenega ljubljanskega občinskega sveta sklicujejo protestni shod proti razpustu občinskega sveta ljubljanskega za petek zvečer ob šesti uri v veliki dvorani hotela «Un!on«. Na zborovanju bodo govorili zastopniki vseh treh klubov in strank. Na shod pridite vsi, kj obsojate nasilni razpust občinskega sveta, ki obsojate razpust občanske avtonomije in ki hočete, da vodi mestno gospodarstvo od ljudstva postavljeni župan ‘n ne od vlade imenovan komisar! SLOVENSKI PANAMA PRED BEO-GRADSJCO JAVNOSTJO. Beograd. 31. maja. (Izv.) V beograjskih političnih krogih so razkritje g. Čira Kamenarovič o postopanju ministra dr. Žerjava in g. Kristana v zvezi z zadevo Jadranske banke vzbudila veliko pozornost. Listi se obširno bavijo v daljših člankih z delovanjem ministra dr. Žerjava. STOJAN PROTIČEVI RAZGOVORI V ZAGREBU. Zagreb, 31. maja. (Izv.) Posl. Stojan Protič, ki je včeraj dospel v Zagreb, je imel danes ves dan konference s člani skupine okoli »Slo-bodne Tribune«. Jutri se namerava povrniti v Beograd. — Današnji »Obzor« je posvetil prihodu Proti-ča v Zagreb uvodnik, v katerem nagiaša, da mu namen potovanja posl. Stojana Protiča v Zagreb nikakor ni znan. V članku se pa »Ob-zor« bolj bavi z osebo ministra Svetozarja Pribičeviča kot pa s Stojanom Protičem. Iz članka se da sklepati, da so se dobri odnošaji med hrvatskim blokom in Protičem vidno ohladiji. List pravi končno, da je mogoče, da se je Stojan Protič hotel spoznati z razpoloženjem v Zagrebu. »Obzor« svetuje poslancu Protiču, naj potuje tudi v Ljubljano, Sarajevo in Sp'it, da se uveri, da je prišel čas, ko mora radikaiska stranka začeti z revizijo ustave. URADNI PREGLED PRI ZAGREBŠKI BORZI. Zagreb, 31. maja. (Izv.) Danes je dospel semkaj zastopnik finančnega ministrstva inšpektor Ačimovič. Popoldne je povabil zastopnike vseh bank na borzo, da pregleda današnje borzne sklepe. Preprčati se je namreč hotel, ali odgovarjajo ti sklepi določbam o prometu z devizami in valutami. PREISKAVA PROTI GENERALU ZEČEVICU. Beograd, 31. maja. (Izv.) Parlamentarna anketna komisija, ki se bavi s preiskovanjem zadeve bivšega vojnega ministra generala Zece-viča, je odpotovala v Sarajevo, da preiskuje na licu mesta vzroke za pogin in obolelost vojaških novincev. Anketna komisija odpotuje nato v Mostar, Kotor, Zeleniko, Dubrovnik in druge kraje v Dalmaciji in Bosni, da vso zadevo temljito pojasni. RAZPRAVA O AMNESTIJI IN POSOJILU. Beograd, 31. maja. (Izv.) Ministrski svet se je v svoji včerajšnji seji bavil z razpravo o amnestiji, ki jo izda kralj Aleksander povodom svoje poroke. Nato je finančni minister dr. Kumanudi poročal o dopisu bančne skupine Hollgarten, ki ponuja naši državi sedaj le 20 milijonov dolarjev in dva milijona angleških funtov. Ta skupina je po svojem zastopniku izjavila, da zaradi odstopa Fondation Company ne more več ponuditi. V ministrskem svetil je ta vest povzročila veliko začudenje. PRED SPORAZUMOM MUSLIMANSKE LEVICE Z DESNICO? Beograd, 31. maja. (Izv.) Semkaj so dospeli muslimanski poslanci Maglajičeve skupine. Tukaj pričakujejo svoje tovariše, ki dospejo jutri v Beograd na konferenco. Na tej konferenci nameravajo še enkrat poizkusiti doseči sporazum med levico in desnico jugoslovanske muslimanske organizacije. Vsi znaki ka-žijo, da se bo deželna konferenca muslimanske stranke v Sarajevem odložila vsaj za nekaj dni. Poslovna morala. Pred približno d verni meseci je moral zapustiti areno francoskega političnega življenja eder najuglednejših diplomatov in politikov, načelnik zunanjega ministrstva, M. Berthelot. Vsled velikega poloma Kltajsko-francoske banke je francoska vlada odredila velikopotezno sanacijsko akcijo. Medtem pa so bruhnile na dan novice, oziroma govorice, da je pravzaprav polom navedenega de* parnega zavoda bil namenoma povzročen in da je sanacijska podpora franco* ske vlade, ki naj bi ščitila ugled Francije na daljnem vzhodu, šla v dobro gotovim ravnateljem in zasebnikom. Med tetki se je nahajal tudi brat omenjenega načelnika zunanjega ministrstva. Dasi se konkretna dejstva niso mogla navestf, je smatral načelnik zunanjega ministrstva, kljub ohlapni politični morali, ki vlada v Franciji, vendar za svojo dolžnost, da poda iLmisijo. In proti njemlt ni bila dvignjena nobena obtožba, učinkovalo je samo ime njegovega brata* Kaj naj pa rečsmo mi o predrznosti državnega iunkcijonarja, ki pri pojavi najsrametnejsih obiožb proti svojemu poslovanju, dvigne drzno čelo ter s& zateče k državnemu pravdniku, pozivajoč ga, da ščiti po zastarelem kazenskem zakonu njegovo uradno osebo. Mesto, da bi podal ostavko in se prepustil raz* sodbi sodišča pri tako konkretnih in jasno izraženih obtožbah, ostaja še nadaljš v svoji funkciji. Tum v Franciji enostavna interpolacija v parlamentu in go* vorica, tu v Ljubljani natančni podatki in točne obdolžiive! Tudi ta korak je značilen za moralo, ki se je začela uveljavljati po slovenski pokrajini, Včeraj jo je naivnež primerno krstil in ji nadel zgodovinski nazivt poslovna morala. Tista morala, ki se je vsled vojne psihoze ugnezdila v trga* vino in industrijo in ki ji pravimo gonja za skrajnimi dobički z vsemi sredstvi je preplavila vse strani zasebnega življenja. Toda odtod je prešla na javno delat ki se je doslej smatralo kot borbo za javne ideale in ki je bilo podvrženo nafn večji moralni čistosti. Namesto teh javnih interesov in moralne čistosti so sta* pila poslovna načela in poslovna morala. Kaj je bolj naravnega kakor to pa* slovno načelo in ta poslovna morala za tiste, ki vidijo poglavitno nalog v zaščiH ne morebiti kapitalističnih podjetij in bank v enaki meri iz načel in prepričanja, temveč v obrambi in pospeševanju zasebnih gmotnih interesov posameznikov Ul njihovih bančnih skupin. Nov nauk ustaja v Sloveniji. Politika bodi delo gotove skupine ljudi, ki rut uradnih mestih, potom časopisja, potom zvez itd. podpira finančne in pridobitne, kupčije svojih prijateljev. Eni s šilom in dletom, drugi z malo obrtjo, tretji z jav*. nimi ideali in politiko. Politika naj je kramarstvo, naj je delniška družba aktiv* nih »političnih« delavcev z gospodarskimi strokovnjaki. Tako se je zadnjič raz* krinkala valutna špekulacija na sigurno, ki jo goje gotova bančna podjetja in JfeJ obstoja v tem, da so njihovi prokuristi po tajnih zvezah obveščeni o potezah in tinančmh transakcijah tozadevnega ministra. In kaj je bolj naravnega kakor taka zaupno poročevanje med ministri in gospodarskimi strokovnjaki, ki so si med sabo intimni prijatelji. In to prijateljstvo in tako delo se imenuje zaščita gospodarskih in industrijskih krogov. Taka je poslovna morala, o kateri je doslej veljalo, da stanuje v Beogradu i/i Zagrebu in na Balkanu sploh, ter se je sedal premestila tudi v Ljubljano. Slovesu slovenskega naroda je te dni zadan hud udarec. Rane so odprtA Da bi se vsaj v toliko uresničilo namigavanje ministra, da osebe ne bodo spodtika za sanacijo naprednega življa na Slovenskem. Na te osebe se je dovolj jasno pokazalo in čas je, da izginejo. Obrambna zveia med CeSiosSevaiko En JisgeMlo. London, 31. maja. (Izv.) »Mor-ning Post« doznava s poučene strani, da se prihodnje dni sklene med češkoslovaško in jugoslovansko vlado formalna zveza ;za precejšnjo vrsto let. Ta pakt bo dosedanji sporazum med obema državama pre-tvoiil v veliko ožjo zvezo. Pričakuje se z vso gotovostjo, da se bo Romunija pridružila temu paktu. Ta konsolidacija male antante, v kolikor prihajata vpoštev prve dve imenovani državi, je uspeh genovske konference. Zakaj obe vladi sta uvideli, da sta njeni naziranji o mednarodnih problemih popolnoma identični in da bo ožje sodelovanje za oba naroda izredno koristno. S tehnične strafll je trenotno ta zveza zunaj male aiH tante, ki ji v nobenem pogledu &« nasprotuje. Kakorhitro pristopi k temu paktu tudi Romunija, postane iz male antante trozveza. Ta nova zveza ima zgolj obrambni značaj. Njena vodilna misel je, da mora bit! čuvarica miru v srednji Evropi In meja, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe. FAŠISTOVSKA VOJNA V ITALIJI. Bologna, 31. maja. (Izv.) Demonstracije fašistov se nadaljujejo. Med Benetkami in Padovo je prišlo med skupinami fašistov in socijalistov do krvavega sppada, pri čemer je bilo več delavcev ranjenih. V Ferrari so zasedli fašisti delavski dom. Radi početja fašistov se zgraža vse časopisje, ker vzdržuje fašitovska organizacija nekako meščansko vojno* ki pa zelo škoduje ugledu Italije v inozemstvu. NEMIRI V GORNJI ŠLEZIJI. Berlin, 31. maja. (Izv.) Listi poročajo, da je tekom včerajšnjega dne in naslednje noči v gornješleških industrijskih krajih prišlo do velikih nemirov. Poljska železničarska zveza je pozvala poljske delavce, naj pridejo v kraje, ki so pripadli Poljski in naj iztisnejo nemško delavstvo iz obratov. Mnogo kovinskih delavcev se je temu pozivu odzvalo in so vsled tega prišli v industrijska sred šča. Ker pa niso mogli najti stanovanj, je prišlo do nemirov. Delavci so hoteli vdreti v trgovine in hotele. Med Nemci inPoljaki je v posameznih predmestjih prišlo do spopadov. ZiTA HABSBURG PORODILA DEKLICO. Madrid, 31. maja. (Izv.) Kakor poroča Agence Havas, je bivša cesarica Žita porodila deklico. SESTAVA NOVE AVSTRIJSKE VLADE. Dunaj, 31. maja. (Izv.) Narodni svet je danes s 101 proti 58 glasovom odobril listo nove vlade.. Novi zvezni kancelar postane dr. Seipel, ministrstvo financ prevzame krščanski sccialec Segur, a zunanje posle dr. Griinberger. Novi zvezni kance* lar dr. Seipel je imel takoj nato dalj* ši govor o programu nove vlade. TEŽKOČE MEDNARODNEGA POSOJILA ZA NEMČIJO. London, 31. maja. (Izv.) Diplomatski zastopnik lista »Daily News« objavlja poročilo nekega pariškega večernika, po katerem ni izgleda ža mednarodno posojilo, ako ne posta-, ne francosko-angleška zveza uspeš-* na. Poroča tudi, da sta kot posledic ca opozoritve na to dejstvo francosko in angleško zunanje ministrstvo zooet obnovili pogajanja glede skle* pa francosko-angleške zveze. Borzna poročila. Curih, 31. maja. Berlin 151, Newyork 522.50, London 23.26, Pariz 47.70, Milan 27.30, Praga 10.05, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.88, Bukarešta 3.875, Varšava 0.13, Duna] 0.0475, avstrijske krone 0.05. Berlin. 31. maja. Dunaj 2.43, Budimpešta 33.55, Milan 1443.15, Praga 533.30, Pariz 2524.30, London 1235, Newyork 276.65, Ou. rih 526840. ***^l A - Plačajte profesorje. Javnosti je znano, da so prekinili IVSi profesorji na trgovski akademiji in Vseh trgovskih šolali s podučevanjem nadur dne 19. maja in to z enostavnega vzroka, ker jim država ne plača teh nadur. Danes je že 31. maj in navzlic vsem mogočim intervencijam ni in ni denarja iz Beograda. Citali smo celo, da le v tej zadevi brzojavno interveniral g. pokrajinski namestnik Hribar. iVidnega uspeha do danes še ni. Posledice tega konsekventnega molka gotovih beograjskih krogov so danes že občutne. Posebno jih občuti trg. akademija, na kateri so samo štirje profesorji stalno nastavljeni, dočim je ostalih 14 samih eksternistov. Vsi ti eksterni profesorji so prenehali s predavanji, tako da je poduk reduciran na borih 13 tedenskih ur. Poleg tega so se pričele širite razne upamo, neosnovane vesti, kakor, da se namerava trg. akademija v Ljubljani kasirati in njen profesorski zbor prestaviti v Zagreb. K temu bodi omenjeno, da je bil že leta 1901. sprejet predlog v trgovski zbornici o ustanovitvi fonda za trg. akademijo, katere potreba je bila že takrat občutna. Znano je, da Je bila v tej avli o priliki vsake resolucije trgovstva vstavljena zahteva po trg. akademiji v Ljubljani. Proti o-snovanju trg. akademije so imeli resne politične in gospdarske pomisleke Nemci, ki so s svojimi intrigami dosegli zadržavanje te gospodarsko - politične zahteve slovenskih trgovcev. Po prevratu se je posrečilo raznim faktorjem doseči dovoljenje ustanovitve trg. akademije, ki je bila leta 1920. o-tvorjena. Mladi zavod se Je navzlic vsem mogočim oviram z uspešno podporo ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani dobro razvijal ter obetal pošiljati v svet sposoben trgovski naraščaj Zadnje mesece se je moral zavod boriti za obstoj s krogi, ki niso Imeli In tudi niso mogli imeti interesa za procvit trgovske akademije. Ti krogi so danes deloma obvladani, prišle so pa nove ovire in to je izostanje eksternih profesorjev. Ne bomo razpravljali o rak rani, ki razjeda našo upravo pač pa moramo pribiti eno. Sedaj Imamo v Sloveniji, v središču trgovine in Industrije samo eno trgovsko akademijo, katero mora vlada podpreti pri njenem delovanju z zadostnimi subvencijami, da ji ne bo potreba za vsak košček krede prosjačiti okoli bank. Vsako degradiranje ali ukinjenje trg. akademije v Ljubljaii bi bil sramoten Udarec v obraz slovenske javnosti in popolno neumevanje najvitalnejših potreb slovenskega trgovstva. V javnosti bi pa zbudil še večje nezaupanje in mržnjo proti državi. Zato pozivljemo merodajne faktorje naj se že blagovolijo strezniti in rešiti odprto vprašanje trgovske akdemije in nadur profesorjev sploh. DR. Ž.: Politika in gospodarstvo Nemške Avstrije. Ne vem iz kakšnih virov črpajo naši dnevniki svoja poročila o težkem položaju avstrijske republike, fcdl se ml pa verjetno, da se naslanjajo po večini na dunajske in gra-Ske časnike. Zato menda ne bo odveč, če si usojam napisati nekoliko Vrstic o aktuelnih vprašanjih Nemške Avstrije kot nezainteresiran ppazovalec. Skozi vso dobo svojega bivanja V današnji Avstriji se ne morem Ubraniti utiša, da je vse lamentira-nje avstrijskih časnikov, nič manj pa tudi slikanje inostranskih svetovnih listov o neznosnem položaju republike močno pretirano, da ne rečem tendenciozno. Končno je to tudi umevno, ker le tem potom so se upali rešiti Avstrijci težkih reparacij-skih obveznosti na eni strani, na drugi strani pa se je na ta način pripravljal teren za večjo kreditno akcijo s strani zapadnih držav. Začasno so se postavili s tem moledovanjem sicer v pozo berača, ki je prišel popolnoma po nedolžnem do pomilovanja vrednega položaja, ampak moramo jim priznati, da igrajo svojo vlogo občudovanja vredno, tako da so si znali pridobiti simpatije yseh držav. Vsako leto enkrat postane akutno .vprašanje združitve z Nemčijo. Lansko leto se je vršilo glasovanje na Tirolskem in Salcburškem v prilog združitve, ravno te dni pa poročajo listi, kako demonstrativno sprejemajo v rajhu dunajske pevce z oče-vldnim povdarkom, da so v Nemčiji ne gosti, ampak domačini. Sicer se pa itak lahko opaža, kako se hoče Avstrija prilagoditi v vsakem oziru postopoma razmeram, ki vladajo v rajhu. Idejno se smatra priključitev že lahko za perfektno, de faeto je pa samo vprašanje doglednega časa. S tem bližnjim dejstvom moramo v najkrajšem času računati, £e nečemo biti presenečeni. In do« bro bi bilo. da delamo v naši politiki nekoliko, bojše računa kot smo jih delali ržtvno zadnja 4 leta! V spošnem se suče torej zunanja politika Nemške Avstrije za tem, da se obvaruje v senžermenskem miru naloženih ji bremen ter da dobi potrebne kredite za svojo gospodarsko obnovo, neopaženo pa pripravlja vstop kot zvezna država v Združeno Nemčijo. Notranja politika je po večini gospodarskega značaja. Vprašanje monarhije ali republike je po mojem mnenju v Avstriji rešeno definitivno v prilog poslednje. Toliko je gotovo, da so Habsburžani za Avstrijo dinastija preteklosti. Po-preje bi še prišli v poštev bavarski Witelsbahovci, dasi bi se mogli tudi ti polastiti prestola le proti Izrecni volji večine delavstva in manjšine intelektualcev. Ker pa je več kot verjetno, da se tudi v Nemčiji združeni z Avstrijo, ne povrne več monarhija ali vsaj ne v prejšnji obliki, je tozadevno razmotrivanje zaenkrat manjše važnosti. Strankarsko življenje je mnogo enostavnejše kot pri nas. Odločilno besedo imata sedaj samo vladna kr-ščansko-socialna in ooozicionalna socialno-demokratična stranka. A dasi ima prva vse ministrske port-felje v svojih rokah, imajo vendar po številu poslancev slabejši socialni demokrati od vseh strank daleko največji vpliv na politični in gospodarski razvoj mlade države; to pa po zaslugi svojih izborno Izvedenih strokovnih organizacij in vsled sposobnosti svojih voditeljev. Od vseh industrijskih držav je menda na kontinentu Nemška Avstrija edina, kjer je vse delavstvo z neznatno izjemo komunistov organizirano v enotni socialistični stranki. Složno delo organizacij s političnimi voditelji šele daje moč in vpliv tej izrazito delavski stranki, dočim so obsojene v mnogih drugih državah socialistične stranke vsled razcepljenosti delavskih organizacij na brezvpliv-nost. Tretjo stranko po številu tvori združena nemška ljudska stranka, kjer so zastopani meščanski nacionalisti vseh barv. Običajno podpirajo vladno politiko, zadnji čas pa so prešli vsled pogodbe, sklenjene med Avstrio in Češkoslovaško v Lani, v opozicijo ter so pred nekaj dnevi v zvezi s socialisti vrgli Schober-jev kabinet. Izrazito kmečka stranka so Veli-ko-nemški kmetje, ki odgovarjajo tako po svojem oportunizmu kot po svojih Izrazito stanovskih zahtevah skoro do pičice našim samostojnim, samo da podpirajo dosledno vladajočo katoliško stranko, ki se opira itak predvsem na podeželske sloje, dočim se nahajajo naši samostojni kmetje v ostri borbi z SLS. Tudi narodni socijalisti imajo svojega zastopnika v parlamentu in sicer v osebi nekdanjega avstro-oger-slcega zunanjega ministra Czernin-a. Seveda je isti ' zvesti priganjač vladnih strank In najhujši nasprotnik delavskih zahtev, česar se našim narodnim socijallstom ne more očitati. Kot šesta stranka nastopajo komunisti, vendar imajo isti tako malo pristašev, da niso mogli spraviti pri zadnjih volitvah niti enega poslanca v parlament. Dasi uživajo popolno svobodo govora, tiska in zborovanja, si vseeno niso mogli pridobiti mnogo tal. V celoti odgovarja torej strankarska razdelitev v avstrijski republiki partizanskim razmeram v Sloveniji, kar je menda posledica dolgoletnega sličnega kulturnega življenja, kar je ustvarilo približno ednake politične In gospodarske predpogoje. Razlika je kvečjemu ta, da ima mnogo bclj industrijalna Avstrija močnejšo in boljše organizirano delavsko stranko, ki je protiutež proti izrazitim meščanskim strankam, dočim se delijo slovenske stranke mo-mentano po orientaciji napram Beogradu. To seveda komplicira medsebojno strankarsko razpostavitev. (Dalje prih.) Andrel Strne: Jutri... Iz poljščine pre-ve! Vilko Mazi. Prevodne knjižnice VII. zvezek. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 8, po pošU 75 para več. Strug Je eden najodličnejših predstavnikov poljske moderne, ki je ustvaril poljsko novoromantiko. Komaj v teku par let je napisa« bogato zbirko novel, med katerimi je sprejela kritika baš »Jutri...« z največjo hyalo. »Jutri...« je en sam harmoničen niz pretresljivih scen revolucijskega leta 1863, ki je hotelo z brutalnim nasiliem izbrisati iz zgodovine poslednji sled poljske kulture in poljskega imena vobče. Glavni Junak te povesti Preživlja težke ure. ki so mu natanko štete: Jutri zarano ga obesijo. Poginiti mora za vero v svoje ideale, za svobodo zatirane domovine. Strug opisuje strahoto te agonije z nedosegljivo rutino, z ognjevitim temperamentom. a vendar brez patosa. Povest prikazuje največjo realnost, a je obdana z naj-nežnejšo poezijo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi V Ljubljani. Prešerenova uL 51 Materinska naselbina Vprašanje, kako dobro oskrbeti in zaščititi nezakonske matere z njihovimi otroci, Je morda eno izmed najtežavnejših v kompleksu vprašanj, s katerimi se bavi zaščita dece in mladine. Ker prihajajo nezakonske matere večinoma Iz kroga služkinj in delavk, je njih oskrba še težavnejša. Maloštevilne so rodbine, ki so voljne sprejeti mater z otrokom. Tudi delavka dobi težko stanovanje, kjer bi bila lehko z otrokom skupaj. Tako ni v najčeščih primerih druge rešitve, kakor da se loči mater in otroka: otroka se oskrbuje v kakem domu ali pri rejnici, mati gre za zaslužkom. Ta način oskrbe nezakonskega otroka in zaščite njegove matere in njega pa nikakor ni v duhu dela za zaščito dece, ker je eno izmed glavnih načel pri tem delu: ne ločiti otroka od matere. Nevarnosti, ki prihajo vsled ločitve otroka od matere, so velike. Ako vzamemo materi otroka in ga oskrbujemo v domu, se čuti mati nekako brez vsake odgovornosti napram otroku, materinska ljubezen gineva, otrok vidi v materi tujko. Še slabše je, če je treba oddati otroka na rejo. Pri rejnicah niso otroci najboljše spravljeni, bodisi v zdravstvenem oziru, bodisi v vzgojnem oziru, in čestokrat so izročeni — kadar nekoliko dorastejo — Izkoriščanju. Vez med otrokom in materjo postaja vedno rahlejša, k čemur pripomore mnogo tudi pogosto menjavanje služb matere. To menjavanje zanese mater dostikrat v oddaljen kraj od prebivališča otrokovega in mati sploh pozabi, da ima otroka, in lehke vesti prepušča vso skrb za otroka državi. Vsled tega se mnogokrat dogaja, da pride za prvim nezakonskim otrokom še drugi in tretji otrok, ker se je ravno z ločitvijo otroka od matere olajšala slednji oskrba otroka. Da se izogne tem nevarnostim in da se da nezakonski materi priliko ostati z otrokom skupaj, da skrbi zanj in da tako vzljubi, da vsak dan čuti, da preskrba že samo enega otroka ni lahka stvar, zato so po nekod pričeli — in sicer z lepimi uspehi — z novo vrsto zaščite nezakonskih mater in otrok, s takozvanimi naselbami. Štiri ali pet mater se naseli v primernem stanovanju, in razen ene hodijo vse na delo izven doma, n. pr. v tvomice. Ona, ki ostaja doma, vodi gospodinjstvo in oskrbuje otroke. Iz zaslužka mater, ki delajo, se krijejo stroški za vzdrževanje gospodinjstva. Matere, ki jih na ta način preskrbimo, postanejo v resnici matere, deca jim dela veselje in z vso vnemo se poprimejo dela. Imajo dom, se osamosvoje in niso navezane na podpore in miloščine. Ker spoznavajo dan za dnem, da velja preživljanje le enega otroka mnogo, da Je materinstvo težka stvar, se tudi moralno tako okrepe, da ne napravijo nobene lahkomišljenosti več. Vsakdo mora priznati, da je takšen način oskrbe mnogo boljši, bolj naraven in visokega vzgojnega pomena, ter za državo in družbo cenejši. Oddelek za socijalno politiko, odsek za zaščito dece in mladine v Ljubljani, bo ustanovil prihodnji teden prvo materinsko naselbino v svojem področju in sicer v Mostah pri Ljub(jani. Po naklonjenosti tvorničarja Lajovica Je dobil odsek primerno stanovanje za pet mater z otroci. Tudi mal košček vrta bodo imele na razpolago. V tem stanovanju se bo naselilo pet mater z otroci, od katerih bodo štiri zaposlene v tvomici, peta bo gospodinja. To je prvi poizkus te vrste zaščite pri nas. Upamo, da se obnesel in da bo v blagor materam in otrokom, ki ostanejo še dalje pod nadzorstvom. Pri ustanovitvi materinskih naselbin je samo vprašanje preskrbeti novi dom z vso potrebno opremo težko. Postelje, omare, posode za kuhinjo, perilo, mala zaloga živil, to vse stane mnogo denarja, a matere so brez sredstev, odsek za zaščito dece in mladine tudi ne razpolaga s tako obilnimi krediti, da bi opremil materam dom. Zato se obrača tem potom na vse one — predvsem na naše ženstvo — ki uvidevajo socijalno korist te naprave, da priskočijo na pomoč in darujejo stvari, ki so najbolj potrebne v gospodinjstvu in prijaznem domu. Kdor lehko pogreši kak primeren predmet, naj bo tako prijazen in naj sporoči svoj naslov upraviteljstvu »Materinskega doma« v Ljubljani, Streliška ulica št. 14, ter naj hkratu sporoči kdaj in kje se lehko dobi dar, ali pa naj pošlje darovani predmet kar tja. Vsem vnaprej najlepša hvala! I— Milili I !■!> IM—MII— IH ....... — Podpora slovenskim dilakom. Na poziv g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja so nastopne ljubljanske banke naklonile podpore za bedne slovenske dijake, ki študirajo v češkoslovaški republik!: Ljubljanska kreditna banka 30.000 kron, Jadranska banka 30.000 kron. Kranjska deželna banka 20.0GO kron, Kreditni žavod za trgovino in industrijo 10.000 kron. Slovenska eskomptna banka 10.000 kron. Zadružna gospodarska banka 5000 kron, plošna prometna banka 2000 K, Jugoslovanska Union banka 1000 kron, skupno torej 108.000 kron, ki so se v svrho razdelitve med najbolj potrebne In pridne dijake poslale našemu poslaniku v Pragi. Beosrafsko listno. Beograd, 27, maja 1922. Danes je bila huda kriza v narodni skupščini, kakršne še nismo bili deležni, odkar so bili komunisti iz skupščine izključeni. Opozicija se je enkrat postavila na odločno stališče. Postalo ji je preneumno, da bi ona vedno dajala kvorum. Vladni poslanci večinoma ne prihajajo k sejam, eni koncentrirajo doma napredne sile, drugi brusijo pridno advokatske jezike z raznimi visokimi kšefti, po-največ trgovskega značaja, ki največ nesejo, tretji se nahajajo v raznih kopališčih itd., skratka oni prihajajo samo po dnevnice prvega vsakega meseca. Brez opozicije, ki je bila do-sedaj sila lojalna, bi noben zakon ne bil sprejet. S svojo prisotnostjo je opozicija vedno omogočila kvorum, to se pravi prisotnost najmanj 140 poslancev, brez katerih zbornica ne more sklepati. Demokrati in radikali pa so v tem času, ko je opozicija s svojo prisotnostjo omogočila sore-jetje raznih zakonov, kšeftarili in ubogi narod sleparili. Ko je pričela današnja seja, na katere dnevnem redu je bil zakon o ministrski odgovornosti, je bilo zopet opaziti, da je vladnih poslancev, katerih je nad 200 prisotnih samo nekaj čez 100, da jim torej veliko manjka do kvoruma, ako bi opozicija zapustila zbornico. To se je tudi zgodilo. Posl. Etbin Kristan je po predhodnem sporazumu z vsemi opozicijo-nalnimi strankami podal izjavo, da opozicija ni za to tu, da vladnim poslancem (medklici: »ki kšeftarijo!«) pripomore do kvoruma in da je v vseh parlamentih običaj, da dajo kvorum vladne stranke same, opozicija pa da poveča število nad kvorumom. Zaraditega, da bo opozicija zapustila zbornico in se glasovanja ne bo udeležila, da s tem one vladne poslance, kateri ne poznajo svojih dolžnosti, primora, da pridejo v parlament in da oni dajo vladi toli za-željenl kvorum. Torej v interesu delavnosti parlamenta. No, pri glasovanju se je izkazalo, da je imela opozicija prav- Prisotnih je bilo vsega samo ‘128 poslancev, vštevši po enega poslanca od vsake opozicijonalne stranke, kateri so ostali v zbornici, da kontrolirajo glasovanje vladnih strank. S tem je zakon propadel. Velika nervoznost med vladnimi strankami. Med tem so se vračali v zbornico opozlcijonalni poslanci, ker je bilo glasovanja že konec in zaželjeni efekt dosežen. Vstal je minister Trif-kovič, ki zastopa predsednika ministrskega sveta. Bil je ves bled od jeze, ker je zakonski predlog propadel in ker se je ravno sedaj pred kraljevo poroko pokazal parlament kot prava karikatura parlamentarizma, ki mu gotovo ni več dolgo usojeno življenje v sedanji obliki. Značilno je, da je minister Trifkovič v svojem govoru obtoževal samo opozicijo, ki je onemogočila sprejetje zakona, ni pa našel niti ene besede, da bi obsodil poslance vladnih strank. Zato je nastala v zbornici strašna burja. Poslanci iz opozicije so obstopili ministr ske klopi in so s svojim vpitjem prekričali Trifkoviča. Nastal je hud prepir med vladnimi in opozicijonalni-mi poslanci. Ko se je Trifkovič ves nervozen tako, da se je vidno tresel, vsedel, je poslanec Etbin Kristan v imenu cele opozicije odločno zavrnil očitke Trifkovičeve. Med njegovim govorom je bil tak hrup, da je moral Kristan vpiti na vso moč, pa še so ga samo stenografi razumeli. Poslanci vladnih strank so tolkli s pokrovi pultov tako, kakor bi trlo stotine teric. Strašno Jih je namreč bolelo, da jim je opozicija dala, kar so zaslužili. Treba je še to omeniti, da je bil Trifkovič tem bolj nervozen, ker ga je malo pred tem prav pošteno zdelal Stojan Protič, kateri mu je očital, da napačno razlaga čl. 133 ustave. Predsednik dr. Ribar je pred zaključkom seje naznanil, da bo kaznoval vse poslance, ki niso bili na seji z odvzetjem dnevnic in doklad (Čujejo se medklici: »Nas ne morete kaznovati, ker smo bili na seji, samo od glasovanja smo se odtegnili, a potem zopet prišli.«) in da se vrši prihodnja seja narodne skupščine radi muslimanskih praznikov šele 6. junija z istim dnevnim redom, kakor današnja, to je »zakon o ministrski odgovornosti«. • Ako pomislimo, da je sedanja vladna večina izključila iz zbornice 59 komunistov in s svojo politiko v veliki meri doprinesla, da tudi 61 hrvatskib poslancev ne prihaja v parlament, ako nadlje pomislimo, da je ravno vsled teoa sedanja opozicija zelo šibka, je naravnost žalostno za vlado, da je podlegla tej opoziciji, da ima tak strah pred njo in da ne more nič storiti brez te opozicije. Upajmo, da ne bo več dolgo. Politične vesti- incognlto v BeraraustL Cujemo, da ima g. ToplikSf ura** nalog, da izsledi v Ljubljam nekega Markoviča, ki jo baje dvignil pn dranski banki težje svote za (jugoj Slovenske »kulturne« namene. Mogoče w g. Toplikar zvedel kaj več na današnjem vesoljnem kongresu JDS. Dr. Korošec sega po orožju. Pod tem naslovom prinaša današnji »Slov. Narod« uvodnik, v katerem se zavzema za jugoslovensko nacijona stično omladino. Ker je namreč na • Koroščevo interpelacijo v nar. skup* ščini odgovoril notranji minister • Marinkovič, da ne more ukrenit! m sar zoper jugoslovanske nacionalisti -ne omladinaše, dokler se drže zakona, je klerikalni voditelj zapretil z oboro ženim nastopom. »Slov. Narod« se zavzema za ideale jugoslovanske nacijo* nalistične omladine, ki so v glavnem naperjeni proti plemenskemu in pokrajinskemu separatizmu, proti zgodovinskim predsodkom, proti verskemu fanatizmu in netoleranci. Nadalje hoče ta omladinska struja vzgajati popolnega jugoslovanskega tipa v kulturnem, etičnem in socijalnem zmislu. Tudi od svoje strani moramo odklanjati dr. Korošcev klic jjo oboroženi obrambi, kajti v naši državi imamo zakone in oblasti, kojih naloga je ščititi državljana proti vsakemu nasilnemu nastopu. Toda kakor so lepa načela tega najnovejšega omladinskega gibanja vendar moramo odločno zavračati njih dejansko nastopanje, kakor se kaže v poslednjem času posebno po Dalmaciji. Tako se le zadnjič zglasila v Splitu, tem gnezdu orjunskega jugofašizma, pri Tertagliu* glavnemu uredniku »Novega lista« in uglednemu pobomiku pred vojno za jugoslovansko državo, tričlansko odposlanstvo orjunskih omladincev in mu pretilo s požigom tiskarne in telesnimi napadi, ako ne izpremeni svoje mišljenje. In to je tisto, kar je treba na podlagi številnih dogodkov po Dalmaciji to Hrvatskem v zadnjih mesecih najostrejše grajatL Nedosledno pa je, priporočati dr. Korošcu razoroževanje, odklanjati poulično pretepanje in napadanje, obenem pa podpihovati jugoslovansko nacljonalno omladino na »ustraho valne« nastope proti drugomlslečim. Za tiste, ki so proti državi, ne vsled časopisnih vesti in vsled uredniških domišljij, temveč z dejanji, so tukaj naše oblasti in naši zakoni, da jih kaznujejo. Z vso odločnostjo, najsi so načela še tako lepa, pa moramo odvračati od naše mlade države takšno nesrečo, ka-koršna je za Italijo bil in Je še danes pokret fašizma. Kraljevemu namestniku v LjubljanL Z ozirom na obtožbe, ki jih je iznesel ravnatelj Jadranske banke g. Katne-narovič proti slovenskim voditeljem demokratske stranke nastaja težko vprašanje ali bi odgovarjalo dostojnosti in čistosti, ako bi se v prvi vrsti pred ogromnimi množicami slovenskega naroda, ki bodo .sprejemale in pozdravljale novoporočence, našega kralja to kraljico na poti skozi Slovenijo na Bled nahajale tudi osebe, ki so v javnosti na najodurnejši način kompromitirane. Ali naj pride do mučnih prizorov in naj naš kralj bo prisiljen odzdravljati to stiskati roke ljudem, ki so oskrunili pošteni ugled slovenskega naroda? Treba je vsekakor, da se tozadevno razčisti položaj in ukrenejo j?otrebni koraki. Kako bo učinkovalo na navdušeni narod, ako bo videl, da se okoli našega vladarja kretajo osebe, proti katerim so bile izrečene najhujše obtožbe v dosedanji slovenski politični zgodovini! To je vprašanje, ki je mora g. pokrajinski namestnik nemudoma predložiti ministrskemu svetu in dvornemu mar-šalatu. Gospodarstvo. '+ Ljubljanski velesejm. Za letošnjo velesejmsko prireditev vlada v. inozemskih krogih jako živahno zanimanje. Posebno Francija, Anglija in Poljska se v zadnjem času jako živahno javlja. Kot vse kaže bo inozemski trgovski svet na letošnji velese j mski prireditvi prav častno zastopan. Radi tega je neobhodno potrebno, da stori naš trgovec, obrtnik in industrijalec vse, kar je v njegovih močeh, da pridobijo njegovi produkti na svetovnem trgu potrebno uvaževanje. — Na sejmu se opaža zelo živahno gibanje, tako pri sejm-skem uradu kat na stavbiščih. Sejm-sld urad je svoj uradniški aparat znatno povečal, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Na stavbiščih je delo v polnem teku. Izvršila se bo na sejmskih prostorih kanalizacija, kar bo ne samo sejmu kot takemu v prid, ampak tudi Ljubljani. Sejsmki prostori se bodo kot že znano znatno razširili tako, da je s sigurnostjo računati s tem, da bo tudi v tem oziru naša sejmska prireditev konkurirala z največjimi sejmskimi prireditvami« n» i avstrijskega ujetništva : S ^ViSr?,5ni,m So ie vršila pred ^ S ™ obravnava proti »Jutrcv©-mnc uredniku, katerega toži dr. Kraigher za-■»radi očitanja obrekovanja. Zadeva je bila ?Sref v kratkem tale: Svojefasno je pri-* 5*", Jugoslavija o grajskem ujetništvu kra-TeK aopis in obenem tudi sedejo izjavo pogojnega Cankarja, ki je izjavil: Vsi na Gradu v zgodovinski sobi štev. 4. — so bili fest rantje, samo dva sta bila »figovca«, ki sta *ia na poziv paznika kljub dogovoru vjetnl-vV se cesajske maše ne udeleže, k cesarski maši. Z ozirom na to vest, je povedal ar. Kraigher v zasebnem pogovoru, da sta bila to dr. Knaflič in ie nekdo. To mu ie baip Povedal Cankar sam. Ako bi to ne b i, bi bil zakrivil dr. Kraigher s tem dvojno ob rekovanje, pregrešek po § 488. Dr Knaflič prizna avtorstvo dotičnega tozadevne« na-ŽUr?1' Dr' Krai*her ostane pri tem Unionu res^r^if'jje£asn° v "eki družbi v VO ln Je poudarlal ,0oKna liCu !ako ^ničiji-9arske ma!e Tn •' da Se le udeIsžil tudi ce-drugim V svrln ,povedal Cankar tudi več slišijo še rirntr dokaza predlaga, da se za- Potrdile Orl DJi bodo lah1li0 t0 iziavo sodišče h- pr®.^a8anih prič se je odločilo & a. *MlBi gg. O. Zupančiča, Alb. da ie" A. Eriavca. ki bodo potrdili, V tn « v n),Iin Cankar to res pripovedoval, nedoločen čas? »reložena obravnava na vpmZ~ fac[ec valute. Iz zanesljivega vira lz-številko tr0r v kratkem veljalo 4 K Eden Ristič opran, drugi še ne. Bivše-na S?ra,vi el« Windischgržitzovih posestev v^trTivu ?• Al>astazije Rističa sta tožila vvmuischgratzova uslužbenca inž. Hoffman w^iIiTaVrt:,c^oer^* ker i'ma ie očital, da sta Ristič je nastopil dokaz resnice ier je bil pred okrajnim sodiščem v Logatcu popolnoma oproščen, tožitelja pa sta bila obsojena na poravnavo sodnih stroškov. Tako Se Je začela Čfstltl zahrbtna gonja proti temu Kisiku. — Afera Koste Rističa, ki $e Je s pomočjo beograjske porodice uzurpiral za sefa sekvestrov v Sloveniji ter zakrivil znane umazanosti v Libojah, pa se bo skušala najbrž v Beogradu »zabašuriti«. — Poročno darilo mohamedanov bodoči £ j Občina Cakovlca je dala napraviti Dnevne vesti. za bodočo kraljico narodno nošo ondotnega okraja iz najfinejšega platna, ki je bilo na-ročeno iz Carigrada. Kostum je veljal 20.000 Pmarjev. Darilo Je prinesel v Beograd občinski predstojnik Q«na-Be<; Ri^abegovič. — Hotel Sv. Janeza ob Bohinjskem jezera Je otvorjen. Divno Je to alpsko letovišče, tik divje romantičnega Jezera, ki bo gotovo letos cilj nebrojnim posetnikom in letoviščar-“*,nY to zJ?off izredne lepote in tudi drugih lertStn ; k‘vodi uPrav° tega hotela se m strašilo stroškov z nadejo. da bo ob- vedelo ceniti pomen tega našega prvega jugoslovanskega alpskega letoviška Povsem opremljenih je 40 sob z I. 2. alfa! posteljami, popolnoma prenovljeno Jezersko kopališče, pomnoženo število čolnov, razni Szleti po okolici in ture na naše orjaške Jugoslovanske alpe itd., privabilo bo gotovo številne prijatelje prirodnih divot na obisk DTPhrnnn ' V t3 kra)- Za izbOmO prehrano po zmerni ceni je preskrbljeno in ^ ,®.posebna zveza s kolodvorom v riHhrvi ' B/S{ric!’ kier bode prieakovl ob J^odu vsakega 0scbnC2a vlaka dnevno au-to-omnibus in vezli tudi nazaj. Vsa zaliteva- EanT S^p6!3 h0te!ski odsek SPD L^b- vodstvo ol\ ? Z žtuv' 3 in hotelsk° vodstvo pn Sv. Janezu ob Bohinjcem je- ni7 j?*?0™6* telefonske centrale v Planici bila / P.0Š,tl P,anIna Pri Rakeku i ! • maJa *• '• °tvor]ena telefonska Centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. ” Brezžične postaje. Neka švicarska It p0™d,IIa naS' vladi napravo več brezžičnih postaj po raznih krajih naše dr- Ža*iC‘,4 *r i cnru . pr,pravljena prepustiti kov fiat i t^ i0tkov kosmatih dohodnini™ hr. i odstopiti vse postaje brez- Srejeta. ,Cna ponudba sk°™i Kotovo Wku~ *abava s sekiro. Na Bizo- Snikov l?n u°TPl,i prI skupnl mi*I P°-K Jakoh Rak gajni in v vlaku se izkaže razstavljalec s potrdilom, da je prijavil psa k razstavi. Preki-njenje vožnje ni dopustno. V nedeljo traja iaz«tava do 8., v pon d ei j ek do 5. ure popoldne, Prijavljenih je lepo število psov najrazličnejših pasem, tudi iz inozemstva. Med lovskimi psi je prijavljenih samih brakov do 100. Raz ven teh velfko ptičarjev, Špani jelov In jazbečarjev. Med nelovskimi psi je največ volčjih psov, dobermanov in foksterirjev. Skoro Je ni pasme brez zastopnika. Kdor sl ne ogleda razstave, mu bo žal. Botri ne morejo narediti birmancem večjega veselja, kakor če jih peljejo na razstavo. Vstopnina (5 din) je namenoma nizka, da razstavo z ozirom na njeno poučno stran lahko vsakdo obišče. Poskrbljeno je tudi za zabavo. Svira vojaška godba, v pavijonlh bo na razpolago jed ln pijača. Maribor. Občina Krčevina Je imenovala pokrajinskega namestnika g. Iv. Hribarja za častnega občana ter mu poklonila po deputaciji častno diplomo. Ambulatortj protituberkuozne iige posluje v pondeljkih in sobotah od pol 8. do 9, ure zjutraj ter v sredah od 6. do 7. ure zvečer. Predavanje prof. Bostaniča, kijevskega profesorja in filozofa svetovnega slovesa, je bilo v ponedeljek zelo zanimivo. Polni dve uri je predaval o okulističnih nazorih in iz tega stališča razmotrival o uganki življenji. Vprašanja poslušalcev je rešil na humoristlč-no-filozofični način prav originalno. — V torek je predaval o Rusiji, Angliji In Indiji. Risal nam je angleške krutosti napram Indijcem in svojim lastnim velikim pesnikom, označil Angleža kot povzročitelja rusko-Ja-ponske vojske in sploh vseh svetovnih po-Koljev. Dokazoval nam Je, da so Angleži v desetih letih umorili 19 milijonov Indijcev, medtem, ko so vse vojske od 1. '8'Jl do 1901 'imele le 5 milijonov žrtev. Očrtal Je rusko bolest ln omenil našo znano slovansko ne-edinost. — Obe predavani sta bili zelo zaui-mivi. Pri prvem predavanju je bila dvorana nenavadno polna, pri drugem pa nenavadno prazna. Ljudska univerza. V petek ob 20. uri predavanje g. dr. Jana o bankovcih. Na bmkostni pondeljsk bo v Hočah veselica tainošnjega »Sokola«. Ljudski koncert »Drave* v Ooetzovi dvorani bo danes v četrtek zvečer. Celi©. ?,f,,na predavanja celjskega Ljudskega vseučilišča. V pondeljek, torek in sredo so s® vršila v prostorih našega mestnega gleda- iisca_izredna Kino-predavanja »o tuberkulo-1’ predavanja so se vršila za mladino raznih šol, za vojaštvo, v sredo zvečer pa je bilo predavanje za ostalo občinstvo. Predavali sg- zdravniki primarij dr. Rajšp, mestni fizik dr. Dereani ln vojaški zdravnik. Film za pozasnjenje predavanj pa je dal na razpola-o zdravstveni odsek v Zagrebu. — Prihoi-? torek po BinkoStih predava v prostorih ljudskega vseučilišča urednik »Napreja« g. Zv. Bernot »o državi«. Pri tem predavanju bo dovoljena debata vsakemu po 5 minut. , le v Celju kleparski mojster Kon-?otzner v 65 letu starosti. Občinski odbor cbčina okolica Celje ie v svoji zadnji seji dovolil 2500 kron, kateri 2nesek se bo o priliki kraljeve poroke razdelil med občinske reveže. Požarni brambi je dovolil 1000 kron. Sklenilo se ie popraviti tudi občinska poslopja. — Voiaško oblast se je sklenilo opozoriti naj vojaštvo ne dela Škode po pešpotlh in travnikih. Dogodilo se je tudi že, da vojaštvo ‘iaše čez mostove. Ki so namenjeni pešcem ter iih kvari, za popravilo pa mora skrbeti občina, i^^\ai7arsK° P°d!etje v Gosposki ulici ]e lastnik Ivan Jaček preselil v Ozko ulico. Ptuj. t, Na binkoštnl ponedeljek se vrše ob ., * j .nrl v mestnem kinu predstave v prid gladujočim Rusom. Predstava ob 17. un Je zelo primerna za okoličane. Pokrajina. Rogaška Slatina. Za. Binkošti se otvovi v dvorani zdraviliškega doma sezilskl kino. Vodstvo, ki ostane isto kot ie bilo prejšnje lHmov 23 Predva'anie Prvorazrednih OKLIC. V dneh od 12. do 15. avgusta 1922 se vr- »!otV lugoslovenski vsesokolski ^Lrleta .se,ude!ežl pole2 »'^slovenskega i>oko!stva tudi mnogo bratov Cehov, Polja- Rufovr Sokolov vseh slovanskih narodnost, celo iz Amerike, dalje odlični zastop- * ^n,f,02ems.klh ,kaukor tudI zastopniki Slavnih mest prijateljskih držav in delegati mednarodne telovadne zveze. Prijavljenih ™ tuVgostot. ^.atorej pričakujemo, da tudi pri tej veliki slovesnosti — največji kar Jih Je dosedai vi- L1"bUi?W1 - ki £ S rni: nitestacija sloge vseh Slovanov iz vse Evro. ,ln zastavi vse sv°ie silo. da si ohrani dobro Ime. ,il]h,fat° vab‘rT!° vs° meščane in prebivalce 5“ske °kolice, da vsak po svolih močeh prijMmore spraviti te naše številne goste dostojno pod streho. Upoštevamo, da bo veliko družin v teh rhJi?,?l"V0Stlh svoje sorodnike ali znance, a kljub temu pričakujemo z gotovostio da nam odstopite vsaj eno postello. Dobro-nam vsaka tudi najprimitivnejša prenočišč (poleg postelj, divani ali celo le-Uček! na Uporabiti se mora vsak ko- r,i^Žd*a,"a. Pren°c!ž?a bodo nastanjeni Plačali takoj ob prihodu, V to svrho naj vsaka stranka izpolni Izjavo, ki je na drugi strani; tudi v negativnih primerih. Te izjave se bodo pobirale po članih stanovanjskih pododsekov, ki se Izkažejo s tozadevnimi legitimacijami, v mesecu juniju. Stranke se opozarjajo, da se predstoječl oklici prihodnje dni pričnejo raznašati po nišah In se bodo po 10. t. m. pobirali no članih 12 stanovanjskih pododsekov. Meščanstvo in prebivalstvo ljubljanske okolice se vljudno naproša, da se v največjem ?tevllu odzove povabilu ln Izpolni izjavo, ki se nahaja na drugi strani oklica. Stanovanjski odsek I. Jugoslovanskega sokolskega sleta v Ljubljani Sokolstvo. Tekma za prvenstvo Jusoilovttnskbga Sokolskega Saveza se vrši v nedelic, dne 4. junija in pondeljek, 5, junija na trgi? Tabor na telovadišču Sokola I. V slučaiu slabega vremena se vrši tekma v tebvadnlci Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ta tekma velja tudi kot Izbirna tekma za vrsto, ki se udeleži mednarodne tekme ob priUki vse-sokolskega_ zleta v Ljubljani. K tekmi se je prijavilo 15 bratov. Vabimo vse brate in sestre, da se udeleže zanimiva tekme v kar največjem številu. Vstopnina: Sedeži na tribunah 10 Din, stojišča 5 Din. naraščal In deta 1 Rln. Vstopnice veljajo za oba dneva. Pozdravni večer tekmovalcem in otvoritev prireditev vsesokolskega zleta se vrši v pondeljek 5. t. m. ob pol. 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma; Istotam sa razglasi rezultat tekme. Pri pozdravnem večeru sodeluje orkester Sokola I. in pevski zbor. Vstopnina 5 Din. Vabimo brate in sestre, da se tega bratskega sestanka udeleže v kar največjem številu. »Ljubljanski Sokoh naznanja svojemu članstvu, da se vrše v četrtek dne l. junija ob 7. zvečer na bivšem dirkališču v La-terumanovem drevoredu redovne vaje za članstvo, ki hoče ob priliki vsesok. zleta nastopati v kroju. Opozarjamo, da člani, ti ne bodo imeli legitimacije, da so se udeleževali redovnih vaj — ne bodo prlpuščeni k javnim nastopom v kroju. Pridite vsi’ Zdravo! — Prednjački zbor. Društšvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi na binkoštno nedeljo veliko vrtno veselico spojeno z javno telovadbo na letnem telovadišču ob Gasilski cesti. Za mrzla jedila in dobro kapljico bo v šotorih preskrbljeno. — Odbor. Sokol I. Gospodarski odsek društva sa zgradbo priredi v soboto 5. junija na leinem telovadišču na Taboru ob 8. uri »Večerni koncert«. — Igra popolni orkester Sokola I. pod vodstvom br. L. Pahorja. Za okrepčila bo skrblieno Vabljeni so člani, sokolske rodbine in vsi prijatelji Sokolstva. Vstopnine ni. Šport in turistika. Odhod lahkoatl. reprezentance v Beograd. Danes 1. VI. z brzovlakom ob 16.10 odide slovenski tekmovalni team k tekmam v Beograd. Reprezentanca 'e sestavljena iz Štirih članov »Primorja«, treh Članov »Jadrana« In enega člana »Ilirije«. Našfm športnikom želimo kar največ uspeha. T. u. SV. MUnchen v. 18f,0— lUrija 4. in 5. Junija. Na Binkoštne praznike gostujee v Ljubljani Turn- u. Sportvereln Munchen v. 1S60, eden prvih predstaviteijev iužnonem-ške nogometne šole. T. u. SV, Mfinchen Je prvi klub Nemčije, kd gostuje v Jugoslaviji. V moštvu ima 2 reprezentančna monakovska Igralca. — Tekme se prlčno ot>a dni ob pol 18. url, predprodaja vstopnic se vrši v cvetličarni Wider v Šelenburgovl ulici. Koča na Kamniškem sedla in Cojzova koča na Kokrškem sedlu se otvorlta na B'n-koštno nedeljo dne 4. juniia 1922. Preskrbljeni bosta z gorkimi In mrzlimi Jedili, kakor tudi z dobro pijačo. Pot do koče Je lahko pristopna le na stenah Brane in Planjave se nahajajo snežišča. Gledališče in glasba. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Četrtek, 1. junija »Madame Sans Gene«. Vojaška predstava. Začetek ob 8. zvečer. Izven. Petek, 2. Junija »Madame Sans Gene«. A In E, Sobota, 3. junija »LIliom«. C. Nedelja, 4. Junija »Peterčicove poslednie sanje«. Otroška predstava. Začetek ob 3. popoldne. Izven. Pondeljek, 5. junija »LIliom. Izven. Torek, 6. junija zaprto. Opera: s „ „ Četrtek, 1. Junija »Boris Godunov«. Dl-laška predstava, začetek ob treh popoldne. Izven. Petek, 2. junija zaprto. Sobota. 3. Junija »Triptychon«. B in D. Nedelja, 4. junija »Trovatore«. Izven. Ponedeljek, 5. Junija »Paust«. Gostovmje 2. Sergeja Nikolajeviča Iz Novega Sada. Torek, 6. junija Pevski in baletni večer kubanskih kozakov. Izven. Iz Gledališke pisarno. V četrtek, dne t. junija t, 1. ob treh popoldne se vrši v operi dijaška predstava. Poje se znamenita ruska opera »Boris Godunov«. Cene so znižane. Vstopnice za konccrt Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se vrši danes v četrtek 1. maja ob četrt na 0. uro zvečer v dvorani Filharmonične družbe se prodajajo danes, na dan koncerta od 9. pa do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. I. Za današnji koncert orkestralnega društva QL M. vlada veliko zanimanjem Koncert mora dokazati, da Ljubljančanom ni It do pesmi a la »pa ml ga žin«»ma,... pa mt w žagama« ta podobnih pesmic, kakor so Je izrazi pred par dnevi neki kritik, temveč da ljubijo tudi pravo glasbeno umetnost to so pripravljeni žrtvovati na oltar narodne prosvete. Obilna udeležba na koncertu pa bo društvenemu vodstvu in Članstvu tudi bodrilo ta vzpodbuda k nadaljnemn vztrajnemu delu pri polaganju temeljev bodoči slovenski filharmoniji. Otroška predstava za birmance. Blnkoštno nedeljo, 4. Junija 1922, ob treh popoldne se vrši v dramskem gledališču otroška predstava »Peterčkove poslednje sanja«. Vstopnice se prodajajo v soboto in v nedeljo pri dnevni blagajni v opernem gledališču In pol ure pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču. in »Helena*. Spisala Marija Kmetova. Izdala In založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Marijin trg 8. Cena broš. knjigi 7 Din. ve*. 8 Din. »Višnjeva repatica«. Satiričen roman. Spisal Vladimir Levstik. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg St. 8. Cena broširani knjigi 20 Din, vez. 25 Din. Društvene vesti. Gasilna društva pozori Oasilna društva, katera se udeleže izleta Jugoslovanske gasilske zveze in proslave 40 letnice gas. društva v Kamniku dne t junija se nauroJalo, da prijavijo nemudoma «s\oio udeležbo. Polovična vožnja je preskrb’lena. Društva na) izdajo vdeležencem legitimacije, katera m bodo v Kamniku od Jugo sl. gas. zvezo vMl-rale In bodo veljale kot vozovnica za nazaj. Vlak vozi iz Ljubljane glavni kolodvor ob 8. uri zjutraj. Slov. dijaška zadruga na Dunaju s* tam potom najprisrčneje zahvaijuie vsen onim — dasl bolj redkim — darovalcem, ki so s* Ja dobrohotno spomnili ter se trdno nadeja, da bodo obljubljene akcije po večjih mastJi t Sloveniji kmalu izvedene. Odbor. Odbor podružnice Slov. Rdečega Krite v Kočevju Je na svoji seji dne 20. t. m. soglasno sklenil, da se nakaže iz društven«** premoženja za zgradbo »Dečjega bi mate* Tinskega doma« znesek 5000 kron. "• Ljubljančani, Prtmorci! Na blnkoitm nedeljo se Vara nudi nailepša nabava na Vit* ni veselici, katero priredi pevsko društvo »Slavija« Vlč-Gllnce na lepem senčmatem vrtu gostilne Slamič na G1 inčah, katera atovi po daljnem svetu. Lepi koiatl kostaaB Vam nudijo najboljši oddih. Slovensko zidarsko In tesanko društvo naznanja vsem svojim članom m prijateljem, da se prične kegljanje v nedeljo dne 4. junija ob 9. uri dop. na- dobitke v gostilni Dra52ak, Bohoričeva ulica. Istotam ot Isti url se imajo udeležiti vsi gospodje odborniki, vaiaata posvetovanja. Predavanje. Na umetniški šoli »Probuda« nadaljuje prof. Volavšek v četrtek; dne 1. junija interesantno predavanje o »razvoju naše ljudske umetnosti«. Pričetek točno ob pol 19. Predavanje sev ršl na tehnični sred* nji šoli (prejšnja obrtna šola) v 1. nadstr, soba štev. 10. O. Z. lavnih nameščencev in v pokojen-cev ima prvo nujno sejo širšega odbora po občnem zboru v petek, dne 2. junija t 1. ob 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Konstituiranje ožjega odbora volitev odsekov, razprava in sklepanje o strokovnem glasilu ln slučajnosti. Ker |* ta prva sela odločilnega pomena za vsa nndalj-ne delovanje O. Z, naj se le vsi dalagati brez izjeme zanesljivo udeleže. Kapitalizem na višku in obramba proti njemu. Deseto Javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: Kapitalizem na višku in ooramba proti njemu. Po predavanju ima vsak pravico na vpruiaitf* ali n dljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 2. junija 1922. Velika dvorana »Mest* nega doma« v Ljubljani točno ob 20, kosae najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam. Drobiž. * Stalšče Gorkega v komunistični stranki omajano. Finski časopis »Hufudstadsbla-det« ve povedati iz Moskve, da Je stalili« Gorkega v komunistični stranki silno omajano. Ko Je hotel Gorki pred nekaj tedni odpotovati v tujino, so mn sovjeti stavili ga-preke. Prišlo je celo pri njem do hlšttb preiskave, ker Je občeval z osebami, ki so bil« zapletene v zaroto proti republiki In tudi obglavljene. Samo, da bi ne nastal evropski škandal, Je navsezadnje ruska vlada dovolila Oorkemu, da Je lehko odšel preko ruska granlce. Dobra žena in mati ima vedno koliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrpta, rok, nog in celega telesa, kot kos-metikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje, 3 dvoj-nate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elzatrg 357, Hrvaško. Založba ..Zvezne tiskarna14 je Izdala lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu I*— Din v nadrobni prodaji. Preprodajalci Imajo 25#/, popusta. Naročajo se pri »Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8» proti povzetja ali pa če se poilja denar v naprej. Wov@ knjige! V založbi „Zvezne tiskarne" v Ljubljani sta izšli zopet dvo novii knjigi t Dr. Fr. Ogrin: Slike iz Belokrajšffse. 80 strani. == Iv. Rozman: UaŠa boi. 67 strani. .................. Nekoliko zgodovine k polomu na Koroškem. Naslovna slika A. Gaapartf«. Cena vsaki knjigi 8'— Din. Naročalo se v Zvezni knjigarni Ljubljana« Marijin trg 8« C. N. in A. M. WHliamsons Cesaričini biseri. (Dalje.) »Stephen — Stepan. kakor pra- P,0 r o ~ sva se rodUa v Rusiji, kjer je oče upravljal za gospoda Heroma petrolejsko ozemlje. Ko je rMaist, 'm Stepkenu dva-ekiniJfn ,e zatdela očeta smrt po sond H petrolejskih Piinov. Go-51 ie štel v dolžnost, Škrbeti za najino bodočnost. Baš takrat se je bil oženil. Ti, ki dobro po- mi!irjSoiP0.Heronovo- s* leliko misliš da « ni dala natveziti dveh poluodrashh otrok. Ljubosumna je mia celo na moževo prvo ženo,. Irko, ki je umrla doma na Irskem že pred davnimi leti. Gospod Heron sam ji seveda m pripovedoval o tej svoil stari ljubezni; toda slučajno je naletela na sotografijo, kjer sta bila sli- skupaj, in na dopise ljudi, ki jih je bil Heron najel, da bi poiskali nje-govo Ženo, s katero se je bil sprl in jo zapustlL Jaz sem bila baš pri njiju, ko je Dolores našla fotografijo in tista pisma. Kakor surija je planila v sobo, kjer sva sedela z gospodom neronom. Moral jo je zgrabiti za roke da ni raztrgala slike na kose, in tako jo je držal ves čas, dokler ji je pripovedoval svojo žalostno zgodbo Fred mnogimi leti je bil na Irskem in se je tam seznanil z revnim, a silno ljubkim detetom; čez malo tednov je bila ubožica njegova žena. , se, da je bila prej zaročena z nekol drugim; zapuščeni ljubinec seje kruto maščeval. S spletkami, ki Jih je sam priznal — čez leta, ko je Dilo zdavnaj prepozno — je spravil mlado ženico ob takšno luč, kakor da je živela ž njim vse do svojega novega znanja v neomejeni intimnosti. Dokazi so bili tako tehtni, da jim je moral Heron nehote verjeti; obupan se je vrnil v Ameriko in sklenil pozabiti. Oni drugi pa, ko je po nekaj letih umiral za jetiko, se je izpovedal svečeniku na smrtni postelji, da je obrekoval nesrečnico in ponaredil vsa pisma. Izpovednik je pisal Heronu. Toda uboga zapuščenka je bila umrla, in Heron, ko je prihitel na Irsko, da bi jo poiskal, ni mogel dognati drugega nego to, da je. rodilarajnica malo mesecev po njuni ločitvi hčerko. Dolga leta se je trudil najti otrokovo sled, a vse je bilo zaman. Sele potem, ko je ugasnila sleherna nada, se je poročil z drugo, z Dolores Morenovo. Zdi se, da je bil gospod Heron tako dober z nama dvema, ker je mislil na svojega izgubljenega otroka. Nekaj časa naju je pustil v šoli na Ruskem; leto dni sva prebila v Angliji, da bi se popolneje naučila jezika, leto dni na Francoskem in leto dni v Italiji; nato pa se mu je menda zahotelo videti, Kakšna sva. On in Dolores sta prišla po naju in sta naju vzela s seboj v Ameriko, čeprav se mi zdi, da Dolores s tem ni bila posebno zadovoljna. Meni je bilo blizu osemnajst let; že v prvem trenotku sem začutila, da bo Dolores moja sovražnica. Peljali smo se naravnost na posestvo gospe He-ronove, nedaleč od Albuquejrqua. Njen brat Louis je vedno živel tam. Kakor veš, je bil bolehen ln leto dni mlajši od Dolores. Imel je srčno hibo in še grbo povrhu, toda v obraz je bil nenavadno lep. I(o se je strastno zagledal vame, je bila njena edina skrb, kako bi me spravila od hiše. Louis je imel sam svoj denar. Bil je bogat, in Dolores s« je bala, da me ne bi poročil, ker je vedela, da ne premorem beliča. Grudo jo je že to, da ml je bil Heron naklonjen zaradi svojega izgubljenega otroka; spričo gotovosti, da me Louis ljubi, pa je izgubila potrpljenje. Dala me je v dekliški zavod, in ko mi je bilo dvajset let, sem jela učiti. Tudi Stephena ni mogla videti. Godrnjala je nad vsakim beličem, ki ga je potrosil Heron za naju dva. »Upllvu gospoda Herona se je posrečilo dobiti Stephenu v Los-Ange-lesu mesto poročevalca pri nekem časopisu, ko mu je bilo šele osemnajst let. Človek bi mu bil prisodil dve leti več, ker je bil tako visok in čeden fant. Kmalu po najini ločitvi sem se jela čutiti nesrečno; skrb za Stephena mi je težila srce. Bila sem prepričana, da mi nekaj prikriva. Toda izvedeti nisem mogla ničesar, dokler ni prišla katastrofa. Oh, Ro-ger, bilo je strašno 1 Stephen se je bil vdal vplivu anrhistov, dlnamitni-kov, ki vzbujajo s svojimi atentati strah in trepet. Prepričali so ga, da niso zločinci, marveč plemeniti bojevniki za pravice zatiranih. Ubogi Stephen jim je postal koristno orodje. On sam ni izvršil nikakega grozodejstva, pač pa jim je delal bombe ter jih prenašal iz kraja v kraj in potoval zanje s pismi, ki jih ni bilo varno zaupati pošti. Šele ogromna razstrelba v Chicagu, pri kateri je poginilo na stotine nedolžnih ljudi, mu je odkrila vso strahotnost njegovega početja; tako je priznal kesneje, ko mi je vendar povedal vse. Toda zagazil je bil pregloboko, da bi se bil mogel rešiti. Dve leti bo tega, kar je zgrmelo v propast Vse življenje, Stephenovo ln moje. »Nekateri izmed družbe, ki je v nji deloval, so bili ušli neosumljeni vsem zasledovanjem oblasti; pa tudi več osumljencev je odneslo pete. Najspretnejši med njimi je bjl neki Schmelzer. Pobegnil je, in vsi so mislili, da je umrl nt Nemškem. To pa ni bilo res. Zločinci so se medtem poprijeli novih podjetij, ker so bila prejšnja preveč nevarna; še vedno pa so trdili, da se bore za »delo« proti »kapitalu«. Joh. Heron je bil že dve leti njihova tarča. Bojni klic se je glasil, da je Heron trinog in plutokrat, ki neusmiljeno in brezvestno zatira slabejše. Zvedeli so Stephenovo in mojo zgodbo ter Izkušali nahujskati Stephena proti Heronu, češ, da ni storil za naju toliko, kolikor bi bil moral spričo zaslug in nesrečne smrti najinega očeta. Toda zelo so se ušteli, ko so zapovedali mojemu bratu, naj razstreli neki železniški most v trenotku, ko se po njem pripelje vlak s Heronovim zasebnim vozom. Odrekel jim je pokorščino in zagrozil, da posvari Herona, ako ne opuste vseh svojih naklepov zoper njega. To je pripravilo »kampo« v silen strah. (Dalje prih.) Razne vesti. * Sladkor, sredstvo za desintekcijo. Mod (mrodom i $ <£> f © m » (*S & & & Dobavlja najceneje traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstžko, žico, deske in ves gradbeni materija!. Timi, d. d. ZAtSUEB 3 Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRAMS3UGO. 27 - 60 Telefon 27-60 PODRUZIilCe: BSD mm. JžeSjina ul. 2. IZPOSTAVE: OSI3EK, Široka ul, 8. SUBOTICA kod Piukovit i drug i SKOPLJE. •• % § © © O o • 6 j® »•®®< Marljiv trgovski pomočnik izučen v trgovini s špecerijškim blagom, vešč slovenskega, nemškega in hrvatsko - srbskega jezika ter strojepisja mr 8&e službe, us® i . ' ' *.*" ■ Reflektira eventuelno tudi za Hrvatsko ali Srbijo. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod „Zanesljiv“. Sloviti zgodovinski roman M. 2EVACA (506 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane _ Din 40.- ,Naroči!a sprejema Zna knjigama, Liubijana Marijin trg štev. 8. Iitn JUT šalje postom: M ii Ub pa Bin. 28-Brougr sir 1U i Din. 30. Jiiliu ib iSpoiil-iajBQ maslo 1 kg po Din, 39.— od 5 kg gore. Bradbena podjetje i a in liljil. MiriiH! O. se priporoča za vsa to stroko spadajoča dela. m 'f-tmssEfiaBaaRnaauBSaaoBuaaa n Med 40 raznimi sistemi pisalnih strojev, ki s0 Se upurahljali v mojih nekdanjih trgovskih šolah 'nCGAT v MARIBORU ta Or. TINK v GRADCU, se je izkazal najboljši ta naj .ejši sistem .. - ■ 1 - | pisalni stroj .Gontinenta! ANT. RUD. LEGAT .1 i Slovenska uL 7 MARIBOR Talef. 100 In 97 S Prva Spedjaina trgovina s pisalnimi stroji g in pisarniškimi potrebščinami. S Saiuopradaja pisalna stroja za m Slovenija. | Lastna delavnica za popravna pisalnih strojev | vseh sistemov, BHMHMaiaBanBaBBHBaaaHBaaaiaMaaaaa Podpirajte sladujote v UmaJB m S | Blago za prevleko divanov in taga poliva v veliki m\, dalje razliko piafso m jtiie za japet-nite, sedlarje ltd.priporoča tvrdka MtSttmiA. ®®«®®9®®®®®®® Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni edini sin g. FRANC GRAUL 2. žet a. 2. bataljon, 24. pešpolk. Peč, Stara Srbija, v cvetu mladosti dne 25. maja po mukapol-nem trpljenju preminul daleč od svoje rodne slovenske zemlje. Lahka mu zemljica! 2g. Šiška. 31. maja 1922. Globoko žalujoča rodbina Franc Graul. f Več vajencev $ za ključavničarstvo, kovinsko stru- vjBt garstvo, strojno mizarstvo, in lesno ===== strugarstvo ====== * ...... sprejme takoj m tovarna Bašin I drug m -- Ljubljana, Sv. Petra cesta 75 A s septembrom, lastna šola za vajence pod vodstvom inženerja - profesorja. ¥ * »MHMMMUHUUMMfll, Z Prodla se S | enonailstnipna hiSaf z 8 sfiutovanji in H na periferiji Ljubljane ob Tržaški cesti. ® Kupec dobi na jesen stanovanje v hiši. © Naslov pove upravništvo .Jugoslavije”. ®®®®®®®®®®99®®®«®®®®®®®®®®i Prvovrstno, specijeino angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne -----= plašče, perilo itd. priporoča tvrdka ' &PAGO SCHWAB (prej Schwab & Bizjak) Pod Horodnn feevarna LJubBJana Buspni trn Stev. S. glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Itaka zZTvtm ttateeru«* i LjufaLSaaL.