3%haja liikraLnaiexUu: ti torek, četrtek, soboto. tissue d, lhreetiines aueeh Tues daj^TTmrahttj 5cdtxrdcLij. --glasilo slovmik^ga katoliškega delavstv a v ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorja v chicago? STEV. (No.) 86.____CHICAGO, ILL., TOREK, ig. JULIJA - THURSDAY, JULY, 19. 1923. leto (vol.} hc. GOMPERS PROTI VSAKI ZVEZI Z BOLJSEYIKI. Z ruskim sovjetskim režimom ni mogoče sodelovati. — Nobene zveze dokler se vladni režim ne izpremeni. Washington, D. C.. — O sedanji sovjetski Rusiji, o kateri se toliko piše po radikalnem časopisju in se* jo povzdiguje kot vzorno delavsko državo, je te dni izrazil svoje mnenje ameriški delavski voditelj načelnik Ameriške Delavske Federacije Samuel Gompers. Razni kongre-sniki in senatorji, kateri so šli na povabilo sovjetske vlade pogledat v Rusijo poročajo netočno o tamkajšnjih razmerah. Že davno se je čitalo v časopisju, da so Trockij in njegovi privrženci pripravili najbolj udobne hotele za te kongresnike in senatorje v Moskvi, pripravili posebne tolmače in vodnike, jim stregli na vse moči. vodili jih' po samo gotovih krajih, kjer so govorili s samimi sovjetskimi privrženci, ki so bili že preje naučeni m naprošeni naj hvalijo sedanje ruske razmere. TeTi par mož, ki se je sedaj vrnilo se nekateri izmed njih res pohvalno izražajo o ruskih razmera"h. To seveda iz vzroka, ki smo ga omenili. Vse drugače pa trdijo ljudje, ki si morajo v Rusiji sami služiti svoj vsakdanji kruh. ki si ičšejo sami potov do življenja. Pesem teh ljudi je pa žalostna in otožna. Tako otožna, da jo niti sami rdečkarji ne morejo prenesti. Ko se vrnejo, priznajo resnico, vsak izmed njih ponavadi naredi očitno spoved in pro-klinja socializem in Rusijo. In izkušenemu delavskemu voditelju Gompersu je to znan% zato je tudi te dni dal ameriškim zastopnikom svojo pisano izjavo, ki jo bodo ponesli v Moskvo in podali zastopnikom boljševizma. V njegovi uradni izjavi je med drugim tudi to le: '"J^uski sovjetski režim je vedno onemogočal prijateljski stik med Ameriško Delavsko Federacijo in sovjetsko vlado. Ameriški delavci so konstruktivni, dočim so ruski delavci prežeti z neomejenim radikalizmom de struktivni. Nikake kooperacije ni za pričakovati od nas z sovjetskim režimom, dokler isti ne izpremeni smeri svojega progra- „ rt m a. Tako sodbo je izrekel o bolj-ševikih, mož, ki pozna bolje de lavstvo in njegove težnje, kot pa komunistični judovski klativi-tezi v Moskvi in vsi njih pristaši, če se hoče vzeti magari notri do milwauskega "Novačka pri Del. S. Ej, bratci! Nevednežem lahko prodajate ruskega mačka ""boljševizem" v žaklju. Toda pri pametnih in treznih ljudeh "nimate te sreče. To seveda zato, ker pameten človek mačka v žaklju ne kupuje! -o- kardinal mercier blagoslovil novo knjižnico v louvainu. Louvain, Belgija. — Znana najznamenitejša knjižnica cele Evrope na Louvainski univerzi v Belgiji je zopet pozidana nazaj in zadnjo nedeljo jo je blagoslovil kardinal Mercier z velikimi slovesnostmi. Slavnostni govorniki so bili kardinal Merger sam in pa Dr. N. M. Buttler . predsednik Columbia Univerze . lz Penna. Knjižnica je bila leta 39i4- skoro docela razdejana od Nemcev, ki so istočasno drli skozi nesrečno Belgijo y Francijo. velika agitacija za katoliški tisk v jugoslaviji Zagreb. — Jugoslovanski katoliški škofje so na svojem sestanku sklenili vprizoriti veliko kampanj g v tem letu za katoliški tisek. Na dan sv. Petra in Pavla se je pobirala v ta namen po vseh cerkvah posebna kolek-ta. Lanska kolekta za ta namen je znašala 378.507 kron. Kolika bo letošnja še ni znano. To poročilo prinaša Daily American Tribune. MRS. NITTI PRATI, DA JE SIN UMORIL SOPROGA. KRATKE AMERIŠKE VESTI To storijo je včeraj povedala nursinji v ženskem oddelku jetnišnice. Chicago. — Proglašena in obsojena za morilko od chicaške porote Mrs. Sabelle Nitti je včeraj izpovedala v jetnišnici nursinji Mrs. A. Grossbeck v ženskem oddelku sledečo storijo: ''Mojega soproga Frank Nit-tija nisem ubila jaz. Moj sin Mike je delal dve leti v mestu v Chicago in ni hotel iti na farmo v Stickney. kjer je lastoval farmo moj rajnki soprog. Na farmo je bil rajnki zelo ponosen. Oče je večkrat dejal sinu: "Mike ako mi ne boš delal na farmi, ti nisi za mene vreden'nobenega denarja. V Chicago delajo sami burn-si." Zatem je šel Mike za en mesec na farmo. Nekega dne je dejal očetu, dajte mi $400. hočem se oženiti. Oče in jaz sva rekla da ne. Zahtevala sva, da naj počaka do meseca novembra. On pa je vztrajal, da se hoče ženiti takoj. Mike je potem šel k neki Ani Volpe. Nekega večera je prišel zopet domov in zahteval denar-jo od očeta in ker mu ga slednji ni hotel dati se je z očetom spri in stepel. Hudo sta se tepla. O-če je bil jako krvav po obrazu. Mike ga je sunil v trebuh in oče je padel. Mike je imel tudi samokres v žepu skoro .vsaki dan. Zatem je šel oče ven spat.*' Tako nekako je izpovedala pred nursinjo v jetnišnici. Značilno je zlasti to od njenega sina, da je baje še pričal proti svoji materi. Mati je baje jokaje Izpovedala pred nursinjo. da je zato molčala o zločinu svojega sina, ker ga je ljubila in je zakrivala dokler je mogla s svojim lastnim življenjem njegov zločin. Nursinja .Mrs. Grosbeck ie to storijo popisala in jo je takoj odposlala advokatu zagovorniku obsojene Mrs. Nitti, ki bo skušal sedaj doseči ponovno obravnavo za ta slučaj.. -o- KER GA NI HOTELA POROČITI, JI SEDAJ POŠILJA BOMBE. Chelsea, Mass. — Tukaj sna Mrs. Grace Lewis je dobila v tem letu že tri bombe poslane nji skozi pošto. V maju je prejela neko škatljico, ki je, kakor hitro jo je razvila eksplodirala in ji opekla precej nevarno obe roke. Zatem je prejela neko ročno električno svetilko, ki je bila nabasan^ s eksplozivnim materialom, ki se pa slučajno ni vžgala. Zadnje dni pa je prejela po pošti knjigo, ki je, kakor hitro jo je odprla eksplodirala v njej eks-r plozivna snov in jo opekla močno po obeh rokah. Mrs. Lewis je stvar javila policiji in povedala, da sumi nekega izdelovalca očal, da ji pošilja te bombe, ker ga ni hotela poročiti, ko jo je prosil za roko. — Iz St. Paula, Minn, poročajo sinočnja poročila, da je pri tamkaj snih senatoričnih volitvah prodrl z veliko večino kandidat kmečko-delavske stranke Magnus Johnson. Izvoljeni senator obljublja minnesotski publiki silne stvari, ki jih bo skušal- doseči za njen blagobit. To seveda dokler ne pride v Washington. — V Washingtonu se bodo dne 28. julija zbrali pristaši Narodnega sveta za zabranjevanje vojn. Na ta dan se je namreč začela svetovna vojna pred 9-leti. Na sestanku bo zastopanih baje 36 ameriških držav in 18 tujo«-zemskih. Glavno razmotrivanjfe bo, kako vpostaviti trajen mir med vsemi narodi na svetu. — Iz Sacramento, Calif, poročajo, da je tamkajšni sodnik Charles O. Busick izdal ind-žunkšen — sodno prepoved — proti radikalističnemu gibanjn I. W. W. članov, ki so začeli zadnje čase zopet sejati uporno gibanje po zapadu. Vsako politično gibanje te organizacije je pod strogo kontrolo. — Guverner Small je te dni baje obolel za "neuretis" boleznijo, t. j. vnetje živčevja vsled hude nervozposti. Osebni guvernerjevi zdravniki so krog nj.£-ga. Za en čas bo mogel popolnoma zapustiti svoje uradne posle. — V New Yorku. je vložil tožbo na višje sodišče neki piar noist W. Thorner proti soprogu njegove učenke Honer Samuel-su, ki ga je baje obrekoval, da ne zna poučevati in, da si naj njegova žena poišče rajši drugega učitelja. Thorner zahteva za svojo čast 50 tisoč dolarjev.. — Poštna komisija, ki se pripravlja da uvede zrakoplovno prevažanje pošte iz New Yorka v Chicago in San Francisco, je pridno na delu. Newyorska pošta bo dospela v Chicago tekom to. ur. V San Francisco iz Chi-cage pa v 18. urah. — Med mestoma Aurora in Elginom, 111. se je pripetila sinoči železniška nesreča. Trčila sta skupaj potniška vlaka. Lokomotiva in več vozov je padlo iz tira. K sreči ni smrtnega slučaja. Težko poškodovanih je 15 potnikov. — Liga vseh suhačev v Zedi-njenih državah bo imela svojo narodno konvencijo med 17. in 20. decembrom 1923. v Birmingham, Alabama. Na tej konvenciji se bo delovalo za splošno svetovno prohibicijo celega sveta. Suhači bodo skušali napraviti iz celega sveta eno veliko Saharo.. — Iz Clevelanda, O. poročajo, da je bil operiran za "erysipelas" William G. Lee. načelnik bratovščine železničarjev. Kot delavski voditelj je Lee zelo priljubljena oseba v delavskih krogih. Posebno se je potegoval za delavske pravice pri zadnji železniški stavki. — Blizu Venice, Calif, je padlo v pacifiško morje letalo, v katerem sta se vozila dva zrako-plovca Herbert Wilson in Cecil Coates. Oba letalca sta utonila, ker letalo je padlo naravnost navpično v morje in je oba letalca potegnilo za sabo v vodo. -— Wolmer Distilery Co. iz Peoria, 111. je razpisala $2,000. nagrade tistemu, ki bi naznanil in izročil oblastem morilca po-nočnega čuvaja Jacoba Szold, ki je bil umorjen zadnji četrtek ponoči od žganjarskih tatov. KORAJŽNI RANČMAN U- STAVIL ŽELEZNIŠKI PROMET ZA 4 DNI. Minneapolis, Minn. — Iz Northdakotske in montanske meje se poroča, da je tamkajšnji 65-letni rančman Elmer Thompson, razdrl progo tamkaj-šnega železniškega terminala, katerega so zgradili v tem letu skozi njegov teritorij. Thompson je vedno ugovarjal, ko so gradili železnico. Te dni je pričela voziti železnica, a on je razdrl na nekem kraju progo in se postavil zraven sam s puško v roki, rekoč. da ne pusti nikogar skozi svojo zemljo. Prišli so šerifi, ki so ga po kratkem boju ukrotili in odvedli v zapor. Promet je bil ustavljen radi tega za 4 dni. JUGOSLOVANSKE NOVICE JAPONSKA GROZI Z VOJNO KITAJCEM. Anti-Japonski elementi na Kitajskem agitirajo vsepovsod za bojkot proti Japonski. Tokio. — Neki medsebojni nesporazum je opažati že dalj časa med Kitajskem in Japonskem narodom. Kitajski trgovci in o-brtniki so že dalj časa silno bojkotirali Japonsko v vseh ozirih. Japonci so pa tudi pripravljeni vedno iskati dlake v jajcu, so te dni užaljeni zagrozili Kitajcem, da proti japonske agitacije ne bodo trpeli več .Včeraj je zunanji minister na pritisk raznih političnih strank bil primoran poslati v Peking ostro noto. s katero zahteva direktno od Kitajske vlade, da naj ista pospeši korake, da se z vsakimi takimi agitacijami preneha, in da se od-nošaji med obema vladama izboljšajo. Zlasti je ogorčen proti Kitajski Japonski grof Shibusawa. ki je baje s svojo stranko, ki je najmočnejša na Japonskem zah-! teval takojšnih energičnih korakov proti Kitajski. Njegova re-zolucija očevidno zahteva vojne proti Kitajcem.. -o- FAŠISTI RAZBILI KATOLIŠKI ZAVOD. Florence, Italija. — Glasom jutranjih poročil so se včeraj zbrali v tem mestu mladi fašisti in vprizorili nasilne demonstracije. Spravili so se na neko katoliško bukvarno in jo zelo poškodovali. Udrli so v notranje prostore in uničili več novih knjig in drugega materiala. Obvestili so vlado in poročilo pravi, da je Mussolini osebno brzo-javil policijskim oblastem v mestu, da naj polove in kaznujejo vse povzročitelje imenovanega škandala. FRANCOZI SO ZAPLENILI V RURU 1 ob TISOČ TONOV PREMOGA. Dueseldorff. — V Thysenovih rudnikih so francoske oblasti včeraj v Hambornu zaplenile nad 100 tisoč ton premoga. Premog je vzet na račun reparacij-ske odškodnine. .Lastniki in delavci omenjenih rudnikov so protestirali, ki pa ni ničesar izdalo. -o- senator la follettb silno vzradoščen. Madison, Wis.. — Vsled izvolitve Magnusa Johnson za senatorja je La Follette silno vzra-doščen> ker je dobil svbj/ stranki z njegovo izvolitvijo »^nočnega pristaša. Magnus je po ftfepriča-nju istega radikalnega J^fefc. kot La Follette. Dve težki nesreči. Kovaški vajenec Alojzij JCa-stefic iz Krke pri Litiji, je v soboto, na kresni večer, streljal z možnarjem. Radi neprevidnega ravnanja pa se je nenadoma možnar sprožil in naboj je od-^ letel Kastelicu v obraz ter ga težko poškodoval. Tudi je dobil poškodbe na roki. — Delavec Martin Bregar, zaposlen v apne-nici Karla Bevca v Litiji, je v soboto razstreljeval skalovje z di-namitom. Ker se pa en naboj ni takoj sprožil, je Bregar nekako čez eno ur0 prišel, da si temu ogleda vzrok. Ravno v tem hipu pa je dinamitna patrona eksplodirala in udarila Bregarja v obraz. Bil je težko poškodovan in bo najbrže oslepel. Tudi ima pohabljeno eno roko. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. -o- Naš poročevalec očividec atentata. Belgrad, 27. junija. (Izv.) Naš dopisnik nam poroča: Ko sem šel danes ob 1. popoklne v družbi nekaterih poslancev iz parlamenta, sem bil neposredno priča napada na ministrskega preds. Nikola Pašiča. Ko smo bili oddaljeni kakih 15 korakov od vrtička pred skupščinskim poslopjem. so se z zaledja začuli streli. Obrnili smo se in videli, da je v ulici Miloša Velikega neki človek streljal proti nekemu avtomobilu. Z vseh strani se je začelo zbirati ljudstvo. Avtomobil, ki je vozil izpred omenjenega vr-j tička, je po prvem strelu zavil i proti ministrstvu za javne zgradbe. Sedaj smo videli, da sedi v avtomobilu gf. Nikola Pašič. O-koli avtomobila je nastal velik dren. Prišel je tudi poslanec dr. Janič in odprl avto. Pašič je držal v roki žepno ruto iu si mirno brisal kri z lica, kjer so ga ranili drobci stekla. Nato se je dvignil in rekel: "Deco moja, ni je nista!" Nato je avtomobil zopet nadaljeval svojo vožnjo. Atentator je bežal po Bosanski ulici, kjer ga je ustavil vojak, ki je stal na straži pred u-radom finančnega ministra.. Z vseh strani so hiteli skupaj ljudje, ki so navalili na atentatorja, ga vrgli na tla, tolkli in ga hoteli ubiti. Došli poslanci so ga obvarovali pred besnim ljudstvom. Deset orožnikov je atentatorja dvignilo in zvezalo. Nato so ga tirali pred skupščino, kjer so ga vrgli v avtomobil in odpeljali v spremstvu šestih orožnikov v upravo mesta (policijsko ravnateljstvo). Pri zaslišanju je atentator izjavil, da se piše Mi-hajlo Raič. -o- Petindvajsetletnico mašništva. Petindvajsetletniso mašništva bodo letos praznovali sledeči duhovniki ljubljanske škofije: Až-man Andrej, katehet meščanske šole v Ljubljani; Čemažar Fr. Hartman Jožef, župnik v Blagovici ; Jane Ivan, župnik na Col-u; dr. Ivan Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu ; Knol Adolf, župnik v Kraš-nji; Koželj Fr. župnik v Zapo-gah ; Kržišnik Jožef, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Lavrič Andrej, dekan v Vipavi : Rebolj Blaž, župnik v Do-berniču; Schauer Avgust, župnik v Koprivniku na Kočevskem; dr. Zore Ivan, uniyerzitetni profesor v Ljubljani in Zupančič Fr.. župnik v Starem trgu pri Kočevju. Sešli so se včeraj 18. junija v knezoškofijskem zavodu v Št. Vidu. grki SE upirajo na kreti. Pa^iz. — Glasom poročila iz u-rada francoskega poslanika v A-tenah, je dobilo celo vojno grško brodovje ukaz obkoliti kretsko otočje. Tudi večje oddelke pehote so vojne ladije odpeljale na Kreto. Uporni duh se je baje razširil po celem kretskem otočju. Vodja tega gibanja je baje admiral Hadjikiriakos, ki namerava kolikor znano proglasiti Kreto za neodvisno republiko. AMERIKA IZPODRINILA ANGLEŠKE ZAHTEVE V LOZANI. Mir bo podpisan koncem tega meseca. — Rusija uradno povabljena da podpiše mir. Lausanne. — Mirovni pogoji bodo formalno sprejeti v par prihodnjih dneh. Točke, radi katerih je nastal zadnje dni med Anglijo in Turčijo spor so povečini že rešene. Anglija je pristala nato, da bo umaknila iz turškega teritorija svoje čete in iz turškega vodovja svoje bojne ladije. Pogodba se pričakuje, da bo podpisana nekako 25. ali 26. julija. Za Zedinjene države je zelo velike važnosti, da je dospel na konferenco zastopati ameriške interese ameriški poslanik J. C. Grew v Švici, sicer bi bile v pogodbo vključene jako nenaklonjene točke za Zedinjene države. Dalje je Grew dosegel, da bo bližnji vzhod za naprej odprt vsem enako, vsem velesilam brez razlike. Anglija pa je hotela pri tem delati izjemo, zlasti radi petrolejskih vrelcev v Me zopotamiji in še radi drugih važnih koncesij. Poslanik Grew bo sedaj vodi. zasebno pogajanje med Zedi-njenim državam in Turčijo. Grew je prejel navodila, da naj sklene s Turčijo gotOvo pogodbo radi raznih koncesij in drugih direktnih interesov Zedinje-nih držav na bližnjem vzhodu* Rusija je baje tudi uradno po-* vabljena, da podpiše posebno pogodbo s Turčijo glede darda-nelskih ožin. nemci izdajajo svoje marke v kvadriljo-nih. > Berolin. — Število nemških papirnatih mark je baje glasom poročil doseglo kvadriljon. Kva-driljon šteje en tisoč triljonov* ali s številkami bi ga zapisali: 1,000,000,000,000,000. Živela sedanja doba — denarja kot smeti! - DENARNE POŠILJATVE. Včerajine cene so bile jugoalora** skim dinarjem: 100 — Din........$ 1.35 500 — Din........$ 6.00 1000 — Din........$11.60 2500 — Din........$28.50 5000 — Din. ....... $57-00 Za italijanske Hre: 50 — Lir ........ $ 2.75 I 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47-00 Pri večjih rvotah, ki presegajo Jf tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni pop ost Predno pošljete denaf črez druge tvrdke se spomnite nS naše podjetje, ki bo Vam poslalo Tal denar ▼ stari kraj ceneje in hitrefo kakor kje drugje* NaSe cene so bo najnižje 1 Vse poliljatre naslarljajte na! BANČNI ODDELEK EDINOST EDINOST (UNITY.} — Issued ermxy Tuesday Thursday Ishaja vsak torek, Četrtek in soboto. and Saturday. ~ PUBLISHED BYs Edinost Publishing Company ittt West aand Street, . CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom n& zahtevo Advertising rates on application. stre. Prav tako gotovo pa je, da če se je mnogo trdnejši nemški hrast v rokah domačih sester nazadnje le osušil, dasi so ga tako skrbno negovale, bi se mehka slovenska lipa še prej. (Konec prihodnjič.) * * ♦ + * + IZ SLOVENSKIH NASELBIN. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ........................$300 " Za Združene DrŽave za pol leta..........................$X-5o " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5<* " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $X-75 3UBSCHIBTION: For United States per year ............................$300 m For United States for half year........................$1.50 " For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1-75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE ___PLAČAN LIST._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., un komična. Po ulici se je kmalu nabralo mnogo ljudi. Godci so jo rezali naprej in se zraven krivili kot naš ameriški Chapline. Moj "ri-kišaš" je zavpil nekako: "hi! hi! hi l" kar je baje znamenje, da se mudi, da zahteva prestora za naprej. Udri je z menoj čez gnečo. Nekemu Japoncu je pa celo čez nogo zapeljal, da je slednji kar belo pogledal, a rekel ni nič, ne vem se je mene bal ali ne. ■ " - •» * t* ■ Pred neko trgovino smo se vstavila. Bila je neka bukvama v katero je šel moj "rikišaš" in mi je prinesel neko knjigo, ponudil mi jo je v roko, da jo naj ogledam. Bila je tiskana v angleškem jeziku. Guide — vodilna knjiga. Na platnicah je bil kratek odstavek, ki me je takoj informiral, da ko češnje cvete-jo, takrat je baje nakrasnejši čas na Japonskem. Vsa Japonska je baje zavita v en sam čreš-njev cvet. Saj črešnja je Japonsko narodno drevo, ki je Japoncem tako pri srcu, kakor Slovanu Jipa. "Rikišaš" se je zopet vpregel in ie tekel z menoj nazaj na postajo. Ko sem tja dospel sem izstopil iz dvokolesne kočije in plačal rikišašu. Računal mi je samo 50c. ameriškega denarja in me je vozil skoro dve ure o-krog. Mislil sem si. človek ti si z malim zadovoljen. Pa še kako vesel je bil, ko sem mu dal srebrnega pol dolarja. .Vem. da se mi ie petnajstkrat priklonil in sladko nasmejal Kupil sem si tiket do mesta Kyoto, skozi katero sem hotel doseči Kitajsko. Železnica je na Japonskem tudi bolj pomanjkljiva, Od ameriške se razlikuje kot noč in dan. Na vsakem vagonu je navezan plakat, ki omenja, kam vozi vlak in kako dolgo. Plakat je tiskan v dveh jezikih v japonskem in angleškem. Vozovi so treh razredov. Vozovi prvega razreda so označeni z belo preprogo od zunaj, vozovi drugega razreda z plavo preprogo in vozovi tretjega razreda s rdečo preprogo. Sedeži na vozovih sti dve dolgi klopi na vsako stran voza. Na prvem in drugem razredu vozov so sedeži tapicirani in po sredi lepe preproge, na katerih ponoči potniki spe. (Dalje sledi.) Predrznost pozabi na nevarnost; pogum ji nasprotuje. Dalje se popolnoma strinjam z duhovnim vodjem, da naj se na vsaki .konvenciji z delegati strogo postopa, od vsakega se naj zahteva spričevalo od domačega župnika, je H dober katoličan, ki svoje cerkvene in verske dolžnosti spolnuje. Zakaj od takih delegatov se bo edino moglo pričakovati kaj dobrega za Jednoto in njen katoliški značaj. Ne dolgo tega sem bral v Amerikanskem Slovencu, da bo prišel neki taki mož na nišo prihodnjo konvencijo. Imenujem ga kar s polnim imenom, -da ga bomo poznali, t. j. Matija Pogo-relec. Tega moža sem dosedaj i-mel rad, a sedaj pa odkrito povem, da je izgubil pri meni vse spoštovanje. Zakaj bom povedal. V neki štev. Glasila je nekaj o-menjal, da se naj pazi pri društvih pri zbiranju delegatov, to mu potrdim, a društvo če je njega za delegata izvqlilo pa ne vem, če je to storilo. Da vam temeljito dokažem navedem vam to le: Prosveta je danes proti-verski list, to je s svojimi spisi že večkrat sama temeljito dokazala. Zadnje čase piše o katoliških duhovnikih tako nesramno. da. čestokrat prekaša najostud-nejši list Gl. Sv. v boju proti veri in katoliški duhovščini. In kaj ste videli zadnje čase. Ta junak Matija Pogorelec se je sam po-bahal 14. dopisov sem priobčil v Prosveti iz mojega potovanja po zapadu. Samo en dogodek; "Neki Prosvetin mazač je pisal med drugim •/nekako tako-le v štev. 101. "Delavci morajo delati po rovih skoro zastonj", in dalje zopet: Ker so nezavedni. Toda zakaj so nezavedni ? Nezavedni so zato, ker so jim "dušni pastirji" ukradli pamet in jo jim še kradejo dan za dijem . . In na veliko začudenje zagledam na prvem mestu med dopisi iste štev. imenovanega lista dopis slavno znanega ultra katoliškega člana naše Jednote Matija Pogorelca. Kaj sem si mislil o značaju tega moža si lahko vsak misli. Torej naše katoliško 'Glasilo" pa ni vredno, mora imejt ko jest ktlor tu dela. Delavc pa taku neč ne vid, kamr čm, ga potegnem za nus. — Pa ti neč vejst ne očita? — Strašansku, kadar sm sam se rejvež zmiraj jokam. — Zakaj se pa ne pabulšaš? — Se ne morem, imam že pre- | kosmato dušo. Včasih padem du, kako je jest znam faj spečtjsam na kolena k me nehče ne palento. Tku bo fletn hrstljala j vid, pa vzdahnem o ljubi Bog za- Angleški princ je mogel skozi de kej. ikaj sme zapustu, pa me spet —Kaj ste pa vi takrat prov za prov mislil z miljonskim fondom? — Mislel smo ustanovt na Kranjskm republiko tako ku na Ruskem, pa Etbinčka pustavt za prezidenta. Jest bi biv pa za vojnega sekretarja kot Trockij. — Al nejste, mislel pomagat zasužnjenim Primorcem? — Kaj še, skrb so nas Primorci. Naj si pomagajo sami če s čjo. kjer spe naše dekle, moram po- pita zaradi raka. Vsa razkritja* iskati kak drug vbod." Nato sta :----: ----- - • splezala oba princ in policaj po rešilni loj tri na streho in tam je princ našel vhod skozi strešno okno v grad. Tako je, če človek pozno v noč kroka. -o- Angleži proti bolezni raka. Ena najstarejših bolezni je rak. Zdravniška veda se bori že tisočletja proti nji, a le redkokdaj z uspehom. Roentgenizira-hje in radijiranje vzbujata nade — Zakaj pa ste Etbinčku dal na uspehe, ki pa so doslej res-samo deset taužent? |nični večinoma le še po operaci- — Zatu k navihane neismo za- iah TV no n,'Qnv»TA; —„1: upal več. — Kolk ste pa zase na Lawn-dale obdržal? _ (Dalje sledi.) Roženkranca je pa Zgunka po- 'precej nejkej nazaj potegne, ko-slov, de naj gre dračje nabirat, kr de b biv prvezan na nek ket- Vilov—Šprink, 111. Gespud urednik naj m nkar ne zamerjo, ker jeh nejmam cajt prit osebnu obiskat. Vejo precej"' drug dan, k sm biv pr vas, sm se spet podav nazaj sm v Vilov Šprink kempat. kjer muja ožja prjatla Peter Pa j zel j — po domače Zafrknik — in pa Zgunka — po domače Antonov Anton — suje študje nadaljujeta. In zdej se imamo tukej tako izvrsten, de muj peru nej v stan vse popisat, kaku se imamo. Pajzeljček Zafrknik se je nauču že tku skakat po drevji, de lehku rečem, da v šort tajmu bo bitav vse afn-ce v tistm vašm čikaškm Linkn park. Zgunka pa tku piše in piše, de se kar kadi. Pajzeljčka Za-frknika je že popovnoma nasli-kov. Xekaku devetindevetdeset pikčerju že ima. Pajzeljček zgleda tku luškan na teh pikčerjih, de je le kej. Na enih visi na kak veji, na drugi stoji na glav in sploh na vse sorte .se mrha drži. Taku. de se klempu starmu ču dm. de mora bit tku fifik pr su-jih starih lejtih. Zadnji teden jo je prbrisu h nam še Mulek — al pa po domače Roženkranc. Prnesu je nam nejkej novic, k sa pa za Pajzeljčka Zafrknika strašansk razburljive. Zgunka se je biv tku na vse pomagaje ustrašu de kej. Malik je prpodvav kaj se vse doma godi. Je djav, de ga je nek človek strašansk v tist vaši Edi-nast napadu. Zdej pa nejki kar povna naročja nosja priftregar-ji samih pritu v uredništvu Pra-sete. Tu je tku vplival na Pajzeljčka Zaferknika, de je atu kar scagat, kar trest se je začev pa bled je ratu. Zgunka je brž letu v reber zmoc ana brisača, u, de bom Zgunkata poklicov, pa se spet nejkej oglasi Pajzeljček. To pot je bel na glas nejkej spregovo-ru, a tolk razlocnu še ne, de bi ga mogu zastopit. Čakaj, Pavle kaj se večj ne spominjaš, k so star ledje pravil, de človeka k govori v spanju je treba samo nalahku ogovoriti, potem ti pa vse povej kar sploh češ izlečt iz njega, to m je prišlo na misel. Čakaj poštajna, bom pa poskusu na- Pajzeljčku, če bo to šlu. Tu vem, de Pajzelj- nic se mi zdi. — Al s ti Pajzeljček dobiv kaj iz miljonskega fonda? Sm. — Povej mi Pajzeljček po pravici, kaj pa je biv namen tistga preklicanga miljonskega fonda? — Delavce oskubst. — Pa ste tu iz namena naredi? — Sevejda. Jest pa Kristančk. pa Roženkranc je tud mal pomaga v, pa smo se pogovurl, de bomo všteftal miljonsk fond. Pa smo tudi ga. Pa razdejlel tudi. — Kaj pa tu je rejs, de s ti spodrinu prej snega tajnika pr Jednot? — Rejs, je rejs, spak nej ho-tu tku plesat, kot sm jest hotu, je mogu pa jet. — Kaj pa Trbovčev kerlc, je tu tud tuja zasluga, de se je zmu-fu iz Čekage? — Tud je tud. OnJje začev pa zoroto kovat pred men, pa sm ga sfiksu, de je mogu pestit kaso. — Kaj pa tist samosrajčnik beračk P . . je res tuja lastnina? — Sevejda je, lejdi pa farbam, de je delavsk, de m dnarja dajejo. — Pa te neč vejst ne peče, k tku salamensk slepariš? — Sevejda me, pa imam kokr sm že reku prekosmato vejst, in ne morm drgač ku slepart. — Al se ti ne zavejdaš, de morajo delavc tiste tolarčke, k jeh ti osleparš za nje, prov krvav zaslužt? — Sevejda se, pa k za drug nejsm, kokr za sleparijo ustvarjen, zatu prov fajn delavce sle- strešno okno, ker je prišel prepozno domov. V Londonu se marsikaj špa-snega dogodi, tako med revnejšimi sloji kot med visokorodnimi grofi, baroni itd. Te dni je šel Walški princ Albert Edward na nejsmo za- jah. Te pa niso vselej možne ali so prepozne ali preplitke. Zato se specijalisti in posebni zavodi za zdravljenje raka še vedno trudijo, da bi našli uspešna zdravila proti raku, ki ga smatrajo v večini slučajev za neozdravljivo bolezen. Zdaj poročajo iz Lond'ona, da so ondi ustanovili British Empire Cancer Company, delniško družbo za pobijanje raka. Družba zbere ogromna denarna sredstva, s katerimi se omogoči kolikor možno zdravnikom, da se temeljito bavijo s vsi izumi se sporoče vsem od« delkom, da bodo poučeni o naj* manjšem uspehu na tem polja« Družba bo seveda pod državni kontrolo. Delnice so na razpo« lago vsakomur. Že danes je gOK tovo, da bo odziv velikanski iti da se zbere velik zaklad na ko« rist trpečega človeštva. Baje na Angleškem rak uprav gro&* no razširjen in ima vsaka sed* ma oseba, stara nad trideset let, to bolezen . ' Nekatere dekleta, ali žene vrjamejo mnogo zdravnikom j zaupanje dobe do njega še le te* daj, če jim pove, da so lepe in "fejst". n^eki ples, ki so ga priredili v neki višji družbi v Londonu. Ko se 'Proučavanjem in zdravilnimi me- tra je prčev spet malu bel počas dihat, prej smo pa vsi za šur mi-slni, de ga bo konc. Vejste Zgunka se pa tud ne-kulk na dohtorsk profisjon za-stup je pa djav, "fantje to nej neč druzga, kokr Pajzeljček je dobiv urotke." — Saj morde rejs, je djav Roženkranc. — Le brž po arcnije, tam le so Pavle le, v muj i torbi, je djav Žgunka, pa je pokazav tja za velik hrast. Stopim rej za tist hrast in sm Zgunkat prvleku tisto njegovo torbo, katera je s plavim klajbu- ček Zafrknik ima hedu kosmato vejst in dušo, morda m zna pa le kaj povedat. Začev sm tku le. Najprvo sm se odmeknu, de je luna prov fajn sijala na njegov obraz, pa sm prčev. — Pst, pst, pst, pst. Pajzeljček pst, pst, pst. — Kaaaaj paaa jeee? je prov zamolklo zajecljav Pajzeljček. Smo že skup, sm s mislu. Pa sm spet začev. — Pst, pst, pst, pst. Pajzeljček pst, pst, pst, dej mi odgovor. — Bom, bom, bom, je djav. — Povej mi Pajzeljček Zafrk- je vračal bolj pozno v noči domov, so doma v kraljevem gradu že vsi spali. Ker princ ni hotel buditi ljudi, ki so mirno počivali in pa menda tudi, da ne bi vedeli od kod jo je primahal, je začel iskati, kako bi prišel v grad. Na koncu grada se nahaja juta, po kateri je princ splezal k oknu, ki je bil slučajno odprt. Ko je tako lezel skozi okno ga zaloti policaj, ki je mislil, da leze v grad kak nepovabljen nočni gost, da bi si napolnil svoje prazne žepe. Zato hitro skoči in spleza na juto. a tu dobi mladega princa, katerega se je prestrašil. — Mladi princ pa tudi ves prestrašen brž prosi pomoči policaja rekoč: "Mislil sem, da bom prišel skozi to le okno nemoteno v grad. a to je soba, todami bolezni raka. Družba bo imela več oddelkov, ki bodo pro-učavali raka v raznih stopnjah-razvoja. Oddelki se bodo bavi-li z raznimi zdravili, s kirurgijo, higijeno, kemičnimi problemi, s patologijo človeka, živalstva in rastlinstva, ki takisto tr- K***********************«] PRODA SE dvonadstropna hiša iz proste roke. Pogoji zelo lahki. Hiša je v najboljšem stanju. Pridite osebno na: 1918 So. Fairfield ave. CHICAGO. ILL. CLEVELAND, OHIO. e % Slovencem v Cleveland« in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam 1 FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. * * * + Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, ii •ft pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-+ CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in 4! + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. i|> ** +«* * *+** * * «j Anton Zbasnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) s Lubasove harmonike Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik! STEPHEN STONICH C H I S H O L M, MINN. som že vse popisana. Najprvo je nik? Ali s ti dobiv kake prote- napisanu na nje Kalumet, potem je Žalet, zatem Čekage, Špiz-purg in spet Čekaga. Le kaj zlu- ste zadnje dni ali ne? — Sm, nekaj čez trideset jih je pršlu. Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite 8 knjig za dolar 1. Na negotovih potih, povest ...........-35 2. Kako si ohranimo ljubo zdravje .......25 3. Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 A 4. Iz življenja za življenje, povest .........20 5. Državljanski katekizem ...................10 6—7. Več luči, dva zvezka a .................. -20 H 8. Koledar Ave Maria 1920. .................25 Skupa ..........$1-55 Vse te Jpijige, naročene skopaj, stanejo en dolar. _ Poštnina je žc všteta. Naročila pošljite na: EDINOST 1849 West aand Street, CHICAGO, ILL. S S t t s * t t i i t t fi t t VARČEN NAROD POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po nas cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. B = VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE, vogal i g. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 Pod državnim in vladnim nadzorstvom m Chicago Clearing House Ass'n. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. Poštenost PREVLADUJE V VSA* KEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše vse slqozi volneno flr bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri. Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči« da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako. Mi Vas vabimo, da prideta in se ogledate našo veliko logo raznovrstnih oblek z ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od $25.00 :—: do :—: $50.00 V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne« ! 800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. -jj i "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. 3R Mr VII. ' ' V ' Na cesti iz mesta Bayonne v morsko kopališče Biarritz ' Stoji lična vila. Kakor golobček iz zelenja, tako se beli izza dreves majhnega vrta. Železna ograja loči vrt od ceste. Nad vhodom stoji napis: Vila Maria; široka, vijugasta pot vodi od vrat skozi vrt in mogočna drevesa jo senčijo. Črez žuboreč potok se pride na zaokrožen, z belim peskom posut prostor, ki ga obdajajo cvetlice. Tri marmornate stopnice vodijo v pritličje, določene samo za obiske. Povsod vlada preprosta, plemenita lepota, brez raz-košnosti, ter razodeva izbran, naobražen okus. Iz vestibula se pride skozi sprejemno sobo v majhno, okusno opremljeno sobico. Ob njeni notranji steni stoji marmornata peč. njej nasproti je veliko okno, ki odpira prelep pogled vun na zeleni vrt, na belo morsko obal, na sinje morje v daljavi. Enajst je udarila ura v stolpiču vile. Dve senori sta sedeli ob peči in se pogovarjali, ena je potihoma jokala, druga jo je tolažila. Imela je že nad štirideset let; obilni, že čisto beli lasje so ji venčali čelo, preprosta domača obleka, pa okusno prikrojena, ji je padala v lepo nabranih gubah k tlom. Njeno nekoliko rjavo lice ni nosilo pravilnih potez, pa vseeno je bilo lepo. . - Njena tovarišica je bila mlajša. Videti je bila pobita. Njen Sedaj bledi obraz je bil začrtan v popolni lepoti. Velike mocjre oči so otožno in izgubljeno zrle nekam gor v daljavo. Tako gleda žalost, oprta na upanje . . . Usta so bila brezbarvna in zaokrožena. Dolgotrajna bol, dolgotrajno trpljenje zariše take poteze na usta tistim bolnikom, ki jim je vzela bolezen vsako upanje in jih je določila za smrt. Nosila je klobuk temne barve, brez nakita, bogat površnik, obšit s kožuhovino, in rokavice. To je bila senora markiza de Sabadell, na obisku pri markizi de Villasis, svoji iskreni prijateljici. Jutranji vlak jima je prinesel važnih novic. Markiza de Villasis je dobila pismo od Diogena, in dolgo, podrobno poročilo, od patra Cifuenta. Tudi markiza de Sabadell je našla po maši doma pismo; strepetalo ji je srce, ko je je zagledala, in malo je manjkalo, da se ni onesvestila S Deset let je minilo, da ni dobila pisma od Jakoba. In komaj je danes uprla oči na neznano pismo, že ji je tajna slutnja zašepetala, da je od njega. Z omahujočimi koraki je šla v spalnico, vsa se je tresla, prijela je za kozarec vode, ga izpila in padla brez moči v naslonjač. Pismo je držala v roki in ni imela poguma, da bi je odprla. Vsa preteklost ji je stopila pred oči. Spomnila se je na dneve kratke sreče, ko je slepo ljubila svojega moža in mu vrjela, da jo ljubi tudi on, na tiste dneve, ko je mislila, da je srečna, pri tem pa pozabila na pravo srečo — na Boga. To je bil njen edini greh. sreh, v katerega pade večina človeških otrok, da pozabijo v sreči na Boga in se ga spomnijo samo v nesreči, ker njihovemu samoljubju bolj ugaja, prejemati dobrote kakor pa se zanj« zahvaljevati. Bridko pokoro je delala za ta svoj greh . . . Prišla je na dan najprej ta in ona malenkost moževe nezvestobe in prvo, drugo malo razočaranje. Pa to še ni moglo izbrisati iz njenega srca ljubezni do moža. Pa kmalu je razkrila velike pregrehe, prišla je na sled silnim strastem, neukročenim razvadam, neštetim slabostim, ki so živele v njegovi duši. kakor grda golazen v gnilem mesu. Njegova zorno lepa slika je bila spačena in hotela si jo je VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street, Chicago, HL Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre- iztrgati iz duše. Pa -duša se ji je vračala nazaj k njemu, polna bridkosti; misel na njega jo je zasledovala in ji vladala v srcu, oboževala ga je, četudi je bil poln pregreh. Končno je prišel popoln polom. Zapustil jo je. Ostala je sama, sama dolge samotne dneve. Zastonj je čakala pisma od njega, na katero si je bila odgovor že sto in stokrat vnaprej sestavila, zastonj je čakala, da jo bo prosil odpuščanja, katero mu je bila že vnaprej dala. Zvečer se je ulegla spat v strahu, da se bo jutri zopet prebudila v samoten dan, in zjutraj se je budila v tužni zavesti, da je še vedno sama. Koliko težke boli je prestala, koliko ^kelečega preziranja, strašnih žalitev, koliko nehvaležnosti, samotnih solz in zame-tovanih žrtev! Pa ko je sedaj le držala v rokah njegovo pismo, po tolikih letih prvo pismo, se ji je viharno vzbudila v srcu ljubezen do soproga, ljubezen, še vedno živa, močna, ljubezen, ki je zagovarjala, ki se je upirala pozabivosti, žalitvam, času, oddaljenosti, — čeprav je tlela tako dolga leta brez upanja, ki bi jo hranilo, ki bi ji dajalo sok življenja ... Ubogo ženo je bilo strah same sebe. Bridek jok se-rji je utrgal iz srca: spomnila se je syojega sinčka, čigar angel va-rih je bila. .Pripravljena je bila braniti njegove pravice in njegovo vzgojo pred otrokovim očetom Pa bala se je, da ji bo postala njena strastna, silna ljubezen do Jakoba usodna, da se bo pogodila s soprogom in bo pogubila otroka . . . V svoji sobici je imela majhen, lep oltar. Pred njim se je vrgla na kolena na preprost klečalnik in med silnimi potoki solz je ob nogah presvete Device brala nepričakovano pismo. Pisal ji je Jakob kratko in brez uvoda, da jo kmalu obišče, -da se z njo pomeni o važnih zadevah, pater Cifuentes da mu je na-svetoval. naj jih uredi, odličen mož, ki ga je spoznal v Parizu in ki je napolnil njegovo pobito srce t upanjem in tolažbo. Markiza je mislila, da je zadnje besede napačno čitala, in čitala jih je že v drugo in v tretje. Hinavstva ni nikoli opazila na Jakobu. To pismo je bilo ali polno hlimbe ali pa je dobri Bog storil z Jakobom velik čudež. Z zaupanjem in tolažbo naj bi bit napolnil pater Cifuentes to srce, polno sebičnosti, hladno in neobčutno kakor truplo, ki leži na mrzlem ledu? . . Pa Bog je tako mogočen, tako dober kakor oče . . . Nekaj trdega in neupogljivega se ji je dvignilo ter ji pravilo, da je to hinavstvo, nov njegov zločin . . . Udušila je ta glas, ni ga poslušala. Odprla je dušo zlatemu žarku solnčnega upanja, ki je razgna.lo steno zapuščenosti in bridkosti, in up in hrepenenje sta ji gradila zlate gradove . . DOSEGEL REKORD PRI PITJU SIROVIH JAJC. Annacortes, Wash. — Neki železniški kurjač Charles Jensen je v soboto izpil v trinajstih minutah 38 sirovih jajc. Zatem je šel lepo spat in je spal prav normalno kot to omenja poročilo, Dosedaj je držal rekord v tem poklicu neki Ohajčan, a odslej naprej ga bo gori imenovani Washingtončan. Je pač tako na svetu, vsak človek je vstvarjen za nekaj. LESNI MAGNAT UBIT V FILADELFIJI. Philadelphia, Pa. — Clarence B. Sweet znani lesni trgovec iz Bluefield, W. Va. je bil včeraj u-morjen najden v Strattford hotelu v sobi v petem nadstropju. Sweet je imel razbito črepinjo na glavi. Kdo bi bil zločin izvršil dosedaj še ni znano. ŽELEZNIŠKA NESREČA V GUATEMALA. Guatemala City, Centralna A-merika. — Predsinočnjim sta trčila skupaj ne daleč od tukaj dva potniška vlaka. Veliko potnikov je mrtvih in veliko število poško dovanih. Na lice mesta je odpeljal takoj reševalni vlak z zdravniško pomočjo na krovu. -o- kovčega in telavnika so mii pokradli za $200..000 vrednih mantov. K0 so dospeli ljudje Leudanovo sobo so roparji že iz,> ginili. -o- belvl ®®0®®®®0®00®®®0®®®000®®®®®®®<8 Za izlete ali piknike se priporočam vsem cenjenim društvam ali klubom uKOCHSGROVE" s svojim lepim prostorom na deželi v Lemont na znani KOCHS FARMI. V kratkem bom postavil na tem prostoru krasno verando za ples. Ko prirejate za društva ali klube piknike pridite osebno k meni ali pa telefonirajte glede prestora. Po poulični kari pridete do mene takole: Vzemite Archer avenue ali Cicero karo do City Limits. Odtam Joliet karo in povejte kondukterju da želite izstopiti v Lemont na KOCHS FARMI in Vas bo poklical. SE PRIPOROČAM VSEM POLNA JAHTA ŽGANJA ZAPLENJENEGA. New Orleans, T.a. — Prohibi-cijski komisarji so zadnjo soboto zaplenili polno jahto naloženo z rumom in prvovrstnim žganjem, ki so ga cenili nad $500.-000. Jahta je priplula od mehi-kanske obale in je nameravala iz-ložiti tovor v New Orleansu Poveljnik jahte je prijet in pod ključem. WALTER KOCH R. F. D. 1, LEMONT, ILL. TeL: Lemont 83—R—1. ®©©®©®©®®®®©©©©©©®©®©©©®©®©®0j »®®®®®®®®®®®®®®®®®®®©®®©®®®®®® EE? OROPALI PRODAJALCA V DETROITU. Detroit, Mich. — Joseph Le-udan, zlatar in zastopnik za znano družbo M. H. Mann & Co. iz New Yorka, je bil včeraj napaden od treh oboroženih roparjev ravno, ko je vstopil v spalno sobo v hotelu. Roparji so ga zvezali in privezali na postelj. Iz J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, III Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo, nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski oaoir. VELIK POŽAR V DERE. __ Kock ford, m. — Tukajšne dve požarne brambe so bili v soboto poklicane na pomoč v Belvidere -ki se nahaja kakih 14 milj vzho' dno od tega mesta. Skladišče sta-rinarske firme Louis Silver Co se je vžgalo in požar se je razpa-sel še na bližnjih 24 hiš v bližini. Materialna škoda je silno visoka, ki sega nad četrt milijona. -o- NAVAL ŽIDOV V AMERIKO. Iz Palestine se poroča, da je tam strašanski