114 3973 . lEilliiii \ \ \ r KOLlt>\ k /964 AVE MARIA KOLEDAR 1964 PRESTOPNO LETO - 51. LETNIK UREDILI IN IZDALI SLOVENSKI FRANČIŠKANI NA AMERIŠKIH BREZJAH Slika na ovitku: Akademski kipar Franc Gorše podaja na tej sliki ta nauk: Iz cerkve sv. Petra v Rimu - od namestnika Kristusovega in naslednika sv. Petra prihaja luc resnice, ki razsvetljuje svet in kaže človeškemu rodu pot k miru, ki ga daje Knez miru. Mir ni samo odsotnost vojne, ampak "odsev reda, ki ga želi Bog, Stvarnik in Odrešenik” (Pavel VI. v prvem govoru po izvolitvi za papeža)* Na pravoslavno Cerkev ne sije polnost žarkov resnice, zato molimo, da bi drugi vatikanski koncil približal dan zedinjenja. @) NUMBER 10 b OCTOBER 1963 VOLUME 51 AVE M^RIA - Nabožni slovenski mesečnik - 55 letnik - Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških - St. Mary's Seminar/, Lemont, Illinois. Naslov - Address: AVE MARIA, Box 609, Lemont, Illinois. - Tel: Clearwater 7 * 2494. Naročnina - Subscription rate: Za (J. S. A. in Kanada S2.50. Za inozemstvo S3.90. Published once monthly - twice in October - by the Slovenc Franciscan Fathers, Lemont, 111., in the interests of the Commissariat of the Holv Gross. Entered as second class matter at the post office of Lemont. Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceotance of mailing at special rate of postage provioed for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. "Second Class Postage Paid at Lemont, Illinois.” Printed by AVE MARIA PRINTERV, Lemont, Illinois. 1143973 derkueno leto Cerkveno leto imenujemo tudi bogoslužno ali liturgično leto. Pomen bogoslužnega leta je lepo razložil papež Pij XII. v okrožnici "Srednik med Bogom in ljudmi11: " Skozi vse leto se obhajanje evharistične daritve in tudi svetega oficija na prav poseben način suče okoli osebe Jezusa Kristusa; in vse stvari so skladno in primerno tako sestavljene, da naš Odrešenik vlada v njih po skrivnosti svojega ponižanja, svojega odrešenja in svojega zmagoslavja. Res, ko se sveto bogoslužje spominja teh skrivnosti Jezusa Kristusa, stremi za tem, da bi bili verniki soudeleženi prav v istih skrivnostih, da bo Božja Glava skrivnostnega telesa živela s polnostjo svoje svetosti v vsakem svojih udov." Jezus Kristus - naš Odrešenik - je torej središče bogoslužnega leta. Skrivnosti odrešenja, ki se jih spominjamo tekom bogoslužnega leta, se učinkovito in dejavno obnavljajo "kot največji zgledi krščanske popolnosti in kot studenci božje milosti po moči Odrešenikovih zaslug in njegovega posredovanja in ker se nadaljujejo v nas po svojih učinkih" (Pij XII .). Velikonočni čas (v ožjem pomenu) je tako razdeljen: Predpostni čas s tremi nedeljami; postni čas od pepelnice do pete postne nedel je; pasijonski čas ali čas trpljenja od prve pasijonske nedelje do velikega petka; Velika noč s povelikonočnim časom, ki traja do sobote po binkošti h. S praznikom Presvete Trojice se začne pobi nkoštni čas. Bogoslužno leto se deli v dve dobi: Božična doba, ki jo označimo tudi kot božični bogoslužni krog, in velikonočna doba ali velikonočni bogoslužni krog. Med božično dobo se bogoslužje spominja skrivnosti učlovečenja. Središče te dobe je praznik Rojstva Gospodovega, na katerega nas pripravlja adventni čas. Ta praznik ima osmino; božični čas traja do 5. januarja. S praznikom Razglašenja Gospodovega se začenja čas razglašenja in traja do 13. januarja, čas od 13. jan. do predposta ima liturgično isti značaj kot pobi nkoštni čas. Velikonočna doba v širšem/Oy-menu obstoji iz velikonočnega in pobi n-''* koštnega časa. Cerkveno leto sestavljajo bogoslužni dnevi. Ti so: nedelja, delavnik ali ferija, ki je v našem koledarju zaznamovan kot "bogoslužni delavnik", bedenji dan (badnik!) ali vigilija, praznik in osmina . Nedelja je liturgično prvi dan v tednu; Kristus je namreč vstal prvi dan v tednu; vsaka nedelja nas torej spominja na njegovo častitljivo vstajenje; na nedeljo je bil tudi poslan Sveti Duh; dalje je "prvi dan" Bog ustvaril svet. Nedelja nas torej spominja stvarjenja, odrešenja in posvečenja po Svetem Duhu. Te tri skrivnosti pa vodijo naše misli k najvišji skrivnosti svete vere: k skrivnosti presvete Trojice. Bogoslužni delavnik imenuje liturgija proste dneve (ferije) med tednom. Danes so to tisti dnevi, -ko ni nobenega praznika ali svetniškega godu. Te proste dneve imenuje dr. p. Metod Turnšek "bogoslužne delavnike" . Ker je to lep izraz za "proste dneve", ga rabimo tudi v našem liturgičnem koledarju. Bedenji dan ali vigilija, ki je pred nekaterimi večjimi prazniki, npr. pred praznikom Rojstva Gospodovega, nas spominja na prve krščanske čase, ko so se verniki pred prazniki in nedeljami zbirali na svetih krajih in prečuli noč v molitvi. Prazniki so dnevi, ko se Cerkev v bogoslužju spominja svetih Kristusovih skrivnosti, svetih Marijinih skrivnosti in svetnikov. Osmina: večji prazniki se obhajajo z osmino, tj. vseh osem dni po prazniku. Spomin svetega časa ali godu svet- - »rjika opravimo tako. da dodamo pri maši * 3) /m?. (in pri svetem oficiju) posebno prošnjo na čast skrivnosti ali na čast svetniku. * * * Kak namen ima naš liturgični koledar? Verniki vedno v večjem številu sodelujejo pri maši tako, da molijo iz mašne knjige (misala) iste molitve, ki jih moli maŠnik. Mnogi so si nabavili slovenski "Rimski misal", ki ga je s sodelavci priredil dr. p. Metod Turnšek in ga je kot drugo izdajo izdala in založila Mohorjeva družba v Celovcu leta 1961 . Tem bo ta koledar v pomoč. Liturgični koledar je preprost, vendar zahteva poznanje liturgičnih predpisov, da ga lahko razumemo. Z redno uporabo mašne knjige so si nekateri pridobili toliko znanja in vaje, da lahko sledijo sveti daritvi z molitvami iz mašne knjige. Tudi onim, ki mašne knjige ne rabijo, bo ta koledar pripomogel k boljšemu razumevanju cerkvenega leta. Pri vsakem dnevu je zaznamovana liturgična barva, tj. barva mašnikovih liturgičnih oblačil. Opozarjam pa na eno : ako opazite, da ima mašnik drugačno liturgično barvo kot je zaznamovano v našem koledarju, pomeni, da ta dan lahko vzame votivno mašo, tj. mašo po želji (škofa, mašnika ali vernikov). Za te maše "po želji" so posebni predpisi, ki jih po— jasnuje dr. p. Metod Turnšek v uvodu v "Rimski misal". Maše "po želji11 so lahko maše na čast skrivnostim iz Jezusovega in Marijinega življenja, maše na čast svetnikom in svetnicam; poleg tega so v misalu tudi posebne maše "po želji" primerne za vse dni v tednu in za razne prilike. Drevo Simbolična slika cerkvenega leta ZAPOVEDANI PRAZNIKI Osmina Rojstva Gospodovega 1. jan. Vnebohod 7. maja Vnebovzetje 15. avgusta Vsi sveti 1. novembra Brezmadežna 8. decembra Rojstvo Gospodovo 25. decembra PREMAKLJIVI LITURGIČNI DNEVI Prva predpostna nedelja Pepelnica Velika noč Vnebohod Binkošti Telovo Presveto Srce Jezusovo Kristus Kralj Prva adventna nedelja 26. januarja 12. februarja 29. marca 7. maja 17. maja 28. maja 5. junija 25. oktobra 29. novembra Simbolična slika: Skrivnost presvete Trojice in viri milosti - sveti zakramenti. Slika pojasnuje delo troedinega Boga za odrešenje in posvečenje vseh ljudi in vsakega posameznika. KRATICE ap.: apostol, apostola bog. d.: bogoslužni delavnik bož. č.: božični Čas c. u. ali cer. uČ.: cerkveni učitelj d. ali dev.: devica m. ali muc.: mučenec, mučenka n. G.: naš Gospod našega Gospoda o. : opat p. : papež prebl. Dev.: preblažena Devica Razgl. G.: Razglašen j e Gospodovo sp. ali spozn.: spoznavavec sp.: spomin Š. ali sk.: škof m. ali tov. mu£.: tovariši mučenci Z. M. b.: "Žalostna Mati božja LITURGIČNE BARVE B - bela Č - črna R - rdeča • V - vlolaČasta Z - zelena JANUAR Zadnji krajec: 6. januarja Mlaj: 14. januarja Prvi krajec: 22. januarja Polna luna: 28. januarja 1 S Osmina Rojstva Gospodovega (B) - Novo leto------------------- 2 Č bog. d. bož. časa (B) _______________________________________ 3 P bog. d. bož. časa (B)________________________________________ 4 S Marijina sobota (B) ----------------------------------------- 5 N Presveto Ime Jezusovo (B)------------------------------------ 6 P Razglašenje Gospodovo (B) ---------------------------------- 7 T bog. d. časa Razgl. G. (B) --------------------------------- 8 S bog. d. časa Razgl. G. (B) _________________________________ 9 C bog. d. časa Razgl. G. (B) --------------------------------- 10 P bog. d. časa Razgl. G. (B) ---------------------------------- 11S Marijina sobota (B) - spomin sv. Higina, p. in m.______________ 12 N Sveta Družina (B)__________________—_________________________ 13 P Spomin krsta n. G. Jezusa Kristusa (B) ______________________ 14 T Sv. Hilarij, sk. in cer. uč. (B) - spomin sv. Feliksa, m. ___ 15 S Sv. Pavel, prvi puŠčavnik, s po zn. (B) - sp. sv. Mavra, o. _ 16 Č Sv. Marcel I., p. in m. (R) ____________________ 17 P Sv. Anton, opat (B) __________________________________________ 18 S Marijina sobota (B) - spomin sv. Priske, d. in m. ___________ 19 N 2. nedelja po Razgl. Gospodovem ——--------------------------- 20 P Sv. Fabijan, p. in m., in sv. Sebastijan, m. (R) ____________ 21 T Sv. Neža, devica in mučenica (R) __——________________________ 22 S Sv. Vincencij in Anastazij, mučenka (R) _____________________ 23 Č Sv. Rajmund Penafortski, spozn. (B) - sp. sv. Emercncijane, d. in m. 24 P Sv. Timotej, škof in mučenec (R) ____________________________ 25 S Spreobrnitev sv. Pavla, ap. (B) - sp. sv. Petra, apostola____ 26 N Prva predpostna (V) - —_________________________ 27 P Sv. Janez Zlatousti, sk., spozn., in cer. uč. (B)____________ 28 T Sv. Peter Nolask, spozn. (B) - sp. sv. Neže, d. in m. _______ 29 S Sv. Frančišek Šaleški, spozn. in cer. uč. (B) _______________ 30 Č Sv. Martina, devica in mučenka (R) __________________________ 31 P Sv. Janez Boško, spoznavavec (B) ____________________________ Mesec Svetega Otroka FEBRUAR >v .L ^ Zadnji krajec: 5. februarja Mlaj: 13. februarja Prvi krajec: 20. februarja Polna luna: 27. februarja 1 S Sv. Ignacij, škof in mudenec(R) -------------------—-------- 2 N Očiščevanje prebl. Device Marije (svečnica) (B) ------------ 3 P pred. bog. d. (V) * spomin sv. Blaža, š. in m. ------------- 4 T Sv. Andrej Corsini, Škof in spoznavavec (B) ---------------- 5 S Sv. Agata, devica in muČenka (R)---------------------------- 6 C Sv. Tit, škof in spozn. (B) * sp. sv. Doroteje, d. in m. --- 7 P Sv. Romuald, opat (B) -----------------------—-------------- 8 S Sv. Janez iz Mathe, spoznavavec (B) ---—-------------------- 9 N Tretja predpostna (V)--------------------------------------- 10 P Sv. Sholastika, devica (B) --------------—----------------- 11 T Prikazovanje prebl. Dev. Marije Brezmadežne (B) ----------- 12 S Pepelnica (V) — ----------------------------------——------- ✓ 13 C postni bog. d. (V) ---------------------------------------- 14 P postni bog d. (V) - Sp. sv. Valentina, m.------------------ 15 S postni bog. d. (V) - Sp. sv. Favstina in Jovite, m. ------- 16 N Prva postna (V) . . --------------------— 17 P postni bog. del. (V)--------------------------------------- 18 T postni bog. d. (V) - spomin sv. Simeona, š. in m. --------- 19 S kvatrna (sreda) (V) ___—----------------------------------- 20 Č postni bog. d. (V) ------------------------------———------- 21 P kvatrni (petek), (V) -----------------------------——------- 22 S Stol sv. Petra, apostola (B) - kvatrna (sobota) ----------- 21 N Druga postna (V) ------------------------------------------- 24 P postni bog. d. (V)----------------------------------------- 25 T Sv. Matija, apostol (R)------------------------------------ 26 S postni bog. d. (V)----------------------------------------- 27 Č postni bog. d. (V)_________________________________________ 28 P postni bog. d. (V) - sp. sv. Gabrijela Z. M. b., spozn. ___ 29 S postni bog. d. (V)_________________________________________ Mesec Jezusovega skritega življenja ^fT\: 'a tj'tisa a- VeiAriON£M 6GNTIV MAREC Zadnji krajec: 6. marca Mlaj: 14. marca Prvi krajec: 20. marca Polna luna: 28. marca 1 N Tretja postna (V) —-----------— ---- ■ 2 P postni bog. d. (V) ------—————--------------------------------------- 3 T postni bog. d. (V) --—--------------------------------———- ---------- 4 S postni bog. d. (V) - sp. sv. Kazimirja, sp.; sp. sv. Lucija, p. in m. ■_ 5 C postni bog. d. (V) -------------——----------------------------------- 6 P postni bog. d. (V) - sp. sv. Perpetue in Felicite, m. --------------- 7 S postni bog. d. (V) - sp. sv. Tomaža Akvinskega, sp. in c. u. -------- 8 N Četrta postna (V)---------------------------------------------------- 9 P postni bog. d. (V) - sp, sv. Frančiške Rimske, vdove ---------------- 10 T postni bog. d. (V) - sp, 40 svetih mučencev ------------------------ 11 S postnibog. d. (V) __________________________________________________ 12 C postni bog. d. (V) - sp. sv. Gregorija I., p. in c. u. _____________ 13 P postni bog, d. (V) ------------—.——_________________________________ 14 S postni bog. d. (V) _________________________________________________ 15 N Prva nedelja trpljenja ali tiha (V)_________________________________ 16 P bog. d. časa trpljenja (V) _________________________________________ 17 T bog. d. časa trpljenja (V) - sp. sv. Patricija , s. in spozn. ______ 18 S bog.d. Časa trpljenja (V) - sp. sv. Cirila Jeruzalemskega, Ž., c. u. _ 19 C Sv. Jožef, ženin ptebl. Device Marije, zavetnik vesoljne Cerkve (B) 20 P bog. d. časa trpljenja (V) - Spomin Žalostne Matere božje __________ 21 S bog. d. časa trpljenja (V) - Spomin sv. Benedikta, opata ___________ 22 N Druga nedelja trpljenja ali cvetna (V) _____________________________ 23 P Veliki ponedeljek (V) ______________________________________________ 24 T Veliki torek (V) ____________________________________________________ 25 S Velika sreda (V) ______________________________________________ 26 C Veliki četrtek (B)__________________________________________________ 27 P Veliki petek (Č) ___________________________________________________ 28 S Velika sobota ______________________________________________________ 29 N Velika noč (B)______________________________________________________ 30 P Velikonočni ponedeljek (B) _________________________________________ 31 T Velikonočni torek (B) ___________________________________ Mesec sv. J ožela APRIL Zadnji krajec: 5. aprila Mlaj: 12. aprila Prvi krajec: 19. aprila Polna luna: 26. aprila 1 S Sreda po Veliki noči (B) ---—--------------——------------------- 2 C Četrtek po Veliki noči (B)------------------------------------—— 3 P Petek po Veliki noči (B) ------------------------------—-------- 4 S Bela sobota (B) _________-______________________________________ 5 N Bela nedelja (B) . ----------------------------------------- 6 P Oznanjenje prebl. Device Marija (B) ---------------------------- 7 T bog. d. velikonočnega časa (B) _________________________________ 8 S bog. d. velikonočnega Časa (B) --------------------------------- 9 Č bog. d. velikonočnega časa (B) --------------------------------- 10 P bog. d. velikonočnega Časa (B) ---------------------------------- 11 S Sv. Leon I., papež-, spozn. in cer. uČ. _________________________ 12 N Druga nedelja po Veliki noči (B)_________________________________ 13 P Sv. Hermenegild, mučenec (R)_____________________________________ 14 T Sv. Justin, mučenec - sp. sv. Tiburcija, Valerijana in Maksima, m. 15 S bog. d. velikonočnega časa (B) __________________________________ 16 C bog. d. velikonočnega časa (B)___________________________________ 17 P bog. d. velikonočnega Časa (B) - sp. sv. Aniceta L, papež in muč. 18 S Marijina sobota (B) _____________________________________________ 19 N Tretja nedelja po Veliki noči (B) - 20 P bog. d. velikonočnega časa (B) __________________________________ 21 T Sv. Anzelm, škof, spozn. in cerkveni učitelj (B) ________________ 22 S Sv. Soter in Gaj, papeža in mucenča (R) _________________________ 23 C bog. d. velikonočnega Časa (B) - spomin sv. Jurija, mučenca (R) _ 24 P Sv. Fidelis Sigmarinski, mučenec (R) ____________________________ 25 S Sv. Mark, evangelist (R) - Prošnji dan __________________________ 26 N Četrta nedelja po Veliki noči (B) _______________________________ 27 P Sv. Peter Kanizij, spoznavavec in cerkveni učitelj (B) __________ 28 T Sv. Pavel od Križa, spoznavavec (B)______________________________ 29 S Sv. Peter, mučenec (R)___________________________________________ 30 C Sv. Katarina Sienska, devica (B)_________________________________ Za Kristusa našega 0 d r e ženik a M A Zadnji krajec: 4. maja Mlaj: 11. maja Prvi krajec: 18. maja Polna luna: 26. maja 1 P Sv. Jožef, ženin prebl. Device Marije (B), zaščitnik delavcev ------- 2 S Sv. Atanazij, škof in cerkveni učitelj (B) -------------------------- 3 N Peta nedelja po Veliki noči (B)-------------------------------------- 4 P Sv. Monika, vdova (B) - prošnji dan križevega tedna ----------------- 5 T Sv. Pij V., papež in spozn. (B) - prošnji dan križevega tedna ------- 6 S Bedenji dan pred Gospodovim vnebohodom (B) - prošnji dan ------------ 7 Č Gospodov vnebohod (B)------------------------------------------------ 8 P bog. d. (B) --- --------------—-------------------------------------- 9 S Sv. Gregorij Nacijanski, škof, spozn. in cerkveni učitelj ----------- 10 N Nedelja po Vnebohodu Gospodovem (B) Materinski dan------------------ 11 P Sv. Filip in Jakob, apostola (R) ----------------------------------- 12 T Sv. Nerej, Ahil, Domitila (devica) in Pankracij, mučenci (R) ------- 13 S Sv. Robert Belarmin, škof, spozn. in cer. učitelj (B) -------------- 14 C bog. d. (B) - Spomin sv. Bonifacija, mučenca ----------------------- 15 P Sv. Janez Salski, spoznavavec (B) ---------------------------------- 16 S Bedenji dan pred binkostmi (R) ------------------------------------- 17 N Binkošti (R) ------------------------------------------------------- 18 P BinkoŠtni ponedeljek (R) ------------------------------------------- 19 T BinkoŠtni torek (R) ________________________________________________ 20 S Kvatrna sreda (R) -------------------------------------------------- 21 Č Četrtek po binkostih (R) ------------------------------------------- 22 P Kvatrni petek (R) ______________—*---------------------------------- 23 S Kvatrna sobota (R) _________________________________________________ 24 N Presveta Trojica (B) - Marija Pomagaj------------------------------- 25 P Sv. Gregorij VII.,papež in spozn. (B) - spomin sv. Urbana I., p. in m. _ 26 T Sv. Filip Neri, spoznavavec (B) - spomin sv. Elevterija, p. in m. -- 27 S Sv. Beda Častitljivi, spoznavavec in cerkveni učitelj (B) __________ 28 C Presveto Rešnje Telo (B) ___________________________________________ 29 P Sv. Marija Magdalena Pazzi, devica (B) _____________________________ 30 S Marijina sobota (B) - spomin sv. Feliksa,I., papeža in muč. ________ 31 N 2. nedelja po binkoŠtih (Z) - Marija Kraljica_______________________ Mesec nase preblažene Matere JUNIJ Zadnji krajec: 3. junija Mlaj: 10. junija Prvi krajec: 16. junija Polna luna: 25. junija 1 P Sv. Angela Merici, devica (B) ------------------------------------------- 2 T bog. d. (Z) - spomin sv. Marcelina, Petra in Erazma, muc. (R) ----------- 3 S bog. d. (Z) ---—--------------------------------------------------------- 4 C Sv. Frančišek Carrociolo, spoznavavec (B) ------------------------------- 5 P Presv. Srce Jezusovo (B) ------------------------------------------------ 6 S Sv. Norbert, &kof in spoznavavec (B) ------------------------------------ 7 N 3. nedelja po binkoštih (Z) ...... .......... 8 P bog. d. (Z)-----------------------------—-------------------------------- 9 T bog. d. (Z) - spomin sv. Primoža in Felicijana, mučencev (R) ------------ 10 S Sv. Marjeta, kraljica in vdova (B) -----—-------------------------------- 11 C Sv. Barnaba, apostol (R)-----------------------—------------------------- 12 P Sv. Janez Fakundski, spozn. (B) - Spomin sv. Bazilida in tov. muč. ------ 13 S Sv. Anton Padovski, spozn. in cerkveni učitelj (B) ---------------------- 14 N 4. nedelja po binkoštih (Z) — ................. 15 P bog. d. (Z) - spomin sv. Vida, Modesta in Krescencije, mučencev (R) ----- 16 T bog. d. vodila do prenovitve duhovnega življenja vernikov! Misijonski: SPREOBRNITVE PO REFORMI V LITURGIJI. • Molimo, da bi liturgija prilagojena miselnosti ljudstva, kot priporoča koncil, vodila velika Števila ljudi v Cerkevl V liturgičnem koledarju (od 5. do 16. strani) so navedena ona imena svetnikov in svetnic, ki se jih Cerkev spominja na njihov godovni dan pri sveti maši in v svetem oficiju ali brevirju. Kjer duhovniki molijo brevir skupno, se preberejo med molitvami za “Prvo uro" (“Ad primam") iz liturgične knjige, ki se imenuje martirologij, imena mučencev in drugih svetnikov in svetnic, katerih godovni dan praznuje Cerkev naslednji dan. Po martirologi ju je sestavljen abecedni seznam svetnikov in svetnic, ki ga objavljamo tu. Želja Cerkve je, da dobi vsakdo pri krstu krČdansko ime (svetnika ali svetnice). Kadar pa starši žele dati otroku ime, ki ga ni v seznamu svetnikov, potem morajo dodati temu imenu Še krščansko ime; obe imeni se vpišeta v krstno knjigo. Priporočljivo je, da si izberemo krstnega patrona za svojega vzornika in zaščitnika ter se pogosto zatekamo k njemu. A Abdon (in Senen), muc.,30.jul. Adalbert (Vojteh),škof 23.apr. Adam (in Eva), prvi starši, 24. decembra Adela (glej Adelhajda). Adelhajda (Ada), vdova, 16. decembra Adolf, škof, 11. februarja. Adolf, spozn. 12. junija. Adolf, škof, 17. junija Adon, škof, 16. decembra Adrijan, muč., 8. septembra Afra, mučenka, 24. maja Afra, mučenka, 5. avgusta Agapa, dev., muČ., 5. marca Agapa, dev., muc., 3. aprila Agapit (Ljubo), muc., 18.avg. Agapit, papež, 20. septembra. Agata (Dobroslava), d.,m., 5. februarja Agaton, papeČ, 10. januarja Agaton, muČ-., 7. decembra Agej (in Ozej), prerok, 4.jul. Agripina, dev., muc., 23. jan. Ahacij (in tov.), muČ., 22.jun. Ahilej (in Nerej), m., 12.maja. Akvila, mučenec, 29. maja. Akvilina, dev., 13. junija Alban (Belo), muČ., 21.junija Alberik, opat, 26. januarja. Albert, Škof, muc., 8. aprila. Albert, spoznavavec, 7. avg. Albert Vel., spozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1.marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin (in Ingenuin), škof, spozn., 5. februarja. Albuin, škof, spozn., 13. febr. Aleksander (Saša), škof, 24. aprila. Aleksander, papež, m., 3. maj a. Aleksander, Škof, 11. avg. Aleksander, muc., 26. avg. Aleksander, muc., 9. sept. Aleksander Sauli, 11. okt. Aleksander, muč., 17. okt. Aleksander, muc., 12. dec. Aleksandra, muc., 20. marca. Aleksandra, d.,m., 18. maja. AleČ, spozn., 17. julija. Alferij, opat, 12. aprila. Alfonz, škof, 23. januarja. Alfonz Ligvorij, Škof, 2.avg. Alfonz Rodr., spozn., 30. okt. Alfred, opat, 12. januarja. Alojzij Gonzaga, spozn., 21. junija. Amadej, spozn., 30 marca. Amalija (Ljubica), 10. julija. Amand, škof, 6. februarja. Ambrozij, škof, cerkv.učitelj, 7. decembra. Ambrozij Sien., bi., 20. marca Ana Garzia, dev., 7. junija. Ana, mati Marije Device, 26. julija. Ana, prerokinja, 1. sept. Anaklet, papež, 13. julija. Ananija, muč., 25. januarja. Ananija, muč., 1. decembra. Anastazij, muč., 22. januarja. Anastazij, papež, 27. aprila. Anastazij, muč.., 21. avgusta. Anastazij, muc'., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. febr. Anastazija, dev.,muč., 15.apr. Anastazija, dev., 14. avg. Anastazija, muč., 25. dec. Andrej Korsini, škof, 4. febr. Andrej Bobola, 21. maja Andrej Avelin.,spozn., 10.nov. Andrej (Hrabroslav), ap., 30. novembra. Angela Folinjska, vdova, 4. januarja. Angela, dev., 10. maja. Angela Merici, dev., 1. junija. Angelina, 21. julija. Angeli varuhi, 2. oktobra. Angelus, spozn., 12. aprila. Angelus, 30. oktobra. Anicet, papež, 17. aprila. Anter, papeČ, 3. januarja. Antija, muč., 18. aprila. Anton, puŠčavnik, 17. jan. Anton Padovanski, 13. junija. Anton M. Cahatija, spozn., 5. julija. Anton in tov., muČ;, 15. dec. Antonija Florentinska, vdova, 28. februarja. Antonija, muč., 1. marca. Antonija, de v., muČ., 29. apr. Antonija, muč., 4. maja. Antonija, dev., 27. oktobra. Antonin, opat, 14. februarja. Antonin, škof, 10. maja. Antonin, muc., 22. avgusta. Antonin, muc., 2. septembra. Antonin, škof, 31. oktobra. Antonina, muč., 1. marca. Antuza, muČ., 27. avgusta. Anzelm, Škof, cerkv. uČ., 21. aprila. Apolinarij, škof, muč.,23.jul. Apolinarij, muČ., 6. decembra. Apolonij, muc., 10. aprila. Apolonij, muČ., 18. aprila. Apolonija, dev.,muČ., 9.febr. Aristid, spozn., 31. avgusta. Arkadij, muČ., 12. januarja. Atanazij, škof, c.u., 2. maja. Atanazija, vdova, 14. avgusta. Avguštin,šk.,ap.angl.,28.maja. Avgustin,Šk.,cerk.uc.,28.avg. Avrea (Zlata), de v., muč., 19. julija. Avrelij, Škof, 12. novembra. Avrelija, dev., muc., 15.okt. B Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. januarja. Barbara, dev.,muc., 4.dec. Barbea, muč., 29. januarja. Barnaba, apostol, 11. junija. Bazilid (in tov.), muč.,12.jun. Bazilij, mučenec, 22. marca. Bazilij, Škof, cerkv.uc., 14. junija. Bazilij, mučenec, 28. nov. Bazilisa (in Julijan), muc., 9. januarja. Beata (Blažena), muč., 8. marca. Beatrika, muČ., 29. julija. Beda Častitljivi, cerkv. uč., 27. maja. Belo (glej Alban). Benedikt, opat, 21. marca. Benedikt Niger, spozn., 4; aprila. Benedikt Jožef, spozn., 16. aprila. Benedikt XI., papeŽ, 7.julija. Benedikta, muČ., 4. januarja. Benedikta, devica, 6. maja. Sidro v gornjem, delu slike ima podobo kriza in napis, ki pove, da prihaja zveličanje od Gospoda. Ladja -Cerkev - je vama v vseh viharjih, ker je pritrjena na sidro (Kristusa). Spodnji del slike predstavlja katar kombe. V katakombah so se zbirali za časa preganjanja kristjani k sluSbi boSji - k najsvetejši daritvi. Daritev svete maše utrjuje Cerkev za vse viharje, skozi katere mora voditi svoje vernike. Benedikta, dev.,muč., 8. okt. Benigen, mučenec, 13. febr. Benigen, muč., 1. novembra. Benjamin, muc., 31. marca. Benon, škof, 16. junija. Benvard (s tov.), škof, 25. oktobra. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, muc., 16. januarja. Bernard, Škof, 12. marca. Bernard, spozn., 15. junija. Bernard, opat, 20. avgusta. Bernard Ofiski, spozn., 26. avgusta. Bernardin Foški, 27. nov. Bernardin Sienski, spozn. 20. maja. Bernardka Lurska, devica, 18. februarja. Berta, devica, 4. julija. Bertold, spozn., 29. marca. Bertram, škof, 3. julija. Bertrand, oglejski patr., 6. junija. Bibijana, dev., muČ., 2.dec. Blanka, kraljica, vdova, 2. decembra. Blaž, škof, muc., 3. febr. Blazenko (glej Mak arij). Bogdan (glej DeodatjMatija). Bogo (glej Bogomir). Bogoljub (glej Teofil). Bogomil, Škof, 10. junija. Bogomila, 6. julija. Bogomir (Bogo, Božo), Škof, 8. novembra. Bojan (glej Mohor). Boltezar (glej Baltazar). Bonaventura, škof, c. uč., 14. julija. Bonifacij, muc., 14. maja. Bonifacij, papež, 25. maja. Bonifacij, škof, muc., 5.jun. Bonifacij, papež, 25. okt. Boris, kralj, 2. maja. Boštjan (glej Sebastijan). Božena (glej Natalija). Božidar (glej Teodor). Božo (glej Bogomir). Branimir (Branko) (glej Frančišek). Breda (glej Friderika). Brigita, devica, 1. februarja. Brigita, vdova, 8. oktobra. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, škof, 17. maja. Brunon, spozn., 6. okt. Budislav (glej Gregor). C Caharija, papež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. novembra. Cecilija, dev., muc., 22.nov. Celerin, mučenec, 3. febr. Cefirin, papež’, 26. avgusta. Celestin, papež, 6. marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, mucenec, 5. aprila. Cezarij, muč., 1. novembra. Ciprijan, škof, muc.,14. sept. Ciprijan, škof, (in Kornelij), mučenca, 16. septembra. Ciprijan (in Justina), m., 26. septembra. Cirijak (Larg in Smaragd), mučenci, 8. avgusta. Ciril Aleksandrijski, škof, 9. februarja. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj, 18. marca. Ciril, Škof, 29. marca. Ciril (in Metod), slov. ap., 5. julija, 7. julija. Cirila, muČ., 5. julija. Cirila, dev., muč., 28. okt. Cirin (in tov.), muč., 12.jun. Cita, devica, 27. aprila. Cvetana, Cvetka (glej Flora), devica, 12. junija. Cvetka (glej Terezija Dete Jezusa). Cvetko (glej Florijan). D Dalmacij, Škof,muČ.,5. dec. Damaz, papež, 11. decembra. Damijan, mučenec, 12. febr. Damijan (in KozmzO, muč., 27. septembra. Danijel (Dana, Danica, Danilo), prerok, '21. julija. Danijel (in tov.),muč., 10.okt. Danijel, spozn., 11. dec. Danilo (glej Danijel). Darij, muč., 19. dec. Darija (in Krizant), muc., 25. okt. Darinka (gl. Marija ali Martina). David, kralj, 29. decembra. Davorin (glej Martin). Demetrij, muč., 9. aprila. Demetrij, muč., 14. avgusta. Demetrij, škof, muč., 10.nov. Demetrij (in tov.), muč., 22. decembra. Demetrija, devica, 21. junija. Deodat (Bogdan), muč., 8. novembra. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Didak Jožef, bi. , 21. marca. Didak, spozn., 13. novembra. Dinko (glej Dominik). Diogen, mučenec, 6. aprila. Dionizij, mučenec, 8. febr. Dionizij, muč., 20. sept. Dionizij, Škof, muč., 9. okt. Dionizija, mučenka, 12. dec. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobroslava (glej Agata). Dominik (Vladimil), spozn., 4. avgusta. Dominika, muč., 6. julija. Domnij, mučenec, 11. aprila. Domnin, muč., 1. oktobra. Donat, mučenec, 7. aprila. Donat, škof, muČ., 7. avg. Donat, spozn., 29. oktobra. Donata, mučenka, 17. julija. Dora (glej Doroteja). Doroteja (Dora), devica, mučenica, 6. februarja. Doroteja (in tov.), dev., muČ., 3. septembra. Dragica (glej Karel). Drago, spozn., 16. aprila. Dragotin (glej Karel Boromejski). Dula, muČ., 25. marca. Dušan (glej Spiridion). E Eberhard, Škof, 8. januarja. Eberhard, škof, 23. junija. Eberhard, škof, 28. nov. Ecehijel, prerok, 10. aprila. Edita, devica, 16. septembra. Edmund, škof, 16. novembra. Edmund, kralj, muc.,20.nov. Edmund (in tov.), mčt., 1. decembra. Edvard, kralj, muc., 18. mar. Edvard, kralj angl., 13. okt. Edvin, kralj, 4. oktobra. Efrem Sirski, cer. uČ., 18.jun. Egidij (Roger in Odorik), spozn., 28. januarja. Egidij od sv. Jožefa, 7.febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, I. septembra. Eleonora, devica, 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20.febr. Elevterij, mučenec, 18.apr. Elevterij, papež, muČ., 26. maja. Elija, prerok, 20. julija. Elizabeta (Spela), kraljica, 8. julija. Elizabeta (in Caharija), 5. novembra. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Elizej, prerok, 14. junija. Ema, vdova, 19. aprila. Ema (Hema), vdova,27.junija. Emanuel, muč., 26. marca. Emeram, Škof, muč.,22.sept. Emerencijana, dev., muČ., 23. januarja. Emetik, vojvoda, spozn., 5. novembra. Emigdij, škof, muc., 9.avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilij, mučenec, 28. maja. Emilija (Milica), dev., 17.avg. Emilijan (Milan), Škof, II. septembra. Emilijan, spozn., 11. okt. Emilijana (Milena), devica, 5. januarja. Emilijana, muč., 30. junija. Engelbert, škof, 7. novembra. Epigmenij, muc., 24. marca. Erazem, Škof, muc., 2. jun. Erazem, mucenec, 25. nov. Erazma (s tov.), 'muc?.,3.sept. Erik, kralj, 18. maja. Ermin, mučenec, 27. aprila. Erna (glej Erntruda). Ernest, škof, 12. januarja. Erntruda (Erna), dev.,11.sept. Etbin, opat, 19. okt. Eva (in Adam), prvi starši, 24: decembra. Evald, muc., 3. oktobra. Evarist I., papež, muc., 26. oktobra. Evfemija (in tov.), dev., muc., 3. septembra. Evfemija (in tov.), muc., 16. septembra. Evgenij (Evgen), muc.,24.jan. Evgenij, muc., 20. marca. Evgenij, škof, muČ., 2.maja. Evgenij I., papež, 2. junija. Evgenij, papež, 8. julija. Evgenij, Škof, 13. julija. Evgenij (iri Makarij), ■muc'., 20. decembra. Evgenij, škof, 30. decembra. Evgenija, devica, 25. dec. Evlalija, dev., muc., 12.febr. Evstahij (in tov.), muc?., 20. septembra. Evstohija, devica, 13. febr. Evstrohija, dev.,muc.,2.nov. EvtiHij, muČ.iz Mezop.,14.mar. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. septembra. Evtihij, muc., 11. decembra. Evtihijan, papež-, mučenec, 8. decembra. Evzebij, mučenec, 6.marca. Evzebij, duh.,spozn.,14.avg. Evzebij, škof, muc., 16.dec. Evfrazija, dev., 13. marca. F Fabij, muČ., 31. julija. Fabijan (in Sebastijan), muc., 20. januarja. Fabiola, vdova, 27. dec. Favst, muČ., 16. julija. Favsta, vdova, 19. dec. Favstin (in Jovita), muč., 15. febr. Felicijan, škof, muc.,24.jan. Felicijan (in Primož), muČ., 9. junija. Felicijan, škof, muc.,20.okt. Felicita, mučenica, 7.marca. Felicita s 7 sinovi, muČ., 10. julija. Felicita, muč., 23. novembra. Feliks (Srečko), duhovnik, muc., 14. januarja. Feliks IV., papež, 30. jan. Duša pride v nebesa po Kristusu. H Kristusu moramo priti še za časa zemeljskega šivljenja. Življenje s Kristusom vodi do smrti v Kristusu in do večnega poveličanja v nebesih. Feliks, Škof, 21. februarja. Feliks, muč., 23. aprila. Feliks Kantal., spozn., 21. maja. Feliks I., papež, mučenec, 30. maja. Feliks (in Fortunat), 18.jun. Feliks (in Nabor), muc., 12. julija. Feliks II., papež, mučenec, 29. julija. Feliks in Adavkt, muč., 30. avgusta. Feliks, mučenec, 24. okt. Feliks, mučenec, 6. nov. Feliks Val., spozn.,20. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Ferdinand, spozn., 5. junija. Fidelis Sigmarin., muČ., 24. aprila. Fidencij, mučenec, 27. sept. Fides (Vera),dev.,muč., I. avgusta. v Fides, dev.,muc., 6. okt. Filemon (in Apolonij),muČ., 8. marca. Filemon, muč., 21. marca. Filemon (in tov.), muč., 22. novembra. Filip (in Jakob), apost., II. maja. Filip Nerij, spozn.,26.maja. Filip (Zdenko) Benicij, spozn., 23. avgusta. Filip, mučenec, 13. sept. Filip, Škof, 22. oktobra. Firmin, škof, muč. ,25. sept. Fitmin, škof, 11. oktobra. Flavij, mučenec, 7. maja. Fla vi jan, muč., (v Rimu), 28; januarja. Flavijan, škof, 23. avgusta. Flavijana, devica, 5. okt. Flor, mučenec, 18. avgusta. Flor, mučenec, 22. decembra. Flora (Cvetka, Cvetana), devica, 12. junija. Flora, dev., muč., 24. okt. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, devica, 20. jun. Florijan (Cvetko), m., 4.maja Fortunat, spozn., 1. junija. Fortunat (in Feliks), 18.jun. Fortunat (in Mohor), muč., 12. julija. Frančišek (Branimir,Branko), Šaleški, škof, cerkveni učitelj, 29. januarja. Frančišek Kle., muČ.,17.febr. Frančišek Pavl., spozn., 2. aprila. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Hieron., spozn., 17. maja. Frančišek Kar., spozn., 4. junija. Frančišek Regis, spozn., 16. junija. Frančišek Solan., spozn., 24. julija. Frančišek Kald., spozn., 13. septembra. Frančišek Asiški, spozn., 4. oktobra. Frančišek Borgia, spozn., 10. oktobra. Frančišek Ksavetij, spozn., 3. decembra. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Frančiška Šantalska, vdova, 21. avgusta. Friderik (Mirko, Miroslav), škof, muČ., 18. julija. Ftidolin, opat, 6. marca. Fruktuoz, škof, muc.,21.jan. Frumencij, škof, 27. okt. G Gabrijel Žal. M. b., spozn., 27. februarja. Gabrijel, nadangel,24.marca. Gaj (in Soter), papež, muc., 22. aprila. Gal, opat, 16. oktobra. Gala, vdova, 5. oktobra. Gaspar (Gašper), kralj,6.jan. Gavdencij (Veselko), %kof, 14. oktobra. Gavdencij, Škof, 25. okt. Gavdioz, spozn., 7. marca. Gavdioz, škof, 26. oktobra. Gelazij, papež, 29. nov. Genovefa, dev., 3. januarja. Gentilij, muČ., 5. septembra. Georgija, devica, 15. febr. Gerard, mučenec, 8. marca. Gerard, Škof, 26. aprila. Gerard, škof, muč., 24.sept. Gerard Majela, 16. oktobra. German, škof, 12. maja. Germana, devica, 15. junija. Gervazij (in Protazij), muč., 19. junija. Gizela, kraljica, opat., 7. maja. Glicerij, mučenec, 21. dec. Gorgonij, mučenec, 9. sept. Gotfrid (Bogomir), škof, 8. nov. Gothard, škof, 5. maja. Gracijan, škof, 18. decembra. Gregorij X., papež, 10. jan. Gregorij (Budislav), papež, 13. februarja. Gregorij, papež, 17. februarja. Gregorij Niški, Škof,9.marca. Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan., škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij, škof, 25. avgusta. Gregorij Čudodelnik, škof, 17. novembra. Gregorij, papež, 28. nov. Gvidon, spoznavavec, 12.sept. Gvidon, opat, 31. marca. H Habakuk, prerok, 15. junija. Hadrijan III., papež,8.julija. Hadrijan, muč., 8. septembra. Hedviga (Vika), 16. oktobra. Helena (Jelena, Jelka), kraljica, 15. aprila. Helena, devica, 22. maja. Helena Švedska, muč., 31. julija. Helena, mati Konst. Vel., 18. avgusta. Helena, devica, 6. nov. Heliodor, škof, 3. julija. Hema (glej Ema). Henrik Suzo, spozn.,2.marca. Henrik, škof, 25. junija. Henrik, cesar, spozn., 15. julija. Herbert, škof, 16. marca. Herkulan, škof, 12. avgusta. Herkulan, škof, muč. ,7.nov. Hermagor (Bojan), glej Mohor, Herman Jožef, spozn.,7.apr. Hermenegild, muc., 13.apr. Hermes, mučenec, 4. jan. Hermes, mučenec, 28.avg. Hermina, devica, 24.dec. Hieronim Emil., spozn., 20. julija. Hieronim, cerk.uČ., 30.sept. Higin, papež, muč., 11.jan. Hijacint, spozn., 17.avg. Hijacint (in Prot.), muč., 11. sept. Hijacinta, devica, 30. jan. Hijacinta, dev., 6. febr. Hilarij (Radovan), c.uč., 14. januarja. Hilarij (in Tacijan), muc., 16. marca. Hilarij, škof, 25. oktobra. Hilarija, muč., 12. avgusta. Hilarion, opat, 21. oktobra. Hilda, 18. novembra. Hildegarda, opatinja, 17. septembra. Hipolit (in Kasijan), muČ., 13. avgusta. Hipolit, škof, muč.,22.avg. Honorij, Škof, 30. sept. Hozana Kotorska, bi.,27.apr. Hrabroslav (glej Andrej) Hubert, škof, 3. novembra. Hugolin (in tov.,), muč., 13. oktobra. Hugon, Škof, 1. aprila. Hugon, škof, 10. avgusta. Hugon, škof, 17.novembra. I Ida, devica, 13. aprila. Ida, grofinja, 4. septembra. Ida, devica, 29. oktobra. Ignacij (Igo, Ognjeslav), škof, muČ., 1. februarja. Ignacij Lojola, spozn.,31.jul. Ignacij, Škof, 23. oktobra. Igo (glej Ignacij). Iluminata, devica, 29. nov. Ingenuin (in Albuin), škof, 5. februarja. Inocencij, papež, 22.junija. Inocencij, papež, 28.julija. Irena ('Miroslava), devica, 21. februarja. Irena, dev., muŠ., 5. aprila. Irena (s tov.), muc.,18.sept. Irena, dev., mu£., 20. okt. Irenej, škof, 5. maja. Irenej, spozn., 28. junija. Irenej, Škof, muc., 4. julija. Irenej, škof, muČ., 15. dec. Irmina, devica, 24. dec. Ivan (glej Janez). Ivana (Jana, Joana) Val., vdova, 4. februarja. Ivana, vdova, 24. maja. Ivana (Orleanska), dev., 30. maja. v Ivana Frančiška Santalska, v lova, 21. avgusta. Ivana F.lizabeta Bichiers de Ages, devica, 26. avgusta. Ivo, spozn., 19. maja. Izabela, kraljica, 4. jan. Izabela, devica, 31. avg. Izaija, prerok, 6. julija. Izak, menih, 11. aprila. Izidor, škof, muc., 2. jan. Izidor, mučenec, 5. febr. Izidor, škof, cerkv. uc., 4; aprila. Izidor, kmet, spozn., 15. maja. J Jakob (Radoslav) ml., ap., 11. maja. Jakob st., apostol, 25, julija. Jakob, pušč., 6. avgusta. Jakob, škof, 21. oktobra. Jakob iz Marke, spozn., 28. novembra. Jana (glej Ivana). Janez Zlatousti, škof, cerkveni uč., 27. januarja. Janez MiloŠČinar, Škof, 30. januarja. Janez Boško, spozn., 31.jan. Janez de Britto, spozn., 4. februarja. Janez Matski, spozn., S.febr. Janez Jožef od Kr., opat, 5. rtiarca. Janez od Boga, spozn., 8. marca. Janez Sarkander, bi., 17.mar. Janez Damascan, cer. u<£., 27. marca. Janez Kapistran, spozn., 28. marca. Janez Klimak, opat,30.marca. Janez Ev. pred Latinskimi vrati, 6. maja. Janez Avilski, spozn., 10. maja. Vstajenje pravičnega k poslednji sodbi ob koncu časov Janez Krstnik de La Salle, 15. maja. Janez Nepomuk, spozn., 16. maja. Janez de Rossi, spozn., 23. maja. Janez, papež, muc., 27.maja. Janez Fakund, spozn.,12.jun. Janez Franc, spozn., 16.jun. Janez, mučenec, 23. junija. Janez Krstnik, rojstvo, 24. junija; obglavljenje, 29. avgusta. Janez (in Pavel), muČ., 26. junija. Janez Gualbert, opat, 12.jul. Janez Kolumbin, bi., 31.jul. Janez Vianney, spozn.,9.avg. Janez Berhmans, spozn., 13. avgusta. Janez Eudes, spozn., 19.avg. Janez, škof, 27. avgusta. Janez Leonard, spozn.,9.okt. Janez Kancij, spozn., 20.okt. Janez Gabrriel Perb., muČ., 7. novembra. Janez od Križa, spozn., 24. novembra. Janez Evangelist, 27. dec. Jaroslav, 27. aprila. Januarij, Škof, muc., 19.sept. Jedrt Brab., dev., 17. marca. Jedrt, dev., 16. novembra. Jelena (glej Helena). Jelis(l)ava (glej Elizabeta). Jelka (glej Helena;Gabrijela). Jeremija, prerok, 1. maja. Jernej, apostol, 24. avgusta. Jernej, škof, bi., 19. okt. Joahim, oče Dev.Marije, 16. avgusta. Joel, prerok, 13 julija. Jolanda, bi., 16. junija. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr. Jošt, opat, 16, junija. Jovita (in Favstin), muc., 15. febr. Jozafat Kunčevič, škof, muc., 14. novembra. Jožef iz Arimateje, 17. mar. Jožef, ženin D. M., 19. marca Jožef-delavec, 1. maja. Jožef Oriol, spozn., 23.mar. Jožef Gafasso, spozn., 23. junija. Jožef Kalasancij, spozn., 27. avgusta. Jožef Kupertinski, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), apost., 28. okt. Judita, muc., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, de v., muČ.,27. jul. Jukunda, devica, 25. nov. Julij, spozn., 31. januarja. Julij, papež, 12. aprila. Julij, muc., 1. julija. Julij, senator, muČ., 19.avg. Julij, muČ., '20. decembra. Julija, mučenka, 7. jan. Julija, devica, 8. aprila. Julija, devica, 22. maja. Julija, mučenka, 22. julija. Julija, dev., muc., 10. dec. Julijan (in Bazilisa), muc., 9. januarja. Julijan, škof, 27.jan. (8.febr.). Julijan, mučenec, 13. febr. Julijan, mučenec, 19. febr. Julijana, vdova, 7. februarja. Julijana, dev., muc., 16.febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijan, škof, 8. marca. Julijan, puscavnik, 18. okt. Julijan, mučenec, 5. dec. Julijana, dev., muČ., 17.avg. J ulita, mučenka, 30. julija. Jurij, muČ., 24. aprila. Just, Škof, 28. maja. Just, muc., 14. julija. Just, Škof, 14. oktobra. Just, mučenec, 18. oktobra. Just, mučenec, 2. novembra. Just, mučenec, 14. dec. Justa, mucenka, 14. maja. Justa, mučenka, 15. julija. Justin, mučenec, 14. aprila. Justina, dev., muc., 26.sept. Justina, dev., muc., 30. nov. Juta, vdova, 13. januarja. Juvencij, mučenec, 8. febr. Juvencij, mučenec, 1. junija. K Kajetan, spozn., 7. avgusta. Kalist, mučenec, 16. aprila. Kalist, škof, 17. avgusta. Kalist, papež, muc., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn.,18.jul. Kamil (in tov.), muč.,25.sept. Kamila, 26. julija. Kancij(an), (glej Kocijan). Kanadski mučenci, 26. sept. Kandid, mučenec, 11. marca. Kandid, mučenec, 3. okt. Kanut, kralj, muČ., 19. jan. Karel (Dragotin) Bor., škof, 4. novembra. Kaši jan (in Hipolit), muč., 13. avgusta. Kastor (in tov.), muc., 28.dec. Katarina de Ricci, devica, 13. februarja. Katarina Genovska, vdova, 22. marca. Katarina Švedska, vdova, 22. marca. Katarina Sienska, devica, 30. aprila. Katarina, dev., muč., 25.nov. Katarina Laboure, devica, 31. decembra. Kazimir, spozn., 4. marca. Kilijan, škof, 8. julija. Klara (Jasna), devica,12.avg. Klavdij, škof, 6. junija. Klavdij, mučenec, 7. julija. Klavdij,muč., 30. oktobra. Klavdij (in Simforijan), muč., 8. novembra. Klemen Marija Dvorak (Hofbauer), spozn., 15.mar. Klemen, papež, muč., 23.nov. Kleofa, mučenec, 25.sept. Klet (in Marcelin), papež, muč., 26. aprila. Klotilda, kraljica, 3. junija. Klotilda, dev., muc.,23.okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. maja. Koloman, muc., 13. oktobra. Kolumban, opat, 21. nov. Konrad, spoznavavec,21.apr. Konrad Plač., pušč., 19.febr. Konrad, škof, 26. nov. Konrad Ofiski, spozn., 15.dec. Konstancija, dev., muČ., 19. septembra. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev., muč., 22. okt. Kornelij, škof, 2. januarja. Kornelij, papež, (in Ciprijan), muc., 16. septembra. Korona, mučenka, 14. maja. Kozma (in Damijan), muč., 27. septembra. Krispin, mucenec, 25. okt. Krišpin, škof, 19. novembra. Krispin, muč., 5. decembra. Kristijan, mučenec, 17.febr. Kristijan, škof, spozn., 20. decembra. Kristina, dev., muč., 13. mar. Kristina, dev., muč., 24. jul. Kristina, devica, 24. oktobra. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, spozn., 11. marca. Krištof, muč., 25. julija. Krištof, muč., 31. oktobra. Krizancijan (in tov.), 17.febr. Krizant (in Darija), muč., 25. oktobra. Ksist (glej Sikst). Kunigunda, cesarica, 3. mar. Kuno, spoznavavec, 1. junija. Kutbert, škof,-20. marca. Kvirin, mučenec, 30. marca. Kvirin, Škof, muČ., 4. junija. L Ladislav, kralj 27. junija. Lambert, škof, 14. aprila. Lambert, škof, muč., 17.sept. Larg (Cirijak in Smaragd), mučenci, 8. avgusta. Lavra, nuna, 17. junija. Lavrencij (Lovro), spozn., 22. julija. Lavrencij (Lovro), muč., 10* avgusta. Lavrencij Just., škof, 5.sept. Lavrentanska Mati božja, 10. decembra. Lazar Tržaški, muč., 12.apr. Lazar, škof, 17. decembra. Lea, vdova, 22. marca. Leandet, škof, 27. februarja. Lenart (glej Leonard). Leon, škof, muČ., 14. marca. Leon I., papež, cer. uč., 11. aprila. Leon IX., papež, 19. aprila. Leon, Škof, 22. aprila. Leon III., papež, 12. junija. Leon, papež, 28. junija. Leon II., papež, 3. julija. Leonard (Lenart), opat,6.nov. Leonard Portom., spozn., 17. novembra. Leonida, muč., 22. aprila. Leopold Gaj., 2. aprila. Leopold, vojvoda, spozn., 15. novembra. Liberij, Škof, 30. decembra. Liborij, škof, 23. julija. Lidija, mučenka, 27. marca. Lidija, vdova, 3. avgusta. Lin, papež, muč., 23. avg. Lioba (Ljuba), dev., 28.sept. Ljubica (glej Amalija). Ljubo (glej Agapit). Ljudmila, vdova, 16. sept. Longin, 2. maja. Lovro (glej Lavrencij). Lucij, mučenec, 18. februarja. Lucij, papež, muč., 4.marca. Lucij, mučenec, 20. avgusta. Lucij, mučenec, 19. oktobra. Lucija, dev., muč., 25. jun. Lucija, muČenka, 6. julija. Lucija, mučenka, 16. sept. Lucija, dev., muČ., 13. dec. Lucijan, mučenec, 7. jan. Lucijan, mučenec, 8. jan. Lucijan (in tov.), muČ., 26. oktobra. Ludger, 26. marca. Ludovik Marija Grignion Montforski, spozn., 28.apr. Ludovik Tolent., Škof,19.avg. Ludovik, kralj, 25. avgusta. Ludovik Bert., spozn.,9. okt. Ludovika Marillac, bi.,15.mar. Luka, evangelist, 18. okt. Lukrecija, dev.,muČ., 23.nov. M Macedonij, Škof, 12. sept. Magdalena (Majda), 29. maja. Magdalena, spokor., 22.jul. Makabejski bratje, 1. avg. Makarij (Blaženko) Aleksandrijski, opat, 2. januarja. Makarij, mučenec, 28. febr. Makarjij, Škof, 10, marca. Makarij, škof, 20. junija. Makarij (in Evgenij), muc., 20. decembra. Maksencij, muč., 12. dec. Maksim (in tov.), muč., 13. aprila. Maksim, škof, 5. maja. Maksim, škof, muc.,29.maja. Maksima, mučenka, 26.marca. Maksima, muč., 2. septembra. Maksimijan, škof, 21. febr. Maksimijan, Škof, muč.,3.okt. Maksimilijan, škof, muč., 12. oktobra. Maksimin, škof, 15. dec. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muc.,16.jan. Marcel, mučenec, 19. febr. Marcel, mučenec, 29. junija. Marcel, opat, 29. decembra. Marcela, vdova, 31. januarja. Marcelijan (in Marko), 18.jun. Marcelin (in Klet), p.,26.apr. Marcelin, mučenec, 2. junija. Marcelin, škof, 5. oktobra. Marcelina, devica, 17. julija. Marcijan, Škof, 14. junija. Marij (in tov.), muč. ,19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom,23.jan. Očiščevanje (svečnica), 2. februarja. LurŠka Mati božja,11.febr. Oznanjenje M.D.,25. marca. M.b.dobrega sveta, 26.apr. Kraljica apostolov, 16.maj a. Marija Pomagaj, 24. maja. Matija Kraljica, 31. maja. Marija, Mati milosti božje, 6. junija. Obiskovanje Marijino,2.jul. Karmelska Mati b., 16.jul. Marija Snežna, 5. avgusta. Vnebovzetje M.b.,15.avg. Srce Marijino, 22. avgusta. Rojstvo Marije Dev., 8.sept. Ime Marijino, 12. septembra. Marija 7 žal., petek po tihi nedelji in 15. septembra. Rešiteljica jetnikov,24.sept. Rožnovenska Kraljica, 1. ned. v oktobru oz. 7.okt. Materinstvo Marijino, 11.okt, Darovanje Marijino, 21.nov. Marija, čudodel. svetinja, 27. novembra. Brezmadežno spočetje, 8. decembra. Loretska M.b., 10. dec. Marija Egiptska, 2. aprila. Marija Kleofova, 9. aprila. Marija Magd. (Majda), 22.jul. Marija Magd. °azzi, devica, 29. maja. Marija Frančiška, dev.,6.okt. Marija Salome, vdova,22.okt. Marija Goretti, dev., muc., 6. julija. Marijan, muč., 17. januarja. Marijan, spozn., 19. avgusta. Marijan (in tov.), muc.,1.dec. Marijana (glej Ana). Marin (in tov.), muČ.,3.matca. Marin, muč., 26. decembra. Marjeta (Margareta, Meta), 28. januarja. Marjeta Kort., spok., 22.febr. Marjeta, kraljica, 10. junija. Marjeta, dev., muc., 20.julija. Marjeta Alakok, levica,17.okt. Marko evangelist, 25. aprila. Marko (in Marcelijan), 18.jun. Marko Križevčan (in tov.), muc., 7. septembra. Marta (in tov.), muč., 19. jan. Marta, devica, 29. julija. Martin (Davorin), škof,11.nov. Martin, papež, muc., 12.nov. Martina, dev., muc., 30. jan. Matej, apostol, 21. septembra. Matija (Bogdan), apostol, 24. februarja. Matilda, devica, 26. febr. Matilda, kraljica, 14. marca. Maver, opat, 15. januarja. Mavricij (in tov.), muc., 22. septembra. Mavtilij, škof, 13. sept. Medard, škof, 8. junija. Mehtilda, devica, 10.aprila. Melanij, škof, 6. januarja. Melanija, vdova, 31. dec. Melecij, škof, 12. febr. Melhijad, papež, muc.,10.dec. Melhior, kralj, 6. januarja. Melhior Grodetski (in tov.), muČ., 7. septembra. Menas, mučenec, 11. nov. Metod, škof, 14. junija. Metod (in Ciril), slov.apost., 5. julija.: 7. julija. Mihael Garicoits, spozn. 13. maja. Mihael nadangel, 29. sept.; njegovo prikazanje,S.maja. Miklavž (glej Nikolaj). Milan (glej Emilijan). Milena (glej Emilijana). Milica (glej Emilija). Milka (glej Ljudmila). Mirko (Miroslav) (glej Friderik). Miron, škof, 8. avgusta. Miron, mučenec, 17. avgusta. Miroslava (glej Irena). Modest, škof, 24. februarja. Modest, škof krški, 31.marca. Mohor (in Fortunat), muČ., 12. julija. Mojzes, prerok, 4. septembra. Monika, vdova, 4. maja. N Nabor (in tov.), muc., 12.jun. Nabor (in Feliks), muc., 12. julija. Nada, 24. septembra. Nahum, prerok, 1. decembra. Narcis, škof, 29. oktobra. Natalija (Božena), muČ., 27. julija. Natalija, spozn., 1. dec. Nazarij, muČ., 12. junija. Nazarij (in tov.), muc., 28. julija. Neofit, muŠenec, 20. jan. Nerej (in Ahilej), muc., 12. maja. Neronovi mučenci, 24. junija. Nestor, mučenec, 26. febr. Neža (Janja), dev., muč., 21. januarja. Neža Praška, dev., 2. marca. Neža Montep., dev., 20.apr. Nicefor, patriarh, 13. marca. Nikander, mučenec, 17.junija. Nikazij, muč., 14. dec. Nikolaj (in tov.), muč., 9.jul. Nikolaj Tol., spozn., 10.sept. Nikolaj I., papež, 13. nov. Nikolaj Tavelic, muč.,14;nov. Nikolaj (Miklavž), škof,6.dec. Nikomed, mucenec, 15. sept. Norbert, škof, 6. junija. Notburga, devica, 13. sept. O Obglavljenje Janeza Krstnika, 29. avgusta. Odilo, opat, 1. januarja. Odon, opat, 18. novembra. Odorik (Roger in Egidij), spozn., 28. januarja. Ognjeslav (glej Ignacij). Olaf, kralj, 29. julija. Olga, kneg., vdova, 11. julija. Oliva, devica, 29. julija. Onezifor, mučenec, 6. sept. Onezim, muč., 16. februarja. Orest, mučenec, 13. decembra. Oskar, škof, 3. februarja. Otilija, devica, 13. dec. Otmar, opat, 16. novembra. Oton, mučenec, 16. januarja. Oton, škof, 23. marca. Oton, škof, 2. julija. Ozej (in Agej), prerok,4.jul. Ožbalt, kralj, muč., 5. avg. P Pacifik, spozn., 25. sept. Pahomij, opat, 9. maja. Pamfilij, muč., 1. junija. Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. julija. Pashal Bajlon., spozn., 17. maja. Pastor, muč., 29. marca. Pastor, spozn., 26. julija. Patricij (Patrik), Škof, 17. marca. Patricija, devica, 25. avg. Pavel, prvi puščavnik,15.jan. Pavel, mučenec, 2. marca. Pavel od Križa, spozn., 28. aprila. Pavel, škof, 7. junija. Pavel (in Janez), muč., 26. junija. Pavel I., papež, 28. junija. Pavel (in Peter), apost., 29. junija; njegovo spreobr., 25. januarja. Pavlov spomin, 30. junija. Pavla, vdova, 26, januarja. Pavla, dev., muč., 3. junija. Pavla, dev., muč., 10. avg. Pavlin, oglejski škof, 11.jan. Pavlin Nol., škof, 22. junija. Pavlin, škof, 31. avgusta. Pavlin, škof, 11. oktobra. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muc., 6. junija. Pavlina, devica, 2. dec. Pavlina, muČ., 31. dec. Pelagij, mučy 28. avg. Pelagija, muc., 23. marca. Pelagija, muČ., 11. julija. Pelagija, spokornica, 8.okt. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregtin, spozn., 27. aprila. Peregrin, muč., 13. junija. Peregtin, spozn., 28. julija. Perpetua (in Felicita), 6.mar. Perpetua, vdova, 4. avg. Peter, škof, 9. januarja. Peter Nol., sjiozn., 28. jan. Peter Dam., škof, cer.uc., 23. februarja. Peter, mučenec, 6. aprila. Peter Kanizij, cer. uč., 27. aprila. Peter, muc., 29. aprila. Peter Regal at, spozn., 13. maja Peter Celestin, papež, 19. maja. Peter (in tov.), muc., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. junija. Peter Eymatd, spozn.. 3.avg. Peter Faber, spozn., 9. avg. Peter Klaver, spozn. ,9.sept. Peter Alkantara, spozn., 19. oktobra. Peter Aleksandrijski, muc., 26. novembra. Peter Krizolog (Zlatoslov.), cer. u£., 4. decembra. Peter Fourier, škof, 9. dec. Petra stol (v Antiohiji), 22. februarja. Petra vezi, 1. avgusta. Petronij, škof, 6. septembra. Petronila, devica, 31. maja. Pij V., papež, 5. maja. Pij I., papež, muČ., 11. jul. Pij X., papež, spozn.,3.sept. Placid (in tov.), mujf.,5.okt. Placida, devica, 11. okt. Platon, menih, 4. aprila. Plavt, mučenec, 29. sept. Polikarp, Škof, muČ.,26. jan. Ponči jan, papež, muČ^,19.nov. Potamijena, dev., muc., 28. junija. Prakseda, devica, 20. junija. Ptakseda, devica, 21. julija. Primož (in Felicijan), muč., 9. junija. Priscila, vdova, 16. jan. Priška, dev., muc., 18. jan. Prokopij, spoznavavec, 27. februarja. Prot (in Hijacint), muč., 11. septembra. Protazij (in Gervazij), 19.jun. Ptolomej, škof, muc.,24.avg. Pudencijana, devica, 19.maja. Pulhetija, kraljica, 7. julija. Pulherija, devica, 10. sept. n Rufin, Škof, 26. avgusta. Rupert, škof, 27. marca. Radegunda, kraljica, 13.avg. Radovan (glej Hilarij). Rafael, nadangel, 24. okt. S Rajmund Penjafortski,23.jan. Saba (Sava), muč., 12. aprila. Rajmund, spozn., 31. avg. Saba, opat, 5. decembra. Rajner(ij), spozn., 17. jun. Rajner(ij), škof, 30. dec. Rane sv. Frančiška,17.sept. Regina, dev., muc., 7. sept. Remigij, škof, 1. oktobra. Renata, vdova, 22. maja. Rihard, kralj, 7. februarja. Rihard, Škof, 3. aprila. Robert, opat, spozn.,17.apr. Robert, opat, 29. aprila. Sabina, muČ., 29. avgusta. Sabina, mučenka, 27. okt. Sadot, škof, (in tov.), muč., 20. februarja. Salome (Mar.), vdova,22.okt. Salomon, Škof, 28. sept. Salvator, spozn., 18. marca. Salvin, 'škof, 12, oktobra. Samuel, prerok, 20. avgusta. Saša (glej Aleksander). Robert Bel., cer. uč., 13.maja. Saturnin, mucenec, 21. febr. Robert, opat, 7. junija. Roderik, muČ., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), spozn., 28. januarja. Rok, spozn., 16. avgusta. Roman, opat, spozn., 28. februarja. Roman, opat, spozn.,22.maja. Roman, muč., 9. avgusta Romana, devica, 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Rotija (glej Doroteja,Dora). Roza iz Lime, dev., 30.avg. Rozalija, dev., 4: sept. Rozina, vdova, 13. marca. Rudolf, škof, 26. januarja. Rudolf, mučenec, 17. aprila. Rudolf (in tov.), muČ.,27.jul Ruf, škof, muČ., 27; avg. Ruf (in tov.), muČ., 28.nov. Saturnin, mučenec, 29. nov. Savin, mučenec, 11. julija. Sebastijan (in Fabijan), 20. januarja. Sedem bratov mučenčev, 10. julija. Sedem ustanoviteljev, spozn., 12. februarja. Sekunda, dev., muc., 10.jul. Senen (in Abdon), muČ.,30.jul. Serafin, spozn., 12. okt. Serapion, Škof, 21. marca. Serena (Jasna), vdova,16.avg. Sergij, mucenec, 24. febr. Sergij, mučenec, 7. oktobra. Setvacij, škof, 13. maja. Servul, spozn., 23. dec. Severin, opat, 8. januarja. Severin, škof, 23. oktobra. Severin, spozn., 1. novembra. Severin, Škof, 21. decembra. Sholastika, dev., 10. febr. Šibila, devica, 17. avgusta. Sidonij (Zdenko), Škof,23.avg. Sigmund (2figa), muČ., 11.maja. Sikst III., papež, 28. marca. Sikst I., papež1, 6. aprila. Sikst II., papež, 6. avgusta. Silvetij, papež, 20. junija. Silvester, opat, 26. novembra. Silvester, papeŽ, <31. dec. Silvija, vdova, 3. novembra. Simeon, Škof, muč., 18.febr. Simeon, muc., 24. marca. Simeon, Škof, 21. aprila. Simeon, starček, 8. oktobra. Simforijan (in Klavdij), muČ., 8. novembra. Simforoza, muc., 18. julija Simon (in Juda), apost., 28. oktobra. Simon, otrok, muc., 24.marca. Simplicij, papež, 2. marca. Simplicij, mučenec, 18. dec. Slavka, Slavko (glej Alojzij). Smaragd (Cirijak in Larg), mučenec, 8. avgusta. Sofonija, prerok, 3. dec. Sofronij, Škof, 11. marca. Sokrat, mučenec, 19.aprila. Sonja (glej Zofija). Soter (in Gaj), napeč, muc., 22. aprila. Sotera, dev., muč., 10. febt. Spiridion (Dušan), opat, 14. decembra. Spomin sv. Pavla, 30. junija. Srečko (glej Feliks). Stanislav (Stanko, Stana), Škof, 7. maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. novembra. Sulpicij, škof, 17. januarja. Sulpicij, mučenec, 20. aprila. Suzana, dev., (in Tiburcij), vmuČ., 11. avgusta. Stefan, opat, 17. aprila. Stefan, papeif, muč.,2.avg. Stefan, kralj ogrski,2.sept. Stefan Pongtac (in tov.), vmuc., 7. septembra. Stefan, prvi mučenec, 26.dec. JMajdenje njegovo, 3. avg. Štiri kronani, mucenci, 8.nov. T Tacijan (in Hilarij), muč., 15. marca. Tarbula, dev., muč.,22.aprila. Tarzicij, muč., 15. avgusta. Tarzila, dev., 24. decembra. Tatjana (Tanja), muČ.,12.jan. Teja, mučenka, 19. dec. Tekla, dev.,muc., 23. sept. Telesfor, papež, muc., 5.jan. Teobald, pusc., 1. julija. Teodor (Božidar), spozn., 7. januarja. Teodor, muČ., 15. aprila. Teodor, muČ., 9. novembra. Teodora, muČ., 13. marca. Teodora, muc., 1. aprila. Teodozija, dev., 2. aprila. Teofil (Bogoljub), muČ.,8.jan. Teofil, škof, 5. marca. Teofil, spozn., 2. oktobra. Teofil, muc., 3. novembra. Teotim (in tov.), muČ.,18.dec. Terezija Deteta Jezusa,3.okt. Terezija Avilska, dev.,15.okt. Tertulin, muc., 4. avgusta. Tiburcij (in tov.), muc., 14. aprila. Tiburcij (in Suzana), 11.avg. Ticijan, škof, 3. marca. Tilen (glej Fgidij). Timotej, škof, 24. januarja. Timotej, muč., 6. aprila. Timotej, muc., 10. junija. Timotej, muČ., 22. avgusta. Tit, škof, 6. februarja. Tomaž Akv., spozn., cer.uč., 7. marca. Tomaž Tol., muci, 9. aprila. Tomaž More, muc., 9. julija. Tomaž Vilan., Škof, 22.sept. Tomaž, Škof, 3. oktobra. Tomaž (Tomislav), apostol, 21. decembra. Tomaž, škof, muc., 29.dec. Tomislav (glej Tomaž), 21. decembra. Trifon, muc., 19. novembra. Trifun (in tov.), muc., 3.jul. Turibij, škof, 24. marca. u Ubald, Škof, 16. maja. Udalrik (glej Urh). Urban I., papež, 25. maja. Urban, Škof, 7. dec. Urban, papeŽ, 19. dec. Urh, Škof, 4. julija. Uršula (in tov.), dev.,muČ., 21. oktobra, * Valburga, devica, 25. febr. Valens, mučenec, 21. maja. Valens, škof, 26. julija. Valentin, škof, 7. januarja. Valentin, muč., 14. febr. Valentin (in tov.), muč., 3. novembra. Valentin, mucenec, 11.nov. Valentina, devica, 25.julija. Valerij, škof, 29. januarja. Valerija, mucenka, 28.aprila. Valerija, mucenka, 5.junija. Valerija, mučenka, 9. dec. Valerijan (in tov.), muČ., 14. aprila. Valerijan, mučenec, 23. avg. Valerijan, spozn., 12.sept. Valerijan, oglejski Škof, 27. novembra. Vekoslav (glej Alojzij). Venancij, škof, muc., l.apr. Venancij, mučenik, 18. maja. Venčeslav (Vaclav), kralj, 28. septembra. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muČ., 3.nov. Vera (glej Fides). Verena, devica, 1. septembra, Veronika, dev., 13. januarja. Veronika Jul., dev., 9. julija. Veselko (glej Gavdencij). Viator, spozn., 21. oktobra. Vid (in tov.), muc., 15.jun. Vigilij, škof, muČ., 26. jun. Vigilij, škof, 26. septembra. Vika (glej Hedvika). Viktor, mučenec, 22. jan. Viktor, spozn., 26. febr. Viktor, mučenec, 10. marca. Viktor, mučenec, 20. aprila. Viktor, mučenec, 8. maja. Viktor, mucenec, 24. julija. Viktor, papež, muc., 28.jul. Viktor, Škof, 23. avgusta. Viktor, mučenec, 26. avg. Viktor, papež, 16. oktobra. Viktorija, dev.,muc.,ll.febr. Viktorija, muc., 17. nov. Viktorija, devica, 23. dec. Viktorin, muc., 25. febr. ✓ Življenjska pot papeža Pavla vi. Janez Krstnik Montini je bil roj. 23. septembra 1897 v Concessio v pokrajini Brescia kot sin dr. Jurija Montini j a in Judite Alghisi. Njegov oče je bil po poklicu odvetnik, ki ni samo izpovedoval krščanskega prepričanja, ampak je dosledno po veri tudi deloval in živel. Dolga leta je bil pri vodstvu katoliških organizacij v Brescii, 25 let je urejeval krajevni list “II Citadino”, bil je občinski in pokrajinski svetovavec ter poslanec v parlamentu za katoliško stranko “II par-tito Popolare”. Nič manj ni bila delavna in goreča Judita Alghisi. Bila je vzorna krščanska mati, ki je delovala tudi javno kot predsednica “Katoliških žena” v Brescii. Prvo sv. obhajilo in sv. birmo je Janez prejel devet let star. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Brescii v jezuitskem zavodu Cesare Arici. Zaradi šibkega zdravja ni mogel nadaljevati študijev na višji gimnaziji in je zato študiral privatno. Leta 1916 je napravil maturo. Obiskoval je nato dve leti kot zunanji slušatelj predavanja v semenišču v Brescii, 21. novembra 1919 pa je vstopil v bogoslovno semenišče. Posvečen je bil v duhovnika 29. maja 1920 v stolni cerkvi v Brescii. Še isto leto ga je škof poslal v Rim v lombard-, s ko semenišče. Vpisal se je na modro -slovno fakulteto papeške' univerze Gregorja na. Istočasno je obiskoval predavanja na državni univerzi na slovstveni fakulteti. Naslednje leto ga je tedanji substitut papeškega Državnega tajništva msgr. Pizzardo, še tedaj živeči kardinal, poklical na cerkveni diplomatski zavod (Accademia Ecclesiastica). Vpisal se je na fakulteto cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriana. Za nekaj mesecev je moral študij prekiniti, ko je bil v maju poslan na apostolsko nunciaturo na Poljsko. V jeseni istega leta se je vrnil v Rim in študije nadaljeval. V oktobru N adaljevanje s prejšnje strani: Viktorin, Škof, 8. junija. Viktoiin, škof, mu d'., 3.nov. Vilibald, Škof, 7. julija. Vilibrord, Škof, 7. novembra. Viljem, Škof, 10. januarja. Viljem, pušcavnik, 10. febr. Viljem, opat, 6. aprila. Viljem, opat, 28. maja. Viljem, škof, 8. junija. Viljem, opat, 25. junija. Vincencij (Vinko), muif., 22. januarja. Vincencij Fet.^ spozn.,5.apt. Vincencij, mucenec, 19.apr. Vincencij Pavl., spozn., 19. julija. Vincencij, mudi, 24. julija. Vincencij; mučenik, 27. okt. Virgilij, mucenec, 13. sept. Virgilij, škof, 27. novembra. Vital, mučenec, 14. februarja. Vital, mucenec, 28. aprila. Vital, mucenec, 4. novembra. Vivina, devica, 17. decembra. Vladimir, kralj, 15. julija. Vojslava, de v., 27. maja. Vojteh (Adalbert), škof,23.apr. Volbenk (Volfgang), škof, 31. oktobra. Z Zdenko (glej Sidonij, Filip). Zdravko (glej Valentin). Željko (glej Deziderij). Zenon, mucenec, 5. aprila. Žiga (glej Sigmund). Zlata (glej Avtea). Zmago(slav) (glej Viktor). Zofija (Sonja), muc., 15.maja. Zofija (in tov.), muc., 18.sept. Zofija, vdova, 30. septembra. leta 1924 je vstopil v službo pri vatikanskem Državnem tajništvu, kjer je ostal nepretrgoma trideset let. Takoj po gimnazijski maturi se je začel zanimati za organiziranje katoliških akademikov. Poleg svoje službe pri Državnem tajništvu je deloval pri FUCI (Federazione Universitaria Cattolica Italiana), katoliški akciji med vseuči-liSniki, pri kateri je bil cerkveni asistent skoraj deset let, najprej za rimsko sekcijo in potem za vso Italijo. Dajal je pobude za versko, kulturno in dobrodelno delovanje med akademiki. Vzgojila se je med njimi elita, ki je pozneje dala pobudo za ustanovitev KatoliSke akcije izobražencev (Movimento Laureati di Azione Cattolica). Vodil je Vincencijevo konferenco akademikov in pozneje katoliških izobražencev, ki so tedensko obiskovali najbolj zapuSčene in revne predele Rima. Na njegovo pobudo se je ustanovila katoliška založba “Studium” in se prenovila in se bolj razSirila revija “Studium” glasilo KatoliSke akcije izobražencev. Napisal je knjižice “La via di Christo”, in “Conscienza universitaria”. Zaradi vedno večjih obveznosti pri Državnem tajništvu je moral leta 1933 odložiti delo pri FUCI in se bolj posvetiti svoji službi. Dve leti prej je začel poučevati na papeSki diplomatski Soli Accademia Ecclesiastica zgodovino pa-peSke diplomacije. V Državnem tajništvu je deloval skoro deset let pod kardinalom Pacellijem, ki je leta 1939 zasedel Petrovo stolico. Do leta 1944 je bil pod državnim tajnikom kardinalom Maglio -nijem. Po njegovi smrti sta msgr, Tar-dini in Montini do leta 1952 kot državna podtajnika vodila oddelka za redne in izredne cerkvene zadeve. Leta 1953 ju je Pij XII. hotel imenovati za kardinala, a sta ga oba prosila, naj odstopi od te namere. Dne 3. nov. 1954 je prejel imenovanje za nadškofa v Milanu. V znak posebne naklonjenosti ga je hotel papež sam posvetiti v Škofa, pa tega ni mogel storiti zaradi bolezni. Pisal pa mu je ob tisti priliki pismo, v katerem hvali njegove sposobnosti, gorečnost in iskreno pobožnost. Zaradi velikih izkušenj, ki si jih je pridobil v dosedanjih službah, ga ima za naj s po s obne j 5 ega duhovnega pastirja milanske nadškofije. Novi milanski nadškof si je izbral za geslo besede: “V imenu Gospodovem”. Dne 6. januarja 1955 je slovesno prišel v milansko stolnico. Kmalu je pokazal, da hoče vršiti dušno pastirstvo na globok in moderen način. Njegova prva skrb je bila, da pregleda in obiSCe vse župnije svoje velike Škofije. Takoj je začel s pripravami na veliki misijon, ki se je vrSil od 5. do 24. novembra leta 1957. Skupaj z drugimi misijonarji je tudi sam govoril po cerkvah, Šolah, tovarnah, bolnišnicah, kaznilnicah. Ustanovil je pri škofijski kuriji poseben urad, ki se je bavil s študijem, kako na moderen in uspeSen način oznanjati evangelij, dalje drug urad, ki se je zanimal za duSno pastirstvo med novimi naseljenci v mestu; ustanovil je poseben urad za socialno pomoč. Ustanovil je društvo, ki je skrbelo za pomoč tistim, ki so odslužili kazen po zaporih. Vzdrževal vse mogoče zveze z delavskim svetom. Skrbel je za verski in katoliški tisk. Nastala je tako “Akademija sv. Karla” za razna kultruna vprašanja. Pobude je dajal tudi za misijonsko delo. Milanska nadškofija je ustanovila poseben misijon v Karibi v južni Rodeziji, ki ga je nadškof Montini enkrat osebno obiskal. Po štirih letih intenzivnega dušno- pastirskega delovanja ga je papež Janez XXm. imenoval za kardinala v priznanje velikega dela v korist katoliške Cerkve. Dne 21. junija 1963 je bil izvoljen za papeža. Slovesno je bil kronan v nedeljo 30. junija pred baziliko na trgu sv. Petra. Po KATOLIŠKEM GLASU (27. junij 1963) Sveti oče Pavel VI. o svojem predniku Kardinal Montini, sedaj papež Pavel VI., je kot milanski nadškof govoril ob smrti papeža Janeza XXIII. te besede: “Vse se je Že povedalo o osebi umrlega papeža: o njegovi prirojeni preprostosti, o njegovi prijaznosti, o njegovi globoki in resnični duhovnosti. In vse se je tudi že povedalo o njegovem izrednem delu, ki ga je približalo narodom, o njegovih dveh enciklikah, o vesoljnem cerkvenem zboru. In vendar bi bilo treba že toliko povedati in razmišljati o tem papežu. Iskati bi bilo treba razloge za tako resnično in množično objokovanje njegove osebe. Vsakdo izmed nas je začutil pri vi a cen j e do tega moža, in je razumel, da simpatija, ki ga je obkrožala, ni bila laž, ni bilo navdušenje mode: to je bila tajnost, ki se nam je razodevala, bila je skrivnost, ki nas je obdajala. On nam je dal vzoren nauk, redek in težak: učiti je treba resnico z ljubeznijo; pokazal nam je, da resnica ne loČi ljudi in ne vžiga v njih dušah polemik in kontrastov, temveč jih vabi k enotnosti misli, jih vodi s pastoralno skrbjo, vliva v duše veselje po osvojitvi bratstva in božjega življenja. To smo že vedeli, ali On nam je dal upanje in vero, nam obljubil izpolnitev teh želja. Papež Janez XXIII. nam je nudil drugo perspektivo. Kadar gledamo njegov grob, vemo, da dediščina tega velikega papeža ne more biti zaprta v tem grobu, da je smrtne more zadušiti. To nas navaja, da ne opisujemo več njegove preteklosti, temveč da predvidevamo bodočnost, ki nam jo je on začrtal. Kaj zapušča Janez XXIII. Cerkvi in svetu, ki ne bosta umrla z njim? Težka je umetnost preroštva; toda v tem trenutku postane preroštvo božje pred obljubami, ki nam jih je dal papež, katerega objokujemo. Janez XXIII. je začrtal smernice na naši poti; ni dovolj, da se teh smernic samo spominjamo, temveč moramo po njih hoditi. Pokazal nam je globoko sposobnost krščanske vere, ki naj duhovno obogati modemi svet. Napravil je, da je univerzalnost katoliške Cerkve postala bolj razumljiva. Trudil se je in posvetil vse svoje moči za enotnost Cerkve, za mir med narodi in med družbenimi sloji, za državljanski mir na vsej zemlji. Ali naj zapustimo pot, ki nam jo je za bodočnost začrtal papež Janez XXIII.? Upati moramo, da ne. Zvestoba do velikih naukov njegovega papež e vanj a bo nadaljevanje njegovega spomina in njegove slave; samo tako bomo čutili se naprej njegovo očetovsko prisotnost.” KATOLIŠKI GLAS, 27. junij 1963 Sv. oče Janez XXIII. - duhovni sin sv. Frančiška “Bil je Človek, ki ga je Bog poslal, ime mu je bilo Janez. Ta je prišel v priCevanje, da bi priCeval o luCi, da bi priCeval o luCi, da bi vsi po njem vero sprejeli. ” (Jan 1, 6. 7.) Pri teh besedah je 100.000-glavo množico pri maši, ki se je darovala 3. junija ob 7. uri zveCer na Petrovem trgu za umirajoCega papeža, spreletela groza in tisti, ki so do sedaj zadrževali solze, so glasno zajokali. Devet minut pozneje je množica in z njo ves svet Se glasneje zajokal, kajti papež, oCe vseh ljudi je umrl. ResniCno! Janez XXIII. je bil od Boga poslan tudi nam, FranCiSkovim sinovom. V svojem življenju nam je pokazal pot in naCin CistejSega in popolnejšega izpolnjevanja našega Pravila. Predvsem si je prizadeval za evangeljski kreposti ponižnosti in preprostosti. Iz njegove “modrosti srca” so izvirale kreposti: velika dobrota, popolna vdanost božji volji, krotkost srca, duh uboStva. Redovnike je vedno vneto opominjal, da naj polagajo veCjo važnost na notranje življenje kot na zunanje delovanje. Zakaj uspeh vsakega apostolata zavisi od duha molitve in od prizadevanja za notranje življenje. Sinove sv. FranCiška pa je prav posebno spodbujal, da se povrnejo k prvotnim oblikam frančiškanskega življenja in da se z vso dušo zavzamejo za apostolat, ki je primeren današnjim Časom. 67 let je bil tretjerednik. Sam se je predstavil takole: “Jaz sem Jožef, vaš brat. Ko mi je bilo 14 let, sem postal tretjerednik. Isto leto sem prejel tonzuro. O koliko vedrega in nedolžnega veselja mi je prineslo to sovpadanje dogodkov: frančiškanski tretjerednik in klerik, ki bo dosegel mašništvo. Opasan sem bil z isto vrvico preprostosti, ki se še ni zavedala sreCe, ki bi me naj spremljala do blagoslovljenega oltarja in ki naj bi mi dala vse v življenju. Od rane mladosti so moje oCi Čutile domaCnost ob pogledu na preprosti samostanCek v Baccanellu, ki je v obširni lombardski okolici, kjer sem se rodil in dorašCal: cerkev, skromen samostan, zvonik in okoli in okoli ponižni bratje, ki so hodili med polji in siromašnimi hišami na bero ter pri tem širili oni navdih povsem odkrite preprostosti, ki je napravila sv. FranCiška in njegove brate tako simpatiCne. Zelo sem bil vesel, da sem na svojih potih našel sv. FranCiška v skromnih hišah njegovih sinov v Evropi, Aziji in Afriki. Toda nobena stvar ni bila tako sladka in prijetna moji duši, kakor povratek v Baccanello, ta kotiCek nedolžnosti, krotko s ti in svete poezije krščanskega življenja. ” Papež Janez XXIII. ni izkazoval sv. FranCišku svoje velike ljubezni samo v besedah, temveC tudi v dejanju. 12. aprila 1959. je proglasil frančiškanskega brata Karla iz Sezze za svetnika. Naslednji dan je rekel: “Poglejte sv. Karla iz Sezze! Je pastirCek in preprost brat. Vendar kakšen sijaj pod raskavo skorjo njegove robate tunike, kakšna visoka kontemplacija v tej skromni zunanjosti! Ne išCe drugega ko Jezusa Kristusa in to križanega(51 Kor 2,2). In Jezus ga je proslavil z duhovnim zmagoslavjem, ki je doseglo vrhunec vCeraj v slovesnem obredu proglašenja. ” 12. novembra 1961. je proglasil kapucina Inocenca iz Berze za blaženega. 9. decembra 1962. je proglasil za svetnika kapucina Frančiška iz Čampo -rossa. 16. aprila 1959. je v lateranski baziliki sam vodil slovesnost ob 750 letnici zaobljub sv. Frančiška. Kdo se ne bi navdušil ob njegovih iz srca prihajajočih vzklikih, ki jih je izrekel v govoru: “O, sv. uboštvo! Kakšno bogastvo, bodisi kot svet, bodisi kot obljuba! Sladka ljubezen do uboštva! Kako te moramo ljubiti! Ubožna siro-maščina, ponižnost je tvoja sestrica! -To je veliko pravilo, ki ga proslavljamo, to je pot, ki vodi v življenje, k blagoslovu in v slavo. Aleluja, aleluja!” Ta slavospev uboštvu sv. očetu ni prazna beseda. Vse svoje življenje je po svoji lastni izjavi hotel biti ubog in je bil resnično ubog. Vse svoje dohodke je sproti razdal v dobre namene. Ko se je vrnil iz prve svetovne vojne, so bili nekateri radovedni, kaj bo storil z denarjem. “Kupil bom hotel!”, je bil njegov skromen odgovor. Kmalu je kupil lepo hišo v centru Bergama in jo spremenil v zavetišče za študente. Ob njegovi smrti je bilo v njegovi blagajni le 200.000 lir, čeprav je pred kratkim dobil 120,000.000 lir Balzanove nagrade za mir. V bolezni in pozneje na mrtvaškem odru je v rokah držal lesen križ, za katerega je kot duhovnik eno leto varčeval, da je zbral 1000 lir. V oporoki je zapisal, da je vesel, ker ne more sorodnikom drugega zapustiti kot svoj blagoslov. Samostan v Baccanellu je obdaroval, “za ohranitev naj slajših spominov vsega našega življenja”, s prelepim mašnim plaščem in dragocenim relikviarijem. 25. avgusta 1959. je obiskal samostan sv. Samote v Bellegri. Ko je zagledal generala, je presenečen vzkliknil: “Ah, tudi vi ste prišli ?” Ko je pa videl še člane definitorija, je skoraj razočaran dejal: “Pa ste vsi tu. Jaz pa sem hotel sam obiskati ta sveti kraj”. Na verandi je v zaupnem pogovoru priznal: “Nekoč sem mislil slediti ponižnim bratom v Baccanellu... Vendar je zapihal močnejši veter... in tako sem zdaj tu. ” Pri ogledovanju samostana je rekel: “... da, da, lepo je tu živeti; lepo, toda za tistega, ki pride samo enkrat. Za te pa, ki moraju tu živeti vedno, je tudi ta sveti kraj in tako izbrano okolje, če si ne pridobe povezave z Bogom, težko”. Eden izmed redovnikov je omenil, da je ves samostan s cerkvijo vred reven in malo vreden. Sv. oče pa je hitro odgovoril: “Kako pa! Ali nismo v nagovoru 16. aprila v lateranski baziliki imenovali sv. uboštvo Frančiškovo nevesto ?” 4. oktobra 1962. je poromal v Assisi, zibelko sinov in hčera sv. Frančiška. Tu je ponižno prosil za uspeh H. vatikanskega zbora. V govoru je podal svoj labodji spev sv. Frančišku: “Sv. Frančišek nam je pokazal pot za pravično in pravilno življenja. Boga posedovati, to so bile spočetka samo sanje sv. Frančiška, pozneje cilj, ki si ga je pridobil z vso jasnostjo. V otroških letih je imel vsega v izobilju. Vendar mu to ni zadostovalo. Želel se je posvetiti Gospodu, da bo mogel Boga posedovati tako prišrčno, da bi s tem prišel vedno višje. Zato se je skušal znebiti vsega posvetnega. ‘Ubog in ponižen gre Frančišek bogat v nebesa’, pravi liturgija. Tu pri sv. Frančišku stojimo resnično pred nebeškimi vrati. Tu vse ostalo onemi in se razblini v nič. Vse BELLEGRA NA GORI CELESTE: FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SV. SAMOTE ■F Dne 25. avgusta 1959 malo pred četrto uro popoldne je sv. oče Janez XXIII. obiskal frančiškanski samostan svete samote v Bellegrv Slika predstavlja prizor, ko sveti oče ogleduje zgodovinski muzej v samostanu. Pater z očali je generalni minister reda Rev.mus p. Avguštin Šepinski. se razbije, kar svet ceni in to pod raznimi nazivi kot so: sreča, veličina, moč, premoč. Vprašamo se, zakaj je ljubi Bog prav Assisi obdaril s čarom narave, pokrajine, nadalje velike umetnosti, domačnosti, navdušenosti, polnosti velike svetosti, z vsem tem, kar tu čutimo v ozračju, kar romarji in obiskovalci to otipljivo čutijo in oživljajo. Odgovor je preprost in lahak: Ljudje se tu učijo po skupnem in vesoljnem jeziku Stvarnika spoznavati in med seboj pripoznati kot bratje in sestre. V trdni skali tega hriba, imenovanem raj, počivajo posmrtni ostanki svetnika, ki ga časti ves širni svet. Komaj 44 let je trajalo njegovo zemeljsko življenje. Prvi del, prav polovica njegovega življenja je veljala stremljenju za svetnimi dobrinami, kar splošno vlada vsepovsod na svetu. To je posvetno življenje, ki pa življenja ne spopolnuje. Drugi del njegovega življenja pa je bil posvečen pustolovščini, ki je bila neka zmedenost pred ljudmi, obenem je izgledala kot norčija in vendar je tvorila začetek nenehne slave. Ta slava sv. Frančiška nas je navdahnila z željo, ki jo tukaj za Assisi, za Italijo, za vse človeštvo podamo: Ti, sveto mesto Assisi, ti si imenovano in češčeno na vsem širnem svetu zaradi dejstva, ker si Poverellu -asiškemu ubožcu, tvojemu svetniku, ki je ves gorel v serafinskem ognju, podarilo življenje. Ko bi ti dojelo to svojo prednost, to veliko odliko in bi narodom vsega sveta ponudilo vzgled prave zvestobe krščanskega življenja, ki bo zate obenem povod resnične slave. In vsi narodi starega in novega sveta, ki jih enako ljubi naše očetovsko srce in ste mu tako zelo dragi. Da bi znali vsi Citati iz božje knjige skupno poslanstvo omike in miru, h kateremu vas je poklical Bog in to v različnih oblikah”. Po govoru je sv. oče dalje časa v tihi molitvi prosil velikega obnovitelja srednjeveške Cerkve za uslišanje svojih velikih zamisli. Značilnost, ki dela sv. očeta Janeza XXH1. tako podobnega sv. Frančišku je ta: 67 let je ponavljal Frančiškov pozdrav “Gospod ti daj mir!” vsakomur, ki ga je hotel poslušati. Ta pozdrav je ponavljal prav posebno zadnja leta na Petrovem sedežu in ga ponavlja še sedaj po smrti po okrožnici “Paceminterris”. Kajti vedel je, da je to pravi mir, mir, H je sad ljubezni, ljubezni do Boga in do vseh ljudi, ki so božje stvari. Ljubezen pa je: odpuščati drug drugemu, prenašati stiske in bridkosti, potrpeti mirno, pozabiti žalitve in krivice, pomagati vsakemu bližnjemu, premagati v sebi mržnjo, odpor, jezo, maščevalnost. V tem se kaže ljubezen. Če tega ni, je dokaz, da ljubezni ni. “Povej, oče, zakaj ves svet leta za teboj, možje in žene, mladi in stari. Zakaj le ? Saj nisi lep, nisi učen, nimaš slavnega imena, nisi visokega, plemenitega rodu. Od kod neki to, da vsi za teboj norijo?”, je radovedno spraševal brat Masej. Sv. Frančišek pa mu je ponižno odgovoril: “Zato, ker je Bog tako neskončno dober, da se hoče v svoji najbednejši stvari proslaviti”. Gotovo, Bog se je v pokojnem sv. očetu Janezu XXIII. proslavil. Toda globlji vzrok, zakaj je sv. oče tako pritegnil ljudi nase, je tale: Boga je tako popolnoma ljubil, da se je Bogu vsega predal. Ničesar ni zase iskal, ničesar zase želel. Ves, z vsemi močmi, z vsemi željami, z vsemi mislimi se je Bogu predal, zanj živel, zanj trpel, njega ljubil, v njem pa vse stvari božje. In ker je bila ta ljubezen božja v njem, je razširjal okrog sebe mir, tisti mir, ki so ga ljudje v svetu toliko pogrešali, nikjer pa ga niso mogli najti. Zato se ne smemo čuditi govoricam v nordijskih deželah, da naj bi bil naslednji Nobelov nagrajenec za mir pokojni papež Janez XXIII. Iz POROČIL slov. franc, provincije Sv. Kriza, J ne 22. junija 1963, Leto XVII., Številka 3. - /" -v Roman Rua: POSLEDNJI TEDEN ZIVLLENJA DOBREGA PASTIRJA PAPEŽA JANEZA XXIII. Poročilo o zadnjih dnevih življenja papeža Janeza XXIII. kakor je bilo pripravljeno za slovensko vatikansko radijsko oddajo. Poročilo obsega zadnje dneve svetega očeta od nedelje 26. maja do smrti na binkostni ponedeljek 3. junija 1963, priprave na pogreb in pogreb v Četrtek 6. junija 1963. Ze preteklo jesen smo slutili, da je papeževa bolezen hujša kot je bilo sporočeno. Toda, ko smo sledili svetemu očetu pri njegovem vsakodnevnem delu, pri njegovem delu v teku koncila, pri avdiencah, slovesnostih in običajnih nedeljskih blagoslovih, smo imeli občutek, da bo bolezen prebolel. Dejansko se je prve mesece letošnjega leta s pomočjo uspešnega zdravljenja, bolezen zboljšala, toda pretekli teden se je z vso silo ponovila. Že v sredo pred vnebohodom zato papež ni imel splošne avdience. Na vnebohod se je se pojavil pri oknu svoje študijske sobe in blagoslovil vernike na trgu sv. Petra. V nedeljo 26. maja 1963 opoldne na je ostalo njegovo okno zaprto. 10.000 so zaman Čakali in gledali v tretjo nadstropje apostolske palače. Dobri papež se ni veČ pokazal. Bolezen ga je dokončno priklenila na bolniško posteljo, s katere se ni več dvignil. Ta dan je sprejel kardinala Cicognianija in z njim reševal tekoče zadeve. Državni tajnik je nato odpotoval v Frascati, kjer se je udeležil zaključka slovesnosti 350-letnice Marijinega svetišča v Capo Croce. Ko se je vrnil, je zopet obiskal svetega očeta in mu sporočil, da je blagoslovil v njegovem imenu vernike, kakor mu je naročil. Medtem so pričele prihajati v Vatikan prve brzojavke vladarjev in državnih poglavarjev, predsednikov vlad in zunanjih ministrov, verskih redov in kongregacij, predstavnikov katoliške akcije in drugih. Predvsem so papežu izrekli svoja voščila k ozdravljenju kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. V nedeljo zvečer so se splošni zdravstveni pogoji papeža zboljšali. Noč na ponedeljek je mirno prebil. Tudi ta dan je zjutraj sprejel državnega tajnika v normalno avdienco, V torek je sveti oče z bolniške postelje kot vse te dni sledil sveti maši, ki so jo darovali v sosednji sobi in prejel sveto obhajilo. Ob osmih je sprejel državnega tajnika in se z njim razgovarjal pol ure. Dan je prebil v počitku in ponižni in vedri zbranosti, povsem predan božji volji. Ob 12.15 je ponovno sprejel državnega tajnika, ki mu je sporočil: Sveti oče, ves svet moli za vas. Papež mu je z ljubeznivim nasmehom po kratkem molku odgovoril: “Ko ze svet moli za bolnega papeža, je prav, da darpo tej molitvi poseben namen, ki naj bo: Ce bog hoče žrtev papeževega življenja, naj ta žrtev izprosi obilne darove za koncil, za sveto Cerkev in za vse človeštvo, ki želi miru. Ce pa je nasprotno Bogu po volji, da nadaljuje svojo papeško službo, naj to služi posvetitvi papeževe duše in duš vseh tistih, ki delajo in trpe za Širjenje kraljestva našega Gospoda v antičnih deželah krščanstva, v najnovejših in po vsem svetu”. Papež je prebil noč od torka na sredo, ne da bi potreboval zdravniške pomoči. V sredo 6»30 je sledil sveti maši in prejel sveto obhajilo. Nato se je dolgo zadržal v molitvi. Ob osmih je sprejel državnega tajnika, 'ki ga je obvestil o tekočih zadevah, zlasti o plebiscitu molitev in voščiInih željah za njegovo ozdravljenje, 'ki se dvigajo po vsem svetu. Kardinal mu je prebral nekaj poslanic in sporočil. Papež*je izrazil tajniku še posebej svojo hvaležnost za molitve, ki so jih molili zanj v Lurdu. Prav tako za izraze zelja po ozdravljenju, ki so prispele iz Bolgarije, Turčije, Grčije in Francije. Enako za poslanico francoskih vseucilišnikov središča Rechilieu, ki so bili papežu vedno zelo pri srcu. Državnega tajnika je sprejel tudi v torek zveČer in osebno blagoslovil rožne vence za baziliko sv. Srca v Rimu, 'ko jo upravljajo salezijanci. V sredo ob 10 dopoldne se je zdravstveno stanje svetega očeta zboljšalo, 1 tako da je profesor Mazzoni zapustil apostolsko palačo. Papež je prebil dan v molitvi in v popolni predanosti Bogu. Sveti oče je bil ves cas pri polni zavesti. Medtem vsa katoliška Cerkev skupno s svojimi škofi moli za ozdravljenje svetega očeta. Sveti oce je prebil noč od srede na četrtek brez posebnih sprememb in se je vidno odpočil. Ob 6.30 je kot običajno sledil sveti maši, ki so jo darovali v sosednji sobi v teku katere je prejel sveto obhajilo. Ob 8:00 je sprejel državnega tajnika in se z njim razgovarjal pol ure. Zdravniki so ugotovili, da so se pojavi krvavi jenj a ustavili, zaradi Česar je profesor Gasbarrini odpotoval v Bologno. PapeŽ je kardinalu tajniku, 'ki mu je pokazal številne brzojavke, 1 z voščili po ozdravljenju, 1 ki so prispele v Vatikan iz vsega sveta, ■ dan poprej dejal: Kako sem vsem hvaležen. Dejstvo, da sem predmet tolike pozornq£ti, me gane. Ostajam popolnoma miren. Čutim se bolj kot kdaj koli povezanega z vsemi tistimi, ki trpe v bolnicah in po domovih in so v stiski. To zanimanje za papeža, ki ponižno zastopa Gospoda, pomeni novo vnemo molitve, misli in namenov za mir ter jasno prepričanje, da je to kar v Življenju velja: milina, dobrota in ljubezen. Želim, da prejmejo vsi v znamenje moje globoke in ganljive hvaležnosti spričo načina, s katerim hočejo ostati povezani z menoj, tudi razlog in poudarek za medsebojno bratsko ljubezen. Vse blagoslavljam in opugumljam. Ob 10. zvečer je papež podelil blagoslov .vsem, ki so bili v njegovi sobi in vsem tistim, ki ga žele prejeti. Medtem se je nadaljeval plebiscit hierarhije in vseh vernikov po vsem svetu ter zanimanje naj višjih predstavnikov oblasti za zdravstvene pogoje svetega očeta. Tolaži j ivi ton uradnih poročil, močna narava svetega očeta z njegovim duhom, ki ga bolezen ni mogla nikoli premagati, vse to je vzbudilo kljub neozdravljivi bolezni, 'novo upanje. Toda v noči od četrtka na petek je opolnoči nenadno prišlo do nove krize. Poklicali so zdravnika profesorja Mazzonija, ki je ostal pri svetem očetu vso noč. Ob 6.30 je papež sledil sveti maši. Ob 9o30 je prispel profesor Valdoni, ki je potrdil resnost krize. Sveti oČe je zaprosil za zakramente umirajočih. Sveto popotnico mu je dal njegov spovednik ms gr. Cavagna. Sveto poslednje olje pa ms gr. Van Lierde. Pred NajsvetejŠim je papež pri polni zavesti glasno spričo vseh navzočih molil vero in daroval svoje življenje za koncil, za Cerkev in za mir. Posebno misel je posvetil koncilskim očetom in Želel, da bi se koncil srečno končal. Papež se je z ljubeznijo spominjal svojih sorodnikov, svoje škofije in svojega rojstnega kraja. Profesor' Gasbarrini je bil telefonsko poklican in se je vrnil v Rim. S krizo, 'ki ga je zadela ta dan. je papeŽ Janez XXIII. pričel svojo dolgo agonijo. Popoldne so se njegovi zdravstveni pogoji še bolj poslabšali. Ob 4.30 popoldne je na njegovo željo daroval sveto mašo v sosednji sobi msgr. Capovilla, sveti oče Janez XXIII. pa je vsem podelil blagoslov. Takoj nato je sprejel kardinale Tisseranta, Copello in Ottavianija. Tem so se pridružili kardinali Dijorio, Cicogniani, Masella, Agagianian in Cento. Vsem je papež dejal tole: Ko odhajam se želim zahvaliti kardinalskemu zboru. Sem kakor žrtev na oltarju za Cerkev, za koncil in za mir. Blagoslavljam ves kardinalski zbor. Ob 6:30 zvečer so se zdravstveni pogoji svetega očeta znova poslabšali. V zdravniškem uradnem poročilu so zdravniki objavili, da se je zdravstveno stanje papeža poslabšalo zaradi vnetja trebušne mrene. Posledice tumorja so poškodovale torej tudi trebušno mreno. Obtok krvi in utripanje Žile sta bila diskretna, polagoma pa sta se slabšala zaradi težav v dihanju. Duševno stanje in psihični pogoji svetega očeta pa so bili slej ko prej dobri. Sveti oČe se je povsem zavedal resnosti svojega stanja in ga prenašal s pobožno vdanostjo kljub vedno hujšim bolečinam. Nekaj po 8 zvečer se je stanje še bolj poslabšalo. Papež je izgubil zavest. Medtem so dopotovali papeževi bratje, Zavorio in Giuseppe, ' ter sestra Assunta in trije nečaki. Skupno s kardinalom Montinijem so takoj stopili v bolniško sobo svetega očeta. Tam so bili že majordom Callori di Vignale, maestro di Camera ms gr. Nasalli Rocca in ekcelence Venini, Van Lierde, 'Dell Acqua in Sammore. Pri bolniški postelji so neprestano molili molitve za umirajoče zapovrstjo kardinali Bea, Feretto, 'Pizzardo, Marella, \ntoniutti, in msgr. Slypy. Kasneje sta prispela še kardinala Browna in di Heard. Medtem je množica vernikov napolnila trg svetega Petra. Obrazi vseh so kazali žalost sinov, ki se zavedajo, 'da bodo v kratkem izgubili svojega dobrega očeta. Nekaj po polnoči je papežev osebni tajnik Capovilla daroval poleg bolniške sobe sveto mašo. Ob 2.52 pa je sveti oče Janez XXIII. nepričakovano znova prišel k zavesti, spoznal svoje sorodnike, jih poklical po imenu, jih blagoslavljal in pozdravljal ter se zahvaljeval zdravnikom. S slabotnim, toda razumljivim glasom je dejal: Jezus, Jezus, 1 nato pa je ponovil besede evangelija: Jaz sem vstajenje in življenje. Ob 3.45 istega dne, 'to je v soboto zjutraj, je daroval sveto mašo v sosednji sobi, papežev nečak msgr. Roncalli. K svetemu očetu je prispel kardinal Cicognia- ni, s katerim se je papež zadržal dalj Časa in ponavljal besede iz svetega evangelija, ki nam obljubljajo vstajenje in večno Življenje. Msgr. Taccoliju, 'ki mu je dejal: sveti oče, 'zdi se kot da ste vstali od mrtvih, je papež Janez XXIII. odgovoril: “Mogel sem slediti svoji smrti korak za korakom. Sedaj se z lahkim srcem bližam koncu." Sveti oČe je ostal pri zavesti do osmih zjutraj. Njegov položaj je ostal nato nespremenjen. Bil je v težkem bolezenskem spanju, ' utrip je bil normalen, temperature je imel 38 stopinj Celzija, nastopile so težave pri dihanju. Pri njegovi bolniški postelji so se vrstili kardinali Montini, Urbani, Bacci, Larraona, Browne, Bea, Aloisi Masella, Micara, Tisserant, Da Costa Nunez, Jullien, Cento, Forni. Kasneje so prišli tudi drugi cerkveni predstavniki, tako msgr. Felici, msgr. Venini, splitski škof FraniČ, msgr. Vallaine, 'msgr. Veronino, Paro in Mancini. Ves čas so bili pri bolnem papež-u njegov spovednik Cavagna, zdravniki in najožji sorodniki. Medtem so milijoni oseb v skrbi in molitvi sledili razvoju papeževe borbe z neozdravljivo boleznijo in poslušali uradna poročila, ki jih je v različnih jezikih neprekinjeno oddajala vatikanska radijska postaja. Množica vernikov na trgu sv. Petra je vso noč in ves dan vstrajala na trgu in molila za papeža Janeza XXIII., ki se je počasi poslavljal od sveta. Ves sobotni dan 1. junija je papež imel obdobja ko je bil povsem pri zavesti, nakar je zopet v težko bolezensko spanje. Ob 5. popoldne, ko je zopet prišel k zavesti je spoznal bergamskega škofa Piazzija, ki je bil pri njegovi bolniški postelji in dejal: Iz srca blagoslavljam drago bergamsko škofijo, semenišče in kongregacijo duhovnikov sv. Srca ter zavod Cerasoli pri lateranskem seminarju. Vse popoldne in zvečer so prihajali v bolniško sobo kardinali in prelati in dolgo molili ob bolniški postelji. Zvečer je nastopil v papeževem stanovanju popoln mir, ki ga ni motilo nobeno znamenje, da bi se splošno papeževo stanje spremenilo na boljše ali na slabše. Tudi vatikanski radio se je Veliki petek 1963: Cešcenje svetega križa ob 10.30 z veder omejil na sporočilo, da je položaj neizpremenjen in nato skozi vso noČ' oddajal plošče do šestih zjutraj v nedeljo 2. junija, ko je ponovno objavil, da v teku noČi ni prišlo v papeževem zdravstvenem stanju do nobene spremembe. V kasnejših poročilih je navajal, da je državni tajnik kardinal Cicogniani ob šestih daroval sveto mašo poleg bolniške sobe, kateri je papež Janez XXIII. sledil z veliko gorečnostjo ter s tem vsem znova izpričal svojo globoko vero in pobožnost. Na koncu svete maše je papež molil Magnificat in nekatere kratke molitve ter podelil svoj blagoslov vsej Cerkvi, kardinalskemu zboru, episkopatu, duhovščini, bolnikom, otrokom in vsem vernikom, se posebej pa delavcem krščanskih društev vsega sveta. Končno je pooblastil nečaka msgr. Roncallija, naj v njegovem imenu podeli blagoslov bergam-ski Škofiji in vsem njegovim sorodnikom. Navzlic svoji veliki želji pa papež ta dan ni mogel prejeti svetega obhajila. Po sveti maši je želel, da so mu prebrali vstopne molitve in berilo binkoŠtne svete maše. Branje obeh odstavkov, kjer so omenjeni narodi Bližnjega vzhoda je vzbudilo papežu globoko ganotje. Njegova misel je bila posvečena Bolgariji, Grčiji in zlasti Turčiji. V teku svojega bivanja v Turčiji je namreč vsako leto daroval slovesno pontifikalno sveto mašo za binkošti v stolnici v Istanbulu, 1 ki je posvečena svetemu Duhu. Po sveti maŠi kardinala Cicognianija so darovali svete maše tudi drugi prelati v stanovanju svetega očeta. Papeža so obiskovali kardinali in kurijski prelati. Proti poldnevu se je zdravstveno stanje svetega očeta poslabšalo. Nastopila je nova kriza. Temperatura se je dvignila na 39 stopinj Celzija, utrip Žile pa na 135. Papež je ohranil vso svežost duha. Videti je bilo, da Šivi samo z Bogom, govori z njim in o njem. POSLEDNJI BINKOSTNI PRAZNIKI DOBREGA PASTIRJA PAPEŽA JANEZA XXIII. Letošnja binkoŠtna nedelja je potekla po vsem svetu v veliki Žalosti in skrbi. Misli vseh katoličanov in nekatoliČanov so hitele v Rim v tretje nadstropje vatikanske palače, kjer se je boril s smrtjo dobri pastir, 'papež Janez XXIII. V Rimu je prišlo do nenadnih nalivov z grmenjem, kar pa ni premaknilo vernikov z njihovih mest na trgu sv. Petra, ki so tam ves dan molili za svetega očeta. Sredi dopoldanske nevihte se je papež prebudil iz težkega bolezenskega sna in vprašal kaj se dogaja. Odgovorili so mu, da je zunaj nevihta. Nato je spet padel v nezavest. Njegovi zdravstveni pogoji so se nezaznatno, toda stalno slabšali vse vČerjašnje popoldne in nato vso noČ. Prišlo je do dveh izredno hudih kriz ob 8. zvečer in ob treh, danes na binkoštni ponedeljek zjutraj. Temperatura, ki je včeraj in dobršen del noči na ponedeljek obstala pri 39. stopinjah, se je danes ob sedmih dvignila na 40 stopinj. V istem času se je dvignil tudi utrip žile na 140, ki j)a je ob osmih zopet padel na 130. Tudi duševne zmožnosti so od včeraj dalje utrpele neprestano nazadovanje. Tudi možnosti izražanja so se nadalje zmanjšale. Manj pogosti in krajši so postali tudi trenutki, ko je bil papež pri polni zavesti, v teku katerih pa je papež Janez XXIII. Še dalje nudil čudoviti in ganljivi vzgled vere in pobožnosti, katerem je svet priča že Štiri dni. Včeraj zvečer, kmalu po 5. popoldne je sveti oČe pokazal, da sledi molitvi Raduj se Kraljica in prošnjam k svetnikom, 1 ki jih je vedno molil zvečer ter pokimal z glavo na prošnjo naj da blagoslov Cerkvi, koncilu, episkopatu, duhovnikom, 1 vernikom in misijonom. Okrog 8. zvečer se je očitno videlo, kako prestaja strahotne telesne bolečine. Toda vse njegovo zadržanje je izražalo veder sprejem in plemenit pristanek na povabilo, 'da nudi svoje bolečine Gospodu za zedinjenje Cerkve in se priključi Jezusovi molitvi pri zadnji večerji: Ut unum sint, 1 da bi bili vsi eno. Danes zjutraj ob treh je sveti oče sredi izredno hudih bolečin stiskal med svojimi rokami križ svojega spovednika in ga še potem dalje držal pri sebi. Iz njegovih ust so prihajali vzkliki k Jezusu in Mariji. Pri njem so se izmenjavali njegovi bratje in sestra, neČakinje-redovnice in nečak monsignor. Tem je sveti oČe od Časa do časa izrekel ganljive besede tolažbe in tople zahvale. Zjutraj so darovali v sosednji sobi sveto mašo ms gr. Capovilla, državnik tajnik kardinal Cicogniani, nečak sv. očeta m s gr. Roncalli in papežev spovednik msgr. Cavagna. Prisotni so opazili, 'da se je papež večkrat duhovno povezal z njimi pri svetem obredu in pri molitvah, ki so jih nato molili pri njegovi postelji. Zlasti je sledil molitvi, ki mu je tako draga in ki se pričenja z besedami A ve Mundis s pes Maria, Zdrava Marija, upanje sveta. To je hvalnica, ki jo pripisujejo papežu Inocencu III., na Čast Jezusa in Device Marije, na katero je navezal sam Inocenc III. velike odpustke. Druge vrstice te nadvse lepe hvalnice se glase: Pozdravljena polna milosti, Čista in blagohotna Devica; daj, da me ob smrtni uri pripelje močni angelj, ki si mi ga dala kot varuha tja, kjer Ti pravični prepevajo hvalnice, ko smrt uniči telo in ko me nobena nova smrt ne more več napasti, ko bo lahko moj duh počival v Tebi. Vatikanski komentator je ob 2.30 popoldne oddajal tole poročilo: Molitev je ta trenutek edina in izključna tolažba, ki jo lahko še nudimo svetemu očetu. MoČna fizična konstitucija njegovega organizma, ki se je tako odločno upirala proti napadom bolezni, sedaj neustavljivo popušča. Možnosti vposega in pomoči zdravnikov se zmanjšujejo od trenutka do trenutka. Pritisk je padel na 95. Nastopila je ura vere. Ura, ki mora v nas oživiti gotovost v stvarnosti poslednjih stvari. Je ura zbranosti. S tem bomo nudili naj lepše izraze dobrote in ljubezni svetemu očetu, ki je razdal vse energije svojega življenja zato, da bi učil ljudi, naj se ljubijo med seboj. Današnji binkoŠtni ponedeljek je četrti dan agonije svetega očeta Janeza XXIII. Vsi verniki so bili združeni v skupni molitvi k Bogu, naj ublaži strašno trpljenje svojemu služabniku, svetemu očetu. Verniki v Rimu so včerajšnji dan prebili v molitvah v cerkvah in svetiščih, predvsem pa na trgu sv. Petra in v vatikanski baziliki. Tudi judovska skupnost v Rimu se je pridružila katoličanom v molitvi. S posebno vnemo so molili priporniki v rimski jetnisnici Regina coeli, ki so vsi prisostvovali sveti sveti maši. Milijoni Špancev neprestano molijo za papeža. V Madridu posveča tisk papeževi agoniji več prostora kot ga je posvetil v zadnjih letih najvažnejšim dogodkom. Madridski katoliški časopis Ya je objavil včeraj številne članke o življenju in delu svetega očeta, ki so obsegali nad 10.000 besed. Posebne molitve za papeža so v Avstriji vključili v vse cerkvene obrede, ki so jih imeli za binkošti. Po vsaki sveti maŠi so duhovniki povabili vernike naj še dalje ostanejo v globoki zbranosti v cerkvah in molijo ter darujejo Bogu trpljenje papeža Janeza XXIII. Ko je včeraj govoril vernikom v Malinesu, je belgijski primas kardinal Suenens povabil vse naj prosijo vsemogočnega Boga, naj nudi tolažbo v teh poslednjih urah Kristusovemu namestniku na zemlji. Nato je omenjal delo, ki ga je papež Janez XXIII. vršil v letih svojega episkopata ter poudaril, kako si je znal v nekaj letih pridobiti ljubezen vseh ljudi. Tudi nizozemski primas kardinal Alfrink je govoril v stolnici v Utrechtu in pozival vernike k neprestani molitvi. Omenjal je binkoštne praznike in primerjal delo papeža Janeza XXIII. in vpliv sv. Duha v Cerkvi. V ruskih krogih so izrazili veliko obžalovanje spričo neprestanega slabšanja papeževih zdravstvenih pogojev. Posebno poslanico je poslal v Vatikan nadškof iz Jaroslava in Rostova, Nikodim, eden naj večjih predstavnikov ruske pravoslavne cerkve. V Varšavi in v Krakovem so bile cerkve polne vernikov. Radio je neprestano ponavljal uradna poročila o poteku papeževe agonije. Ta poročila sta oddajala brez prekinitve tudi praški in budimpeštanski radio. V Kolnu je nadškof kardinal Frings osebno molil molitev za bolnega papeža skupno z 10.000 verniki, ki so bili zbrani v zgodovinski stolnici. Vsi smo zedinjeni v stiski, tako je dejal miinhenski kardinal Doepfner in obdajamo papeža z našo ljubeznijo. Trpljenje papeža Janeza XXIII., ki ga tako pogumno prenaša v verski vnemi, 'tako je pisal državnemu tajništvu predsednik Kameruna, Ahamadou Ahidjo, nujno vabi vse Človeštvo naj v dejanju izvaja ljubezen do bližnjega in ohranja upanje v boljši svet. Predstavniki vseh krščanskih skupnosti v Libanonu so se včeraj priključili molitvam katoličanov. V protestantski stolnici v Beyrutu se je vršil slovesen obred, katerega se je udeležil sam predsednik libanonske republike Fuad Chehab. Vztrajno in neprestano so molili za papeža tudi v Ameriki. Povsod, od stolnice sv. Patricija v Nevv Yorku do zadnje najrevnejše škofije na visoki planoti Andov v Latinski Ameriki, prosijo Boga, naj prihrani svetemu očetu nadaljnje trpljenje. Tudi v Avstraliji, Afriki in Aziji se dviga molitev k Bogu za paoeža, kot dejanje ljubezni do njega, ki lahko sedaj samo trpi. Vsemogočni Bog naj bi dal svetemu očetu potrebno moč, da bi vzdržal do kraja v svoji jiudi borbi z boleznijo in v svoji agoniji. Ze sedaj sveti oče nudi svetu svoj poslednji najvišji nauk, nauk kako moramo znati umreti. Danes zvečer ob 7. je kardinal Traglia daroval sveto mašo za svetega očeta pred baziliko sv. Petra, katere so se udeležili desettisoči vernikov. Ves današnji dan se je papeževa agonija polagoma bližala koncu. Zadnje uradno poročilo ob 6.15 zvečer se je glasilo: Noben posebni dogodek ni spremenil ozračja tesnega in bridkega pričakovanja v papeževi bolniški sobi. Bolezen uničuje šibke sile nekdaj tako močne konstitucije svetega očeta. Vsi pričakujmo z molitvijo nadaljnih dogodkov. Nekaj minut potem ko je množica nad 50.000 vernikov na trgu svetega Petra glasno molila za papeža pri sveti maši, ki jo je daroval ob 7 zvečer, pred vatikansko baziliko kardinal Traglia, je usiljeni Bog rešil dobrega papeža Janeza XXIII. zemskega trpljenja. Tako je prav v teku letošnjih binkoŠtnih praznikov, ki jih je pokojni sveti oce zadnjikrat doživel, dal z bolniške postelje vsemu svetu najvišji nauk dobrote, globoke vere in Kristusove ljubezni in najviŠjo žrtev življenja za edinost Cerkve, za koncil in za mir na svetu. Molimo za njegovo dušo, prosimo ga, da bomo tudi mi znali živeti in trpeti po njegovem vzgledu. Ob 7.50 zvečer je vatikanski radio izdal tole uradno poročilo: Sveti oČe Janez XXIII. je umrl. Papež dobrote je mirno in pobožno izdihnil potem ko je prejel zakramente svete rimske Cerkve v svojem stanovanju v vatikanski apostolski palači ob 7.49 zvečer, 'danes 3. junija 1963, pri čemer so mu skrbno stali ob strani njegovi naj bližji sodelavci in zdravniki. Neizprosna bolezen, ki se je v zadnjih mesecih poslabšala, ki pa navzlic temu ni ovirala Kristusovega namestnika, vršiti z neukrotljivo voljo in pastoralno vnemo težke naloge njegove visoke službe, je strla njegovo močno naravo. Papež Janez XXIII. je bil 263. naslednik sv. Petra na rimski katedri. Rodil se je v Sotto il Monte v provinci Bergamo v preprosti in pobožni družini dne 25. novembra 1881 z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. V duhovnika je bil posvečen v Rimu dne 10. avgusta 1904, v Škofa pa dne 19. marca 1925. Beneški patriarh je postal 15.1.1953. Za papeža je bil izvoljen 28. oktobra 1958 in kronan v vatikanski baziliki 4. novembra 1958. PapeŽ Janez XXIII. je bil tako star 81 let, 6 mesecev in 8 dni. Papež pa je bil 4 leta, 7 mesecev in 6 dni. Med največjimi deli, ki jih je ustvaril in ki bodo vedno povezana z njegovim imenom so zlasti sklicanje in pričetek drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in rimska sinoda. Med toliko okrožnicami pa Mati in Učiteljica in Mir na zemlji. Ostal bo vedno v spominu vseh, predvsem kot vesoljni oČe, zlasti oče ponižnih in trpečih, kot dobri pastir, ki je želel privesti v Kristusov hlev tudi najbolj oddaljene in ljubeče, kot pospeŠevatelj miru in kot tisti, ki je vrnil Človeštvu zavest in zaupanje v medsebojno sodelovanje in ki je učil z besedo in zgledom, da se lahko ljubimo kot bratje navzlic razlikam in zmotam. Katoliška Cerkev in vsi ljudje dobre volje se spoštljivo klanjajo v molitvi pred njegovim častitljivim truplom in pred njegovim spominom s polnim zaupanjem, da bo božja Previdnost umela nadaljevati veliko delo papeža Janeza XXIII., ki ga je opravljal v znamenju resnice, pravice, svobode in ljubezni. Takoj nato so v vatikanskem radiu pričeli oddajati to uradno poročilo v vseh jezikih. Ob 8.35 zvečer smo ga slišali tudi v slovenščini. Po prebranem uradnem poročilu je poročevalec dodal: Dragi poslušalci! Pravkar smo vam prebrali uradno poročilo, da je za vselej prenehalo biti srce dobrega pastirja, 'svetega očeta Janeza XXIII. S tem smo izgubili ne samo vzvišenega učenika in čudovitega Kristusovega namestnika, ki je vse svoje življenje v dejanju sledil in kazal vsem Kristusovo pot, marveč tudi iskrenega slovenskega prijatelja, ki je naš narod zelo spoštoval zaradi njegove vere in navezanosti na rimsko Cerkev. Morda ni bilo in ne bo nikoli več papeža, ki bi tako ljubeznivo pripovedoval o Slovencih, o Ljubljani, o slovenskih duhovnikih in slovenskih vernikih. Ko se klanjamo pred voljo vsemogočnega Boga, ki je poklical svojega vdanega služabnika k sebi po zasluženo nebeško plačilo, se zahvaljujemo papežu Janezu XXIII. za njegovo iskreno ljubezen do nas in ga prosimo, da posreduje pri Bogu za srečo in bogato krščansko življenje slovenskega naroda. Pastir in krmar, 'pastor et nauta, je bilo geslo pokojnega papeža Janeza XXIII. vpisano v njegovem grbu. Dejansko je bil pastir svoji Čredi, katero je vodil z besedo in vzgledom, pri čemer je skušal dobiti v Kristusov hlev tudi ovce, ki niso bile iz tega hleva. Njegovi okrožnici Mati in učiteljica in Mir na zemlji, sta njegov naj lepši spomenik. Pokojni dobri sveti oče je bil tudi krmar. Vodil je sveto Cerkev med čermi v srečni pristan in povsod prinašal mir, pravičnost in ljubezen. Molimo zato s Cerkvijo zanj: 0 Bog, ki si v svoji neizrekljivi uredbi hotel svojega služabnika Janeza XXIII. uvrstiti med najvišje duhovnike, daj prosimo, naj bo tako, kakor je bil na zemlji namestnik tvojega edinoroj enega Sina, za vedno pridružen zboru tvojih svetih papežev. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, amen. Vatikanski ra lio je nato znova prenašal to poročilo v redni slovenski oddaji ob 9.30 P.M., kateri je poročevavec dodal še kratek komentar z naslovom: Poslednji binkoštni prazniki dobrega pastirja papeža Janeza XXIII. V trenutku smrti svetega očeta so bili pri njem državni tajnik kardinal Cicogniani, njegov namestnik msgr. Dell’Acqua, 'papežev spovednik msgr. Cavagna, osebni tajnik msgr. Capovilla, papeževi bratje in sestra, nečak msgr. Roncalli, dve nečakinji redovnici in dva druga nečaka, strežnika in zdravniki profesorji Gasbarrini, Valdoni in Mazzoni ter bolniški strežnik avguštinski brat, Belotti. Kmalu nato ko je Traglia končal zadnji evangelij pri sveti masi, v katerem je med drugim rečeno: Bil je človek, ki ga je Bog poslal, ime mu je bilo Janez, kar so vsi tisti hip povezali z imenom umirajočega papeža, je msgr. Dell’Acqua prišel iz papeževe sobe in sporočil vodji vatikanskega tiskovnega urada dr. Casimirru in jezuitskemu patru Pappalardu, ki sta opravljala obveščevalno službo, prvi za tiskovni urad, drugi pa za vatikanski radio, da je sveti oče umrl. Takoj nato so v znak žalosti priprli vsa vrata v vatikanskem mestu. Hkrati so zazvonili vsi zvonovi, ki so sporočili svetu smrt dobrega papeža Janeza XXIII. Množica, ki se je zbrala na trgu sv. Petra in prisostvovala sveti • maši je z ganotjem in globoko žalostjo, 'toda z veliko predanostjo sprejela bridko vest. Se pozno v noČ je bilo videti na trgu veliko Število ljudi, ki so gledali v razsvetljena okna, kjer je počival sveti oče. Po vsem trgu je vladala izredna tišina. Z mogočnimi reflektorji osvetljena bazilika in vatikanske palače pa so vsem simbolično oznanjale, da se je dobri pastir Janez XXIII. po vzgled ne m življenju in hudem zemskem trpljenju preselil v svetlo Očetovo hišo, kjer ni več gorja ne bolečin. PO PAPEŽEVI SMRTI Njegovo smrt sta uradno ugotovila vrhovni penitencier kardinal Cento in zdravnik. Nato so vsi, ki so prisostvovali njegovim zadnjim trenutkom zapovrstjo sli k papežu in mu spoštljivo poljubili roko. Kardinal kamerlengo Aloisi Masella je hkrati izdal potrebne ukrepe in poskrbel, da so bili obveščeni o papeževi smrti člani kardinalskega zbora, diplomatski zbor in papeževa zastopstva v inozemstvu. Po normalnem postopku za ohranitev papeževega trupla so nato položili zemske ostanke papeža Janeza XXIII. na mrtvaški oder. Papež je bil oblečen v belo svileno obleko z vlečko, z mozzetto iz živordeče barve, ki je obrobljena s hermelinom, 1 na glavi pa je imel rdečo papeško Čepico. V sklenjenih rokah je držal sveti križ in rožni venec. Ob vznožju mrtvaškega odraki je bil prekrit z rdečim svilenim pregrinjalom, je bil klečalnik, 'na katerem je bil križ in posodica z blagoslovljeno vodo. Na obeh straneh odra so gorele sveče, nameščene v štirih velikih svečnikih. Vso noČ so molili pri papeževem truplu štirje nižji penitencierji. Častno službo so opravljali člani plemiške garde v visoki uniformi s sablami, katerih konice so v znak žalosti bile obrnjene v tla. Kako uro po papeževi smrti je prišlo do prvega dejanja cerimoniela, ki je ostal že stoletja nespremenjen. V študijski sobi namestnika državnega tajnika msgr. DelV-Acqua so sestavili in podpisali listino o papeževi smrti. Prisotni so bili kardinal kamerlengo Aloisi Masella, 'notarji, 'odvetniki in drugi visoki prelati. V listini uradno potrjujejo, da je sveti oČe Janez XXIII. umrl dne 3. junija 1963 ob 7.49 p.m. Sam kardinal kamerlengo je potem ko se je poklonil truplu svetega očeta in molil za večni pokoj papeževe duše, ugotovil, da je sveti oče mrtev. V torek zjutraj so pričeli prihajati v papeževo stanovanje, da se poklonijo truplu svetega očeta, kardinali, ki bivajo v Rimu, patriarhi in nadškofi in škofi rimske kurije, predstojniki redov, Člani diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri sveti stolici, in vatikanski uslužbenci, 'ki so poslednjikrat pozdravili njega, kateremu so z iskreno ljubeznijo in sinovsko vdanostjo služili v letih njegovega pontifikata. Prvi, ki je prispel k pokojnemu svetemu očetu je bil dekan kardinalskega zbora kardinal Tis-serant skupno s kamerlengom kardinalom Alojzijem Masellom; spremljala sta ju dva člana švicarske garde. Ob 11.30 dopoldne se je prišel poklonit pokojnemu papežu predsednik italijanske republike Segni, ki je dolgo molil pred papeževim truplom, kateremu je spoštljivo poljubil roko. Nato so sledili obiski naj višjih predstavnikov oblasti. V torek ves dan je pokojni sveti oČe počival na mrtvaškem odru v tretjem nadstropju apostolske palače. Ves Čas so stali ob njem njegovi sorodniki in najzveštejsi sodelavci. Pokojnemu svetemu očetu so se prišli poklonit Člani kardinalskega zbora, predstavniki diplomatskega zbora in predstavniki naj višjih cerkvenih in svetnih oblasti v 'dimu. Na papeževo izrecno željo so njegovo truplo položili na mrtvaški oder v salonu poleg njegove Študijske sobe. Za mrtvaškim odrom je bil velik gobelin iz. 17. stoletja, ki prikazuje svetega Janeza, medtem ko je bila na nasprotni steni podoba loretske Matere božje, ki je papeža spominjala na njegovo romanje, ki ga je izvršil preteklo jesen v to svetisce. Salon, ki je velik kakor polovica Klementinske dvorane in je okrog njegovih sten sest oltarjev, na katerih so v dneh dramatične agonije svetega očeta darovali svete maše. Na levi steni vidimo naslikan rojstni kraj papeža Roncallija, Sotto il Monte, na desni pa zastavo Benetk, šest elanov švicarske garde, in dva člana plemiške garde so opravljali častno službo pri vhodu v salon. Medtem ko so ves dan prihajali vedno novi predstavniki po zadnje slovo od svetega očeta, so malo pred 6. zvečer pričeli s pripravami za slovesen prenos trupla svetega očeta v baziliko svetega Petra. Ob pesmi Reši me o Gospod, se je pričel pomikati žalni sprevod iz dvorane Sala Reggia - to je iz dvorane, kjer je sveti oče pred 25 dnevi prejel nagrado Bal zan za mir, 'in se počasi pomikal po kraljevskem stopnišču proti bronastim vratom. Najprej sta korakala dva oddelka palatinske in švicarske garde, 1 nato so sledili najvišji častniki papeških straž in plemiške garde. Sledili so pevci Sikstinske kapele, bogoslovci rimskega semenišča, m s gr. Van Lierde in drugi člani papeževega dvora in cerkveni dostojanstveniki. Truplo svetega očeta Janeza XXIII. so nesli na posebni nosilnici. Ob obeh straneh so bili peniten-cierji člani plemiške garde in švicarske garde, za njimi pa so Šli sorodniki svetega očeta, osebni tajnik pokojnika msgr. Capovilla in vsi tisti, ki so bili pri svetem očetu zadnje dni njegovega zemskega življenja in ki vso mu skušali lajšati njegovo trpljenje. Žalni sprevod je zaključil kardinalski zbor in člani diplomatskega zbora. Pred bronastimi vrati je bila uradna delegacija italijanske vlade. Na trgu sv. Petra, ki je bil nabito poln vernikov, je množica spremljala sprevod v tihi molitvi. Sprevod se je pomikal po isti poti, po kateri je šel papež Janez XXIII., ko je že trpel zaradi strašne bolezni dne 11. oktobra 1962 k otvoritvi drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Medtem ko je polk italijanskih oboroženih sil izkazal papeževim zemskim ostankom vojaške časti, je sprevod s pokojnim papežem poslednjikrat Šel preko stopnic sv. Petra in skozi glavna vrata bazilike dalje mimo praznih sedežev koncilskih očetov do konfesije. Sikstinska kapela je pela molitev Subvenite. Pokojnega svetega očeta so obkrožili kardinali in drugi udeleženci sprevoda. Truplu je podelil absolucijo in ga blagoslovil ter pokadil namestnik kardinala vrhovnega predstojnika vatikanske bazilike nadškof Felici. Molitev De profundis je zaključila obred. Ob 7.35 P.M. je prefekt za ceremonije msgr. Dante povabil vse, 'da zapuste baziliko. Vrata cerkve sv. Petra so zaprli. V molku in temi bazilike je predstavljal edino svetlo luč mrtvaški oder s papežem Janezom XXIII., ob katerem so opravljali častno stražo elani plemiške garde. V sredo 5. junija je bil Že ob prvih jutranjih urah trg sv. Petra poln vernikov, ki so hoteli videti poslednjikrat -svojega pastirja. Naval vernikov se ni ustavil niti v nočnih urah. Vsi so hoteli še enkrat videti obraz svojega dobrega pastirja. Truplo pokojnega svetega očeta je počivalo oblečeno v papeška oblačila v središču glavne ladje bazilike sv„ Petra na istem kraju kjer je bil postavljen papeški prestol v teku zasedanj drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Na obeh straneh visokega katafalka, ki je bil obkrožen z 12 svečniki in razsveteljen z močnimi reflektorji so opravljali častno službo štirje člani plemiške garde, štirje člani švicarske in palatinske garde. V smislu konstitucije o Sede vacante se je sestala ta dan zjutraj ob 10.10 v apostolski palači prva glavna kongregacija kardinalov. Sejo je vodil kardinal dekan Tisserant, udeležilo se je je 32 kardinalov. Prisostvovali so ji tudi tajnik kardinalskega zbora msgr. Carpino in prefekt za apostolske obrede msgr. Dante. V teku seje je kardinal Tisserant, kakor je to običaj, 1 s kladivom in dletom zdrobil ribiški prstan pokojnega papeža Janeza XXIII. V teku seje so kardinali izvedli prisego, prebrali nekatere listine in reševali druga vprašanja, ki se tičejo sedanjega obdobja Sediš vacante. Medtem so se ves dan in vso noč pomikale skupine vernikov preko trga sv. Petra v baziliko sv. Petra, po srednji ladji do konfesije, kjer so se zadnjikrat poslovile od pokojnega papeža Janeza XXIII. in se po obeh stranskih ladjah nato vračale na ' : ' V torek 4. junija so prenesli truplo pok. papeža Janeza XXIII. v baziliko sv. Petra liplliii. prosto. Vsi so mu hoteli vrniti obiske, 'ki so jih sprejeli, 'iti mimo njega in mu pokloniti vrtnico, šopek nagelnov ali poljskih rož, in si za vselej vtisniti v srce njegov obraz. Do petih popoldne v četrtek 6. junija se mu je na ta način poklonilo nad en milijon ljudi. To ganljivo slovo je potrdilo ljubezen, ki so jo vsi gojili do pokojnega svetega očeta. Ob petih popoldne, ko so morali zapreti baziliko, je bila Še vedno ogromna množica na trgu sv. Petra, ki je hotela videti svetega očeta. Da so izpolnili tudi tem njihovo veliko zeljo, so mimo vseh predpisov, prvič v zgodovini, še enkrat za nekaj minut, v sprevodu prinesli truplo sv. očeta pred baziliko, tako da je množica, ki se je zbrala na trgu mogla še enkrat videti njegov ljubezniv nasmeh in sprejeti v molitvi njegov poslednji blagoslov. Ob šestih pa so pričeli s slovesnimi žalnimi obredi pokopa. Potek obredov je prenašala vatikanska radijska postaja v povezavi z radijskimi oddajniki številnih držav in v evro viziji. Papeževo truplo so prenesli od oltarja konfesije pred oltar katedre. Pevci Sikstin-ske kapele so zapeli Miserere. Nato je vikar vatikanskega kapitla msgr. Felici intoniral Exultabunt Domino. V klopi na levi strani so sedeli sorodniki papeža. Na drugi pa diplomatski predstavniki in povabljenci. Zbor Sikstinske kapele je nato zapel In paradisum deducant te angeli, medtem ko je celebrant pokropil truplo z blagoslovljeno vodo. Ob zaključku je molil molitev Deus qui fundasti. Poleg papeževega trupla so stale tri krste položene ena v drugo. Prva je bila iz cipresinega lesa, druga iz svinca, težka 400 kg, na pokrovu je imela kot prva, križ. Poleg tega pa napis z imenom in življenjskimi podatki papeža Janeza XXIII. Ob vznožju je bil napravljen grb sv. očeta. Tretja, zunanja krsta, je bila iz bresta s križem in napisom ter grbom v bronu kot prejšnja. Truplo sv. očeta so po prvem delu žalnega govora položili v prvo krsto iz cipresinega lesa. Msgr. Tondini je v svojem žalnem govoru poudarjal Življenjsko delo papeža Janeza XXIII. Vsi navzoči so bili globoko ganjeni. Čeprav je njegov pontifikat trajal komaj štiri leta in skoraj sedem mesecev, tako je dejal msgr. Tondini, je navzlic temu nemogoče našteti vsa izredna dela, ki jih je izvedel papež Janez XXIII. ne samo za porast Cerkve, marveč tudi v korist vsega Človeštva. Če bi hoteli povzeti v en sam stavek njegovo delo, tako je nadaljeval visoki prelat, bi lahko navedli stavek iz sv. pisma: Zaradi naraslega števila vernikov, je Bog z veseljem napolnil njegovo srce; ljubil je namreč ljudi z veliko ljubeznijo, katoličane in vse druge. Msgr. Tondini je nato omenil obe papeževi okrožnici, Mati in Učiteljica in Mir na zemlji, drugi vatikanski koncil, rimsko sinodo, reformo cerkvenega zakonika in papeževo odločno obrambo miru. Pred njim je kancler vatikanskega kapitla msgr. Metta prebral rogito, to je notarsko listino z življenjskimi podatki papeža Janeza XXIII., s podatki o njegovi smrti, žalnih slovesnostih in pokopu. Medtem so položili v krsto v posebnem svinčenem tulcu shranjen žalni govor o papeževem življenjskem delu, k njegovim nogam pa vrečico iz rdečega bržuna, v kateri so bile medalje in kovanci, ki so bili izdani v teku njegovega pontifikata. S tem da so položili to vrečico k nogam pokojnega papeža, so hoteli poudariti prezir do vseh Časnih stvari. Papežev obraz in roke so prekrili z belim svilenim pregrinjalom. Tik pred tem je osebni tajnik pokojnika msgr. Capovilla papežu poslednjič poljubil roke. Nato so pokrili truplo z velikim rdečim pregrinjalom. S tem je bil javni del pogrebnih svečanosti končan. Nato so v zasebni obliki, 1 kakor je to določil pokojni papež Janez XXIII. s svojimi predpisi “summi pontificis electio” z dne 5. septembra 1962 spremili za to določeni cerkveni dostojanstveniki krsto s papeževim truplom skozi vhod sv. Marte v vatikanske grobnice, kjer so krste zaprli in zapečatili. Krsto s pokojnim papežem so shranili v sarkofag v mali kripti desne ladje vatikanskih grobnic nasproti grobnice Pij a XI. Na sarkofagu iz travertina so napisane samo tele besede: Johannes P. P. XXIII. 1®. <§ d-fib J/ : m/ om Vsa večja slovenska mesta so posvečena Mariji. LJUBLJANA ima kar tri Marijine cerkve: Marijino Oznanenje pri frančiškani1', Marija Pomagaj v Križankah in Marija Pomočnica na Rakovniku. Vse tri so redovne cerkve. Nad Ljubljano je cerkev Marijinega obiskovanja na prijaznem Rožniku, malo naprej pa Še starodavna božje potna cerkev na Bobrovi. CELJE ima prav v osrčju mesta Marijino cerkev vnebovzetja, nekdanja minoritska cerkev. Nekoliko zunaj mesta pa so slavne PetroČe; tudi Marija na Svetini ni daleč. MARIBOR ima za svoj na j večji okras mogočno cerkev Matere milosti ali frančiškansko baziliko. Ne daleč od mesta pa je Marija na Gori v šentpeterski fari; pa Še Marija na Brezju pri MoČah in Marija s Ptujske gore pošilja blagoslov na Maribor. Bralcem letošnjega Koledarja, ki ima po Mariji svoje ime, sem preskrbel zgodovino Marijine božje poti pri Materi milosti v Mariboru. MILOSTNA PODOBA MATERE MILOSTI LEGA KRAJA Včasih so rekli mestu "Maribor ob Dravi". Saj teče mogočna Drava prav po sredini mesta. Sicer je bilo imenovanje Maribora ob Dravi nemSko, da so razločevali dva “ Marburga* v stari Avstriji in so oba imenovali po reki, ki teče skozi mesto. Tudi mi se ne bomo nic zmotili, če rečemo “Maribor ob Dravi", ker je ravno Drava igrala prevazno ulogo v zgodovini Maribora. Prodna dravska nasipina je pripravila prostor za mesto. Seveda je ta nasipina pome Sana z glinasto pohorsko naplavino. Površje ravnine v Mariboru je do neke mere razgibano z dravskimi terasami, ki jih je Četvero, a so povečini nizke; najvišje so tiste, ki so Dravi najbližje. Zato teče reka s svojo vodno gladino 20 metrov pod ravnino, torej v dosti globoki in strmo vrezani strugi. Ravnina sama leči v glavnem delu Maribora v nadmorski višini med 280 in 270 m; stari Maribor v osredju mesta lezi 27h m visoko. Drava teče tako globoko, da s poplavami ne more nagajati mestnemu naselju. Drava je v Mariboru zelo Široka, tako da vodi preko reke v mestu samo eden veliki most za vozovni promet. Ima se eno brv in Še manjši most med Oreškim nabrežjem ter Zrkovsko cesto, pa ta most je zmerne zmogljivosti. Do zadnjega časa se je morala cesta, ki je šla na dravski most, vedno spustiti strmo navzdol do struge. Se le novi, v mnogo višji legi zgrajeni most je odpravil klance. Drava je pri Mariboru toliko odmaknjena od takozvanih Goric, da je dovolj prostora za razvoj mesta. Le piramida in “Slovenska Kalvarija” - Pekrska gora, delate malo napotja, ste pa obe velik okras mesta. Obe stojite, kot bi ju bil kdo vrgel, zagnal sem od Pohorja. In res pravi ljudska pripovedka, da je “Slovensko Kalvarijo* hudič odtrgal od Pohorja in jo je zagnal semkaj. Je pa res Čisto druga sestavina kot dolina, je torej docela osamljena. Maribor se ne more ponašati s tako staro tradicijo kakor recimo Ptuj, Celje in Ljubljana. Kot trg ga zgodovinski viri prvikrat imenujejo leta 1209, kot mesto pa stopi v zgodovino leta 125{\. Toda mariborska soseska izpričuje znake že prav stare obljudenosti in sicer na obeh straneh Drave. Sledove najstarejše kulture in sicer iz neolitika, so našli pri Homposu na vznožju Pohorja ter v Kamnici na vznožju Kobanskega in pa na Teznem, kjer so omogočali neolitskemu človeku obstoj in razvoj isti straŽunski studenci, ki današnji Maribor po vodovodu zalagajo s pitno vodo. V Magdalenskem predmestju so našli kulturne sledove človeškega bivališča iz bronaste dobe, na vznožju Slovenskih goric pa sledove iz poznobronaste ter hallstattske dobe, pod Mariborom, med Pobrežjem in Turkoviči, pa iz latenske dobe. Te najdbe kažejo, da je bilo ozemlje Maribora Človeku bivališče skozi domala vsa obdobja prazgodovinskega razvoja. SirŠa okolica mesta se odlikuje prav tako po obilnih izkopaninah. V novejši dobi so našli tudi prav blizu dravskega mostu v Mariboru predmete iz rimske dobe, saj je v bližini Maribora bilo čisto gotovo križišče dravske in prečne obalpske ceste Virunum - Petovium: Gospa Sveta - Ptuj. Znani začetki sedanjega Maribora segajo v dobo borbe z Madžari, v Sase, ko je šlo za ohranitev in utrditev meje v Podravju. V obrambne svrhe je bila ustanovljena Dravska marka. Mark pomeni v nemščini “meja, pokrajina” ali tudi “mejna pokrajina.” Pokrajina je imela svoj sedež najbrž v Mariboru, ali v gradu z imenom *Markburg” -Maribor. Ta grad seveda ni sedanji mariborski grad na sredi mesta, temveč ta grad je stal na mariborski Pitamidi 383 m visoko, tore j kakih sto metrov viŠje od mesta. Drava je bila za Maribor pomenljiva, ker je vezala mesto in kraj s svetom. Po reki je bila namreč upeljana plovba predvsem za les in tudi za razno blago. Splavarji so imeli v Mariboru svojo postojanko. Se danes imenujejo zgornji del starega mesta ob dravskem bregu “Pristan”. Splavarji so v mestu imeli oddih, kjer so tudi vrenocili. Zjutraj, vreden so odrinili v južne kraje, so bili pri maži v stari cerkvi Matere milosti. Navadno so prejeli tudi svete zakramente. Priporočali so se Njej, ki zna tako varno voditi “Čolnič življenja”. Ravno ob teh splavarjih se poraja v mislih posebno poslanstvo Matere Milosti v Mariboru: Drava je vezala srca. Dravski valovom je treba prisluhniti in domišljija naj zaplava prav gori do izvira Drave. Ti valovi nam povedo, kaj so v dolgem teku doživeli, videli in slišali: Hej, slišite! Takoj ko smo prišli in prišumeli na svetlo iz temnega naročja zemlje in smo nastopili mladostno pot polni poguma, smo zagledali pred seboj zvonik milostne Gospe v Logu na Tirolskem (Aukirchen). Pomislitey kaj je naredila milostna Gospa? Blagoslovila nas je z materinskim blagoslovom za daljno pot v tujino. Od veselja smo poskakovali in hiteli naprej v svesti si Materinega varstva. Skozi divje prepade in ob mogočnih gorskih velikanih je šla naša steza. V vztrajnem boju s trdimi skalami smo se naučili bučanja, bobnenja in šumenja. Pa ko smo še skoraj podlegli premoči, ko smo tožili in se natihoma solzili, kar naenkrat, samo pomislite, bratje valovi, smo zopet zagledali ono Gospo na svoji strani: Dvignila je svoje roke ter nam pomahala v pozdrav. Vesela je bila, da smo premagali toliko težav in dala nam je upanje ter zagotovilo, da bo pot naprej lažja. Gospa je bila iz Laboda pri Lijencu - Lavant. Pri Beljaku se prijazno pozdravijo in združijo valovi Drave in 7Alje. Tisoče in tisoče teh valov je prinesla ponosna Drava, tisoče in tisoče jih je poslala skromna srebrna Zilja. To je pripovedovanja in Šumenja ob snidenju, da se svetlikajo oči zvezda, polne začudenja, vrhovi dreves se spoštljivo sklonijo in poslušajo novice, ljubeznive govorice: Gospa, ki se je vam prikazala, Šepetajo valčki srebrne Zilje, ono Gospo poznamo tudi mi, tako dobro, tako dobro jo poznamo. Tudi nam je bila ljubezni varhinja nežne mladosti tam v Lukavi, tudi nas je, ko smo si opomogli, poživila s svojim plemenitim nagovorom v KoČanah (Kot-schach). Tam so nam tudi prinesli pozdrave valovi Žilice, ki teče izpod Svetih Vičarjev. Spotoma smo dobili sedem pozdravov in sedem blagoslovov od Marije pri Sedmih studencih. Teh pozdravov so bili preveseli valovi Drave, ki so brzeli ter se prerivali dalje, dalje ter so poslušali slovensko govorico in slovensko pesem. Pod Uumcem smo se prerivali in je dolgo na nas gledala ter nas blagoslavlja in nam Želela srečno pot prelepa Gospa, o kateri velja: Ako greŠ trikrat na Humec skozi viharje, je isto kot bi romal enkrat na Svete Vičarje. V koroškem Rožu se nam je nasmejala prelepa Gospa iz Podgorij; slišali smo: Hitite in pozdravite sestro Mater milostno v Mariboru! In zopet smo dobili pozdrav od lepe Gospe na skali, ki se koplje in svoje noge umiva v naših dravskih valovih: to je Marija v Zihpoljah. Se malo dalje po slovenski zemlji hitimo, pripovedujejo valovi, in tam pod varstvom Matere v Tinjah se nam pridružijo valovi Krke in Gline. Pa tudi ti valovi znajo povedati samo eno: o lepi Gospe: krški o Mariji v Svetičah in o Mariji Pomagaj pri Kotarčah; glinjski o lepi Gospe na Gosposvetskem polju. Dravi se pridružijo Še valovi Bele in prinašajo pozdrave od Marije Device v Trnju. Od druge strani priteče potoček izpod Svetega mesta, ki ponižno ' pridruži svoj spoštljivi poklon na pot proti Mariboru. Tudi Mislinja in 'leča ne bi rade zaostale s svojih pozdravi: Mislinja, ki se združi z Mežo kak kilometer nad Dravogradom, prinese pozdrave od Marije na Humu pri Slovenj-gradcu, Meža pa od Marije na jezeru v Prevaljah. Obe združeni reki se izlivate v Dravo, ki zdaj buči mogočna in široka dalje, dalje, da valovi vidijo Marijo v Rušah. Valovi se veselo pozdravljajo, poskakujejo, poljubljajo; nad njimi visi blagoslov Materin in zato tako radostno hite dalje po deželi. Kar naenkrat zasumi med njimi: “Poglejte, poglejte!” Kot v mogočnem zboru poje toliko bratov. “Poglejte”: Dva močna brata, dvojčka -zvonika, tako visoka, med njima pa stoji tako mogočno in ponosno sveta Mati milosti in nebeško Dete drži v naročju. Kako valovi vriskajo in skačejo, bobnijo svoji Dospe j v pozdrav. Kako škropijo blagoslov na obe strani struge, blagoslov, ker je tega blagoslova toliko, toliko: S svojim ljubim Sinom slednji čas, Marija blagoslovi nas. Valovi hvaležno umivajo noge presveti Devici in zdi se, da slišimo premogočno pesem: “Ave, ave! Zdrava, zdrava Marija, Mati milosti!” Koliko dreves je sklanjalo svoje veje ob dolgem toku Drave in nad vsemi njenimi pritoki! Na vsaki veji je Žvrgolela ptička in milo prepevala. Zdaj vemo, komu je veljala pesem: “Marijo me pozdravljamo, mi ptičice odpevajo!” - In cvetlice na obrežjih so se priklanjale ter so odgovarjale: Mariji venec pletemo, mi rožice odkimajo! - Kako so ponoči migljale zvezde nad valovi in odsevale v njih. Zdaj vemo zakaj: Mariji venec zaljšamo, mi zvezdice odmevajo. - Večkrat, pogostokrat se nam je zdelo, da angelsko petje se sliši v višavi nad tokom mogočne Drave, zdaj smo valovi prepričani: angeli so resnično prepevali: Mariji čast prepevamo, Kraljico jo pozdravljamo! To ni prazna domišljija: Marija, Mati milosti je Kraljica zemlje in neba, zato ji vse prepeva, se raduje: Ave, ave, Zdrava, zdrava milostna Gospa. Mariborska Gospa in Gospodinja, pozdravljena! Zidrava, 'lati milosti. ZUNANJOST CERKVE MATERE MILOSTI Zadnje stoletje mariborski romarji niso hodili veliko peš, razen iz Slovenskih goric. Vozili so se z vlakom. In res ima romar najlepši vtis na mariborsko Marijino hišo - baziliko, če pride sem od glavnega kolodvora. Niti ni treba vprašati, kje je, saj jo vidi takoj vsak pred seboj, milostnega kraja ni treba še le iskati po mestu. Pred seboj zagledamo mogočno svetišče z rdeče opeke; dva zvonika nam kažeta kot dva mogočna božja prsta proti nebu in nam govorita na ves glas: "Ne tukaj, tam gori je naša prava domačija! K Materi milosti gremo in smo prišli samo zato, da nas pelje k Jezusu: Pelji nas pred Jezusa, dobra Mati in Gospa!" Ko pridemo malo bliže k cerkvi, vidimo, da je na levi strani poleg cerkve pozidana velikanska stavba, ki se drži cerkvenega poslopja. To je frančiškanski samostan in zato imenujejo meščani to cerkev frančiškansko . Frančiškani so namreč zvesti čuvarji milostnega svetišča. Oglejmo si zdaj veličastno umetnino. Samo strmeti mora vsak in se čuditi nad veličino zunanjosti . Na sredi obeh zvonikov, kjer se sklepajo obe strani cerkvene strehe, na pročelja najvišji točki stoji velikanska kovinasta podoba, kip naše ljube Gospe, ki se ozira na nas, na vse tiste, ki prihajajo k njej: ZVIŠANA VISOKO! Zvezda neba in krona cerkvenega poslopja. Kip je jasna fotografija, natančen posnetek milostne podobe na glavnem oltarju znotraj . Umetnikova roka je kip naredila z brona, pa ker je mislil, da je tvarina preslaba, prenizka za podobo, jo je bogato posrebriI in pozlatil, tako da romarji že pred cerkvijo pojejo in vzklikajo: Mati zlata, odpri nam nebeška vrata! Iz vsega srca in iz polne duše molijo romarji in berejo napis nad glavnimi vrati: Vsem, ki v hišo to pristopijo, tu pobožno, srčno molijo, v življenju morska Zvezda bodi, ob smrti k Jezusu jih vodi. Amen . Tu naj bo omenjeno, da je v ta veliki Marijin kip vdelan stari manjši kip z iste tvarine, ravno tako posrebren in pozlačen. Ta kip je stal prej na pročelju male stare minoritske cerkve onstran Drave; in ker je bil milostni kip prenesen na sedanji prostor v cerkev, so vzeli s seboj tudi onega zunaj cerkve. Ker pa je bil premajhen za tako mogočno pročelje nove cerkve, ga niso zavrgli, temveč so ga vdelali v novega, večjega. Levo in desno kipa naše ljube Gospe stojita kot dva telesna stražarja nebeške kneginje: oba zvonika. Oblečena sta v rdečo uniformo takozvane opažne ali vrhnje opeke; za pokrivalo imata stolpa koničaste bakrene čelade in čisto na vrhu znamenje Kristusovega odrešenja: Križ.. V višino je vsak zvonik razdeljen v šest nadstropij, stojita na popolnoma kvadra-tični podlagi . V pritličju obeh zvonikov sta stranska vhoda na pročelju. Vse pročelje kaže prelepe oblike v dosledno romanskem slogu. Krona vsega pročelja je Procesije prihajajo k Materi milosti velikansko šestero-krožno okno z barvanim steklom: takozvana rozeta. Nad vratno odprtino glavnega cerkvenega vhoda pa je prekrasen in dragocen mozaik Marijinega Oznanenja, ko je Mariji angel iz nebes povedal, da je "milosti polna", Mati mi losti . Splošni pogled na pročelje cerkve je naravnost očarljiv: velikansko ploskev med obema zvonikoma je znala umetniška roka spretno razdeliti, napolniti in s takimi različnimi spremembami, od katere je ena bolj duhovita kot druga. Tako je vse v lepem soglasju, da velikanske širjave in visočine niti ne opazimo. Tudi stranska fronta cerkve, ki je obrnjena na eno najbolj prometnih ulic v mestu, je veličastna in se na njej vse strogo ujema v slogu zidave. V tej steni je pet velikanskih romanskih oken, ki ima vsako rozeto. Ta stranska fronta nam nudi veliko presenečenje: takozvane oporne oboke in oporne stebre nad glavimi spodnjimi okni in med stebri vrhnja okna, skoraj po načinu gotskih cerkva. Apsida ali prostor za glavni oltar se ne ponaša toliko z bogato razčlenitvijo, ki pravzaprav manjka, temveč z umetniškim soglasnim, harmoničnim splošnim pogledom in vtisom. Vtis je tako silno pomirjujoč, da moramo priznati: arhitekt Richard Jordan z Dunaja je bil res umetnik. NOTRANJŠČINA BAZILIKE Pozdravljena hiša milosti! Presvetega Zakramenta dražljivo bogata palača ! Nebeške Matere preši ja jna stanovanjska dvorana! Že so nas sprejele dve vrsti v višavo kipečih mogočnih stebrov, ki nosijo široke in visoke oboke. Vsak steber je osemkrat opasan z navideznimi obroči v slikarijah in okraskih, kar izraža velikansko moč in silo, ki jo morajo stebri imeti za tako težo na seboj. Nad stebri je narejena galerija z okrasnim zidcem ali napuščem. Spočetka so bile te galerije slepe, pa je bila cerkev pretemna, zato so jih odprli in med stebre naprili gornja okna, ki preplemenito služijo svojemu namenu, ko dovolijo dnevni svetlobi tako razkošen dostop. Visoko nad nami se bočijo zaokroženi zmagoslavni cerkveni oboki, da bi človek kar na ves glas zapel: Zmagala si, Devica slavna! Trioglata polja na rebrastem oboku se kar blišče v umetniško izbranih barvnih tonih, spremenah. V vsakem trikotu je slika enega svetnika, nebeškega vzornika . Zares veličastno, prekrasno hišo božjo so pozidali v Mariboru! Saj je 58 metrov dolga, 24 m široka, v prezbiterij 13 in pol, v ladji pa 17 in pol m visoka. Ena najveličastnejših in največjih cerkva v škofiji. Pod svoje oboke lahko spravi 5000 vernikov, romarjev. GLAVNI OLTAR Skozi dvokrilna vrata, umetno izdelana s kovine in bogato pozlačena, pridemo pri obhajilni marmornati mizi na prostor pred glavni oltar, kjer se dan za dnem ponavlja čudež vseh čudežev, prihod Kristusov v podobi kruha. Na tem prostoru opazimo najvišjo eleganco razkošje, dragocenega sijaja. Velikanska okna za oltarjem malo motijo pogled na oltar, ker se preveč človeku blišči In oko težko oltar razloči, pa je treba omeniti, da so v mariborski Marijini cerkvi imeli najprej električno razsvetljavo in sicer lastno na baterije. Se nikjer v mestu ni bilo elektrike, bazilika pa jo je že imela in pri električni razsvetljavi je prišel vedno Notranjščina bazilike veliki oltar do polne veljave. Za vso električno napeljavo je skrbel pokojni p. Severin Korošec do tistega časa, ko so dobili v Mariboru svojo mestno elektrarno. Veliki oltar je postavljen v romanskem slogu in sicer zelo fino do najmanjših podrobnosti . Oltar stoji trdno in samostojno, se nikamor ne naslanja. Zdi se kot bi gledal človek velikansko monštranco s to razliko, da je držaj posebno razširjen . Glavni oltar v mariborski baziliki ima štiri nadstropja, od katerih je vsako ostro začrtano po prečnicah . Primerjali bi lahko ta nadstropja z modernimi hišami nekako tako le: Pritličje in potem prvo, drugo in tretje nadstropje, na vrhu pa okrasni stolpič. Pritličje bi imenovali oltarne stopnice, nato podi j ali oder in oltarna miza s stojalom. To je delokgrog duhov-nika-mašnika, ki kot služabnik božji stanuje v spodnjih prostorih - blizu vrat. Prvo nadstropje ima vedno prednost, tu so naj lepši prostori: tu je bogato izdelan in okrašen ter pozlačen tabernakelj, stanovanje Jezusovo in obenem oni kraj, kjer se dnevno obnavlja najsvetejše opravilo: sveta maša. V drugem nadstropju stoji v sredini veliki dragoceni križ, ki se pa ob izpostavljanju Najsvetejšega umakne živemu Bogu v monštranci. To nadstropje ima pa še druge stanovalce, namreč svete osebe, ki so tukaj zastopane v kipih: Sv. Ana in sv.Elizabeta,ter sv .Peter in Pavel. Tretje nadstropje: Z umetniškega stališča je ta del oltarja najdragocenejši, naj lepši . Tukaj stanuje v svojem prekrasnem tronu, v ljubki vdolbini Mati milosti, naša ljuba Gospa, ki jo na vsaki strani na visokih vitkih stebrih obdajata po dva angela-Serafina. Z visoko dvignjenimi in razpetimi peruti opravljajo službo straže na Marijinem dvoru. Čisto na vrhu, na sredi trivoglate strehe nad tronom nebeške Matere pa je postavljen zopet križ. Stranski oltarji: Sedem jih je in so posvečeni: prvi sv. Antonu Padovan-skemu, drugi sv. Filomeni, tretji sv. Križu, četrti Srcu Jezusovemu, peti sv. Frančiški Asiškemu, šesti Mariji Lurški; sedmi stranski oltar pa je zadaj za glavnim oltarjem. Imenujejo ga: " Naša ljuba Gospa presvetega Srca s kipoma sv. Ludovika Grignona in sv. Marjete Marije Alocogue. STAVBENI MATERIAL NOVE CERKVE Sedanja cerkev je bila zidana v letih 1895 - 1900. Takrat je vladal tedanjo lavantinsko škofijo, sedanjo mariborsko škof Mihael Napotnik, ki je cerkev tudi posvetil. Ko je ob posvetitvi pridigal, je hotel imeti vse podatke o zidanju in tudi o stavbenem materialu. Na ta način se je ohranil edinstveni seznam, ki ga skoraj gotovo nima nobena druga cerkev v deželi. Seznam je nad vse zanimiv. Kdor bo bral, bo strmel: Na glavnem oltarju je sedemnajst različnih vrst marmorja. In iz kakšnih daljav je bil pripeljan: Kamenite stopnice pred oltarjem so z marmorja v Nabrežini na Primorskem. - Podi j ali oder pred oltarno mizo je sestavljen iz zelenih fino prepečenih plošč po rimskem vzorcu. Plošče so bile narejene v VVienerbergu na Nižje Avstrijskem. - Oltarni podstavek je iz kraškega marmorja; polnilne ploščice so iz vi j ugastega ali serpeninastega tirolskega kamna. Ploščice so izdelane po vzorcu mozaika ter so zlato gravirane. - Na vsaki strani podstavka oltarne mize so podpore narejene iz takozvanega Girola- mo-marmorja iz Istre. - Štiri noge ali stebriči mize so iz belega kararskega marmorja (Carrara) v Italiji; sredina pa je iz tirolskega rdečega marmorja. - Stojalo ali polica za svečnike je iz rumenega istrijonskega mdrmorja; oltarna miza pa iz belega Zola-marmorja. - Razne izpolnitve v tem delu oltarja so iz ploščic iz Aflenza na Zgornjem Štajerskem; deloma pa iz peščenca s Ptujske gore. štirje stebri pri tabernakl ju so bronasti, streha na baldahinu pa je steklena. Tabernakeljska bronasta vrata so okrašena z dragocenimi kamni. Zgornji del oltarja je narejen iz rdečega istri jonskega marmorja. To je prvi slučaj, da je bil oltar postavljen s tega marmorja. - Stebri pri oltarskih vdolbinah so narejeni z marmorja, ki so ga pripeljali z Bosne. Spodnji deli v tem predelu so iz Unita Verona marmorja, vrhnji del pa iz malera-kamna. - Ozadje baldahina za izpostavljanje Najsvetejšega je iz belega, ži lastega kararskega marmorja. - Oba stebra pri baldahinu sta iz krvavo rdečega istri jonske marmorja iz Kraja Breče. Marijin tron je iz Momiamo marmorja, ozadjo pa je iz rdečega ogrskega marmorja, dva nadaljna stebra sta zopet iz veronskega marmorja, ki imata v spodnjem delu vdelane pozlačene melerske kamne. Stebri na oltarni galeriji so iz takozvanega polcevere, spodnji deli pa iz brokatelske-ga marmorja. - Mali beli temelj ali podstavek Marijinega trona je iz belega marmorja štajerski Glinških alp, zidci pa zopet iz italijanskega marmorja. - Vsi marmornati deli so skrbno zglajeni, med seboj začepleni in zvezani. Prenos oltarja bi bil mogoč le, ako se plošče in deli razbijejo. Za oltar je bilo treba pet vagonov kamenja in 270 kg svinca in 30 kg oljnatega zamazka - kita. Oltar je osem in pol metra visok. Stroški za njega so znašali 33.000 goldinarjev. Menda bi to zneslo 10.000 dolarjev. Tudi stranski oltarji so vsi marmornati. Poleg navedenih vrst kamna pridejo še zraven repentaborski k raški marmor, potem marmor iz Gasteina, veronski rdeči, hotovel jski, dalmatinski "brazza", rdeči ogrski, rdeči iz Engelberga, francoski peščenec Savonieres, modri kararski . Res cela izbira, cela Izložba vseh mogočih vrst kamenja! Toda ne samo izbrane vrste kamenja in marmorja za okras so bile določene za stavbo Marijinega doma v Mariboru, temveč tudi množina surovega stavbenega materiala je občudovanja vredna; Tu so nekatere številke: Milijon kosov zidne opeke, kar je bilo narejeno v samem Mariboru; potem 160.000 rdeče opažne opeke, kar je bilo pripeljano z Dunaja, ravno tako 16 tisoč patentirane strešne opeke. - 21 vagonov belega apna iz Zagorja ob Savi in iz Rečice v Savinjski dolini; 18 vagonov gašenega apna iz Kufsteina na Tirolskem; 95 vagonov stavbenega kamenja iz Aflenza pri Lipnici Bazilika: Veliki oltar na Štajerskem; 21 vagonov kamenja z Dunajskega Novega mesta; 9 vagonov kamenja iz Hundsheima na Nižjem Avstrijskem; 4 vagone kamenja iz Budincev na Hrvaškem; 6vagonov kamenja iz Štor pri Celju; 10 vagonov kraškega kamenja; dva vagona s Ptujske gore; 6 vagonov kamenja iz Li ndabrunna na Nižjem Avstrijskem. Kaj naj temu seznamu dodamo? " Kameni bodo govorili"! Ta velika Kristusova beseda se je tu v Mariboru uresničila: Od konice na obeh stolpih pa do konca temeljev se glasi ena pridiga: Kamenje govori, nas pa uči: Kamenje pomeni nekaj samo takrat, kadar je povezano v celoto in je vsak kamen na svojem mestu, potem je to trdna stavba. Ako pa je kamenje razmetano ali leži kje na kupu, je samo v napotje in nič ne koristi . Tako moramo tudi mi v bratski ljubezni združiti svoja srca, vsak mora biti na svojem mestu cel kristjan, katoličan, potem bomo stavba božja, potem šele pravi otroci božji in Marijini, sicer smo razmetano kamenje, vsake v spodtiko, vsakemu v napotje. To nas uči mogočna stavba Mariborske bazilike Matere milosti. MILOSTNA MARIJINA PODOBA Izredno zanimiva je njena zgodba. Kip je izrezljan od neznanega umetnika iz lipovega lesa. Presrečna Mati milosti drži svoje Dete na desni roki. Podoba je reliefna ter je v naravni velikosti človeka. Naravno podobo brez okraskov in blesteče bogate obleke ne moremo nikoli videti. Navadno je podoba vedno oblečena v nekako obročasto oblačilo, zelo napeto in povezano. Pri prsih je kip zelo tesan. Marija je oblečena po načinu in modi 18. stoletja. Božje Dete Jezus, je oblečeno podobno Materi, toda v svojem zadržanju kaže veliko več življenja in razgibanosti. Kot bi se dečko igral, ima desno nožico malo dvignjeno, obe rokci pa ima odprti, kot bi hotel ujeti žogo. Glavico ima pazljivo obrnjeno proti pričakujoči žogi Krona na Jezuščkovi glavi je malo p. n. Kalist Heric (1850 - 1925) dolgoletni francisionski župnik in graditelj samostana in bazilike Matere milosti v Mariboru. strani, pa malo preveč na čelo potisnjena. Morda mu jo je Mati tako pritisnila, da živahnemu fantičku ne pade z glave. Marija ima malo ozki, toda zelo umerjeni obraz, le oči so skoraj preveč vdolbene v mehko lipovi no. Sicer pa je v obrazu radostni, jasni in zadovoljni izraz. Lasje so na temenu v sredini spleteni in pokrivajo nekoliko čela, potem na obeh straneh obraza, ki mu dajejo prijeten okvir, padajo kot dragocena zavesa po ramenih in se dalje mimo njih; padajo pa v nekakih valovih. Nad lasmi je velik pajčolan, ki se odzadaj zelo razširi in pada navzdol ter daje celi podobi nekako pahljačasto ozadje. Celotna drža tako glave kot obeh Marijinih rok kaže neko okornost ali paradnost, tako nekako, kot bi se držal nervozno človek, ki čaka na fotografiranje. Pozornost vzbujajo na podobi nekako s silo dvignjeni prsti desne roke,ki nekako štrlijo v zrak. V levi roki drži Marija žezlo. Obe roki imate platneni kodrasti okrasek. Krona, ki krasi Marijino glavo, se zdi, da je na glavo samo položena, kar nič se ne prilega glavi in je malo pomaknjena na desno stran. Ustreza sicer navpični središčni liniji celotne podobe, ne prilega pa se glavi. Na vsaki strani krone je eden angelček in oba stegata rokci proti Marijini kroni, kot bi hotela reči in pokazati: Jo bova že vjela in nazaj na mesto položila, če bi krona hotela pasti z glave. Angelčka sta zelo prijazna in vljudna, tudi razgibana, takoj pa vsak opazi, da ju je izrezljala druga umetniška roka, kot je naredila Marijino podobo. Pod Marijinimi nogami je precej velik lunin srp. ODKOD JE PODOBA MATERE MILOSTI? Pobožna grofica Ivana Felicita Khun-burg je prišla 23. maja 1746 na svoji romarski poti od Sv. Frančiška na Stražah ob Savinji pri Gornjem gradu in se je ustavila v Slovenskih Konjicah. Sla je v farno cerkev, da bi se udeležila sv. maše. Po maši se je oglasila v zakristiji, hotela je govoriti z duhovnikom . Tam v zakristiji pa je gospa zagledala veliko Marijino podobo, ki se ji je zelo dopadla in priljubila kar na prvi pogled. Takoj je konjiškemu župniku razodela svojo srčno željo: če bi ji mogel to sliko prepustiti, seveda za primerno odškodnino. Grofica je pripomnila, da je slika stara, slabo oblečena in na. tem prostoru zapuščena in malo spoštovana. Župnik ji je povedal da je podoba stala dalje čaSa v cerkvi na Marijinem oltarju in da je pred kratkim dal napraviti novo podobo,to pa je spravil v zakristijo. Župnik je bil takoj pripravljen in je gospe podobo odstopil . Pripoveduje se, da se je kar takrat "dogodil čudovit slučaj, ki je pokazal, da so na podobo navezani velike milosti. Grofica je padla na kolena pred podobo in je odprla svoj molitvenik kar na slepo in molitvenik se je odprl na strani, kjer je bila natiskana "Molitev pred milostno podobo". Potem ko je žena oddala odškodnino za podobo, je j/zela sliko s seboj, saj je bila zdaj njena lastnina. Nesla jo je v Gradec, da bi jo tam dala obnoviti ter očistiti. Mnoge ljudi je kar šiloma privlačila in začeli so pred njo moliti, prositi za milosti. Tukaj se je zgodilo tudi prvo čudežno uslišanje. Žena slikarja VVigelfolsa je bila težko bolana. Med delom je opazovala svojega moža, ki je podobo obnavljal, ter se je priporočila v goreči molitvi nebeški Materi milosti. Imela je hudo bolezen v sklepih, da je skoraj ni mogla več prenašati, ker je imela noč in dan hude bolečine. Pred podobo je hipoma popolnoma ozdravela. To ozdravljenje je bilo od žene in od njenega moža podpisano. Ko je bila podoba popravljena, jo je grofica dala prenesti v svojo grajsko kapelo. Takoj so prihiteli ljudje od vseh strani k milostni podobi . Včasih so ljudje kar ves dan v kapeli molili in prepevali. Prinašali so Mariji srebrne in voščene darove ter jih polagali na oltar. Ko je grofica to videla, je bila ginjena in je sklenila, da bo poiskala prostor, kjer bo podoba Marijina dostopna širšim množicam. V ta namen je ponudila podobo Marijini cerkvi pri minoritih v Mariboru. Tam so bili namreč sinovi sv. Frančiška nastanjeni že od leta 1284 in so imeli zelo obiskano cerkev. Velikodušno darilo pobožne grofice je bilo z veseljem sprejeto in podoba je bila prenešena na svoje mesto 25. januarja 1747. V spomin na ta dan še zdaj pri frančiškanih v Mariboru obhajajo praznik Marije Matere milosti vsako leto na ta dan: 25. januarja . Prav kmalu je dobila podoba veliko privlačno moč. Trumoma so začeli verniki romati k Mariji Materi milosti v Maribor, kar naprej se je izpred Marijinega oltarja razlegala goreča molitev in navdušeno petje. Že v prvih petih letih je bilo v cerkev prinešenih nad 500 zahvalnih tablic. Mnoga uslišanja so bila lastno ročno zapisana in razložena ter potrjena. Prinašali so ljudje dragocene obleke Mariji v dar in prstane, drage kamne, okraske, tudi bergle in palice, polomljeno orodje. Vse to je glasno govorilo in pričalo, kako mogočna je priprošnja Matere milosti v Mariboru. Romarji so hodili ne samo iz slovenske dežele, temveč iz cele širne Avstrije, pa tudi iz Hrvaške in Ogrske. Mariborska podoba Matere milosti je kmalu pridobila velik sloves in tudi posebno ime. Ljudstvo je reklo podobi "lepa Marija". Radi mnogih uslišan j in radi hitre priprošnje so je ljudje navzali "hitra, nagla", ker je vsakega tako naglo uslišala. O podobi Marije Matere milosti v Mariboru so vedno govorili tudi to, da z njenega obličja ni treba nikdar brisati prahu ali ga očistiti umazanije. Oltarje, stene in tudi Marijino obleko je bilo treba večkrat čistiti, barvati, Marijinega obraza pa nikoli. V začetku 19. stoletje je predstojnik samostana lastnoročno napisal: prenoviti sem dal ves samostan in celo cerkev, Marijin obraz pa ni potreboval obnovitve. Mariborčani so Marijino podobo Matere milosti vedno cenili, upoštevali, zato so tudi leta 1898 na seji občinskega mestnega odbora sklenili, da naj se ulica ob cerkvi imenuje Marijina ulica. V sedanjih razmerah seveda Marijine ulice ni več in je ne sme biti! VARUHI MARIJINE PODOBE Kakor je bilo že omenjeno so sinovi sv. Frančiška prišli v Maribor že leta 1284. v stoletju Frančiškove smrti (1226), svoj samostan so postavili na levem bregu Drave. V ono samostansko cerkev je bila prenešena milostna Marijina podoba leta 1747. Toda na tem mestu je ostala podoba samo 7 let; potem pa je morala po odloku cesarja Jožefa II. oditi . Bila je pregnana . Leta 1784, torej ravno za petstoletnico prihoda in ustanovitve, je bil samostan razpuščen, ukinjen ter bil spremenjen v vojašnico, cerkev pa so napravili za skladišče vojaških uniform. Minoritskim patrom pa so določili drugo mesto, namreč prostor, kjer danes stoji frančiškanska cerkev in samostan v Mariboru. Tu je bil svoj čas kapucinski samostan, pa so bili ravno istega leta kapucini izgnani iz njega in minoriti v njega poslani . Seveda so minoriti prinesli s seboj tudi slovečo Marijino podobo in tako je bila podoba, kot so rekli še v stari Avstriji, v predmestni slovenski cerkvi. Kraju so takrat rekli tudi "Graško predmestja". Ta prisilna selitev Marijine milostne podobe pa ni imela za posledico pozabljenje podobe, temveč Marija si je pridobila v novem stanovanju še večji sloves, ker je z novega svojega trona delila obilne milosti . Od leta 1833 do 1849 so Marijo, cerkev in faro oskrbovali očetje Redemp- Stara slika Matere milosti in minoritski samostan v Mariboru toristi. V teh 16 letih je bil stari samostan znova pozidan. Toda leta 1849 so prevzeli župnijo "graškega predmestja" svetni duhovniki, pa je njihova oskrba trajala komaj pičlih 15 let, zakaj leta 1864 je bil samostan in fara izročena patrom frančiškanom. Takrat je samostan v Mariboru pripadal štajersko-tirolski redovni provinci . Ta zgodovinski opis Marijine božje poti izhaja torej ravno za 100 letnico prihoda frančiškanov v Maribor . Stara minoritska cerkev v Mariboru onstran Drave. Tu je bil prvotni tron Matere milosti. Slovesnost zasajanja lopate za novo cerkev v Mariboru 1892 c> Stara frančiškanska cerkev v Mariboru ob zidanju nove bazilike Selitev iz stare v novo cerkev O Škof dr. Mihael Napotnik (1889 - 1922), ki je ves čas spremljal zidavo bazilike in njene oprave. Vodil je vse velike slovesnosti blagoslovov in posvetitve. Imenoval jo je svojo baziliko. V njej počiva njegovo truplo. Že leto 1847 so redemptoristi dobili dovoljenje za zidavo nove farne cerkve za Slovence, toda izpeljavi se je stavilo toliko ovir, da je zadeva zaspala za celega pol stoletja. Namesto pozidave nove cerkve je bila samo izvršena obnovitev stare cerkve. To je bilo narejeno v letih 1860 do 1862. Zopet je poteklo nadaljnih 30 let, da je zidave nove cerkve končno dozorela. Stara cerkev je bila v tako slabem stanju, da je bilo že kar nevzdržno. Fara je tudi naglo naraščala in je bila cerkev že dolgo pretesna. Leta 1890 je zastavil svoje moči energičen mož, poln ognja in vztrajnosti: to je bil tedanji župnik p. Kalist Heric. Začeli so resne priprave, ki jih navdušeno podpiral škof Mihael Napotnik in leta 1892 je bila zasajena prva lopata za novo stavbo, leta 1893 je bil blagoslovljen vogelni kamen, leta 1895 sta bila blagoslovljena oba križa za zvonika. Vmes pa so pela kladiva in stavba se je naglo dvigala, bila je kmalu pod streho, potem notranje urejena in 11. avgusta leta 1900 je bila nova cerkev po škofu Mihaelu dr. Napotniku slovesno posvečena. Takrat je donela pesem: 11 Nebeški grad Jeruzalem, visoko v zvezdni dom kipiš!" Šest let pozneje 1906 je cerkev dobila odlikovanje: 11. februarja je bila pridružena Liberi jonski baziliki Maria Maggiore v Rimu in 7. novembra 1906 je bila povzdignjena k časti bazilike po papežu sv . Piju X. OSTALA NOTRANJA OPRAVA CERKVE Razumljivo je, da imajo v cerkvi enega najlepših križevih potov, kar si jih je mogoče misliti . Potem mnogo praktičnih spovednic, prekrasne klopi. Na koru so velikanske nove orgle, ki mogočno donijo pod visokimi oboki . Posebne pozornosti je vredna prižnica, ki je bila postavljena še le po prvi svetovni vojni; delo je še nadzoroval in dajal nasvete zanj škof Napotnik, ki je bil eden najbolj slovečih in najizbornejših slovenskih govornikov. Njegov zadnji cerkveni govor v življenju je bil pri slovesnem blagoslovu nove prižnice v mariborski Marijini baziliki. Umrl je 28. marca 1922 in je bil po lastni želji pokopan v grobnici frančiškanske cerkve. Njegovo truplo počiva pod glavnim oltarjem. Omeniti je še treba, da so imeli v baziliki velikansko slovesnost za 50 letnico lurških prikazovanj leta 1908. To leto so postavili v baziliki prekrasno Iurško votlino in oltar. Naj bo mimogrede omenjeno, da so imeli Iurški oltar že v stari cerkvi,ki je bil postavljen leta 1884. Tedanji kip Iurške Gospe je bil tudi uradno in slovesno kronan. Bile so ob tej priliki velikanske slovesnosti, ki so zbudile pozornost v celem mestu in v široki okolici. Toda za veličastno novo cerkev bi prejšnji oltar Lurške Marije ne bil primeren, zato so postavili novega. Tudi za ta oltar so zvozili skupaj marmor iz vseh krajev Evrope, največ ga je pa prišlo prav iz Francije, iz bližine francoskega Lurda, kjer se je Marija prikazovala leta 1358. Tudi ta oltar je posvetil škof dr. Napotnik. Zvenenje so imeli v mariborski baziliki že od početka mogočno: v obeh zvonikih so bili obešeni blagoslovljeni klicarji božji in so odmevali iz zvonikov lin po mestu in po okolici. Prva svetovna vojna je zvonove pobrala za vojne namene. Dala je vlada sicer malenkostno odškodnino, ki je pa šlo za vojno posojilo in ker je v vojni stara Avstrija propadla, je bilo vse izgubljeno. - Po prvi svetovni vojni so nabavili nove zvonove na električni pogon. Veliki zvon pa je prišel v zvonik čisto kratko pred drugo svetovno vojno. Bil je največji bronasti zvon v Sloveniji. Da so ga spravili v zvonik, je bilo treba line razdreti ter razširiti, razkopati. Dokler ga niso montirali na elektriko, so morali ta veliki zvon goniti ali začeti trije moški, eden ga ni mogel nikakor premakniti . Zvonik se je tresel in nekako zibal in okna v okolici so šklepetati,ko se je zamajal Marijin zvon . Druga vojska je vzela tudi te zvonove. Pravijo, da je frančiškanskemu župniku pokojnemu p. Valerianu pokalo srce, ko so nemški barbari zvon v stolpu razbijali . Drugače ga niso mogli spraviti doli kot razbitega v kosih. Zdaj je bazilika brez zvonenja. DVE VELIKI NESREČI Graditelj bazilike p. Kalist Heric je še petindvajset let užival sadove svojega truda. Zadnja leta je bil v pokoju, ker je skoraj popolnoma oslepel. Starček je cele dneve samo molil in premišljeval. Seveda je poznal dobro vsak kotiček v samostanu in lepem vrtu. Hodil je pod brajdami med gredami molil, molil . Če je kdo prišel blizu njega, se je rad tudi pogovarjal. Zanimivo je bilo poslušati izkušenega starčka,vzornega redovnika in svetniškega duhovnika. Pot pod brajdami je bila peščena in trda, pa je rad večkrat stopil na livado, kjer je rastla mehka in skrbno gojena trava. Toda v tistem delu vrta je bil vodnjak, cementna jama, kamor je tekla voda iz obširnih streh, kadar je deževalo. Sam je dal to jamo napraviti . Vodo so rabili za zalivanje vrtnih gred. Dopoldne 26 . maja 1925 se je p . Kalist sam sprehajal po mehki travi . Opoldne je zazvonilo k obedu. Pater Kal ist je bil vedno točen kakor najpreciznejša ura. Ta dan ga pa ni bilo v obednico. Kar spogledali so se redovniki. Takoj po molitvi pred obedom ga gredo iskat. Iščejo ga v celici, v cerkvi, v zakristiji, po hodnikih in po vrtu. Nikjer ga ni dobrega starega patra Kal ista. Med ponovnim iskanjem pa le eden izmed redovnikov zapazi, da je pokrov vodnjaka odmaknjen. Pogledajo notri in tam najdejo ubogega patra utonjenega in mrtvega. Ko je padel notri, se je moral tudi precej pobiti, morda do smrti, ker je bila odprtina precej ozka. Pokojni je bil rojen v fari Sv. Križa pri Ljutomeru 8. marca 1850. Dve leti pred smrtjo je v svoji baziliki obhajal slovesnost zlate maše. Z vsemi slovesnostmi so ga pokopali - pravzaprav položili v samostansko grobnico poleg trupla škofa dr. Mihaela Napotnika. DRUGA NESREČA GROZOVITI SAMOSTANSKI OBISK Zgodilo se je zopet med obedom in sicer aprila 1941. Samostanska družina v Mariboru je s strahom pričakovala in slutila nekaj grozovitega. V samostanu smo navajeni,da vsak obiskovalec pozvoni na porti, ako ima kakšen opravek v samostanu ali pa v župnijski pisarni . Danes pa je na porti surovo razbijanje in kričanje. Nekaj dni prej je bil namreč Maribor zaseden po nemških nacistih. Tedanji gvardijan p. Gabriel Planinšek vstane od mize in gre pogledat, kaj je je zunaj na hodniku. Pa so se vrata obednice že odprle in nemški nacisti, ki so vdrli v samostan vstopijo. Med njimi je bilo tudi nekaj žensk. Predstojnik jih prijazno opozori, da je ženskam vstop v MARIBOR: Pogled na mesto z desnega brega Drave samostan prepovedan. Vsi so se zasmejali: takih predpisov mi ne priznamo! Redovnike so surovo postavili v vrsto po velikosti, odbrali izmed njih tri najstarejše: p. Valeriana 71 let, p. Severina 70 let, p. Emerika 69 let. P. Severin je bil zelo bolehen, popolnoma gluh in komaj je hodil. Tem trem so odkazali sobo spodaj v samostanu pri vhodu, tlak je bil cementen, kar je na zdravje ubogih patrov silno hudo vplivalo. Kuhinje niso imeli siromaki . Prej je bilo za farno delo velike župnije vedno deset do dvanajst patrov, zdaj pa samo trije stari in bolehni. Ljude zbegan; in stiskani so pa potrebovali še več verske tolažbe. Vse ostale patre in brate so nemški policaji odpeljali v strahovite in grozne ječe. Stlačili so jih v celico, ki je bila komaj za tri osebe, njih pa je bilo šestnajst. Na tleh je bila slama in ^so ležali, kakor so pač mogli. Starejšim patrom so kar vidno živci popuščali predvsem radi tega, ker so jih tako mučili in gonili na najnižja dela. Vojakom so morali snažiti čevlje, celo ženskam. Posebno neko izprijeno dekle jih je mučilo, pa je prišla nanjo očitna kazen božja: Pri nekem plesu se je hladila sedeča na oknu višjega nadstropja, omahnila je ter je padla na kameniti tlak ter tam izdihnila. Nekega starega patra so za kazen, ker pač ni mogel storiti, kar so od njega zahtevali, primorali, da je celo noč klečal pred vsemi drugimi jetniki. Nato so ga dva tedna vlačili okrog kot norca in ga mučili na najrazličnejše načine. Živci so mu popolnoma popustili in na posledicah tega je kmalu umrl. Na binkoštno nedel jo so morali ubogi naši patri in vsi duhovniki, ki jih je bilo v mariborskem zaporu nekako 200 očistiti velikansko straniščno jamo, kdor ni dobil lopate ali kakšnega zajemala, je moral to delati z golimi rokami. Na to delo so morali tudi vsi bolehni in stan duhovniki. Vode ni bilo, da bi se umili, obleke niso imeli, da bi se preoblekli. Poleg tega pa so morali naši patri zjutraj pred delom telovaditi z orodjem. Slika pojasnuje! Neki nemški vojak je fotografiral, pa niso mislili ter pričakovali, da bo slika prišla v javnost. Patri in bratje so bili po groznem mučenju v Mariboru poslani v Rajhenburg, od tam na Hrvaško. Rajhen — burgi je bila še ječa, kjer so morali trdo delati, hrvaški sobratje so pa patre porazdelili po raznih samostanih. Po končani drugi svetovni vojni so se frančiškani vrnili v Maribor. Pričakovati je bilo, da bodo ob "osvoboditvi" prejeli odlikovanje, priznanje za vse trpljenje, da jim bo vrnjen samostan popolnoma; saj so ga sami s tolikimi žrtvami pozidali. Toda ne ! Od Nemca nismo pričakovali drugega kot krivice, od domačih smo pričakovali pravice. Pustili so frančiškanom le prvo nadstropje samostana, pritličje in drugo nadstropje pa je zasedeno od komunistične oblasti. Samostan je torej razlaščen. Ne vemo, kako je z vrtom. To je najbolj žalostno poglavje v zgodovini mariborskega frančiškanskega samostana. MED DRUGO SVETOVNO VOJNO JE BAZILIKA PRIDOBILA DRAGOCENO SVETINJO Že nekaj mesecev po zasedbi Maribora v začetku vojne in sicer 10. junija 1941 je prišlo na sedež mariborske škofije obvestilo, da bo okupatorska oblast staro mestno pokopališče popolnoma izravnala in podrla bo tudi kapelico Žalostne matere božje, v kateri je bila grobnica služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška. Se isti dan je škof dr. Ivan Tomažič vložil prošnjo, naj vsaj kapelica ostane na svojem mestu. Prošnjo je oblast odbila. Odklonilno listino je podpisal politični komisar Knaus. Naročil je, naj takoj odstranijo iz kapele vse bogoslužne predmete ter poleg kapele stoječi kip Matere božje in leseni križ. Škof naj takoj stopi v stik z mestnim fizikom dr. Ludvikom Novakom za prevoz Slomškovega in Stepišnikovega trupla. Po skoraj 80. letih je bila prvikrat motena grobna tišina prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška: Grob so odprli . Dne 18. junija 1941 so prišli že ob pol šesti uri zjutraj h grobu dr. Hans Lesjak kot zastopnik mestne občine, dr. L. Novak, Karl Jug, ravnatelj pogrebnega zavoda, škof dr. I. Tomažič in stolni župnik Mihael Umek. Ostranili so najprej pokrov grobnice, dvignili rakev škofa Jakoba Stepišnika, ki je počivala na zidanem oboku. Rakev so položili v kapeli ob zid. Nato so razkopali omenjeni zidani obok in pokazala se jim je Slomškova iakev. Potegnili so jo izpod oboka in ugotovili, da je razmeroma dobro ohranjena. Tudi Slomškovo rakev so pustili v kapeli na tleh. Grob je prazen in odprt. Zaklenili so kapelo in izročili ključ škofu Tomažiču. Škof je dobil naročilo, naj preskrbi za prevoz trupel ob pol šestih zjutraj dne 21 . junija, toda popolnoma tajno! Ves dogodek 18. junija zjutraj so popisali in zapisnik podpisali še isto jutro ob sedmih. Kam s Slomškovim truplom? Škof dr. Tomažič se je takoj po podpisu napotil v frančiškanski samostan Matere milosti in je poiskal tedanjega župnika p. Valeriana Landergott-a. Izrazil mu je željo, da bi prepeljali trupli obeh škofov v grobnico Marijine bazilike,če je seveda dovolj prostora v njej . P. Valerian je izjavil, da je prostora dovolj, pa tudi dodal, da si bolj primernega kraja za Slomškov grob niti misliti ne moremo. Takoj je naročil Jožefu Požavku, naj izvrši potrebne zidarske preuredbe, da bosta novi rakvi dostojno spravljeni. In res je bila grobnica do 20. junija že pripravljena. Naslednji dan, 21 . junija, so se spet zbrali predstavniki oblasti na starem pokopališču o pol šestih zjutraj. Po natančnem pregledu so opazili, da je ena deska lesene Slomškove rakve nekoliko popustila. Obdali so rakev z nadaljnimi deskami in z vrvjo povezali. Pogrebni zavod je dal pocinkano kovinasto rakev in vanjo so položili dotedanjo leseno. Dobre mariborske slovenske žene, med njimi zlasti blagi sestri Marija in Antonija Stupica, so srčno želele, da bi mogle položiti na Slomškovo rakev šopek slovenskih cvetlic. Niso smele, ker so Nemci kapelo zastražili. Izročile so šopek stolnemu župniku Umeku in ta ga je položil na prvotno rakev, preden so jo položili v kovinasto. Med temi pripravami okoli Slomškove rakve so že odpeljali Stepišnikove. Pogrebni avto se je vrnil in naložili so Slomškovim grobom. Brez posebnega dovoljenja škofije grobnice nihče ne sme odpreti. Tako je mariborska bazilika Matere milosti pridobilo veliko dragocenost, neprecenljivo slovensko svetinjo: Ze- meljske ostanke škofa Antona Martina Slomška. Grobnico bodo zopet odprli, ko bodo te svete ostanke prenesli na oltar. To bo takrat, ko bo Slomšek prištet blaženim in svetnikom. Naj se to kmalu zgodi. Grobnica je bila odprta tudi ob priliki jubilejnih slovesnosti 100 letnice Slomškove smrti leta 1962. SKLEPNO RAZMIŠLJANJE Marija Mati milosti v Mariboru si je pridobila častni naslov “NAGLA, HITRA". Kako potrebna je taka nagla, hitra usmiljenost in milost! Potrebna za vsakega izmed nas. Zakaj: naglo, hitro mine Čas našega življenja in ne bo ga več pri nas! Naglo hitro mine in preide kratko veselje! Naglo, hitro pride nesreča in trpljenje! Naglo, hitro se bliža smrt! Naglo, hitro bo knjiga našega življenja prispela do zadnjega poglavja, do zadnje strani! Naglo, hitro bo napočil trenutek, ko bomo stali pred sodnim stolom božjim. Zato blagor nam,^ ko imamo naglo, urno, hitro pomočnico! Pomaga nam zdaj in pomagala nam bo ob naši smrtni uri: Ko bo zadnja ura bila, Marija, takrat pridi hitro, naglo po nas! To bo Marija napravila seveda le, če se bomo tudi mi izkazali nagle, hitre v njeni službi. Ne odlašajmo, ne obotavljajmo se, temveč naglo, hitro pojdimo pod Marijin plašč. Hitro, hitro! Saj ne molimo k njej: K tebi se obračamo, k tebi prihajamo, temveč “k tebi pribežimo, k tebi pritežemo, k tebi hitimo!” Ali te smemo prositi, naglo in hitro prositi: Bodi nagla, bodi hitra, da bo mariborska hiŠa cela zopet Tvoja last, na popolno razpolago tvojim čuvarjem, sinovom sv. Frančiška! Bodi, Mati milosti, nagla, hitra, da se bo grobnica našega buditelja in voditelja Antona Martina Slomška kmalu zopet odprla, da bodo njegovi ostanki res postali svetinje, ki jih bomo Častili na oltarjih in bomo klicali: Sveti Anton Martin, prosi za nas. Mati milosti, pomagaj nam; hiti na pomoč! Slomškovo truplo. Odtrgali so tudi z zidu obe spominski plošči in ju odpeljali . Zapisnik o vsem so podpisali ob tri četrt na sedem zjutraj. Slomškovo truplo v baziliki. Rakev so spravili skozi zakristijo v grobnico pod velikim oltarjem. V njej sta že počivali trupli škofa dr. M. Napotnika in p. Kal ista Herica. Da bi ne bilo nikoli kakšne pomote glede Slomškove rakve, so jo natanko izmerili in vse zapisali . Tudi so jo označili z imenom svetniškega rajnika. Predstojništvo bazilike in samostana je prevzelo dolžnost čuvarja nad ZGODOVINSKI VIRI: Alfred Hoppe: Maria Mutter der barmherzlgkelt in Marburg:|Maribor 1912. Založila Bazilika. - Dr. Franc Kovačič: Zgodovina lavantinske škofije: Maribor 1928. - Anton Melik: StajerŠka s Prekmurjem in Mežiško dolino Ljubljana-Slovenska Matica 1957. - Geografski Leksikon Dravske banovine: Ljubljana 1937. - Letopis Sematlzem Lavantinske škofije 1937. - Letopis Slovenske frančiškanske province Sv. Kriza, Ljubljana 1933-1934.' - Nekrologij lavantinskih duhovnikov: Izdala duhovniška Tretjeredna skupščina v Mariboru 1936. - Mesečnik Ave Maria: Letnik 1951; številki 4 in 5. Ob nevihti V/edno sem rad gazil po gorah. Vedno sam, da nisem bil odvisen od nikogar. Ustavil sem se, kadar sem hotel, gledal v dolino in si zapisoval vtise v majhno beležnico, ki sem jo vedno nosil s seboj. In v tej belež-nici, ki je že zelo razcapana, imam na zadnjih straneh nekaj opazk. Srečanje ob nevihti. Velik toda uP°gnjen človek in njegova čudna zgodba iz mladosti. Kraj: pastirska koča na Stolu. - Patirska koča na Stolu. Da, natančno vem, kako je bilo. Bilo je že pozno poletno jutro, ko sem se odločil, da pojdem na Stol. Od Bleda je bilo to dober skok. Toda ko sem čez Piškovco koračil v strm breg proti Žirovnici, se je nebo pričelo mreniti. Obetalo se je soparno popoldne. Vendar sem čez most lezel naprej in ko sem se po jasah pričel poganjati kvišku, je bilo nebo že dobršen del pokrito z oblaki, ki jih je sonce čudno rumeno obrobljalo. Dobro sem vedel, da se nevihti ne bom mogel ogniti in vdal sem se v misel, da bi prilezel vsaj do majhne pastirske koče, ki sem jo dobro poznal. Nič ni lepšega v gorah kakor skoz odprta vrata pastirske koče gledati v goste štrene dežja, ki jih režejo ognjeni bliski. Prilezel sem do slemena in zagledal skodlasto streho, po kateri so legali tenki dimi. Nekdo si je kuhal južino. Komaj sem po ravnini naredil nekaj korakov, je udaril prvi blisk. Treščilo je nekam visoko zgoraj. Pričel sem teči, toda še pred kočo so me ujele prve kaplje. Čudno mrzel veter, ki je nenadoma zapihal, je obetal tudi točo. Bil sem vesel, ko sem dosegel vrata, toda neprijetno presenečen, ko sem opazil pred nizkim ognjiščem velikega, košatega človeka, sklonjenega nad črno ponvijo. - Smem vstopiti? - sem rekel. - Saj ste že notri - je rekel malomarno. - Polento imam, če hočete prizajeti. Polento in kislo mleko. - Niti obrnil se ni. Dišalo je po razbeljeni zaseki in po poležanem senu. Za menoj so bila vrata še odprta. - Zaprite vrata. - je rekel,- Prav v nos se mi kadi. - Zaprl sem jih. Toda ker se mi je zdelo, da sem nezaželjen, mi je bilo nerodno. Neznanec je prinesel ponvo na mizo, šel po latvico kislega mleka in prinesel še dve žlici. S prstom je frcnil eno proti meni. - Kar začniva - je rekel. Jedla sva tiho, ogenj na majhnem ognjišču je ugasnil, zunaj pa se je razbesnelo neurje. Strela je udarjala tako na gosto, da je bilo v koči zdaj pa zdaj vse v modri luči. Po skodlasti strehi so drveli curki vode. Bila je dobra polenta, še bolj se mi je prileglo hladno kislo mleko. Takoj po kosilu si je neznanec nabasal čedro in se potegnil na pograd in sicer tako, da je na pol sedel, na pol ležal". - Tam je še eden - je rekel. - Zdaj tako ne morete nikamor. - Brez besedi sem se zleknil na drugega, ki je bil nastlan z novim senom. Tik nad njim je na vrvici viselo suho cvetje arnike. - Ste iz mesta? - je goltnil. Obraz mu je bil zavit v oblak dima. - Iz Bleda sem - sem rekel. - Poznate Bddešče? - je zinil. - Vem, kje so? - sem rekel. - Tam sem bil nekoč doma - je je rekel, toda glas mu je bil zdaj tih in spremenjen. - Kaj zdaj niste več ? - sem rekel. - Ne več. Še preden sem prišel iz ječe, so mati umrli in v bajti mi ni bilo moči obstati. Ljudje me niso več sprejeli medse. In on je še živel. - Kakšen on? - sem rekel začudeno. - Bilo je eno dekle in jaz in on. Saj vidim, da ste tudi vi človek in da veste, kaj to pomeni. - Mislim, da urnem. Oba je nista mogla imeti - sem rekel. - Tako nekako - je dejal. - Na žegnjanju v Ribnem sem ji kupil zidano ruto, on pa koravde. Vzela je koravde, moje rute pa ni hotela. Zvečer, ko je šel domov, sem ga v Zajezu počakal. Veste, kje je Zaje z? - Zdaj je sedel na pogradu in iz čedre se mu ni več kadilo. - Ne vem - sem rekel. - Saj je vseeno. Jaz sem rekel, da je on nikoli ne bo vzel, toda znal ji je govoriti. - In ko ste ga počakali pri Zajezu ? - - Zabodel sem ga s sklepancem. Drug dan sem se sam javil žandar-jem. Dve leti sem sedel. - - Jo je potem on dobil? - sem rekel. - Tudi ne. Ubila jo je strela, ko je šla na Bled in je ob nevihti stala na koncu Ribnega po drevesom. - Nekje prav blizu je udarilo v drevo, da se je razčesnilo in od-česnjeni del je s čudnim votlim hruščem zagrmel na tla. - To se večkrat naredi, drevo pa včasih vseeno še nekaj let životari - je rekel mirno. - Je že dolgo od tistega? - sem rekel. Čebelica zida satovje in spravlja med na skrivnem, pajek prede pred našimi očmi svojo mrežo. — Čebeli podobna je ponižna duša, ki dela, ne da bi iskala človeško hvalo; pajek je hinavec, ki zbuja pozornost, zato je njegovo delo le pajčevina, ki ni za drugo, kakor da se v peč vrže. Ni posebnega razločka med človekom, ki ga omoti vino, in med onim, ki se trmasto drži svojega mnenja. Ne prvi ne drttgi ni gospodar svojega razuma. - Zdaj bo štirideset let - je rekel. - Koliko časa ste pa že za pastirja? - sem baral. - Blizu trideset let - je rekel. Potlej se je nenadoma zaprl. Nobene besede ni več rekel. Nevihta se je zdivjala proti blejski strani. - Mislim, da je mimo. Če boste šli nazaj, pojdite čez jase, ampak naokoli po poti. Spolzko bo, človeku rado spodrične. - Rekel je to s posebnim poudarkom. Ni se vzdignil, ko sem odhajal. Le ko sem hotel zapreti vrata, je malomarno dejal: - Nič ne zapirajte, zdaj cvetje najbolj diši, ko je oprano. - Nebo nad Stolom je bilo čisto modro, ko sem stopil na piano, dolgi bliski so se slepeče zaganjali v zemljo v bohinjskem kotu. Od dreves je curljalo, čez veliko korito je tekla voda. Vračal sem se domov. Čez dober teden sem se oglasil v Bddeščah. Samo to sem zvedel, da je stari pastir res tam doma, celo bajto mi je nek otrok pokazal. V oknih med kamenjem so rasle koprive. Eden starih, ki ga je poznal, pa mi je rekel: - O, ste ga videli! Svojo zgodbo pove vsekemu. Že trideset let. V glavi ni čisto v redu. Tisto mu je obstalo v možganih. Ljudje bi ga lahko lepše sprejeli, ko se je vrnil iz ječe. Toda kaj hočemo, ljudje so pač ljudje. - Če te napade skušnjava, naredi, kakor otroci, ki beže v naročje očeta alj matere, ali pa začno klicati, ko zapazijo divjo žival. Zdravniki pogledajo včasih kar na jezik, da presodijo bolezensko stanje človekovo. Tako so tudi naše besede znak, po katerem se presoja stanje naše duše. Fr. Sal. * Revščina je že marsikomu pripomogla, da je postal gospod. — MARIJINA BOŽJA POT NA PRIMSKOVEM PRI LITIJI Po podatkih zbral Jakob Resnik, Cleveland, Ohio Daši Primskovo ni tako znana božja pot na Dolenjskem kakor je Zaplaz nad Čatežem ali Žalostna gora pri Mokronogu, je pa veliko starejša. Od nekdaj so Slovenci radi romali k Marijinemu svetišču. še sedaj radi pridejo tja, kje je tron naše nebeške matere Marije. Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, ki ga obhajamo 8. septembra. Kdaj je bila zgrajena prva cerkev in kdaj so se pričela romanja na Primskovo, ni dokazano. Ko so leta 1809 Francozi zasedli naše kraje, so iz okoliških cerkva in tudi iz primskovskega župnišča pobrali vse cerkvene knjige in so jih imeli na bližnjem gradu (Cerkno), kjer so imeli urad. Ko so pa leta 1813 kranjsko deželo bili primorani zapustiti, so grad zažgali; tedaj so vse listine zgorele. Tako nimajo fare Primskovo, Čatež in Sv. Križ pri Litiji zgodovinskih podatkov. Dokazano pa je, da je bila ob prihodu belih menihov v Stično na Primskovem že ustanovljena fara, ki je spadala k starodavni fari Sv. Vid pri Stični. Hrib Primskovo je bil nekdaj ves obzidan. Sledovi zidu se še poznajo. Na vsaki strani hriba je bil močno zgrajen stolp, na katerem je bila straža, ki je opazovala kdaj in kje se bodo prižgali stražni ognji, ki so oznanjevali nevarnost. Po hribu je bilo pozidanih 14 postaj križevega pota, ki je sedaj lepo prenovljen. Več legend, ki so ohranjene med ljudmi, govori, o težkih in žalostnih časih, ko so kruti Turki pustošili naše kraje. Nekatere povedo, da so medtem ko so Turki hoteli priti na hrib, na katerem so se domačini utaborili, žene, otroci in, starčki na kolenih klečali pred Marijino podobo in prosili: Marija, reši nas Turka! Ko so fantje in možje vsak s svojim orožjem, kakršnega so si sami naredili, hodili po taboru v vednem strahu, da bodo napadeni, jim stražniki naznanijo, da so ponoči vsi Turki odšli. Ob večjih navalih, ko so pustošili po okolici, niso nikdar razdjali primskovskega tabora. Med ljudmi je bil glas: Turki se še naše Marije bojijo. Hrib je visok, saj se od tam vidijo Gorjanci, širna Dolenjska, Sv. Kum pri Svibnu, z daljnogledom pa tudi gorenjski in koroški snežniki. Ko so bili leta 1925 naš župnik, sedaj monsignor Oman prvič v Sloveniji, so obiskali tudi Primskovo. Dejali so: "Sedaj sem pa na vrh sveta, prav blizu nebes sem. Na vse strani se vidi, samo v nebesa se še ne vidi." Poleg veličastne cerkve Marijinega rojstva, je stala nekdaj v starem slogu zidana cerkev sv. Križa, menda prva cerkev v tej okolici. Sedaj je spremenjena v ljudsko šolo. V davnem času - za letnico ne vem -je blizu Stične živela plemenitagospa iz Pristave, ki je bila velika dobrotnica cerkvam. Imela je malo graščino v Zagrižah v fari Primskovo. Ker je bilo predaleč, da bi nadzorovala delo pri graščini, je vse posestvo darovala cerkvi na Primskovem. Ob mojem času pred 57 leti, ko sem zapustil domovino, je bil gradič v razvalinah. Ali je sedanja vlada pustila to posestvo cerkvi, ne vem. Prav posebno pa je zaslovela božja pot na Primskovem od leta 1860 do leta 1892, ko je bil tam za župnika g. Jurij Humar. Bil je strog do sebe, a ljubezniv do drugih. Spominjam se moža, ki je bil za hlapca v župnišču tisti čas, ko je župnik po enotedenski bolezni umrl. Pravil mi je, da v spalnico ni smel nikoli nihče vstopiti kakor on sam. Vrata splanice je vedno zaklepal in imel ključ vedno pri sebi. Ko je umrl, smo ga preoblekli. Hrbet je imel ves oguljen. Pod zglavjem je imel kamenje. Veliko ljudi je ozdravil. Seveda, nekateri so ga imeli za svetnika čudodelnika, nekateri pa mu niso verjeli. Isti rojak mi je tudi to povedal: Ker je ljudi in živino zdravil brez zdravniškega dovoljenja, so ga zdravniki iz Litije tožili. Sodnik mu je poslal opomin, naj se zglasi na sodniji. Ker pa se gospod na poziv ni odzval, so prišli orožniki ponj. Ko mu orožnika podata sodnijsko pismo in povesta, da je v imenu postave aretiran in mora iti z njima, se jima gospod pri jazno nasmeje in pravi: "Izvolita gospoda malo počakati, da se pripravim. Tačas pa sedita tamle pod lipo, bom kmalu gotov." Dekli pa je’naročil, da ju ne sme nikdo ogovoriti. Tako sta orožnika sedela pod lipo do četrte ure popoldne. Tedaj pa reče gospod dekli: "Nesi tema orožnikoma liter vina, nekaj kruha in par klobas in jima reci: Ko bosta pojedla, pa pojdita domov." Res, ko sta pojedla, sta se lepo zahvalila in odšla. Pa se več ljudskih pripovedk je od "prim-skovškega gospoda". Večkrat so gospod pri nas prenočili, ko so prišli od daleč. Nekateri so pripovedovali, da jim je živina bolna, drugi, da imajo bolezen v hiši. Za vse pa je gospod blagoslavljal kruh in naročal, nai verujejo in bo pomagalo. Naj tu še podam opis, katerega sem slučajno našel v "Bogoljubu" iz leta 1938, št. 3. Napisal ga je I. Šašelj, župnik v Št. Lovrencu ob Temenici: Noben duhovnik ni bil na nekdanjem Kranjskem in posebno še na Dolenjskem pred 50 in več leti tako znan, kakor nekdanji »Primskovški gospod«, f župnik Jurij Humar. Pa ni bil poznan samo na vsem Kranjskem; sloves njegovega zdravljenja s pomočjo magnetizma se je širil po Štajerskem, Hrvaškem, pa tudi po tujezemstvu; saj je znano, da je Humar ozdravil celo španskega pretendenta Dona Carlosa, kateremu se je sušilo grlo in ga ni megel ozdraviti noben zdravnik (»Slovenec« 1933, 21. jun., št. 139.). Pa četudi je minilo lani 19. dec. že 47 let od njegove smrti, ga ljudje še dandanes niso pozabili. Stari ljudje po Dolenjskem vedo še danes marsikaj povedati iz njegovega življenja in zdravljenja. Posebno je znano in se večkrat sliši, kako je zavrnil ženo, ki je prišla k njemu iskat zdravil in prinesla s seboj svinjsko pleče, pa mu ga ni izročila, ampak ga je skrila v grmovju z namenom, da ga bo potem odnesla domov in ga sama porabila. Ko je H, pripravil zaprošena zdravila, ji je rekel: »Zdaj pa le hitro pojdi in vzemi tisto pleče iz grmovja, da ti ga pes ne odnesel«- Lani na sv. večer je tu v Martinji vasi h. št. 1 umrla vdova Frančiška Štepec, stara 72 let, ki je bila kot dekle priča temu do- Veliki oltar v cerkvi Marijinega oznanjenja na Primskovem pri Litiji godku. Vse to je sama slišala in videla tako, kakor mi je pravila. Bila je namreč doma iz primskovške župnije in je bila prav takrat prišla k župniku Humarju po zdravila za domačo hišo. L. 1933. je bil priobčil mekinjski župnik g. Viktor Čadež v »Slovencu« 20 prav zanimivih Humarjevih pisem pod naslovom »Pisma primskovškega gospoda« od 30. maja do 14. julija v št. 122.—157. Teip pismom sem bil podpisani dodal v »Slov,« 1. 1935. št. 295. in 1. 1936. št. 39. svoj spis: »Črtice iz življenja in delovanja nekdanjega »Primskovškega gospoda«, v katerem sem bil priobčil vse, kar sem mogel poizvedeti o H. od starih ljudi. Zdaj se mi je pa posrečilo, da sem dobil v roke sliko f Jur. Humarja, ki dozdaj še ni bila nikjer priobčena in se za njo sploh ni znalo. Gotovo bo prav mnoge zanimala, zlasti pa vse, ki so kaj slišali in brali o »Primskov- škem gospodu«, ki je nekdaj toliko ljudi ozdravil in tolikim pomagal v različnih potrebah. Pa saj hodijo nekateri še dandanes na njegov grob na Primskovo iskat pomoči in odnašajo prst z njegovega groba! Kdaj se je dal H. slikati ali fotografirati in kje, ni znano. Slika namreč ni na kartonu, kakor je bila takrat pred kakimi 50 leti navada, ampak na tankem papirju, podobnem, kakor se rabi dandanes navadno za razglednice. Sliko je nekdo prilepil na razglednico, da se ne krivi. Zato pa se tudi ne vidi, če je zadaj morda ime fotografa ali kraja, kjer se je župnik Humar dal slikati. Lase ima dolge, kakor jih je navadno vedno nosil. Znano je tudi, da se ves 40 dnevni post ni bril in ne strigel. Sploh pa se ni bril z britvijo, ko se je bal, da se bo z njo porezal, ker je bil tako magnetičen, ampak si je brke in brado samo strigel s škarjami. I. Šašelj. Le žal, da nimam podatkov o njegovem rojstnem kraju in času rojstva. Vem le to, da je umrl ob 8. uri zvečer leta 1892. Na njegov grob še vedno radi romajo in se mu priporočajo za zdravje I j udi pa tudi živine . Naj bo tako ali tako, resnica pa je, da so v tistih časih številni ljudje hodili po pomoč h primskovŠkemu gospodu. Primskovški gospod: Jurij Humar Pogled s Sv. Lovrenca na Polhov gradeč P. Be/vfetand. Ko^rv^i, C) .3 .fft. Indijanski misijon v Grand Portage-u Od 1841 V “Ave Maria Koledarju 1963” je bil opisan opisan indijanski misijon v Grand Portage-u (na straneh 105 do, 120) od leta 1837 do leta 181/.1. Tu priobčujemo nadaljevanje opisa tega misijona do leta 1861). PODRUŽNICA OB GOLOBJI REKI -PIGEON RIVER- Pirc je res dobil 326 dolarjev, 11 centov podpore iz Ljubljane potom Leop. družbe: “Ta skrajno dobrodošla podpora, ” se zahvaljuje 15. febr. 1842, "bo položila prihodnjo pomlad temelje novemu misijonu in cerkveni stavbi ob Golobji reki (Pigeon River) ob Gornjem jezeru. ---Ko bom šel čez nekaj- mesecev iz Arbre Crochea v svoj severni misijon Grand Po rta ge, ne vem še za naslednika na tukajšni misijonski postaji. ” Pirc se je torej peljal tega leta 1842. za nekaj časa v Grand Portage, kakor piše 1. okt. 1843 na Dunaj. Peljal se je v Pigeon River (Golobjo reko). V nekaj dnevih je stala na izsekanem svetu velika uta, začasna cerkev, zraven pa šotori za Pirca in njegove spremljevalce. S seboj so imeli veliko mrežo, s katero so nalovili vsak večer na kraju kjer se izliva reka v jezero, toliko rib, da so jih imeli dovolj tudi vsi vaščani. “Potem sem učil svoje divjake obdelovati polje. Več lepih otočkov v reki smo nasadili s krompirjem, s koruzo, s grahom, fižolom in z drugimi kranjskimi vrtnimi semeni. Vsakemu sem moral pokazati s svojimi rokami, do 1864 kako naj dela; kmalu pa sem se moral čuditi, kako so pridni in ročni. Potem smo začeli zopet podirati gozd in graditi s pomočjo najetega tesarja cerkev iz trdega lesa. Nismo je pa mogli zgraditi do jeseni, pač pa smo dokončali šolo in nekaj hišic ter napravili tako začetek vasi. Z dvema kravama, štirimi prašiči in dvanajstimi kurami smo začeli tudi živinorejo. S svojega sadnega vrta (drevesnice) sem pripeljal več dreves in nekaj semenskega žita.----Preteklo jesen 1842 sem moral na povelje svojega prevzv. škofa zapustiti svoj novi misijon ob Gornjem jezeru, da oskrbujem misijon Arbre Croche . Tudi spomladi se nisem mogel vrniti tja nazaj, da bi končal gradnjo nove cerkve ob Golobji reki (Pigeon River) pri Grand Portageu. Tako moram tolažiti ondotne pobožne v svojih pismih samo z upanjem na boljše čase. Najbrž bom napravil tja prihodnjo pomlad (1844) misijonski ekskurz.” Ohranjeno je Pirčevo pismo z dne 2. jan. 1843, kjer izprašuje škofa v Detroitu: “Kaj mislite Prevžv. glede misijona ob Golobji reki, kjer sem veliko delal ter potrošil svoj denar ? Ubogi Indijanci so vsi potrti (demonte), ker nimajo nobenega duhovnika. Ne morem misliti nanje, ne da bi me zabolelo zaradi njihove mizerije. ” BARAGA POSREDUJE ZA GRAND PORTAGE Vsako leto meseca avgusta so prihajali Očipevci ob Gornjem jezerv po svojo plačo v La Pointe. Za katoliške Indijance je bilo to obenem lepa prilika, da premejo pri Baragi svete zakramente in da mu potožijo svojo zapuščenost. Baraga je vedel v kakšnih denarnih težavah je detroitska škofija in zato je prosil vladnega zastopnika, da bi plačeval vsaj nekaj katoliškemu misijonarju za izobraževalno delo, ki ga ta vrši med Indijanci v Grand Portage-u. Seveda od takih ljudi, ki so gledali v protestantski Ameriki svoje nebeško kraljestvo, ni bilo kaj pričakovati. Toda vladni zastopnik za indijanske zadeve Alfred Brunson, ki je bil obenem metodistovski pastor, se je obrnil na guvernerja J. D. Doty-a v Madisonu s pismom dne 29. avg. 1843: “V svojem pismu z dne 12. julija mi ukazujete vizitirati v soglasju s tiskanimi pravili šole itd. v svoji agenciji. Odkar sem Vam poročal zadnjič v tem predmetu, mi je naznanil tukajšni katoliški duhovnik preč. g. Baraga, da namerava organizirati šolo v Grand Portageu blizu reki Pigeon River (Golobje reke), ki tvori mejo med Združenimi državami in britanskimi provincami (t.j. Kanado). Seveda bo moja dolžnost, da jo vizitiram, toda tamkajšni Indijanci žive blizu ali pa na obeh straneh meje. Zdi se mi, da ne bo prav zame, če plačujem za šolanje Indijancev v britanski provinci. ” Baraga je pisal nato 21. sept. t.l. iz La Pointa škofu Lefeveru: "Sporočam Vam tudi, da so sklenili Indijanci Grand Portagea pogodbo z vlado in bodo prejeli svojo plačo prihodnjo leto, če bo potrjena pogodba. Pravijo da bodo v stanu, če prejmejo to plačo, vzdrževati z lahkoto misijonarja in da upajo, da bodo dobili g. ‘Pirca. ” Pirc pa je bil- nujno potreben na spodnjem delu svoje “Indije ”, v Arbre Crocheu, Grand Traversu in sosednih misijonih. Pa kljub temu je prosil škofa 10. febr. 1844: “Ponovno priporočam, da bi mislili resno na ubogi misijon v Saultu, pravtako tudi na Golobjo reko, kjer imam še večji del svojih stvari. Pripravljen bi bil iti tja na pomlad, če bi mi hoteli dati dovolj sredstev, da bi dokončal cerkev ter nadaljeval misijon, kakor je treba, in če bi mogli poslati Indijancem tukajšnega misijona kakega drugega primernega duhovnika." Meseca avgusta 1844 je bil Baraga spet med Indijanci, ki so čakali v La Pointu na letno plačo. Škofu opisuje dne 8 avg. t.l. takole obupni položaj: "Trenutno sem v La Pointu z vsemi svojimi Indijanci iz L’Ansa, ki so prišli na izplačevanje. Zelo me je potrlo, ko sem prišel sem in videl svoje uboge otroke tu tako žalostne, ker jih moram zapustiti.--- Indijanci iz Grand Portagea in iz Fond du Lac-a, ki so sedaj skoraj vsi tukaj, so vredni še bolj pomilovanja kakor oni La Pointa. O kako žalostno je gledati toliko katoličanov med Indijanci Gornjega jezera, ki nimajo misijonarjeve pomoči; pa toliko drugih, ki bi postali radi katoličani, če bi bilo nekaj več nego en sam misijonar okoli tega obširnega jezera!-------- Toda dokler bom ostal edini misijonar ob Gornjem jezeru, bo slabo napredovala katoliška vera med temi Indijanci, posebno ker je tu prav sedaj vsaj že 50 krivih prerokov proti edino pravi veri. Če bodo šle stvari v tem razmerju naprej, bo jih kmalu 450 proti enemu upoštevajoč ženske (prot. misijonarke), ki delajo pridnejše med Indijanci kakor moški, kakor v času moža božjega (preroka) Elija.” V pozni jeseni t.l. 1844 je moral iti Baraga slučajno sam osebno po zimsko hrano v Sault, ker se je pokvarila ladja trgovske družbe. Tu je srečal misijonarja jezuita ter mu pravil o žalostnem položaju kato- liških misijonov ob Gornjem jezeru. Jezuit mu je svetoval, kakor piše Baraga 9. okt. t.l. škofu, naj bi se pisalo predstojniku v Sandvvichu: “Ob svojem prihodu semkaj (v Sault) sem imel veliko veselje srečati g. Proulx-a, ki je prišel obiskat kot misijonar te uboge zapuščene katoličane. Govorila sva o vseh mogočih rečeh, med drugim o velikem pomanjkanju misijonarjev ob Gornjem jezeru, nakar mi je rekel, če bi se obrnili mi na patra Chasellea v Sandvvichu, bi morda dobili nekaj preč. jezuitskih patrov za te misijone. Prosim Vas torej, zaradi ljubezni Jezusove skušajte jih dobiti nekaj za ta kraj tu (Sault) kakor tudi za La Pointe in za druge misijone ob Gornjem jezeru. ” Zaenkrat pa je moral Baraga kar sam prevzeti tudi Grand Porta ge, kakor je sporočil škofu med svojim bivanjem pri indijanskem “paymentu” v La Pointu dne 25. avg. 1845: “Opozoriti Vas moram, da bom prihodnje leto samo junija in julija v L'Ansu. Ostali del leta nameravam razdeliti med druge tri misijone, ki so pod mojo oskrbo: La Pointe, Fond du Lac, Grand Portage ”. Sicer je nameraval obiskati Pirc poleti 1845 Golobjo reko, toda samo za par dni, da lahko pobere svoje osebne reči, kakor je sporočil 20. junija t.l. škofu pred svojim odhodom iz Arbe Crochea: "Odpotu- jem sedaj preko Saulta na Gornje jezero iskat svoje stvari in tolažit svoje Očipevce ob Golobji reki (Rivier aux Tourts), toda vrnil se bom, čimprej mi bo mogoče, morda v treh ali štirih tednih”. Prišel je samo do Saulta, kakor sporoča škofu 3. julija 1845: "Naznanil sem Vam, da sem sklenil napraviti kratek ekskurz na Gornje jezero. Ko sem pa prišel v Sault Ste. Marie, sem izvedel na svojo Žalost, da je odplula barka v La Pointe dva dni, predno sem prišel v Sault. Moral bi čakati 3 ali 4 tedne na drugo vožnjo. Ker moram dobro gospodariti s svojim misijonskim časom, se mi je zdelo bolje, da se vrnem k Otavcem. Očipevce Gornjega jezera sem priporočil skrbi gosp. Barage, ki mi bo poslal tudi moje stvari”. Avgusta 184 6 je bil Baraga kakor po navadi pri "paymentu” v La Pointu, odkoder se je odpravičil škofu 14. avg. da ne more priti k njemu, ko bo škof v Mackinacu, češ: “Tu moram skrbeti za duše štirih misijonov: za one Grand Portagea, Fond du Lac-a, La Pointa in pa L’Ansa, ki mi dajejo precej posla, hvala Bogu”. Almanac za 1847 omenja da obsega lapointski indijanski misijon tudi misijonske postaje v Fond du Lac-u na zapadnem koncu Gornjega jezera in pa Golobjo reko (Pigeon river) blizu Grand Portage in da so ti misijone pod nadzorstvom svojega ustanovitelja Fr. Friderica Barage, ki jih obiskuje od časa do časa. Isto ponavlja Almanac za 1. 1848. BARAGA IN PIRC PONUDITA MISIJON JEZUITOM "Ko sem napravil”, piše Fr. Pirc dne 29. sept. 1847. iz Arbre Crochea jezuitskemu predstojniku St. John’s kolegija v Fordham pri New Yorku, “meseca avgusta ekskurz na Gornje jezero, da obiščem svoje stare misijone in pogledam na svoje kristjane, očipevske Indijance, ki sem jih krstil pred 4 leti, sem našel nazajgrede v La Pointu patra Chone-a (izg. Šone), misijonarja v Manitovvanigu, ki namerava ustanoviti nekje severno od Gornjega jezera misijon med Indijanci. Prigovarjal sem mu, naj vzame in nadaljuje moj misijon pri Golobji reki (Rivier aux tourts), katerega sem začel z velikimi stroški 1. 1842, pa sem ga opustil proti svoji volji, ker mi je moj škof zapovedal iti v drug kraj. Pater Chone bi bil zadovoljen sprejeti moj nasvet ter mojo ponudbo, če bi hoteli privoliti Vi preč. pater kot njegov predstojnik, da napravi misijon pri Golobji blizu Grand Portagea. Pod tem pogojem torej, da pride pater Chone nadaljevat moj misijon pri Golobji reki, bodisi na strani Amerikancev ali pa na strani Angležev, mu hočem pustiti ter odstopiti veliko gradiva za cerkev in župnišče, ki je še tam: veliko podnic, desk, vrat, okenskih okvirov in plank. Vzame lahko tudi moje obdelane vrtove, kolikor jih potrebuje. Za vse to ne zahtevam nobene druge odškodnine, kakor da se me spomni malo v molitvah. Zelo bi bil vesel in izredno zadovoljen, če bi dobile moje drage ovčice izvsrtnega dobrega pastirja. One zaslužijo dobrega pastirja. Prepričan sem, da boste privolili, preč. pater, z veseljem v moj predlog, ki sem ga napravil patru Chone-u, ker se ujema ta z Vašim načrtom ustanoviti misijone na gornjem koncu Gornjega jezera, kajti ni boljšega kraja za začetek misijona na severu Gornjega jezera, kakor pri Golobji reki, ker tam je izvrstna zemlja za njive, ki jih je že veliko obdelanih, reka polna rib, zaliv pa nudi lahko hrano z najboljšimi ribami za tisoč Indijancev v eno samo vlačilno mrežo. To je najbolj potrebni pogoj, da se more ustanoviti misijon ob Gornjem jezeru, ker morajo imeti Indijanci svojo hrano na mestu, sicer jih ni mogoče držati vkup v misijonskem kraju. - Druga prednost se bo izkazala za Vaš načrt v tem misijonu, ki leži na meji med angleško in ameriško oblastjo, da bodo lahko ustanovili očetje jezuiti več drugih misijonskih podružnic na kanadski ali pa ameriški strani, kakor se Vam bo zdelo bolje, ker je na obeh straneh veliko poganov, ki bi se jih dalo pridobiti za našo sveto vero. - V slučaju pa da bi se začele kdaj politične ali verske sitnosti ali preganjanja na eni ali drugi strani, pa bi se lahko umaknili na reko (na otok), ne da bi zapustili misijon. Pater Chone bi imel tako v tem kraju veliko prednost za začetek svojega misijona, ker je tu že mnogo dobrih kristjanov, ki žive po veri. Oni mu bodo pomagali pozidati cerkev in župnišče in ga preskrbovali z ribami, poljskimi pridelki in z divjačino, kakor sem jim naročil. Priporočljivo je, da odide pater Chone zgodaj prihodnjo pomlad k Golobji reki s kakim delavcem in s potrebnimi sredstvi, da bo lahko napravil krepak začetek, in jaz nič ne dvomim, da bo ta misijon, z božjim blagoslovom, kmalu zacvetel pod vodstvom tako izvrstnega misijonarja. Dobri pater Chone bo storil lahko mnogo dobrega v pokrajini Gornjega jezera, ker ima vse lastnosti da lahko začne indijanske misijone ter uresniči Vaš načrt, kajti zagotavljam Vam, preč. pater, da ne poznam boljšega misijonarja za Indijance kakor je pater Chone. Ni samo trden bogoslovec ter prav moder v praktičnem dušnem pastirstvu, temveč tudi tankovesten in prijetnega vedenja. Govori prav dobro indijansko in se lepo vede, kadar se pogovarja z Indijanci, da si pridobiva njih srca in jih spreobrača k veri. Božja previdnost ga je pripravila in ga določila v resnici za indijanske misijone. Veselili se boste brez dvoma lepih uspehov v podjetjih. On bo v čast vsem katoliškim misijonarjem. Jaz ga imam zelo rad in ga imam za biser Vašega svetega reda, kakor cenim vse člane Vašega častitljive družbe." To veselo novico za Indijance v Grand Po rta ge u je sporočil Baraga tudi škofu dne 25. avg. 1847 iz La Pointa: “Ne morem Vam izraziti žalosti, ki me obhaja, ko vidim uboge Indijance Grand Portagea in Fond du Lac-a. Toda oni Grand Portagea imajo nekaj upanja. Tu imamo patra Chone-a, ki jim obljublja, da bodo dobili v. svojo sredo jezuite. S tem so presrečni. ” JEZUITI PREVZAMEJO MISIJON Naslednje poročilo je napisal sedaj p. Chone v La Pointu dne 2. okt. 1848 za redovnega generala v Rimu: “Precej dolgo je, da Vam nisem pisal. Medtem smo začeli tu novi misijon pod imenom prečistega spočetja Marijinega. Nahaja se ob Gornjem jezeru blizu Grand Portagea, nekdaj Fort Charlotte, ob reki, ki loči Združene države od angleških posestev, malo višje od zapadnega konca otoka Isle Royale ali groblje. Mislim da bo začetka kakih 200 kristjanov, kolikor jih biva v teh krajih, kakor onih ki se nahajajo v Fort Williamu, postojanki družbe Hudson Bay Co., na angleškem ozemlju. Ti ubogi kristjani so bili mimogrede krščeni ter so videli potem le zelo poredkoma misijonarja. Mi smo prišli tja 20. pretečenega julija, pater Fremiot, brat De Pooter pa jaz. Našli nismo tam nikogar. Vse je bilo že na poti po letno plačilo, ki ga jim plačuje vlada Združenih držav. Naš voditelj je šel za njimi in je peljal one, ki še niso odšli iz prve postaje. Mala koča je bila naše prvo zatočišče, našo prtljago pa so znosili pod šotor. 2. avgusta naslednjega meseca sem odšel, da se pridružim Indijancem, pustivši svoja tovariša z bolniki, ki niso mogli iti s trumo. Moj namen je bil dati vpisati na plačilni seznam nekega poglavarja, ki se je ločil zaradi nekih težav od svojih ljudi in je bival potem na angleškem ozemlju. Namen svojega potovanja sem dosegel. Mislil sem, da bom k večjemu en mesec z doma danes pa pričenjam tretji mesec, ker je bilo izplačevanje izredno zakasnjeno. Obžalujem pa samo nekaj, če bi lahko kaj obžaloval, kar je uredila Previdnost božja, namreč čas, ki bi ga lahko porabil, da naučim svoja tovariša očipevšči-ne, sicer pa nisem popolnoma izgubil svojega časa. Poleg tega da sem pridigal vsako nedeljo po dvakrat ali trikrat, dva poduka v vsakem jeziku. Seznanil sem se s svojimi otroci. Imel sem zanje zvečer vsak dan molitve z majhnim poukom. Tudi mi je bil ponujen, - če je to božja volja, misijon v La Pointe t.j. gosp. Baraga mi ga je ponujal, ki ima nadzorstvo nad temi misijoni. ” Pater Fremiot je pisal kroniko misijona in je takole popisal prihod jezuitov v Pigeon River v nekem pismu z dne 24. julija 1849: “Proti poldnu (20. jul. 1848) smo vstopili v tale drugi Jordan, ki namaka našo obljubljeno deželo. Toda tu ni bilo Jebusitov, proti katerim bi se morali boriti; nikogar, ki bi nam odrekal zasesti v miru deželo. Izstopimo in kaj zagledamo? Tu pa tam nekaj nedokončanih hiš, drugod so stali še stebri kake opuščene koče; potem v sredini na zvišeni ravnini ob reki lesena cerkev, kateri nekdaj ni manjkalo nič drugega nego streha, ki pa je sedaj razpadala; malo dalje hiša, ali Če hočete uta, ki obstoja iz enega samega prostora in ki ti pusti gledati nebo skozi špranje v strehi. Ta hiša je določena za nas. Neki misijonar, gosp. Pirše (t.j. Pirc) jo je dal graditi s cerkvijo vred pred petimi leti. Potem So ga prestrašile težave, ki jih je povzročal misijon, in ga je pustil ter šel v Sault Ste. Marie: Sedaj v otavskem misijonu ob mišiganskem jezeru, v Arbre Crocheu. (Pater Fremiot žalibog ni poznal dejstev. Op. B.). V tej hiši smo našli dva stola in eno mizo. ” Pater Chone, brat De Pooter in brodniki so odšli po preprostem okrepčilu v zaliv Princess Bay. Pater Fremiot je ostal sam do opoldne naslednjega dne. Tedaj se prikaže sedem Indijancev, od katerih je bilo nekaj krščenih, ki so prosili za misijonarjev blagoslov, drugi so bili pogani. Pater Fremiot jih je pogostil in dal jesti, kolikor je mogel. Po par dneh so začeli prihajati Indijanci bivat spet v Pigeon River. Dva Indijanca sta začela graditi hišo za misijonarje. Pater Fremiot je porabil čas pred odhodom patra Chone-a v La Pointe s tem, da je študiral patra G. Belcourtovo slovnico očipevskega jezika (rokopis). Bila je to edina prilika, ker je ponesel pater Chone rokopis s seboj Fr. Baragi v La Pointe. Misijon so posvetili varstvu brezmadežnega spočetja Marijinega. Sredi gradbenega dela se je brat De Pooter vsekal po nerodnosti s sekiro v koleno do kosti. Indijanci so mu ustavili kri s tobakom. Tedaj je morala služiti enosobna koča, ki je bila kapela, shramba, dnevna soba, kuhinja in obednica, tudi za bolniško sobo. Nova hiša je bila končana in blagoslovljena 26. nov. 1848, najprej kot hiša potem kot kapela. Na sprednjem koncu so postavili tabernakelj in 6 lesenih svečnikov. Zavesa je ločila prezbiterij od ostalega stanovanja. Tu so se zbirali Indijanci dvakrat na dan; tu se je učilo 12 malih indijanskih dečkov ter 10 malih indijanskih deklic svojih črk v šoli, ki jo je vodil pater Fremiot. Ker hiše ni bilo mogoče nikoli segreti, se je večkrat zgodilo, da je moral odtajati zjutraj pater Fremiot črnilo. Ozebli so mu celo prsti, ko je opravljal svoj brevir blizu ognja. Pozimi nato pa je hiša sploh pogorela. Naslednjega leta 1849 so se preselili jezuiti v Fort William. O tem je REV. DOMIN1C DU RANQUET, S. J. poročil 10. avg. t.l. pater Fremiot zelo obširno svojemu generalu v Rimu. Od 1. 1849 do 1864 in pozneje so skrbeli za Indijance v Pigeon Riverju in Grand Portageu patri iz Fort Williama. GRAND PORTAGE POD ŠKOFOM BARAGO Ko je postal Baraga škof, je prosil nekatere škofe, ki so imeli svoje škofije okoli Gornjega jezera, da naj prepuste skrb za indijanske misijone. Tako je prosil 17. junija 1854 škofa Charbonela v Torontu, naj mu odstopi vse svoje indijanske misijone med Bruce Mine in Fort Williamom. 18. febr. 1855 je sporočil patru DuRanquetu v Fort Williamu, da spada Fort William, Fond du Lac in Grand Portage pod njegovo oblast, ker mu je odstopil škof te misijone ter pristavlja: “Storite, kar morete dobrega. ” Z dne 5. avg. 1855 je izvleček pisma Indijancu Davidu Essibaniwaian-u (kožuh divje mačke), kateremu je pisal po indijansko: “Zelo si se pregrešil. Pojdi k duhovniku in stori, kar ti poreče.” L. 1855 je poslal Fr. Evgena Benoit v Grand Portage, da otvori šolo, kakor poroča Baraga zastopniku za in-dnanske zadeve dne 27. sept. 1855: “Sola v Grand Portageu je nova, ustanovljena šele pred kratkim. Ne morem povedati števila učencev te šole, ki jo vodi Evgen Benoit. ” Fr. Benoit je bil pravzaprav še tega dne v Saultu in se mu prav nič ni mudilo v Grand Portage. Dalje časa se je mudil pri g. Van Paemelu v LaPointu. Poleti 1856 je vizitiral Baraga tudi te kraje, kakor je sam sporočil v detroitski katol. list Catholic Vindicator dne 1. sept. 1856; “Prevzv. škof Baraga se je pravkar vrnil iz dvomesečnega potovanja po Gornjem jezeru in je vizitiral nekatere misijone pod njegovo oskrbo. Odšel je iz Sault Ste. Marie dne 26. junija in je prišel po trudapolnem potovanju dne 11. julija v Fort William na kanadski strani Gornjega jezera. Tu je bil zelo prijetno presenečen nad ono lepo cerkvijo, ki so jo zgradili pred nekaj leti pod razsodnim vodstvom preč. patra Chone-a iz družbe Jezusove. Škof je pridigal tam :W Sedanja cerkev v Grand Portage-u, ki jo je dal postaviti leta 1865 francoski jezuit pater Du Ranquet Indijancem, ki so bili vsi veseli, ko so slišali škofa pridigati v svojem lastnem jeziku, kar niso slišali nikdar poprej. Dne 13. julija je birmal 77 Indijancev in to je bila prva birma, ki je bila podeljena v onem misijonu. (Sedaj ima Fort William svojega škofa. Op.) Iz Fort Williama je šel v spremstvu preč. patra Duranqueta, d. J., v Grand Porta ge v Minnesoti. Tudi tu je pridigal večkrat Indijancem in podelil 20. jul. zakrament sv.birme 53 Indijancem, ki je bila spet prva ki so jo kdaj pomnili v Grand Portageu. ” Almanac za 1. 1857 piše samo: “Grand Porta ge na severni obali Gornjega jezera blizu (državne) meje (Cerkev sv. Petra) oskrbuje od časa do časa preč. pater Dominik DuRanquet, d. J., ali pa preč. pater Chone, d. J., ki biva v Fort Williamu v škofiji Hamilton v zahodni Kanadi. ” Nadalje pa Almanac ne omenja več Grand Portagea v Baragovi škofiji. Baraga je pač videl da skrbe jezuiti prav dobro za indijanske misijone in da je zvezano potovanje tja z velikimi izdatki, saj je plačal 24. julija 1856 nazaj grede iz Grand Portagea z hrano vred 26 dolarjev. 5. jan. 1858 poroča pater DuRanquet svojemu redovnemu generalu v Rimu o stanju misijonov Fort Williama, kjer pravi: “Grand Portage in Pigeon River v Združenih državah, v škofiji St. Paul, 2 dni hoda proti jugu; Napravili smo 6 obiskov; celotno število prebivalcev 140; število kristjanov 105; število poganov 35; Mala kapela iz tramov; šolo je postavila vlada. ” Nadalje beremo še v Baragovih zapiskih, da je odgovoril šentpavelskemu škofu Graceu dne 18. marca 1864: “Vizitiral bom Grand Portage, toda potne stroške boste plačali Vi” 9. jun. t.l. se nato zahvaljuje škofu za ček v znesku 100 dolarjev za Indijance v Grand Portageu. 16. sept. t.l. poroča potem škofu Graceu: “Bil sem v Fort Williamu, toda 100 dolarjev sem poslal patru DuRanquetu, in pa indijanske knjige. " Ob koncu ae zahvaljujem vsem, ki so mi 'pomagali zbrati tvarino za gornji članek, posebno mr. Joseph-u Gregorichu v Chicagi, Baragovi zvezi v Marguettu in gospej Mazovec. Naj jim Bog povrne! - P. Bertrand /_ Fort William Okolica Grand Portage-a R,aj,kUa +ta j&i&i Po sedanjem pravopisu: Rajža na Gornji jezer Spesnil Franc Pirc To pesnitev misijonarja Franca Pirca priobčujemo v sedanjem pravopisu. Da bodo pa bravci videli, kako jo je napisal pesnik, sta prvi dve kitici natisnjeni tudi v starem pravopisu. 1. V dalni dsbeli indianski Gomi jeser je prav velik Hozhte vedit lubi Krajnzi Kakshen je njegov rasleg? 2. Vam en sapopadek striti Je nar vezhi vsega sveta Se barko okrog kraja priti Je zhes tavshent ur hoda 1. V daljni d’želi indijanski Gornji jezer je prav velik. Hoč’te vedit’, ljubi Krajnci, Kakšen je njegov razleg? 2. Vam en zapopadek st'riti: Je naj večji v s’ ga sveta; Z barko okrog kraja priti, J e čez tavČent ur hoda; 3. Globočina, ravn ko v morju, Je neizmerna skor’ 'povsod; Kadar barka zajde v širju Zemlje vidit' ni nasprot’. 4. Pa viharji in vetrovi Vedno s'meči tam kipe; Kakor hrib j e so valovi; Mnoge barke potope. 5. Voda dobra je za piti, Mrzla 'n čista kot kristal. Boljših rib ni n'kjer dobiti; Polno vseh povodnih z’val’, 6. Okrog jezera so gozdi In puščave vseh divjin, Boršti cedrovi so gosti, Polni mnogih sort zverin. 7. V teh puščavah nepriljudnih z'vejo vendar tud" ljudje, Ne s’cer v hišah imenitnih; 'z lubja si šotore st’re. 8. Oni z’ve prav po siromaško, K' manjka v s' ga potrebne ga; Zadržanja je divjaško, k' so v nevednost' ajdovstva. 9. Takim revam pomagati, V sveti veri podučit', Pravega Boga spoznati, Je najboljši del storit'. 10. Po dolžnosti misijonarski: Divjih ajdov poiskat, Dat jim nauk izveliČanski, Pot v nebesa pokazat. 11. Sem podal na pot se ročno, Od Saultanov vzel slovo, Peljal z mojo barko srečno se po Gornjem jezeru, 12. Vreme je b‘lo prav pokojno; Barka z mano plavala; Pet dni po veslanj’ nevtrudno Osemdeset ur prešla. 1). Pridemo pred mesto ajdov: Misipikoten se prav’; Malo his, velik’ šotorov; Najprijetnej’ vseh puščav. 14. Osem b’lo je tu kristjanov; Vsi so mi naprot' prišli; Ravno toliko tud" Lutranov; Drugi vsi so ajdje b’li. 15. Vsi so meni v roko segli Prav’z veselega srca, V novo hišo me spremili, Kmal’ je b'la kapelica. 16. Ko začel sem bil učiti. Evangelij oznanj'vat’, So vsi b’teli k meni priti, Me z veseljem poslušat'. 17. Bog pozegna moje delo, Da vsem ajdom gnade luč. Meni je se srce vnelo Za zveličanje njih duš. 18. Dan na dan učim neutrudno, Da jim vero razločim, Pot pokažem Z’veti brumno, Ajdov zmote razkropim. 19. Kadar so b’li spre'bmjeni, Od malikov odvmjen’, V vsem potrebim podučeni, V sveti veri potrjen'. 20. So z veseljem krst prejeli, Med kristjane b'li prišteti. Ce h'do zmiraj brumno z’veli, Bodo tud" v nebesa vzeti. 21. Tu sem d‘hovno imel veselje, Ki ga popisat’ nisem v stan'; B'le dopolnjene so želje, K’ sem krŠč’val poldrugi dan. 22 Leto mesto spreobrnjeno Novo.je podobo imelo; Malik’ vanje b'lo zatreno; Vse je vere b‘lo veselo. 23. Drug’ga niso govorili Ko od vere in Boga, Vsi so se molit' učili, Da b' častili Stvarnika. 24. Tak’le 'gnada, božja milost Slepe ajde razsvetli, Da nevednim bolj’ zastopnost, Iz neumnih modre st’re. 25. Zelil sem bil pac ostati Dalje časa v temu mest’, Bolj natanko razlagati, Vsem postavam biti zvest. 26. Pa sem zvedel drugih ajdov, K’ so v neverni b’li temoti, K’ ni h’lo tja se misijonarjev. Z’veli so h’li v en samoti. 27. Ukažem barkico priprav’ti In na rajžo se podat'. Tud’ bander’co gor1 nastav’ti. Svet’ga križa lep škrlat. 28. Od teh dobrih Indijanov Naglo vzel sem bil slovo. Od teh novih kristjanov Ločil sem se pac težko. 29. Priporočil sem jim skrbno Stanovitni v ver’ ostati, Jim obljubil sem za trdno Večkrat še jih obiskati. 30. V zadnjic sem jih še požegnal In izročil jih Bogu; Hlapcem sem veslat’ ukazal; Kmal’ smo v daljnem jezeru. 31. Men’ je prav se dobro zdelo, V duhu sem bil prav vesel, Ko dopolnil sem en’ delo, ki ga je Bog za dobro vzel. 32 Ker ta revni Indijani, En’ga mesta prebivavci, Zdaj so dobri kristjani, k’ so mal’ pred bili malik’vavcu 33. Zdaj pravični in nedolžni Ljub'ga Stvarnika Časte, Gnade božje so deležni lno dobre so vesti. 34. Ljub’ prijat’Iji ino znanci, Hval'te zmano vsi Boga, Ker Gospod se nad Indijanci Skaže toTk’ dobrotljiv’ga. 35. TucV posnemajte Indijane in hodite po njih sled’, Lete nove kristjane Vzemite k vašemu razgled. 36 Gnado božjo prav cenite In ohran’te dobro vest, Le nedolžno vselej ž’vite In Bogu ostan’te zvest’. 37. Ni je sreče večj’ na sveti, Kakor v gnadi božji ž’veti Ni veselja boljš’ga najti, ko nedolžno vest imeti. 38. Dokler duša je brez greha, Je lepote angeljske; Ce Boga ljubit’ ne neha, Družbe je zveličanske. 39. Vsaka dobra Čednost njena Bode imela boljši Ion, Vseh cerkvenih šacov d’lezna Nje srce je božji tron. 40. Ona je Bogu prijetna Angelij var'h jo je vesel. Več ko cel’ svet ona vredna; Kdo bo čast nje razumel. 41. Brumna duša, v duh’ vesela, Rada za Boga kaj st’ri, V voljo božjo se sklenila, Rada vse voljno trpi. 42. Dobro st'rit’ so njene želje, 'zvol’ si boljši del modrosti, Božja služba nje veselje, Hodi pravo pot svetosti. 43. K’ svete zakramente uživa, vnet’, goreče je srce; Dokler le na svet’ prebiva, k dobrem' tekne duši vse. 44. Duša trošta ima brez kraja, Ko vest ji ne očita nič; Dan na dan modrej’ prihaja, Zasluženje zmeraj več. 45. Dobra vest in gnada božja Brumno dušo veseli, Noben pripadek nje življenja Nepokojno ne stori. 46. Naj se spodaj zemlja trese, Al’ naj treska nad glavo. Naj jo barka v morje nese, Naj viharji s’me z vodo. 47. Dobra vest se ne prestraši In se smrti ne boji; K’ je priprava k večni rajžt, Nic pri srcu ne boli. 48. Ko potrka smrt na vrata, V večnost rajžo napove, Brumni duš’ ne bode grenka Ker iz vere dobro ve; 49. Smrt pravičnega je lahka, Prav sladko v Gospod’ zaspi, Reši dušo 'z ječe trupla In od vs’ga, k’ na svet trpi. 50. Pa sodnika tud’ resnice Se pravični ne bo bal; Krono lepo mu pravice Za plačilo bode dal. 51. Ker ohranil je pravičnost In je živel bil po več, Bo za njega dobra večnost: Užival bode večni mir. 52. Glejte vendar, ljub’ kristjani, Kak’ vas srčne vera st'ri, Ce ste le Bogu prav vdani in pravično ž’vite vi. 53. Le ohran’te l'po nedolžnost In se var’jte. greha vsi. Božjo ljub'te prijaznost, Večtie iščite Šace si. 54. Ce pa krstno oblačilo Je omadež’van’ že b’lo, Naj bo prvo vaše delo Sčistit dušo in telo. 55. Le pokoro Pravo st’rite; Vse odpustil bo Gospod; Pa pravični ostanite In bodite pravo pot. 57. Smrt bo srečna, krona večna, V -neb’ veselje h’te uživali, Vaša sreča ho neskončna, Večno z Bogom b’te kralj’vali. 56. Gnada vas bo veselila, Božja milost troštala, Dobra vest povsod spremila, Vera izveličala. Franc Pirc, l. r. misijonar v Indiji 18. . (letnica je v posnetku zakrita) Mati milosti v Mariboru. Romarjevo slovo. Homar zadnjo pot potujem. Homarji smo dvojen rod: pol doma smo, pol na tujem, romamo na večno pot. Pesem spremlja naše gibe, pesem slednji naš je gib: kakor mimo valčkov ribe, kakor vali mimo rib. V potnem lesu nam je vžgano: križ in sidro in srce; slutnja sreče neugnano zdoma z nami, k domu gre. Nuš predhodnik je Tobija, Rafael je naš — spomin: Spomni se nas, o Marija, vračamo se iz tujin! Romar grem po Mariboru. Slomškov grob sem obiskal: Da bi skorej v zlatem zoru nov svetnik med nami vstal! Za gorami dan se skriva.. Kam me vodiš, Rafael? V tisto cerkev, kjer počiva škof-mučenec Mihael. V tisto cerkev, kjer se javlja vera v nežni silnosti; v tisto cerkev, ki proslavlja Mater božje milosti. Sin Frančiškov jo je zgradil. Ko se mu je nagnil dan, kakor zrno se je vsadil ob oltarju v sladki san. Ptica najde svoje gnezdo in lisica svoj brlog; v Tebi vidi svojo Zvezdo romar bežen in ubog. Jutranja si kot Večerna v mojih mislih in očeh: vedno ista Zvezda verna, v mestih, trgih in vaseh. Jaz sem svetil z lučko borno, jaz sem pel jim skromen spev; Ti jim bodi Sonce vzorno, Ti jim bodi svet Odmev. Primi mojo trudno roko, prehodiva mraz in mrak, pelji, Mati, na visoko, da bom vdihnil rajski zrak. Bog iz Tvojega telesa Sinu storil je Srce, Širno stvarstvo in nebesa vložil v Tvoje je roke. Ko bi moral se odreči Tebi, ali vsem stvarem; ne bi mogel se odreči Tebi v blagor vsem stvarem. Eden si je med sinovi svpjo mater sam izbral; z blagorji in blagoslovi Mater milosti obdal. Vseh rodov Pričakovanje, Hrepenenje narodov: Misli nanje, delaj zanje, pošlji svoj jim blagoslov! Silvin Sardenko. POSVEČENJE CERKVE SV. KATARINE V LOMU Majhna vasica v podnožju še zasneženega Storžiča in Kukovnice, zelenih planin Javornika in Konjščice, tu niže doli dišečih gozdov in rožnatih senožeti in vrtov ter dreves, ki so vsa v cvetju, se belijo preproste hišice, med katerimi se dviga visok “turn?’ lomske cerkvice sv. Katarine. To je vasica Lom. Ta cerkvica je praznovala leta 1962 SOletnico fare in župnije. To lepo cerkvico jena svoj zadnji god v zemeljskem življenju posvetil ljubljanski nadškof pok. dr. Anton Vovk 13. junija 1962. Pred vrati v božji hram so nagovorili g. nadškofa Janezek, Vida in Tonček: Ljubljeni gospod nadškof! Vsa srca iz fare naše, vas pozdravljajo toplo in izrekajo v besedah srčno dobrodošlico. Mala vasica pod goram tu leži, vsa še v pomladnem cvetju dehti, sredi tega cvetja pa cerkev stoji, da posvetite jo, vsa vas želi . Na stotine src se vas raduje, naša cerkvica praznuje, v njo k molitvi hodimo, da svojo dušo hranimo. Za posvetitev, nadškof, - hvala vam, za blagoslov pa božji hram odpre -naj vam dobri prav vse poplača, s prošnjo to srce se naše le k Njemu obrača. Marijo bomo mi prosili, naj zdravje, srečo da Vam Bog premili, naj Vas varuje sv. Anton, ki je Vaš in naš patron . V spomin na cvetje rdeče, plavo belo, naroda slovenskega ime veselo, naj Vam bo srčno drag spomin na Lom, na cerkev sv. Katarine, naš božji dom. Lom nad Tržičem Ta nad 500 .let stara cerkvica v gotskem slogu ima baroCne oltarje. V glavnem oltarju je sv. Katarina; na stranskih oltarjih pa sta majniSka Marija in sv. Anton s 14. pomoCniki. Ta oltar je eden najlepSih v Sloveniji, posebno sedaj, ko je dobil novo oltarno mizo. Skozi nekaj stoletij so jo pridni Lomlani prenavljali. Že nekaj let pa se msgr. dekan Viktor ZakrajSek zelo prizadeva, da bi jo5e olepSal. Ta njegov in skupen trud fare je poplačan v novem prekrasnem oltarju sv. Antona, krstnem kamnu in božjem grobu, ki so prave umetnine. Poslal John Dolčič, Fort Lauderdale, Florida Janezek, Vida in Tonček Akad. slikar Maksim Gaspari. Priredila Co^/jA-a UeA/tvuc Zahvala Bilo je v Parizu v začetku prejšnjega stoletja. Slavnoznani zdravnik dr. Depuytren, pravzaprav baron Depuytren, ki je dobil ta plemenit naslov zaradi velikih zaslug v zdravstvu -- je vzdihnil globoko. Utrujen je bil, dan je bil zopet dolg in njegova čakalnica je bila ves čas zasedena. Zadnji bolnik je odšel. Njegovi bolniki ga utrujajo. Bogati, odlični ljudje so mnogo bolj zahtevni nego preprosti, ker mislijo, da imajo kake predpravice zaradi svojega stanu. Če je v pariški družbi kdo povprašal kako gospo, kako se počuti, Je večkrat dobil takle odgovor: “Zal, moje zdravje ni najboljše, bila sem že pri baronu Depuytrenu.” Doktor je dobro vedel, da se je o njem mnogo govorilo,bil je res izreden zdravnik in tisti čas “v modi”. Polagoma se je vzdignil in hotel oditi. Kratko, nekoliko boječe trkanje na vrata ga je vznevoljilo in skoro neprijazno je zaklical “naprej!” Duhovnik - župnik je vstopil. Njegova vanjost je kazala, da je bolj ubog, bil je suh, bled. Suknja je bila obnošena, svetila se je že bolj zelenkasto. Vrat je imel obvezan. Izgledalo je, da je prehodil dolgo pot. Čevlji so bili prašni, obraz zelo utrujen. Skoro bi mislili, da ne spada v to okolico. Taki bolniki so bili bolj redki pri Depuytrenu. Obotavljaje je pozdravil zdravnik, a ne zaradi uborne duhovnikove zunanjosti, saj je bil tudi zdravnik sin preprostih staršev in ponosen nanje. Pa danes je bil zares utrujen. “Sedite vendar! S čim vam moram postreči?” - “Jaz - moje stare noge je zelo utrudila dolga, naporna pot. Župnik sem in delam za tri občine. ” “Vaš vrat - kajne ? Oteklina?” Duhovnik je prikimal in dolgo odstranjal obvezo. “Težko sem se odločil, ampak naš okrajni zdravnik meni, da me samo vi še lahko rešite. Če bi bila to kaka zasebna zadeva, bi se ne upal priti k vam. ” To je povedal tako kot bi se hotel opravičiti. “Pa štiri občine in pošteni, dobri ljudje. Jaz---” Zdravnik je prikimal. Pregledal je oteklino. Bolnik je zelo trpel, a se ni ganil. Tiho, nemo je sedel. Tudi zdravnik je sedel. Dolgo je gledal župnika in premišljeval. Potem je zmajal z glavo in z obžalovanjem rekel: "Prečastiti, duhovnik ste in moram vam povedati resnico. ” Bolnik je pritrdil. “Proti tej oteklini ni zdravila. Zelo mi je žal, da vam ne morem pomagati in tudi nihče drug vam ne more pomagati. Neozdravljivo. Ali me razumete ? Neozdravljivo. ” Župnik je prikimal. “Je pa že božja volja, da je tako. ” Prijel je za klobuk, z drugo roko pa segel v žep in podal slovečemu zdravniku pet frankov. “Oprostite, nimam več. Moja župnija je ubožna. Žal mi je, da sem vas nadlegoval. Vendar zdaj vem, kaj naj pričakujem. Lepo se zahv.alim. ” - Nerodno je šel do vrat in še enkrat rekel: “Hvala, doktor!" Baron Depuytren je nekoliko pomislil. “Trenutek, prečastiti. Mogoče. . Povedal sem vam, da ni zdravila proti tej bolezni, pa morda bi lahko operiral. Seveda, samo poizkus, nič več. Ugodnega izida ne morem zagotoviti. ” “Moj Bog, doktor! Z upanjem sem prišel. Režite, doktor, čim prej, tem bolje!” Zdravnik se je malo nasmehnil. “Le mirno, prečastiti. Pomislite, to je vse, a povem vam, da bo zelo bolelo, hude bolečine boste morali prestati. ” Nekaj ur pozneje je bil duhovnik v bolnici. Drugega dne so morale imenitne dame in odlični gospodje potrpežljivo sedeti v čakalnici. “Gospod baron je zaposlen z življenjsko nevarno operacijo in se oprošča za nekaj ur. ” Ob doktorju Depuytrenu stoji šest zdravnikov. Operacija je bila tiste čase redek dogodek. Narkoze še niso poznali, alkohol je bilo edino olajševalno sredstvo, pa ni zalegel mnogo. Bolnik je moral prestati neizmerne bolečine, zgubil je mnogo krvi. Pa nobenega glasu ni slišati iz njegovih ust. “Naredili smo”, je rekel zdravnik. “Do zdaj je šlo vse dobro, upajmo naprej!” Ali je župnik slišal te besede? Onesvestil se je. Vsak dan je dr. Depuytren obiskal svojega bolnika. Kot čudež je to; gre na bolje, nobenih komplikacij. Ko je bil že toliko boljši, da je lahko mislil na povratek med farane, je v zadregi vprašal za račun. Depuytren je zamahnil z roko. “Oh kaj, - glavno je, da ste ozdravljeni. Vse dobro in srečno naprej !” Življenje gre mirno svojo pot. Pozna jesen je bila, ko je spet nekdo potrkal na dr. Depuytrenova vrata. Bil je zopet župnik, suh in utrujen kot pred meseci, toda zdrav in ožgan od sonca. Na rokah je imel pokrito košaro. “Doktor, prinašam vam zahvalo mojih faranov. Poglejte hruške ! Takih ni v Parizu. So iz mojega vrta. In obe kokoši pošilja cerkovnik - sta mladi. In - oh to vino tu - je izvrstno. Župan ga pošilja. Je staro in ga ima še od starega očeta. In tu - svež, kmečki kruh. . . ” “Prečastiti!” - ga je prekinil zdravnik nekoliko trdo, ker kirurg ne sme kazati svoje ginjenosti, “tako velik ni bil moj račun. Pojdite z menoj, danes ste moj gost. Sicer nisem izmed tistih, ki bi mnogo hodili po cerkvenih stopnicah, a nočem, da bi vaši farani očitali, da sem ravnal nečastno z vami. ” Župnik je ostal pri zdravniku dva dni. Vedno, ko se je poslavljala jesen, je prišel župnik v Pariz. Vselej je prinesel košaro z najboljšimi darili in je ostal en ali dva dni doktorjev gost. Nekega dne pa je dobil župnik pismo: “Prečastiti! Danes potrebujem jaz zdravnika. Pridite hitro, da ne bo prepozno. Vaš prijatelj Depuy-tren.” Župnik je hitel in ni prišel prepozno. “Pomagati mi boste morali, prečastiti, " je šepetal učeni zdravnik. “Veliko sem pozabil, moj poklic, saj veste, svet, ljudje -”. In župnik je pomagal. Čez nekaj časa je vzdihnil umirajoči: “Verujem, verujem, da bom prejel svojega Boga. ” Pogreb je bil res nekaj posebnega. Med pogrebci je bil nekdo, ki se v življenju ni hotel izkazovati -župnik s kmetov. Zadnji je še stal pri odprtem grobu in je še molil, ko so že vsi drugi zapustili pokopališče. Nato se je vrnil v svoj svet. “O kako dober si moj ljubi Bog, ki si izkazal usmiljenje njemu, ki se je ravnal po petem izmed osmih blagrov: Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli!” Or. Filip Žakelj SLOVENSKO IZSELJENSKO SEMENIŠČE - ROŽMANOVA ROMANTIKA (Nadaljevanje iz AVE MARIA KOLEDAR]A 1963) Leta 1951. je slovensko izseljensko semenišče doživelo veliko veselih, trenutkov, pa tudi mnogo bridkih ur. Škofu dr. Gregoriju Rozmanu pa je božja previdnost ze na tako obložene rame naložila nov kriz velikih skrbi in nevšečnosti. ŠTIRI NOVE MASE ZA VELIKO NOC Dokler je bilo slovensko izseljensko semenišče v San Luisu, so slovenski bogoslovci vsako leto za nekaj tednov Šli iz San Luisa na počitnice v kraj Carolino, kjer so imeli jezuiti iz buenos-aireškega semenišča svoje počitniške prostore, ki so jih kupili od rudniškega podjetja, ki je tam opustilo kopanje in iskanje zlata. Tej pristavi so jezuiti dali ime Villa San lgnacio - Vas sv. Ignacij. Nekajkrat so bili pred slovenskimi seme-niscniki ze jezuitski kleriki na počitnicah. Redno pa je bil tam vsaj kak jezuit, vedno pa vsaj jezuitski redovniški brat, ki je bil nekak upravnik vse jezuitske posesti tamkaj. Z njimi se je slovensko semenišče prav dobro razumelo . Te jezuite mora slovensko semenišče šteti med velike dobrotnike. Za prostore niso zahtevali nobene najemnine, za hrano smo pa sami skrbeli. Z bogoslovci je bilo redno po nekaj duhovnikov iz semenišča. Kraj je bil nekako ll^OO metrov visoko nad morjem s samotnimi dolinicami, večjim hribovskim potokom ali rečico za kopanje, ki so jo ne- slovenska bogoslovska skupnost v San Luisu dne 19. marca 1951, ko so bili posvečeni Štirje novomcfšniki in devet subdiakonov: v prvi vrsti spredaj: prelat dr. Odar, ob njem dr. Fr. Gnidovec in dr. F. Žakelj, na vsaki strani po dva novomaŠnika; v prvi vrsti stoji devet subdiakonov. Za njimi drugi bogoslovci. zuiti kmalu zagradili in naredili umeten jez. Tako so bogoslovci v krasnem hribovskem 'podnebju imeli dosti priložnosti za kopanje. Nad dolinami so se pa dvigali lepi vršaci. Najvisji hrib Tomalasta je bil visok nad 2000 metrov. Mlade noge bogoslovcev, pa tudi starejše profesorjev so ponovno obhodile te vrhove. Leta 1951 so bili bogoslovci tam od 27. januarja do 12. marca. Semenišče je imelo redno kmalu v začetku šolskega leta duhovne vaje. Komaj smo dobro začeli z rednimi predavanji v San Luisu meseca aprila 191^8, je dospel iz Buenos Airesa pavlinec Frančišek Rotger vodit duhovne vaje. Drugo leto jih je vodil nemški jezuit p. HSrmann, ki se je pred hitlerizmom umaknil v Argentino in deloval v Mendozi. Tretje leto so poklicali iz Buenos Airesa baskovskega redemptorista Alfreda Sanche-sa. Leta 1951 pa se je zgodila pomota. Jezuitski pater Evgenij Bertš, profesor za prirodoslovje na jezuitskem srednješolskem zavodu Salvador v Buenos Airesu se je pojavil mesec dni prehitro na Škofiji v San Luisu za vodstvo duhovnih vaj v semenišču. Škof dr. Anton Emilij di Pasguo pa ga je poslal kar za semeniščniki v Carolino, naj ima tam duhovne vaje. Nekaj dni za njim je Škof sam prišel za nekaj dni tja in imel sam kaki dve uvodni premišljevanji za bogoslovce. Opomnimo, da so redno vsa leta skoraj vsi duhovniki iz semenišča delali z bogoslovci letne duhovne vaje, ki so redno trajale po Šest dni. To leto so bili bogoslovci skraja malo nejevoljni, ker so tako izgubili skoraj teden dni počitnic. Duhovne vaje so se začele 12. februarja zvečer. Kmalu so sprevideli, da je bila ta hribovska samota v prijetnem podnebju kaj pripravna prav za duhovne vaje. Dobri pater jih je znal lepo osvojiti. Ostal je z njimi nekaj časa na počitnicah. Kot dober prirodoslovec jim je na sprehodih po hribih in dolinah in pri kopanju marsikatero zanimivost razložil. Tako so bili kar zadovoljni. S temi duhovnimi vajami se je lepo Število bogoslovcev pripravilo na prejem svetih redov. Tisto leto je bila cvetna nedelja še 18. marca. Ker je škof dr. Anton Emilij di Pasguo imel to nedeljo druge slovesnosti v stolnici, je delitev svetih redov preložil na 19. marec, na veliki ponedeljek. Ta dan je bil za slovensko semenišče velik dogodek. Tehle devet bogoslovcev je prejelo prvi višji red: subdiakonat: Cuk Julij, Dejak Anton, Flek Vinko, Hom JoŠe, Kunčič' Jože, PovŠe Milan, Puš JoŠe, 19. marca 1951 posvečeni novomašniki: Od leve proti desni: Kukoviča Alojzij, Ogrin Tone, Grilc Janez, Zupančič Alojzij 19. marca 1951 posvečeni subdiakoni. Od leve proti desni: Kunčič Jo?e, Dejale Tone, Flek Vinko, Horn Jože, Povše Milan, Puš Jože, Rijavec Vencelj, C uk Julij, Rozman Branko. Rijavec Venceslav in Rozman Branko. Tile Štirje diakoni pa so prejeli masnisko posvečenje: Grilc Janez, Kukoviča Alojzij, Ogrin Anton in Zupančič Alojzij. Novomasnik Grilc Janez je odšel proti Buenos Airesu, kjer je imel nekaj bližnjih sorodnikov ter na velikonočni praznik, 25: marca, zapel novo maso v Ramos Mejia pri Buenos Airesu, v Župnijski cerkvi karme Iške Matere božje, kjer imajo slovenski naseljenci iz tamkajšnje okolice še vsa leta svojo slovensko božjo službo ob nedeljah in praznikih. Novomašno slavje je bilo prav prisrčno. Fantje in dekleta so napletli za novomaŠno slovesnost okrog sto metrov vencev. Slovenskih ljudi se je na novi masi v cerkvi zbralo toliko kot še nikoli. Pridigal mu je g. Joše Jurak, takratni kaplan v Chivilcoyju. Takratni argentinski župnik De Nicolag je tudi stopil na prižnico, pozdravil novomasnika in slovenske vernike argentinskim Župljanom stavil za zgled. Ta župnik, ki je sedaj generalni vikar v škofiji Mar del Plata, je bil Slovencem vedno naklonjen. Novomasnik Grilc Janez je šel najprej za kaplana v Bragado v mercedeski škofiji, da je takratni mercedeski škof Serafini dovolil Jožetu Juraku oditi iz njegove Škofije na pomoč v Buenos Aires za slovensko dušno pastirstvo. Tam je potem deset let urejeval Duhovno življenje. Gospod Janez Grilc, ki so ga v Bragado zelo radi imeli, pa je čez nekaj let po prizadevanjih pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana in drugih oseb odšel v Venezuelo skrbet za duše slovenskih rojakov. Ze ve c let deluje kot kaplan na župniji Chacao, hkrati pa se izredno vneto prizadeva za versko, nravno in kulturno Življenje slovenskih naseljencev v Venezueli. Kukoviča Alojzij, doma iz Device Marije v Polju - kasneje so se preselili v Ljubljano in stanovali v Cekinovem gradu poleg Tivolija - iz družine, Jci je Štela ve c otrok, kot je postaj križevega pota, pa je prvo presveto daritev opravil tudi na velikonočno nedeljo med slovenskimi rojaki v Mendozi. Tam sta takrat živela s svojima družinama novomaŠnikova rojaka iz Device Marije v Polju: brata Rudi in Ernest Hirschegger. Novomašna slovesnost je bila prav prisrčna in domača. Pridigal mu je semeniski spiritual dr. Filip Žakelj. Po novi masi je novomasnik za kratek cas šel na obisk k svojim staršem v Ecuador, potem pa Se vrnil v San Luis in začel s študijem za doktorat, ki ga je končal kmalu po drugem obisku Škofa dr. Gregorija Rozmana v Argentini, ko se je semenišče Če preselilo v Adroguš. Škof dr. Gregorij Rozman ga jg določil za prefekta v novoustanovljenem Škofovem zavodu v Adroguiju. Po smrti prelata dr. Alojzija Odarja (20. maja 1953) pa ga je isti čkof imenoval za predavatelja cerkvenega prava na slovenski izseljenski teološki fakulteti. Obojno dolžnost je vršil nekaj let, dokler ni 25. januarja 1957 vzel slovo od Adrogueja - takrat je bil škof dr. Gregorij Rožman tretjič in zadnjič na obisku v Argentini - ter preko Kanade, kjer je obiskal svoje domače, odšel v noviciat Jezusove družbe v St. Andraž v Labotsko dolino na Koroškem. Kasneje je nekaj časa živel bolehen v Nemčiji, tam končno naredil redovniške zaobljube, potem pa v Rimu na Gregoriani na cerkvenopravni fakulteti študiral cerkveno pravo in naredil licenciat iz njega. Zaradi rahlega zdravja je moral za nekaj časa prenehati s Študijem. Leta 1962 se je vrnil v Argentino in nekaj časa živel v Adrogu&ju, da se mu je zdravje malo izboljšalo. Potem pa se je preselil v jezuitski zavod Salvador v Buenos Aires. Leta 1962 je drugo polovico leta po nekaj ui predaval moralno bogoslovje v slov. semenišču, isto je vršil prvo polovico leta 1963. Hkrati pa je prevzel duhovno vodstvo slovenskih akademikov in akademiČark. NovomaŽnik Tone Ogrin je tudi prvikrat zapel glorijo na velikonočni praznik v salezijanski cerkvi v ulici Belgrano v Buenos Airesu, kjer so Slovenci imeli ob nedeljah in praznikih božjo službo precej let. Pridigal mu je brat Janez Ogrin. Pri slovesni masi so mu pa stregli sami Ljubljančani: dr. Ignacij Lenček in njegov brat Ladislav Lenček CM ter bogoslovci: Branko Rozman, Makovec Bogdan in Him-melreich France. Pel pa je slovenski pevski zbor Gallus. Novomašnik je prav tako kot njegov brat Janez več let rastel med Francižkovimi križarji v Ljubljani, ki jih je p. Odilo Hajnšek znal tako prijateljsko in fantovsko vzgajati. P. Odilo je kasneje delal na to, da bi prišla v Združene države, ker je tam se živel njun oce. Po očetovi smrti pa sta to misel opustila. Kakor sta bila pokojna brata dr. Aleš in France Usenicnik v bratski ljubezni povezana med seboj, tako sta podobno tudi brata Janez in Tone Ogrin. Brat Tone je sicer nekaj Časa mislil na doktorat, pa je to misel opustil in skoraj vsa leta kot duhovnik preživel skupaj s svojim bratom kot njegov kaplan najprej v obširni in peščeni in suhi pampi v Nueva Galia, kasneje pa v zelo prostrani župniji Lujan. Tam sta še danes. V večjem kraju Quines sta spravila pokonci celo župnijsko srednjo šolo, na kateri oba poučujeta kar po precej ur na teden. Obe omenjeni veliki župniji sta v sanluiski Novomašnik Kukoviča Alojzij z novomašnimi gosti Novomašnik Grilc Janez z novomašnimi gosti škofiji. Novomašnik Alojzij Zupančič je pa prvo slovesno maso imel na belo nedeljo v lepo okrašeni novi cerkvi Matere božje v Floridi poleg Buenos Airesa, kjer se slovenski naseljenci ze od začetka pa do danes shajajo k duhovnim obnovam in svetim uram ob prvih četrtkih zvečer, Pridigal mu je bivši sentpeterski župnik in duh. svetnik Alojzij Košmerlj. V cerkvi ga je lepo pozdravil domač župnik Roman. Novomašniku sta stregla g. Albin Avguštin, takratni slovenski kaplan v Floridi, in bogoslovec Julij Cuk, ki je prejel sub-diakonat isti dan kot Alojzij Zupančič maŠniško posvecčnje. Gospod novomaŠnik je ostal v sanluiski škofiji. Najprej je bil kratko dobo kaplan v župniji Renca. Potem pa ga je škof poslal v mestece San Francisco za Župnijskega upravitelja. Njegova^ bližnja soseda sta Janez in Tone Ogrin. Ze precej let pouSuje tudi filozofijo na tamkajšnji državni srednji šoli.(l) MARIJA NAS BO NAJBOLJ SREČNO VODILA Na praznik Matere božje dobrega sveta 1951 je škof dr. Gregorij Rožman pisal bogoslovcem kar nekako pastirsko pismo, ki se ga vsakemu bogoslovcu in duhovniku splača premišljevati. Nekatere besede in stavke je kar z velikimi Črkami tipkal. Takole se pismo glasi: DRAGI BOGOSLOVCI! Za vse praznike in spominske dneve ste mi poslali lepa voščila. !z Caroline pa ste mi dali obširno poročilo o vasem počitniškem življenju. Za vse se vam najlepse zahvaljujem. Zdravi in spočiti ste začeli novo šolsko leto. Naj vam Bog potrebno zdravje ohranja; pa tudi sami morate po pameti skrbeti za svoje zdravje. To je dolžnost po peti božji zapovedi. Torej ne grešite zoper svoje zdravje, pa ne bodite zanj nervozno zaskrbljeni, saj ve vas nebeški Oce, da vam je gotova mera zdravja potrebna za delovanje v vinogradu njegovega Sina. Z optimizmom in zaupanjem zajadrajte v novo Šolsko leto, ki bo precejšnjemu Številu izmed vas zadnje šolsko leto. Izrabite ga dobro, da postanete dobri, delavni, goreči duhovniki, ki se najprej trudijo za lastno jpopolnost, da morejo tako biti sposobnejši buditelji in voditelji duŠ^katere vam bo Gospod izročil v oskrbo. Živimo v apokaliptični dobi, ko je dvoboj med sovraštvom satanovim in med ljubeznijo božjo v človeških dušah razpaljen do vrhunca. Tisoči in milijoni duš so pritegnjeni v to borbo, gre za njihovo večno Na srebrni ma^i g. prelata dr. Alojzija Odarja v San Luisu dne 21. junija 1951 usodo. In mi duhovniki smo postavljeni v prve vrste, na odgovorna mesta za vodstvo in zgled zvestobe, gorečnosti in junaštva -ne tvegavega, ampak junaštva potrpežljivosti, junaštva zaupanja v najbolj nevarnih in brezizglednih položajih, junaštva gorečnosti, ki je v nas ne ugasi niti najdivjejše sovraštvo, niti navidezna brezuspesnost vseh naših načrtov in naporov. V to službo nas vodi Jezus včasih skozi prav teŠko solo, ko nam odvzame celo pomoč tistih, ki nam hočejo in nameravajo pomagati, a se ti dobri nameni spremene v nepričakovano oviro, preizkušnjo in razočaranje. Tako pot nas Jezus često vodi, ne zato, da bi se zlomili, ampak da premagamo svojo občutljivost in zadnje ostanke napuha in pretiranega samoljubja, da postanemo pred Jezusom NIC, tak nic, o katerem govori sv. Pavel: "Izvolil si je Bog to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njim" (1 Kor 1,28.29). Ml SMO JEZUSOV! SODELAVCU Taksna je božja ekonomija, da brez našega sodelovanja Jezus NE naklanja sadov svojega odrešenja dušam, ne našim ne drugim. Mi smo njegovi najozji "ministri" - poklical nas je za najtežje naloge v borbi sedanjosti. Zdi se, da imam prav, ako trdim, da toži nad nami razočaran, ker je več'pričakoval od nas na podlagi velikih milosti, s katerimi nas je "ordiniral". Kdo naj mu pomaga, Če mu mi odpovemo, če nas mehkuznost tega sveta skvari, da nismo ve c ne sol ne luč ne mesto na goriP C e naj Jezus svet v sedanji krizi reši, potrebuje poŠrtvovalnih sodelavcev, duš -Črte v. Ali ste pripravljeni izpolniti Jezusovo pričakovanje? Mu ustreči v vsem in vedno? Reci: Ecce, ego, Domine - Glej, tu sem, porabi me? V to pripravljenost naj je usmerjena vaša vzgoja in samovzgoja. Naj Jezus v nas najde sodelavce, kakršnih v sedanjih časih išcej zeli in - smemo reci - potrebuje. Vsa sreča duhovništva obstoja prav v tem, da se Jezusu brezpogojno in brez omejitve damo na razpolago. V se udobje in blaginjo, ki jo morda kje življenje duhovniku ponuja, ne pomeni za nas sreče, nasprotno: zelo verjetno pomeni pot v nesrečo in končno v pogubljenje. NaŠa sreča in globoka zadovoljnost je, da smo taki, kakršen je nas Učenik. MARIJA nas bo najbolj spretno vodila, da postanemo takšni, kakršne nas Jezus v sedanji dobi želi imeti, ker je Marija sla tudi po tej poti. Tri njene besede večkrat premišljujmo: ECCE (ancilla Domini): To hočemo tudi mi biti, služabniki vselej in v vsem, ne prisiljeni, ampak v ljubezni in iz ljubezni. V tem spoznanju in s tem sklepom vstopimo v ljubezen božjo. Kakor bi stopili iz brega v morje za kopel, z vsakim korakom pridemo globlje, tako nas ta beseda pravilno razumevana, vede vedno globlje v morje Jezusove ljubezni. FIAT (mihi secundum verbum tuum): S tem se popolnoma predamo, vdamo, izročimo Gospodu; ne vodi nas več naša volja, ampak samo njegova. Kakor magnetna igla k magnetnemu tečaju, tako se skloni naša volja vedno v smer božje volje. To so neprenehna dejanja ljubezni. MAGNIFIC AT: Pesem hvaležnosti in ljubezni do Gospoda, da nas je izbral, poklical in s svojo milostjo usposobil za najbližjo službo, za udeležbo njegove intimne ljubezni in njegovega trpljenja. Ljubezen, ki se . je iz Jezusovega Srca izlila v nase duše, se v tej himni staka nazaj v božje Srce - izmenični tok ljubezni, ki spaja naša neboglejna srca z boŽjimSrcem. KakŽne čudovite in blažene perspektive! V tej perspektivi ves svet in vse razmere v njem dobivajo drugo podobo, vse se kaže v pravilni velikosti, v pravilnih odnosih; nič veČ nas ne motijo najbližji predmeti, ki se nam zde veliki in važni, a zakrivajo mnogo večje in važnejše v daljavi, da jih ne vidimo in mislimo, da je kos zemlje do bližnjih gora Že ves svet. Skušajmo iz božje perspektive gledati na svet, narode in države in na svojo najoijo okolico, da bomo bolj pravilno vse presojali po resnični pomembnosti, velikosti in vrednosti. Mnoge stvari, ki so nas doslej motile, nas ne bodo več begale, vzeli jih bomo kot Človeško nujne spremljevalce na poti k Jezusu, ki čaka na nase popolno sodelovanje. S svojo molitvijo spremljam vašo pot in vam vsem želim: DOBRO SREČO IN SREČEN PRIHOD NA CILJ! Pozdrav in blagoslov! Gregorij Rožman, škof ljubljanski (2) KAR CELA VRSTA ŠKOFOVIH NAVODIL 2. junija 1951 je Škof dr. Gregorij Rožman odgovoril semeniškemu spiritualu na dve pismi. Odgovor razodeva, kako so bile škofu prav vse semeniske zadeve pri srcu. Posameznim mislim in navodilom bo treba dodati kratka pojasnila. Pismo takole začenja: “Dragi gospod spiritual! Vase pismo z dne 25. maja sem danes dobil - tudi velikonočno vase poročilo sem prejel. Najlepža hvala za poročila; če ni treba nujno takoj odgovoriti, pa mi obleži, shranjam pa poročila vsa, morda pridejo kdaj v arhiv doma, da bo kaj originalnih poročil na razpolago za zgodovino teh prečudnih časov, v katerih živimo. Nekaj kratkih pripomb k vašemu zadnjemu poročilu:" Najprej obravnava zadevo bolehnih bogoslovcev: “Da je 5 bogoslovcev imelo mesece dolgo vsak dan zvišano temperaturo, sem zaznal od drugod - od bogoslovcev samih indirektno. Meni samemu ni nobeden pisal. To dejstvo me je vznemirilo, kar bi bilo verjetno znamenje začenjajoče se Tbc. Gospodu prelatu nisem pisal, da s o jetični, ampak, da se bojim, da bodo postali.* Sam se nič ne spominjam, da bi kaj ve c bogoslovcev tisti Čas resno bolehalo. Seveda je bilo tisti cas bogoslovcev precejšnje število. Morda so bile pri kom res posledice vojske in taboriščnega življenja marsičesa krive. Zdi se pa, da je škof dobil malo pretirano poročilo, pa je v svoji očetovski skrbi, ki jo je vedno vnel za mladino, prelatu dr. Alojziju Odarju izrazil to zaskrbljenost. Toliko se pa spominjam, da se je pokojni prelat ob tej škofovi pripombi precej razburil. Bil je bolj občutljive narave. Zato so ga kakšne opombe ali navodila od drugod precej zabolela. Ker je pa v temle primem škof imel ob pretiranem poročilu preveč hude predstave o bolnih bogoslovcih, se je pa prelat Že bolj vznemiril. Ze vemo, kako vnet je bil Škof za Bogoslovsko zvezo (3). Zato v pismu pravi: Že leta 1950 je takratni semenišcnik Tone Gosar dal pobudo, naj bi semeniŠka Marijina kongregacija poslala sv. očetu Piju XII. prošnjo za razglasitev nauka, da je Marija srednica vseh milosti. O vsej zadevi je bil obveščen po spiritualu tudi prelat dr. Alojzij Odar, ki ni bil za to navdušen, a je pristal na to, da Tone Gosar to zeljo sporoči škofu dr. Gregoriju Rozmanu. O tej stvari smo pri semeniŠki r bi lahko stopil v akcijo le, kadar in Če dobi povelje od varnostnega sveta soglasno od vseh peterih velikih sil. Kdo pa so bili poveljniki sil ZN? Na Koreji (1950 - 1953) so bile čete pod združenim poveljstvom, ki so mu načelovale ZDA. ZDA so določile različne poveljujoče generale iz oboroženih sil ZDA. The United Nations Emergency Force v Egiptu (od 1956 so že tam) so pod poveljstvom ZN, ki ga je vodil general E. L. M. Burns iz Kanade. On in njegovi nasledniki so poročali glavnemu tajniku ZN, ki pa sprejema navodila od glavne skupščine. (Ne ZDA ne ZSSR nimata tam svojih čet). V Libanonu (1958) je bila organizirana opazovalna skupina s 214 vojaškimi opazo-vavci, ki jim je poveljeval mijor general Odd Buli iz Norveške. Čete ZDA so bile poslane tja na nujno prošnjo tedanje vlade in so se umaknile po petih mesecih, ko je bila s pomočjo ZN odpravljena nevarnost, ki je pretila neodvisnosti Libanona. V primeru Konga je varnostni svet prosil glavnega tajnika, naj ima on skrb za sprejemanje Čet, ki so jih nudile države-Članice za upostavitev sil ZN. Po dogovoru niso sprejeli nobenih čet velesil in držav, ki imajo v Kongu svoje interese. Operacije v Kongu vodi glavni tajnik iz New Torka. Sedanji poveljnik sil ZN v Kongu, ki je pod civilnim vodstvom, je general Sean McKeown iz Irske. Kako mofimajo odločitve ZN? Resolucije raznih organov ZN - razen varnostnega sveta - imajo obliko priporočila. Nimajo torej obvezne moči razen moralno obveznost, ki veže vsako Članico, da izvaja, za kar je javno glasovala. Resolucija glavne skupščine ali kakega od njenih svetov je lahko učinkovita le toliko, kolikor podpore dobi. Izpolnitev resolucije odvisi od dejanj vsake neodvisne države-članice. Vzpodbuda za dejavnost je v narodno korist vsake dežele. Upoštevati je treba, da je nedejavnost kljub večine glasov v prid resolucije lahko v škodo vplivnosti in vodstva. ZSSR je izgubila v ZN precej vpliva prav zaradi prepo-gostnega “veto”, ki je preprečeval akcije, katere je želela večina varnostnega sveta. Prav tako ji je bilo v Škodo, ker ni upoštevala resolucij, ki jih je sprejela glavna skupščina. Kako se odobrijo resolucije? V glavni skupščini se odločajo važna vprašanja z dvotretinsko večino navzočih, ki glasujejo; vprašanja postopanja se odločijo s preprosto večino glasov. S preprosto večino glasov so odobrene resolucije ekonomskega sveta, socialnega sveta in upravitelj skega sveta (Trusteeship Council). V llčlanskem varnostnem svetu je po- trebno za vsako odločitev vsaj 7 glasov; odločitve v bistvenih vprašanjih morajo vključevati pet pritrjevalnih glasov peterih stalnih Članic. Te so: Združene države. Sovjetska zveza, Anglija, Francija in Kitajska. Vzdržanje od glasovanja se ne smatra Glavni tajnik ZN U Thant sprejme okrožnico "Pacem 'in terris", ki jo je pokojni papež Janez XXIII. posebej lastnoročno podpisal in poslal Združenim Narodom. Na sliki vidimo kardinala Suenens-a, nadškofa mechelen-foruseljskega in primasa Belgije, ko v glavnem stanu ZN v New Yorku 13. maja 1963 izroča okrožnico glavnemu tajniku ZN U Thant-u. Foto United Nations za negativen glas. Vsaka država ima en glas. Zakaj ima vsaka država en glas brez ozira na velikost? V varnostnem svetu je načelo "vsaka država ima en glas* uravnovešeno s pravico do "veto”, ki jo imajo "veliki peteri”. V San Franciscu pa je bilo odločeno, da se da vsaki državi v skupščini in drugih svetih po en glas, da bodo resolucije izražale svetovno mnenje - to je sila, ki je niti komunistični blok ne more popolnoma prezirati. Pri tem lahko tudi omenimo, da jefbilo v San Franciscu sklenjeno, da se prepusti Ukrajino in Belorusijo kot ločeni članici, čeprav sta dejansko del ZSSR. Ta odločitev je bila narejena najprej v Jalti in pozneje v San Franciscu z namenom, da so si zagotovili sodelovanje Sovjetske zveze v drugih delih ustanovne listine. To pa ni pozvroČilo ZDA tezkoč, ker je v glavni skupščini več svobodnih držav, ki so bolj naklonjeni ZDA, kot je komunističnih držav, ki jih nadzoruje Sovjetska zveza. To potrjujejo primeri glasovanj v glavni skupščini, kjer je Sovjetska zveza v veliki večini preglasovana. Ali obstoji težnja sfeupin za enotno glasovanje? Enajst komunističnih držav je edina skupina, ki nastopa enotno pri glasovanju. Analiza zapisnikov glasovanj je pokazala, dn vsaka država glasuje na posebnih področjih skladno s svojo koristjo. Enotno glasovanje AVE MARIA KOLEDAR 1964 121 komunističnih držav do sedaj ni moglo uveljaviti predlogov Sovjetske zveze. Čeprav izid glasovanja v prid predloga, ki ga je postavila velesila, ne odseva vedno dejanske moči, je vendar značilno, da je skupščina ob različnih zasedanjih glasovala v vaznih zadevah v prid predloga ZDA; v večini slučajev so ZDA dobile pri glasovanju podporo, ki so jo pričakovale. Npr. z 71 glasovi proti 11 - 15 se jih je vzdržalo od glasovanja - je bil sprejet predlog ZDA, da mora biti razorožitev spremljana "z učinkovito in nepristransko ugotovitvijo”; z 87 glasovi proti 11-1 Članica se je vzdržala od glasovanja - je generalna skupščina z obžalovanjem ugotovila sovjetsko eksplozijo 50me-gatonske bombe; soglasno je bil U Thant izvoljen za glavnega tajnika vkljub sovjetski kampanji za "trojko*. Niti ena delegacija, razen 11 držav komunističnega bloka, ni glasovala v prid resolucije, ki naj bi obsodila ZDA načrtov za vpad na Kubo. Kaj kažejo glasovalni zapisniki o novih afro'azijskih državah? Afro-azijske države ne glasujejo skupno kot blok, zakaj na teh dveh kontinentih so mnogi narodi z zelo različnim ozadjem in z različnimi kulturami. Mnoge izmed teh dežel se zaradi svoje preteklosti v veliki meri zanimajo za vprašanje kolonializma. Nove afro-azijske države so bile v zadnjih skupščinah zelo umirjene v glasovanju zadev, ki so v zvezi z vodilnimi vprašanji. V primerih, ki so bili navedeni v prejšnjem vprašanju,so te države glasovale v prid ZDA. Vidno pa je, da pri vsakem glasovanju zelo pazijo na svojo neodvisnost. Ali je Rusija ovirala akcije ZN? V nekaterih slučajih, kot npr. v primeru Madžarske, so bile akcije ZN skoro brezuspešne, ker je Rusija odločno odklonila resolucije skupščine; države-članice niso marale siliti z akcijo naprej, ker bi to lahko sprožilo svetovno vojno. Madžarska vlada, ki je popolnoma pod nadzorstvom Sovjetske zveze, ni hotela sprejeti Čet ZN za raziskovanje položaja in je tudi ignorirala poziv za svobodne volitve. Vendar, pa je resolucija ZN obsodila v tem primeru Rusijo in odprla oči mnogim narodom, da so spoznali pravo naravo komunističnega imperializma. Poleg tega pa odbor ZN za ugotavljanje dejstva (UN Fact Finding Committee) hrani zapisnik o vsem tem. Poleg tega so ZN podvzeli* mnogo učinkovitih akcij brez sodelovanja Sovjetske zveze (Koreja, Iran, Grčija, Libanon in Kongo). Tudi pomoč beguncem, tehnična pomoč in načrti specializiranih agencij so bili uspešni vkljub opoziciji Sovjetske zveze. TAJNIŠTVO Kdo je v službi tajništva? Tajništvo ZN zaposljuje okoli 4.400 ljudi. Od teh jih je približno 3.200 v glavnem stanu ZN v New Yorku, ostali so na raznih postojankah. So iz vseh 104 držav, ki so članice ZN. Ti izvajajo Želje, ki so izražene v resolucijah glavne skupščine, varnostnega sveta, ekonomskega in socialnega sveta, upravi-teljskega sveta in drugih komisij in odborov teh glavnih organov. Tajništvo ne vodi nobene politike. Politiko odločujejo zastopniki včlanjenih držav. Osebje ima nalogo, izvajati resolucije in seveda tudi pomagati pri izdelavi načrtov, pri prestavljanju in poročanju o sejah, ki se vrše. Osebje na postojankah deluje v Ženevi in drugih pokrajinskih komisijah in uradih ZN pa tudi pri tehnični pomoči in drugih misijah, ki so v teku v vseh delih sveta. Vsi člani osebja ZN, ki so iz vseh včlanjenih držav, takoj v začetku svoje službe prisežejo, da ne bodo iskali in sprejemali nobenih navodil od svojih vlad ali kake druge oblasti izven ZN. Tako je urejeno v členu 100 ustanovne listine ZN. Pred kratkim je Sovjetska zveza protestirala proti temu sistemu, ČeŠ da nihče od uslužbencev ZN ne more biti nevtralen. Sovjeti so zagovarjali mnenje, da mora tajništvo odsevati narodno ali državno razdelitev sveta. Zato so predlagali naj glavnega tajnika nadomesti "trojka”, v kateri bi bili "zapadni, komunistični in nevtralni” predstavniki. Ta predlog ni prodrl, ker je bila večina mnenja, da bi "trojka” povzročila razkroj ZN. Število uslužbencev iz raznih držav točno ne odgovarja deležu proračuna, ki ga prispevajo včlanjene države. Npr. ena tretina uslužbencev so državljani ZDA. Vse države, vključno ZSSR, niso Želele ali pa niso bile sposobne spolniti svoje kvote. V avgustu 1961 je bila dejanska porazde- litev poklicnih in izvršilnih mest naslednja: Vseh skupaj 1311 Združene države Amerike 355 Anglija 131 Francija 89 Indija 60 Republika Kitajska 51 Sovjetska zveza 44 Kanada 40 Druge včlanjene države 541 Na vrhovnih mestih so bili marca 1962: 4 iz Združenih držav, 2 iz Anglije, 1 iz Francije, 1 iz Sovjetske zveze in po 1 iz Burme, Kitajske, Cehoslovaske, Brazilije, Grčije, Nove Zelandije, Združene arabske republike, Jugoslavije, Nigerije, Italije in Paname. Ali je tajništvo ZN “gnezdo” za komu-nistiČne vohune? ZN ne nudijo vohunom nobene zaščite. Ako ugotovijo, da kak uslužbenec pri ZN vohuni, je takoj odpuščen. Za to je poskrbljeno v pogodbi ZDA z ZN, ki imajo svoj glavni stan na ozemlju ZDA. Dalje ZDA lahko - in dejansko to vrše - omejujejo potovanje tujcev po deželi. Kadar pogodba ZDA z ZN glede privilegijev in nedotakljivosti glavnega stana v New Yorku ni soglasna s federalnimi, državnimi in krajevnimi zakoni, obveljajo zadnji. Dalje tajništvo ne prejema tajnih poročil, zakaj nobena vlada ne pošilja tajno zaupnih poročil ZN. Vlade včlanjenih držav vedo, da so informacije, ki jih pošljejo ZN, za javno uporabo. ZN torej ne nudijo opore in olajšav za vohunstvo. Ali imajo elani osebja ZN posebno diplomatsko nedotakljivost in privilegije? Ne, nimajo jih. Samo člani delegacij imajo diplomatsko nedotakljivost. Ali uslužbenci ZN plačujejo dohodninske davke? Uslužbenci ZN, ki so državljani ZDA, jih morajo plačevati; nekatere druge države so oprostile državljane, ki so usluŽbeni pri ZN, dohodninskih davkov. FINANCIRANJE ZN Kako dobijo ZN denar za svoj obstoj in delovanje? ZN dobivajo denar na te načine: 1. Redni proračun za glavna delovanja znaša letno približno $70,000.000. Ta vsota pride od prispevkov včlanjenih držav, ki plačujejo po svojih denarnih možnostih. Ti prispevki prihajajo precej redno. 2. Posebni programi kot npr. razširjen program tehnične pomoči in otroški sklad dobivajo podporo od prostovoljnih prispevkov narodov, ki se zanimajo zanje. Ta vsota znaša letno okoli $150,000.000. 3. Dalje prihajajo letno prispevki za mirovne in varnostne operacije (okoli 150 milijonov), za katere volijo v glavni skupščini kot obveznost včlanjenim državam. Čeprav pričakujejo, da bodo prispevale vse Članice, vendar nekatere članice niso prispevale za "UN Emergency Force” na Srednjem vzhodu in v Kongu. Tu je glavni vzrok finančne krize ZN. Skrajna kriza je bila pred nekaj meseci (sredi leta 1963) zelo resna, a je bila premagana vsaj do začetka leta 1964. Na kakšni podlagi je določen letni prispevek? Letni prispevek posameznih dežel je določen na glavni skupščini in je približno odvisen od sposobnosti plačevanja posameznih članic. Proračun je znova določen vsaka 'tri leta. Pri zadnjem pregledu je bilo določeno, da najvišji prispevek na vsako včlanjeno državo za redne izdatke ZN ne sme presegati 30% celotne vsote. Sedanja višina procentov ZDA je 32.02%; leta 1946 je bila skoro 40%; sedanji prispevek ZSSR je 14.97%; leta 1946 je bil 6.62%. Na vsakega prebivavca ZDA pride letno $1.06 kot letni prispevek za ZN. Kaj se zgodi, ako včlanjena država ne plača svojega letnega prispevka? Po ustanovni listini ZN lahko glavna skupščina vzame pri glasovanju glas članici, Nadaljevanje besedila na strani 126 SPECIALIZIRANA IN SORODNA ZASTOPSTVA * O > VI c: o HJ r- 8 \r\ r- 8 00 Xi o T €> i/> ija Vashington, D. C. Rim Italija Washington D. C. Dunaj Avstrija Montreal Kanada cd ž Sl d 0 ti •? >N^»o London Velika Britan O c "> o c o izs ON vzs GN ir\ ON n IZN ON n- xr On CN On 00 IZN <3n .2. o -s o •p» CM Bž *«o ti -1 v g u S.« 03 °3 Q ti ■S^ ti ti> 5> ti S ^ S j il t« $3 S PL •S ^ N °° •2. § -< • i t 11 0 s ti 'S1 s 3 ‘e rabo atomske ener-splosko blaginjo. ti "ti 1« »»"S s g drugo. is 1 0 5 elam, da s in v vpra 8 e •2. S £T «» •‘e» 5 E e ^ *- CM •S ^ r>» ^ti xti H) O g-6 'S"-S ® i -ti e £ e S -«1 i & P> 1-č »» -v » ^ g Omogoča po razvoj; po s ene dežele 1 4 • §,| '8 1 ca « Pomaga dez vprašanjih •S c '1 ® >og O ti CM t^ ti ti ti (X 8, s o sl r2 w S ti rS tl ti ca t>> .2 0 »o c>> §. -§ 3 » N R" i •* rje <3 60 "X3 ti -S S> P 2 0 ti. tii e * •S "C •§"« ti g x 2 o c ■o o o tu o c o I o ► ti a <2 'i o N C 5* ^ « t ■¥ ®a § —4 -O m-o _ n e « O rt C e ••h w ~n ti _ O O 2 S jy ► 81J 8 f S5.S ' M l p .J 5: O u _ <( D II ca c* e až li cd š i.3.5 •c = H < £?^ -g 0 -s S • a- •a e "2 o o o O "H C ■ral •a i O « a ^ *r « te« O n <«4 S E 8 s 1-8 •3 = •2 S cd a a -o a £ js “•g-e ESI u o o •-4 C * ’—■ E -o "So o o Er « b ti < « e -£ v -4-B O si V S 8*1 5 • 2 E fr« S gfl ' ^ 60 c £f£ u J « 8 .2 ^ > u s-- « d 8 o -2 3 Sf E "5 S V 5 ‘2 e 5? 8 o ' a °22 .2 5« s 3 -g JU U ► # o -S < a a I | g « 1.« o 2 o cd • .8 .C • cd e »o o 5 c s 5 6 ~ 3 1 N J* •3 M O 8> « d o -5 •3 & 3 E2 g° 5 v > > L Cd o E o o cd aN o -n -5 5 9 2 « Š = S v «5 o 2 U . g sil! 3P « .3 _* 5 2 e 00 0 r-4 r—< (N O 0 m r—< cd >N^ Pariš Francija Bern e Švica v Ženeva v . Švica Ženeva Švica NO 00 00 r~4 Os r—t ON 00 ON r—< C7\ r—1 ti ti tii ti> ti •d-s |1 s .g ■?. « § fr 11 il ti fs "C* •**> ^ 9 St e s fl! 9 ti, ti 5" » ■£ ^ 'ti ‘g tl > N 2 8 i 1 I1! 8 *« •5 ti •6 5 e E-2.1 e § s 01 | 4» ko «2 e |i:5 ^3 9) OD ti £ 1 E I ti ^ .a § los s "3s g« 1» v « m S ^ 9 r- os ® » ti Cl R. R. F -6 M O g N g | 2 -S di ^3 -5 J2 « ' £ « 3 •Xi C •■" E = i U e E c o o 5 '5 . 5 ~ .2 £ 3 § :.l s s T3 ^ W u •h cd o C N 2 cd ^ 3 2f> o ~ S20"S O C cd 4-f w cd z.2 _ 3 O -* | « CZ) O c cd a N ili-i "5.2 8>«j o_-sS CJ « O e- ozo E .«..— “ *3 8 o So E 5 2 8 8 ti ti ^3 ti k ti I d) g ti •«S ti ?> O e o »> <0 xe s 2 ^ S 8.-Si -2 E.^s ~ s ‘s -2, E ti CM "ti • g S >«1 •si •5-8 ■£">3 ^ ti ti •g § «1 £ g ti ■2 § ;s •s §,*|i g *-••§ e Ki e •«o • 2 *C 5 « ■ >5 B o E2 a. B 00 • sl 8 g g 5 2, m Č? > 01 •S N cd v c X > ^ o . 2 si g* 'S , • .y o c « B.2 u ^ 4U O ti 2 o e ti < E 'S ^ 5 e" ti *«o e '03 ti ti S I ® ti s s Š -2 2.s e «1 h. ® a ^ I 6 ti _ ti tx PL n u *5) jo o u O cd 5.S > c cz) cd • S3 o c cd o E .2-2 io u tl o E o < g- if O Q m z si B N « kJ (fl Ui > Z > < o, m e ^ 11 o ‘c < d Ul, i > cd c 8 $! -S N II *g.l i5 ® N cz> o CZ) E •3^ 2® "T3 r-l N 0) -—I O 5 > >• cd 0) > p. CD ^3 0) M u O- O- o « iS ,x 4-1 's O a < cd 5 te 4) O 4) on NI ^d _ 61 o 5 s ti e» 1—1 N S □ r—< C O H3 2 2 a) cd u z 991-lž »$”1 23^ s- S5 s ^ o~j| o<= Šgu -§lo.!§5 g 1 |1=.|5l Bd D > 4> CL .2 S. p§š” 3 § 1 In CL 13 O §T, u, & •a S ti «, "g 3 68 1 sjf'1 iii s i|| 5 1^1 !ji j: i o -i i<_ * £ o.= U. 3E CL >- o > u u u u u 0>0 c JH u) E re o o o UL C C C C C C >g z g ra O N pUoO (X CQ u O ti MARIJA POMAGAJ MARUA POMAGAJ - Kraljica in Mati Slovencev in zemlje Gospa, sijoča v temoto sveta: Glej, Tebi izročamo žezlo nad svojo posestjo, slovensko zemljo, nad njeno in svojo rastjo! Pod plašč Tvoj kraljevski prihajamo s sladko zavestjo in z zublji želja v škrlatni oljenki srca, da Ti nas ohranjala v siju bi rajskih lestencev z mogočno roko, ko čas skoz nas šel bo temno! - Ti z nami nevarne vrtince prevrata prebrodi čez reko gorja na breg, kjer Ti že si doma! Ti z mečem ljubezni razdeni kraljestvo sovraštva, zgrajeno z lažjo in branjeno s trdo pestjo! Ti naše vodnike, državnike mimo zmot vodi brez stranskih cesta skoz mrkost sodobnih megla! Ti vžigaj boreča se srca za sveta junaštva, ki z božjo močjo brezbožno naprednost bijo! Ti pelji nas k zmagi nebeški prek zemeljskih vencev, ki z njimi baha se knez prevar, grenkih solza! Ti stori nas vredne naslednike naših mučencev, v preskušnji srčno za Sina kropljenih s krvjo! Ti z rajskimi vrelci duhovno rast našo napajaj, da rosa neba v dneh suše ji novih sil dal Ti z večno modrostjo cvetove duha nam oplajaj, da svet sad dado kot plodno in dobro drevo! Ti dvigaj od zemlje k nebesom nas v svetem poletu v naročje Boga iz lovk in omrežij mesa! Ti zberi krog Sina vse, da bomo složni, edini, z Njegovo vezjo med sabo spojeni močno! Ti mir nam izprosi, nakloni prostost domovini ter varnost meja brez besa prevratov, vojska I Ti z nagih njiv hlapce, ki sejejo ljuljko, odpodi, da dobre rasti vzpon v Bogu svoj sad obrodi! Ti bodi ognjišče ljubezni slovenski družini, da njene želje za Sina in zate gore! Ti blagoslov božji spreva ja j v trud našemu kmetu, da v kašče, kleti bo vsipal sad njiv brez skrbi! Ti materam sij Svoj dodajaj v kreposti razcvetu, da bodo svetle kot Tvoje skoz čas njih steze! Ti bodi zrcalo vladarske dolžnosti očetu, ko svoje uči, usmerja življenjske poti! Ti, Delavka sveta, vzor našemu delavstvu bodi, ko divje rohne krog njega zmot sile temne! Ti bodi vir čistih sil našemu mladcu, dekletu, ko zrelost krvi z opojno naslado grozi! Ti svetlo pot kaži mladini, da tja ne zablodi, kjer bele ceste se v kužni močvari zgube! Ti v naših sinovih in hčerah naš narod obnavljaj, da ne zaduši poltenost ga jalovih dni! Ti naše domove in brazde polja blagoslavjaj, da vanje zobe nezgode zle ne zasade! Ti ran bolečine izmivaj, grenkost solza briši, da ne zastrupi brezupnost nam zdravih moči! Ti v knjigo življenja imena Slovencev vseh vpiši, da vsi se zbude na desni v srh sodnega dne! Ti vzdihe src naših in prošnjih ust klice usliši, ko nam iz oči in duše potreba ihti! Ti Svoje nebeške pomoči nikar ne odlagaj, - dokler na Srce nas ne prižmo Tvoje roke v nebesih, Kraljica in Mati: MARUA POMAGAJ! Bogdan. BudmA &€A>eK VI. KATOLIŠKI SLOVENSKI DAN V CLEVELANDU, 0. Proslava 1.1 OOletnice prihoda sv. Cirila in Metoda v misijon k Slovanom 7. julij 1 . OPRAVILNI ODBOR VI. KSD šesti katoliški slovenski dan v Clevelandu je pripravil "Opravilni odbor VI. KSD", izvoljen po predstavnikih clevelandskih katoliških slovenskih kulturnih organizacij in ustanov na sestanku dne 20. januarja 1963. v Baragovem domu na St. Clairju. Odbor je bil sestavljen takole: Jožef J. Nemanich, predsednik; France Hren, podpresednik; Janez Ovsenik, tajnik; Milan Zajc, blagajnik, in Janez Sever, zapisnikar. Na meddruštvenem sestanku 8. aprila 1963 so bili v opravilni odbor izvoljeni še po en župnijski zastopnik, in sicer Zdravko Novak za župnijo D. M. Vnebovzete v Collinwoodu, Joe Kovach za župnijo sv. Lovrenca v Newburghu, Matt Tekavec za župnijo sv. Kristine in Jožef J. Nemanich, predsednik VI. KSD. za župnijo sv. Vida. Častno predsedstvo VI. KSD je sprejel msgr. Alojzij Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. Opravilni odbor je imel skupaj 26 sej; vse so bile sklepčne; bile so v Baragovem domu. - Razen tega je opravilni odbor sklical štiri meddruštvene sestanke, na katerih so bile določene smernice njegovemu delu in odobreno njegovo poslovanje. 2. CERKVENA IN IZVENCERKVENA PROSLAVA CIRIL-METODIJ5KEGA JUBILEJA Ker smo Slovani v letu 1963. obhajali 1 .100-letnico, odkar sta prišla sv. brata Ciril in Metodi j oznanjat božjo besedo k Slovanom v njihovem jeziku, in ker je ta i 1963 jubilej med Slovani mimo Slovakov ravno za nas Slovence najbolj pomemben, zato je bilo že na prvem meddruštvenem sestanku 20. januarja 1963 soglasno sklenjeno, naj ima VI. katoliški slovenski dan v Clevelandu prvenstveno oznamenovanje slovesnega praznovanja tega jubileja. Ravno zaradi tega je bilo že takoj na omenjenem sestanku sklenjeno, da bomo obhajali veliki ciril-metodijski jubilej prav na sam god sv. bratov Cirila in Metodi ja, 7. julija 1963, in sicer v osrednji clevelandski slovenski župnijski cerkvi sv. Vida na 6019 Glass Ave. Proslava je obstajala iz cerkvenega in kulturnega dela sporeda. Ob 10. uri dopoldne je bila v cerkvi sv. Vida sv. liturgija (sv. maša) po grško katoliškem obredu v staroslovenskem jeziku. Opravil jo je msgr. Tomislav Firis, župnik gr. kat. cerkve sv. Nikolaja v Clevelandu. Med njo je pel cerkveni zbor omenjene gr. kat. cerkve staroslovenske liturgične pesmi. Med sv. liturgijo je imel govor o živ-Ijenjuindelu sv. bratov Cirila in Metodi ja Rev. Karel Wolbang, C.M., profesor na kolegiju sv. Jožefa, Princeton, N. J. V prezbiteriju na evangeljski strani je bila to nedeljo izpostavljena sredi luči in cvetja podoba sv. bratov Cirila in Metodi ja, najnovejše delo mojstra Franceta Goršeta, naročena po opravilnem odboru nalašč za ta praznik. Izvencerkveni, kulturni del ciril-me-todijske jubilejne proslave pa je bil popoldne na Pristavi sv. Jožefa na White Rd. Začel se je ob pol 4. pop. Spored popoldanske proslave je obsegal naslednje točke: 1 . Ameriška državna himna (Združeni slovenski pevski zbori) Slovenska narodna himna Himna v čast sv. Cirilu in Metodiju (Združeni sloven. pevski zbori) 2. Pozdrav (Jožef J. Nemanich, predsednik SKD) 3. Slavnostni govor v angleščini (Mr. John Kovačič, najvišji federalni uradnik slovenskega porekla v Clevelandu) 4. Pozdrav domovini Kje so tiste stezice (Obe: Združeni slovenski pevski zbori) 5. Slavnostni govor v slovenščini (Dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega narodnega odbora v zdomstvu) 6. Gor čez izaro Tam, kjer teče bistra Žila (Obe: Združeni sloven. pevski zbori) 7. Pozdrav mestne uprave clevelandskega VI. KSD (Mr. Edmund Turk, sloven. mestni občinski svetnik 23. volilnega okraja) 8. a) Pozdravna brzojavka sv. očetu Pavlu VI. b) pozdravna brzojavka ljubljanskemu nadškofu Antonu Vovku 9. Nastop slovenske folklorne skupine "Kres" (Pod vodstvom gdč. Brede Osenar) 10. Beseda zahvale (Jožef J. Nemanich, predsednik VI . KSD) Vse pevske točke so združeno zapeli clevelandski slovenski pevski zbori: Lira in Slavček, in sicer pod vodstvom Koro-tanovega pevovodje Lada Lempla. (Govor dr. Mihe Kreka je objavljen na koncu tega poročila.) 3. MOLITEV ZA CERKVENO ZEDINJENJE Opravilni odbor VI. KSD je sporazumno z zastopniki clevelandskih slovenskih kulturnih organizacij in ustanov izdal in založil 8.000 izvodov knjižic z molitvijo za cerkveno zedinjenje, in sicer v slovenščini in v angleščini. V ta namen je predložil častnemu predsedniku msgr. A-lojziju Bazniku več tovrstnih molitev, izmed katerih se je odločil za tisto, ki jo molijo pravoslavni slovanski verniki in ki je z dovoljenjem ljubljanskega škofijskega ordinariata (od 30. nov. 1926, št. 4806) izšla že pred 37 leti v slovenščini v Ljubljani. Msgr. Alojzij Baznik je sedaj to molitev prevedel v angleščino; za izdajo po opravil, odboru VI. KSD pa jo je o-dobril sedanji clevelandski škof-nadškof Edvard F . Hoban. Molitvena knjižica ima obliko, da jo je mogoče nositi v osebnem molitveniku. Na naslovni strani ima podobo sv. bratov Cirila in Metodija, delo mojstra Franceta Goršeta. (Izvirnik je bil last rajnkega duh. svetnika Antona Merkuna; danes jo hranijo v župnišču D. M. Vnebovzete v Collinwoodu). Na notranjih dveh straneh pa je najprej molitev za zedinjenje v angleščini (Prayer for Christian Unity), nato pa v slovenščini; na zadnji strani pa je podoba (ikona) vladimirske Matere božje, Bogorodice, h kateri se pravoslavni ruski verniki zatekajo z največjim zaupanjem. Molitveno knjižico je natisnil Rev. Jožef Godina. Opravil . odbor je naprosil gg. župnike clevelandskih slovenskih župnij, da bi jo razdelili po kolektorjih vernikom v nedeljo, 30. junija, to je teden dni pred proslavo. Odtlej jo mnogi molijo dnevno v svojih zasebnih in tudi ob skupnih družinskih molitvah. Vnaslednjem to molitev ponatiskujemo tudi tukaj v obeh jezikih z vročo željo, naj bi jo molili kar se da številni verniki. MOLITEV ZA CERKVENO ZEDINJENJE Gospod Jezus Kristus, naš božji Odrešenik! Neizrekljiva žalost je napolnila tvojo dušo, ko si pred svojim bridkim trpljenjem molil za vse ljudi, naj bodo vsi eno, kakor sta eno ti in tvoj Oče. Pred očmi ti je bil takrat tudi nesrečni razdor, ki daleč po slovanskih deželah že tisoč let v veti razdvaja brate po krvi. Vsemogočni kralj miru in ljubezni, pospeši oni presrečni čas, ko bodo vsi, ki v tebe verujejo, enega srca in enega duha. Ne daj, da bi se človeška slabost še dalje upirala tvoji sveti volji. Pošlji nam svojega Duha, Duha resnice in ljubezni, da odpravi vse ovire edinstva v veri, da bo ena čreda in en pastir. In ti, velika Bogorodica, premila naša mati, ki te vsi spoštujemo in slavimo, ne prenehaj svojih blagoslovljenih rok povzdigovati k troedinemu Bogu, dokler ne boš videla vseh slovanskih otrok, kako so bratsko zedinjeni v pravi Cerkvi tvojega Sina. Sveta Devica Marija, mati krščanske edinosti, prosi za nas! Sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovanov, obudita ločenim bratom oznanjevalcev miru in sloge! Amen. PRAYER FOR CHRISTIAN UNITY 0 Lord and Savior Jesus Christ, intense sorrovv filled Thy soul when, on the eve of Thy passion, Thou didst ptay that ali Thy disciples might be one, as Thou art in the Father, and the Father in Thee. It was then that Thou didst behold the ravages of dis-unity and discord among Slavonic and East-ern Christians. — Almighty and Eternal King of Peace, hasten the glorious day when ali who believe in Thee may be united in Thee vvith one mind and one heart. Set aside ali obstacles to Thy Holy Will and send forth Thy Holy Špirit, the Špirit of Truth and Love, bringing ali to the Unity of Faith, so that soon thete may be but one flock and one Shepherd. 0 Virgin Mother of God and our Mother ve-nerated by ali Slavonic nations, cease not to intercede before the throne of Almighty foi those not of our fold, so that they may retum to the Church of Thy Divine Son. Holy Virgin, Mother of Christian Unity, ptay for us! Saints Cyril and Methodius, Apostles of the Slavs, raise up zealous heralds of peace and unity, who vvill labor fot the retum of our separated brethern. Amen. 4. SPOMINSKE JUBILEJNE ČIRIL-METODIJSKE PODOBICE Da bi ostal sedanji čiri I-metodi jski jubilej rojakom kar se da močno ohranjen v spominu, je opravilni odbor izdal in založil posebne spominske podobice. Pri tem so mu pomagali clevelandski katoliški Slovaki, ki so mu dali v ta namen na razpolago brezplačno klišej podobe sv. bratov, katero je naslikal njihov rojak prof. Joseph G. Cincik, Ph.D. Gmotno pa je opravilnemu odboru pri tem znatno pomagalo znano clevelandsko slovensko r ogrebno podjetje " Anthony Grdina 5 'ons", hoteč s tem počastiti spomin svojega rajnega očeta odnosno ustanovitelja podjetja. Spominska čiriI-metodijska podobica je zelo lepa. Tudi ta je bila narejena praktično, tako da jo vsak lahko nosi s seboj v molitveniku. Na hrbtni strani je opremljena s primernim spominskim besedilom v obeh jezikih (slovenščini in angleščini). 5. "SV. CIRIL IN METOD, APOSTOLA SLOVANOV" Na prošnjo opravilnega odbora VI.KSD je napisal urednik danes najstarejšega Okrašen vhod v cerkev sv. Vida v Clevelandu, koder je bila 7. julija 1963 sv. maša po grškem obredu v staroslovenskem jeziku. slovenskega verskega mesečnika " Ave Maria" p. Fortunat Zorman, O. F.M. Lemont, lil., zelo lep življenjepis sv. bratov Cirila in Metodi ja. Za izdajo življenjepisa se je opravilni odbor odločil v prvi vrsti zategadelj, da bi mogel dati v roko taksno knjižico slovenski mladini po ZDA in v Kanadi, posebno še oni, katera hodi v sobotne ali nedeljske slovenske šole. " Naj bi naša mladina to knjižico prebrala in iz nje zajela tisto, kar je gorelo in žarelo iz svetih naših apostolov: velika ljubezen do vere in Cerkve in velika ljubezen do domače besede, ki more tudi v trdem srcu vzbuditi k življenju usahle korenine ponosa na slovensko zgodovino!" Jožef J. Nemanich, predsednik Ameriške slovenske podporne jednote in hkrati predsednik VI.KSD, je prevzel vse Resolution No. 1298-63 By Messrs. Turk,Gaspar,Mrs.Cotner,Messrs.Katalinas, Pecyk,Kellogg,Banko,Latkovic. WHEREAS, Council has been apprised that on Sunday, July 7, 1963, Cleveland Catholics of Slo-venlan descent will celebrate Catholic Slovenian Day in Cleveland; and WHEREAS, the Eleventh Hundredth Anniver-sary of the Apostles, Saints Cyril and Methodius, Patron Saints of the Slavs, v/111 be celebrated with a Mass at St. Vitus Church in thanksgiving for their teaching of the Christian faith aroong the Slovenians; and WHEREAS, that afternoon a Picnic and Program will be held at K.S.K.J. Park: and stroške za izdajo te tako dragocene knjižice, natisnjene v tiskarni "St. Joseph Press", Toronto, Ont., Kanada. Življenjepis je bil natisnjen v 1 .000 izvodih, ki so bili malone vsi razdeljeni sloven. mladini in njenemu učiteljstvu in vzgojiteljem. Opravilnemu odboru je pri tem mnogo pomagal misijonar p. Franc Sodja, C.M., urednik "Božje besede", verskega mesečnika, ki ga izdajo slovenski 00. lazaristi v Torontu v Kanadi. 7. POZDRAVNA RESOLUCIJA CLEVELANDSKEGA MESTNEGA SVETA Na predlog clevelandskega slovenskega mestnega svetovalca 23. volilnega okraja mesta Cleveland Mr. Edvarda Turka je mestni občinski svet sprejel dne 1 .julija v pozdrav VI . Katoliškemu slovenskemu dnevu naslednjo resolucijo (sklep): V V V NHEREAS, the celebration of Catholic Slo-venian Day in Cleveland and the honoring of Saints Cyril and Methodius, Patron Saints of the Slavs is a noteworthy event deserving of the attention and acco-lade of the entire community; now, therefore, BE IT RESOLVED, That this Council extends its heartiest congratulations and best wishes to ali Catholic Clevelanders of Slovenian descent. BE IT FURTIiER RESOLVED, That the Clerk of Council be and he hereby is requested to transmit a copy of this resolution to Councilman Edmund J. Turk for presentation at the Catholic Slovenian Day Program, Sunday, July 7, 1963. ► v —1+=* T ; ■:> *L Adopted July 1, 1963 Jack P. Russell, President of Council Thad Fusco, Clerk of Council Approved by Mayor Ralph S. Locher July 2, 1963 I, Thad Fusco, Clerk of Council of the City of Cleveland, do hereby certify that the foregoing is a true and correct copy of Resolution No. 1298-63, adopted by the Council of the City of Cleveland, July 1, 1963. WITNESS my hand and seal at Cleveland, Ohio, this Second day of July, 1963. Clerk of Council of the CIty of Cleveland Resolucijo je prebral ob priliki popoldanskega jubilejnega čiri I-metodi jskega dela proslave slovenski clevelandski občinski odbornik Mr. Edvard Turk. Tisočglava množica jo je sprejela z velikim veseljem in navdušenjem. Oddelek katoliških vojaških veteranov, ki je imel častno stražo v cerkvi sv. Vida med sv. liturgijo ob proslavi 1.100-letnice sv. Cirila in Metodi ja v Clevelandu, 7. julija 1%3. Skupina slovenskih narodnih noš v sprevodu iz Župnišča v cerkev sv. Vida ob proslavi 1.100-letnice sv. Cirila in Melodija v Clevelandu 7. julija 1903. Narodne noše in mašni strešniki v istem sprevodu. Msgr. Alojzij B. Baznik, župnik pri Sv. Vidy, v Clevelandu, in častni predsednik VI. KSD, in msgr. Matija Skerbec v sprevodu v cerkev sv. Vida k proslavi 1.100-letnice sv. Cirila in Metodija, 7. julija 1963. Slavnostni gostje na popoldanski proslavi sv. Cirila in letodija v Clevelandu, 7. julija 1%3 Nastop združenih pevskih zborov (Korotan, Lira, Slavček) ob proslavi 1.100-letnice sv. Cirila in Metodija v Clevelandu, 7. julija 19&3. - Pevovodja g. Lado Lempl. 8. POZDRAVNA BRZOJAVKA S VI. KSD SV. OČETU PAVLU VI. Z velikim navdušenjem je bil na popoldanski proslavi sprejet predlog, naj se pošlje sv. očetu v Rim pozdravna brzojavka sledeče vsebine: Njegovi svetosti sv. očetu Pavlu VI. Vatikan . Slovenci, zbrani na VI . Katoliškem slovenskem dnevu v Clevelandu, Ohio, USA,proslavljajoč 1 .1000-letnico prihoda sv . bratov Cirila in Metodi ja v miši jon k njihovim prednikom v stari domovini na Moravskem in v Panoniji, izražajo Vaši svetosti sinovsko vdanost in hvaležnost. Msgr. Alojzij B . Baznik, častni predsednik Joseph J. Nemanich,eksekutivni predsednik . 8. b) POZDRAVNA BRZOJAVKA S VI.KSD LJUBLJANSKEMU NADŠKOFU Prav tako je bila navdušeno sprejeta naslednja brzojavka: Na god sv. Cirila in Metodi ja, 7. julija 1963 Prevzvišeni gospod msgr. dr. Anton Vovk, nadškof ljubljanski Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Ameriški Slovenci, zbrani na VI. Katoliškem slovenskem dnevu v Clevelandu, Ohio, ZDA, v spomin 1 .1000-letnice prihoda sv. Cirila in Metodi ja med Slovane, pošiljajo Vaši ekscelenci vdanostne pozdrave. Msgr. Alojzij B . Baznik, častni predsednik Joseph J . Nemanich,eksekutivni predsednik . ZAKLJUČEK Tako se je največja ameriška slovenska naselbina v Clevelandu s svojo slovesno proslavo 1 .1000-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metodi ja v nedeljo, 7. julija 1963. priključila številnim drugim slovenskim in slovanskim proslavam tega važnega ciril-metodijskega jubileja širom po ZDA in drugod po svetu ter s tem pokazala, da hoče biti vredna velike dediščine, ki sta nam jo prinesla sv. brata. Slavnostni govor dr. Miha Kreka na proslavi 1.100-letnice prihoda sv. Cirila in Metodija med Slovane ob priliki VI. KSD v Clevelandu, Ohio, 7. julija 1963 “Pojdite in učite vse narode” je Jezus naročil svojim apostolom. V naravi je tako, da človek more sprejeti le nauk, ki ga dobi v obliki, ki jo razume. Jezik učiteljev mora biti tudi jezik učencev, da prepričuje in osvaja. Sveti Duh je ob prvih Binkoštih apostolom dal čudežen dar, da jih je vsak slišal v svojem jeziku, ko so prvič oznanjali Kristusa in Njegovo Cerkev. Slovenski služabnik božji, škof Anton Martin Slomšek je postavil zlato pravilo v preproste besede “Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ k zveličavni krščanski omiki. ” Sveta brata Ciril in Metod sta postala velikana krščanstva, ker sta jasno spoznala, z junaško odločnostjo in čudovitim uspehom izvajala ta zlati nauk. Po tem svojem delu sta postala apostola Slovanov na zemlji in njihova zaščitnika v nebesih. Leta 863 sta se odzvala vabilu velikomoravskega kneza Rastislava naj prideta oznanjat krščanstvo med Slovane. Kot grška izobraženca, rojena in odrasla v Solunu, sta imela v neposredni okolici priliko spoznati slovansko dušo. To spoznanje ju je prepričalo, Rastislavova želja pa potrdila to prepričanje, da bosta osvojila Slovane za Kristusa in Njegovo Cerkev najuspešneje in najučinkoviteje, če z vsemi sredstvi oznanjata veselo blagovest odrešenja v maternem jeziku vernikov. Kot je naš oltarski kandidat, slovenski duhovnik in ameriški misijonski škof Friderik Baraga v Slomškovem času v tej deželi pisal katekizem in molitvenike za indijanske rodove, tako sta Ciril in Metod tisočletje poprej za Slovane svojega misijonskega področja ustvarila črkopis in pismeni staroslovenski cerkveni jezik ter vanj prevedla svete bogoslužne knjige. Zbrala, vzgojila in izučila sta duhovnike v tem staroslovcn skem bogoslužju in izvedla cerkveno organizacijo. Za vse svoje pionirsko in prenovitveno delo, sta osebno zaprosila in dobila odobrenje Kristusovega namestnika, rimskega škofa in papeža, ki sta mu bila zvesta v vsem in do kraja. Pota božja so naklonila, da je sveti Ciril našel ob črnem morju zemeljske ostanke papeža-mučenca Klementa in sta jih sveta brata nesla seboj istočasno, ko sta šla v Rim iskat odobrenje svojih bogoslužnih slovanskih besedil in prosit za posvečenje svojih novih duhovnikov. To veliko dejanje spoštovanja in priznanja Rima kot središča krščanstva je menihoma iz Soluna, sinovoma Vzhodnega cesarstva in vsem njunim velikim novotarijam med Slovani dali neizbrisen pečat apostolov za enotno Kristusovo Cerkev. Nad oblaki razkola, ki so jih tiste dni napuh, sebičnost in zavist nesrečno malih ljudi v cerkveni in svetni upravi zbirali nad Carigradom, svetita podobi Cirila in Metoda v soncu zvesto vdane službe cerkveni edinosti, enotnosti vseh kristjanov. Ves njun ogromen misijonski napor žari prepričanje, da ima krščanstvo v Križanem neizmerni vir ljubezni in širino razumevanja za posebnosti življenja vseh ljudstev. Veličastvo Kristusove enotne Cerkve sta gledala tudi v pestrosti sredstev, ki naj služijo, da bi vsi ljudje mogli čim jasneje spoznati, čim topleje sprejeti in čim zvesteje sodelovati z Odrešenikom za svoje lastno odrešenje. Sveta Ciril in Metod sta apostola Rovanov za cerkveno edinost. Niti Slovakov, niti Moravanov, Cehov, Hrvatov, niti Slovencev, ki sta med njimi sejala božjo resnico, ni vse sočletje doslej nobena sila mogla odtrgati iz naročja matere Cerkve, kamor sta jih posadila. Ne vzhodni, ne zapadni razkol, ne današnje borbeno brezboštvo komunizma niso mogli zajeti teh narodov, kljub temu, da je njihova domovina neposredno izpostavljena - je kar v sredi - teh strahovitih navalov osvajanja, ki ga spremljajo preganjanja, zatiranja, mučeništva. Metod je šel v ječo za neodvisnost svoje Panonske nadškofije in za polnopravnost in veljavo slovanskega bogoslužja, verniki njegovi so danes v sužnosti molčeče Cerkve a kljub vsem škodam in nesrečam so ti narodi ostali žive mladike iste trte, ki jim daje življenje krščanske kulture. V modernem času je vedno več glasov, ki slave Cirila in Metoda kot izredno dalekovidna božja poslanca. Med Slovenci je že omenjeni škof Anton Martin Slomšek pred sto leti osnoval bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se je razširila po vsej srednji Evropi. Mednarodni kongresi na Velehradu, v Pragi in v Ljubljani so utirali pot zedinjenju po vzorih sv. bratov Cirila in Metoda. Bogoslovna, modroslovna in : -do v inska raziskovalna dela razčle- njujejo razmere in vzroke, ki so privedli v razkol in odkrivajo več in več značilnih prizadevanj teh dveh svetnikov za ohranitev edinstva. Slovenci smo vsaj sto let živahno vključen v Cirilo Melodijsko gibanje. Po Slomšku in njegovih naslednikih, naših škofih, sodelujemo v organizaciji, po naših znanstvenikih s prelatom dr. Franc Grivcem na čelu pa pri težkem, svetem naporu, da se razčistijo pojmi in ustvarijo duhovni predpogoji za enodušni sprejem in obnovo cerkvene enotnosti. V današnjih dneh se cela vesoljna Cerkev posebno goreče in najslovesneje zateka k sv. Cirilu in Metodu, da izprosita pri Bogu zedinjenje vseh kristjanov. Drugi Vatikanski cerkveni zbor je na pobudo papeža Janeza XXIII. postavil vprašanje zedinjenja pred ves svet. Isti sv. Oče je v okrožnici “Magnifici Eventus”, ki jo je naslovil na škofe slovanskih narodov, slavil sveta brata, ki da je po njima “božja dobrota cele narode privedla v kraljestvo božjega Sina in jim dala čast krščanskega imena”. Imenuje jih “dve zvezdi, ki družno svetita in nam kažeta pot, po kateri moramo hoditi, dva stebra edinosti, dve oljki, dva svečnika, dva poslanca miru pred Gospodarjem vsega sveta. ” Nadškof Anton Vovk je ljubljansko nadškofijo in vse naše ljudstvo postavil pod varstvo sv. Cirila in Metoda. Vsi katoliški škofje Jugoslavije so izdali za leto 1963 pastirsko pismo o slovanskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu, kjer opozarjajo, da imajo vse odlike Ciril in Metodovega dela svojo korenino v njuni odlični svetosti. Kot prava svetnika sta bila v vseh težavah in ovirah vdana cerkvenemu edinstvu. Predragi! Po vsem tem sta sv. Ciril in Metod tudi naša, slovenska blagovestnika in prosvetitelja. V Panoniji, kneževini kneza Koclja, ki je vključevala tudi velik del Slovencev, sta sveta brata imela eno trdnih opor za svoj misijon. V Metodovo nadškofijo smo bili vključeni. Po slovenski zemlji se je za dolga stoletja uveljavilo staroslovansko bogoslužje. V Istri, Hrvatskcm Primorju in v Dalmaciji je še dandanes. Vsa cirilmetodijska kultura je del naše verske in narodne kulture. Človeško govorjeno ne vidim nobenega naroda na svetu, ki bi mu prav današnje razmere tako hudo vpile po zedinjenju cerkva, po živem krščanstvu v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih kot vpijejo nam Slovencem. Zgrabimo Cirilo Metodijsko idejo z vso, novo, gorečo ljubeznijo, živimo in delajmo za njen procvit in zmagoslavje po Mariji Bogo-rodici, da bi se z drugimi ljudstvi izpreobrnila tudi Rusija in vse Slovanstvo v tako življenje, ki ne bo več klicalo njenih solza. Sveti Ciril in Metod blagoslovita naš rod! Okrašena slika sv. Cirila in Metoda v prezbiteriju cerkve Marije Vnebovzete v Clevelandu, Ohio Mladina slovenske sobotne šole fare Marije Vnebovzete se je zbrala v nedeljo 7. julija 1963 pred okrašeno podobo svetih bratov, ki je bila postavljena v prezbiteriju ob proslavi l.lOOletnice prihoda sv. Cirila in Metoda med slovanske narode. Sliko je narisal akad. kipar F. Gorše. ■Il "at: MMsm Mr: , ■ : .M **t:■* J*^.-: 'v*. • %„■ x • ~ " - ':^| -". .rf MSl "•*«*“»; : A\ \ *: t>- VODNJAK IN STOLP PRI POLHOVEM GRADCU SLOVENSKI DUHOVNIKI BAZNIK,Rt.Rev.Louis, 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio BLAZIČ,Rt.Rev.John, 61 No. Mt.Vemon Ave., Uniontown,Pa. BUTALA,Rt.Rev.Mathias, 416 No.Chicago St., Joliet.Ill. J ERSHE,Rt.Rev.John, 307 Adams Ave., Eveleth.Minn. KRALJIC,Rt.Rev.John, 390 Missouri, San Francisco,Calif. OMAN,Rt.Rev.John, St.Gabriel Hospital, Little Falls.Mfon. POPESH.Rt.Rev.Bernard,College St. & Kemvood Ave., Duluth.Minn. SCHERINGER.Rt.Rev.Frank, 330 Oak St., Manistique,Mich. SCHIFFRER,Rt.Rev.John, St.Joseph’s Church, Chisholm,Minn. SKERBEC.V.Rev.Matt., 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio TROBEC,Rt.Rev.Joseph, St.Ftanciš Home, Breckenridge.Minn. ZAPLOTNIK,Rt.Rev.John,D.C.L., St.Patrick Church, Gretna,Nebraska ADAMICH,Rev.Albert, 520 W.10th St., Waukegan,Ul. AMBROZIC,Rev.Aloysius,Kingston Rd.,Stop 15, Scarborough,Ont.,Canada AMBROŽIČ,Rev.Bernard,ofm,66 Gordon,Paddington,Sydney,Australia ANZIC.Rev.Anton, Carmelite of Mary, Wahpeton, No.Dakota ARCH,Rev,Joseph, 444 St.John St., Pittsburgh 35,Pa. B ANDI,Rev.Bonaventure,osb,Holy Cross Abbey, Canon City, Colo. B ARAGA.Rev.Francis, 3547 E.SOth St., Cleveland 5,Ohio BARBIS.Rev.Rudolph, 2920 Azle Ave., Fort Vorth,Teras BERGLES,Rev.Ignatius, 2020 So.Muskego, Milwaukee 4.Wis. BLATNIK,Rev.Francis,sdb, 202 Union Ave., Paterson.N.J. BLENKUSH, Rev.Mathias, 632 Julian St., Denver 8,Colo. BOGOLIN,Rev.Leonard,ofm, 386 Gcneva Ave., Detroit 3,Mich. BOLJKA,Rev.Stanko,cm, 611 Manning Ave.,Toronto 4,Ont.,Canada BORGOLA,Rev.Bonaventure,ofm, 536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. BREZNIK,Rev.Aloysius, Bor 97, Uniontown,Washington BREZNIKAR,Rev.Victor, 722 W. Aid er St., Walla Walla, Washington BROOKER,Rev.Richard,mm, Maryknoll Seminary, Glen Ellyn, 111. ČADONIČ,Rev.William, 12704 Foothill Blvd., Etiwanda,Calif. C AGRAN.Rev.Joseph.ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago 8, Illinois C ANJ AR,Rev.John, 4695 Pearl St., Denver 16,Colo. CAREK.Rev.Peter, 1500 Wauwatosa Ave., Wauwatosa,Wis. CASL,Rev.Joseph,cm, 750 Roy St.E., Montreal Que,, Canada CEGLAR,Rev.Charles,sdb, St.Louis de Kent, N.B.,Canada CEGLAR,Rev.Stanley,sdb,Sacred Heart Juniorate, Ipswich,Mass. CELESNIK.Rev.Joseph, 881 E.222nd St., Euclid 23, Ohio CEPON,Rev.Dr.Ludwig,St.Vincent’s College, Latrobe.Pa. ČEPON,Rev.Michael, 6005 So.Marshfield Ave., Chicago 36,111. CERPICH,Rev.Richard, 3100 So. 41 St., Milwaukee,Tis. CHEMAZAR,Rev.Blase,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. CIMPERMAN,Rev.Victor, 881 E. 222nd St., Euclid, 23, Ohio CUK.Rev.Dr.Alphonse, St.Vincent's College, Latrobe,Pa. CUKJ ATI.Rev.Rudolph, 1153 First St., White Rock,B.C.,Canada CVELBARjRev.Joseph, 810 Chartiers Ave., McKeesRocka,Pa. OB CIRIL-METOOOVI OBLETNICI V LEMONTU V letu 7963 so se po katoliškem svetu, posebno po med slovanskimi narodi vršile slovesnosti v spomin 1.100 letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Tudi v Lemontu smo obhajali to častitljivo obletnico. Spominjali smo se je pri slovenskih duhovnih vajah za žene in dekleta od 24. do 24. maja 7963 in pri vseh romanjih. Pri tem je bil naš cilj, čim bolj spoznati delo in pomen svetih bratov za slovanske narode in katoliško Cerkev. Ker je slovenski znanstvenik dr. Franc Grivec do podrobnosti raziskal Žitje Konstantina in Žitje Metodija in objavil svoja odkritja v večih knjigah, nam je odprta bogata zakladnica evangeljskih naukov kakor jih je razlagal sv. Ciril in pod njegovim vplivom tudi sv. Metod slovanskim ljudstvom. Pred sto leti so nekateri jezikoslovci in zgodovinarji dvomili o zgodovinski vrednosti prvih poglavij fitja Konstantina. V teh poglavjih so opisane Cirilove sanje in njegova zaroka z božjo Modrostjo. Tedaj se n/so razumeli pomena “pradednih časti", za katere se je trudil Ciril. Sedaj pa je dokazano - /n po zaslugi dr. Grivca dostopno tudi slovenskim bravcem da so pradedne časti osnova in bistvo Cirilove duhovnosti. V prizadevanju za pradedne časti je izročena Cirilova glcboka ljubezen do bočje Modrosti, s katero se je duhovno zaročil. Po nauku sv. Pavla je Kristus božja modrost in Kristus nam je ipostal mo-Jrostfl Kor, 24 in 30).Vzhodni kristjani so v božji \odrosti častili neomadeževano človeško naravo v učlovečenem Sinu božjem. Pod pradednimi častmi pojmuje Ciril prednosti in odlike, ki jih je imel prvi Človek pred padcem v greh in jih je Jezus Kristus s svojim učlovečenjem zopet prinesel v človečki rod. Bauk o pradednih časteh v zvezi z učlovečenjem božje Besede in odrešenjem je Cirilova vodilna ideja pri vsem njegovem misijonskem delu. Od tu njegovo spoštovanje človečanskega plemstva, ki ga je Ciril videl in spoštoval v vseh, tudi v neukih in neomikanih Slovanih; od tu njegova ljubezen do jetnikov in sužnjev, ki jih je reševal. K osnovnim človeškim pravicam je štel tudi svobodno gojitev materinskega jezika. Zato se ni trudil, da bi Slovanom dal grško ali zapadno kulturo, grško ali latinsko pismenost, ampak je znašel slovanske pismenke, da je lahko dal Slovanom sveto pismo in bogoslužne knjige v njihovem materinskem jeziku. Ta nauk o pradednih časteh je v Zitju razložen s primerami in prilikami, ki jih Ciril govori saracenskim učenjakom, Bazarjem in latinskim duhovnikom v Benetkah; s takimi prilikami je tudi razlagal evangeljske resnice slovanskim rodovom. Te prilike so tako nazorne, da jih lahko Še danes uporabljamo, ko govorimo o dostojanstvu človekove osebe, o njegovih neodtegljivih osnovnih pravicah, o vzvišenem cilju, ki nam ga je dal Bog... V njih pa dobimo tudi primerne in uporabne misli za DALEY,Rev.Neil,ofm, 1615 Vine St., Cincinnati,Ohio DEMSHER,Rev.Ferd., Chaplain, U.S.Army DOBNIKAR,Rev.Ivan,osb, St.Procopius College, Lisle, 111. DOLSINA,Rev.John, 326 2nd St., Nashwauk,Minn. DOLSINA,Rev.Stanko, St.Joseph’s Church, Deerwood,Minn. E RZEN,Rev.Edward,odm,1050No.Clark Rd.,El Paso,Texas ESTOK,Rev.Gabriel,ofm, 386 Geneva A ve., Detroit 3,Mich. F ALE.Rev.Richard, P.O.Box 33, Monroe, Louisiana F ARKAS.Rev.Dr.Andrej, 450 Pine St., Bridgeport.Conn. FERK UL J, Rev. Joseph, 1340 No. lOthSt., Quincy,Ill. F ERLIC,Rev.Ciril,sdb, St.Benedict’s Church, Brooklyn,N.Y. FERYAN,Rev.Philip(Innocent)ofm, Chaplain U.S.Atmy F LAC,Rev.Mirko,sdb, 960So.SotoSt., Los Angeles,Calif. F LAC,Rev.Philip,sdb, 960 So.Soto St., Los Angeles,Calif. F LAJNIK,Rev.Rudolph,o.carm.,Kenwood Dr.& Laughlin A ve., Louisville F URLAN,Rev.William, St.Charles Church, Herman,Minn. GABER,Rev.Franc, St.Joseph’s Church, Beroun,Minn. G ABRENJ A,Rev.Edward,ofm, 536 Decker A ve., J ohnstown,Pa. GERMOVNIK,Rev.Francis,cm, St.Mary’sSeminary, Perryville,Mo. G NIDICA, Re v.Dan ie 1 ,o s b, 217 E. Mesa A ve., Pueblo, Colo. GNIDOVEC,Rev. Albin, 633 Bridger A ve., RockSprings, Wyo. GODINA, Rev. Joseph, 15519 Holmes A ve., Cleveland 10, Ohio GODINA,Rev.Mirko,ofm conv., 330 E.45th A ve., Gary, Ind. G OLE, Rev. Jože, Sacred HeartSeminary, Hales Comers, Vis. GOLIA.Rev.P., 236 Campbell A ve., Vancouver 4, B.C., Canada GOLOB,Rev.Joseph,osb, St.Martin's Abbey, Lacey,Washington GOLOBIC,Rev.John, Box 625, Tower,Minn. GRABRIAN,Rev.Joseph,osm, Germany G RA BRIAN,Rev. Vic tor,osm, 7LocustSt., Carteret,N.J. GREGOR, Rev. Joseph, cm, 1509 Tulane A ve., Ne w Orleans 13. L a. GREGOR Y,Re v. Edmund, 603 So.Main, Braidwood,IIl. GRDINA,Rev.Francis,sj, Vest Baden,Ind. GROM, Rev. Lawrence,ofm, 536 Decker A ve., Johnstown,Pa. GYORKOS,Rev.Stefan, Calgary, Alberta, Canada HAJNŠEK,Rev.Odilo.ofm,66 Gordon St.,Paddington,N.S.W.,Australia HITI.Rev.Mahias, 520 W. lOth St., Vaukegan, 111. HLEBS,Rev.Milan, 2350 Vinchester Blvd., Campbell,Calif. HOBART,Rev.Raymond, 6019 Glass A ve., Cleveland 3,Ohio HOCHEVAR,Rev.Mark,ofm, St.Mary'sSeminary, Lemont, 111. HODNIK,Rev.Emile, Waumandee,Wis. HOGE,Rev.Benedict,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont, 111. HOGE,Rev.Thomas,ofm, 1852 W. 22nd Pl., Chicago 8, 111. HORVAT.Rev.Stefan, 124 Maple St., Rossford, Ohio H ORVATH,Rev.Francis,12704 Foothill Blvd., Etivanda, Calif. HORZEN,Rev.Bernard,o$b, St.Bede’ s College, Peru,111. H REN.Rev.Innocent,op, 505 Vashingtoo, Oak Park, 111. H RIBSEK,Rev.Aloysius,sdb, 178 Greenwich A ve., Greenwich, Conn. IVANDIČ,Rev.Louis,ofm, 1479 Albert Rd., Windsor, Ont., Canada J AGER,Rev.Mahias, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio J AKLICH,Rev.Dr.Francis, 5900 So. Lake Dr., Cudahy, Wis. J AZBEC,Rev.Stanley, 2858 Ninth St., Riverside, Calif. J ENKO,Rev.Aloysius, 595 Minneford Ave., New York64,N.Y. JENKO,Rev.Valerian,ofm,66 Gordon St.,Paddington,N.S.W., Australia J ERASAjRev.Francis, P.O.Box6, Olmitz, Kansas K ALCIC,Rev.Dismas,osb, St.Procopius College, Lisic,111. K ANOTI,Rev.George,cr., St.Louis,Mo. KAPUSHION.Rev.Marvin, Cath.Univ., Washington,D.C. K AUSEK.Rev.John, St.Joseph’s Church, Gilbert.Minn. K EBE,Rev.Matthew, 223 57th St., Pittsburgh l,Pa- KNIFIC,Rev.Francis.sdb, 2975 Independence Ave., New York,N.Y. KOLARIC,Rev.Dr.Jakob,cm,St.Jakob im Rosen tal,Kamten, Austria KONCNIK.Rev.Innocent,ofmconv.,P.O.Box 501,NewCumberland,W.Va. KOPAČ,Rev.John,cm,229 Brown’s Line, Toronto 14,Ont..Canada KOPUSAR.Rev.Dr.Milan, R.F.D.l, Ashton,Nebraska KORBIC,Rev.Benno,ofm,St.Mary'sSeminaty, Lemont.Ill. KOREN,Rev.Louis, 5960 W. Loomis Rd., Greendale, Tis. KORETIC.Rev.Franc, St.Patrick Church, Collis, Dumont, Minn. KOSTEL Z, Rev. Richard, St.Peter’s Church, Piper City, 111. KOTNIK,Rev.Bertrand,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont, 111. KOVAOC,Rev.Dr.Anthony, P.O.Box 742, NewBem, No.Carolina KOVACIC.Rev.Francis, Chaplain,U.S.Army K OŽIN A,Rev. Vladimir, 738CalhounSt., Hayward, Calif. KRALJIC,Rev.Stephan,St.AgnesChurch, Kenmare, No.Dakota KR1STANC,Rev.Leo, P.O.Box2157, Niles, Calif. K RIZEK,Rev.John,sj, 1220 No.llth.St., St.Louis6, Mo. KUZMA,Rev.George, St.Rose Church, Wilmington,Ul. LANGERHOLZ.Rev.Kalist.ofm, Box 424,Old City Jerusalem, H. K. Jordan L ATTYAK,Rev.Clement,ofm, St.Mary's Seminary, Lemont,111. LAVRIH,Rev.John, 419 W. First St., Liberal, Kansas LEKAN,Rev.Joseph.sm, 2056 E.107th St., Cleveland,Ohio LOCNIKAR.Rev.Julius.osb, Assumption Abbey, Richardton.No.Dakora LOVRENČIČ,Rev.Athanasius.ofm, St.Mary’s Seminarv, Lemont,111. LOVŠE,Rev. AIoysius, 245 Linden St., San Francisco,Calif. MAČEK,Rev.Rudolph, 1281 Trov Ave., Brooklyn 13,N.Y. MADIC,Rev.Aloysius,ofm, St.Mnry’s Scminary, Lemont.Ill. MAIERLE,Rev.John, 14601 Mansfield Ave., Detroit,Mich. MAJHENIC,Rev.Pelagij,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont.Ill. MALAVASIC.Rev.Roman, 416 No.Chicago St., Joliet.Ill. MARTELANC,Rev.Jošt, 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio MAVSAR,Rev.Joseph, P.O.Box 367, Townsend,Montana MAZOVEC,Rev.Robert,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. MEJAC,Rev.Joseph,cm, 95 McDonald Ave., Vinnipeg,Man..Canada premišljevanje med duhovnimi vajami. Tako smo med slovenskimi duhovnimi vajami za žene in dekleta na osnovi Cirilove duhovnosti premišljevali o namenu ali cilju človeka, o očiščevanju, ki je potrebno nam grešnim ljudem, da iz greha vstanemo, zanj zadostujemo in rastemo v krepostih, o ljubezni do bližnjega, ki se začne s pravičnostjo in spoštovanjem človekovega dostojanstva. Ob zgledu in besedah svetih bratov smo premišljevali tudi o edinosti in delu za zedinjenje. Met/ romanji so bile vse pridige (skupno 13 pridig) o sv. Cirilu in Metodu. Namen teh pridig je bil, Čim bolj seznaniti slovenske vernike z velikim delom, ki sta ga izvršila apostola Slovanov. Tako smo spoznali pomen glagolice in staroslovenske književnosti, misijonska potovanja svetih bratov, slovansko bogoslužje in v zvezi z njim Metodove velike žrtve pri obrambi tega bogoslužja; češčenje in ljubezen svetih bratov do Marijo - Matere Modrosti. Pomen slovanskega bogoslužja skozi stoletja do današnjih dni, posebno pomen slovanskega ali glagoljskega bogoslužja v Sloveniji za Časa prodiranja protestantizma v naše kraje; spoznali smo tudi sorodnost Cirilovih naukov o dostojanstvu človeške osebe z nauki papeža Janeza XXIII. in z razglasom Združenih Narodov o človečanskih pravicah . (1948). Tudi v mesečniku Ave Maria smo v vseh številkah objavljali članke o delu svetih bratov, o slovanskem bogoslužju in o glagol jskih spomenikih; akademski kipar Franc Gorše je ilustriral poljudni življenjepis svetih bratov, ki se izhaja v A ve Maria. Porabili smo torej vse možnosti, da smo primerno in koristno obhajali Ciril-Metodov leto. "KRISTUS V FRAKU" Časopis "The Arizona News" je objavil 21. sept. 1962 dogodbo, ki jo je povedal pri pridigi dr. WiI — liam S. Boice, pastor First Christian Church v Phoenix, Arizona: Pred kratkim se je začela v moskovskem mestnem gledališču predstava, ki bi jo morali uprizarjati celo sezono. Bila je to bogokletna komedija z naslovom "Kristus v fraku" . Toda vršila se je le prva predstava . Prvi prizor predstval ja oltar v cerkvi. Namesto križa, znamenja Kristusove smrti, je bila postavljena polica s steklenicami vina, piva in vodke. Okoli oltarja so sedeli duhovniki, ki so od časa do časa stegovali roke proti nebu in si napi-jali zdravice. Po tleh so čepele nune in igrale karte. V drugem dejanju je prišlo do nepričakovanega presenečenja. Nastopil je slaven ruski igravec in zvest učenec Karla Marksa Aleksander Rostovcev v vlogi Jezusa Kristusa. Oblečen je bil v orientalsko tuniko in ogrnjen s plaščem kakor je bila v onih časih navada. MEJAK.Rev.Heliodore, 274 Orchard A ve., Kansas City,Kansas M ELOVASICH,Rev.Frank, Box 745, Biwabik,Minn. MERVAR,Rev.]ohn, 1640 Addison St., Berkeley 3,Calif. MIHELČIČ,Rev.Francis, 231 E.Camp St., Ely,Minn. MIHELICH,Rev.Francis, R.R.5, Lindsay,Ont.,Canada MIHELICH,Rev.Leopold, 4695 Pearl St., Denver 16, Colo. MUZIC,Rev.Anthony, 6019 Glass A ve., Cleveland, 3> Ohio N ACHTIGAL.Rev.Frederick, P.O.Box 459, Brenham,Texas NADRACH.Rev.Adolph, 534 W.Kilgore, Kalamazoo.Mich. OHMANN,Rev.Daniel,mm, 1920Gerard Avc.So.,MinneapoIis,Minn. OKORN,Rev.Claude.ofm, 823 W.Mineral St., Milwaukee 4,Wis. OKORN.Rev.Dusan, St.Richard Church, Columbia Falls.Mont. OMAN,Rev.Edwin, R.F.O.l ,St.Stephen, St.Joseph.Minn. ORENDAC,Rev.Ciril,ofmconv.,405 Marie-Anne St.E..Montreal,Que.,Canada OZIMEK,Rev.Joseph, 881 E.222nd St., Euclid 23, Ohio P AIK,Rev.Francis, 2143 Homewood Dr., Lorain.Ohio P AKIZ,Rev.Rudolf, St.Francis Church, Carl ton,Minn. P APESH,Rev.Francis, P.O. Box 206, Avondalc,Colo. PECOVNIK.Rev.Karel, St.Peter’s Church, Dumont.Minn. PERČIČ,Rev. J oseph.St.Hubert Church,Se beka,R.l,Bluegrass,Minn. PERKOVICH,Rev.Francis, St.Louis Church, FIoodwood,Minn. PETERNEL,Rev. Warren,ofm, 701 E.Pyron Rd., San Antonio, Texas P ETRASIC.Re v.Martin, St.Patrick Church, Elkhom, Nebraska P ETRIC,Rev.Pius.ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont.lll. P EVEC,Rev.Edward, 28700 Euclid A ve., Wickliffe,Ohio PIERCE,Rev.Justin,sdb, Twin Cities Rd., Galt.Calif. P IRC,Rev. Joseph, Box 3248, Mission San Jose, Calif. P I.ANINSEK,Rev.Henry,cssp, 3610 Mary St., Riverside, Calif. P LAZNIK,Rev. J ohn, Providence High School, 3400E. Lincoln H wy.,Joliet, 111. P LEVNIK,Rev.Joseph,sj, Loyola Collcge, Montreal,Que.,Canada POTOCHNIK,Rev.Aloysius,osb, P.O.Box 351, Canon City,Colo. P RAH,Re v.John,ocd, Box 276, Holy Hill (R.l Hubertus), Wis. PRAZNIK.Rev.Rudolph, 264 15th St.N.W., Barberton.Ohio PREBIL,Rev.Andrej,cm, 611 Manning A ve., Toronto 4,Ont.,Canada R EBOL,Rev.Anthony, 15519 Holmes A ve., Cleveland 10, Ohio R EBOL,Rev.Francis,mm,Catholic Mission,Yuanli Miaoli Taiwan,Formosa R EPENSHEK,Rcv.Wayne, 3790 No.l2th St., Mil waukce,Wis. R INK ,Re v.Loui s, esc, Virika Cath.Mis.,B.E.A.P.0.76,Fort Portal,Uganda ROBERTS,Rev.Edward,sss,P.O.Box 542,Masaka,Uganda,East Africa ROGAN,Rev.Richard,ofm, 62 St.Mark’s Plače, New York 3,N.Y. ROGEL,Rev.Michael, Box 385, Philipsburg,Montana RUP AR,Rev. AIoysius, 1709 E. 31 St., Lorain.Ohio RUS,Rev.Gabriel,sm, 149 Franklin St., Dayton,Ohio SAVINSHEK,Rev.Stephcn,ofmconv.,Holy Rosary Church,Aurora,Minn. SCHWAB,Rev.Alan,osb, Box 351, Canon Canon,Colo. S CHVEIGER,Rev.Francis, 1501 Kensrood A ve., Dul uth, Minn. SEDEJ .Rev.Francis, 2015 4th Avc.E., Hibbing.Minn. SKDLAK.Rev.Christopher,o£m, 1852 V.22nd Pl., Chicago 8, 111. SEDLAR,Rev.Daniel,ofm, 9546 Ewing A ve., Chicago 17, 111. SELIŠKAR,Rev.Donald.sj, 5629 State Rrl., Cleveland,Ohio SELLAK,Rev.Jerome,ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago 17, 111. SENTA,Rev.Robert, Fordham University, New York,N.Y. SESEK,Rev.Raphael,ofm, 62 Su Marks’s Plače, New York 3, N. Y. SETNICAR.Rev.Dr.Math., 1210 So.61 St., Milwaukee 14,Vis. SEVER,Rev.Edgar,ofm, 203 E.Vashington St., Stockton.Calif. SHUBITZ,Rev.Thomas, St.Anne’s Church, Kelly Lake.Minn. SILVESTER,Rev.Mirko.ofm, 386 Geneva Ave., Detroit 3,Mich. SIMČIČ,Rev.Josephjsdb, 2851 North Ave., Richmond,Calif. SKUMAVC,Rev.Franc, 1789 Lawrence Ave.V., Toronto 15,Ont.,Canada SKUMAVC,Rev.Michael, 3240 Trudeau Rd., Duluth ll.Minn. SLAPSAK.Rev.Julij, 3547 E.80th St., Cleveland 5,Ohio SMERKE,Rev.Frank,osc, Hostyn Rt.3, La Grange,Texae SMERKE,Rev.John,ose, Crosier Seminary, Onamia,Minili SMERKE,Rev.Joseph,osc, 31 Gedney Park Dr., Vbite Plains,N.Y. SNOJ jRev.Joseph, P.O.Boi 2.1, Bryn Mawr,Calif. SODJ A,Rev.Franc,cm, 229 Brown’s Line, Toronto 4,Ont.,Canada SODJ A,Rev.Max., on sick leave * SOKLIČ,Rev.Sebastian,tor, Chaplain U.S.A.F. SOKLICH,Rev.Dr.Anton,cm, 9745 Memorial Dr., Houston 24,Texas ŠPEHAR,Rev.George, 424 V.2nd St., Leadville,Colo. SPENDOV.Rev.Vendelin.ofm, 1852 V.22nd Pl., Chicago 8,111. SREBERNAK.Rev.Frank, 2221 Vinchell Dr., Ann Arbor,Mich. STARC,Rev.Martin, P.O.Box 536, Angels Čamp,Calif. STAREŠINIČ,Rev.Edbert.oc, 6428 Dante Ave., Chicago 37,111. STAREŠINIČ,Rev.Nicholas.oc, 6428 Dante Ave., Chicago 37,111. STEPANICH,Rev.Dr.Martin,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,Ill. STERBENTZ,Rcv.Ralph, St.Ann’s Church, Baraga,Mich. STERLE,Rev.Aloysius, 404 E.87 St., Nev York 28,N.Y. STOPAR,Rev.Anton, Box 177, Lovelock, Nevada STRAGISHER,Rev.Henry, 407 So.Loudoun St.,Vinchester,Va. STRAGISHER.Rev.Raphael.ofm, 536 Decker Ave., Johnstovn.Pa. STRANCAR.Rcv.Ignatius, Box 743, Park City, Utah. SURTZ,Rev.Edward,sj, 6525 Sheridan Rd., Chicago 26,111. ŠUŠTERŠIČ,Rev.John, P.O.Box 247, Pengilly,Minn. SUSTRICK,Rev.Stephen,osb, Box 351, Canon City,Colo. SVETE,Rev.Andrew,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont.Ill. SVETE,Rev.Augustine.ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont.UL SVETE,Rev.Jemej, Box 6, Hartville,Vyo. T ARMANjRcv.Villiam, Church ofSt. John thc Baptist, Bluffton, Minn. TKALEC,Rev.John,sdb, 960 So.Soto St., Los Angeles 23,Calif. TOMC, Rev. Vic tor, 7367 York Rd., Cleveland 30, Ohio TOMTZ.Rev.Louis, 120 Sherman A ve.No., Hamilton, Ont.,Canada TRINKO,Rev.John V.,ofm, St.Mary’s Seminary, Lcmont.Ill. TRPIN,Rev.Thaddeus.ofm, 823 V.Mincral St., Milvaukec 4,Vis. TRUNK,Rev.George, 245 Linden St., San Francisco 2, Calif. TURK,Rev.Martin, 545 Mahon Ave., No.Vancouver,B.C., Canada T V rokah je držal sveto pismo nove zaveze. Množica ga je burno pozdravila, ko je stopil na oder. Kmalu po prihodu na oder bi moral brati dve vrstici iz govora na gori, vreči stran orientalsko obleko in zaklicati: "Dajte mi frak in cilinder!11 Zgodilo se je pa drugače. Rostovcev spoštljivo in resno bere: “Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo." V nasprotju s svojo vlogo bere dalje: "Blagor žalostnim, zakaj .ti bodo potolaženi. . . Blagor lačnim in žejnim pravice... Blagor usmiljenim... čistim v srcu .. . miroljubnim... zaradi pravice preganjanim.11 Gledavci so spoznali, da se v Rostovcevu dogaja nekaj, kar ne odgovarja njegovi vlogi; vsem je zastala sapa, grobna tišina je objela gledališče. Rostovcev s krepkim glasom bere jasno in spoštljivo celo peto poglavje Matejevega e-vangelija. Nihče ni motil tišine, nihče ni protestiral, vsi so napeto čakali in poslušali. Nekatere je prevzel njegov nastop, drugi so bili radovedni, kaj se bo zgodilo. še bolj pretresljiv kot spoštljivo branje je bil konec. Ko je prečital peto poglavje Matejevega evangelija, se je pobožno pokrižal na pravoslaven način in iskreno vzdihnil: "Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!" Kaj se je zgodilo nato, ne vemo. NadaTjne predstave so bile odpovedane. Dostojanstvo človeške osebe poleg tega zahteva, da človek, v svojem delu, dela zavestno in svobodno. 7ato mora v sožitju s svojimi sodržavljani spoštovati pravice, izpolnjevati obveznosti, delovati v tisoč močnih oblikah sodelovanja po lastni odločitvi, se pravi, sprejeti jih iz prepričanja, iz lastne iniciative, v stanju odgovornosti in ne po sili ukazov in pritiskov, prihajajočih večinoma od zunaj. Soči tj e, ki temelji izključno na sili, ni človeško. v njem so dejansko osebe oropane svobode, namesto, da bi dobivale zagon za svoj razvoj in izboljšanje. Ker so ljudje po naravi družabni, morajo živeti eni z drugimi in vsakdo skrbeti za blagor drugega. 7 ato dobro organizirano človeško sožitje zahteva priznanje in spoštovanje medsebojnih pravic in dolžnosti. Iz okrožnice Janeza XXIII. “Mir na zemlji” URBIČ,Rev. Rudolph, R.3, StanIey,WIs. V ALENTIN,Rev.Basil,ofm, 19 A’Beckett St., Melbourne,Vic., Australia VARG A,Rev. Joseph, 11607 Honeydale Ave., Cleveland,Ohio VIRANT,Rev.Ludwig, Box 235, Peninsula.Ohio VODUŠEK,Rev.Vital, 245 Linden St., San Francisco 2,Calif. V OGRIN, Rev. J oseph, St.William Church, Parkers Prairie,Minn. VOLK,Rev.Robert.osm, 12400 So.Ada St., Calumet Park, 111. VOVK,Rev.Joseph, St.Mary's Church, Cook.Minn. VUKSINIC,Rev. Anton, 146 Bell St., Port Col borne, On t.,Canada WEBER,Rev.Albin, 59 Main St., Millbury,Mass. WILIMEK,Rev.B.J., 822 New Jersey St., Sheboygan,Wis. WOLBANG,Rev.Charles,cm, Box 351, Princeton.J.J. YAKES,Rev.William, 15089 Newburgh, I.ivonia,Mich. Z AGAR, Rev. Albert, tor, 24 Maryland Ave., Pittsburgh 9,Pa. Z AGORC,Rev.Francis,csc,Box 176, Fort Portal Uganda East Africa Z AVBI,Rev.August, 310 W.2nd St., Reno,Nevada ZDOLŠEK, Rev. Aloysius,St.Gerard Hospital,Hankinson,No. Dakota Z ELEZNIKAR.Rev.Michael, 542 Crosat St., LaSalle,Ill. ŽITKO,Rev.Aloysius, 2620 Pleasant St., Oakland 2,Calif. ZORE,Rev.Richard, 616 So.East St., Indianapolis,Ind. ZORMAN,Rev.Fortunat,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,IU. ZRNEC,Rev.Anton,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4,Ont.,Canada Z UPAN.Re v.Peter,osb, St.Vincent’s Archabbey, La trobe,Pa. Socialni nauk, ki ga uči in oznanja katoliška Cerkev, je brez dvoma veljaven za vse čase. Po naj višjem načelu tega nauka mora biti človek temelj, nosilec in namen vseh družbenih uredb. Mislimo človeka, kolikor je po naravi družbeno bitje in obenem dvignjen v višji red, ki naravo presega in obenem zmaguje. Na tem prevažnem načelu trdno stoji in je zavarovano nedotakljivo dostojanstvo človeške osebe. Na njem je Cerkev, posebno v zadnjih sto letih, ob sodelovanju strokovnjakov, duhovnikov in laikov, razvila svoj odlično izdelani, socialni nauk. Po tem nauku naj se uravnavajo medsebojni odnosi med ljudmi: po splošnih načelih, ki se skladajo z naravo stvari in z različnimi razmerami človeškega sožitja ter s posebnim značajem časa. Načela so zato sprejemljiva za vse. A danes je bolj ko kdaj koli potrebno ta nauk ne le poznati in razumeti, ampak ga tudi prenesti v življenje, in sicer v obliki in meri, kot dopuščajo ali zahtevajo vsakokratne Časovne in krajevne razmere. To je sicer težavna, a izredno pomembna naloga. K delu za izvršitev te naloge poživarno ne samo naše brate in sinove po vsem svetu, ampak vse ljudi dobre volje. Iz okrožnice papeža Janeza XXIII. mMati in učiteljica* Kip Fatimske Gospe v naši roznovenski dolini po kronanju ob romanju Zveze Oltarnih Društev iz Clevelanda, Ohio Vsebina * Cerkveno leto 2 * Zapovedani prazniki 3 * Premakljivi liturgični dnevi 3 * Kratice 4 * Meseci in dnevi leta 1964 5 do 16 * Sveti oče Pavel VI. - slika 17 * Nameni "Apostolstva molitve" za leto 1964 lt> * Papež Janez XXIII. podpisuje okrožnico "Pacem in terris" - sl. 19 * Seznam svetnikov in svetnic 20 * Življenjska pot papeža Pavla VI. - "Katoliški glas" 31 * Sveti oče Pavel VI . o svojem predniku - "Katoliški glas" 33 * Sveti oče Janez XXIII. - duhovni sin sv. Frančiška Iz Poročil prov . Sv. Križa 34 * Poslednji teden dobrega pastirja papeža Janeza XXIII . Roman Rus 38 * Poslednji binkoštni prazniki dobrega pastirja papeža Janeza XXIII. - Roman Rus 42 * Po papeževi smrti - Roman Rus 45 * Mati milosti v Mariboru - P. Odilo Hajnšek, O.F.M. 49 * Ob nevihti - Karel Mauser 68 * Marijina božja pot na Primskovem - Jakob Resnik 70 * Indijanski misijon v Grand Portage od 1841 do 1864 P. Bertrand Kotnik, O.F.M. 73 * Rajža na Gornji Jezer - Spesnil Franc Pirc 81 * Mati milosti v Mariboru - Romarjevo slovo - pesem - S. Sardenko 84 * Posvečenje cerkve sv. Katarine v Lomu - Poslal John Dolčič 86 * Zahvala - Priredila Lojzka Verbič 87 * Slovensko izseljensko semenišče - Rožmanova romantika - Dr. Filip Žakelj 89 * "Tretji hudič" - Dramatski prizor — prevedel P. Danilo, O.F.M. 99 * Skoz Vintgar - Pesem - Silvin Sardenko 104 * Pesmi s Šmarne gore - Pesmi - Silvin Sardenko 104 * Ob stoletnici smrti Gregorija Riharja - P. Vendelin, O.F.M. 105 * O slovenski cerkveni glasbi - P. Vendelin Špendov, O.F .M. 111 * "Združeni Narodi" - Priredil urednik 118 * Marija Pomagaj - Pesem - Bogdan Budni k 130 * VI. katoliški slovenski dan v Clevelandu, Ohio - J. Sever 132 * Ob Ciril-Metodovem dnevu pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu 143 * Slovenski duhovniki - Naslovi 145 * Ob Ciril- Metodovi obletnici v Lemontu 145 * "Kristus v fraku" 148 Ave Maria Prlntery, Lemont, 111,