Tečaj LVI.
gospodarske, obrtniške in národně.
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
.........................§*
«
Politiški oddelek.

Po državnem zboru.
(Mnenje štajerskega rodoljuba.)
Blizo poldrugo leto je že preteklo od zadnjih državno-zborskih volitev. Že trikrat je med tem časom zboroval državni zbor, že tretja vlada je od tistega časa na krmilu in vsem tem vladam so naši državni poslanci tlačanili s tako požrtvovalnostjo in takim samozatajevanjem, da isto skoraj škoduje časti in samozavesti slovenskega naroda. Ker se je ravnokar spet odložilo zasedanje državnega
zbora, se smemo pač tudi vprašati
)
kaj
smo v tej pol
drugoletni dobi dosegli, oziroma, kaj so za nas dosegli naši poslanci? Žalibog, se nam vsiljuje na to vprašanje odgovor, ki nas navdaja z žalostjo in ogorčenostjo.
Ko je minister Gleispach cdstopil, se razmere za nas niso prav nič zboljšale, ampak se le shujšale, kar spet najjasneje kažejo imenovanja iz zadnjih časov. Imena Gleispach, dr. Eminger, — Pajk, Gertscher so za naklonjenost ministra dr. Ruberja proti nam Slovencem več kakor značilna.
Pa ne samo pri sodiščih, tudi drugod veljajo pri
imenovanju uradnikov v slovenskih pokrajinah ista načela. Dokaz za to so imenovanja okrajnega glavarja Schwarza in deželnega šolskega nadzornika Lampla.
Čim očitneje kaže pri nas kak uradnik svojo mržnjo
čim
strast
proti všemu, kar je slovensko in avstrijsko, neje agitira za protiavstrijske ideje Schonererja in Wolfa, tem hitreje se povspenja po uradniški lestvici navzgor. Tako so pri nas državni uradniki vodje političnih strank, katerih cilj je uničenje naroda, za katerega blagor bi morali delovati, strank, katerih težišče je zunaj avstrijskih
mej
Tako
mogoče
»
da prirejajo pri nas državni urad
najboljšimi nadami in z nekako naudušenostjo niki veselice v senci pruskih plavic, kakor v Celju. Kako
smo pri zadnjih državnozborskih volitvah začeli volilno
borbo

pričakovali smo mnogo od novega državnega zbora
)
daleč sebi
fanatizem naših uradnikov že dospel, kaže na malenkostno a jako znaěilno dějstvo, da sta dne
a do zdaj ta državni zbor ni izpolnil niti ene naše za- 17. rožnika 1898 pri kazenskih razpravah pri okrožni hteve, niti ene naše nade. A ne samo, da v tej poldrugo- sodniji v Mariboru na mizi pred državnim pravdnikom letni dobi nismo dosegli ničesar, naopak, mi smo danes kot javnim obtožiteljem ležala dva zakonika s črno-rudeče-
na mnogo slabšem, kakor smo bili pred poldrugim letom, žoltimi trakovi.
naš politični položaj se hujša od dné do dné.
Da se pri takih razmerah veljava slovenščine pri
Naše zahteve so večinoma take, katere lahko vlada državnih uradih, zlasti pri sodnijah, vedno bolj krči, je
izpolni brez sodelovanja državnega zbora, tukaj torej ne velja izgovor, da si državni zbor ne more pomagati,
pač
umevno. Pri okrožni sodniji v Mariboru državni
da
uničen
pravdnik nikdar ne govori slovenski, nijah v Marenbergu, Slovenjemgradcu
Pri
okrajnih sod
i
Rogatcu
i
Lj uto
Nam vsem
še v jasnem spominu kako je grof
meru in morda še pri drugih se celo izpovedbe slovenskih
Gleispach postopal pri imenovanju justičnih uradnikov o pnč in obdolžencev zapisujejo samo v nemškem jeziku
priliki uvedenja novega civilnopravnega postopanja. Na vsa količk - važnejša mesta je poklical strupene nasprot-
nike slovenskega naroda. Kako so se takrat protežiral1
Vse slovensko uradovanje pri teh sodnijah obstoji v tem, da se nekako iz milosti še sprejemajo slovenske
vloge.
Okrajna sodnija v Cmureku pa še tega ne stori.
pristaši tistih strank
»
ki so onemogočile vsako delovanje In kaj so storili naši poslanci za zboljšanje teh žalostnih
državnega zbora. Spomniti se je treba samo, kdo je postal razmer ? Ničesar.
predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, državni pravdnik v Mariboru, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu.
Vir vseh teh nedostatkov pri naših sodnijah je višja
deželna sodnija v Gradcu. Riba smrdi od glave
Dokler
ne dobimo višje deželne sodnije v Ljubljani, bode slo-venščina pri sodnijah vedno zaničevana pasterka. Ustanovitev višje deželne sodnije v Ljubljani je pogoj za ugodno rešitev našega jezikovnega vprašanja. Letos se je v državnem zboru mnogo govorilo o rešitvi jezikovnega vprašanja, a kolikor je nam znano, nikdo ni sprožil vprašanja o ustanovitvi višje deželne sodnije v Ljubljani. Naši poslanci niti toliko poguma niso imeli, da bi z besedico grajali imenovanje grofa Gleispacha predsednikom višje deželne sodnije v Gradcu. Namesto da bi se bili
v tej točki združili z nemškimi strankami in strmoglavili Gleispacha, bili so do zadnjega pripravljeni s svojimi glasovi braniti Gleispacha pri odgovoru na interpelacijo glede graških razmer. Hvala Bogu, da do tega za naše poslance naravnost sramotnega glasovanja ni prišlo. Ravno tukaj bi bili naši poslanci lahko odločno nastopili. Na vlado, ki nas nikdar ne pozna, se pač ni bilo treba ozi-rati, na desnici pa ni stranke, ki bi imela interes na tem, da je Gleispach predsednik višje deželne sodnije v Gradcu. Hrvati so celo istočasno z Gertscherjem dobili enako za-ušnico, kakor mi z Gleispachom. Isti bi morali torej že z ozirom na svoje razmere postopati složno s Slovenci.
Naš državni zbor ni več sposoben za delo, in ker svoje naloge ne more več izvrševati, je najbolje, da pogine. S tem še pa seveda nikakor nočemo reči, da bi se v Avstriji moralo vladati brez parlamenta, ali absolutno. Za delo le ta čas obstoječi državni zbor ni sposoben ker nima zdrave podlage. Njegov temelj, ta čas obstoječi volilni red, je gnil, krivičen, in edino zaradi tega se pri nas parlamentarizem ne more razviti. Naš parlament je treba postaviti na zdravo podlago, in ako se vlada obo-tavlja v tem oziru kaj storiti, mora jo parlamentna večina k temu prisiliti, namesto da z vlado vred tlačani obstrukciji. Mi ne zahtevamo popolnega preustrojenja naše ustave, ali preustrojenja ustavnega sistema, ampak samo nov volilni red naj se oktrojira. Seveda bi moral tak vo-lilen red biti pravičen. Mandati se morajo razdeliti edino le po številu prebivalstva, volilna pravica bi se morala prav izdatno razširiti. Najbolje bi bilo, da se uvede splošna, enaka in neposredna volilna pravica. Odpraviti bi se morali vsi privilegiji in vsled tega tudi volilne kurije. Volilni okraji pa bi se morali omejiti kolikor mogoče po narodnostih. Ako mora nam že v vsakem drugem oziru Nemčija biti vzor, zakaj bi nam gledé volilne pravice ne bila ? Ako bi se parlament postavil na tako podlago, od sedanjih obstrukcijonistov niti tretjina ne pride več v državni zbor. Na ta način postane državni zbor sposoben za delo in bode parlamentarnim potom predru-gačil tudi ostale točke naše ustave, kakor zahtevajo to koristi avstrijskih narodov.
S tako izpremembo volilnega reda bi torej tudi avtonomistične stranke lahko zadovoljne bile, saj bi se na ta način ravno njihova moč v državnem zboru najbolje pomnožila. Ako se postavi parlament na tako podlago, potem ni treba več izpreminjati opravilnika, večina poslancev bode potem reprezentovala tudi večino prebi-
valstva in parlamentarno načelo večine bode se spet samo ob sebi uveljavilo. Ko je večina videla, da je tačasni državni zbor uničen, bila je njena dolžnost, dogovoriti se, kako se naj postavi parlament na novo zdravo podlago in potem od vlade zahtevati, da uravna državni ustroj v njeriem smislu. Da bi bila državnozborska večina v tem oziru storila kak skupen korak, nam ni znano, nam se dozdeva, da je večina pač vedno skrbela za vlado,
nikdar pa za se.
Na tako podlago postavljen parlament bode tudi jezikovno vprašanje brez težave řešil v smislu ravnopravnosti vseh narodov in narodni prepiri v Avstriji bodo se vsaj ublažili, ako ne bodo popolnoma utihnili. Seveda bi se mogel tak volilni red pri sedanjih razmerah samo oktro -jirati. Ali če so se smele oktrojirati čisto krivične ustave s krivičnimi volilnimi redi, zakaj bi se pravici na korist ne smelo nekaj oktrojirati ? Mnogo bi se pa že dalo tudi
z znanim § 14 doseči. S pomočjo tega § bi se dalo zni-žati volilni cenzus, ž njim bi se dali volilni okraji pre-drugačiti tako, da bi vsaj volilni okraji iste dežele bili med seboj prilično enako veliki, kar se tiče števila prebivalstva. S tem § bi se dali mestni volilni okraji povećati, volilni okraji kmetskih občin pa zmanjšati, ako bi se vsi večji kraji odkazali mestni skupini. In če bi se vse storilo, kar se v tem oziru da storiti s pomočjo tega §, bi gotovo tudi to mnogo koristilo našemu parlamentu, ker bi se njegova nezdrava podlaga vsaj deloma ozdravila. Ako se že mora vladati s tem §, zakaj bi se isti tukaj ne porabil, kjer je pomoč najbolj potrebna?
Politični pregled.
Jubilejne slavnosti. — Minoli mesec so se začele slavnosti petdesetletniee vladanja našega presvetlega cesarja. Otvorili so jih dunajski šolarji, katerih je v slavnostnem sprevodu
defeliralo nad 70.000 pred cesarjem. Tej slovesnosti je sledila
udanostna izjava avstrijskih lovcev in udanostna izjava avstrijskih strelcev. Pri sprevodu dunajskih šolarjev je cesar v svojo zahvalo upletel nekaj besed, katere so obudile naj večjo pozornost in so velicega političnega pomena. Cesar je rekel, da mu je sprevod dunajskih šolarjev, ta sijajni dokaz udanosti in ljubezni, tolažba za obilne žalosti, katere mu je přineslo letošnje leto. Nemce so zadele te rahle besede o^etovskega vladarja kakor da bi jih bii kdo z bičem oplazil po obrazu, saj so čutili, da so te besede naperjene proti njim, da se s temi besedami ožigosava njihova politika. Kaj je provzročilo cesarju tako biidko žalost? Nemška obstrukcija, nemško proti monarhiji in proti dinastiji naperjeno gibanje. Cesarju gre hvala, da je avstrijsko mislečim ljudem dal pogledati v svoje srce.
§ 14. — Te dni je dunajski uradni list objavil na podlagi znanega § 14 izdano cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja tudi za drugo polovico tekočega leta budgetni provizorij. Izza Belcredijevlh časov je to prvi slučaj, da parlament ni rešil budgeta, da se je uveljavil izvenparlamentarnim potom, a sploh je to prvi slučaj, da si je morala vlada na ta način pomagati vsled nasprotstva parlamentarnih strank proti ustavnému delovanju parlamenta. Z isto naredbo se pooblašča ňnančni minister, da sme na račun inventicijskega posojila najeti 20 milijonov za izvršitev nujnih investicij.
253
Revolta v Gališki. — V zapadnih galiskih okrajih trajajo zdaj že več tednov veliki izgredi, naperjeni v prvi vrsti proti židom, pa tudi proti premožnim slojem. Vlada jih je skušala z vojaško silo udušiti. a dasi je na dotičnih mestih zbrala male armade, dasi je postopala z vso strogostjo, dasi je bilo v bojih z vojaštvom mnogo puntarjev ustreljenih, vendar niso izgredi nehali. Vsled tega je vlada v sodnih okrajih Novi Szacz in Rymanov razglasila preki sod,
Spravna posvetovanja. — Vlada še vedno upa, da piidobi čehe in Nemce za správné konference, pri katerih naj bi se zjedinili o volilnih načelih jezikovnega zakona, tako da bi mogla vlada preklicati jezikovne naredbe za češko in za Moravsko. Ministerski predsednik grof Thun se je zadnji čas opetovano pogajal z različnimi političnimi voditelji češkimi. Morda se je pogajal tudi z nemškimi voditelji, toda to se skrbno prikriva. Nemški voditelji se boje radikalcev. Stein-wender se je nekoč pogajal z Gfautschem, a radikalci so tako brezobzirno nanj planili in začeli tako gonjo proti njemu, da se ne bo nihče več upal, spuščati se v kakoršnakoli pogajanja z vlado. Čehi so tudi sedaj pripravljeni priti na mirovna pogajanja, in mladočeška stranka je že določila poslance dr. Engla, dr. Herolda, dr. Pacaka, dr. Brzorada, dr. Kramařa, dr. Gregra in dr. Stranskega za svoje zastopnike. Nemci še niso nikogar dolocili. Splošno mnenje je, da Nemcev ne bo na spravna pogajanja, a tudi če pridejo ni dosti upanja, da se doseže spo-razumljenje. Slovenci moramo želeti, da se sprava ne posreči, zakaj če sklenejo Nemci in Čehi mir, smo Slovenci izgubljeni.
Graška višja sodnija in jezikovna ravnopravnost.
— Novi civilnopravdni red je predrugačil vse dosedanje sodno postopanje. Na mesto pismenih obravnav so stopile ustmene razprave in to ne samo pri sodnijah prve stopnje, ampak tudi pri prizivnih instancah, tako da se bode sedaj tudi pri višjih sodnijah obravnavalo v slovenskem jeziku. Kakor znano, spadamo Slovenci pod dve višji sodišči, pod graško in pod tr-žaško. V Trstu so brez vseh težav spoznali, da po veljavnih jezikovnih naredbah in v smislu raznih določil civilnopravdnih zakonov se mora s slovanskimi strankami, ako je bil pravdni akt v prvi instanci v slovenskem jeziku dognan, tudi pri prizivni instanci slovenski obravnavati. To se tudi redno in korektno vrši. Graška višja sodnija pa je ukrenila drugače. Povspela se je do trditve, da je pri graški višji sodniji samo slovenščina razpravni jezik, dasi spada pod to sodniio jeden milijon Slovencev, dasi ima ta sodnija več slovenskih pravd rešiti, kakor nemških in dasi veljajo za graško višjo sodnijo prav tišti zakoni, kakor za tržaško. Sklep graške visje sod-nije proti slovenskim obravnavam je pravno neutemeljiv in se smatra za samovoljnost. Poklicani faktorji so se združili na energičen odpor in upamo, da zastavijo vse svoje sile, da doženemo stvar za nas ugodno.
Nemška gonja proti Palackega slavnosti. — Velika slovanska manifestacija o stoletnici rojstva Frana Palackega je dala Nemcem povod, da so zagnali silen hrup, češ, v Pragi se je proklamiral panslavizen. Tudi naš minister zu-nanjih del, ki se je postavil po znamenitih neuspehih njegove politike in ki je tekom dobrih dveh let znal vso Evropo in Ameriko prepričati, da je mej velikimi diplomati jeden naj-neznatnejših, se je silno razkoračil in grozil ruskim gostom na vse možne načine. Oficijozni listi so slovanské goste na vse možne načine insultirali, zlasti generala Komárová, ruskim gostom princu Andronikovu, državnemu svetniku Vacliku in uredniku časopisa „Novoe Vranja" pa se je kar ukazalo, naj zapuste Avstrijo. Proti Slovanom je hitro vsa policija na nogah, Nemcem iz Nemčije pa nihče ne brani, delati na avstrijskih tleh propagando za veliko Nemčijo.
Bolcan. — 30. junija. Pod milim nebom se je vršil protestni shod nemške katoliške ljudske stranke. Na shod, ka-
teremu je predsedoval posl. Zallinger, je prišlo nad 10.000 oseb. Glavni govornik je bil baron Dipauli, kateri je oštro bičal nemškonacijonalno gibanje in odklanjal vsako zvezo z nemškimi nacijonalnimi strankami, ker agitujejo proti državi in proti dinastiji. Rekel je, da Tirolci ne marajo plavio, da je njih znak tirolski orel, črno-rumene barve. Povdarjal je, da so se tirolski poslanci vedno zavzemali za interese nemškega naroda. Avstrija pa da ne more biti niti nemška, niti slovanska, ampak mora vedno ostati samo Avstrija. Shod je sprejel več prav krepkih resolucij in poslal udanostni brzojavki cesarju in papežů.
a
Blamirani Goluhovski in Crna gora. Boj „Fremden-blatta" proti „Glasu Cmagorca" in proti knezu Nikiti se je završil s sijajno blamažo giasila avstrijskega zunanjega ministra. Tište beležke, radi katere je nastal ves hrup, sploh ni prinesel cetinjski „Glas Crnogorski", ampak zagrebški „ Sr bobr ana. „Fremdenblatt" pa te notice ni posnel po „Srbobranu". nego po ogerskem oficijoznem „Pester Lloydu" ki je infamno lagal, da je posnel tisto vest po glasilu črnogorskega kneza. „Glas Crnogorca" zavrača z opravičeno ogorčenostjo surove napade
„Fremdenblatta" na-se in na kneza ter dokazuje, da so bile vse brzojavke in beležke „Neue Freie Presse" o nekih izjavah lorda Salysburyja nesramna židovska laž, katero je pomagal širiti oficijozni „Correspondenz-Bureau" !
Italija. — Kriza še ni poravnana. Ni pa tudi lahko sestaviti nove vlade pri tolikem nasprotstvu, ki vlada mej pr-vaki in ob tako gospodarsko razpalih razmerah, ki tlačijo kraljestvo. — Vojno sodišče v Milanu je že izreklo sodbo nad krivci izgredov v Milanu. Obtoženih je bilo 24 oseb, mej temi tudi poslanci in vredniki časnikov. Prisojena kazen znaša največ 6 let ječe. Pet obtožencev je bilo oproščenih. Katoliški časnikar don Albertario je dobil tri leta ječe. Spoznan je bil krivim, da je hujskal v svojem listu. Seveda gnjile razmere kritikovati, se pravi na Laškem hujskati.
v
Spanjsko-amerikanska vojska. Manila na Filipinih, o kateri se je že opetovano poročalo, da se je udala, je še vedno v rokah Spanjcev. Niti ustaši niti Amerikanci nemorejo dobro utrjeni Manili blizu. Amerikanci pričakujejo v to pomoči z doma. Drugi oddelek španjske mornarice pod poveljstvom Camera pljuje baje Filipinom na pomoč. Če pride pravočasno, mogoče še kaj reši. Na Kubi. so Amerikanci izkrcali večje število svojih čet. Pravijo, da šteje amerikanska vojska na
Kubi že do 20.000 mož, k tem pride še kakih 5000 ustašev. Spanjcev je v Santjago kakih 16.000 mož, v vsem pa 31.000 mož. Amerikanci se čutijo še prešibke napram Špa-njcem in hočejo še pomnožiti svojo vojsko, da potem morejo vspešno napasti Španjce ob Santjagi. Opetovano se čujejo glasovi, da naj se sklene mir. Zlasti španjski trgovski krogi zelo priporočajo sklenitev miru.
Kreta. — Pričakovati je bilo po nemirih na Kreti, ko so vse evropske velevlasti stopile na delo za ureditev razmer na tem otoku, da bode takoj ali vsaj kmalu narejen ondi red in zagotovljen stalni mir. To se ni zgodilo. Večne intrige Turčije, kateri bi se pač moralo oštro bližje stopiti, zavirajo do danes vreditev krečanskih razmer. Sedaj so se zopet dogovorile velevlasti, ki imajo svoja brodovja še pred Kreto, to so Rusija, Anglija, Francija in Italija, da se izroči uprava otoka odboru krečanske rarodne skupščine. 0 guvernerju se ne omenja v dogovoru ničesar. Pa kakor je Turčija v oviro, da Kreta še nima guvernerja, tako je skoro gotovo, da bode tudi novo upraviteljstvo otoka zavirala pri njegovem delu. Čuje se že kako turški sultan skrbi za svoje ljudi in jih različno podpírá. Prav tako, a pri razmerah na Kreti pomeni to stran-karstvo, ki more le-slabe posledice imeti. S to Turčijo bi se pač moralo drugače postopati !
254
it(biki&tttdtstifeđiđftitit.itYzela nalogo, da urejujejo naše posojilniške razmere. Naj
Obrtnija.
î»
iw
lm
€
Delokrog slovenskih posojilnic.
Spisal Ivan Lapajne.
Če
hočemo govoriti o delokrogu, moramo dvoje raz-ločevati: 1. opravilo posojilniško, 2. zemeljski obseg po-sojilniškega delovanja.
Y smislu veljavnih zakonov obstoje posojilniška opravila skoro edino le v tem, da povspešujejo denarni promet.
Posojilnica prejemlje in izplačuje denar. Stranke ga pri našajo v obliki pristopnine, deležev, hranilnih vlog,
vra
čajočih posojil, njih obresti itd. Odnašajo pa stranke: posojila, hranilne vloge, katere zopet vzdignejo, obresti od teh itd. Vsa ta opravila dovoljujejo posojilnicam obstoječi zakoni, kateri jim do sedaj še tudi drugih podjetij niso branili, n. pr. vdeležbe pri industrijah, pri nakupo-vanji hiš, zemljišč, pri kupovanji in prodaji vrednostnih papirjev. Načrt novega zadružnega zakona pa slednja opravila posojilnicam prepoveduje, sprejemanje hranilnih vlog pa omejuje, kar smo že razložili v prejšnjih spisih.
Kar se tukaj v zakon sprejeti namerava
»
za
pri tem pa tudi dosledno postopajo in naj bodo samo dosledna. Najprvo naj si v smislu in po n a m e n u svojih pravil delo in delokrog razdelé. Kakor smo že enkrat nasvetovali, to povdarjamo še: „Gospodarska zveza" y Ljubljani naj ima na skrbi vse slovenske gospodarske nedenarne zadruge in vsa gospodarska društva po vsem Slovenskem (razen kranjskih kmetijskih podružnic). Kar pa še neregistrovanih društev, naj bi se tudi polagoma registrovala. In pri tem naj pomaga „Gospodarska zvezaM. Zveza slovenskih posojilnic" naj pa nadzoruje vse slo-
»
venske posojilnice, če tudi so nekatera vmes bolj Raiff-
eisenovih načel. Zveza kranjskih posojilnic naj pa oskrbuje špecijelno še dalje nekatere kranjske posojilnice, ker „Zveza slovenskih posojilnic" ne more vseh pregledati.
Kakor pa ni odobravati, da bi posojilnica segala v
delokrog druge posojilnice; tako ne moremo hvaliti

ako
tako nadzorovalno društvo sega v delokrog drugega ena-kega društva, zlasti ako še celo društvena pravila pre-povedujejo posameznim posojilnicam, da ne smejo biti pri dveh enakih ali sličnih društvih. Zato se je nam čudno zdelo, ko smo te dni čitali, da je „Ljudska posojilnica" v Ljubljani ob enem
člen „Gospodarske
zveze" ii „Zveze
kranjskih posojilnic". Ali se to vjerna s pravili prvoimeno vanega društva?
nekatere posojilnice hvalevredno priporočilo teoretične veljave. Kot splošna maksima za vse posojilnice brez iz-jeme naj bi pa omejitve ne veljale. Kakor mora namreč biti posojevanje glavni nalog posojilnic, tako tudi mora s tem poslom vred združeno biti sprejemanje hranilnih vlog in to
brez tistih ozkosrčnih vtesnitev, kakoršne nasvetuje načrt ««wwwwvvwvvvvvw
"f-dfedfeafcrtidft á&;Ť*itiitït,.ISftírfcáfcífeitiáí iílit^^fkáíttídUítit^É^ítíÉíA
«
Kmetijstvo.
» i*
novega zadružnega zakona. Vsaj se tudi način posojevanja ni določil še nikjer, niti v obstoječih zakonih, niti v novem náčrtu. Vsaj se tudi tukaj splošne norme ne mo-
f>i	• • v v
Gnojisce.
Kako naj je urejeno in kako je ravnati z gnojem
rejo postaviti. Kakor kaže sicer hranilnicam, v prvi vrsti na gnojišču? Kar je jedi dobra zabel, to je našem na hipoteke posojevati, tako kaže posojilnicam delati mnenju že silno izsesanemu polju dober gnoj. Pa vsak bolj z osebnim kreditom : izjeme se morajo pa vendar gnoj ni dober. Dober je le masten gnoj, to je takšen, ki
prvim in drugim dovoljevati in se tudi dovoljujejo. Nekaj ni izsušen ali izpran, ki ni pregorel ali pa preplesnel.
sličnega je glede terena ali rajona, v katerem naj se suče
Takšen
gnoj pa le dobiš, ako imaš gnojišče prav ure-
posojilnica.
tem molči novi načrt, kar se nam jeno in če gnoju na gnojišči primerno strežeš
prav čudno zdi, ker vendar vsaj nekoliko omenja zakon
Gnojišče napravi blizu hlevov, da ne zamudiš
z dné 1. junija 1889. V tem obziru, namreč glede rajona, preveč časa, ko spravljaš gnoj nanj. Ako mogoče, postavi bodo torej imele posojilnice tudi v bodoče popolno svo- ga na senčno stran hlevov, da ne pripeka solnce na
bodo, kakoršno uživajo že sedaj v smislu obstoječega za- gnoj in ti ga ne izsuševa. Če ti pa ne kaže, da ga družnega zakona. Omejen rajon bodo imele le tište poso- napraviš na senčni strani, nasadi okoli njega košato jilnice, katere se bodo še dalje hotele ravnati po zakonu rastočih dreves, na pr. divjih kostanjev, topolov
m
z dné 1. junija 1889 in uživati v njem navedene nosti.
ugod-
lip, da ti ga osenčajo in branijo pekočih solnčnih
, katere sicer mi za naše kmetske razmere čislamo.	žarkov. Kjer hočeš napraviti gnojišče, računaj na glavo
Česar pa naše posojilnice po zakonih niso dolžne storiti,	velikega goveda ali konja povprek pet kvadratnih
to naj si one same med seboj uredé, kakor in kolikor	metrov. Kotljovino izkoplji tako, da bode dno neko-
njih korist zahteva. Kjer je v enem sodnijskem okraju	liko viselo na eno stran. Na najnižjem mestu gno-
le ena sama posojilnica, zadostuje običajno ta rajon njenim	jišča, to je na robu tište strani, na katero je nagnjeno
močem. Večkrat mu pa še kos ni, večkrat je za njo še dno, naredi globoko jamo za gnojnico.
Da
bo
jama
skoro prevelik. Kjer je pa v enem sodnijskem okraju več vodo držala, nateptaj na dno ilovice in naphaj v njo posojilnic, je najboljše, da se razdele in določijo občine kamenja. Stene pa založi z debelimi deskami ter jih
ali župnije, ki naj spadajo pod eno ali drugo posojilnico. zatlači na notranji strani z ilovico.
Še
boljša ko
z
Tako in enako ureditev delokroga naših posojilnic deskami založena je zidana jama, ker zid delj časa naj bi pospeševala tudi tista naša društva, katera so pre- drži, troški zanj pa tudi niso preveliki, ker je zid

255
lahko tanek. Na jamo naredi močan pokrov, da ne yen po potih in cast,ah.
Kar
so
a ici o v i
ali
kornzni
pada gnoj nanjo, a na strani napravi luknjo, okrog	žganci brez začimbe. to íp. gnoi brez gnoinice. rod ni
katero bo gnojnica tekla v jamo.	malovred^n.
Robe na gnojiščni kotlovini napravi položne, ne	Da ti gnoinica redno odteka iz bleva in se zhira
strme, da prides brez ovire z vozom v kotlovino. Dno	v gaoinišnici, nikoli ne čakai, da se ti drača zamasi.
in robe obloži na 2 do 3 decimetre debelo z ilovico, Kakor iz gnoja, odhaiaio tudi iz gnoinica prekoristne a v ilovico natolći vsakovrstnega, debelejega in drob- snovi v zrak. Da to zabraniš, vlij včasih v enoinico nejega kamenja, da ti kotlovina vodo drži in da se žveplene ali solne kisline ali natrosi v njo pepela,
robi ne porušijo. Okoli gnojišča naredi
drago,
da
drobnih odpadkov iz apnenic ali opekarnic, apnenče-
se ti ne steka deževnica z obližja v kotlovino. Dežev- vega ali laporjevega prodca.
nica gnoj izpira in jemlje iz njega najboljše snovi. Tudi
kapnice s hlevske strehe ne pusti na gnojišče,
od-
gnojnišnici nabrana gnojnica služi ti naj pred vsem za polivanje in zamakanje gnoja na gnojišču
po strešnih žlebih na stran proč od gnojišča. da ga ohraniš vlažnega in ga varuješ škodljivega pre
vajaj
Dež in sneg s podnebja pa
gnoju
ne škodujeta,
še
dobro je zanj, da ga včasih porosita.
Dobio urejeno gnojišče samo
ti pa
še ne
na
gorevanja in preplesnevanja. Pri tem delu ti posebno
9
dobro služi nalašč za
to
narejena sesalka, s katero
molzeš in vlečeš gnojnico na gnoj.
Če
pa nimas se.
pravi dobrega gnoja, gnoju še móraš prav streči, da salke, zajemaj gnojnico z zajemalcem (žehtarjem), ka.
ti postane takšen, kakoršen mora najbolje služiti polju, terega si nasadil na dolg kol in polivaj z njo
gnoj.
Od konjev se spravlja gnoj navadno vsak dan Bolj ko boš pridno gnoj z gnojnico polival, in ga za-
na gnojišče. Pri govedu, ovcah, kozah in svinjah pa makal, mastnejši in boljši
bode
postajal
Takšnega
se pusča delj časa v hlevu pod živino. To je dobro gnoja pa je en voz več vreden, kakor pre gorelega ali
in koriátno, zakaj če se pusti živini
pod
nogami, se
preplesnelegi ali izpranega trije vozovi.
Ko voziš gnoj z gnojišča na polje, zaukaži ki-
trdi odpadki tesno zmešajo s steljo, voda pa vseskozi
premoći gnoj in se enakomerno razdeli po njem. Vrhu	dačem, naj ga jemljejo s kupa vedno od vrha navzdol
tega od živine trdo steptani gnoj pomalém prepereva	do tal, da se razen gaoje vrste in plasti še bolj po-
in ne zgubi preveč gnojilnih snovij, ker nima zrak	mešajo.
prostega pristopa v njega. Seveda morajo biti za ta slučaj hlevi dovolj prostorni in primerno visoki, da se hlevski zrak preveč ne okuži z oštrim sopuhom, odhajajočim iz gnoja. Tuli korita, jasli in gare mo-


Poučni in zabavni
del.
» m
rajo biti
tako
urejene, da se dado v tišti meri po-
vzdigniti in višje postaviti, kakor narašča živino.
gnoj
pod
Tolstoj in njegova delà.
(Sestavil F. Juvančič.)
Ko pride čas, da mora pod živino nakupičeni gnoj iz hleva, izkida in spravi se na gnojišče. Zdaj se naj konjski, goveji, ovčji in svinjski gnoj mtd
Preideta
dva
(Dalje.)
mesca po
svatbi.
Maše
se
loti
čuvstvo osamělosti, želela si je več gibanja, več živ
seboj zmeša, ker se na ta način slabši svinjski gaoj ljenja, zanimivostij in opasnostij za svoja čuvstva, zboljša, žgoči konjski pa ohladi in kmetovalec dobi tihem življenju ni bilo mesta preostanku njenih sil. prav dober mešan. gnoj, kateri je za vsako zemljo in Slednjič pokaže se popolno nesoglasje med Mašo in
za vsako rabo. Gnojišče naj
se
pokrije in obloži z možem. Pri njem vladalo je življenje čuvstva
i
a pri
gnojem le polagoma, ne vse naenkrat. Koliko pa ga njej bilo je obratno.
pokriješ tišti čas, tam naloži gnoja ll/a m visoko, ne
Da bi opomogel temu, odvede jo Sergij Mihaj-
višje, ker gnoj v previsokem kupu rad pregovori in lovič v Petrograd. Tu čutila se je takoj v svojej sferi.
preplesni. Nakidani
kup
trdno poteptaj s konji ali Toliko zanimivostij, toliko veselja čakalo jo je tu, da
voli, katere si nekoliko časa po
kupu
tem ter tja
takoj pozabila vse preteklo, vse svoje sklepe in
gonil. OJ strani pa kup obmeči z blatom, ki si ga náčrte. „To je bilo vse nalašč za to naredil iz rahle prste in gaoj nice, da
šala
i
jedva se
začelo.
Tu
še-le pravo življenje", mislila si je Maša. Ne
veter gnoja ne prepihuje in ne kvari. Kakor si na- pokoj in dolgi čas, ki sta jo mučila na deželi, izginila pravil prvi kup na gnojišču, tako naredi drugega, sta popolnoma, za to pa je nastopil vedni nepokoj
tretjega in vse sledeče.
za soproga. Maši pripovedovali so od vseh stranij
nici, niti za eno žlico
Gnojnico vse leto skrbno zbiraj v jami gnojniš-	stvari, ki so jej mešale glavo. Od vseh stranij so se
se ti je ne sme pogubiti. Kdor	jej klanjali, vsi so jo ljubili, in vse to opažala je z
ve, koliko je vredna gnojnica, se pač mnogokrat, le	nekakim ponosom, tako, da v kratkem ni več pomis
premnogokrat jezi in hkrati žalosti, ko vidi, koliko	ljala, staviti be na prav isto stopnjo s svojim možem
toli koristne gnojnice steče in se pogubi na kmetih,	počasi celo na višjo stopnjo. Od todi že ni bilo več
i
kjer nimajo prav vrejenega gnojišča, tja po dvorišču,
daleč
do misii, da mora
mož njeno ljubezen do njega
šteti jej v zaslugo. Vse to dělalo je njeno občevanje
s soprogom nekako samooblastnejše in inalomamejše.
V krátkém prično se opazke med možem in ženo. On ni skrival svojega mrzenja lahkoživim in neumnim ljudem nasproti, kojih družba je ona cenila. Te opazke smatrala je Maša za pojave oblasti moževe nad ženo. Njuni odnošaji se sicer na videz niso poslabšali, toda postajali so vedno bolj napeti in nenaravni. Nehala sta biti drug za drugega uzor dovršenega člověka na svetu, začela sta na tihem soditi drug drugega. Seen in prepirov sicer ni še bilo, a interes i, katere je za-sledoval vsak izmed njiju, nehali so biti oběma vkupni — z drugimi besedami — pričela sta hoditi vsak svojo pot.
Zaradi žene odpotuje Sergij Mihajlovič iz Rusije na potovanje ž njo. Tudi tu odlikovala se je povsodi •vsled svoje lepote in ljubeznjivosti. Toda tu rodilo se je vprvič v njenih prsih čuvstvo kesanja. Neki nadležnež, ki jo je zasledoval, poljubi jo. Poljub tujega člověka ostane ji na lici, ter vzbudí nemir in skrb v njeni duši, ki pa vender ne spremenita njenih odnošajev soprogu nasproti. Živela sta vsak zase, on v svojih opravilih, pri katerih nje ni bilo potreba in k katerim je tudi ni vleklo — ona, s svojo praznostjo, katera soproga ni več žalostila in skrbela kakor prej. Pre-nehala je uže razumevati to, kar se ji je prej zdelo tako jasno in lepo: „Sreča tvoja je v sreči druzega". „Gemu živeti za drùzega, ko se ti niti zase ne ljubi".
Jeli bilo mogoče vsled te premene v zakonskem življenji obsojati koga izmed njiju? Nikakor. Važno pa je, da je Sergij Mihajlovič mirno prenašal svojo usodo. V nekem razgovoru z ženo pravi: „Vsi mi, osobito pa vè ženske, morate doživeti same vso ne-smisel življenja, zato, da se povrnete k življenju samému, drugemu vrjeti se ne da". Toda Maša, ki se je ježila sama nad saboj, dolžila je sama pri sebi vedno le moža ter mu očitala, da je on vsega kriv, ker ji je vse dovolil. Da bi se povrnilo prejšnje čuvstvo, se ni dalo misliti. Ostalo je le v dragocenem spo-minu, in mesto njega razvilo se je drugo čuvstvo ljubezni, ljubezni do otrok in njihovega očeta, ljubezni, katera je položila temelj drugemu, toda uže popolnoma drugače srečnemu življenju, o kojem pa ni več govora v romanu „Rodbinska sreča".
Vprašanje je bilo takrat še za Tolstega, katero življenje je srečnejše: polno mladostnih idejalov in burnih čuvstev ali ono, v katerem ostaja vsa (takozvana) „nesmisel življenja44 v ozadji in katero se opira na trajno družbo ter na čuvstvo dolžnostij
otrokom nasproti? Tip družine Pjera Bezuhova in Na-
#
taše Roštové reši v danem slučaji vprašanje na korist potřebnosti, katere izpolnitev je najboljša uteha osobne bolesti, na korist ljubezni, katera se ni porodila v domišljiji, v brezumni strasti, temveč ljubezni, ki iz-
haja iz čiste, nravne naklonjenosti, osnovane na spo-štovanji in na solidarnosti mislij in čuvstev.
Kronologični red, v katerem zasledujemo delà našega pisatelja, zahteva, da posvetimo na tem mestu njegovomu pedagogiškemu delovanju par besed. To delovanje je v marsičem tako samostojno, tako polno posebnih idej, da bi bilo neobhodno potrebno posvetiti mu posebnih, mnogo obširnejših študij. Tu naj zadostuje, ako omenim, da je tudi tu iskal Tolstoj resnice in smisla življenja. O tem sam omenja: Ko sem se vrnil v domovino, naselil sem se na deželi ter se pričel pečati z narodnim šolstvom. To delovanje priljubilo se mi je osobito vsled tega, ker v njem ni bilo one zame povsodi očividné laži, ki me je bodla v oči pri delovanji kot učitelj — pisatelj. V višjih sferah književnega delovanja razumeval sem, da se ne da učiti, ako ne veš, kaj naj učiš. Videl sem, da vsak uči kaj druzega ter da v prepinh med seboj le sami pred seboj skrivajo svojo nevednost. Tu med prostim narodom, měnil sem, opomogel bodem tej težavi s tem, da pustim otroke, da se uče tega, kar jih veseli". Ćez leto dnij poda se Tolstoj zopet za nekaj časa na potovanje, a ko se vrne, poprime se zopet pedagogiko ter prične izdajati tudi časopis „Jasnaja Poljana", namenjen v prvi vrsti pouku. V ta čas delovanja našega pisatelja spadaj o pedagogiški spisi, ki so zbrani v četrtej knjigi Salajevske izdaje Tolstojevih del, dalje „Azbuka", koje ni odobrilo ministerstvo narodne prosvete, dalje še različne knjige za prosti narod, katerim jednakih z ozirom na umetnost
pripovedovanja in dostopnost ljudstvu po sodbi stro-kovnjakov ne najdeš v vsej ruski književnosti.
V tem času pričel je Lev Nikolajevič svoj roman „ Dekabristi ", katerega prva tri poglavja so izšla v „Sborniku44 literaturnega fonda 1. 1884. Toda načrt tega romana je Tolstoj zavrgel in na mesto „Deka-bristov" stopila je ženijalna vojna epopeja.
Vojna i mir.
„Vojni i miru" jednakega romana po sodbi prvih učenjakov ne najdeš v književnostih vsega sveta. V Angliji stavijo ga višje nego delà slavnih svojih ro-manopiscev Fol in Dikkensa, Francczje cenijo ga bolj nego splošno přiznané spise svojega Aleksandra Dumas starejšega. V redu vseh različnih vrst romana ni niti jednega, ki bi se mogel meriti z delom grofa Tolstega.
Tega častnega mesta romanu niso pridobile le njegove umetniške lastnosti. Poleg neobičajno zlože-nega dejanja, ki je povsem originalna in dovršeno, poleg- fine psihologiške analize duševnega sveta delu-jočih oseb ima „Vojna i mir44 tudi še druge prednosti, ki so romanu zagotovile prvo mesto. V prvej vrsti je to pretresujoča, živa slika borbe celega naroda za svoj obstanek, borbe v katerej kaže pisatelj, kako na-tančno pozna narodni značaj, kako navdušen je za svojo domovino, kako vzvišen je smoter, ki ga za-
sleduje.
Realnost opisa vse epohe franeosko ruske vojne zagotevljena je z izjavami odličnih učenjakov. A. J.
257
Popov, kateri se je osobito pečal s preiskovanjem one znanstvu, ki sta mu bila dovolj znana. V številu
dobe, omenja pogostokrat „Vojno i mir" ter pravi, da zveri Apokalipsine čital je ime Napoleonovo in svoje Tolstoj, kateri je imel seveda močke in dokumente pri rokah, sklepa tako naravno Antikristov. Vse to je, kakor se je uže od mnogih
najvažnejše pripo- ter bil vsled tega uverjen, da je misija njegova umor
in ženijalno, da se njegova povest večinoma povsem
stranij
dokazovalo, popolnem v duhu one dobe
9
in
sklada z izjavami dokazov, na katere je přišel Popov Tolstoj tudi v tem slučaji kot realist ni nikakor grešil.
mnogokrat po zaključji, za katere pa vedel ni.
Tolstoj
niti
Vojna z Napoleonom pojavila se je kot skušnja, poslana od usode. Radi tega se čini Napoleonovi tudi
Predno preidem na natančnejši opis posameznih niso mogli povsem ravnati po prej določenih načrtih.
delujočih oseb in njihovih odnošajev k celotnemu delu, Neka nevidna sila
omeniti moram osobito jedno stran romanovo, ki se
tiščala ga je dalje
proti
Moskvi,
a Rusi umikali so se pred njim tudi brez določenega
je tako pogostokrat štela pisatelju v greh, očitalo se načrta. Toda energija, katera je přivedla Francoze v
mu je namreč, da je misticizmu odměřil v svojem Moskvo, izgubila se je tam. Nasprotno pa se je poka-delu preveč prostora. „Glejte", pravijo, „pisatelj veruje zaia energija ruska tu v srci Rusije v vsej svoji sili. v usodo, pripisuje ji važno mesto velikih dogodkih, Napoleon bežal je z „veliko armado", kozaki zasle-
veruje v elementarno silo nas. Filozofijo bratske Iju- dovali
so
„ Miru „,
ga
bezni, katero kaže jeden glavnih junakov Pjer Bezuhor, osobito kolje oči vsled svoje mističnosti. nniso šli pobijat ruske
povsodi. „Vojaki francoske vojske",
omenja Tolstoj v svojih podatkih o vojni 12. leta
vojake
a
obče leži veliki greh pisateljev osobito v tem, da
vsled
v Berodinski
iz
bitki
se Tolstoj trudi najti za dogodkom nekaj druzega želje. Vsa vojska: Francozje, Nemci, Italijani, Poljaki
nego
sam dogodek,
da
išče
povsodi
tajinstvenega
»
Čemu?", da išče povsodi odgovora o neskončnem,
lačni, raztrgani in utrujeni vsled mučnega poto
vanja
čutili so, ko so zagledeli vojsko rusko, ki
da ga zanima tajnost življenja bolj, nego vse puste jim brani pot v Moskvo
vin est tiré et quil
naučne teorije skup Marsikateri čitatelj pa, kateremu
faut
boire
vse to ne ugaja, uverja,
da
taki elementi v umet-
da je vino nastavljeno, ter da je
treba piti. Ako bi jim bil takrat Napoleon prepovedal
niškem delu nikakor niso na mestu, da so nepotrebni, biti se s sovražniki, ubili bi bili njega ter šli potem
Toda, je li to v istini tako? Ozrimo se po dokazih na(j Ruse) kajti to bilo je neobhodno za napačnost teh trditev v zgodovini kulture.
Priznati se mora, da je imel mistični element o vsih časih in pri vsih narodih ogromen kulturni pomen. Ne Konfucij, ne Budda, ne Mahomet, ne grška mithologija, ne hebrejska Kabala in se marsikaj druzega bi ne bilo imelo upliva in moči do člověka, ako
(Dalj
sledi.)
«L»
.............................................................................................................r<3
« WWW WWWWWWWW WWWWWWWWWWW&
Novice.
Imenovanje. Finançai minister je imenôval davëna
bi ne razlagalo tajnega smisla pojavo, ki so
nedo
kontrolorja g. K. Moschnerja in
R. Murgelna glavnima
davkarjema. Davkar
Skušek in oficijal V. Ažman sta ime-
novana kontrolorjema pri glavni davkariji.
Cerkvico
sv.
Cirila
in
pri Trstu bodo blagoslovili dne 10. julija t.
Metoda v Padričah
. Požrtovalni
stopni potom raziskavanja. Marsikaka veda, ki se sicer opira na realne dokaze in poskuse, je mistična v svojem postanku. Da ne omenjam druzega, navedem
naj zvezdoznanstvo in kemijo, ki se imata za velik rodoljubi tržaški in okoliški so zbrali denar
del uspehov zahvaliti misticizmu. In poezija? Kako
mnogo važnih poetičnih proizvodov je izšlo pod vplivom	— Zadruga sv. Nikolaja je ime novi družbi v Trstu
misticizma. Ni li s podobnimi nazori napolnjena Ili- ki ima namen, preskrbovati posle ženskega spola. Družba bode
za
to
lepo po-
membno cerkvico.
jada, Edda, delà velikih
grših
tragikov, Dantejeva
skrbela za one služkinje
so brez službe, da jih
ne
tare
„Divina comendia", Goethejev Faust in slavne lirične drame Riharda Wagnerja ? Za ozko omejeni um je vse pod solncem premalo jasno, toda Genij se ne straši vprašanj, ki jih še ni razrešilo znanstvo
Kar se tiče mističnosti „Vojne i miru",
beda v dobi. ko so brez službe in zlasti, da se ne izgube mo
ralno. Le pohvalno se mora omenjati tržaških rodoljubkinj so zasnovale to družbo.
ki
društvo
času
je ista tolike ne-
tj
Koncert za Prešernov spomenik priredi pevsko
. julija na vrtu „Narodnega doma".
Slavec
dne
mi-
tam popolnem na svojem mestu. sreče in bede nagiba narod vedno na verako stičen način razjasnjevati si skrite mu vzroke groznih dogodkov. Tako je bilo tudi v dobi francosko-ruske
Vodovod v Črnomlju. Dne 11. julija t
v
i v spomin
bodo
501etnice cesarjevega vladanja otvorili
. po-dež.
Črnomlj
vodovod. Slavnostni govor bo imel dvorni svetoik in drž slanec
Franc Šuklje. Slavnosti bode prisostvoval tudi
m
škof
vojne. V Napoleonu videi je prosti narod Antikrista, ki je přišel, da mu pogubi očetovo. Ta mistični nazor
ni mogel ostati skřit Pjeru Bezuhovu, kot čutečemu Kulovic. Za stolnega župuika je imenovan kanonik g~ Jos.
predsednik ekselenca baron Hein.
Iz ljubljanske škofije. Presvitli knez
imenoval kanonika in dosedanjega mestnega župnika gospoda Jan. Flisa za generalnega vikarja, namestnik je prelat sr. dr.
srcu, katero ni našlo odgovora na svoja težnova vpra- Erker in
za
dekana
ljubljanske dekanije kanonik
Iv.
šanja
življenja ni
v
svojem krogu, ne
v
vedi in Sušnik.
258
—	Birmovanje v Loki pri Zidanem mostu dne
30. jun. Na predvečer napravila je prostovoljna požarna bramba baklada in pěvci z okolice in Ljubljano serenado prezv. gosp. knezoškofu lavantinskemu Mihaelu Napotniku. Pele so se tri pesme: „Jandransko morje", „Glas domovinski" in „Domovini" s tenorsolo gosp. Meden in baritonsolo gosp. Pu-cihar. Prezv. gosp. knezoškof je bil vidno razveseljen na tej ovaciji in se vsakemu pevcu posebej zahvalil. — Po petju zaklicalo je zbrano mnogobrojno ljudstvo navdušeno trikratno „Živijo" preljubljenemu višjemu pastirju. Prižgal se je tudi bengalični ogenj in raketi, kar je vže tako lepi večer še bolj očaralo. — Velika zasluga za ta lep večer gre gosp. Fr.
Petriču iz Radeč, kateri je vse te priprave vodil.
i
—	Dve jubilejski nagradi za slovenske skladatelje v znesku 600 in 300 kron razpisuje „Glasbena Matica" v Ljubljani za najboljše dve izvirni epiški skladbi za veliki orkester, soli in zbor.
—	Na slovenski c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani se vrši vpisovanje za I razred dne 10. julija t. 1. Vsprejmine skušnje se prično dne 16. julija t. 1.
—	Izpiti v šoli «Glasbene Matice» se vrše te dni.
—	Tat. Mnogo tatvin se je izvršilo zadnji čas okrog St. Jerneja na Dolenjskem. Pred kratkim je bila okradena ondotna pošta. Zdaj so zasledili tatu, ta je gostač Ant. Go-renec stanujoč na Drami ob Krki št. 17. šentjernejske fare. Dobili so pri njem celo zalogo ukradenih reči in tudi denar, katerega je na pošti ukradel.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
od 25. majnika do 25. junija poslali: Slavna posojilnica v Gornji Eadgoni 5 gld. — Ženska podružnica v SJežani po blagajničarici g. Adeli Omahni 132 gld., namreč 82 gld. ud-nine in 50 gld. kot prvo polovico sedme pokroviteljnine. — Podružnica za Velikovec in okolico 40 gld — Podružnica na Vranskem 11 gld. 40 kr. — C. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. — „Častilci Matere božje na Eožniku" 8 gld. — Izvenakademična podružnica v Gradcu po blagajniku g. Fr. Hrašovcu 142 gld. 60 kr. — Ženska podružnica v Rojanu po predsednici g. Marici Debelak 100 gld. — V Kranju ob pogrebščini po ranjkem g. Jožu Omersi pri pev-skem omizju nabranih 20 gld. — Ženska podružnica v Čr-nomlju po blagajničarici g. Magd. Pezdirec 50 gld. — Združeni odbori II. bistriško-trnovskih narodnih društev 68 gld. kot Čisti dohodek koncerta, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo „Jadranska Vila" dne 5. junija v II. Bistrici. — Bog živi in poplačaj rodoljubne darovalce !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Slovencev v Ormožu proti ustanovitvi nove nemške šole. S tem je razve-
Ijavljen odlok naučnega ministerstva, določujoč ustanovitev take
#
sole. Upravno sodišče utemeljuje svoj ukrep s tem, da so šolske razmere v Ormožu sedaj take, da je nemogoče ustanoviti novo nemško šolo.
—	Cesarske slavnosti. Minole dni sta se vršili na Dunaji dve prelepi slavnosti v proslavo cesarske petdesetlet-nice. Prvo je priredila dunajska šolska mladina. Slavnosti se je udeležilo do 70.000 učenk in učencev, ki so z ostalim prebivalstvom navdušeno pozdravljali navzočnega vladarja. Drugo slavnost so priredili avstrijski lovci. Nad 4000 lovcev mej temi 80 iz Kranjske se je zbralo v Schônbrunnu pod načelstvom nadvojvode Fran Ferdinanda d'Esté, ki je v imenu lovcev izrazil cesarju udanost in zvestobo ter mu izroČil zlato hrastovo vejico. Cesar je bil vsled velikanske ovacije vidno ginjen.
V industrijalni in kmetijski sovět je volil deželni odbor kranjski g. dež. odbornika Fr. Povšeta in c. kr. kmetijska
družba g. ravnatelja G. Pirea. Trgovska in obrtniška zbornica je odbrala za ta svet g. tovarnarja Jos. Lenarčiča in za njegovega namestnika g. tovarnarja Feliks Staré-ta.
—	>Nov časopis« z imenom „Der Siiden" je ustanovilo nekaj slovenskih in hrvatskih državnih poslancev. List bo zastopal interese Slovencev in Hrvatov ter pričel s 1. ju-lijem izhaiati po 2krat na mesec na Dunaji. Slovenskih rodo-ljubov dolžnost je list podpiiati.
—	Obrtna zveza za Kranjsko namerava meseca av-gusta prirediti skupen obisk jubilejske razstave na Dunaji. Vložila je v ta namen pri c. kr. priv. društvu južne železnice prošnjo, za preskrbitev posebnega vlaka z znižanimi cenami. Prošnjo je podpisala trgovska in obrtniška zbornica.
—	Izlet Glasbene Matice v Zagorje in Medijo se
je izvršil dne 26. junija najlepše. Vsprejem od strani občine, društev in naroda je bil najprisrčneji in uprav velikansk. Številnim izletnikom ostane ta dan v najlepŠem spominu.
—	Slovanski zmagi v Istri. V Pazinu so zmagali Hrvatje pri obeinskih volitvah v vseh treh razredih. Novo po-stojanko so si priborili Slovani v Višnjanu, kjer so zmagali pri občinskih volitvah v drugem in tretjem razredu in dobili tako občino v svoje roke.
—	Badeni umobolen. Listi prinašajo vest, da je bivši avstrijski ministerski predsednik grof Badeni obolel na umu. Govori baje neprestano o tem, da hoče kod postati ministerski predsednik in da je v to svrho pisal italijanskemu kralju in se mu ponudil. da hoče rešiti Italijo politične krize. Poleg tega je Badeni na svojem posestvu v Galiciji, kjer sedaj biva, odpovedal službo vsem poslom rekoČ, da jih ne potřebuje, ker postane v tujini ministercki predsednik. Povdarja se, da so burni prizori v franeoskem in italijanskem parlamentu, katerim je Badeni na svojem potovanji prisostvoval vplivali nepovoljno na živčno stanje njegovo.
—	Mickiewiczeva slavnost v Krakovem. V sto-letni spomin največjega poljskega pesnika Adama Mickiewicza vršila se je dne 26. junija v Krakovem velika slavnost. Od-kril se je velikemu pesniku krásen spomenik. O tej priliki je zopet manifestirala slovanska vzájemnost. Čehi so v obilnému številu se udeležili slavnosti v spomin velikega poljskega pesnika in s tem pokazali solidarnost s Poljaki. Vsa slavnost je pričala o nerazrušni zvezi Poljakov in Čehov. Mickiewiczeva slavnost je nekako petrdila sklepe Palackyjevih dnij.
—	Hudobni sin. V vasi Podzviza v Bosni je sin Jovo Lukič hotel svojega očeta ustreliti, ko je ta spal v postelji. Pa v trenotku ko je malopridni sin hotel očetu v glavo namenjen střel sprožiti, se mu je zganila roka in střel je zadel le roko. Zločinca so přijeli.
—	Velik požar je uničil v Voroiiešu na-Ruskem naj-večji ruski parni mlin z osmimi stranskimi poslopji in zalo-gami. Škode je nad dva milijona rubljev.
V
—	Sest žensk amoril. V Haagu je artilerijski stotnik iz maščevanja umořil svojo ženo in pet njenih prijateljic, ki so bile isti čas ravno pri njej. Morilec se je potem zastrupil in takoj umrl.
—	Kamenje jedel. V italijanskem mestu Bogliasco je 251etni Emanuele Capelli stavil, da hoče pojesti nekaj kilo-
gramov kamenja, ako mu za vsak komad dado 21/a krajcarja. Cappelli je v pričo drugih jel kamenje jesti. Ko je že pojel več kamenčkov, mu prijatelji niso več pustili dalje jesti. Capelli je na to odšel, a našli so ga ponoči ob poti ležati. Spremili so ga v bolnico, kjer so ga očistili pojedenih kamenčkov. Capelli je trdil, da je že čestokrat jel kamenje, pa mu ni nič -bilo.


259
jr . . vi . .	_ B i s » i i H "f ^J H
Cuden slučaj. Laški listi poročajo, na kak način	železnica brez nevarnosti čeznj.. Vsled ukaza, katerega je izdal
je z električno lučjo napravljena fotografija nedavno razstavlje-	car Aleksander III., se smejo porabiti za zgradbo železnice
nega svetega grobnega prta, pokazala podobo Kristusovega te-	samo ruski delavci in ruski materijal. Ia res, razun enega
lesa. Prvotno kralj Humbert, varuh. te svetinje,^ni hotel dovo-	stroja, ki rabi za sekati led na jezeru Baikal, ni niti žeblja,
ljenja fotografovati prta, in to iz bojazni, da ne bi se spekulacij-
ne bil izdelan na Euskem. Ta železniška zveza
bode
skim namenoin služilo. Pozneje je pa kralj pooblastil v to tudi rabila v povspeševanje kolonizacije. Avgusta meseca se
advokata Secondo Pia (član „odbora svete umetnosti")i
preseli 200 000 kmetov se svojimi družinami v Sibirijo, kjer
zatrdil, da hoče na svoje stroške napraviti fotografijo in s tem dobi vsak 15 desjatin zemlje v obdelovanje.
Ti
kmetj e
bodo
le služiti pobožnosti in zgodovini. Pia je na negativ, priprav- lahko tudi nameščeni na žđeznici ter bodo preskrbljeni s kme-
ljen po posebnem sistemu, napeljal električne reflektorje
m
kmalu
Kristusove. Slučaj je napravil velik utis.
tijskim orodjem. Istotako bode mogoče izvažati na tej železnici
bilo videti naj prve obris, potem obraz, roke in ude velikanske množine žita, katerega se je přidělalo le-tam. Wa-
lujeff je zagotovil, da, ko je odpotoval iz Sibirije, je bilo žita
Na smrt so obsodili španjskega pesnika don Jose pripravljenega za izvažanje trajalo do konca avgusta. Za sedaj
Eizal a, ker je napravil več liričnih pesnij, v katerih
opeval
vozi ima
250 vozov polnih žita na dan, ker uralska železnica en tir. Vsejedno so že izvozili velike množine žita na
Žalostno osodo filipinskih ustašev. Ko je bil s svojo nevesto na sprehodu, so ga přijeli in vrgli v ječo. Predno so ga Nemško in v Avstrijo. Sleinjič opomnil je Walujeff, da stra-
usmrtili, so mu dovolili, da se je poročil s svojo izvoljenko. tegični pomen železnice ni nič manji nego trgovinski.
Strašna rodbinska tragedija v Srbiji. V vasi Glibovac blizu Belgrada je zbežala Natalija Gjurgjevic od svo-
v
Crni dež je bil koncem maja opazovati na Irskem.
jega moža Nikolaja ter je pribežala k svoji materi. Nikolaj je storil vse mogoče, da privabi ženo zopet domov, rotil jo je in slednjič tudi jej pretil. Ker ni izdalo vse to nič, je odložil
Vsled tega je bilo po nekaterih krajih tako temno, da so mo-
tako,
da
je
teden
mož
přetekli teden, da mora dovesti ženo domo/ bilo
živo
bilo mrtvo ter se je podal svojim bratom v hišo, kamor
ona zbežala.
Mej
tem, ko
šla nezadovoljena iz hiše
po
vodo, sta se skrila mož in njegov brat v hiši. Ko se je vr-nila sta jo hotela ta dva odpeljati s silo, a ona je začela kričati na vso moč. Na njen krik sta prihitela v hišo sosed
rali ljudje luč prižgati. Ta óudni pojav razlagajo so bile mej dežnimi kapljami stopljene saje, katere prej v obrtnih mestih južne Škotske in severne Angleške gnal veter iz dimnikov visoko v zrak.
Slovenski časopis »Glas Naroda« v Ameriki,
je doslej izhajal po enkrat na teden, prične s 1. julijem izhajati po 2krat na teden. Vesel napredek !
Za kaj vse se papir rabi. Na bodoči angleški
Milan Ilió in zet mu Vasilij, s katerim je imela Natalija Iju- narodni razstavi v Grlasgovu bode razstavljen spomenik kraljice bavne odnošaje. Seveda je nastalo mej moškimi takoj pravo
mesarenje, v katerem je Nikola prebodel Milana in Vasila z raznimi masami tako, da se utrdi. Spomenik bode 12 me-
Viktorije, ki je napravljen iz papirja. Ta papir se preparira
a
Ilica. Nezvesta žena pa je v tem pograbila sekiro ter rila z isto tako močno po glavi lastnega moža, da se zgrudil na tla. Umirajoči mož
uda-revež
naměřil na ženo samokres
trov visok, težek 20.000 kg. in bode stal 200.000 frankov.
najnovejšem času počelo se je mnogokaj izdelavati iz papirja ter se je prišlo do zaključka, da je papir v neke svrhe
a smrt mu je preprečila njegov namen. Huda žena je ranila posebno sposoben, ker ima prednost, da ne poka. Dosedaj se potem še svojega šurjo in ona je bila jedina, ki je ostala ne- je poskušalo napravljati iz papirja: ladje, cevi za plin, sode
ranjena, čeravno je bila vsega le ona kriva.
Potovanje na severni tečaj. 11. julija bode mi-
v
se
nulo leto, odkar
odplul Andrée s svojima tovarišema, s
Frânklom in Strindbergom, v zrakoplovu na severni tečaj Dva dni pozneje je poslal po golobu pismonoši poročilo, ki pa je bilo skoro brez vrednosti. Od tistega časa ni glasu od njega. Sedaj se pripravljajo Amerikanci na novo potovanje na severni
vrata, da, celo hiše. Ako pojde tako naprej, izpodrine papir les, jeklo in celo železo.
Pravosodje na Japonskem. Neki Rus přehodil je Japonsko. Zanimiva so njegova poročila posebno o pravo-
tečaj. Poročnik Peary pojde s Severne Grônlandije
proti
se-
sodju iste dežele. Piše namreč: V nekem mestu imel sem priliko, ogledati si zápore. Hodil sem skozi hodnik temen kakor noč, in v tem hodniku se nahajajo celice za kaznjence. Te
veru, Valter Wellmann pa s Fran Josipove dežele. Wellmann nastopi že v kratkem svojo pot v norveškem parniku „Frithof" ki ima kakor Nansenov „Fram" neko posebno konstrukcijo
ki
celice so podobne bolj svinjskim hlevom,
nego
zaporom. Vsi
kažnjen ci so slabo oblečeni ter so predani na milost in ne-
milost dotičnim čuvaj em, kateri postopajo ž njimi prav po ži-
1
brani, da ga nemore streti premikajoči se led.
Podporo
vinski. Zrak je v teh prostorih tako okužen, da bi Evropejec
ima Wellmann od ameriškega ministerstva in milijonarjev Van-derbilta in Morgana. Wellmannova ekspedicija hoče tudi pois-kati Andréeja. Poročnik Balduin, kateri se udeleži ekspedicije, je izjavil, da kani ekspedicija iti,kolikor možuo daleč proti
mogel živeti tam
malo
časa.
Malo boljši
zrak v sodnih
severu, ter da mora Andrée biti
v Frana Josipa deželi.
Ako ga tam ne najdeio, tako menijo vsi udeleženci ekspedicije,
potem se je ponesrečil, kajti nemogoče je, da bi bil v svojem zrakoplovu dospěl v Sibirijo ali na Alasko. Najdalje proti severu je doslej prodrl Nansen s svojim tovarišem Johansenom
širine. Nova ekspedicija upa še
dvoranah. Sodno preslušavanje podobno je nekemu divjemu mrmljanju. Posebno so neprijazni sodniki napram tujcem in lahko si je misliti, kake so navadno razsodbe proti tujcem.
In* vender se hote ponašati Japonci, kakor bi bili oni že
stopinji omike. Istina pa je, da so oni še daleč zadej za drugimi narodi.
na viši
Debeluhar.
Nowem Jorku se kaže mož, ki tehta
1850. v Curihu v Švici. Bil
svo-
namreč do dalje priti.
86°
15'
36
n
Sibirska železnica. Ravnatelj sibirske železnice,
Theodor Walujeff, je, govoreč z nekim časnikarjem o
želez-
613 funto v. Rojen jedobno v neki pivovarni v službi in se je do sedanje debe-losti povspel najbrž vsled obilo povžitega piva.
Kolesarstvo in bolezen. Ameriški vojaski zdrav-niki so pri vojaških naborih dognali nenadej ano prikazen, da
nici, izrekel mnenje, da leta 1904, ko bode dovršena železnica, trpi večina mladeničev radi srčnih in pljučnih afektacij, vsled bode mogoče potovati okolo sveta v 30 dneh. Nekatera velika katerih so sicer močni in lepo rasli fantje za vojake nespo-
dela, kakor most čez Jenisej,
ki
bode 1 km dolg, ovirajo sobni. Zdravniki so pa tudi dognali, da je take afektacije pro-
zdatno napredek in zvršetek železnice. Za sedaj so zgradili vzročilo kolesarjenje, oziroma krivo držanie hrbtenice mej ko-
dva velikánská parnika, na katerih
se
prevažajo železniški lesarjenjem. Kolesar mora torej kolikor možno ravno sedeti na
vozovi čez reko; po zimi je led tako močan
»
da
teče lahko kolesu, ako noče da dobi pljučne in srčne bolezni.
260
Rotschildovo premoženje je znašalo 1876
5000 milijonov frankov. Iz obrestij
lahko živilo 590.000 ljudij,
tega
přemožen j
se
Ko
bilo do 1890
se to premoženje podvojilo
na 10.000 mi-
frankov, iz katerega
le vsakih 15 let, zraslo lijonov in do danes na 15.000 milijonov bi živelo lahko nad poldrugi milijon ljudij.
Bogatost francoskega jezika. Poročali smo že o bogatosti angleškega jezika, tu podajamo nekaj o francoskem jeziku. Francoski akademijski besednjak ima v vsem 27.000 besed. Od teh jih je 650 neznanega izvora ; latinskega izvora
3800, germanskega 420, grškega
20,
italijanskih
besed
ima 450, provenzalskih 50, španjskih 110, orijentalskih 16,
ameriških 20, nemških
60,
slovanskih
16,
semitskih
110,
historijskih 105, onomatopoetskih 40. To je skupaj 5977 besed.
Ostane jih torej še 21.000, katere so deloma zavzete iz naroda, deloma pa so jih tvarjali učenjaki.
Loterijske srečke
V Brnu dne 28. junija t. 1.: 41, 29, 11, 90 Na Dunaji dne 25. junija t. 1.: 87, 20, 47, 83
31
V Gradci dne 25. junija t. 1.: 19, 56, 47, 26, 30
Tržne cene.
V Ljubljani dne 22. junija 1898. Pšenica gld. 13
kr
rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 8.50 kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 6.40 kr. leča gld. 13.- kr., grah gld. 12.- kr., íižol gld. 12*- kr Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Pravi trpotčev sok je jedino oni
i
ka-
teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah du snih organov, ter je najbolj š e sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-b o 1, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, fahko spijo in na ta način hitrookrevajo.
Izmed mnogih zahval spominjam tukaj
samo ono:
(26)
»V e 1 e c e n j en i g o sp o d 1 e k a r n i k!
PoŠljite mi še tri steklenice Vašega ízvrstno delujočega trpotčevega soka;
potřebuj em
jih
z a
moje znance.
Jaz
sem
od
dveh steklenic od neznosnega
kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr avilni sok vs im
prsobolnim.
S
poštovanjem.
Rudolf
Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem
povzetju.
Geniki raznovrstnih domačih
preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-
htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne >k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
mU du ^tđ ^kđ ^^ ^A« ^Mđ	^Ađ	^Ađ ^Ag ^Ag lAtf
WW*

u


£J
priporoča
. Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani.
Razpošiljava sukna samo zasebnikom
En odrezek 10 m dolg za-
dostno
moško oblëko stane samo
(gld
3-10	iz dobre
4-80
¥
I 1
fine
mičnih barvah 1 odrezek 6 gld
uradni
blago
uniforme
7-50
8-70
10 50 > finejše 12*40 > angleške
13 95 >
i (
pristne ovčje volne
grebenčaste J
odrezek za črno salonsko obleko il. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden
1 odrezek 9 gld. 95 kr
peruvien in dosking, blago za državne in železniške
sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in kakor blago za finančně in žandarmerijške razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana
sukno-tovarniška zaloga
Amhof v
Brnu
Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih.
občinstvo se .opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih
cenah brez prebitka katerega rabata, (ld)
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki