TOZD TOVARNA EMO KONTEJNER Dne 3. junija so se zbrali delavci naše tovarne kontejnerjev. Na tem zboru so sprejeli pomembne sklepe. Dosedanja tovarna emokontejner-jev v ustanavljanju je prenehala biti to, kar je bila doslej. Postala je temeljna organizacija združenega dela (OZD) EMO Celje. Tovarna kontejnerjev je bila od 24. novembra 1971 kot podjetje v ustanavljanju. Kot taka je bila vpisana v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju. Sedaj je izgradnja tovarne končana, porabljena so bila vsa investicijska sredstva in začela se je redna proizvodnja kontejnerjev. Zaradi tega se je njen status spremenil. Postala je TOZD v sestavi podjetja EMO Celje. Za redno obratovanje je bilo izdano obratovalno dovoljenje od pristojnih organov oblasti. Konstituiranje TOZD je bilo izvršeno na zboru delovnih ljudi dne 3. junija 1976. Tega dne so se ob trinajsti uri zbrali skoraj vsi delavci ter sprejeli statut svoje TOZD, samoupravni sporazum o združitvi z EMO, ki ureja medsebojne odnose med TOZD in skupnimi službami v EMO in s katerim so prenešene nekatere funkcije na skupne službe EMO. Na zboru delovnih ljudi je bilo prebrano poročilo o konstituiranju, v katerem je bil obrazložen dosedanji način poslovanja. Značilno je, da je s tovarno rastlo in se postopoma razvijalo tudi samoupravljanje. Čeprav je bila doslej tovarna v ustanavljanju, so izvolili delavski svet, ki je opravljal svojo funkcijo ter druge organe samoupravljanja. Na zboru delovnih ljudi so sprejeli sklep o potrditvi mandata dosedanjim organom samoupravljanja, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah. Obenem so bili sprejeti tudi vsi samoupravni akti, ki jih mora sprejeti TOZD glede na njeno redno poslovanje. Na zboru delovnih ljudi so podrobno obrazložili gospodarska, pravna in druga vprašanja Zoran Tratnik, Anton Rojec, Majda Brglez in predsednik delavskega sveta TOZD Ernest Rojc. Z ustanovitvijo TOZD so delavci tovarne kontejnerjev dosegli pomemben samoupravni in gospodarski uspeh. Samoupravni zato, ker so ves čas ustanavljanja podjetja skrbno razvijali samoupravljanje, tako da je bil zanje prehod na samoupravljanje bolj formalnega značaja, gospodarski pa zato, ker so dosegli načrtovano proizvodnjo kontejnerjev, ki se bo v prihodnjih mesecih še povečala. O ustanovitvi TOZD je predhodno razpravljal in sklepal tudi poslovni odbor ustanoviteljev. Na seji dne 19. maja 1976 je sprejel ta odbor pomembne sklepe, med temi tudi sklep, da se ustanovi TOZD, ker so dani vsi pogoji za redno poslovanje. Naj omenimo, da je bilo po a-neksu pogodbe o ustanovitvi tovarne kontejnerjev dogovorjeno med EMO Celje in Interexportom Beograd, da bo tovarna kontejnerjev, ko bodo izpolnjeni pogoji, postala TOZD EMO z istim statusom kot vse druge TOZD EMO. Razumljivo je, da ima EMO kot ustanovitelj še naprej obveznosti, ki jih mora izpolniti, prav tako pa ima TOZD Tovarna emokon-tejnerjev obveznosti do EMO, ki jih mora s pomočjo ustanovitelja poravnati. Na j več ji delež pri ustanovitvi ima EMO, dočim ima Interexport Beograd le manjši delež. Predlagano je bilo, da se ustanoviteljski odnos Interexporta spremeni v kreditni odnos in se kredit v naslednjih letih povrne. To je bil predlog poslovnega odbora ustanoviteljev. Sedaj je v izdelavi sanacijski program za tovarno kontejnerjev. Ta program bo treba skrbno in smotrno izvajati, kajti po tem programu bo svoje obveznosti poravnala TOZD sama s pomočjo EMO in banke. Po trenutnem stanju je možno nemoteno poslovanje TOZD Tovarne kontejnerjev le tako, da ji ustanovitelj EMO pomaga s finančnimi sredstvi, ki bodo po sanacijskem programu vrnjena. Sicer pa v vsakem primeru padejo vse dosedanje obveznosti na ustanovitelja in ta je v glavnem EMO. Zaradi tega je potrebno in nujno, da da celotna OZD EMO podporo novi tovarni kakor tudi priznanje delavcem, ki so se trudili in se še trudijo, da bi napravili poslovanje tovarne kontejnerjev rentabilno tako, da bo ta sredstva pridobivala in ne le u-porabljala. Že v enem zadnjih sestavkov smo napovedali, da se bo dnevna proizvodnja kontejnerjev povečala. Takrat je bilo rečeno, da jih bodo napravili dnevno šest. Sedaj jih naredijo dnevno deset, v kratkem pa pravijo, da se bo proizvodnja povečala na dvanajst kontejnerjev dnevno. Že dalj časa izredno dobro o-bratuje moderna pocinkovalnica. Ta je imela doslej vedno dovolj dela. Zadnje mesece pa so se tudi zmanjšala naročila, kar je posledica sedanjega stanja na domačem tržišču. Pocinkovalnica je povsem rentabilen obrat in je v lanskem letu dosegla 4.300 ton proizvodnje. Čeprav je pri pocinkanju trenuten zastoj, je rezultat še kar dober. Večja naročila pričakujejo v zadnjem trimesečju, ko se bo tržišče bolj normaliziralo. Delavce v tovarni kontejnerjev čaka sedaj veliko in odgovorno delo. Kdor gre skozi njihovo tovarno, lahko takoj opazi izreden elan pri delu. Vsi se trudijo, da bi tovarna dosegla čim boljše u-spehe, da bi uspešno premostili raznovrstne vsakodnevne težave, skratka da bi postala tovarna to, kar si vsakdo želi — dobra in u-spešna TOZD. Na zboru delovnih ljudi so prejeli priznanja za večletno požrtvovalno delo naslednji delavci in delavke: Mirko Breznik, Srečko Klepej, Edi Markež, Ferdo Leban, Milena Gaber, Majda Brglez, Edi Artnak, Stanko Hrastnik, Danijel Zagožen, Alojz Žnidar, Ivan Jager, Anton Pantner, Anton Šemrl, Vlado Gluvič, Vid Jurkovič, Cveto Koružnjak, Zlatko Štarlekar, Stjepan Tkalec, Jože Vodišek, Jože Veber, Cveto Zagvozda in Srečko Kavalar. Če lahko zapišemo še nekaj besed o kontejnerju kot našem proizvodu, potem lahko rečemo, da ima ta proizvod svojo bodočnost. Sodeč po sedanjem stanju povpraševanje po kontejnerjih obstaja in bo vedno večje na domačem in tujem tržišču. Treba je tudi upoštevati, da imajo kontejnerji predpisano življenjsko dobo. To pomeni, da je masa kontejnerjev izločena takrat, ko so dotrajali. Dotrajane pa je treba nadomestiti z novimi. Kontejnerski prevoz so si prvi izmislili američani menda leta 1920. Francozi so ga začeli uporabljati leta 1928. Kontejnerji so drago prevozno sredstvo, zato so si počasi utirali pot v sodobni transport. Danes nastajajo v kontejnerskem prometu velika skladišča, kjer se kontejnerji z njihovo vsebino skladiščijo. Taka skladišča imajo velike površine in mnogo stanejo. Imenujejo jih »terminali«. Terminalov za kontejnerje je danes največ v Ameriki, mnogo jih je v Evropi in po drugih celinah. Naša luka Koper ima improvizirani terminal, v načrtu pa je gradnja velikega kontejnerskega terminala, ki bo zelo pomemben za razvoj našega transporta in našega gospodarstva nasploh. skladišče mm ^er SP 214/1976 ©sr !• č&SSS 1119760650,11 COBISS s .ugotavljamo, da se je v TOZD Kotli v prvih 5 mesecih letošnjega leta pripetilo kar za 350% več delovnih poškodb, kot v istem obdobju lanskega leta. Vse to kaže, da vodja TOZD kakor tudi ostali odgovorni delavci v TOZD Kotli ne posvečajo zadovoljive skrbi vprašanju varnega dela. Objektivno pa je treba priznati, da proizvaja TOZD Kotli svoje proizvode v skrajno neurejenih pogojih dela, kar vsekakor prispeva k povečanju števila poškodb. Vodja SVD Šorn Milan Skupne službe 4 4 10 14 POSODA 13 13 67 80 ORODJARNA 1 1 2 3 RADIATOR 2 2 7 9 KONTEJNER 1 3 1 5 9 14 KOTLI 2 2 4 5 9 FRITE 1 1 — 1 ERC 1 1 — 1 Skupaj: 1 20 10 31 100 131 TOBI 1 2 3 — 3 Vsega: 1 21 12 34 100 134 STANJE POŠKODB — APRIL 1976 TOZD Poškodbe z bolniškim staležem težke lahke Na poti Skupaj Poškodbe brez bol. stal. vsega STANJE POŠKODB ZA OBDOBJE JANUAR-MAJ 1976 Skupne služeb 1 1 KOTLI 1 3 4 EMOKONTEJNER 6 2 8 12 20 POSODA 4 1 5 RADIATORJI 1 1 ORODJARNA 1 1 ODPRESKI 1 1 Skupaj: 16 4 21 TOBI 1 1 Vsega: 1 17 4 22 Stanje varstva pri delu v neki organizaciji združenega dela se med ostalimi dejavniki vsekakor odraža tudi v stanju poškodb, ¿luž-ba varstva pri delu podaja podatke za prvih pet mesecev, in sicer so poškodbe prikazane ločeno glede na mikro (poškodbe brez 'bolnšike-ga staleža), lahke, težke in poškodbe na poti v posameznih TOZD in skupnih službah ter skupaj za celotno organizacijo združenega dela. Iz tabel so vidni zaskrbljujoči podatki o naraščanju števila težkih poškodb. Vzrok takšnemu stanju je v upadanju čuta odgovornosti posameznih odgovornih vodij, prav tako pa omalovaževanje varnostnih ukrepov ter varstva delavcev na sploh. STANJE POŠKODB — MAJ 1976 TOZD Poškodbe z bolniškim staležem težke lahke Na poti Skupaj Poškodbe brez bol. stal. vsega POSODA 1 2 3 KOTLI 3 1 4 EMOKONTEJNER 2 2 SKUPNE SLUŽBE 1 1 Skupaj: 6 4 10 VII. redna seja CK ZKS Na sedmi redni seji CK ZKS so ocenili uveljavljanje samoupravnega družbenega načrtovanja in oblikovanja srednjeročnih načrtov razvoja za obdobje 1979—1980. Iz obširnega gradiva smo izbrali poglavje o načrtovanju v organizacijah združenega dela. Našim članom kolektiva posredujemo izvlečke iz tega poglavja s katerimi mora biti seznanjen vsak upravljalec. Delavci v TOZD so bili z izhodišči oziroma globalnimi okviri razvojnih možnosti sicer že zgodaj seznanjeni na sejah samoupravnih organov ali na zborih delovnih ljudi, vendar so jih v glavnem potrjevali zgolj formalno. Za skoraj vse TOZD velja u-gotovitev, da delavci na svojih zborih niso določili smernic za o-blikovanje načrta lastnega TOZD, prav tako pa niso določili elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o osnovah načrtov delovnih organizacij, SOZD, SIS, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter za sklepanje družbenih dogovorov o osnovah načrtov družbenopolitičnih skupnosti. Samoupravni organi v glavnem niso zadovoljivo opravili svoje naloge tako v okviru lastnega TOZD pa tudi ne v sodelovanju z različnimi zunanjimi dejavniki. Njihovo vlogo pri pravočasnem sprožanju, organiziranju in u-smerjanju pripravljanja osnutkov načrtov so v večini primerov opravljali poslovodni organi in strokovne službe. V obdobju pripravljanja načrtov niso dajali u-streznih predlogov za usklajevanje z bistvenimi skupnimi oziroma družbenimi interesi, potrebami in cilj drugim nosilcem načrtovanja, kar posebno velja za samoupravne interesne skupnosti. V mnogih TOZD organi upravljanja niso poskrbeli za pravočasno obveščanje delovnih ljudi in družbenopolitičnih organizacij o dejstvih in podatkih, ki so pri pripravljanju in sprejemanju načrtov potrebni. Pri oblikovanju vsebine osnutkov načrtov TOZD je prevladoval vidik materialnoekonomskega razvoja, medtem ko so bili ostali interesi, potrebe in cilji delavcev v TOZD zapostavljeni. Zato so o-snutki načrtov prepogosto načrti investicij oziroma razvojno-teh-nološki projekti za izgradnjo novih zmogljivosti in spiski predvi- devanj glede gibanja obsega proizvodnje in stopenj rasti celotnega prihodka. V njih se v precejšnji meri kažejo težnje po čim večjih investicijah, ne glede na stvarne možnosti. Šele po spreje-ju osnutka zakona o temeljih družbenega načrtovanja se je v TOZD začela vedno bolj uveljavljati zavest in pripravljenost za vključevanje oziroma uveljavljanje tudi drugih interesov in potreb delavcev. Na tej osnovi so že doseženi določeni rezultati. Cilji pri oblikovanju proizvodnih programov za naslednje srednjeročno obdobje so v večini TOZD zastavljeni precej nerealno. To med drugim dokazujejo rezultati zadnje ankete o minimalnih kazalcih, in sicer najizraziteje pri stopnjah rasti: TOZD predvidevajo 13,9-odstotno letno rast družbenega proizvoda, medtem ko strokovne ocene zavoda za družbeno načrtovanje računajo le s 6,1-odstotno letno rastjo. Na osnovi take stopnje rasti so v OZD dali poudarek kvalitetnim dejavnikom razvoja in zato je rast izvoza in uvoza, produktivnosti dela, zaposlenosti in OD v podobnem medsebojnem razmerju kot v ocenah zavoda za družbeno načrtovanje, vendar na znatno višji ravni. Pretirane razvojne težnje, ki so razvidne iz osnutkov načrtov TOZD, predvsem za predelovalno industrijo, temeljijo predvsem na visoki stopnji investicij in sorazmerno visoki stopnji zaposlovanja. Tudi na to opozarjajo podatki iz prve in druge ankete o minimalnih kazalcih razvoja. V prvi anketi so TOZD predvideli za o-krog 113 milijard dinarjev investicij v osnovna sredstva, v drugi pa za 124 milijard dinarjev (pri tem je v anketi zajeto po bruto dohodku okrog 85 odstotkov vseh TOZD). Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je bil pri oblikovanju osnutkov načrtov TOZD o-snovni vidik načrtovanja izgrad- nja novih zmogljivosti, oziroma da se je v mnogih primerih načrtovanje investicij istovetilo s celotnim samoupravnim družbenim načrtovanjem. Pri tem imajo TOZD zagotovljen sorazmerno skromen delež lastnih sredstev, v veliki meri pa računajo na združena sredstva TOZD, na visok delež posojil bank iz domačih in tujih virov ter posojil dobaviteljev. (Podatki iz drugega polletja lanskega leta kažejo, da je za celotno predračunsko vrednost predvidenih investicij zagotovljenih le 27,72 odstotkov lastnih sredstev, računajo pa na 34,01 odstotka sredstev iz domačih bank, na 25,69 odstotka tujih sredstev itd.) Pogost primer je, da več nosilcev investicijskih projektov računa na ista združena sredstva TOZD. Se vedno je močno prisoten pojav samozadostnosti, tj. načrtovanja samo zase ali v svojih lastnih ozkih okvirih, premalo pa je prisotna zavest, da načrt TOZD ni le njegov načrt, ampak načrt vseh, ki pri njegovem uresničevanju sodelujejo. Obenem pa podatki o investicijah kažejo, da kljub napovedim o večji pripravljenosti za vlaganja v takoimeno-vane prednostne objekte glede na zahteve o prestrukturiranju gospodarstva, struktura investicij, ki izhaja iz osnutkov načrtov TOZD, ni zadovoljiva. Prav gotovo je v Sloveniji še naprej potrebno, poleg infrastrukturnih in bazičnih dejavnosti, razvijati predelovalno industrijo, ki je še vedno osnovni nosilec gospodarske rasti in izvoza, vendar pa na o-snovi jasneje in konkretneje oblikovanih kriterijev, predvsem pa upoštevanja kvalitativnih dejavnikov razvoja. Prav ti dejavniki pa so v naj večjem delu načrtov TOZD dokaj zapostavljeni, čeprav predstavljajo bistvo politike gospodarske stabilizacije na dolgoročnejših osnovah, za katero smo se v družbi načelno že nedvomno vsi opredelili in jo je kot tako v vseh okoljih in ha vseh ravneh potrebno vključevati v načrte. Cilje in naloge je možno uresničiti le z bitko za smotrnejšo proizvodnjo, z varčevanjem, boljšo izrabo vseh vrst zmogljivosti, večjo produktivnostjo dela in učinkovitejšim poslovanjem oziroma gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. Zato je toliko bolj potrebno poudariti prizadevanja pri oblikovanju načrtov v tistih, zaenkrat še bolj redkih TOZD, ki so v srednjeročnem obdobju 1976— 1980 usmerjeni na proizvodnjo zahtevnejših proizvodov in s tem v zvezi razvijajo lastno novator-sko in raziskovalno dejavnost ter inženiring posle; skupno skrbijo za razvoj bazne proizvodnje s ciljem proizvodnega in ekonomskega osamosvajanja, zmanjšanja u-voza in povečanja izvoza; posodabljajo organizacijo proizvodnje in poslovanja z uvajanjem novih informacijskih sistemov in najnovejših dosežkov s področja vodenja delovnih procesov ipd.; racionalno uporabljajo obratna sredstva in skrbijo za ustrezen obseg zalog; zmanjšujejo udeležbo direktnih stroškov v skupnih stroških z novatorstmi in racionalizacijami, izboljšanjem kvalitete izdelkov itd. 3. Interesi in cilji pri zagotavljanju socialne in materialne varnosti delavcev so v osnutkih načrtov TOZD opredeljeni preveč splošno, pomanjkljivo in predvsem načelno. Le malo pa je takšnih načrtov, kjer bi bilo konkretno opredeljeno, kaj bo na področju osebne in skupne porabe doseženo v srednjeročnem obdobju 1976—1980, kot npr.: — da bo izpopolnjen sistem nagrajevanja delavcev po delu; — da se bo z izgradnjo obrata družbene prehrane ali na drug način uredilo vprašanje prehrane vseh delavcev; — da bo zgrajen samski dom za delavce, da bo z nakupom najemnih stanovanj, dodeljevanjem kreditov ali na drug način rešeno stanovanjsko vprašanje določenega števila delavcev; — da bo ustanovljen poseben izobraževalni center za delavce, kjer bo v okviru posebnega načrta izobraževanja potekalo izobraževanje delavcev, vključno z navajanjem števila delavcev, ki bodo vanj vključeni, njihovo izobrazbeno Strukturo itd.; — da bo zgrajen lasten zdravstveni dom; — da bodo delavci v okviru krajevnih skupnosti in SIS uresničevali konkretne ukrepe po določenem obsegu, kvaliteti ipd. Zaenkrat v osnutkih načrtov ni posvečena ustrezna pozornost ciljem in interesom delavcev za u-stvarjanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje in razvoj SLO in družbene samozaščite, vendar velja omeniti, da so v večini TOZD že spoznali nujnost vključevanja teh nalog v načrte. Enaka ugotovitev velja za opredelitev ciljev pri razvijanju samoupravnih odnosov, izpopolnjevanju organizacije in načina dela samoupravnih organov in uresničevanja neodtujljivih pravic delavcev, predvsem glede njihove kontrole nad gibanjem dohodka v TOZD in v celoti odnosov družbene reprodukcije. V dobršnem delu TOZD predvidevajo obsežne naloge na tem področju, vendar jih povezujejo z uresničevanjem zakona o združenem delu. Tudi tak izdelek izdeluje TOZD Tovarna kontejnerjev. Dela za tovarno ne manjka, le poiskati ga je treba. e KONFERENCA UNCTAD Konferenca združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki je bila v glavnem mestu Kenije NairobLju — udeležilo se je več kot 4000 delegatov iz 140 držav — je, bila-sodeč po številu udeležencev v razpravi in širini orisanih problemov, v velikem razmahu. V okviru pripravljalnih sestanke v se je pokazala določena razdelitev na skupine držav s podobnimi ali identičnimi ekonomsko-pclitičnimi interesi, ki so na zaprtih sestankih usklajevale stališča in uskladile akcije za to konferenco. Takšne grupacije tvorijo razne regionalne skupine držav, nato »skupina 77« držav v razvoju, skupina OECD (Zahodna Evre pa, Avstralija, Kanada, Japonska, Nova Zelandija ih ZDA) in Skupina, v kateri so SZ in druge socialistične države Vzhodne Evrope. V prizadevanju, da bi probleme neenakomernega razvoja svetovnega gospodarstva — ki so se zaostrili do te stopnje, da predstavljajo stalen vir groženj mitu in satiblnosti v svetu — rešijo z nujnimi akcijami v najširših razmerjih, je konferenca reševanje nekaterih vsebinskih problemov označila kot prednostno nalogo tega zasedanja. Boj za novi ekonomski red, ki ga je treba razumeti okt proces odpravljanja revščine, lakote in zapostavljenosti, je postavila pred UNCTAD predvsem problem surovin ter pro-g- am akcije za izmenjavo sovjet-si ega surovinskaga gospodarstva, prav tako pa tudi, zelo aktualno vprašanje dolgov držav v razvoju. Problemi, ki prav tako zaslužijo vso pozornost in katerih reševa-n e je dokaj pomembno, se nana-šrio na transfer sodobne tehnologi ie v nerazvite. države,- kar bi prispevalo k. diversif ikaci j L pr oiz-vr.dnje njihovega monoeskportne-ga gospodarstva, s tem pa. bi se zmanjšale tudi negativne.posledice in odvisnost, teeh držav do flaktuiranja cen primarnih pro- ' izvodov na svetovnem tržišču sure vin: Prav tako zahteva posebno pozornost iskanje poti za sodelovanje na ekonomskem področju med samimi nerazvitimi državami. Po svetu si vse bolj intenzivno in na najrazličnejše načine prizadevajo, da bi- odpravili, v skladu s sklepi zadnjega, sedmega- posebnega zasedanja ZN — globoke motnje in nepravične ekonomske odnose, ki označujejo sodobni s^et. i O tem govori, tudi zelo-znana vendarle premalo poudarjeni P'datek o razmerjih ravnotežja med razvitimi in državami'v-razvoju, ki ga je v svojem govoru v Nairobiju poudaril vodja jugoslovanske delegacije Janko Smole, ki je dejal, da države v razvoju, četudi predstavljajo več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, sodelujejo v bruto deviznem dohodku komaj s 16 odstotki in z manj kot s sedmimi odstotki v industrijski proizvodnji, medtem ko razvite države z okoli 30 odstotki svetovnega prebivalstva sodelujejo s 84 odstotki v svetovnem bruto deviznem dohodku. V sklopu iskanja instrumentov in mehanizmov, ki bi zagotovili s abilno ceno surovin za daljši č sovni razmak, so poudarili po-t ebo — na katero je, v skladu z r anilskim dokumentom, opozoril tudi vodja naše delegacije — da bi oblikovali skupni fond kot vir zagotovljenih finančnih sredstev. Zaradi nestrinjanja razvitih držav z tem predlogom, so nerazviti sklenili, da bodo ustvarili fonde z lastnimi sredstvi drugih zainteresiranih partnerjev. Prav tako pomembno vprašanje, za katerega rešitev si je pri-■ zadevala predvsem jugoslovanska delegacija, se naša na zadolženost držav v razvoju in prizadevanje, da bi na posebni mednarodni konferenci—• nakateri bi sodelovali ne le upniki in dolžniki, temveč tudi vse druge zainteresirane države —.-v demokratični izmenjavi mnenj, ki bi jih vodili skupni interesi, našli najboljše rešitve. Po drugi strani, interesi visoko razvitih industrijskih držav in njihove koncepcije ter predlogi za reorganizacijo svetovnega gospodarstva ter pomoč državam v razvoju, se v številnih (pomembnih) vprašanjih ne ujemajo s stališči nerazvitih držav. Takšna težnja je prišla do izraza tudi v govoru ameriškega državnega sekretarja Kissingerja, ki je, kot so tudi pričakovali, nastopil predvsem kot zagovornik ekonomskih interesov visoko razvitih držav, ne da bi se pri tem spuščal v probleme njihovih obveznosti do nerazvitih. Ta očitni »paralelizem«, ki se v nečem ujema s pričakovanji držav v razvoju, v marsičem pa z interesi industrijskih držav, pripelje do sklepa, da ZDA ne sprejemajo številnih pomembnih predlogov »skupine 77«, vendar pa tudi ne odklanjajo možnosti za dogovarjanje. V zvezi s tem ima problem zadolževanja dežel v razvoju dve dimenziji. Po eni strani je treba nujno zagotoviti stopnjo rasti nerazvitim, po drugi strani pa omogočiti prodor njihovih proizvodov na industrijska tržišča, kar bi nerazvitim omogočilo hitrejše odplačevanje dolgov. Prav tako predlagajo, da bi skupini devet-indvajsettih najbolj prizadetih držav, sedanje dolgove, ki izhajajo iz zasebnega kapitala, spremenili v pomoč. V prizadevanjih, da bi reorganizirali svetovno gospodarstvo ter da se postavi na pravične in demokratske osnove, napredek nerazvitih držav pa postane skrb vsega človeštva, ima konferenca UNCTAD brez dvoma velik pomen in daje realno upanje glede svoje končne rešitve. MESTNI PROMET UREJEN Celje je vdno slovelo kot lepo podeželsko mesto. Nekoč so ga celo imenovali Belo mesto. Njegova ugodna naravna lega mu daje možnosti, da tudi odslej ostane Belo mesto, če bodo njegovi meščani skrbeli za'čistočo in-ureditev . Eden od pomembnih ukrepov za ureditev mesta je odlok občinske skupščine o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje. S tem odlokom so določeni u-krepi za ureditev prometa in prometne varnosti v naseljih v občilih Celje. V odloku je določeno ožje mestno območje, ki ga obkrožajo Mariborska in nova Dečkova cesta,: Čopova ulica, Partizanska cesta,-: Ulica- XIV. divizije, Titov trg in-Aškerčeva ulica. Vse ceste, u-lice in trgi so sestavni del tega ožjega mestnega območja. Z odlokom je v ožjem mestnem območju- prepovedan promet v . Prešernovi ulici, delu Stanetove uliee, delu Vodnikove ulice, v Li-lekovi ulici, delu Linhartove ulice, v Gubčevi ulici, Zidanškovi ulici, Tomšičevem trgu in v Ipavčevi ulici. Odlok navaja podrobno odseke v navedenih ulicah, kjer je promet prepovedan. Na prepovedanih območjih je promet dovoljen le dostavnim vozilom in to v določenem času. Dostavna: vozila se lahko zadržujejo na območjih kjer je promet prepovedan le toliko časa, kolikor rabijo za nakladanje in razkladanje. Po končanem opravilu morajo območje takoj zapustiti. Za avtošole je določeno v odloku, da lahko opravljajo začetni pouk kandidatov za voznike motornih vozil na poligonu. Za ta pouk na poligonu je podpisano najmanj pet ur. V ožjem mestnem območju ne smejo avtošole učiti tiste kandidate, ki še niso o-pravili deset ur praktične vožnje z motornim vozilom. V nekaterih ulicah ožjega območja mesta Celja pa je pouk kandidatov za voznike motornih vozil prepovedan. To velja zlasti za območje Kra-ševčeve ulice, Japljeve ulice, Linhartove ulice in Trga V. kongresa. V nekaterih drugih ulicah je pouk dovoljen v določenem času. Kolesarjenje ne bo po novem odloku tako »demokratično« kot je bilo dosedaj. To velja tudi za mopediste. Kolesa z motorjem lahko vozijo samo osebe, ki so starejše od štirinajst let in imajo potrdilo v znanju cestnoprometnih predpisov. Otroci do sedmega leta starosti ne smejo voziti kolesa po javni prometni površini brez spremstva staršev ali druge odrasle osebe. Otroci starejši od sedem let, lahko samostojno vozijo kolo po javnem cestnem prometu, samo v spremstvu staršev ali, če so o-pravili ustrezen izpit v šoli ali drugi izobraževalni ustanovi. Odlok prepoveduje naslanjanje koles in mopedov na določenih mestih mestnih naseljih. Doslej smo videli mnogo koles naslonjenih ob pločnike. Odslej je to prepovedano. Kdor bo naslanjal kolesa ali mopede na prepovedanem mestu, kjer ovirajo promet se lahko odstranijo z odvzemom na zahtevo občinske straže ali milice. To je le nekaj drobcev iz odloka. Kdor se sedaj sprehaja po mestu lahko opazi spremembe, ki so nastale. V središču mesta, bo odslej manj pločevine in strupenih plinov in meščani se bodo prijetneje počutili. Parkirišča za avtomobile so že deloma urejena izven ožjega mestnega območja. Če bodo urejene zelenice, odstranjene razne lesene barake, ki jih ni malo, če bodo meščani rc z vso ljubeznjo in skrbjo pazili na čistočo svojega mesta, bo to mesto zopet lepo belo mesto. ej Osrednja knjižnica v Celju Muzejski trg 1, 63000 Celje, tel. 23-255 Oddelek za odrasle in mladino, Šlandrov trg 6, tel. 23-265 Oddelek za študij, Muzejski trg 1, tel. 23-255 Podružnična knjižnica Gaberje — Hudinja, Mariborska 42 Osrednja knjižnica v Celju se vključuje v proslavo ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja z naslednjimi prireditvami: V avlah oddelka za študij ha Muzejskem trgu 1 je bila razstava KNJIŽEVNO DELO IVANA CANKARJA. V vitrinah so bile razvrščene vse slovenske izdaje njegovih del, izbor prevodov njegovih del v tuje jezike in izbor literature o njegovem življenju in delu ter slike, ki prikazujejo njegovo življenje in delo bodisi po fotografijah ali po umetniških upodobitvah. Razstava je bila odprta od 11. do 31. maja. V juniju, juliju in avgustu bo knjižnica v vseh oddelkih izposojala vpisanim bralcem knjižne izdaje Cankarjevih del brezplačno (ne da bi zaračunavali izposojnino). V sredo, 12. maja 1976 ob 16. uri so odkrili pisatejlu in književnemu prevajalcu Vladimiru Levstiku spominsko ploščo na hiši v Ple-teršnikovi ulici št. 1, kjer je živel in delal zadnjih deset let svojega življenja (1947—1957). Plošča je izdelana po izvirni zamisli dipl. inž. arh. Darje Mrevlje-Polak. Osrednja knjižnica je namreč pridružila praznovanju stoletnice Cankarjevega rojstva tudi praznovanje devetdesetletnice rojstva Cankarjevega deset let mlajšega prijatelja in soustvarjalca duhovnega ozračja slovenske moderne Vladimira Levstika. Ob koncu januarja in v začetku februarja letošnjega leta smo priredili razstavo književnih del Vladimira Levstika, zdaj pa pridružujemo razstavi Cankarjevih del tudi odkritje plošče Levstiku. KAJ JE Z NAŠIM ŠPORTOM? Kot predsednik komisije za šport in rekreacijo se čutim odgovornega, da odgovorim na članek, ki je bil objavljen v Emaj-lircu dne 31. 5. 1976. Tako jaz*kot ostali člani komisije večkrat poslušamo to vprašanje. Postavljajo nam ga vsakdan. To nas sprašujejo naši delavci. Sprašujejo nas, kaj bo z našo rekreacijo, kdaj bomo začeli z organiziranim delom, kaj bo z Iskri-ado in podobno. To so važna vprašanja, na katera bi rad odgovoril, vendar ne morem -dati točnega odgovora. Tudi komisija za rekreacijo ne more odgovoriti na vsa taka in druga številna vprašanja, ki so v zvezi z dobro organizacijo pri nas sicer že tradicionalno dobro razvite športne dejavnosti. Za organizacijo rekreacijske dejavnosti ni dovolj le dobra volja članov komisije. Potrebna so tudi vsaj nujna sredstva, teh pa komisija nima. Komisija za rekreacijo je že večkrat dala poslovnemu odboru predloge za rešitev sedanjega stanja naše rekreacijske dejavnosti. Ta problem smo predočili tudi naši samoupravni delavski kontroli. Tudi s posameznimi strokovnimi službami smo bili večkrat v stiku, vendar doslej so bila vsa prizadevanja komisije za rekreacijo brezuspešna. Pri vseh naših akcijah smo o- KJE INFORMACIJA o stanju nekaterih OZD v občini celje konec aprila 1976. 1. EMO — trenutno ne dela obrat v Kruševcu, ki zaradi pomanjkanja materiala ne bo delal še vsaj dva meseca — do 6. 5. 1976 ni obratoval tudi TOZD TOBI — za celjske TOZD vsaj do 15. 5. 1976 ni predvideno, da bi planirali daljše dopuste. 2. INGRAD — težki položaj v gradbeništvu se čuti tudi v Ingradu. —dela imajo še za 4 mesece, to je do septembra. Ce se v tem obdobju ne odprejo nove gradnje, bodo zašli v težave ne samo v Celju, ampak tudi na širšem področju. 3. TOPER Proizvodnja je zaenkrat še normalna. Prodaja je pod normalo, dosegla okoli 80 %. Večji je izvoz. Večje zaloge v srajcah, ki dosegajo dvomesečno proizvodnjo. 4. LIK SAVINJA Proizvodnja v I. trimesečju in aprilu je potekala na ravni lanskega leta. Prodaja je v prvem trimesečju bila normalna, medtem ko je v aprilu padla na 60 %. 5. OPEKARNA LJUBEČNA V I. trimesečju so se zaloge povečale za preko 100 %. Zato so v mesecu marcu obratovali z zmanjšano proizvodnjo in so nekateri obrati imeli kolektivni dopust. V mesecu aprilu pa se je odprla prodaja tako, da računajo, da se bodo zaloge v dveh mesecih SMO? pazili, da nekateri naši delavci na odgovornih položajih jemljejo rekreacijsko dejavnost kot nujno zlo in na vse mogoče načine ovirajo prizadevanja komisije, da bi se stvar premaknila z mrtve točke. Naj povem, da smo predlog, katerega je komisija za rekreacijo poslala poslovnemu odboru, objavili tudi v Emajlircu. Bistvo tega predloga je bilo naslednje: — ustanoviti samoupravno telo — odbor za rekreacijo in oddih, — ustanoviti delovno mesto — referent za rekreacijo in oddih, ter administrativno delovno mesto, — zagotoviti primeren prostor za normalno delo in — zagotoviti minimalna finančna sredstva. Vse te zahteve so bile dobro obrazložene in dokumentirane. Nakazane so bile po mnenju komisije najboljše rešitve. Vse bi bilo lahko rešeno v enem mesecu, ta zadeva pa se vleče že več kot leto dni, od zadnjega predloga pa več kot devet mesecev. Zanima nas, ali se je že kdo od tistih, ki zavirajo rešitev, vprašal, koliko škode je že napravil s svojim nazadnjaškim stališčem svojim delavcem in celotni delovni organizaciji. Tisti, ki pozna poleg ostalih gospodarskih vprašanj, ki jih mora vedeti o poslovanju podjetja tu- di nujnost rekreativne dejavnosti delovnega človeka prav gotovo ne bo odobraval takega stališča he-ke skupine ali posameznika, kajti rekreacija ljudi, ki delajo in skr-be za napredek podjetja, je sestavni del njihove dejavnosti tudi v okviru podjetja. Z dobro organizirano rekreacijo nastaja boljše počutje delavcev pri delu, s čimer se tudi preprečujejo bolezni, nesreče in drugi podobni pojavi, ki vodijo človeka v prezgodnjo invalidnost dela. Komisija za rekreacijo je pripravljena prevzeti organizacijo športa in rekreacij« nasploh, vendar ne prej, kot takrat, ko bodo zagotovljeni minimalni pogoji za njeno delo, kajti izkušnje kažejo, da take odgovornosti ne more sprejeti. Emil Gregorčič ŠTAB ZA VPISOVANJE POSOJILA Že v prejšnji številki smo pisali o posojilu za ceste. Da bi bili o tem čimbolj informirani, smo v tej številki objavili tudi poziv cestne skupnosti Slovenije za vpis. posojila. Tako kot po vseh delovnih organizacijah je tudi pri nas imenovan štab za vpis posojila. Ta štab sestavljajo: Jože Oštir, Danilo Kralj, Ludvik Krajec, Viktor Klenovšek, Drago Mravlak, Silva Oprešnik in Pavla Bizjak. znižale na normalno stanje. Proizvodnja v mesecu aprilu teče zopet normalno. Težave so edino še pri prodaji klinkerja, ker še ni osvojen trg. Zato se vrši akcija po vsej Jugoslaviji za prodajo. 6. ZLATARNA Proizvodnja v I. trimesečju je na ravni lanskega leta, napram planu pa je manjša. Prodaja je večja kot lansko leto v maloprodaji, dočim je prodaja na veliko manjša. Izvoz je v I. trimesečju večji za 14% napram enakemu obdobju lani. Zaloge 31. 3. sc enake stanju koncu lanskega leta. V mesecu aprilu je opaziti pri prodaji stagnacijo zaradi novega načina plačevanja. V lastnih trgovinah je prodaja normalna. 7. ŽELEZARNA STORE Novi gospodarski ukrepi se odražajo v proizvodnji v tem, da se čutijo znižanja naročil, vsled česar morajo spreminjati proizvodni program. Gre za spremembo asortimana in preusmeritev v manj kvalitetne izdelke. To se odraža predvsem v livarnah, kjer je tudi daljši rok naročil in imajo zato večje težave. V valjarnah elastično menjavajo program in se prilagajajo situaciji, vendar pa to povzroča višje stroške in vpliva na finančni rezultat. Sicer pa trenutno polno obratujejo v proizvodnji. En teden je sicer stala proizvodnja v livarni II. en teden pa v valjarni II, kar pa je bilo predvideno v okviru plana remontov. Občina Celje Svet za pospeševanje gospodarstva in družbeno planiranje Večina članov kolektiva pozna našo prijateljico, ki je sicer nenavadna, to je naša lokomotiva »jtlNG«, ki si je v naši tovarni prislužila pokojnino. Vsa onemogla in brez moči je pred nekaj časa dobila obnovljeno srce in tudi novo obleko. Sedaj, ko je tako obnovljena, bo še mnogo let služila svojemu namenu in olajševala naš notranji motorni promet. Remontni skupini ključavničarjev, ki so velik delež prispevali k boljšemu gospodarjenju, pa še čim več takih uspehov! Ob povečani proizvodnji je hitro in skrbno nakladanje kontejnerjev že vsakdanja nujnost KRIŽANKA PRIJET- DOPUSJ EMO JAVClG/D AVTOM- POKR. Kosovo 44. ČRKA Ž.U1E INDUS,!- LESKIH IZDEL. AVTOM-02 K- ZA REKO K E ZNAK VZOR MAŠE MESTO SESTAVIL J.ŽNIDAR DEL 70ZD Pohoda "V > V V V V V v T? -v V metal /vdust- PODI. > P RAZMIK V SR BiH > ENOTA 2A TLAK OBOKfy STE SR- >> V TOZD za/ajV. £t.2AP<£ pil a«« OLM1T > * GRAPH. MATER. TALE Z 0 Po Z EN ► KAZ. ZA Ul EK > P0WIH6 V > V pletel DOPISUJ-TE V SVOJE zv-mcad. JU60SL- V r OPOMBA p VZKLIK > AVT-OZK. ZA KARU* SLA SILO E HA J Lili EC TKITE SAHoGL. r SEKUNDA > v 02/UZA ZRK 7 IGRALEC JU&OSL NAR. ARH- NASI izdelki ALG L. FILM-¡E KALEČ > V detb SEJE... V r ~V ’ HoG-KlUB F ' AMER. F. IS R ALK A > AMÓLES- AU 7 OAsm R US DANILO SLOV. FILM u "V SAH06JA ujikA r KOROŠKI VARODpl OKTET v > grška POKRAJ. 2AIMEK VRS TA mVESA > V KRAT’ZA •A NE*“? vaiALK1 pSrnuT. ŠAPA r?— M pilo OB JADRANU 400 m ► ARABSKI 2 KEKEC > KEft- £J£H. PWHA V > DECILITER ik i V - TeKMOV- > -v f» V "Í 7 4 DUŠIK 2J.cf.KA VAH zEU EMAJL h REC t V «M ï SEMINARJI ZA ČLANE KOMISIJ Letos so bili izvoljeni novi samoupravni organi, delavski sveti, odbori in komisije. Ti organi so Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje bili izvoljeni po TOZD in za celotno podjetje. Člani teh organov, zlasti odborov in komisij pa morajo poznati pristojnosti teh organov in še marsikaj drugega, kar je v zvezi s samoupravljanjem. * Ob koncu meseca majá je poslovni odbor razpravljal o tej problematiki. Poslan mu je bil predlog, naj se uvede seminar za člane komisij samoupravne delavske kontrole. Poslovni odbor pa je to vprašanje razširil tudi na ostale komisije, in sklenil, naj se organizirajo seminarji za člane vseh komisij, ki so bile izvoljene na zadnjih volitvah. Ti seminarji bodo organizirani v klubu samoupravi j alce v. Zapisniki Zapisnik je važen dokument trajne vrednosti. To velja zlasti za zapisnike delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja. Če čitamo zapisnike sej posameznih organov samoupravljanja, lahko ugotovimo, da so večkrat zelo pomanjkljivi in nejasni. Zapisnikarji niso večkrat seznanjeni že pred sejo z vsem, kar bo prišlo na sejo in bo na seji obravnavano. Da bi našim organom samoupravljanja pomagali pri tem, bomo uvedli v prihodnje rubriko, v kateri bodo našli predsedniki delavskih svetov in komisij ter zapisnikarji vse, kar je potrebno za sestavo dobrega zapisnika. Poleg tega ne bi bil odveč tudi kratek seminar za zapisnikarje. Novi železniški vozni red Dne 29. maja 1976 ob 24.00 je začel veljati nov vozni red na progah jugoslovanskih železnic... ZG Ljubljana in prometna sekcija Celje sta stremeli za tem, da bi bil novi vozni red čimbolj prilagojen potrebam potnikov, predvsem pa delavcem in dijakom. Na progah Celje— Grobelno—Rogatec in Stranje—Kumrovec bodo motorni vlaki v celoti nadomestili klasične potniške garniture, kar bo vsekakor vplivalo na izboljšavo prevoza in nudilo potnikom večjo „udobnost. Uvedenih je tudi nekaj direktnih vlakov iz Kumrovca do Celja in obratno, tako da potnikom, ki bodo potovali v Podčetrtek, ne bo potrebno vedno prestopati v Stranju. Celje je dobilo z novim voznim redom tudi zvezo na poslovni vlak EMONO Express (za Beograd). Direktni motorni vlak za Zagreb, ki odhaja iz Celja ob 3.50, ima v Zidanem mostu zvezo na ta vlak, tako da potovanje do Beograda traja le nekaj več kot 6 ur. Razen tega ima navedeni motorni vlak zvezo v Zagrebu na MARJAN Express (za Split), v Zidanem mostu pa še direktno zvezo za Koper. Na progi Celje—Velenje je vpeljano nekaj potniških motornih vlakov v dopoldanskem času. Vlak za Velenje, ki odpelje iz Celja ob 8.16, ima zvezo z brzim vlakom iz Zagreba, Ploč in Ljubljane ter s potniškim vlakom iz Maribora. Prav tako ima na novo vpeljani vlak iz Velenja (prihod v Celje ob 9.59) zvezo s potniškim vlakom proti Ljubljani. Za odvoz dijakov iz Celja proti Mariboru odpelje elektromotorni vlak ob 1Ž.31, tako da vsem dijakom ni potrebno čakati na vlak ob 14.25. Izpostavljene so tudi nekatere zveze: tako ima potniški vlak iz Velenja s prihodom v Celje ob 6.29 direktno zvezo za Ljubljano (ob 6.34), Rogatec in Kumrovec (6.38). Potniški motorni vlak iz Velenja s prihodom ob 12.50 direktno nadaljuje ob 13.25 v Kumrovec, pred tem pa ima (ob 13.10) zvezo z motornim potniškim vlakom za Za-bok. S pripravami na novi vozni red 1967/77 so pričeli že julija preteklega leta in so v želji za čomboljšo izdelavo kontaktirali z večjimi podjetji v Celju in okolici ter vozni red prilagodili predvsem njihovim potrebam. Žal vsem željam ni mogoče ustreči iz objektivnih razlogov, vendar kaže, da bo možno že v naslednjih voznorednih dobah še marsikaj izboljšati.