CELJSKI TEDNIK OLASILO SOOIAUSTieNE ITEZE DBLOTVIH LIUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 14. SEPTEMBRi^ LETO VII — ST. 37 — CENA 15 DI? Urejuje uredniški odber — OdeeTOrni nre^ail T*Be Maslo — Tiika Celj.ka tiskar«« - UcedniitTo i« «pr«t«: Celie, TitoT trg ? - Fvitni predal 125 — Telefon: urednii4T< •4-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-l-lfc pri Mestni hranilniai t Celju — Letna « rejnina 500, polletna 290, četrtletna 125 dii — Izhaja Tsak petek — Paštnina plaiani v gotovini — Rokop^ifT ne Trafeamc Družbeni plan gospodarskih podjetij za leto I9S/ v CELJSKEM OKRAJU SE BO DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD V L. 1957 POVEČAL LE ZA 1,2 ODSTOTKA NAPRAM' LANSKEMU LETU. VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PA SE BO PREDVIDO- MA POVEČALA ZA 6,4 ODSTOTKA NAPRAM VREDNOSTI V L. 1955 Urad za planiranje pri Okrajnem ljudskem odboru Celje je na podlagi vrednosti proizvodnje iz leta 1955 ter na podlagi izpolnjevanja planskih ob- veznosti v prvem polletju letošnjega leta sestavil predlog okr. družbenega plana za gospodarska podjetja, kate- rega je te dni dal v presojo svetu za industrijo, obrt in blagovni promet pri OLO Celje. Reizprava je pokazala, da je družbeni plan gospodarskih organi- zacij za prihodnje leto zelo realen. Podjetja so se zavedala, da je povi- šanje plana odvisno od mnogih no- tranjih problemov podjetja, zato. so malodane vsa j>odjetja stremela za re- alno zmogljivostjo. (Pozabiti ne sme- mo, da indusrijska podjetja pri nas že nekaj let niso dobila nikakih inve- sticij!) Konkretno nima smisla razšir- jevati kapacitet, če niso izkoriščene. Zato 1» tudi ne kaže v velikih skokih dvigati bruto produkt. Po predlogih, ki so bili predloženi in obravnavani, predvideva družbeni plan gospodarskih podjetij, da se bo v celjskem okraju bruto proizvod v prihodnjem letu povečal le za 1,2 od- stotka napram letu 1956. Pač pa se bo vrednost industrijske proizvodnje po- večala za 6,4 odstotka napram vrednosti iz leta 1955. Glede nevlaganja investicij je ne- mara najbolj občutno prizadeta tek- stilna industrija, ki morda še nekaj let bruto proizvoda ne bo mogla zvišati. Strojni park je ponekod do kraja iz- trošen in zato kljub razpoložljivim su- rovinam ne morejo usi>ešno delati. Na prvi razpravi o predlogu druž- benega plana za prihodnje leto so čla- ni sveta za industrijo, obrt in blagovni promet razpravljali še o drugih mož- nostih, doseči efekt kljub minimalnemu porastu bruto proizvoda. Člani sveta so predlagali, da bi bilo družbeno zelo koristno, če bi se podjetja mesto dvi- ganja proizvodnje bolj pozanimala za nekatere notranje probleme svojega podjetja (storilnost dela, zmanjšanje proizvodnih stroškov, zniževanje cen, revidiranje obstoječih norm in podob- no). Minimalen porast bruto proizvod- nje odpira vsakovrstne možnosti, da podjetja posvetijo svojim notranjim organizacijskim problemom več pozor- nosti. Proizvodnja električne energije se bo spričo rednega obratovanja šoštanjske TermoeleMrarne povečala na 241% na- pram letu 1955. V rudarski industriji bo imel občutno povečanje velenjski rudnik, ki bo v prihodnjem letu dal 1,400.000 ton lignita. Za rudnik Laško je predvideno povečanje proizvodnje od 90.000 ton na 110.000 ton premoga, rudnik Zabukovca pa od 138.000 na 150.000 ton. Tudi v Železarni Štore je predvideno precejšnje povečanje proizvodnje na- pram letu 1955 in 1956. V celjski Cin- karni pa kaže proizvodnja napram letu 1955 padec (8%) na račun znižanja cen, dejansko pa bo po količini proizvodnja večja kot v letu 1955. Proizvodnjo bo v prihodnjem letu povečala tudi kovinska industrija. Ce ne bo imela težkoč s surovinami, bo Tovarna emajlirane posode proizvod- njo povečala za 1% napram letu 1955. Predvsem' predvidevajo povečanje pro- izvodnje aluminijaste posode (približno 1000 ton). Na splošno pa se bo v ko- vinski industriji prihodnje leto občutno zmanjšala proizvodnja strojev in polje- delskega orodja. Kemična industrija predvideva po- večanje "proizvodnje za 2,6% napram letu 1955. Tovarna organskih barvil bo povečala proizvodnjo anilinskih barv. Tovarna Aero bo proizvajala mnogo več pisalnih trakov, kopirnega papirja pa tudi barv in bo tako proizvodnjo povečala ja 14%. V »Etolu« predvide- vajo zmanjšanje esenc za polovico, v Mozirju pa bo tovarna barv zvišala proizvodnjo za 2,4%. Lesna industrija predvideva padec napram letu 1955. V celoti se bo pre- cej zmanjšal razrez lesa, manjša bo tudi proizvodnja sodov, zato pa se bo dvignila proizvodnja pohištvenih ko- madov. V tekstilni industriji se bo kjjub omenjenim težavam zaradi iztrošenega strojnega parka proizvodnja v prihod- njem letu povečala za 6%. Vrednost proizvodnje pa se bo zaradi splošnega znižanja cen občutno zmanjšala. Tek- stilna tovarna Prebold bo ostala ne- kako na isti višini, kot leta#1955. To- varna Šempeter bo odvisna od skle- panja pogodbe z JLA, sicer pa bo pro- izvodnja za 2% nižja kot v letu 1955. Juteks v Žalcu bo sicer količinsko tudi zvišal proizvodnjo, dejansko pa bo za- radi znižanja cen beležil 4% padec. »Volna« Laško predvideva zvišanje proizvodnje za 44%. Tovarna nogavic Polzela bo na račun sintetičnih vlaken proizvodnjo tudi nekoliko zvišala. To- varna Toper predvideva plan proizvod- nje v prihodnjem letu nekoliko zvi- šati, pri konfekciji perila pa bo plan napram letu 1956 precej padel. V industriji usnja predvideva druž- beni plan 5% povečanje proizvodnje. »Konus« v Slov. Konjicah bo predvsem povečal proizvodnjo umetnega usnja. Proizvodnjo pKJve^ata tudi tovarni its- nja v Rečici ob Savinji in v Šoštanju. Precej občutno se bo proizvodnja po- večala v živilski industriji, predvsem v mlinski industriji, kjer predvidevajo kar 30% povečanje proizvodnje. V Pi- vovarni Laško, ki se je še pred krat- kim borila s silnimi težkočami, zgleda, da se razmere urejajo. Ce ne bodo imeli težkoč s surovinami, predvidevajo v prihodnjem letu plan proizvodnje zvi- šati za 20%. Zaključna prireditev 10-letnice ljudske tehnike bo na Polzeli v ponedeljek je bila seja Društva Ljudske tehnike v Tovarni nogavic v Polzeli, katere sta se udeležila tudi predsednik in sekretar Okrajnega od- bora LT in na kateri so sklenili, da bo zaključna prireditev 10-letnice Ljudske tehnike 30. septembra v Pol- zeli. Ta kraj ne sama, da je primeren za tako prireditev, temveč je to hkrati tudi priznanje društvu Ljudske tehni-. ke za njegovo uspešno delo. Zaključna prireditev ob 10-letnici Ljudske teh- nike bo tako v osrčju Savinjske doli- ne, kjer si po vojni najbolj uspešno utira pot mehanizacija v kmetijstvu in kjer je v celjskem okraju največ društev Ljudske tehnike na našem podeželju. Te pomembnosti se zavedajo tudi člani Društva Ljudske tehnike v Polzeli, zato so zaprosili predstavnika Občinskega komiteja Zveze komuni- stov za žalsko občino, da bi Občinski komite bil pokrovitelj te velike prire- ditve. Na seji so sestavili okvirni načrt programa in izbrali člane v priprav- ljalni odbor za prireditev. Po tem na- črtu bo 30. septembra dopoldne zboro- vanje članov društev Ljudske tehnike s področja celotnega celjskega okraja. Na njem bodo pohvalili najboljša dru- štva in posamezne člane Ljudske teh- nike. V dopoldanskem sporedu bodo sodelovali še člani Aero-kluba iz Celja, najboljši traktoristi celjskega okraja, člani avto-moto društev in kajakaši. V popoldanskem sporedu pa so pred- videli razdelitev pokalov in priznanj najboljšim tekmovalcem, nakar bo sle- dila pestra kulturna prireditev, na ka- teri bo sodelovala najboljša gorenjska folklorna skupina z Jesenic. Razen tega želijo člani Društva Ljudske tehnike na Polzeli, da bi ob tej priložnosti — dan pred zaključno pri- reditvijo— bili na Polzeli šoferski izpiti za motoriste in avtomobiliste. Društvo je namreč priredilo šoferski tečaj, ka- terega je obiskovalo 15 tečajnikov. Dobrna na stopnji dobreoa zdrav^ilišca OTVORITEV NOVIH ZDRAVILIŠKIH PROSTOROV — OTVORITVENE SVE- ČANOSTI SE JE UDELEŽILA TUDI PREDSEDNICA SVETA ZA ZDRAV- STVO LRS, TOVARISICA OLGA VRABICEVA — ZDRAVLJENJE V DO- BRNI POTEKA PO NAJNOVEJŠIH MEDICINSKIH IZSLEDKIH V torek popoldne je bila na Dobrni sicer skromna, toda pomembna sve- čanost, ko so za javnost odprli nove zdraviliške prostore, ki zdaj resnično opravičujejo ime zdravilišča, ki jih do- brnske toplice nosijo. Na tej svečano- sti so se zbrali: Olga Vrabič, član Iz- vršnega sveta LRS, sekretar Sveta za zdravstvo LRS, tov. Piškur, direktor Centralnega higienskega zavoda dr. Av- čin, pomočnik sekretarja za zdravstvo dr. Ravnikar, profesor in primarij gi- nekološke klinike dr. Novak, direktor republiškega zavoda za socialno zava- 1'ovanje Bojan Spicer, podpredsednik OLO Celje Miran Cvenk, sekretar OO SZDL Jakob Žen, direktor celjskega zavoda za socialno zavarovanje Milan Loštrk, predsednik vojniške občine tov. Jošt in drugi. Prisotne je pozdravil član upravnega odbora zdravilišča in predsednik Obč. odbora SZDL v Vojniku, tov. Stane Sotlar. V kratkih obrisih je opisal na- predek dobrnskega zdravilišča v po- vojnih letih, ki vedno bolj dobiva zna- čaj zdravilišča pred gostinskimi pred- nostmi. V svojem govoru je dal pri- znanje kolektivu zdravilišča, posebej pa še direktorju Likarju in dr. Vrtov- cu, ki je s svojim strokovnim znanjem in vnemo uspel ob skromnih sredstvih urediti v zdravilišču moderne prostore in naprave, ki izpolnjujejo doslej manj- kajočo zdravstveno službo v zdravili- šču. Udeleženci te svečanosti so 'si nato ogledali vse prostore zapovrstjo. Za ureditev teh prostorov so v Dobrni žr- tvovali nekoliko tujskih sob v pritlič- ju. V njih so uredili prostore za zdra- viliškega zdravnika s čakalnico, dalje delovno sobo za medicinsko sestro, so- bo za gimnastiko in sobo s kabinami za obsevanje. Vsi ti prostori so na videz majhni, toda popolnoma zadoščajo za sedanjo zmogljivost zdravilišča. Nadalje so si gostje ogledali tudi no- ve naprave v kopališču. Pripomniti mo- ramo, da so do nedavnega v Dobrni (Nadaljevanje na 2. strani) Cena mleku se ne bo zvišala UGODNE ODLOČITVE ZA PODJETJE »MLEKO« V CELJU Konec preteklega tedna je bila po- novna, tokrat odločilna konferenca, na kateri so znova proučili težave v za- družnem podjetju »Mleko« v Celju. Ra- zen predstavnikov kolektiva in Okr. gospodarske poslovne zveze so se tega posvetovanja udeležili še zastopniki Okr. in Obč. ljudskega odbora ter Okr. zadružne zveze. Na konferenci je šlo predvsem za odločitev, po kateri naj bi pristojni činitelji obljubili pomoč kolektivu in tako pripomogli, da se cena mleku ne bi zvišala in nadalje za zagotovilo, s katerim bi se podjetju odprla jasnejša delovna perspektiva. Lahko rečemo, da je konferenca usp>ela v vsakem po- gledu in da so merodajni činitelji po- kazali veliko razumevanja za to pod- jetje, ki s svojim poslovanjem nepo- sredno vpliva na življenjske pogoje prebivalcev mesta Celja ter njegove okolice, da celo Šoštanja in Trbovelj. V prvem sklepu, ki so ga sprejeli na konferenci je rečeno, da bo Okrajni ljudski odbor v Celju dodelil kolek- tivu »Mleka« dotacijo v višini 5 mi- lijonov dinarjev za nabavo pasteriza- torja in separatorja. Kolektiv je pred tem že zahteval več ponudb inozem- skih tvrdk za dobavo pasterizatorja. Kakor kaže je najbolj ugodna ponudba češke firme »Skoda«, ki bi lahko do- bavila pasterizator v roku enega me- seca. Ce bodo torej vsi koraki okoli tega naročila storjeni s pospešeno na- glico, potem lahko računamo, da bo nov pasterizator v Celju že čez dva meseca. Drugi sklep konference se nanaša na oprostitev plačila obresti na osnovna sredstva in na znižanje najemnine za vse poslovne prostore, ki jih zaseda podjetje »Mleko«. Prav gotovo pa je najvažnejši na- slednji sklep, po katerem bo Občinski ljudski odbor v Celju nadomestil ko- lektivu lanskoletno izgubo v višini 700 tisoč dinarjev in po katerem bo spre- jel jamstvo za kritje morebitne izgube v tekočem poslovnem razdobju. S to garancijo je ljudski odbor hkrati omo- gočil, da bodo člani kolektiva znova prejemali polne mesečne zaslužke. Ka- kor kaže, Ljudski odbor celjske občine s tem poroštvom ni sprejel nove ob- veznosti, saj je kolektiv obljubil, da bo letošnje leto končal brez poslovne izgube. Naravna posledica sprejema poroštva in povrnitev lanskoletne iz- gube pa je tudi v tem, da se cena mle- ku ne bo povišala in da bo še v na- prej ostala 32 dinarjev za liter. Teden celjske Cinkarne Delovni kolektiv in sindikalna pod- ružnica celjske Cinkarne sta se odlo- čila za svojevrstno delovno, kulturno- prosvetno in športno manifestacijo pod naslovom »Teden Cinkarne«. Gre za vrsto prireditev v tednu od 29. sept. pa do 7. oktobra, na katerih ne bodo sodelovali le člani cinkarniškega ko- lektiva, marveč tudi člani ostalih celj- skih podjetij in v nekaterih discipli- nah, kot v šahu, nogometu, kolesarstvu itd., celo najboljši slovenski in hrvat- ski športniki. Po prvem načrtu se bo »Teden Cin- karne« začel v soboto, 29. septembra z otvoritvijo razstave o proizvodnih in ostalih uspehih metalurško-kemičnega kombinata. Razen te razstave, ki bo odprta ves teden, se bodo od sobote dalje razvrstile razne prireditve. V tem času bo kvalitetni šahovski turnir z udeležbo nekaterih najboljših sloven- skih mojstrov. Program nadalje pred- videva tekmovanje kegljaških moštev, štafetni tek članov in članic celjskih delovnih kolektivov po mestnih uli- cah, kvalitetne kolesarske tekme na stadionu AD Kladivar. Na sporedu bo- do tudi strelska tekmovanja, tekme v odbojki, namiznem tenisu in podobno. Med tednom bo na Glaziji še zani- miva nogometna tekma med moštvom domačega Kladivar ja ter ekipo zagreb- škega Dinama. V »Tednu Cinkarne« bodo tudi šte- vilni nastopi kulturno prosvetnih sek- cij domačega kolektiva. Tu so pred- vsem zamišljene predstave za člane delovnega kolektiva Cinkarne. Razen promenadnega koncerta godbe na pi- hala, bo ansambel Celjskega gledališča uprizoril še Potrčev »Zločin«. Pobuda kolektiva in sindikalne or- ganizacije Cinkarne zasluži vso pozor- nost. Zato tudi želimo, da bi prireditve dosegle najboljši uspeh. I ndonezijsid predsednil(i'SUKARNO v Jugoslaviji v sredo popoldan je prišel v našo državo na državniški obisk pred- sednik republike Indonezije in se bo kot gost naše države zadržal pri nas šest dni. Predsednik Sukamo je šel na pot v mnoge države, da bi vzpostavil osebni stik z voditelji raznih držav. Obiskal je že Ameriko, Kanado, Italijo, Nemčijo, Švico in Sovjetsko zvezo, od koder je prišel k nam. Predsednik Sukamo je izrazil veselje, da se bo srečal s predsedni- kom Titom ter ostalimi visokimi voditelji Jugoslavije in da bo spoznal jugoslovanske narode. Obiskal bo poleg Beograda tudi Sarajevo, Zagreb in ostala mesta v Jugoslaviji. Jugoslavija ima stike z Indonezijo že dolgo časa. Bila je med prvimi, ki je leta 1949 priznala suverenost te azijske države. Diplomatski stiki so bili vspostavljeni leta 1954. Jugoslavija je vedno podpirala nacio- nalne težnje Indonezije, zato so stiki s to daljnjo deželo še toliko bolj pristni. V Beogradu bodo imeli naši državniki z visokim gostom razgovore o razširitvi prijateljskih stikov in sodelovanja na vseh področjih. Posve- tovali pa se bodo tudi o najvažnejših političnih vprašanjih v svetu. Indo- nezija in njen predsednik Sukamo osebno, je pristaš politike aktivne koeksistence, za katero se vneto bori tudi naša država. STRAN 2 14. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 37 POGLED PO SVETU Francozi pravijo, da je umetnost biti Stara mati (Vart d'etre grand' mere). Menda velja to tudi za anglo-franco- sko politiko na južnih in vzhodnih obalah Sredozemskega morja. Stara mati ne mara spustiti vajeti iz rok, čeprav si otroci ustvarjajo svoja og- njišča. Francija je za pacifikacijo Al- žira mobilizirala skoraj pol milijona vojakov, upor pa je kljub temu zajel nove predele. Osvobodilno vojsko od- krivajo in napadajo med drugim tudi z, 200 helikopterji. Predsednik vlade Mollet je šel osebno pogledat, kako na- preduje Lacostova vlada pri pomirje- vanju francoskega departementa v Afriki. Francijo stane alžirska vojska nič manj kot 1 milijardo frankov dnev- no, razpisano je notranje posojilo, raz- pisani tudi novi posredni in neposredni davki, ki naj bi pokrili ta veliki iz- datek. Mollet je ponovno izjavil, da Francija hoče ostati v Alžiru, da pa hoče ustvariti red in pravico za vse. Menda bo res imel prav Mendes-Fran- ce, ki je zaradi alžirske politike izsto- pil iz Molletove viade. Ustvariti je tre- ba zaupanje v predlagane reforme, te- ga zaupanja pa ne bo, dokler se bo Lacoste naslanjal na kompromitirane in zasovražene uradnike in armado. V Egiptu 'je avstralski konservativec Menzies razložil Naserju Dullesov predlog. Govorili so že, da se je ta predlog nekoliko pobarval z indijskim. Naser je pokazal dobro voljo za razgo- vore, če bi temeljili na egiptovski su- verenosti in vodstvu nad prekopom:. Vendar pa se nekaj zatika. Anglo-fran- coske vojne priprave ne ustvarjajo ugodnega ozračja za miroljubne raz- govore. Tako Francozi kot Angleži ne morejo skriti svojega pravega namena: Hoteli bi z naskokom zavzeti Suez, zru- šiti Naserjev režim in odstraniti Na- serja nekako tako, kakor se je zgodilo z Mosadikom v Iranu. Vrata za mirno poravnavo so sicer odprta, toda skoz- nje se marsikaj vidi, kar ni ravno raz- veseljivo. Arabske države so izrazile solidar- nost z Egiptom. Francoski zunanji mi- nister Pineau v to ne verjame. Irak, osišče Bagdadskega pakta, čaka na izid razgovorov v Egiptu, potem bo zavzel svoje stališče. Piloti se javljajo iz SZ, Nemčije, Jugoslavije in od drugod, nor- malna plovba je zagotovljena. Vendar to ne zadostuje. V Egiptu so odkrili vohunsko afero, zaradi katere so are- tirali štiri Angleže, Angleži beže iz Egipta in iz Jordana, SZ je poslala 200.000 ton pšenice, desničarski listi na Zapadu odkrito groze z vojno, italijan- ska vlada je poslala Naserju spomenico s katero ga spodbuja, naj se sprijazni z Dullesovim načrtom in naj prepreči vojno. Položaj je še vedno resen, če- prav je malc^ ljudi, ki ne bi verjeli v mirno rešitev sueškega vprašanja. Cemu je treba v tem času še sklice-m vati vojaške strokovnjake SEATO pak- ta, čemu sklicevati NATO pakt? An- gleži bi se morali bolj držati svojega pregovora, ki pravi, da ne hodi prej čez most, preden do njega ne prideš. ZDA svetujejo zmernost, Ei$enhower je zoper vojno akcijo. Socialista Pi- neau ja, ki je bil eden prvih glasnikov »neto looka« v zunanji politiki Sever- no atlantske zveze, je moral miriti Dulles, zagrizeni nasprotnik koeksi- stenčne, pomirjevalne politike. Ali je to amerikansko stališče sama taktika oli pa volilni golaž republikancev, je težko reči. Gotovo je le, da imajo ZDA nc Srednjem vzhodu svoje račune. Svet tišči spet v zagato. V SZ dve orjaški atomski, eksploziji — čeprav SZ predlaga dtomsko razorožitev; v Maralingi, v Avstraliji pripravljajo Angleži štiri letalske napade z atom- skimi bombami manjšega kalibra; nad otoki Cengsu so sestrelili Kitajci ame- riško letalo; v novo nemško vojsko se sprejemajo bivši SS oficirji, z njihovim duhom se prekvaša armada, ki je že dvakrat potegnila svet v vojne grozote; nemška spomenica Moskvi, Parizu, Londonu in Washingtonu o nemški združitvi je pravzaprav izzivanje Ru- sov, ker terja za združeno Nemčijo svobodno odločanje v zunanjepolitični opredelitvi. Ne bi bilo ridpak, če bi nekdo iznašel časovno formula, s ka- tero bi zedinil človeštvo, ali pa da bi človeštvo vsaj verovalo vanjo, kakor kitajski budisti, amidisti imenovani, v svojo čudodelno Na Mo O mi to Fo. In še nekaj na rob: Na Cipru nič novega. Grčija je poslala noto Angliji, v kateri ponavlja svojo zahtevo, naj gre zadeva pred OZN. Angleška vlada meni, da so bili Hardingovi pogoji za prefnirje mili. Pojavila se je nova osvo- bodilna organizacija »Narodni bataljon«. Predsednik Indije Nehru je izjavil, da Indija ne bo poslala čet na Ciper, da tam nima kaj iskati. Commomvealth je torej zelo rahla tkanina. V Maroku Istiklal ne popusti in terja popolno enakopravnost s Francijo. — V Italiji je prišlo do sporazuma med socialisti, s čimer bo katoliška sredina prisiljena, da bo izbirala med njimi in monarho- fašisti. — Razveseljiva je demokrati- zacija CSR in Poljske, ki skuhata nor- malizirati svoje odnose z Jugoslavijo. V Jugoslavijo je prispel dr. Sukamo, človek, ki pooseblja osvobodilni boj Indonezije, eden od vidnih politikov ki se noče sprijazniti z resničnostjo, kakršno bi rad v tistem delu sveta skoval SEATO pakt. Človeška sreča je biološkega značaja, čutne narave, če- tudi nekateri tega ne marajo priznati. Kdor se bori za boljše življenje 1500 milijonov Azijcev in Afričanov, se bori za njihovo srečo. Račun je preprost, realizacija računa pa zapletena, težka in dolgotrajna. T. O. Prostovoljno gasilsko društvo Celje praznuje 854etnico oL. Po zgledu, drugih večjih mest v bivši avstroogrf-ki monarhiji so tudi v Celju hoteli ustanoviti gasilsko društvo. V marcu leta 1871 je bil prvi sestanek pripravljalnega odbora in v avgustu istega leta se je za vpis prijavilo 22 članov, ki so že začeli z vežbanjem na Glaziji. Ko je takratna deželna uprava v Gradcu 28. avgusta leta 1871 dovo- lila ustanovitev gasilskega društva v Celju, so si maloštevilni člani zbrali za svojega poveljnika Karla Matesa, posestnika in pivovarnarja v Celju. Z nabiralno akcijo so zbrali nekaj de- narja in nabavili prevozno brizgalno na ročni pogon, dva voza za vodo, 20 vedric in 4 požarne kavlje. Društvo je imelo svojo orodjarno na magistrat- nem dvorišču, kjer ima še danes ga- silstvo svoje prostore. Do konca leta je število članstva naraslo na 78, kar je bilo za takrat rekordno število, če po- mislimo, da je Celje štelo takrat ko- maj 4200 prebivalcev. (Na 100 prebi- valcev 17 gasilcev). V naslednjem letu je društvo precej pomnožilo svojo opremo. Isto leto je bila na Miklavžkem hribu urejena opa- zovalnica za morebitni požar. Znak za požar je bil dan s strelom iz možnarja. Ko so na veselici slavili ustanovitev društva, je v okolici izbruhnil požar in tako je društvo doživelo svoj ognje- ni krst 1. oktobra 1871. leta. Isti me- sec je društvo prejelo od takratnega župana mesta Celja (Nekermana)' jav- no pohvalo za požrtvovalno delo na pogoriščih. Leta pred prvo svetovno vojno niso prinesla društvu nič posebnega. Šte- vilo članstva se je večalo in je v letu 1920 že 40 aktivnih in 300 podpornih članov. Takratni celjski tednik »Nova doba« je društvu očital nemška povelja, za- radi česar je med člani nastala neje- volja. Mestni župan je društvu dovolil podporo 10.000 kron pod pogojem^ da v društvu uvedejo povelja in ^slova- nje v slovenskem jeziku. Toda kljub nastali novi Jugoslaviji 1918. leta je društvo ostalo v nemških rokah vse do leta 1939, dokler ni prešlo v slovensko upravo. V njem je ostalo le malo nem- čurjev. Med okupacijo so društvo spet upravljali Nemci, po osvoboditvi pa je prešlo v popolno slovensko upravo. Po- veljstvo je prevzel že v bivši Jugo- slaviji včlanjeni gasilec Filip Culk. Novo organizirano gasilsko službo je društvo začelo izvajati že dva dni pred popolno nemško kapitulacijo (7. maja 1945). V teh mesecih je društvo reše- valo ljudsko premoženje na 21 pogo- riščih. V "letu 1946 je društvo uveljav- ljalo svojo službo že bolj v regularnih smernicah. Z nezmanjšano vnemo je nadaljevalo svoje začeto delo tudi v letu 1947. Tedaj je prav posebno so- delovalo s prostovoljnim delom pri od- stranitvi ruševin in urejanju mesta, za kar so člani žrtvovali 1338 ur. Tudi v iK)znejših letih je društvo delalo z izredno požrtvovalnostjo, bodisi pri po- žarih, ali pa pri elementarnih nezgo- dah. Lansko leto na primer, je dru- štvo zaznamovalo 31 požarov. Skoda na pogorelih objektih je znašala 5 mi- lijonov in 628 tisoč din. Z uspelo ga- silsko intervencijo pa je bila obvaro- vana preko enomilijardna vrednost. Da društvo dosega v gasilski službi take uspehe, je neizpodbiten prispevek mnogih članov, ki stojijo v gasilskih vrstah že dolgo let. To so prekaljeni in nesebični, skromni in marljivi, vse- stransko zvesti tovariši gasilstvu. Dru- štvo je njihovo zaslužno dela cenilo in se skušalo oddolžiti njihovi vestnosti, ko je leta 1952 mnoge tovariše odliko- valo za večletno neprenehno uspešno delovanje. Lansko leto je bilo pri letnem pre- gledu celjsko prostovoljno gasilsko društvo najbslje ocenjeno od vseh dru- štev v celjski gasilski zvezi. Prebivalci mesta Celja in okolice so se že nešte- tokrat prepričali o skrajni požrtvoval- nosti in discipliniranosti celjskih po- klicnih ir: prostovoljnih gasilcev. In tako smo lahko ponosni na^ dejstvo, da se je celjsko gasilstvo po osvoboditvi povzpelo v prve vrste gasilstva Jugo- slavije, za kar je prejelo 25. marca 1956. leta od Vatrogasnega saveza Ju- goslavije najvišje odlikovanje — gasil- sko zvezdo I. stopnje. V vsej državi ima do danes tako odlikovanje poleg Celja le še Zemun. Ob tej priliki so bili odlikovani tudi vidnejši fukcio- narji, ki imajo za vodenje društva in usposabljanje kadra največ zaslug. Kljub tako uspešnemu delu pa celj- sko prostovoljno gasilsko društvo ta- rejo mnogi problemi. Največji problem društva je vsekakor gasilski dom, ki ne odgovarja več potrebam sodobnega gasilstva. Izvoz iz magistratnega dvo- rišča je pretresen in s F>očasnim ma- nevriranjem velikih vozil izgubljajo dragocene minute, ki so dostikrat od- ločilne pri uspešni akciji. Sušilni stolp je za 6 m prenizek, da ne morejo sušiti 20 metrskili dragocenih cevi. Uradni in stanovanjski prostori poklicne gasilske čete so zatohli, vlažni in temni. To nedeljo — 16. septembra — bo društvo praznovalo 85-letnico svojega obstoja. Že na predvečer, v soboto, bo zažiganje kresov na bližnjih gričih, pred starim magistratom pa bodo ob 19.30 predvajali film o požarni var- nosti. V nedeljo bo ob 8. uri v gasilskem domu slavnostna seja, kjer bodo raz- delili diplome najzaslužnejšim dolgo- letnim gasilcem. Sledilo bo pripenjanje spominskih trakov na prapore. Qb 9. uri bo velika gasilska vaja v mestu s sodelovanjem 23 društev Občinske ga- silske zveze. Slavje bo zaključila pa- rada po mestu z razhodom pred ma- gistratom. NAŠ AKTUALNI KOMENTAR Od česa zavisi uspešen izvoz D. Jakšič: Letošen izvoz F^oteka , zadovoljivo. Pričakujemo, da bo do konca leta iz- voženo za okoli 25 milijard blaga iz naše države. Tako bo lanskoletna kvota presežena za okoli 20 milijard ali 23%. Na povečanje izvoza je vplivala raz- širitev tržišča. Istočasno se je z ure- ditvijo odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami in Kitajsko ter z državami Azije, Afrike in Južne Ame- rike poboljšala tudi struktura izvoza. Nedvomno bo naša država še dolgo izvažala svoje klasične proizvode kot so barvne kovine in izdelke iz njih, dalje les, koruzo, tobak in slično. Toda ker je potreba po teh artiklih pri nas vedno večja, bi celo ob znatnem po- večanju proizvodnje teh proizvodov ne mogli obdržati izvoza na sedanji rav- ni, še manj pa da bi ga povečali. Zato bomo morali vztrajati na tem, da bomo začeli izvažati več proizvodov naše strojegradnje, elektroindustrijske pred- mete, usluge ladjedelnic, izdelkov in- dustrije prometa in predmete prede- lovalne industrije na sploh. Morali bo- mo povečati proizvodnjo in z njo tudi izvoz: večjega števila »drobnih« kme- tijskih pridelkov in drobne industrije. Ne smemo pozabljati, da mali izvoz posameznih podjetij v prvih letih pri- pelje do novih poslovnih zvez in do sistematičnega preučevanja tržišča. Navajamo tri značilne primere: Do nedavnega je bil izvoz jajc skoraj neznaten. Z izboljšanjem proizvodnje doma, kar je odraz napredka našega kmetijstva, se je dvignil tudi izvoz. Tako danes predstavlja izvoz jajc že precej veliko postavko v skupnem iz- vozu kmetijskih izdelkov. Tudi poskusi s plantažami malin so letos prinesli naši državi velike vsote deviz. Tako vidimo, da brez velikih investicij dobivajo nekateri doslej za- nemarjen^. proizvodi vedno večjo pred- nost tudi pri izvozu. Na svetovnem tržišču nastajajo ve- like spremembe. Zadnjih deset let ta je spremenila struktura prehrane v svetu. Iskani so vitamini, sadje, povrt- nina, kakor tudi razni sokovi iz sadja in povrtnine. Obleke iz umetnih vla- ken resno ogrožajo proizvodnjo volne in bombaža. Podobno je z drugimi ve- jami proizvodnje. Zato je poznavanje teh sprememb resen predpogoj sodob- nega proizvajanja. Zelo značilen je primer z vinom. Sve- tovna vinska trgovina doživlja krizo. Klasične vinogradniške dežele zane- marjajo proizvodnjo. To ni samo za- radi konkurence umetno proizvajanih vin. Spremenile so se navade. Name- sto vina je povpraševanje po močnih žganih pijačah na eni ter po brezal- koholnih pijačah, sadnih sokovih in podobnemu na drugi strani. Tega naši kmetje še niso spoznali. Poznavanje svetovnega tržišča pa ni važno samo zaradi pogleda na tenden- ce, ki se pojavljajo, temveč tudi zaradi drugih pogojev, pred katere so izvoz- niki postavljeni: asortiment, pakiranje, čas, način dobave itd. Temu se je tre- ba prilagoditi, kajti izgube iz prvih let je mogoče nadoknaditi s poveča- njem izvoza v naslednjih letih. Zani- miv je spodrsljaj nekega podjetja, ki je izvažalo vino. Trudili so se, da so uspeli vriniti nekatere znamke vin na vinske karte v državah, kamor so iz- važali. Ljudje so se tam nanje nava- dili. Toda takoj naslednje leto, ko je bila pot že uglajena, so prenehali iz- važati renomirane sorte. Na vprašanje, zakaj je to, so odgovorili, da te sorte vina več ne pi-idelujejo. To ni način osvajanja tržišča in ohranitve trajnih poslovnih zvez. Primeri, ki smo jih navedli, kažejo, kako zelo mora biti razvita iniciativa, da bi lahko začeli proizvajati predmete za »droben« izvoz. Spomini na stavi(e in mezdna gibania v Ceiiu ^.L bilo, da bi zbrali podatke zgodovine delavskih borb pred drugo svetovno vojno, da bi naši zanamci vi- deli, v kakšnih razmerah in pvogojih so morali delavci živeti in delati. Pi- sati bi morali o času, ko je smel pro- letariat zborovati le pod sencami bajo- netov, govoriti bi morali o delu in po- ročilih tajne policije, o prepovedi ko- munistične partije, o grožnjah, pre- ganjanjih in zasliševanjih, o odpustih, mučenjih in izsiljevanjih po zaporih ter o delu meščanskih fašistično u- smerjenih organizacijah. Pisati bi mo- rali o prepovedi delavskih zborovanj, o razpustih delavskih organizacij, o prepovedi nošenja jugoslovanskih za- stav, prepovedi proslav prvega maja, preganjanju delavstva itd. MEZDNO GIBANJE V OPEKARNI NA SPODNJI HUDINJI Nekaj let po vojni je bilo mezdno gibanje v opekarni na Spodnji Hu- dinji, kjer je bil tedaj lastnik firma »Unger-Ulman«. Delavstvo, ki je bilo do skrajnosti izkoriščano, je zahtevalo izboljšanje mezd. Kot mlada aktivista sva bila poklicana s tovarišem Fran- cem Osetorn v opekarno, da bi dala zaupnikom točna navodila za morebit- no stavko v primeru, da bi bila poga- janja brezuspešna. Nenadoma se nama je približal nek agent-provokator, ka- teremu sem med drugim dejal: »Delali bomo po zakonu, toda kdor ne bo tega upošteval, ga bomo nažgali sami.« Sre- di razgovora z zaupniki delavcev je pripeljala kočija s policije. Naložili so naju nanjo in odpeljali na zaslišanje. Očitali so mi, da sem boljševik, nato pa so me zaprli. Od mene so hoteli iz- siliti izjavo, da sem dejal, da bomo v primeru neuspešnega mezdnega giba- nja vse zažgali. Šele po dolgem okle- vanju, ko sem jim oporekal in dokazo- val, da je to samo zlonamerno natol- cevanje, so me izpustili. Kdaj, namreč katerega leta in me- seca je prišlo do mezdnega gibanja v Cinkarni, se trenutno ne morem spom- niti. »VI STE VECJA baraba KAKOR Člani sindikalnih ORGANIZACIJ!« Ko je delavstvo s svojo sindikalno organizacijo in s tedanjim tajnikom oblastnega odbora tovarišem Francem Leskoškom vložilo pri upravi podjetja spomenico za izboljšanje delavskih mezd, je vodstvo podjetja ukrenilo vse potrebno, da bi zavrnili potrebe delav- stva. Motivacija: z delom in zaslužkom so zadovoljni vsi delavci. Obratovodja je dobil nekoga, ki bi rad postal moj- ster, zato je prevzel tudi nalogo, da bo v dveh dneh pobral iK)dpise vseh to- pilničarjev, kar mu je delno, z grož- njami in pritiskom, uspelo. S takrat- nim tajnikom tovarišem Letnerjem, katerega so fašisti obesili med vojno na Frankolovem, smo organizirali, da so listino s podpisi ukradli. Toda bo- doči »mojster« je bil vztrajen in je pričel znova pobirati podpise. Toda spet smo mu jih izmaknili. To se je ponovilo še enkrat. V upravi so gro- zili, da bodo odpustili vse delovodje in mojstre ako ne ugotovijo, kdo je kra- del listine. Sporočil sem mojstru, da je ta, ki je pobiral podpise, naš član in da mu ni nihče pokradel pol, temveč da jih da sam organizaciji. To je moj- ster tudi takoj prijavil vodstvu pod- jetja. Ko je prišel kandidat za »moj- ^ stra« spet v pisarno s prošnjo, da bo spet poizkusil zbrati podpise, mu je mojster dejal: »Vi že ne boste nikoli postali mojster, ker ste večja baraba kot člani sindikalne organizacije.« Medtem se jim je posrečilo zbrati nekaj podpisov, ostale pa so falzifi- cirali. Šele tretjič se nam je posrečilo prepričati oblasti in jim dokazati, da so bili pK)dpisi falzificirani. Sklicali so razpravo, na kateri smo vsaj delno zmagali: priznali so našo sindikalno organizacijo. • J. V. Dobrna na stopnji dobrega zdratv^ilišca (Nadaljevanje s 1. ^trani) sicer zdravili ženske bolezni in še ne- kater druge, toda to zdravljenje ni bilo popolno, ker sama termalna voda ni mogla zdraviti vseh obolenj. Zato so se odločili, da bodo uvedli zdravljenje ženskih bolezni p>o medicinskih izsled- kih, ki jih v naprednih državah že nekaj časa poznajo. Tu gre predvsem za tako imenovane blatne kopeli, za ka- tere imamo vse potrebne sestavine do- ma. Toda o načinu zdravljenja po no- vih metodah bomo ob priliki dali be- sedo strokovnjaku. O novih metodah zdravljenja in o uporabi novih prostorov ter sredstev je pojasnjeval dr. Bojan Vrtovec. De- jal je, da je z novimi zdravstvenimi napravami Dobrna dobila polno pravico za naslov zdravilišča, kar je bilo do- slej včasih tudi neupravičeno. Z me- todami zdravljenja, ki jih je zdravi- lišče osvojilo, si bo pridobilo renome. Pojasnil je tudi, da že več kot mesec dni zdravijo v teh prostorih ter z novi- mi napravami in to zelo uspešno. V nadaljnjih pogovorih je dr. Vr- hovec povedal, da nekateri kraji zelo malo izkoriščajo usluge, ki jih lahko nudi Dobrna. Največ pacientov priha- ja iz Ljubljane in Maribora, veliko manj pa z Gorenjske, Dolenjske in kar je nabolj čudno, najmanj ali skoraj nič pa iz Celja. Ta navedba je prisotne začudila, saj bi ravno okolica Celja lahko s pridom koristila zdravljenje na Dobrni. Pacientke bi lahko z avtobusi prihajale na kopeli v Dobrno in se vra- čale domov in ne bi bilo treba zanje plačevati oskrbnine v zdravilišču. Ker je zdravilišče v Dobrni še vedno polno zasedeno, lahko sklepamo, da je že sedaj renome zdravilišča zrastel in da bo v bodoče še boljši. Letos v zdra- vilišču ne bodo imeli več finančnih problemov, kakor so bili svojčas, ko je bilo zdravilišče prej gostinskega kot zdraviliškega tipa. Kaže, da bo v Do- brni odslej vse to zelo koristno zdru- ženo. Kolektiv si je pridobil mnogo iz- kušenj v gostinstvu, zdaj pa z novimi pridobitvami postaja zdravilišče še v zdravstvenem pogledu privlačnejše in koristnejše. To pomeni, da bo Dobrna vedno bolj priljubljen kraj, kamor se bodo zatekali počitka in zdravja po- trebni Jjudje. Relniška služba v Celju zavzema vedno širši razmah Kot so pokazale primerjave z drugimi mesti, lahko danes ugotavljamo, da je rejniška služba v celjski občini ena najboljših v Sloveniji. In nič čudnega ni, da razni kraji, ki v zadnjem času uvajajo rejniško službo, že uporabljajo izkušnje mesta Celja. Dobri organizaciji referenta za varstvo družine in skrbništva, mnogoštevilnim požrtvovalnim terenskim obiskovalkam ter zdravniškemu osebju šolske polikli- nike in otroškega dispanzerja se mora- mo zahvaliti, da imamo v Celju danes vedno manj socialno ogroženih otrok. Posebej razveseljivo pa je še dejstvo, da se v tej rejniški službi vedno bolj odraža humanost in srčna toplina. Rej- niki ne sprejemajo zaupanih varovan- cev zaradi denarnih podpor — vestno in požrtvovalno se znajo truditi zanje, da jim nadomestijo prave roditelje. V Celju imamo rejniške družine, ki imajo po tri socialno ogrožene otroke v oskrbi. Zelo redki so primeri, da bi družine z rejniškimi otroki kakorkoli slabo rav- nale. Tako pri nas dobre rejniške druži- ne prispevajo velik delež k rešitvi pro- blema socialno ogroženih otrok našega mesta. Sploh pa je v tem pogledu tako stroga kontrola, da rejniki res ne morejo izi- gravati zaupanja pristojnih forumov. Stalni pregledi, mesečni obisk medicin- ske sestre na domu, strog nadzor teren- skih obiskovalcev itd. pripomorejo, da že največkrat kar prvi mesec ugotovijo morebitne nedostatke in v takem pri meru takoj odvzamejo otroka družini ter ga izroče drugemu rejniku. Varstvo otrok se v socialistični državi močno razlikuje od predvojnih metod »miloščine«, ko so uporabljali visokodo- neče besede, in malo dejanj. Celjska ob- čina s čutom odgovornosti in resnično toplino obravnava probleme varstva otrok in ima predvsem zato dobre uspehe. Referent za varstvo družine pri ob- činskem ljudskem odboru Celje se je te dni ponovno obrnil na vse terenske obiskovalce s prošnjo, da poiščejo na svojem terenu žene, ki bi bile priprav- ljene vzeti v oskrbo otroke, stare od 2 let dalje. Z isto okrožnico pa so iskali 8 družin, ki bi vzele v popolno oskrbo partizanske sirote-mladinke, v starosti 15, 16 let, katere bo ZB vključila v uk za dobo enega ali dveh let. Odziv je bil doslej zelo lep in zgleda, da bo spet lepo število socialno ogrože- nih otrok našlo topel dom pri zdravstve- no in moralno neoporečnih družinah. (Vsak rejnik — rejnica, prej ko dobi otroka v oskrbo, se mora dati zdravni- ško pregledati — medicinska sestra in terenska obiskovalka pa pregledata sta- novanjske razmere.) Zdi se, da se naše malo mestece v otroški zaščiti že približuje najnapred- nejšim državam, ki postopama ukinjajo razne otroške domove za predšolske otroke in krepijo samo dobro rejnišk® •službo. 14. SEPTEMBRA 1958 — Štev. 37 JKS STRAN Prvi letošnji premieri celjskega f ledališa v sredo, 19. septembra se bodo od- prle gledališke dveri: ob osmih zvečer bo igralski zbor uprizoril prvi poskus ©živitve klasične starogrške tragedije v Celju. V režiji Herberta Gruna bodo celjski igralci poskusOi »zaipeti veliki slovesni obred« (kot je nekdo dejal) — zaigrati silne strasti in nebotične idej- ne spopade Sofoklejeve Antigone. Kot kulturni dogodek to vsekakor ni ne- pomemben datum za Celje: saj sodijo tragedije starih Grkov med najvišje, očesu navadnih Zemljanov včasih ko- maj dosegljive, vršace človeške genial- ne stvariteljnosti. Iz teh zgodnjih vrhov dvatisočletne pradavnine je pognala svetlo rast vsa kasnejša evropska omi- ka — zategadelj je bilo že nujno in je vsekakor prav, da tudi Celjsko gleda- lišče naposled že prikaže svojemu ob- činstvu eno najznamenitejših tvorb te- ga prvega poglavja evropske gledali- ške zgodovine. Sofoklej — srednji v trojici velikih grških tragedov — je zapel v Antigoni pretresljivo in nedo- sežno pesnitev o boju med dvema na- čeloma: med novo rojeno osebno vest- jo — in samovoljno pa kruto držav- niško nasilnostjo. Antigona, hči nesrečnega očeta Edi- pa, ki se je nevede poročil s svojo ma- terjo in z njo zaplodil štiri otroke, pa se je sam končal, ko je spoznal nevede storjeni zločin — ta z globokim trplje- njem obremenjena Antigona bo v celj- ski uprizoritvi predstavljena tako, kot jo skuša videti in doumeti posluh da- našnjega razlagalca: kot slabotna in zagrenjena, trpka in trda, neljubezniva ženska, ki ravno iz te svoje slabotnosti rodi nepričakovano moč fanatičnega žrtvovanja za novo, zmagovito nrav- stveno miselnost. Nosilci novih idej so bili in so v zgodovini— če jih gledamo kot posameznike — vedno zaneseni fa- natiki, prav često zagrenjeni in na zu- naj zapostavljeni pastorki usode. Zdra- vi in srečni ljudje, preprosti in ne ob- teženi v svoji na turni človečnosti (taka je v tragediji na primer Antigonina s-estra Izmena, tak je Kreonov sin Hai- mon) — ti se v stiku z usodo silnih no- votarjev izgubljajo kot začudeni, smi- sel boja in spopada ne sluteči prepro- steži, kot žrtve silnejših računov. Antigonin nasprotnik — tebanski ti- ran Kreen — je po svoje tudi slabič: klavrno moralno niče, ki hoče s skli- cevanjem na občo veljavo utrjenih pravil sebi utrditi moč. Eden tistih, ki sami niso dovolj močni, a si delajo moč. ko skrbe za večni in nespremen- ljivi red. »Midva ibova branila red, moj sin!« in »Najhujša pa je nepokorščina!« — taka so njegova gesla. Da je le vse na zunaj lepo, v redu, nespremenljivo: vse bo prav. Antigona se bori zoper to s svojo osebno vestjo, ki ne mara za državljansko ubogljivost. Kreon je ukazal, da nihče ne sme pokopati Antigoninega brata, ker je bil izdajalec. Antigona ga vseeno po- koplje. Sama uprizoritev bo svojstven po- skus sodobne, današnjemu človeku kar najbližje, a v duhu in miselnosti ven- dar izvirniku zveste odrske ostvaritve. Osebe so po Sofokleju stilizirane, sim- boli neke občečloveške tipike — a vse- eno doživljajo verjetno in človeško. Zunanja podoba naj bo kar se da či- sta, osvobojena vseh p>odrobnosti, vseh 'odvečnih primerkov in vsakršne pro- zaičnosti, matematično kristalno gra- jena, monumentalna in jasna. Brez re- kvizitov, brez glasbe, brez nepotrebne- ga obilja barv in okrasov; samo poeto- ya beseda in igralčevo doižvljanje sta izrazni sredstvi slovesnega opravila. Antigona in Kreon bosta Klio Ma- ver jeva in Janez Škof, Besednik zbora tebanskih knezov — poglavitni glasnik praktične življenjske modrosti in po- srednik med obema presilno zagnani- ma sovražnima načeloma — bo Pavle Jeršin, predstavnik preproste piebejske pameti, surov in pavlihovski, Stražnik — bo novo angažirani Tone Terpin; Haimon bo Sandi Krošl, Izmena — Mar- janca Krošl-Horvatova; poosebljena nadživljenjska sila usode, videč Teire- zias — Albin Penko. Nesrečna Kreono- va soproga Evridika se nam bo poka- zala v osebi Nade Božičeve, zbor te- banskih knezov pa bodo predstavljali Slavko Strnad, Marijan Dolinar, Fran- ce Mimik, Slavko Belak, Avgust Sedej in Vlado Novak. — Sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanovič, kostume Mi j a Jarčeva. Teden dni po tej premieri bomo vi- deli na odru Celjskega gledališča do- cela drugačen svet: v smešni luči pri- kazano podobo Rusije pred koncem devetnajstega stoletja. V sredo, 26. sep- tembra bo namreč premiera Starih ruskih šal Antona Pavloviča Cehova v režiji Jura Kishngerja, novo angažira- nega stalnega režiserja CG. Pet — vse- binsko, smiselno in slogovno, ,povezanih odrskih šal se zvrsti v venec zabavne, smeha prebogate, a vendar tudi dra- gocenih človeških spoznanj prepo- membne gledališke dogodivščine. Moj- ster lirične naturalistične črtice in hu- moreske, prvak naturalističnega gle- dališča, poet štirih velikih odrskih pe- snitev hrepenenja je v teh petih zaibav- Ijivih šalah grenko, s skoraj gogoljev- skim humorjem upodobil po'kvečene osebice malih razmer, sužnje svojih že- na in svojih provincialnih navad, ujet- nike obče sivine in mraku starih ruskih podeželskih mestec. Duhovna beda in dolgočasje, smešni predsodki in vendar vsepovsod pričujoča iskrica življenjske sile humorja... Gesta, s katero gleda- lišče v Kislingerjevi režiji uprizarja te vesele in žalostne zgodbe, je ta, da pokaže na »lepe stare čase«, o katerih marsikdo po neumnem rad sanjari; pa vendar tudi teh sivih starih časov ne misli zasmehovati. Ne. Skozi resnice in spake smešnih podob se svita spozna- nje o premnogih slabostih človeškega rodu, uklenjenega v sipone predsodkov, starokopitnih navad in malomeščanšči- ne. V ostrem tempu smešne igre se bo zvrstilo p>et smešnic, brez sence šol- mošterskega prizadevanja, da bi gledal- ce česa »naučili« — in vendar s tihim, neizgovorjenim upanjem, da bodo gle- dalci ravno iz nevsiljive komike po vsem — nedvomno obilnem — kroho- tanju odnesli tudi kanec grenkih, a zdravilnih sipoznanj. V številnih vlogah teh malih iger, s katerimi bo Celjsiko gledališče obiskalo tudi razne odre na mestnem robu, na- stopa skoraj ves" igralski zbor, zlasti Slavko Strnad, Sandi Krošl, Tone Terpin, Mara Cernetova, Avgust Se- dej, Slavko Belak, Angelca Hlebcetova, Zora Cervinkova, Marija Goršičeva in Albin Penko, pa še Marijan Dolinar, Vlado Novak, Pavle Jeršin, Janez Škof in Janez Eržen. Sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanovič, glasbena spremljava pa bodo starfe ruske pesmi v izvedbi zbora donskih kozakov. H. G. Isdelan je osnutek generalnega načrta mesta Celja v torek so na 13. redni seji Sveta za gradnje in komunalne zadeve obrav- navali osnutek generalnega načrta me- sta Celja, ki ga je projektant inženir Stermecki predložil v presojo Občin- skemu ljudskemu odboru Celje. Načrt sta članom sveta in povablje- nim gostom obrazložila 'inž. Blaž Pri- stovšek in inž. Janko Hartman, ki sta opozorila na mnoge ugodne strani pa tudi na nekatere pomanjkljivosti na- črta. Svoje mnenje so dodali še inž. Milovanovič, inž. Mlejnik, zastopnik vodovodne skupnosti in direktor Upra- ve za ceste in kanalizacije. Vse pripombe, ki so bile in še bpdo iznešene, bo V podrobnosti obdelala posebna komisija. Ta komisija bo k delu pritegnila še druge strokovnjake, proučila predloge in zbrala vse pri- pombe — potem pa bo ljudski odbor sklical ponovni sestanek, kjer se bodo še in še razčiščevala mnenja, prej ko bo generalni plan mesta Celja osvojen. Indonezija - država otokov Pismo IZ Džakarte Palača predsednika republike v Džakarti Džakarta, avgusta 1956 Indonezija leži na tisoč otokih. Eden od teh je Java, ki sodi med najmanjše toda najbolj naseljene, saj šteje osem- deset milijonov ljudi, glavno mesto sa- mo, Džakarta, pa tri milijone. To je eno najvažnejših pristanišč na svetu, isto- časno pa ima tudi letališče, ki spaja Indonezijo z. vsemi deli sveta. Tudi do- mač zračni promet je zelo razvit. Java je prepredena z prekopi, ki oskrbujejo riževa polja z vodo ... NA ULICAH DŽAKARTE Džakarta je prenaseljena, a promet po mestu je tako gost, da v nekaterih ča- sovnih obdobjih sploh ne morete nika- mor priti. Vozila p>o ulicah dajejo videz mravljišča. Poleg 80.000 v mestu regi- striranih avtomobilov je polno vesp, mo- torjev in malih avtomobilčkov. Ti avto- mobilčki so praktično in naglo prevozno sredstvo. Poleg tega je v mestu okoli 40.000 tako imenovanih beč ali modernih rikš. Te rikše ne vozijo več kuliji v te- ku, temveč so podobni našim trgovskim tricikljem. Voznik zadaj poganja kolo. Z eno besedo, v Indoneziji nihče ne hodi peš. Kmetje se vozijo na vozovih na dve kolesi s konjsko vprego. Konjski komati so prepolni kovinskih okraskov. Po vsem tem ni nič čudnega, da je gne- ča v mestu nemogoča in da je pravi čudež, da ni nesreč. Življenje je tu zelo interesantno. Mno- gi ljudje delajo izključno na cestah in ulicah. Tam popravljajo penkala, obu- tev, krpajo avtomobilske gume, brijejo, strižejo itd. Ulice so polne uličnih ku- harjev, ki se pomikajo ali pa imajo stalni prostor. Na eni strani dolge palice, ki jo nosijo na plečih, visi peč, na drugi majhna okrogla miza, ki je tudi >>kre- denca«. Dogaja se, da Indonezijec po- kliče takega kuharja na svoje dvorišče in ta mu speče ražnjiče. Vse na ulici... Kupite lahko cigarete, čaj, bonbone, ure, lišp itd. Trgovina je v rokah Holandcev in Kitajcev. Trgovine so odprte pozno v noč. V njih je vse, kar si zaželite. Del Džakarte je čisto kitajski. Pravijo, da tu živi pol milijona Kitajcev. Blago, ki ga prodajajo, prihaja iz vseh delov sve- ta. In še ena posebnost. Vsaka trgovina ima čuvaja. On leži med vrati, tam tudi spi in čuva. En sam žvižg in že vas drži za nogo, če greste iz trgovine in niste plačali. V Indoneziji ne poznajo mraka kot pri nas. Ob šestih zvečer pripeka sonce, pol ure pozneje je že tema. Tudi s svi- tom je enako. Dan je skoraj vse leto enako dolg. Noči so krasne. Zdi se vam, da je mesec tik nad glavo. Ni dneva brez oblakov. Sonce in oblaki, vsak tre- nutek drugače. In vsak dan pada ^ež. Po navadi popoldan ... BOGASTVA INDONEZIJE Država je bogata, polna kokosovih palm, plantaž čaja, kave, sladkornega trsja, banan in drugega sadja. Do sedaj nisem vedel, da se mora drevo banane podreti, ko rodi plodove. Toda iz dreve- snega Štora požene novo steblč. Tako banane rodijo, vse leto neprestano. Naj- bolj čudno drevo je Tapioka. Ima krat- ke in debele korenine. Ko jih posekajo, oluščijo in skuhajo, dobite jed, ki spo- minja na krompir-ali tudi na kostanj. V_tovarnah delajo iz Tapioke moko. Tudi Popoja je drevo, ki vzbuja po- zornost tujca. Ima visoko deblo in pod vejami raste plod naravnost iz debla. Plod je zelo okusen. Po navadi vam ga servirajo kot sadno slaščico. PARIZ DALJNEGA VZHODA Nekega dne smo obiskali Bandung. To je mesto, kjer je bila lani azijska kon- ferenca. Dali so mu vzdevek: Pariz Dalj- nega vzhoda. Leži na zapadnem delu otoka. Pot do tja vodi- po hribovitem kraju. V pol ure ste že 1200 metrov vi- soko. Cesta je lepa, asfaltirana. Zrak je tak kot pri nas v Sloveniji. Tam smo si ogledali enega izmed ži- vih vulkanov. Takih je v Indoneziji dvajset. Imenuje se Semeru. Njegov vrh se vzpenja 3000 metrov nad morsko gla- dino. Nazaj grede smo videli na nepregled- nih ravninah črede bivolov. Dečki — pastirji ležijo ali sedijo na enem izmed njih. Tako po en fantič čuva tudi celo krdelo. Ob cesti smo z ene strani videli bogata polja in zaselke pretkane s koko- sovimi palmami, z druge strani pa ne- dosežno gladino mirnega Java — Oce- ana. Zivko Antonič Nesreča nikoli ne počiva, zato darui sočloveku svofo kri Človek nikdar ne ve, kdaj ga kaj do- leti. Nesreča nikoli ne počiva, pravi pre- govor. Danes še zdrav človek se jutri ponesreči in morda mu bo vaša kri re- šila življenje. To se lahko pripeti vsa- kemu, tudi vam. Zlasti sedaj, v času večjega prometa, skoraj ni dneva, da ne bi čitali o težkih promtnih nesrečah. Ali ni to plemenito dejanje ob zavesti, da je ravno vaša kri rešila v življenjski nevarnosti življenje sočloveku. Ali mor- da ne čaka ista usoda tudi vas? Koliko hvaležnosti dolgujete tistemu, ki vam povrne dragoceno življenje. Ob misli na to ni nobena žrtev prevelika za tako plemenito dejanje. Dajanje krvi ni niti najmanjša žrtev v primeri z dragoce- nim in življenjsko važnim učinkom, ki ga s tem dosežemo. Zato se odločite in oddajte kri brez oklevanja in bojazni. Zavedajte se, da ste s tem morda rešili življenje samemu sebi. Pred.dnevi je Občinski odbor RK v Celju pričel s širšo akcijo za oddajo krvi pri" mestnem prebivalstvu. To ko- ristno akcijo bodo v kratkem izvedle te- renske organizacije RK v Celju, ob po- moči osnovnih organizacij SZDL in ZK. V prvi četrti bodo še ta teden orga- nizacije ZK na sestankih pozvale svoje člane, da se odzovejo temu plemenite- mu vabilu, saj morajo ravno komunisti služiti za vzgled ostalim ljudem, kako je treba pomagati sočlovteku. Pomoč bo- do nudili tudi ekipam RK na terenu, ki bodo zbirale prostovoljne krvodajal- ce. V tej plemeniti akciji bodo pomagale ekipam tudi organizacije SZDL. Tudi v Cretu so se na skupnem se- stanku pomenili predstavniki organiza- cij SZDL, ZK in RK, da bodo pomagali desetim ekipam Rdečega križa, ki bodo do 15. septembra na svojem terenu pri- dobivali krvodajalce. Želeti bi bilo, da ne bi bilo zdravega Celjana, ki se ne bi odzval tej koristni akciji in se vpisal v seznam krvodajal- cev, ko ga bo obiskala ekipa. Naše geslo naj bo: Iz vsake družine vsaj en kr- vodajalec! STAVKA (Nadaljevanje in konec) Policija in tovarnar so zahtevali od strojevodje, da bi postavil vagone v tovarno. Strojevodja je res pripeljal šest vagonov pred tovarno, toda ko so železničarji slišali delavce, ki so kri- čali, da ne dovolijo peljati vagonov v tovarno, je strojevodja ustavil vlak. Policisti so dali nože na puške, da bi razgnali delavce. Hoteli so prisiliti stro- jevodjo, da bi zapeljal vagone v to- varno. Delavci so i>olegli po tračnicah. Ko so policisti silili V strojevodjo, da bi zapeljal kar čez delavce, je ta rekel: »Jaz odgovarjam za stroj in ne vi. Vo- zim po tračnicah in ne po ljudeh!« Potem je stroj z vagoni počasi odpeljal proti pgstaji. Westen je zahteval od mizarja Jana, da odstrani iz emajlLmice vsa okna in vrata. Policisti so vpraševali, kje spim ponoči. Toda delavci so odvrnili, da jih to prav nič ne briga. Policisti so se po- služevali zvijače. Tistega, ki je šel po- tem tja, so zgrabili in ga uklenili. Nek delavec se je vrgel po tleh. Zgrabili so ga za lase in ga vlačUi sem in tja ter hodili po njem. Bil je ves krvav. Tako so pretepli tudi več žensk. We- sten je dal tiskati velike plakate, ki so naznanjali: »Kdor ima doma hišo, se mu zapleni, da se povrnejo tovarni stroški, ki so nastali zaradi stavke.« Se vedno so nas stražili, kot da bi bili največji razbojniki. Debelušni mali tovarnar je dal okovati vsa vrata v emajlirnico ter dal zastražiti vrata, ki vodijo iz tovarne z desetimi žandarji in štirimi policisti. Nekaj žandarjev in policistov pa je postavil v dolgi verigi od vratarja do surovinskega oddelka. Nekateri žandarji so dobili nalog, da zberejo stavkokaze, ki bi nadaljevali > delom. Ko so jih pripeljali v suro- vinski oddelek, so jih zaščitili pred stavkujočimi z napetimi samokresi in bajoneti. Kričali so, da bodo vse »pre- klete komuniste« poklali in izstrelili. Občina je prepovedala trgovcem, da bi nas preskrbovali z živili. Kdor bo kršil to prepoved, bo ob obrt. To so prepvovedali tudi pekom. Toda mi vse- eno nismo stradali. Nekega dne so žan- darji pri vratarnici napadli ženske, ki so nam nosile hrano. Vlekli so jih za lase po tleh in kričali nad njimi. Hrana je bila razlita po cesti... Tako smo cstali v tovarni še osem dni brez hrane. Potem je dal Westen si>et natisniti le- pak, ki je pozival, naj pridejo vsi, ki imajo svojce v tovarni po nje, sicer bodo vse odpeljali v Mitrovico. Ljudje so prišli na ta poziv od vsepovsod. Zbralo se jih je okoli 3 tisoč. Žandarji in policija so jih pričeli preganjati. Pri Lebičevi gostilni so posrtavili prek ceste plot in jo zaprli. Voznik, ki je pripeljal z avtom, je moral pokazati legitimacijo, šele potem so mu odprli. Tako so imeli žandarji polne roke dela. Ko so uvideli, da so prešibki, so prosili za pomoč še vedsko. Res, prišlo je še sto vojakov, ki so bili drugi dan na dvorišču v pri- pravljenosti. Žandarji, policija in West- novi hlapci ter ključavničarji, mizarji, zidarji,, nameščenci, mojstri ter pred- delavci so bUi stavkokazi. Povedali so policistom za imena stavkajočih. Zem- darji so klicali posamezne delavce iz tovarne, češ da jih čakajo svojci, po- tem pa so jih pretepali in metali iz to- varne. Mizarji so na Westnovo po- velje ojistranili vsa okna iz emajlimice. Poklicali so na pomoč gasilce. Zvečer so žandarji Ln policija obkolili tovarno. tovarniški, gaberski in mestni gasilci pa so morali napeljati cevi na streho in k vsem vratom. Žandarji so se posme- hovali: »Prokleti komunisti. Ponoči vas bomo vse poklali in postrelili.« Peti dan je že mineval, odkar smo bili brez hrane. Komunisti smo se do- govorili, da skličemo sejo. Kot glavni zaupnik sem sklical vse zaupnike, nji- hove namestnike ter stavkovni odbor. Vedeli smo, da se bomo morali odločiti: ali' štrajkamo ali se vdamo, ali pa se spoprimemo z žandarji. Ker smo imeli samo šest samokresov in eno puško (mvmicije smo imeli sicer dovolj, le orožja je bilo premalo), vojakov pa je bilo več kot sto dvajset, nam ni kazalo drugega, kot da zapustimo tovarno. Ta- ko se je končal veliki štrajk. Od odpuščenih delavcev in delavk jih je sodelovalo 320. Vsi so imeli v delav- ski knjižici rdeč pečat. Zaman so hodili po tovarnah. Dela niso dobili. Povsod so jim odgovarjali: »Rabimo delavce, toda vas ne moremo vzeti. Takšen je pač sklep zveze industrijalcev in ob- čine.« Tisti, ki so stavkali pri Westnu, so bili večinoma komunisti. Gospodinje nišo marale niti delavk, da bi jim slu- žile kot gospodinjske pomočnice. Na občini so dobivali milostno podporo: 15 dinarjev na mesec ali kilogram slad- korja. Delavci, ki so stanovali v West- novih hišah, so morali zapustiti stano- vanja v 24 urah. Kdor se ni izselil, je bil postavljen na cesto. Brezposelni so h(^ili vsak dan na občino in zahtevali službo. Zu- panu Mihelčiču so rekli: »Vi ste po- magali Wesitnu, da je zmagal, nam pa dajte sedaj dela ali podpore, da bomo sploH lahko živeli.« Ce je kateri delavec govoril z nami, je bil takoj odpuščen. Policisti in žan- darji so dobili nagrade za to, ker so pomagali Westnu. Stavkokazi so se nas izogibali na cesti, kakor da bi jih bilo sram za umazano delo. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE RAZPISUJE mesto direktorja podjetja »-Celcia-Sad«, Celje Pogoji: komercialist z daljšo komercialno prakso in prakso v vodenju podjetij. V poštev pridejo samo osebe, ki so nekaznovane. Ponudbe z življenjepisom, opisom kvalifikacij ter dosedanjih za- poslitev in potrdilo o nekaznovanju je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 20. septembra 1956. CELJSKI fEDNIK y VSAKO mso! STRAN 4 14. SEPTEMBRA 1956 — Stev. rt ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Dober odkup gozdnih sadežev dobra organizacija trgovskega podjetja ozz celje Zadružno trgovsko podjetje v Celju se je za letošnjo odkupno sezono gozd- nih sadežev dobro pripravilo. Čeprav letina zaradi neugodnih vremenskih prilik ni najboljša, so uspehi v pri- merjavi s preteklimi leti neprimerno večji. Podjetje je namreč uspelo vzbu- diti zanimanje pri prebivalstvu za na- biranje, saj je to razmeroma lahek pa tudi donosen zaslužek. Podjetje je že pred pričetkom nabi- ranja pričelo široko akcijo za nabira- nje med prebivalstvom. Uslužbenci so obiskali 53 šol v okraju ter na zanimiv in dojemljiv način prikazovali otro- kom koristi nabiranja. Koristi bodo imeli tudi šolski odbori, ki bodo pre- jeli posebne nagrade od nabranih ko- ličin gozdnih sadežev, ki so jih na- brali otroci. V nekaterih predelih okra- ja, kjer do letos niso še nikdar na- birali, so se posebno izkazali. To velja zlasti za področja kmetijskih zadrug Ljubno, Luče, Gornji grad. Nova Štif- ta in drugod. V Velenju in Šoštanju so za nabiranje organizirali cele bri- gade. Največji je bil letos odkup borovnic. Skupno je znašal 246 ton, od tega 30 ton posušenih. Od svežih borovnic pa jih je šlo 130 ton v Švico, 20 ton v zmrznjevalnico v Koper za poznejšo prodajo, dočim so kakšnih 46 ton bo- rovničeve pulpe prodali v tujino. Osta- nek je bil prodan na domačem trgu. Odkup pa bi bil mnogo večji, če bi bila letina takšna, kot v preteklih letih. Ostalih sadežev je bilo odkupljenih nekoliko manj. Tako znaša odkup ma- lin 150 ton, največ za izvoz. V tujini so izredno povpraševali" za brusnicami, k', jih je letos premalo. Premalo je bilo tudi gob ter rdečega in črnega ribeza. Od gob so zaradi mraza zrasle le li- sičke. Glavni kupec so podjetja v Tr- stu. Ribezla je tudi bilo premalo. Zato kaže, da ga bo treba v prihodnjih letih več gojiti, predvsem plantažno, ker je odličen vir dohodkov. gospodinje na vasi vkuhavajo V preprosti kmečki kuhinji blizu Podčetrtka pri Pustiškovih so se pred dnevi zbrale gospodinje in dekleta na pobudo žena zadružnic, da bi se v kratkem tečaju naučile vkuhavati so- čivlje za zimo. Tov. Kerinova, ki je že vsa leta vodila tečaj v Kmetijsko- gospodarski šoli, jih je s svojimi na- vodili tako navdušila, da so sklenile v prihodnjih dneh ponoviti še tri krat- ke tečaje za vkuhavanje v Podčetrtku. Kmečke žene, ki niso nikoli vlagale za zimo, bodo v teh tečajih dobile osnovno praktično znanje in njihov zimski jedilnik bo tako mnogo boljši GOVEDO OPERIRA NA DOMU Občinski veterinar v Mozirju, tovariš Pešec, že dalj časa samostojno in brez vsake strokovne pomoči operira govedo na želodcu, to celo kar v hlevu. Naši živinorejci so s tem ogromno pridobili, kajti ni jim več potrebno zaradi takih operacij goniti govedo v 40 km oddalje- no veterinarsko bolnico v Celje. V na- sprotnem primeru pa bi morali taka goveda oddati v zakol. Tov. Pešec je izvršil že več primerov takih operacij, ki so se mu vse posrečile. Živinorejci so mu za njegovo pomoč hvaležni. uspela živinorejska razstava v šmarju pri jelšah Šmarski zadružniki so se že več let pripravljali na razstavo živine, ki so jo organizirali pred kratkim. Prvič so razstavljali že pred tremi leti in že takrat pokazali vidne uspehe pri vzga- janju pomurske pasme. Letos so na razstavi sodelovali člani zadrug iz Šmarja pri Jelšah, Sladke gore in Šent- vida. Vsaka zadruga je dala določen prispevek v skupen sklad, iz katerega so izplačali nagrade najboljšim živi- norejcem. Pri tem je pokazala razu- mevanje tudi šmarska občina, ki je razstavo znatno materialno podprla. Razstavljeno je bilo 90 glav goveje živine, 9 svinj, merjasec in 10 kokošjih družin. Od kar so zadružniki organi- zirali molzno kontrolo, je narasla mleč- nost na 400 litrov. Razstava, ki je po- popolnoma uspela bo vzpMDdbuda za- družnikom za še večji napredek pri njihovem delu. M. F. Pred ustanovno skupščino Okrajne turistične podzveze v Ceiju Ze na zadnjem zasedanju Stalne tu- ristične konference Celje so ugotovili, da je turistična dejavnost na področju celjskega okraja dosegla tako velik razmah, da je že nujno potrebno mi- sliti na načrtno in pravilno okrajno usmerjanje in sodelovanje vseh čini- teljev, ki delajo na področju turizma in da zato Stalna turistična konferenca ne more več zodovoljivo opravljati vseh nalog. Hkrati s tem pa je bil sprejet tudi predlog o ustanovitvi Okrajne tu- ristične podzveze s sedežem v Celju. V tem smislu tečejo v zadnjem času pospešene priprave za ustanovitev Okr. turistične podzveze v Celju, katere čla- ni naj bi postala razen turističnih in olepševalnih društev na območju celj- skega okraja tudi Gostinska, Trgovin- ska in Obrtna zbornica, planinska dru- štva, zdravilišči Doborna in Rogaška Slatina, celjsko podjetje Avtobusni promet, večja gostinska podjetja v Ce- lju, Rogaški Slatini in v Rimskih To- plicah, nadalje Hokejsko-drsalni klub. Štajerska smučarska podzveza, Okr. lovska zveza. Celjsko ribiško društvo itd. Po prvi zamisli' naj bi bil usta- novni občni zbor Okrajne turistične podzveze v soboto, 22. septembra. Na ustanovni skupščini Okrajne tu- ristične podzveze bo med drugim po- dano zanimivo poročilo o minuli tu- ristični sezoni, ki je kljub slabim za- četkom dosegla v svojem koncu za- dovoljive uspehe. Kaže celo, da se bo letošnje število turističnih nočitev močno približalo lanskoletnemu, ki je s 230.000 rekordno. Hkrati s tem pa že sedanji podatki kažejo, da pa se je precej zmanjšal finančni promet, kar potrjuje, da so letošnji uživalci dopu- stov razpolagali s skromnejšimi vso- tami kot lani. Vzporedno s pripravami na ustanov- no skupščino pa tečejo tudi dela okoli zbira turističnih kapacitet in cen za naslednje leto. Pravočasna objava teh podatkov bo vsekakor zelo ugodno vplivala na turistično sezono v prihod- njem letu. Razen velikega razmaha turistične dejavnosti, pa ustanovitev Okrajne tu- ristične podzveze narekuje še eno dej- stvo, in to je— nedelavnost Okrajnega sveta za turizem, ki se od marca le- tošnjega leta sploh ni sestal. Zato pada toliko večja odgovornost na bodočo Okrajno turistično podzvezo, kateri že- limo čim več uspehov. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA SOLA IN DOM Pričel se je pouk. Tisoče učencev hiti vsak dan v šolo. 2e prve dneve sprejemajo otroci znanje. Res je — majhni so še, toda če jim bomo poma- gali tudi doma in spremljali vsak nji- hov korak v šoli, bo uspeh ob koncu leta lep. Neredko se zgodi, da se mnogi starši spomnijo svoje dolžnosti šele ob koncu šolskega leta. Tedaj so krivi za- radi slabega uspeha otrok vsi drugi, le oni ne. Kako naj ti starši kontroli- rajo otrokovo delo v šoli in izven nje, čp ne gredo nikdar v šolo, da bi se pri učiteljih pozanimali za delo svojih otrok? Poznal sem očeta, ki je bil po po- klicu uslužbenec, in sicer zelo marljiv. Ob prvem p>olletju je prinesel njegov Peter domov slabo oceno. Toda v šolo ni bilo nikogar. Šele moje pismeno po- vabilo je vznemirilo očeta, da je pri- šel k meni. Rekel je: »Moj fant 'nima nikoli nobene naloge. Le kakšna šola je to? Sicer pa kaj želite, saj je fant priden in se uči kar dobro!« »Kako, dobro? Ste mar videli njegovo spričevalo?« sem se začudil. Odvrnil mi je: »Sin mi je rekel, da so dobili spričevala samo za en dan, no in tedaj ga je videla le moja žena. Oba sta mi zatrjevala, da je spričevalo dobro, šele ko ste mi poslali vabilo, sem se od- ločil, da pridem k vam.« Potem sva se pogovorjala o fantu. Oče je spoznal, da Peterček laže, mati pa je preveč prizanesljiva. Obljubil mi je, da bo doma uredil zadevo tako, da bo fanta pogosteje nadzoroval. Toda na žalost je ostalo le pri besedi. Minilo je pol leta in očeta ni bilo v šolo, fant pa je zanemarjal učenje in živel kot ptiček na veji. Primer, ki vsekakor ni osamljen, nam zgovorno dokazuje, kako zelo je potrebna povezava med domom in šolo. Roditeljski sestanki, vzgojna predava- nja in govorilne ure F>a še utrjujejo to povezavo. Danes, ko terjamo od učenca čim več znanja, moramo vezi med šolo in domom še učvrstiti. Na vseh šolah so šolski odbori, ki skrbijo kot organi družbenega upravljanja za vse oblike povezave šole z domom. Sedaj, ko se je šolsko leto šele pri- čelo, je še čas, da se starši posvetujejo v_Joli o učnih in vzgojnih vprašanjih. Le kateri starši si ne želijo, da bi bil njihov otrok pameten in učen? Mislim, da vsi. Prav zato pa bi morala biti trajna povezava s kovačnico ljudi — našo šolo. Se dve sušilnici dobimo Na zadnejm občnem zboru Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze v Žalcu je bilo med drugim sklenjeno, da se bo zgradilo 75 novih sušilnic za hmelj. Od tega števila sta tudi za Šmartno ob Paki predvideni dve sušilnici. To zamisel iskreno pozdravljamo in upamo, da bo v resnici realizirana. > Ob tej priliki opozarjamo, da bi ra- bili pri nas tudi vsaj eno sušilnico za sadje. Mnogo stroškov bi bilo prihranje- nih, ko bi se ta zgradila pod skupno streho s sušilnico za hmelj. Naš kraj ima mnogo sadja, a nobene sušilnice. Kako potrebna pa bi bila taka sušilnica, nam je najbolj pokazala lanska sadna letina, ko ljudje že niso vedeli kaj po- četi s sadjem, ki ga je pozimi zgnilo nad 6 vagonov. Po suhem sadju je na trgu močno povpraševanje. Upamo, da bo naš upravni odbor KZ to zamisel v polni meri izvedel. Petkovi otvoritvi celjske podružnice »AGROTEHNIKA« je prisostvovalo večje število povabljenih gostov, predvsem predstavnikov ljudske oblasti in zadruž- ništva,. Veliko moderno trgovino z vsemi kmetijskimi stroji, potrebščinami, mehanizacijo in rezervnimi deli za stroje je ob skromni svečanosti izročil prometu direktor trgovskega podjetja »Agrotehnika« tov. Turk „Ste videli, kaj smo že napravilV^ (Nadaljevanje in konec) Zanimalo ine je, kam dajo kmetje toliko denarja, ko na njihovih domači- jah nisem videl nič posebnega. Celoten promet na kmetiji Bardarovskega znaša preko tri milijone dinarjev letno^ Od tega je plačal 49.000 dinarjev zemlji- škega davka, 15.000 dinarjev pa za na- makanje paprike, paradižnika in riže- vih nasadov. Seme ga je stalo okrog 50.000 dinarjev, a sadike si vzgoji sam na velikih toplih gredah. S paradižni- kom in papriko se začne ukvarjati že konec januarja. Ker se vse prodaja preko zadruge, imajo finančni organi temeljito kon- trolo nad prometom s kmetijskimi pri- delki. Tako jim pri izplačilu denarja odtegnejo 3 do 6% od prodajne cene, ki se odvaja v poseben občinski fond za napredek vasi. Kmetje so zadovoljni in se ne upirajo temu davku, čeprav sedaj pripravljajo na občini progresiv- no davčno lestvico, ki pa njihovih do- hodkov ne bo občutno zmanjšala. Poleg raznovrstnih obveznosti do skupnosti, si kmetje sami prizadevajo, da bi bila njihova vas čim lepša. Po vojni so iz poi>olnoma lastnih sredstev nai>eljali v vas električni tok, zgradili velik trans- formator, uredili dva vodnjaka, zgra- ^ dili so solo in prosvetni dom. Sedaj so v teku dela za zgraditev mladinskega doma, saj, kot sem videl, je mladina v tej vasi zelo delovna in se trudi, da bi čimprej izbrisala še poslednje znake zaostalosti in revščine. Prav tako so uredili lep park in vas je zvečer moč- no razsvetljena, bolj kot kakšno mesto. Pred njimi pa je sedaj morda naj- večje delo: plemenita zamisel vaščanov, da zgrade veliko, moderno ambulanto, v kateri naj bi bila zaposlena dva zdravnika, en zobozdravnik in i>et me- dicinskih sester. Govore, da bodo zgra- dili »bolnišnico«. Mnogo denarja so že zbrali in gradbena dela se bodo kmalu pričela. Kupiti nameravajo tudi rešilni avto. Kdaj bo njihova zamisel uresni- čena, ne vem, prepričan pa sem, da v nekaj letih prav gotovo. Predsednik občine mi je dejal, da bodo zgradili tudi gasilski dom. Načrtov je mnogo. Ver- jamem, da sjo s takšnimi ljudmi in ma- terialnimi možnostmi vse njihove za- misli mogoče. Pogovarjal sem se s čisto navadnimi kmeti v tej vasi, ker edino v pogovoru z njimi si lahko človek ustvari neko splošno sliko njihovega življenja, pa mi je nekdo dejal: »Ste videli, kaj vse smo že napravili? Toda, še mnogo dela nas čaka in precej paradižnika in pa- prike bomo še morali prodati, da bo vse tako urejeno, kakor želimo. Naj- prej vas, potem si bomo pa tudi mi kupili radijske ai>arate.« Neverjetno, kaiko zelo žele, da bi bila njihova vas nekaj posebnega. Vsi, brez razlike si prizadevajo to uresničiti. V bližnji Gevgeliji nameravajo zgra- diti tovarno sadnih konzerv, ki jo bo- sta v glavnem zalagali vasi Bogdanci in Stoj ako vo. Ce se bo to uresničilo, tedaj se bodo načrti ljudi iz Bogdancev lahko še povečali. Z živinorejo se ljudje zelo malo pe- čajo. Goje predvsem majhno govedo, tu in tam imajo še kakšno ovco, prašičev pa nisem videl nikjer, čeprav so pre- bivalci skoraj izključno pravoslavne vere. Pač pa ima vsaka hiša kokoši. Druge vrste perutnine ne goje. Pre- hranbene artikle 'kupujejo v trgovini, ker so uvideli, da se gojenje vrtnih kultur bolj izplača, kot vse drugo. To pa je za gospodarstvo nek^ vasi že ogromnega pomena. Istega dne popoldne, okrog četrte ure, so prišli k Bardarovskim, ko so zve- deli, da imajo nekega gosta iz Slove- nije, 'štirje dijaki iz gevgelijske gim- nazije in učiteljišča, ki so bili tedaj doma na počitnicah. Bili sta dve de- kleti in dva fanta, vsi štirje iz zad- njih letnikov. Zelo me je presenetilo, ko so me ix)vabili, naj grem z njimi na Dojransko jezero in to z osli. Z veseljem sem se jim pridružil, z menoj pa je šel tudi Sande Bardarovski. Ze naprej sem vedel, da bodo z oslom spet kakšne težave, še predvsem, ker jaz te muhaste živali nisem bil navajen. Ko sem se pripravil za pot, sem od- šel z njimi na cesto. Zunaj je čakalo šest oslov, okrašenih z rožami. Leno so stali drug za drugim in ljudje so jih radovedno ogledovali. Zdelo se mi je smešno, ko je naša »oslovska karavana« krenila skozi vas. A tudi ob takih drob- nih vsakdanjostih ljudje uživajo. Ne- kaj časa je šlo vse v redu, a kot bi osel vedel, da ga nisem navajen, je po- skočil proti najbližji murvi in pritisnil glavo ob deblo. Nekajikrat sem ga opla- zil s šibo, a ni nič zaleglo. Vsi smo se začeli smejati, nato pa je moral nekdo pomagati. Z debelim okleščkom je na- mlatil osla, potem pa je šel kot vsi dru- gi do Dojranskega jezera. V vasi Crničevo, na približno pol poti med Bogdanci in Dojranom, pa se ljud- je ne ukvarjajo več z gojenjem pa- prike in paradižnika, niti ne toliko s sviloprejko. Tu so se predvsem posve- tili gojenju žitaric. Na obeh straneh ce- ste je kot zlata valovita pšenica, po- nekod pa so jo že pred tednom poželi. KOTIČEK Z ANAŠE ŽENE kaj moramo vedeti o konzervah? Konzerva ima v primeri z drugimi živili gotove prednosti: celotno vsebino lahko uporabimo, jed je hitro priprav- ljena in ne potrebujemo pri tem no- bene kurjave. Vsebina konzerve ostane neizpremena, dokler je doza zaprta in jo hranimo v hladnem in suhem pro- storu. Prehranbena vrednost pravilno pripravljene konzerve je prav tolikšna, kot pri svežih živilih, ker se ohranijo vsi vitamini. Konzerve pa imajo seveda tudi svojo senčno stran. Poznati moramo zato vse kvarne in zdravju škodljive spremem- be, ki lahko nastanejo v konzervi. Naj- važnejši znaki, ki kažejo na kvarne spremembe so napihnjena konzerva od- nosno izbočena pločevina konzervne posode. V taki konzervi nastajajo zdravju škodljivi plini, ki napihujejo dozo. Kot produkt delovanja škodljivih klic lahko nastanejo v konzervi' zelo strupene snovi, ki povzroče v člove- škem organizmu huda, dostikrat celo smrtna zastrupljenja. Najvažnejše pra- vilo pri zunanji oceni konzerv je to- rej, da napihnjenih konzerv ne smemo uporabiti za prehrano, ne da bi dali vsebino laboratorijsko preiskati. Konzerve morajo biti neprodušno za- prte. O tem se bomo prepričali, če konzervo potopimo v vročo vodo in opazujemo, če se morda ne pojavljajo mehurčki. V tem primeru je konzerva nekje preluknjana in jo je treba za- vreči. To se rado pojavlja pri obtol- čenih ribjih in mesnih konservah. Važno je tudi, da konzervo, prej ko jo začnemo odpirati dobro operemo, da ne bomo vnesli umazanije v notranjost. Najbolje je, da konzervo takoj použi- jemo, ko jo odpremo. To velja zlasti za jetrno pašteto. Ce pa v hladnejših dneh konzerve le ne moremo naenkrat porabiti, pustimo vsebino v škatljici, jo pokrijemo in hranimo v hladnem prostoru. Ce se vam zdi konzerva že na oko sumljiva, je najbolje, da neodprto do- bro prekuhate, ali pa njeno vsebino na masti dobro prepražite. Pri tem uničite klice, pa tudi nekatere stru- pene snovi. Cesplje v oslajenem kisu Vzemite 3 kg zdravih, zrelih češpelj, jih obrišite s čisto krpo in jih večkrat prehodite s prekuhanim zobotrebcem. Tako pripravljene češplje zložimo v kozarec za vlaganje, ali v lončen, do- bro osnažen lonec. Potem pa pripra- vimo poliv: 3 litre vode ali belega vina zmešamo s 6 del dobrega vinskega kisa. V culico zavežemo nekaj cimeta, ingverja in nekaj klinčkov ter jo po- topimo v pripravljeno tekočino. Teko- čino prevremo in pene sproti i>obiramo. Ohlajeno zlijemo na vložene češplje in pustimo 24 ur stati. Drug dan tekočino odlijemo, jo prevremo, poberen;jo pene, ohladimo in znova vlijemo na češplje. Tretji dan denemo vse skupaj v čisto precej široko kožico in kuhamo tako dolgo, da prično češplje i>okati. Tedaj poberemo češplje in jih ponovno zlo- žimo v pomit kozarec ali lončen lonec. Preostalo tekočino še prekuhamo, da se zgosti, jo ohladimo, zlijemo na češp- lje, da so pokrite. Ce silijo proti vrhu posode, položimo tesno navzkriž dve leseni paličici, kozarec dobro zavežemo in shranimo v temen in hladen pro- stor. Češplje brez sladkorja Ta mesec bodo dozorele češplje in gospodinje že skrbijo, da si bodo za zimslce mesece pripravile kompot, ali pa jih ohranile neprekuhane za pri- ljubljene češpljeve cmoke. Češplje to- rej lahko spravimo na več načinov. Brez sladkorja jih bomo ohranile tako. da bomo lepe suhe in obrisane sadeže zložile v kozarec in ga zavezale s per- gament papirjem ali celofanom. V so- pari jih bomo kuhale le toliko časa, da I)očijo. Pokrit lonec bomo odstavile in ohlajene češplje spravile na hladnem prostoru. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS v Celjskem tedniku 14. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 37 5 STRAN Ko se je šmarska občina pred dobrim letom tako vztrajno borila za svojo samostojnost, so bili nekateri mnenja, da. bo Šmarje težko zmagovalo perečo gospodarsko problematiko. Cim pa so bili vsi referati zasedeni z dobrim ka- drom, so odborniki pokazali dobro vo- Predsednik občine Avgust Anderluh Ijo in volivci so z velikim zaupanjem gledali na novo, razširjeno občino. In tako je bilanca enoletnega dela že po- kazala, da so kos težki nalogi. Pravijo da ne gre brez težav. Marsi- kaj so že napravili v tekočem letu in marsikaj še nameravajo, storiti za go- spodarsko učvrstitev svoje občine. V zmogljivih načrtih pa šmarsko občino predvsem boleče prizadevata dva pro- blema: Jelšingrad in »Šmarteks«. Kme- tijsko posestvo Jelšingrad hočejo s po- slopjem vred odkupiti od Ijiibljanske občine, ta pa jim stavlja nesprejemljive pogoje. In Jelšingrad bi šmarski občini pomenil osnovo naprednega kmetijske- ga gospodarstva, zato se borijo in se bodo še borili zanj. Na ustanovitev tekstilnega obrata v Šmarju pristojni forumi gledajo precej črnogledo. Šmarčani pa pravijo, da bi bil tak obrat celo zelo donosen in ho- čejo tudi v tej borbi vztrajati. Imajo že prostore, stroje, dobrega strokovnjaka — delali bi specialne stvari, za katere bi bU trg zagotovljen. Domačini se ze- lo navdušujejo za obrat, zato se občina že bavi z mislijo, da bi začela zbirati sklade in uresničila načrt. Kmetje, ki letos niso mogli vnovčiti vina, so z velikim navdušenjem pozdra- vili ustanovitev Poslo>vne zveze, ki bo združevala šmarsko in rogaško slatin- sko občino. PZ bo imela vinske kleti in odkupovala mošt, katerega bo izde- lala v kvalitetna vina. Na šmarskem področju odkupijo mnogo sadja, zato so nujno rabili sad- no sušilnico, ki jo je v Mestinju zgra- dila Okrajna zadružna zveza. Tu bodo lahko sadne pridelke izkoristili za vse odjetje Remont dela v glavnem manjše stavbe za družbeni sektor (pa tudi za zasebnike) na pod- ročju občine. S svojo solidno izdelavo in prav tako solidnimi cenami pa so znani tudi izven svoje občine in jih že vabijo v Velenje in drugod. Lani so gradili na 12 objektih. Vred- nost izvršenih del je znašala nad 27 milijonov din. Imajo lastno mizarsko delavnico, betonamo (tudi cementni- narske izdelke sami delajo), slikarsko in pleskarsko delavnico. Material sami nabavljajo. Delavcem gre dglo izredno hitro od rok, pri cenah so solidni in stremijo predvsem za kvaliteto. Zato tudi |ni nikoli nobenih pritožib. Nič čudnega torej ni, da jim dela nikoli ne zmanjka in da zaradi tega kolektiv iz meseca v mesec pomnožuje število marljivih delavcev. Šmarska občina posveča posebno skrb živinoreji. — Pogled na sejmišče ob premiranju goveje živine Ob proslavi občinskega praznika v Šmarju pri Jelšah — 12. avgusta Borba za kruh (Motiv iz časa stavk ...) Pred dvajsetimi leti... V podrapani bajti sva sedela mati in jaz. Oče pa je hodil od vasi do vasi in prosjačil. Naj- prej je prosil dela, ko pa mu tudi dela niso privoščili, je prosil miloščino ... Meni je bilo dvanajst, materi pedeset in očetu tudi. Se danes vidim trdo očetovo pest, ki se je stiskala, da bi udarila po tolstih beticah gospode. Se danes vidim materin obraz, ki je bil ves razorom od skrbi in žalosti.'^ Se danes vidim male drobne oči, ki so bile takrat rdeče, kakor da jih je na- padel trahom; pa so bile take od pre- bedelih noči, od skrbi in joka. Mati je pri peči krpala moje raz- trgane hlače, jaz sem sedel pri oknu in gledal, kako je bril mrzel vzhodnih sem preko travnikov in okrog hiše ter delal žamete. Pred dobro uro sem pri- šel iz šole premražen in zlakan... Se danes se mi zdi, če sem dobro prisluh- nil, da so v meni rožljale kosti. Rož- Ijale so, kakor da pozvanjajo k pogre- bu. Nisem snel kape, nisem slekel za- krpanega suknjiča,, nisem si otresel razsulih čevljev. Kakor senca sem se prikradel v bajto, kakor nevidno člo- veče sem pol ure stal pred materjo in v očeh je bila prošnja. »Mati, kaj tudi danes ne bo kru- ha....? ... Mati... ali ne vidiš sina, ne vidiš tvojega Marka, kako stoji pred teboj in te prosi za en sam košček kruha...?« Prošnja je bila tiha in nema. Nisem jo glasno povedal, ker bi mati zopet jokala. Zato je ostala prošnja v ustih, želodcu, kosteh in mišicah ... Pomak- nil sem se k oknu in se zagledal v snežne vrtince. ».. .Pa hi prisedel k peči, ti bo vsaj toplo...« je rekla mati; o koščku kru- ha pa je molčala in ta mrtvaški molk mi je rezal srce ... Tisto jutro, ko je zunaj zapadlo še dve pedi snega, me je poklicala mati in rekla. »Marko, posrebaj prežganko, obleci se, potem bova šla ...« »Kam, mati...?« sem jo začudeno pogledal. »V tovarno. Prosila bova direktorja, naj sprejme očeta na delo.« Da. že nekaj let ni imel oče prave zaposlitve, že nekaj let se nismo do sitega najedli. Hodil je od direktorja do direktorja, od občinskega, župana do okrožnega načelnika; obljub deset, sto; dela in kruha pa od nikoder! Odpravila sfa se in šla. Se vedno je bril vzhodnik in raznašal sneg. Oba je zeblo, oba sva si brisala oči in nos, oba se zavijala v desetkrat prekrpano obleko in oba sva molčala. Vsa pre- mražena sva prišla pred upravno po- slopje. Ustavila sva se in meni je srce hitreje začelo utripati. Mati je poka- zala s tresočo in premrlo roko na ve- liko, zeleno prebarvano okno. »Tam je direktorjeva pisarna ... Po- čakaj me tam pod oknom ... Počakaj in poslušaj, kako siromak prosi za ko- šček vsakdanjega kruha ...« Sla je in jaz sem stopil pod okno. Stal sem, se tresel, mencal z nogami in poslušal, kako je mati prosila.. V je roke in rotila debelega direktorja pri bogu in kralju. In razločno sem slišal direktorjev čemeren glas. »Gospa, razumite vendar, da jaz ni- sem konjski mešetar! Rekel sem, da nič ni in ne bo, pa če se do večera valjate po kolenih. Ne rabimo in zato pojdite; saj vendar vidite, da nimam časa za take prazne čenčarije ....'« Slišal sem, kako je direktor zaloput- nil vrata. Potem sem zagledal mater in tisti trenutek sem bil najnesrečnejši človek na svetu. Bila je bleda in obraz čisto spremenjen. Oči so bile nekje strašno globoko; njeno telo je trepe- talo, pozibavalo se je, bila jk podobna talcu, ki si sam koplje tik pred smrtjo poslednji dom. Strašno mi je bilo pri srcu in najraje bi imel, da bi pri priči umrl. Požrla naj bi me zemlja ali pa razparala divja zver, samo dai bi nikoli več ne videl tako nesrečne matere. Ho- tel sem v obupu zajokati in najraje bi zatulil, da bi me slišal ves svet. »Direktor, ti vampi debeli, ti nisi človek, slišiš, ti si navadna svinja brez srca....'« Toda planil sem k materi in ustnice so mi zatrepetale. »Mati... oh mati... saj vas bo smrt...« Potem se je v meni nenadoma nekaj zganilo, nekaj, da sam ne vem kaj. Stisnil sem drobne pesti in kri se js začela v meni hitreje pretakati. Za- čutil sem moč, kakršne še nikoli za- čutil nisem. Premaknil sem se in kakor kraška burja sem zvihral v direktor- jevo pisarno. Nisem trkal na vrata in tudi zaprl jih nisem. Padel sem pred debelim direktorjem na kolena in pro- sil, prosil... Vse polno pisarjev se je nagomazilo okoli mene. Gledali so me z izbuljenimi očmi, jaz pa sem samo prosil, prosil... Direktor, tista debela brezsrčna svinja, je vstal in hotel od- iti. Jaz pa sem se mu zagnal pod noge, krčevito sem se oprijel njegovih širo- kih hlač in ga prosil. »Prosim vas, če imate malo člove- škega srca, vzemite mojega očeta na delo, vzemite, sprejmite ga, prosim vas!« Videl sem solzne oči nekaterih pi- sarjev in debeli direktor je čutil moje drobno telesce, ki je trepetalo, kakor trepeče trepetlika v poletnem vetru. Zasukal je svoje oči in vprašal. »Kako se piše tvoj oče?« Vstal sem in moje roke so se krče- vito oprijele direktorjeve roke in moje drobne in objokane oči so se zapičile v izbuljeni volovski krogli. »Obrokar Marko ...!« »Zapišite!« je rekel direktor enemu izmed pisarjev. Potem se je obrnil k meni. »Pa mu reci, naj pride jutri na delo.« »Za stalno?« sem ga še kar nekam boječe vprašal. »Pe naj bo, ti ščene sitno, za stalno. »Zapišite,« je zopet rekel pisarju. »Hvala gospod, stokrat vam hvala, saj bom molil, da boste po smrti prišli v nebesa, hvala ...!« Pri sebi pa sem si mislil. »Saj, ti vampež debeli, ne boš umrl, ti boš poginil, kakor pogine v goščavi zverjad!« Zunaj je stala muti. Bila je,vzravna- na; njen obraz je bil čist kot gorski potoček in za oba je bil najsrečnejši trenutek v življenju. Objela sva se in poljubila. Potem se je sklonila k meni in rekla s trpkimi besedami. »Vidiš Marko, taka je borba za živ- ljenje, borba za vsakdanji kruh ...« Pogledal sem ji v oči in ponovil za njo. »Borba za življenje, za kruh ...« Karlo TOVARNA EMAJLIRANE POSODE V CELJU razpisuje: 1. več delovnih mest za strojne tehnike. Plača po tarifnem pravilniku. 2. Referenta za komercialno dokumentacijo in propagando. Pogoji: Popolna srednja šola z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati na upravo podjetja. STRAN 6 14. SEPTEMBRA 1S56 — Stev. 37 IZ CELJA... Prvi zadrugarji so se vselili... Te dni je bila dokončana prva izmed mnogih hiš, ki jih gradi Stanovanjska zadruga na »otoku«. V hišo se je vse- lilo prvih osem družin, ki so včlanjene v zadrugo, bodisi kot privatniki, ali pa kot člani kolektivov, ki so se vklju- čili v zadrugo. Hiša je zelo lična tudi na pogled. Vsaka stranka ima poseben vhod in pročelje vsakega stanovajija je pre- pleskano z drugo barvo. Tudi na zno- traj so stanovanja zelo lično urejena. V pritličju je soba za samca, spodaj klet, nato po poletažah pridete v ku- hinjo, ki ima takoj poleg ločeno je- dilnico ali dnevno sobo. V isti višini je druga velika soba. V ns^daljnji pol- etaži je tretja soba in kopalnica ter kabinet. Vsako stanovanje ima tudi podstrešje, električni bojler in še dru- ge sodobne ugodnosti. K temu je tre- ba dodati, da so to doslej najcenejša stanovanja v takem obsegu in da bo- do enaka v prihodnosti še celnejša. V kratkem času bodo dokončali še več osemstanovanjskiK hiš na tej grad- beni parceli, čeravno vse, ki naglo ra- stejo iz tal, letos še ne bodo vseljive. »Otok« že daje prvi videz bodočega strnjenega naselja. Drugo leto bodo si- gurno začeli graditi že kopališče na za- padnem delu otoka, med glavno cesto bodočega naselja in Ljubljansko cesto pa bodo gradili stanovanjske bloke. Istočasno z nastajanj e!m tega novega mestnega predela bodo morali za pre- bivalce zgraditi tudi nove trgovine in ostale javne zgradbe. Celjani, ki že lahko vidijo zgotovljeno stanovanjsT^o stavbo, bodo kmalu lahko opazili, da tudi okolje ne bo ostalo tako pusto. Pred hišami bo ožji pas angleške trave, nizka ograja ter lepe bele steze. Za hišami pa bo vsaka stranka imela tudi manjši vrt, ki si ga bo lahko poljubno uredila. Prva zgotovljena zadružna hiša na »otoku« v Celju »MLINARJEV JANEZ« V TRNOVLJAH Pred dnevi je prosvetno društvo »Zarja« nastopilo v Trnovljah pri Celju s Tomažičevo ljudsko igro »Mli- narjev Janez«, ki je žela med števil- nimi domačini in okoliškimi gledalci precej zanimanja in odobravanja. Mla- di igralci so večinoma prvič nastopili, na vaje pa so prihajali celo iz oddalje- nih krajev, tako da zaslužijo za ves trud in požrtvovalnost vse priznanje. Vse kaže, da jim bo s takšno voljo uspelo premagati še razne nai>ake in težave kot izpiliti odrski jezik i. i>d. Posebno priznanje velja tovarišu Zvi- žeju, marljivemu delavcu in voditelju prosvetnega dela v Trnovljah, ki je igro tudi režiral. A. S. SAMOMOR MLADE KROJAŠKE VAJENKE V noči od nedelje na p>onedeljek je v jezu Savinje pod Kapucinskim mo- stom iz nerazumljivega vzroka končala svoje mlado življenje komaj 17-letna S. O., krojaška vajenka iz Celja. Ppkojnica je nedeljski večer še pre- živela v veseli družbi v Samskem do- mu in ni kazala pKJsebnih znakov po- trtosti. Ker je v ponedeljek zjutraj še vedno ni bilo domov, so domači za- devo javili pristojnim organom. Obleka, ki jo je pokoj niča odložila ob jezu Sa- vinje, je dala povod za hiter ukrep. Gasilci so takoj prihiteli na kraj ne- sreče in iskali samomorilko. Po dvo- urnem iskanju so našli truplo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor.) Krompir 10—14 (14—15), čebula 50 70 (60—80), česen 70—100 (100—150), fi- žol v. 75 (50—80), fižol n. 50 (45—60), fižol stročnat 30-^0 (30—60), grah stroč. — (60), solata 20 (30—50), cvetača 50 (50—100), špinača 60 (100), radič — (50), peteršilj 50 (0), koren j ček 35—40 (30 do 50), pesa 20—25 (20—35), buče — (15—20), zelje glavno 18—20 (18—20), ohrovt 25 (25—30), koleraba 20 (20—30). kumare 14—15 (14—60), paprika 30—50 (30—60), paradižnik 25—30 (23--40), red- kev — (30-^0), feferoni 100 (80—100), melancani 30 (80—100), jajce —(17—19), mleko — (32), maslo — (480), skuta — (120—140), smetana — (200), med — (400), limone 240 (—), rozine 400 (—), vino — (130), sadjevec 40 (—), kis — (25—30), jabolke 25^0 (25-^0), hruške 35-^0 (30—50), slive 45 (40—50), bre- skve — (50—80), grozdje 70—86 (50 do 80), lubenice 26 (—), kokoši — (360 do 430), piščanci — (200—320), zajci — (180), pšenica — (50—60), koruza — (45—50), oves — (40—50), ječmen — (45—50), gobe — (80), por — (40—70), zelena — (40—100), hren — (200), kislo zelje — (50). CELJSKA GODBA NA ODDIHU V ISTRI Pred štirinajstimi dnevi so odšli čla- ni železničarske godbe iz Celja na le- tovanje v Novi grad v Istro. Kljub temu da so med potjo doživeli nekaj neprijetnosti, so se veseli vkrcali v Reki na ladjo. Posebno zanimiva je bila vožnja mi- mo Brionov in Pulja, kjer so letovali že pred .dvema letoma. Po deveturni vožnji so se izkrcali v Novem gradu, ki je bil nekdaj mejno ozemlje bivše STT cone. Prijetni dnevi letovanja so kar prehitro minevali. Po večerih so imeli celjski godbeniki promenadne koncerte, za katere so se kmalu na- vdušili tudi domačini. Prav tiste dni je njihov neutrudni dirigent »srečal v morskih valovih oča- ka Abrahama«, k čemur so mu vsi naj- iskreneje čestitali in mu izročili skrom- na darila. Nato mu je godba zaigrala nekaj pesmi. Zai so dnevi oddiha kar prehitro minuli in pred kratkim so se godbe- niki celjske železničarske godbe vrnili domov. Spotoma so se še ustavili v Ro- vinju, kjer jih je čakal predsednik občinskega sindikalnega sveta v Celju tov. Peperko Rudi, ki je šel z njimi v bolnišnico za kostno tuberkulozo. Tu so celjski godbeniki igrali koncert za bolnike, ki so jLm bili, zlasti otroci, za to zelo hvaležni. A. H. v času od 1. do 8. septembra je bilo rojenik Ha območju celjske občine 24 deklic 1? dečkov. Poročili so se: Edvard Anžur, kinooperater iz Ljubljane in Danijela Vrečer, delavka iz Cret« pn Celj«. Emilijan Aubreht. ključavničarski pomočnik iz Vel. Pirešice, Obč. LO Žalec in Milena Brance, trgovska pomočnica iz Arclina, LO Voj- Bik. Franc Špeh, ključavničar iz Celja Llica novembra in Ida Fludernik, g^podinjska pomočnica iz Ljubnega. Jožef Velensek, mizar- ski pomočnik iz Ostrožnega pri Celju Minka Hafner, tkalka iz Zadobrove pri^Celju. Edvard Gaspari, nameščenec iz Celja, Prezihov, ulica in Marija Maček, namescenka iz Celja, lo«- šičev trg. Umrli so: Bojan Godec, dojenček iz Celja, Muzejski trg, star mesec dni. Viljemina Beniger, učiteljica v pokoju iz Brezja pri Celju, stara 70 let. Ma-* rija Hladin roj. Leskovšek, gospodinja iz Ce- lja, Cinkarniška pot, stara 79 let. Martin Ivenkovic, gradbeni delavec iz Krapine pri De- sinicu, NRH, star 47 let. Alojz Jug, oskrbova- nec iz Celja, Topolšica 118, star 73 let. Alojz Kumer, posestnik iz Gabrovelj pri Slov. Konji- cah, star 59 let. Cecilija Gnnser roj. Kolar, osebna upokojenka iz Celja, Aškerčeva aliea, stara 57 let. Rozalija Ostermah, dojenček, star 1 dan. Drago Pašnik, otrok iz Trobnega dola pri Laškem, star 5 leta. Jožefa Jonak roj. Ca- ter, gospodinja iz Celj^ Razlagova «lica, stara 48 let. Ana GorjHp roj. Gruber, gospodinja iz Teharja pri Celj«, itara 74 let. Tatjana Lipar, dojenček iz C^a, Zidanikova »licj^ stara 2 Spet moderna trgovina „KRISTALIJA" v Celju Te dni je bila v Celju odprta nova trgovina s steklom, p>orcelanasto in ke- ramično posodo »Kristalija«. Iz svojih starih prostorov se je preselila v pro- store, kjer je svojčas bil »Elektro-ra- dio center« na Trgu V. kongresa. Tr- govina je zelo lepo urejena in se je uvrstila med najlepše trgovske lokale v Celju. Notranja oprema in ureditev je izdelana po načrtih arhitekta Jano- šiča. EsperantistivKopenhagenu Letošnjega 41. Mednarodnega kongre- sa Esperantistov v Koi>enhagnu se je udeležilo preko 2250 delegatov esperan- tistov iz 44 držav in najrazličnejših poklicev. Številni predstavniki in opa- zovalci posameznih držav, ki so pozdra- vili kongres, so tudi izrazili svoje za- čudenje nad odličnim funkcioniranjem jezika, ki ustvarja edinstveno harmoni- jo udeležencev. Komite Mednarodnega esperantskega združenja (UEA) je sprejel v članstvo bolgarsko Zvezo Esperantistov in ja- ponski Esperanto-Institut. Poudariti je treba, da bo za sprejem zaprosilo tudi Združenje esperantistov SZ, Madžarske in Češkoslovaške. Prvič po 8 letih so kongresu prisostvovali tudi delegati iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in Če- škoslovaške. Zanimivo je bilo opazovati 35 otrok, ki so imeli svoj kongres v obliki raz- nih iger, predstav in obiskov zname- nitosti Kopenhagna pod vodstvom pe- dagogov-esperantistov, a Esperanto je bil edini njihov občevalni jezik. V času kongresa je na tako imeno- vani »Letni Univerzi« predavalo 7 pri- znanih znanstvenikov kot prof. dr. G. Canuto, rektor univerze v Parmi (Ita- lija) o možnosti uporabe »aparata za odkrivanje laži« v sodobni sodni me- dicini; prof. dr. H. Sirk, fizik na du- najski univerzi je predaval o temi: »Ali je mogoče videti atome«, dočim je prof. dr. W. E. Collinson iz Liverpoola kot lingvist predaval o temi: »Jeziki v stikih«. Zanimivo pa je bilo tudi predavanje: »Kaj družba lahko in mora storiti za nadarjence«, ki ga je imel rektor K. Soderberg iz Uppsale (Šved- ska). Razumljivo, da so bila vsa preda- vanja v esperantu. Tega kongresa se je udeležilo tudi 5 članov društva esperantistov v Celju. D. M. Nepošten poslovodja Pred nedavnim so organi okr. tržne inšpekcije v Celju zaključili pregled poslovanja v Papirnici in knjigarni v Šoštanju. Rezultati tega pregleda so precej zanimivi, saj so prišla na dan dejstva, ki so p>ovzročila precejšnje presenečenje. V podjetju, ki ga je vodil poslovodja Ludvik Skaza, so namreč prodajali blago i>o višji ceni, kot pa je bilo v prodajalni obremenjeno. Nastajali so precejšnji viški, ki pa se ob popisih v celoti niso prikazovali, pač pa le delno. Ugotovljena je bila razlika v višini preko 1,2 milijona din za pre- teklo leto in del letošnjega leta. Raz- lika je brez dvoma velika, posebno če upoštevamo, da je lani znašal promet v papirnici okrog 18 milijonov dinar- jev. Kam je šel ta denar, bo seveda ugotovilo sodišče, gotovo pa je tudi, da je bil pri tem deležen tudi poslovodja Skaza. Takšne manipulacije je omogočalo samo EHDslovanje. Kupci so namreč na- ročeno blago plačevali z virmani, za katere je izdajal račune poslovodja. To mu je omogočalo vpisovanje višjih cen. Za prodano v gotovini pa ni bilo no- bene evidence, saj prodanega blaga ni- so nikjer vpisovali, niti izdajali raču- nov ali paragonskih blokov, kot je to povsod običaj. Denar se je odlagal v predal, kjer so bila možna prisvajanja. Pregled ni mogel ugotoviti nepravil- nosti pri prodaji knjig, ker so se pro- dajale za gotovino. Zato upravičeno obstoja možnost, da so tudi pri tej pro- daji nastajali viški, ki jih pa seveda ni mogoče dokazati. Na zunaj je izgledalo poslovanje pod- jetja v redu. V resnici pa je bilo pod- jetje zlata jama za okoriščanje. Ker je poslovodja Skaza sam nabavljal bla- go, določal cene, pisal račune in vodil druge posle, je prav gotovo v -največji meri odgovoren za okoriščanje z na- stalimi viški. Izgovarja se, da je denar dajal, raznim organizacijam in dru- štvom, kar pa bo seveda tudi moralo ugotoviti sodišče. IGRALCI SO SE POSTAVILI Zadnjo soboto in nedeljo je dramatska skupina Prosvetnega društva v Šmart- nem ob Paki uprizorila Finžgarjevo »Ve- rigo«. Igralci so se tokrat v resnici po- stavili in zato ni čuda, če so gledalci prav zadovoljni odhajali na svoje do- move. Vsi zaslužijo za svoje sodelovanje pohvalo, posebno režiser tovariš Bogo Andoljšek, ki je poleg vsega ostalega dela in truda preskrbel iz Celja brez- plačno lepe kulise in obleke. Upamo, da nas bodo v kratkem presenetili s kakim novim delom. ... IN ZALEDJE Nenehno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev-cilj seminarja v Konjiča h Pred dnevi je svet za šolstvo pri ljudskem odboru konjiške občine pri- pravil za učiteljstvo dvodnevni semi- nar. Tov. Sodin, predsednik sveta, je v začetku poudaril, da je cilj semi- narja nenehno izpopolnjevanje in iz- obraževanje prosvetnih delavcev, po- sebno mlajših, kajti življenje in razvoj znanosti zahteva od njih čim več zna- nja. Po referatih, ki so bili skrbno pri- ppravljeni, je bila razprava. Okrajni šolski inšpektoo* tov. Lužnik je go- voril o pomenu psihološkega opazo- vanja otrok in o njegovih razvojnih karakteristikah. Razpravljali so še o raznih napotkih za delo v posameznih razredih, o domoznanskem pouku, o pouku prirodoslovja, kjer so pokazali, kako se da z minimalnimi finančnimi sredstvi in z dobro voljo napraviti uči- la za fiziko in kemijo. Nato so raz^ pravljali še o ročnem delu na višji in nižji stopnji obveznega šolanja. Se~ minar, ki je bil med prvimi v celjskem okraju, je zelo dobro uspel. V. L. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pred nedavnim je godba konjiške Svobode gostovala s samostojnim kon- certom v Šmarju pri Jelšah. Obisk ni bil sicer najboljši, vendar so bili z iz- vajanjem zelo zadovoljni. Nekaj pesmi, so posneli tudi na magnetofonski trak, da jih bo predvajal v kratkem tudi šmarski radio. * Občinski ljudski odbor je pred krat- kim imenoval pKJsebno komisijo, ki bo predlagala nekatere državne usluž- bence v odlikovanje. Že na prvem se- stanku je predlagala komisija nekaj uslužbencev iz državne uprave, pro- svete in zdravstva za odlikovanje. Konjiški sindikalni svet je pripravil vodilnim članom sindikalnih podruž- nic razpravo o osnutku novega zakona o socialnem zavarovanju. Takšno raz- pravo je pripravila tudi sind. podruž- nica Tovarne kovanega orodja v Zve- čat. K osnutku so v obeh krajih do- dali nekaj pripomb in predlogov. V. L. IZ PODČETRTKA IN OKOLICE Po dolgem času so končno pričeli v Podčetrtku z obnovo slabe ceste, ki pelje skozi trg. V preteklih letih so namreč nalivi, ki so povzročili pritok kudournikov, cesto tako poškodovali, da skoraj ni bila več sposobna za pro- met, posebno ne za kolesarjenje. Ka- menje, katerega je voda nanesla, pride- sedaj zelo prav pri popravilu. Potrebno bi še bilo popraviti ograje, ki ponekod prav malomarno razpadajo, in pa po- škodovani hiši, ki sedaj dvanajsto leto po osvoboditvi, prav zares nista v okras. temu za turizem primernemu kraju. * Dolgo je samevala nabavljena kino- aparatura — preko dve leti — da je dočakala gradnjo svoje kabine. Prav te dni se je začel dvigati prizidek k skromni dvoranici. Tako bo končno Podčetrtek dobil kino, ki bo nudil lju- dem ob Sotli razvedrilo in izobrazbo. Razen pičlega števila amaterskih gle- daliških predstav in kakšne gasilske- prireditve, niso imeli doslej prebivalci nobenih kulturnih prireditev in dru- žabnih zabav. Dela so se lotili z last- nimi sredstvi. * Človek se naravnost zgrozi, če se za- misli, koliko samomorov je letos že bilo v okolici Podčetrtka. Samomorov,, ki so jih spremljali zločini: požig in samomor v Sliv ju, uboj in samomor v Selah, nedavni uboj v Virštanju! Pred dnevi pa spet tragedija pri Prebilovih v Veračah. Iz neznanih vzrokov je sko- čila v vodnjak mati-gospodinja. Zapu- stila je moža in hčerke. Ali je podob- nim dogodkom res vzrok miselnost na zemljo navezanega obsotelskega člove- ka, precej razširjen alkoholizem, pre- cejšnja zaostalost in zakoreninjena tra- dicionalnost? Baje so se vse te tragedi- je izvršile v trenutni duševni zmede- nosti. R. L. AMBULANTA V LOCAH 4. septembra je v Ločah začela de- lovati splošna ambulanta, ki jo je usta- novil Zdravstveni dom v Slov. Konji- cah. Vodja ambulante je dr. Božo To- polšek. Ambulanta, ki posluje dvakrat tedensko, v torek in v ipetek, bo neko- liko razbremenila ambulanto v Slov.. Konjicah. S tem so seveda tudi zelo ustregli prebivalcem bivše loške občine, ki so morali do sedaj iskati zdravniške po- moči v Zdravstvenem domu v Slov- Konjicah. F., P. ŠMARTNO OB PAKI HMELJ BODO VOZILI Komaj se je v hmeljiščih delo z obi- ranjem končalo, že imajo naši hmeljarji polne roke dela s polnjenjem vreč suhe- ga hmelja, kajti letos je naš predel z oddajo prvi na vrsti. V dneh okoli 15. septembra bo videti proti Žalcu dolge kolone visoko naloženih voz z napolnje- nimi balami naše zelene rože. IZ VELENJA Na seji, ki jo je sklical Občinski od- bor SZDL Velenje, so sklenili, da se obe telovadni društvi, SK Rudar in Partizan združita v eno društvo Par- tizan. Izvolili bodo nov in razširjeni odbor. Njegova naloga bo, pritegnitev čim več mladine v društvo. Dela pri regulaciji Pake dobro na- predujejo. Vsak dan prihaja nad sto- Velenjčanov k prostovoljnemu delu^ Računajo, da bo prvi del struge v de- setih dneh izgotovljen. , V KONJIŠKI OBČINI USPEŠNA POVEZAVA SVETOV Z ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Pred dnevi je bil v Konjicah sesta- nek vseh predsednikov svetov ljudske- ga odbora, vseh načelnikov oddelkov občinske uprave ter vodij krajevnih uradov. Na sestanku so se pogovorili o enoletnem delu oblastnih in upravnih organov konjiške občine. Ugotovili so, da so sveti večinoma dobro pričeli z delom ter so kot po- možni organi ljudskega odbora uspešno opravljali naloge na svojem področju. Pravilno je bilo, da so bili vsi sveti i>o- vezani z ostalimi organi družbenega upravljanja, saj jim je tako uspelo, da so se bolje spoznali s problematiko na svojem področju in so lahko nudili več pomoči. Najmanj stikov s podjetji ima- ta svet za družbeni plan in finance ter svet za gospodarstvo. Na posvetu so razpravljali tudi o zborih proizvajalcev na občinah ter o delu upravnega aparata in njegovi strokovni vzgoji ter o odnosu usluž- bencev do strank v uradih. V. L. NI SE MOGEL OKORISTITI S PODLIM DEJANJEM Pred tednom je prišlo v leseni ba- raki v Slov. Konjicah do požara. Le gasilcem LIP, ki so prišli takoj na mesto požara in sostanovalcem gre za- hvala, da ni požar uničil stanovanj še- stih družin in njihovih premičnin. Ta- ko je nastala k sreči le manjša ma- terialna škoda, ki znaša 30.000 dinar- jev. Požar je povzročil 26-letni A. G., ki je stanoval v itsti baraki. Štiri dni pred požarom je iz svoje sobe odnesel k sorodnikom in znancem vse obleke češ, da se boji, da ga bodo okradli, medtem ko bo v Kranju, na dopustu. Odšel je v Kranj, nato pa se je čez nekaj dni vrnil v Konjice v svoje sta- novanje, kjer je pozno ponoči polil svojo sobo z bencinom in jo zažgal. Po tem podlem dejanju se je vrnil v Kranj. Toda organi državne varnosti so ga kmalu izsledili in sedaj čaka na zasluženo kazen. Požar je povzročil zato, ker je med- tem povišal vsoto zavarovanja od 200.000 na 500.000 dinarjev. Menil je, ne da bi pomislil na šest družin, ki so stanovale v isti baraki, da bo pač tako najlaže prišel do denarja. S. K Z MALO SREDSTVI SO UREDILI CESTO Vas Brdo pri Slov. Konjicah je imela zelo slabo prometno povezavo z osta- limi kraji, ker so bile dovozne ceste uporabne le ob suhem vremenu in ob zmrzlem snegu. Na ureditev je čakalo 400 m okrajne ceste, ki vodi iz Goliča v Podbreže. Vaščani so si letos kar sa- mi pomagali. Poleg pomoči (100.000 di- narjev so dobili iz gozdnega sklada in 30.000 dinarjev od občine) so opra- vili veliko de-l in prevozov vaščani sami, seveda zastonj. Tako so pred kratkim zgotovili cesto, ki je sedaj tla- kovana in sposobna za prevoze. Tudi v okolici Loč se pripravljajo na podobno akcijo. Urediti namera- vajo cesto iz Loč do Suhadola. Uvideli so, da je tak način dela najboljši, saj se da z malo sredstvi mnogo napraviti. LEPA PRIPRAVLJENOST Olimje je majhen zaselek, stisnjen pod gore, da je videti, kot bi se hišice ujele v past, iz katere vodi samo ena pot po stezi proti Podčetrtku. Cesta se končuje v slepi ulici, ki jo zapira ko- pasta Olimska gora z mogočnim zidov- jem nekdanjega samostana. Nekoliko proti desni je odmaknjena osnovna šo- la, do katere vodijo le skromne ste- zice. Z vprego je težko do nje, saj niti pravega kolovoza ni. Bilo bi pa vendar potrebno, da bi vsaj do šole vodila primerna cesta. Tudi prebivalci bi to radi in so pri- pravljeni pomagati. Upamo, da bodo Olimčani uspeli zgraditi tisti kos poti, posebno še, če jim bo občina i>riskočila na pomoč. 14. SEPTEMBRA 195« — Stev. 37 7 STRAN HIROŠIMA OPERACIJE PRI LUČI POZARA Doktor Fudži je v groznih bolečinah ležal v hiši svojih staršev v predmestju. Čeprav je bila hiša zelo daleč od cen- tra eksplozije, vendar ni imela nobe- nega celega okna. Fudži je začel raz- iskovati svojo rano. Pomaknil se je bližje k svetilki in ugotovil, da ima zlomljeno ključno kost, pretipal rane Tic licu in telesu, našel globoke rane nc bradi, hrbtu in na nogah. Najbolj pa ga je skrbelo, kaj bo z njegovimi prsi, ki so bila zmečkana. Verjetno je utrpel tudi zlom nekaterih reber. Toda kljub težkemu položaju, v katerem je bil, se ni toliko oziral nase, mislil je na tisoče ranjencev, ki so sedaj tako nujno potrebovali njegovo ponnoč. Medtem ko je doktor Fudži mislil na ranjence, je doktor sttsaki v bolnišnici Rdečega križa že počasi izgubljal za- vest. Od trenutka, ko je padla bomba pa do sedaj, ko je bila že temna noč, ni niti za trenutek prenehal previjati, ope- rirati in zdraviti. Kot pijan se je opo- tekal po hodniku v katerem je zaudar- jalo po gnojnih ranah, krvi in zdra- vilih. Drugi zdravniki, ki so bili lažje ranjeni, so po oddelkih blažili rane z hladnimi obkladki, vendar se niso mogli posvetiti delu s takšno močjo kot Sa- saki, ki je na čudežen način ostal ne- poškodovan. Sasakiju so izposojena očala bolj slabo služila, povrhu vsega pa v bolnišnici ni bilo luči. Zato je težke ranjence, ki so bili potrebni ki- rurških posegov, daH prenesti pred bol- nišnico in jih operiral v svetlobi, ki jo je dajal strašen požar Hirošime. Spom- nil se je dolgoletnega študija in vseh tistih naukov kaj vse mora biti kirurgu pri roki kadar operira. Spomnil se je do skrajnosti destiliranega kirurškega^ orodja, na umeten način očiščenega zra- ka v operacijskih dvoranah in se na- smehnil. Pred dnevi so vsa ta pravila še držala. Sedaj pa je operiral ob medli luči trepetajočih plamenov v vetru, ki nosi prah in nesnago, z orodjem, ki ga ni bilo časa razkužiti brez asisten- tov, anastezista in instrumentark. Toda ni bilo časa misliti na to. Okoli njega je umiralo na stotine ljudi. Okoli treh zjutraj se je Sasakiju zmeglilo pred očmi. Sesedel se je ves izčrpan med tele- sa skoraj negibnih morda celo mrtvih ljudi. Ni še dobro zaprl oči, da bi vsaj za trenutek podremal, ko so ga našli. Tresli so ga in govorili: »Kako morete spati doktor Sasaki, ljudje umirajo«. In Sasaki je vstal, se vrnil k bol- niškemu vozu, kjer je ležal naslednji ranjenec izmed tisočev. Spet je operi- ral, previjal in Jcrpal rane, dokler ni grozotno nočno luč gorečega mesta za- menjal svit novega dne. Takrat se je prvič spomnil na svojo mater in hišo v predmestju. Prepričan je bil, da se domačim ni nič zgodilo, saj so bili 30 milj oddaljeni od središča eksplo- zije. Sklenil je, da mora nekako ob- vestiti svojo mater, da je pri življenju, ker ona gotovo objokuje že njegovo smrt. JEZUITI NA VARNEM Ob reki, kjer je Tanimoto izkrcal skupino duhovnikov, je ležala velika škatlja riževega peciva. V naglici so jo verjetno tukaj pozabili, ker se je pri njihovem okrepčilu zgodil zelo razbur- ljiv dogodek. Cim je Tanimoto odve- slal s svojim čolnom spet navzdol, so na breg pridrli japonski vojaki s sab- ljami v rokah in obkolili skupino je- zuitov, ki so govorili nemško. Oficir je histerično zahteval pojasnilo kdo so. Eden izmed jezuitov ga je pomiril, češ da so Nemci in njihovi zavezniki, ofi- cir pa je opravičil svoj postopek s tem, da jim je razložil novico o ameriških padalcih, ki se baje spuščajo na Ja- ponsko. Jezuiti so potem nadaljevali pot in nosili težko ranjenega Schifferja, štu- dent teologije jih je vodil po bližnjici, ki pa je bila nerazsvetljena, zato so se nosilci ranjencev spotikali, včasih tudi padali. Schliffer je ječal nii nosUih^ kajti vsak pregib in sunek mu je še bolj zaril v živo meso stotine koščkov' stekla, ki so tičali v njegovem hrbtu Enkrat pa je eden izmed nosilcev tako nesrečno padel, da je ranjenec padel na tla in da so, se nosila pokvarila. K sreči so bili že blizu samostana, zato so šli naprej, našli uporaben voz in zapeljan ranjence pod streho samo- stana. Predstojnik samostana, ki je bil svoje čase zdravnik, je ranjenim nudil prvo pomoč z zdravili in obvezami. Oni so si s svojo organizacijo znali poma- gati. Toda na tisoče ljudi ni imelo nikogar, ki bi jim pomagal. Ena izmed, njih je bila gospodična Sasaki. Zapuščena in oslabljena je ležala pod primitivno streho iz pločevine na dvorišču. Z njo je bila žena, ki so ji prsa bila popol- noma razmesarjena, in moški, ki bi ga v lice niti mati ne poznala več. Ona sama je močno trpela, da je le včasih spregovorila besedico s sotrpini. V parku gospa Murata vso noč ni pustila spati svoji okolici. Vedno je govorila, zlasti s Kleinsorgejem. Tudi Nakamurijevi niso zatisnili oči. Otroci, čeprav so bili bolni, so vso noč s po- zornostjo spremljali dogodke. Po pol- noči je večino zbudil močan pok in nov požar, ki se je pošastno veličastno od- bijal na valovih reke. Ogenj je prišel do tankov mestne plinarne in jo raz- gnal. Tanimoto, ki je ves dan bil na no- gah in pomagal ranjencem, se je po nekaj urnem spanju zbudil. Začelo se je svitati. Ko je pogledal na reko, je videl, da so na bregu leždla mrtva trupla. Reka je čez noč narasla. Očital si je, da jih zvečer ni spravil dovolj visoko na breg in ker se sami niso mogli premikati, so se utopili v prepri- čanju, da so že rešeni. Reka pa je mimo teh teles nosila mrtva trupla navzdol... Zgodaj zjutraj, sedmega avgusta, je japonski radio sporočil kratko vest, da je Hirošima bila močno poškodovana od zračnega napada ameriških super trdnjav in da smatrajo, da je bila upo- rabljena nova vrsta bombe. Za konec še, češ, podrobnosti raziskujejo ... Ce pa je v tistem trenutku kdo po- slušal radio, je lahko na kratkih va- lovih ujel vest iz Amerike, ki je po- jasnjevala, da je bila to atomska bomba. Komentatorji po svetu so pojasnje- vali, da gre tu za orožje, ki je dvatisoč- krat močnejše od največje angleške avionske bombe, ki tehta deset ton in je nosila rekord med eksplozivi do- tedanjih časov. Toda v Hirošimi takrat tega niso ve- deli. Ljudje so ugibali, češ da je to bomba, ki je razpršila poseben gorljivi plin ali kakšno drugačno gorljivo zmes. Večina pa zaradi tegob, ki so jih tla- čile, sploh ni pomislila o tem, da so žrtve vojnega eksperimenta. Brez dvo- ma takrat tudi niso razmišljali o tem, da je ta bomba stala Združene ame- riške države nič manj kot štiri mili- jone zlatih ameriških dolarjev in da nobena druga država ne bi mogla to- liko žrtvovati za tak eksperiment. AKTUALNA ANEKDOTA V družbi je nanesel pogovor na smrt zadnjega celjskega grofa Ulrika. Nekdo je povedal, da so ga mesec dni vozili v Celje iz Beograda, kjer je bil ubit. Takrat se nemudoma oglasi direktor zdravilišča Doborna, tov. Likar: »Ni vrag? Kaj so že takrat obstojale jugoslovanske železnice?« CELJSKE BODICE VODNJAK, KI NI VODNJAK Med pošto in postajo je na levi strani vodnjak, ki pa v resnici ni vodnjak; Celjani pravijo: To bil je lani, a zdaj lahko se sam prepriča vsak. To je reklflma, ki vzbudi ti žejo: iz račk, ki nagec jih drži, počasi teče voda, pipe so ob strani, vendar bilo bi bolje, da jih ni. Na desni teče voda s tako silo, da curek ta še muh ne napoji, na levi pa se ročke le dotakneš in vodomet v nebo prši. Tako je ta vodnjak samo zato, da se po cesti mamice jeze: otroci tja se divje poženo, a se samo do kože poskrope. VALPET BREZ BICA Lepote žejen sem, miru na Kunigundo se napotil, a ko prišel sem do graščine, pa me surov prizor je zmotil. Tu delavci si pljujejo v roke, nad njimi pa kot divji volk s programom najbolj sočnih psovk grmi delovni vodja K. France. In kakor da je iz kremena, ženam, ki imajo kup otrok, vsak hip odreka službo, stanovanje, kot kak prastar zamorski bog. Morda mu žal je, mislijo ljudje, da ni kot valpet se rodil, da tekal bi lahko po gradu in z bičem jih na vse straini delil. Zato zahtevamo, da kruti K. France popravi svoj odnos do teh ljudi in naj pomisli in se naj zave — tlačani so nekoč bili ... DOMISLICE Modrijanbvo veselje do ugotavljanja je marsikdaj podobno užitkom obreko- vanja. Mnogokrat niso človekova dejanja v skladu z njegovimi težnjami, toda zato še nimamo pravice ugotavljati, da bi bila dejanja popolnejša, ko bi bila ie v skladu z njimi. Poznati se je vredno ravno v toliko, v kolikor lahko bolje prikrijemo, kaj smo spoznali. Mnogi ljudje, ki so zmožni globoke ljubezni, se ne zaljubijo samo zaradi te- ga, ker se boje, da ne bodo našli enako strastnega odziva. DOBRA PAROLA V pisarni nekega poslanca je napis: — Kakor dolgo govoriš, ne boš nič zve- del. IMATE FANTAZIJO? Nekdo je slučajno zašel v žensko ko- palnico nekega hotela. Začuden je bil, da je bila kopalnica v izrednem redu. Ko je prišel ven, je videl nad vrati napis: — Imate fantazijo? Ce jo imate, po- tem si predstavljajte, da je to vaša do- mača kopalnica in da bo čez kako uro prišla na obisk vaša tašča. RESNICA Nekdo je dejal, ko je videl žensko v bikini kopalkah: Kar je zadržana in šarmantna sramežljivost pri enih, je brezobzirna razgaljenost pri drugih. PRIMERJAVA V MODERNEM CASU Ona izgleda, kot da bi se pred vrte- čim avionskim propelerjem oblačila. Foioreporierjeva uganka Fotoreporter se je s svojo kamero nekoliko pošalil. Slikal je tole reč in zdai nam postavlja ugankarsko vprašanje: Uganite kaj je to? Je to del dveh palub potniške ladje? Ali je moderna tribuna na kakem športnem igrišču, ali pa je to navadna hiša. Vsem trem možnostim, je presenetljivo podobna. Je pa v resnici navadna stanovanjska hiša sredi Ljubljane, ki imxi tako nenavadno moderno fasado. Hiša bi po pravici nosila ime: Vila sonca, zrakcA in modeme estetike. ZANIMIVOSTI DNEVNI ČASOPIS ZA 66 BRALCEV V malem zaselku v Zahodni Franciji si je neki Eugene Simonneau, po poklicu učitelj stenografije, umislil svojevrstne- ga »konjička«. V njegovi mladosti mu namreč ni uspelo, da bi postal novinar, pa se je na stara leta odločil samostojno izdajati dnevni časopis. Od marca leta 1946. dalje redno vsak dan tiska na razmnoževalnem stroju 66 izvodov svo- jega večernika »Le Courrier du Soir«, katerega tudi v celoti sam napiše. 54 izvodov svojega lista vsak večer razdeli naročnikom v domačem kraju, vtem ko jih ostalih 12 pošlje po pošti naročnikom v okolici. Pri izdajanju lista nikoli ne nastanejo nerednosti. Kako zvest je Eugene svojemu konjičku, priča tudi dej- stvo, da v zadnjih 10 letih niti enkrat ni bil na dopustu in ni sprejel nobenega obiska. vf TUDI PRIPOVEDOVANJE gAL JE UMETNOST Na zahodu celo pravijo, da ne moreš napraviti dobre kupčije, če ne znaš povedati dobre šale. Sala razvedri druž- bo, raziblini težke misli. Saljivec je povsod dobrodošel, zato je tudi cenjen, tem bolj, čim bolje zna priFK)v^ovati šaljive zgodbe. Poglejmo, kaj pravi J. S. v »Reader's Digest« o šaljivcih: Poznam podpredsednika neke velike družbe, ki bo večno ostal podpredsed- nik, ker ne zna pripov^ovati šale. Revna para začne vsako šalo pripove- dovati od konca. Takole: — Sem vam že povedal tisto o dveh petrolejskih kraljih? Ne? Ja, to je bilo takole. Eden je hotel kupiti zelo drag avto. Izbral ga je, toda drugi mu ga ni pustil plačati, češ da naj njemu pu- sti plačilo voza. Dejal je namreč, da je prvi plačal že kosilo. Pred tem sta namreč sedela v najboljši restavraci- ji... Nesrečnež nikoli ne doživi smeha sobesednikov. Takega človeka nihče ne izbere za predsednika velike družbe. Nek drugi advokat ima smolo, da vsa- ko šalo pove do polovice, ker se konca nikoli ne more spomniti. Bankir Pierpont je hotel združiti svojo klavrno banko z neko drugo, ki je plavala v denarju. Pri pojedini, ki je sledila razgovorom, je Pierpont za- čel s šalami: Ste že slišali zgodbo o jet- niku. Ne? Res ne. Zgodba je že precej stara. Gotovo ste jo že slišali? No, to- rej. Jetnik je dobil trid^et let zapora. Ja, ste sigurni, da te šaljive zgodbe šo ne ipoznate? — Ne, je zarjul finančnik. — Nikoli je še nisem slišal in je tudi nočem sli- šati.— Možaku je p>ošlo potrpljenje, da bi poslušal in tudi veselje, da bi imel takega neslaneta za družaibnika. Pod- pis pogodbe je šel po zlu. Drugi pa, ki !znaj NEOBČUTLJIVE MOŠKE OBLEKE Ko so se številni Londončani vračali z letnega oddiha, sta jim moška krojača brata Henry in Gabriel v vzhodnem de7 lu mesta pripravila svojevrstno senzaci- jo. Svojim strankam sta sešila 160 oblek, in sicer iz posebej preparirane tkanine, ki je neobčutljiva za mleko, čaj, whisky in črnilo, pa tudi za kavo in vino. Se- veda sta poskrbela tudi za učinkovito reklamo. Brat Gabriel si je oblekel ob- leko iz prepariranega kamgarna ter se postavil pred krojaško delavnico. Med tem je drugi brat s prvega nadstropja zlil nanj vedro mleka. Curki so samo polzeli po tkanini, niso pa pustili za se- boj nebenega madeža. TRIJE DECKI POMAGALI ODKRITI TATU V predmestju Stockholma so trije deč- ki pri iskanju črvov za ribolov naleteli na plastično vrečko, v kateri so bili dragi kamni in drug dragocen nakit. O tem so obvestili policijo. Le-ta je mesto zastražila in še isti večer so prijeli tatu, ki je prišel iskat svoj zaklad. Omenjeni tat je v tistih dneh v mestu izvršil več drznih vlomov. V GOSTILNI Gost: Kako pravite vinu, ki ste a«, prodali gostilničarju? Kmet: Tega res ne vem, ime bo do- bil šele pri krstu. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 89 Bil je že dan, vzhajajoče sonce je pravkar pozlatilo obzorje. Kresnica se je čudno vrtela in skakala, kakor bi hotela nekaj povedati. Gaston jo je pozorno opazoval, toda dolgo ni mogel uganiti, kaj hoče. Kmalu je Kresnica spremenila svojo taktiko .vrnila se je nekaj korakov pro- ti gozdu — enkrat, dvakrat, trikrat ter lajala, ker ji mož ni sledil. Končno Je razumel, da se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Hitro se je oblekel, vael pu- ško in šel za njo. 90 Sonce je stalo že visoko in zadnja iskra življenja je ugasnila v Bliskovih očeh. Tedaj je zagledal pred seboj čudno stvar: čl{>veka in z njim Kresni- co. Nato ni videl ničesar več. Ko se je zopet zbudU, je ležal na topli postelji, Gaston in Ivana sta mu obvezovala eno prednjih tac, ki je bila zlomljena. Ko je bilo delo opravljeno, ga je ženska roka. pogladila po glavi. Za njo je videl deklico, ki je strmela vanj s široko odprtimi očmi, a se mu še ni upala pri- bliaati. 91 Kasnee je mož še enkrat odšel. Ko se Je vrnil, je Kresnica veselo skakljala proti velikemu košu, ki ga je mož nosil na rokah. Gaston je odprl koš in dru- gega za drugim privlekel na dan Bli- skove mladiče ter jih položU na odejo. 2ena in otrok sta se smejala in kričala od veselja. Kresnica se je prekopicavala od sreče. Nato se je vlekla poleg nJega. Blisk Je, prevzet od tega čudeža, zaprl oči in globoko vzdUmil. To Je bil vzdih psa, ki se Je po dvajsetih letih dokon- čno vrnil Tanj. 92 Gaston Je na vprašanje, ki ga Je bral na ustnicah žene in hčerke, dejal: »Da, živel bo. Morda bodo minili dolgi ted- ni, preden bo zopet lahko tekal, tod«, živel bo. Ko bo ozdravel, ne bo več od- šel daleč. Poglej, zdajle te gleda, Ivana! V njegovih očeh vidim, da te bo imel rad, zelo rad. Ali ne vidiš, kako s« svetlika v njegovih očeh pasja zves.t«- ba? Zopet Je pes, ki Je bil sicer dole« odsoten, pa se Je sedaj zopet vrnil k domačemu ognjišču.« KONEC STRAN A 14. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 37 Triumf celjskih atletov in atletinj v Zagrebu Poedinsko državno prvenstvo v atletiki, ki je bilo zadnjo soboto in nedeljo v Za- grebu, je prineslo celjskim atletom in atle- tinjam vrsto zmajr. To je bil pravi triumf Ce^ke atletike! Od 29 podeljenih naslovov držAvnih prvakov je Kladivar pobral največji izkupiček. Na vseh dosedanjih prvenstvih se je Kladivar moral zadovoljiti z drobtinicami, zadnji teden pa je v Zagrebu po svojih naj- boljših močeh pobral kar 9 naslovov držav- nega prvaka za leto 1956! S to visoko bilanco se je Kladivar najbolje plasiral na letošnjem XII. državnem prvenstvu med vsemi atletski- mi kolektivi v lugoslaviji. Beograjska Crvena zvezda je osvojila 5, Partizan 4 prva mesta, ostala pa so si razdelila Odred, Mladost, Sa- rajevo in Budučnost. Kot največje presenečenje letošnjega prven- stva je odjeknila zmaga mladega Leška Ro- mana v skoku oh palici. Favorit Milakov je odpadel že pri ).50, Lešek pa je šele pričel s skakanjem pri 3.80. V prvih poizkusih je premagal 3.80, 3.90, 4.00 in ndto 4.15 m — re- kordno višino, ki jo doslej ni dosegel še nihče v skupini starejših mladincev v FLRJ, pa tudi nihče od starejših atletov v Sloveniji. Lorger Stanko je Kludivarju priboril ka_r 2 prvenstvi, na 200 m pa se je moral zadovoljiti s častnim drugim mestom. Ni dosegel rekordnih časov, dokazal pa je ponovno, da je le moj- ster na visokih ovirah in najhitrejši sprinter v državi. Na ttO m je zmagal s časom 14.8, vmes je porušil 5 in 9 oviro, na 100 m pa je v predteku in finalu premagal vse jugoslovan- ske sprinterje in zmagal z 10.9. Na 200 m je bil Lorger krepko v vodstvu do 170 m. potem pa so njegove moči pojemale in ga je pred samim ciljem prehitel Petrovič (Crv. zv.) le za desetinko sekunde (22.0, 22.1). Zupančič Igor, dolgoletni državni reprezen- tant na visokih in nizkih ovirah, je ponovno dokazal, da je treba z njim še vedno računati pri sestavah državnih reprezentanc. Na 400 m čez ovire je zmagal z letošnjim najboljšim časom v Jugoslaviji 54.6! Zvezni kapetan bo pač moral popraviti napako, ki jo je napravil ob sestavi našega moštva za Balkanske igre. Zupančič Igor bo zastopal Jugoslavijo že čez 14 dni v Zagrebu proti Poljski! Največji garač v atletiki in menda edini atlet, ki se je letos že desetič zaporedoma udeležil državnega po- edinskega prvenstva — Kopitar Marijan — je bil na nizkih ovirah za las prepočasen. Sicer pa kdo ve, če morda res ni bil drugi na cilju? Sodniki so se odločili za Milerja (Mladost), Kopitar Marijan pa se je moral zadovoljiti s 3. mestom. Oba sta imela isti čas 55.3. Mi- ler je postavil nov hrvatski rekord. Kopitar Marijan pa doslej svoj najboljši rezultat na 400 m čez ovire. — Igor Zupančič je nastopil še na 400 m in si priboril vstop v finale, kjer pa ni vzdržal in se je s prav dobrim rezulta- tom uvrstil šele na 5. mesto. Slamnik Ančka je osvojila kar dve državni prvenstvi — na 400 m in 800 m. Vsi smo pri- čakovali zanimiv dvoboj med njo in Knezovo Marijo. Pri teku na 400 m pa je Knezova že po 100 m padla in Slamnikova je brez prave konkurence z lahkoto pobrala zmago s 59.5. Drugi dan Knezova zaradi poškodbe ni na- stopila na 800 m. Slamnikova je tudi v tej disciplini 2:16.3 bila prva. Bila je tudi v se- stavi zmagovite štafete 4X100 m (Ocvirk, Ja- ger, Slamnik, Šikovec), ki je s časom 52.2 osvojila državno prvenstvo. Šikovec Olga je postala dvakratna prvaki- nja — na 100 m m 200 m. Prepričljivo je premagala vse nasprotnice. Na 100 m je zma- gala s 13.1. na 200 m pu z 26.5. Bila je tudi v sestavi zmagovalne štafete Kladivarja, pa bi upravičnno morali zapisati, da je osvojila kar 3 državna prvenstva kot Slamnikova. Vipotnik Andrej je letos ostal praznih rok, brez najvišjega naslova. Bil je še preutrujen, saj se je šele en dan prej vrnil s Finske, kjer je v Helsinkih nastopil na 1 miljo in s časom 4:09.0 postavil jugoslovanski rekord na tej stezi (v ostri mednarodni konkurenci je dosegel 4. mesto!). Na stezi Dinama pa je oba dni pokazal vse odlike velikega tekača na srednjih progah. Na 1.500 m je vodil pred favoritom Mogušo in Muratom v prvem krogu, nakar je le za nekaj sekund prešel v drugem krogu na čelo Murat, nato pa zopet Vipotnik. Dobrih 100 m pred ciljem sta prešla Mugoša in Murat v napad in sta v ostrem finišu prehitela Vipot- nika, ki se je moral zadovoljiti s 3. mestom s 3:50.8. Naslednji dan je nastopil na 800 m, kjer je veljal za favorita. _ Nesrečen startni strel tov. prof. Seterja, ki velja sicer za naj- boljšega starterja v FLRJ, je prišel prezgodaj. Vipotnik je obstal misleč, da je start nepra- vilen, starter pa tekmovalce ni poklical nazaj. Znašel se je med zadnjimi in je v veliki gneči po zunanjem robu tekališča prehiteval svoje nasprotnike. Izbil je na čelo skupine, pri tem pa je zapravil tako dragocene moči, da ga je Radič v finišu premagal (1:50.9, 1:51.4). In ostali tekmovalci? Veliko odkritje je bil Važič Simo v teku na 1.500 m. Odlično se je držal velike trojke Vipotnika, Mugoše in Mu- rata. Na cilj je prišel četrti s časom 3:53.0! Odličen rezultat, ki kaže, da bo Važič na tej progi lahko napravil še večje podvige!!! — Kopitar Jože je odlično metal kopje, zado- voljiti pa se je moral s 4. mestom s 64.14 m. — Kovač Vili je bil na 110 m čez ovire s 15.7 četrti. — Rečnikova je s 5.00 m bila v daljini na častnem 3. mestu! Tretje mesto je osvojila tudi Pristovškova v metu kopja s 35.96! — V metu diska je bila Kačeva s 35.36 na 5., Pristovškova s 33.95 pa na 6. mestu. Šesto mesto je Pristovškova osvojila tudi v metu krogle z 10.61 m. Od tekačev na srednje proge Gajška, Kralja in Cajhna se je najbolj uve- ljavil Cajhen (1:55.6). — Gole je v metu diska s 43.99 m zasedel 4. mesto, Kostrič pa v metu kladiva 5. mesto z rezultatom blizu 50 m. To je bilanca letošnjega poedinskega prven- stva Jugoslavije v atletiki. Ponosni smo lahko na izredne uspehe naših atletov in atletinj. Upajmo, da nas bodo letos še častno zastopali na nkednarodnih tekmovanjih in na ekipnem prvenstvu Jugoslavije. I. OKRAJNO PRVENSTVO V" STRELJANJU OBVEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE Pod pokroviteljstvom Sveta za šolstvo OLO Celje je bilo v nedeljo, 9. septembra 1956 prvo okrajno prvenstvo v streljanju obvezni- kov predvojaške vzgoje. Ob 8. uri so se zbra- le na strelišču v Pečovniku odredne tekmoval- ne ekipe iz vseh občinskih odborov, le občine Šentjur pri Celju, Rogaška Slatina in Vransko niso poslale tekmovalcev. V imenu aktiva pre- davateljev predvojaške vzgoje, ki mu je Svet za šolstvo poveril organizacijo tekmovanja, je pozdravil tekmovalce in goste tovariš Miro Mastnak. Tekmovanje se je pričelo s častnimi streli zastopnika pokrovitelja tekmovanja, rep. pro- svetnega inšpektorja in predsednika Okrajnega odbora združenja rezervnih oficirjev tovariša Ivana Divjaka. Izmed vseh ekip je bila najbolj pripravljena ekipa občinskega odbora Celje, ki je dosegla I. mesto s 478 krogi od 500 mož- nih, II. mesto je dosegla ekipa iz Slovenskih Konjic, III. mesto ekipa Vojnika, IV. ekipa iz Šmarja, V. ekipa Kozje, VI. ekipa Mozirje, VII. ekipp 2alec, VIII. ekipa Laško. IX. ekipa Šoštanj in X. ekipa Planina. Tudi med po- sameznimi tekmovalci je dosegel I. mesto Ce- ljan, mladinec Anton JAGER. Tovariš Simonič je predal prehodni pokal zmagovalni ekipi in razdelil diplome petim najboljšim ekipam ter desetim tekmovalcem tudi praktična darila. M. M. Plavanje ZMAGA V NOVI GORICI Celjski plavalci so v zadnjem tednu gosto- vali v Novi Gorici, kjer so v srečanju z do- mačini zmagali v vseh 10 disciplinah plaval- nega sporeda. Najboljši v vrstah Celjanov so bili Klančnik, Bavdek, Goršič, Joštova in Mo- dičeva. V waterpolo tekmah A in B ekip so bili Celjani zmagovalci s 5:4 in 3:1. Športni spored: Nedelja, 16. septembra: Igrišče Skalna klet ob 14,30 — KLAUIVAK : ZSU CtLJti (pionirji) ob 15,30 - ALUMINIJ (Kidričevo) : 2SD CELJE Nbgoiiiet PRVE TOČKE V nedeljo je pričela bitka za točke na nogo- metnih igriščih v vzhodni Sloveniji. Kladivar kot najvišji predstavnik celjskega okraja je v prvem nastopu na domačih tleh z visoko zmago 6:1 (3:0) proti Proletarcu osvojil prvi dve točki. Edini gol, ki ga je prejel, pa je Kladivarja do drugega kola postavil na 3. mesto v področni ligi! Z zmago smo lahko za- dovoljni. Nič kaj pa nas ni zadovoljila igra. Zlasti v drugem polčasu, v prvi polovici, je gledalce obdajalo že malodušje. Težko je bilo gledati mlačnost, nabijanje in tekanje brez vsakega smisla po igrišču. Dogodki na igrišču, ki so vredni omembe, p.a so potekali takole: v 2. minuti je sodnik Kukanja prisodil kazen- ski strel, Marinček pa se je skoraj spodtaknil ob žogo in jo rahlo poslal v aut ... ,v 4. mi- nuti je Piki streljal kot, llribernik pa je žogi spremenil smer v mrežo — 1:0! V 20. minu- ti je Piki lepo podal Goduncu. ta pa je z glavo lepo streljal, žoga pa se je odbila od prečke. Lepa poteza, lepa priložnost, a brez uspeha .... v 30. minuti se je Piki dokopal do žoge in jo povsem neoviran pod vratarjem poslal v mrežo — 2:0, v 39. minuti je Hriber- nik lepo prodiral proti golu. V kazenskem prostoru ga je obramba dobila v klfešče. Drugo 11-metrovko je odlično streljal Rojnik in re- zultat polčasa 3:0 je bil postavljen. V II. pol- času je v 48. minuti bil Stojanovič som pred golom, vsega 3 m pred vratarjem, žogo pa ni spravil v mrežo, v 59. minuti so gostje po Judežu dosegli častni gol. Kar priznajmo, po- vsem zasluženo, saj je Kladivar v II. polčasu nekoliko počival na lavorikah prvega dela igre. Zvižgani" slednlcev Ti»d nesmiselnimi po- tezami domačinov in navijanje za goste j<' zdramilo Kladivarja iz mrcvila. V 63 minuti je bil Rojnik sam pred vratarjem.^ zopet brez haska . . . Nato smo le pričakali še 16 minut koristne igre, ko je vratar gostov moral še trikrat pobrati žogo iz mreže. V 68. minuti je Stojanovič z desnega krila povišal na 4:1, samo 2 minuti kasneje pa Marinček na 5:1. Končni rezultat je v 84. minuti postavil Godunc. Pri Kladivarju je najslabše zaigral napad, ki je imel šibkejši točki v Stojanoviču in Rojniku. Gostje so pokazali borbenost. V predtekmi so pionirji Olimna v prven- stvenem srečanjn z večjo borbenostjo uspeli premagati Kladivarja. sicer tehnično dobro moštvo, s 3:2 (1:1). Strelci: Travner, Strniša in Marcius za Olimp, Cafuta in Goršič za Kladivar. V Štorah se je srečanje za točke med Ko- vinarjem in ZŠD Celjem končalo neodločeno — 2:2 (1:0). Celjanom bo točka s tujega terena kar dragocena. Za Kovinarja sta bila uspešna strelca Ožek in Pirš. V predtekmi so pionirji ŽSD Celja brez borbe osvojili obe točki proti Kovinarju iz Štor 3:0 p. f.. ker domačini niso postavili svojega moštva. Ali se res v Štorah, kjer je na stotine pionirjev, ne najde 11 mla- dih igralcev? . . . Usnjar (šoštani) je na domačih tleh utrpel poraz proti Svobodi iz Trbovelj s 4:1 (2:1), velenjski Rudar pa se je vrnil iz Hrastnika poražen od Bratstva z 2:4! Olimp je nastopil v Kisovcu in je domačinom iztrgal dragoceno točko — 2:2. B moštvo Kladivarja pa se je vrnilo iz Trbovelj s tesnim porazom s Slogo z rezultatom 1:2. Košarka ZOPET BEZ IZKUPIČKA Celjskim košarkarjem zopet lohko pripišemo dva poraza nu domačih tleh. Moški so pod- legli Braniku iz Maribora s 43:115, ženske pa z 22:53. Vse kaže. da je vzhodna slovenska liga po trenutni kvaliteti za celjske igralce košarke premočna, saj iz tedna v teden doživ- ljajo kar krepke poraze ... Odbojka ZMAGA V KAMINCI Odbojkarji Betona so v Karanici dosegli po- membno zmago nad domačini ,— 3:2 in s tem dve dragoceni točki. Ženska ekipa Betona je odpovedala nadaljnjo udeležbo na tekmovanju v vzhodni slovenski ligi. — V okviru športnega tedna Olimpa se je finalna tekma v ženski kon- kurenci končala z zmago METKE z 2:0 in ne BETONA, kot smo pomotoma objavili zadnjikrat. Odbojkarji AD Kladivar so dvakrat gostovali v Šempetru proti domači ekipi. Dvakrat so doživeli poraz — prvič z 2:3, drugič pa z 1:3! Pomenkt s ceste na Kozjanskem »Pri Štrokovih je gorelo«, se je raz- nesla novica. Domačija Stukljevih je na prijaznem hribčku med Prevorjem in Zegrom s prelepim razgledom in je znana iz narodnoosvobodilne borbe. Marsikateremu borcu Albinovega ba- taljona bo še v živem spominu gosto- ljubnost te hiše. Prišli so borci od raz- nih strani slovenske zemlje in prosili: »Mama Štukljeva, pišite moji mamici, da ste me videli zdravega in veselega.« Pa je bila mama na Štrokovem hribu srečna, da je napisala nekaj besedi in oddala pismo na pošto, da je potolažila spet eno materino srce več. — V delo- ma leseno hišo je pred kratkim udari- la strela in jo upepelila. Na starih pod- bojih je bila vrezana letnica 1717. Do- mačija je kljubovala 240 let nalivom, viharjem in snežnim zametom, ki so vsako leto obiskali hribčke, letos je podlegla streli in še hčerko Micko je hotela ugonobiti. Sredi noči je prihitelo na hrib okoli 40 domačinov, pripravlje- nih, da pomagajo v nesreči. Na križišču, kjer je prevorske ceste začetek in konec, sem našel Maratonca Jako in ga vprašal, kako je z našimi šentiurskimi meiaši. »Vse v redu. edino gradnja spomenika padlim borcem NOV jim dela preglavice. Na Prevorju so imeli odbor, ki je pred leti zbiral prispevke in imel prireditev, ki je na- sula nekaj dinarjev v sklad. Z razfor- miranjem občinskega odbora Zveze borcev je popustila tudi osnovna orga- nizacija na Prevorju in ni skrbela, da bi se okrepila z novimi člani. Sedaj me Prevorjani sprašujejo, kje je sklad za gradnjo spomenika. V takih primerih ljudje niso skromni in dobijo privid velikega kupa tisočakov. Rekel sem jim, naj sklad poiščejo, ker ne verjamem, da bi se pogreznil v zemljo.« Tovarišica Breda je prišla s Pilštanja z vestjo, da je za letos po prestanih naporih uspelo dobiti še sobe za in- ternat, kamor bodo za silo zgnetli mla- dino. Pravijo, da je predlcinskim dobil tovariš A. T. kredit, da bi v svoji novi in prazni hiši na Pilštanju uredil dve sobi v prosvetne namene. Ker je ime- novani predsednik šolskega odbora, so pogledi mladine uprti vanj v prepriča- nju, da bo svojo obljubo izpolnil, pre- den pričnejo hladni dnevi. »Bežite, bežite, cigani gredo — v rdečih bisagah otroke neso.« Tako je pred več ko polstoletjem očital naš mla- dinski pesnik materam, ki so na ta na- čin strašile svoje nagajive otroke. Spomnila sem se tega te dni, ko so šušljali o strahotnem zločinu ugrablja- nja otrok. Skraja so se paničarji ome- jili na eno hišo, p>olagoma so se spravili na vasi in naselja. Lahkomiselne kle- petulje Sfe ne zavedajo, kolikšno zmedo in preplah lahko povzročijo med naši- mi materami«, je žalostna povedala Breda. »No, kako ste pa letos omlatili« še vprašam Bredo. »Mlatili smo z zadruž- no mlatilnico prav dobro, toda namla- tili smo slabo. Ponekod je bil zaradi snetljivosti pridelek pšenice zelo pičel. Tudi jaz podpiram težnje naših agro- nomov, da v tem delu Kozjans-kega pre- usmerimo kmetijstvo na panoge, ki ustrezajo našim tlom in ki bodo do- nosne. Prav je tudi, da zadruga pri plačilu uslug loči člane od nečlanov,« je dejala Breda. Jaka nas je presenetil z novico, da je zadruga prodala drugi traktor, ker za naša rebrasta polja res zadostuje eden in da je kupila tudi to- vorni avto, kakor ga imajo sosedne za- druge. Vznožje Bohorja tu ob Bistrici je si>et moteno v svoji nočni idili. Karbid in podobna snov posreduje streljanje s to- piči, da bi odvrnili divje prašiče od krompirišč. Pokanje močno jemlje tek, ki se bo mrcini še povečal, ko bo koru- za godna. Tovariš Miha B. je pravkar lično prepleskal obnovljeno hišo ob ce- sti. Trdi predmet neznanega porekla in smeri je ponoči prevrtal šipo v oknu in svojevrstno proslavil zaključek dela. Menijo, da je lovska krogla, namenjena merjascu, zgrešila cilj. Takšne dogodiv- . ščine so le na dež^i, kjer hišica na sa- mcem stoji. Ko smo prišli v Kozje, sem se name- nil najprej na pošto po svoj časopis, pa me je prijazni Kozjan opozoril, naj le počakam, ker prihaja odslej brestaniški avtobus poldrugo uro pKJzneje. Ni mu kazalo, da bi vztrajal pri podaljšanju petih kilometrov v odmaknjeno Lesič- no, rajši je podaljšal progo do Brežic, da bo lahko vozil 13 km oh železnici. Hotel sem se malo odpočiti, pa sem jo usmeril proti nekdanji graščini. Pred njo je trata, zasajeni so listavci, naj- več breze. Čakajo na ljubitelja priro- de, da bi tu uredil prostor, kamor bi se zatekli ljudje v toplih dneh, da bi sL na klopeh v senci dreves odpočili svoje trudne noge. Pa tudi po drugih kotih tega lepega trga bosta imela metla in grablje obilo posla. F. C. POZIV Komisijska trgovina v Celju ponovno poziva vse cenjene stranke, ki imajo v komisijski pro- daji predmete že od leta 1955 in prejšnjih let, da le-te v roku dveh mesecev dvignejo ker ni izgledov, da bi bili prodani. Ako navedeni predmeti ne bodo dvignjeni v postavljenem roku, jih bo trgovina prodala za sprejemljivo ceno ali pa zaračunala občutno ležarino. PROSVETNO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN« Celje sporoča, da bo VPISOVANJE gojencev v društveno Glasbeno šolo do sobote, 22. sep- tembra vsak dan od 11. do 12. ure in od 18. do 19. ure v godbeni dvorani v Ulici Tončke Cečeve. Prijavite mladino za pouk glasbene teorije, pihalnih in tamburaških instrumentov ter harmonike. V šolo za pihala bomo spreje- mali mladince od 12. leta starosti dalje. Vpisati se morajo tudi lanski gojenci. Vsi društveni odseki (pevski, godbeni, tam- buraški, likovni, folklorni) sprejemajo do kon- ca septembra nove aktivne člane. Podrobnosti dobite na vpisnem mestu. Vstopajte v naše od- seke. kjer boste našli mnogo koristnega raz- vedrila! OBVESTILO V vrtcu Anice Cernejeve v Jurčičevi ulici 6 bodo odprli v torek. 18. septembra 1956 od- delek samo za popoldanski obisk. Vpisovanje bo v ponedeljek, 17. septembra od 8. do 11. ure v pisarni II. osnovne šole. Uprava PUTNIK — SLOVENIJA, CELJE Vas vabi, da zahtevate v naši poslovalnici programe naših avtobusnih izletov, ki jih pri- rejamo v inozemstvo, in sicer: izlet v Trst, Rim-NapoH-Pompeji, Dunaj, Graz. Prijavite se čimprej, ker je število mest omejeno. Preden odhajate na letni dopust, se posvetujte z nami. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic Za tu- in inozemstvo pri Putnik, Celje. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbimo v najkrajšem času. Obveščamo cenjene stranke, da razpolagamo s 35 sedežnim avtobusom, modernim s pre- gibnimi sedeži, cena 140 din od prevoženega kilometra, pozivamo kmetijske zadrug«, da se posvetujejo z nami za oglede raznih kme- tijskih posestev. Udeležite se naših kvalitetnih potovanj, vožnja z našim avtobusom je pravo doživetje. OGLEJTE SI ZANIMIV ZOOLOŠKI VRT za Glazijo, Ljubljanska cesta, ki je odprt ves dan od 15. do 25. septembra 1956. Videli boste opice, živo tele s šestimi nogami iz Tolmina in razne druge zanimive živali. ZAPORA CESTE Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje, obvešča vse koristnike javne ceste II. reda štev. 328, da bo izvršila zaporo te ceste na odseku Zidani most—Hrastnik zaradi grad- benih del, dne 10. 9. 1956 ob 6. uri zjutraj. Promet bo preusmerjen po okrajni cesti Šmar- jeta pri Rimskih Toplicah—Dol—Hrastnik in obratno. Zapora ceste II. reda štev. 328 bo tra- jala do preklica. PRODAM sadni mlin (ročni) na kamne. Celje„ Mariborska 108. NAPRODAJ hrastova kredenca, umivalnik in 2 omari iz trdega lesa.— Batič Celje, Ljub- ljanska 12. PRODAM vseljivo enostanovanjsko hišo z go- spodarskim poslopjem in inventarjem, vse r dobrem stanju ter vinograd s sadovnjakom (1,16 lia) v bližnji okolici Celja. Možnost reje goveje živine in čebel. Skorjanc Ivan, Celje,. Tomšičev trg 3/1. PRODAM obrtniško hišo na prometnem kraju z vseljivim stanovanjem v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM V RADEČAH — deset minut od po- staje — ena in pol hektarja zemljišča (njiva,, travnik in gozd). Zemljišče je primerno za stavbišče in je ob cesti. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam kravo in telico. Mravljak. Franc, Celje, Zagrad 169. PRODAM bele ploščice za štedilnik. Celje, Bežigrajska 17. PRODAM dobro ohranjen pisalni stroj >Gro^ ma< po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PRODAM hišico z vrtom (po smrti). Naslov t upravi lista. PRODAM poceni kompletno spalnic« v odlič- nem stanju. Naslov v upravi lista. PRODA.M stavbno parcelo 636 m2 v bližini Deč- kove ceste. Informacije: Božič Drago. Reka.. O. Vuliča 26. PRODAM zelo ugodno takoj vseljivo stanovanj- sko hišo z gospodarskim poslopjem, vino- gradom in sadovnjakom (1 ha) v Vel. Pirešici pri Žalcu. Ugodno za upokojenca. Naslov t upravi lista. PRODAM po zelo znižani ceni vinarsko-sad- jarsko posestvo, 70 minut iz Celja. Posestvo- obsega 8 ha (polovica gozd, 1 ha vinograd, lepa hiša z gospodarskim poslopjem, 2.000 sadnih dreves, 100 hI posode z inventarjem). Pojasnila: Lečnik, urar, Celje, Zidanškova ul. PREKLICUJEM sindikalno izkaznico na ime Prekoršek Martin, Arclin 15, Skofja vas. RAZPISUJEMO službo snažilke. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo Mestnega gledališča Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 16. septembra 1956: dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15. septembra ob 20 — Fonvizin: BRI- GADIR — gostovanje v Škofji vasi Sreda, 19. septembra ob 20 - Sofoklej: ANTI- GONA — Premiera — premierski abonma im izven Četrtek, 20. septembra ob 20 — Sofoklej — ANTIGONA — četrtkov abonma in izven Petek, 24. septembra ob 16 — Sofoklej: AN- TIGONA — I. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 15 do 18. 9. 1956: >HONDO<, ameriški barvni film Od 19. do 22. 9. 1936: »TRIJE PUSTOLOVCU, ameri.ški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO METROPOL. CELJE Od 13. do 17. 9 1956: >SASKACEVANt, ameriški barvni film Od 18. do 21. 9. 1956: »LETEČI RAZRED«, nemški film Predstave dnevno od 18. in 20. uri. Ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. Nedelja, 16. septembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite 11,30 Filmska glasba Ponedeljek. 17. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Poje pevski zbor učiteljišča p. v. Borisa Ferlinca 17,45 Zabavna glasba Torek, 18. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Po svetu operet 17,45 Plesno glasbo izvaja Celjski ples- ni orkester Sreda, 19. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Celjski ansambli pojo in igrajo - vmes 17,30 Kulturni obzornik Četrtek, 20. septembra Četrtek, 20. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 5 minut za naše gospodinje 17,35 Polke in valčki 17,45 Zabavna glasba Petek, 21. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Godba na pihala >Fr. Prešeren« pred mikrofonom 17,30 Pesmi jugoslovanskih narodov 17,45 Plesna glasba Sobota, 22. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,30 Za vsakogor nekaj 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! Pismo uredništvu Tovariš urednik Stanujem v bivši Gradovi hiši v Koc- bekovi ulici. Sem vdova po ustreljenem aktivistu Martinu Rožiču. Zraven mo- jega stanovanja ima stanovanje dru- žina mesarja Rudolfa Sovinca. ,To je družina, ki me ob vsaki priliki brez vsakega povoda zmerja z najbolj pro- staškimi psovkami. V tem posebno prednjači Sovinčeva žena in njena dva otroka. Tudi drugače mi nagajajo, kjer le morejo. Dejansko sem bila že na- padena po Sovičevi ženi, on sam pa me je pričakoval ob neki priliki na stopnicah s sekiro. Pred dvema letoma sem iskala zaščito pri sodišču, kjer je bil Sovine obsojen. Imela sem potem nekaj časa mir, zadnji čas pa sta So- vinca začela zoi>et po starem postopati proti meni. Miru pred temi ljudmi pa nimajo tudi druge stranke v hiši. Hišni svet je pozval stanovanjsko upravo, naj napravi v hiši red, vendar se zadeva ni uredila. Vprašam Vas, tovariš urednik, ali ima človek, ki je bil vojak v okupator- jevi vojski, pravico, da tako postopa proti meni, ki imam že tako otežkočeno življenje, da me žali z najbolj prostaški- mi izrazi in celo na račun mojega po- kojnega moža, ki je bil ustreljen kot aktivist. Zofija Rožič LOVSKA LATINŠČINA Lovec na velike zveri se je vrnil iz Afrike in se bahal v zbrani lovski družbi s svojimi dogodivščinami: »Ve- ste«, je pripovedoval, »na zadnjem lovu na leve se mi je dogodilo, da mi je sto- pil nasproti mogočen lev prav tedaj, ko sem se bril pred šotorom. Pripravljal se je, da me napade. Nobenega orožja nisem imel pri rokah, spremljevalci so splezali na drevesa. Tedaj sem v stiski pograbil posodo z brivskim priborom in jo zagnal v mrcino, da se ji je milnica kar pocedila po gobcu. Zverina je po- grabila brivski aparat in izginila. In kaj mislite, tovariši, kako je izgledal lev nekaj dni nato, ko sem ga ustrelil? — Brezhibno obrit!« Sprejmemo v uk 5 vajencev za slikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko obrt. Pogoj: dovršena 2 razreda gimnazije s prav dobrim uspehom. »--SLIKARSKI DOM^ Celje, Prešernova 7.