Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo JUNIJ 2016 ki ga organizira Gospodarska zbornica Sloveni UMBkKVL.- To. 'K i i 6 14 Iz vsebine 4 Zlato in srebrno priznanje 6 Znanje je ena naših vrednot Obisk v Bijeljini 7 Uspešno prestali presojo 8 Dan slovenskih dobaviteljev v podjetju BMW 11 Intervju 12 Moj delovni dan 13 Otroci rišejo in pišejo 14 Zdravo Talum 15 Nekje utripa srce, ki nosi vaše ime 17 NK Aluminij 18 Varnost v prometu 19 Godbeniki in gospod s črno kitaro Talumovci ponovno najštevilčnejša kolesarska ekipa 20 Fotoreportaža 22 Kolumna 23 Križanka Naslovnica: Rišemo in pišemo 2016 Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih, članici, Gregor Jurko, član, ter Darko Ferlinc in Srdan Mohorič, zunanja člana. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, avtor naslovnice: Srdan Mohorič Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. __ALUMINIJ številka 6, stran 3 UVODNIK Foto: Srdan Mohorič Mesec v znamenju priznanj ALEKSANDRA JELUŠIČ smo se na koncu meseca v uredništvu časopisa ozrli nazaj, smo si bili edini, da ga zaznamu- GLAVNA UREDNICA jejo priznanja, ki so jih na različnih področjih prejeli naši zaposleni. Če si smem dovoliti neko- liko poetičnosti, potem lahko zunanji trg, na katerem deluje družba, primerjam z morjem, ki je nepredvidljivo, in nikoli z gotovostjo ne veš, iz katere smeri bodo prihrumeli nevihtni oblaki in ga razburkali, a ko je morje mirno, je po njem zelo prijetno pluti. Poleg barke, kapitana, posadke, odličnih zemljevidov in navigacije ter skrbno začrtane poti pa zaposleni sredi morja potrebujemo tudi svetilnike, ki so orientacijska točka, da je naša smer prava in da bo barka prispela na cilj. Ta svetilnik so priznanja, ki nas razsvetljujejo, nam dajejo potrditev in spodbudo za naprej. Najsi smo še tako skromni, priznanja vedno godijo. A kot je ob prejemu priznanja mentor v intervjuju razkril dr. Marko Homšak, so priznanja lahko tudi velika odgovornost, saj od nas zahtevajo, da smo nadpovprečni, da se vedno znova dokazujemo. S katerimi priznanji se še lahko postavimo, preberite v prispevkih Znanje je ena naših vrednot ter Zlato in srebrno priznanje našim inovatorjem. V časopisu tokrat pišemo tudi o zunanji presoji in standardih, ki urejajo naše delovanje, v rubriki Moj delovni dan pa smo dali besedo Marku Čulibrku iz službe za informatiko. Ta služba je bila v zadnjem času pred velikimi izzivi, saj se je ukvarjala s postavitvijo novega informacijskega sistema. Za dobro voljo in sprostitev so v tem času poskrbeli različni dogodki, med katerimi je lahko vsak našel tistega, ki ga je pritegnil. Tako smo lahko uživali na maratonu Poli, na koncertu našega pihalnega orkestra, z otroki odšli na »alusprehod« ali alupohod« in se pridružili krvodajalcem na njihovem zdaj že tradicionalnem izletu, s katerim se na svoj način zahvalijo tistim, ki darujejo to življenjsko pomembno tekočino. Tokrat smo se na poseben način zahvalili tudi našim najmlajšim, ki vsako leto pridno ustvarjajo in s tem popestrijo prireditev Rišemo in pišemo. Njihove izdelke smo zbrali v brošuri, da bodo lep spomin na naša druženja. Vsem, ki odhajate na zaslužen oddih, želimo prijetno dopustovanje. □ »N ajsi smo še tako skromni, priznanja vedno godijo.« INOVATIVNOST ALUMINIJ številka 3, stran 4 Zlato in srebrno priznanje Štajerska gospodarska zbornica je že 14. leto zapored razpisala letni natečaj za najboljše inovacije v Podravju. Na natečaj smo se prijavili z dvema inovacijama in dosegli eno zlato in eno srebrno priznanje. Z zlatim priznanjem nagrajena inovacija napreduje tudi v izbor na nacionalni ravni, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. PRIPRAVILI: MILICA PIŠEK, KREŠIMIR GORIŠEK, PETER MEGLIČ FOTO: ČRTOMIR GOZNIK Letos smo z dvema prijavama sodelovali na razpisu za izbor najboljših inovacij v Podravju 2015-2016. Prijavljeni sta bili naslednji inovaciji: • Lumenova CCL06 — LED-sve-tilka z reflektorsko optiko za javno razsvetljavo z življenjsko dobo do 100.000 ur in garancijo 20 let, avtorji so Robert Virant, Rajko Habjanič in Matjaž Bukšek; • E-poslovanje in digitalno upravljanje procesov v skupini Talum z izvedeno integracijo zalednega dokumentacijskega sistema z osrednjim informacijskim sistemom Infor LN, avtorji so Milica Pišek, Boštjan Vajda, Aleksander Irgolič in Matevž Mohorko. Na podelitvi priznanj, ki je potekala v začetku junija v prostorih Tehniškega šolskega centra v Mariboru, je Štajerska gospodarska zbornica podelila štiri diplome, sedem bronastih priznanj ter devet srebrnih in tri zlata priznanja. Za inovacijo E-poslovanje in digitalno upravljanje procesov v skupini Talum smo prejeli srebrno priznanje, inovacija Lumenova CCL06 — LED-svetilka pa je prejela zlato priznanje in se je s tem uvrstila na nacionalno tekmovanje, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Iskrene čestitke avtorjem nagrajenih inovacij! Lumenova CCL06 — LED-svetilka z reflektorsko optiko za javno razsvetljavo z življenjsko dobo do 100.000 ur in garancijo 20 let Podjetji Kreativni aluminij in Vip-Virant sta zasnovali inova-tivno LED-svetilko Lumenova CCL06, ki je del kolekcije LED--svetil Lumenova CCL za javno razsvetljavo. LED-svetilko sestavljajo inovativno aluminijasto ohišje in patentiran inteligentni samoregulativni svetilni modul z reflektorsko optiko. Patentiran svetilni modul v povezavi z ino- vativno zasnovanim aluminijastim ohišjem z veliko elektrotermično prevodnostjo dosega življenjsko dobo do 100.000 ur oziroma 20 let zajamčene življenjske dobe, to pa je v povprečju trikrat več kot pri konkurenčnih izdelkih. Prednosti inovacije: • Svetilni modul LE06. Inova-tiven svetilni modul LE06 je patentiran, hermetično zaprt modul z reflektorsko optiko in polnjen z inertnim plinom argonom, ki preprečuje nastajanje kondenza in posledično oksidacijo vitalnih delov elektronike. Zasnovan je modularno, kar pomeni, da je proces montaže in demontaže hitrejši, dodajanje modulov pa omogoča tudi večjo svetilnost svetilk. Modul ima sposobnost samo-regulacije, zaradi česar se pri ekstremno visokih temperaturah sam uravnovesi, tako da povišana temperatura ne uniči življenjske dobe LED-diod. Dobitniki priznanj za najboljše inovacije v Podravju ALUMINIJ številka 3, stran 5 Dobitniki priznanj za inovacijo E-poslovanje in digitalno upravljanje procesov v skupini Talum Poleg osnovnih sestavnih delov je mogoče modul nadgraditi še z inteligentnim sistemom, ki omogoča pametno komunikacijo (komunikacija s svetilko), štetje prometa, zaznavanje prisotnosti CO2 v ozračju in samodejno regulacijo, s katero zmanjšamo porabo električne energije. Ohišje CCL06. Inovativno oblikovano aluminijasto ohišje svetilke omogoča optimalen odvod toplote, ki jo ob delovanju povzroča svetilni modul, in zagotavlja optimalne razmere delovanja LED-svetila, kar omogoča daljšo garancijsko dobo. Ohišje je peskano, izdelano iz aluminijske zlitine, ki ne potrebuje dodatne sloj-ne zaščite pred zunanjim vplivom. Oblikovano je tako, da ima sposobnost samočiščenja z meteornimi vodami, to pa preprečuje zadrževanje organskih in anorganskih snovi na ohišju svetila in posledično bolje odvaja proizvedeno toploto LED-diod. Ohišje omogoča nastavljanje nagiba svetilke od -20° do +20° s 5° korakom. E-poslovanje in digitalno upravljanje procesov v skupini Talum S projektom e-poslovanja smo inovativno zasnovali postopke izdaje in prejema računov med poslovnimi partnerji, ključna novost pa je v inovativnem pristopu popolne avtomatizacije medsebojnega zaračunavanja med podjetji v skupini Talum. To prinaša odpravo operativnih opravil in bistveno skrajša postopke dela. Prednosti uvedenega sistema e-poslovanja: • maksimalna optimizacija procesa, saj so postopki avtomatizirani in digitalizirani v največji možni meri; • izvedena je popolna integracija med dokumentacijskim sistemom Business Connect in informacijskim sistemom Infor LN; • ni več tiskanja dokumentov, razen če zunanji partner to izključno želi; • avtomatsko se kreira e-arhiv, in ker je narejen ustrezen klasifikacijski načrt, so ustvarjeni vsi pogoji za dolgoročno digitalno hrambo dokumentov. Z izvedbo projekta smo postavili temelje za vstop v digitalni svet poslovanja v skupini Talum. □ Dobitniki priznanj za inovacijo Lumenova CCL06 - LED-svetilka OBISK Znanje je ena naših vrednot ALUMINIJ številka 3, stran 6 DUŠAN SKLEDAR, FOTO: ARHIV LIFE LEARNING ACADEMIJE V sredo, 8. junija, je na Brdu pri Kranju pod okriljem Life Learning Academie potekal akadem-sko-gospodarski kongres, na katerem so ambasadorji znanj že tretjič podelili priznanja referenca tistim mladim, ki so z delom v eni izmed organizacij izstopali na posameznih področjih. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, dr. Marko Homšak, Klara Kozoderc in Dušan Skledar Med študenti, ki so v preteklem letu opravljali prakso, študentsko delo oziroma pripravljali diplomsko ali magistrsko nalogo, je predsednik uprave Taluma, eden prvih ambasadorjev znanj, podelil referenco Klari Kozoderc, ki je pod mentorstvom dr. Marka Homšaka uspešno vpeljala metodo za analizo kovin v novem organskem materialu na ICP-MS in s tem razširila obseg analitike na tem instrumentu. Klara Kozoderc se je kot Talumova štipendistka že med študijem uspešno vključevala v delovno okolje in se izkazala kot marljiva, zavzeta in pozitivna oseba. Od januarja 2016 je zaposlena v družbi Talum Inštitut, d. o. o. Priznanja so podelili tudi mentorjem, ki so mlade usmerjali in jim pomagali do reference. Prejemnik priznanja mentor je dr. Marko Homšak, ki je kot eden izmed mentorjev v Talumu pripravljen svoje znanje in izkušnje nesebično deliti z drugimi. Talum, ki je že tretje leto po uspešno opravljeni metodi ugotavljanja aktivnosti na področju znanj vključen v proces učečih se organizacij, je prejel certifikat Learning Brand 2016 — znak za učečo se organizacijo in bronasto plaketo. Znanje je ena naših vrednot. V prihodnje bo ravno znanje tisto, ki lahko prevesi jeziček na tehtnici in nam omogoči prednost pred konkurenco. To nam bo uspelo le, če ga bomo znali povezati in deliti med sabo. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi vsem drugim mentorjem v Talumu, ki svoje znanje vsak dan delijo in prenašajo na mlajše. □ Obisk v Bijeljini DARKO VARZIC FOTO: ARHIV PE LIVARNA Talum Bijeljina je manjše Talumovo hčerinsko podjetje. Ukvarja se z reciklažo odpadnega aluminija na območju Bosne in Hercegovine. Podjetje zaposluje osem sodelavcev, od tega dva komercialista, ki kupujeta izključno na območju te države. 60 odstotkov poslov pri nabavi opravijo v tranzitu, pri čemer material kupijo že pripravljen, drugo so mešanice, ki jih potem v Bijeljini ročno sortirajo. Letno predelajo in v PE Livarna prodajo 1600 ton materiala. Podjetje odlikuje vitka organizacija in želja majhne skupine sodelavcev je, da bi uspešno delovalo in se razvijalo. V obdobju od januarja do aprila letos smo zabeležili pozitiven rezultat in takšen rezultat pričakujemo tudi v prihodnje. □ Marko Drobnič, predsednik uprave in dr. Zlatko Čuš, član Uprave sta se v mesecu juniju mudila v družbah Aluminij Mostar in Alumina Zvornik. Ob tej priložnosti sta obiskala tudi naše sodelavce zaposlene v družbi Talum Bjeljina. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, in dr. Zlatko Čuš, član uprave Taluma na obisku v družbi Talum Bijeljina __ALUMINIJ številka 6, stran 7 SISTEMI UPRAVLJANJA Uspešno prestali presojo Petnajst let je že, odkar smo v družbi Talum uvedli standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001 ter varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001. V dneh med 13. in 15. junijem je BVC (Bureau Veritas Certification) tako ponovno opravil glavno presojo obeh sistemov. Zunanja presoja sistema za ravnanje z okoljem ISO 14001 ter sistema za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001 namreč poteka enkrat letno, glavna presoja pa se izvede vsaka tri leta. Tokrat je sistema za ravnanje z okoljem ISO 14001 in za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001 tri dni presojalo pet presojevalcev. Pregledali so obvladovanje in skladnost z zahtevami standarda ter zapisali predloge za izboljšave v obeh sistemih. DR. MARKO HOMŠAK IZTOK TRAFELA Pred zunanjo presojo je bil junija opravljen tudi vodstveni pregled obeh sistemov v družbah in določenih službah ter v nekaterih podjetjih v industrijski coni. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi brošura za vse zaposlene v skupini Talum. Brošura je del notranjega in zunanjega komuniciranja za področje okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Na osnovi izvedenega vodstvenega pregleda in izvedene presoje BVC lahko podamo skupno oceno, da sistema za ravnanje z okoljem ter za varnost in zdravje pri delu delujeta v skladu z zastavljenimi cilji in programi ter ju lahko opredelimo kot učinkovita. Tudi izvedena zunanja presoja je potrdila, da sistema uspešno vodimo in jo dobro vzdržujemo. □ SEJEM Dan slovenskih dobaviteljev v podjetju BMV DAVOR PEČNIK, FOTO: DARKO VIDE V podjetju BMW je v sredo, 1. junija, in v četrtek, 2. junija 2016, potekala prireditev Dan slovenskih dobaviteljev. Ob tej priložnosti se je predstavilo 20 izbranih slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije s svojimi najbolj zanimivimi oziroma inovativnimi rešitvami. Na prireditvi se je z ulitki in ab-sorberji predstavil tudi Talum. Prvi dan smo si ogledali raziskovalni center za dinamične teste komponent in celotnih vozil, testiranje vpliva vozila na okolico in preizkus trka. Drugi dan smo se predstavili na sejmu. V okviru VIP tour nas je obiskal dr. Klaus Draeger, član uprave BMW, zadolžen za nabavo ter večina vodij nabavnih služb družbe BMW. Predstavili smo jim Talum kot potencialnega partnerja družbe BMW, pri iskanju novih rešitev na področju ulitkov s povišanimi mehanskimi lastnostmi, z vidika modificiranih zlitin ter ponudnika vseh treh tehnologij permanentnega litja, v kombinaciji z lastno proizvodnjo primarnih ter primarnim podobnih zlitin. Rezultat naše predstavitve na sejmu je povabilo na obisk in predstavitev tehnično razvojnih kompetenc Taluma, na področju delov šasije ter možnost sodelovanja. □ Predstavitev Taluma na sejmu INTERVJU ALUMINIJ številka 3, stran 8 Prenos znanja na mlade je zadovoljstvo in velika odgovornost ALEKSANDRA JELUSIC FOTO: SRDAN MOHORIČ Dr. Marko Homšak, direktor družbe Talum Inštitut in skrbnik sistema za ravnanje z okoljem Tokrat smo se pogovarjali z dr. Markom Homšakom, direktorjem družbe Talum Inštitut, ki je junija prejel priznanje mentor; priznanje podeljujejo pod okriljem Life Learning Academie. O priznanju pravi, da človeku prinaša zadovoljstvo, po drugi strani pa je tudi obveznost, saj se zave, da je prenos znanja in izkušenj na mlade velika odgovornost. Pri tem poslanstvu mu pomagajo sodelavci, ki z mladimi delajo, zato priznanje ni samo njegovo, temveč je po-klon vsem, ki so vključeni v proces učenja in prenosa znanja. Pokukali smo tudi v preteklost, ko se je začelo njegovo službovanje v Talumu, in ga povprašali o izzivih za prihodnost. ALUMINIJ številka 3, stran 9 Mladostnik ima o želenem poklicu svoje predstave, ki ga motivirajo, da se odloči za šolanje in kasneje za študij na določeni smeri. Ti si za smer študija izbral kemijo. Kaj te je motiviralo? Bil sem dijak Gimnazije Miloša Zidanška (danes je znana kot II. gimnazija Maribor) in že takrat sta me pritegnili kemija in biologija, povezava med kemijo in naravo, ki se tesno prepletata, izziv pa mi je bil tudi pomagati sočloveku. Prav zaradi tega sem želel študirati medicino, pa okoliščine in zdravje tega niso dovoljevali, saj bi moral v Ljubljano. Tako sem ostal v Mariboru, se vpisal na takratno Visoko tehniško šolo in študiral na smeri Kemija in kemijska tehnologija. Ko danes pogledam nazaj, vidim, da je bila moja odločitev pravilna, saj sem s svojo zaposlitvijo in delom zadovoljen. Kasneje, v času službovanja, si magistriral in doktoriral. Katero področje je bilo predmet tvojega raziskovanja? Raziskoval sem proces proizvodnje žveplove kisline. Referenčna industrija, ki smo jo v tistem času imeli v Sloveniji, je bila Cinkarna Celje, ki je omogočila, da sem prišel do reprezentativnih rezultatov in potrdil teoretična izhodišča. V doktorski disertaciji pa sem proučeval energetsko integracijo kemijskih procesov, ki je zanimiva za vsa energijsko intenzivna podjetja, med katere spada tudi Talum. Kako se je začela tvoja poslovna pot v Talumu? Po študiju sem se zaposlil v podjetju Metalna, v razvojnem oddelku. Ob razvoju sem se ukvarjal tudi z izdelavo procesne opreme, saj je imela Metalna namen v Velesu v Makedoniji (tedaj Titov Veles) zgraditi tovarno žveplove kisline. Na tem delovnem mestu sem ostal deset let, potem pa so se leta 1993 zaradi svetovne gospodarske krize spremenile razmere na trgu in videl sem, da v Metalni nimam več perspektive, zato sem se začel ozirati po novi zaposlitvi. Si Talum poznal že od prej ali pa je šlo za splet srečnih okoliščin, da si danes del našega kolektiva? Šlo je bolj za srečne okoliščine, saj je Talum ravno v tem času objavil razpis. Iskali so tehnologa za okolje in prijavil sem se na prosto delovno mesto ter bil izbran. Decembra 1993 sem se tako zaposlil v Talumu v DE Kontrola kakovosti. Devetdeseta so bila čas večjih sprememb. Zakonodaja je s svojimi okoljevarstvenimi zahtevami pritiskala na podjetja. Kako je to vplivalo na Talum? Z okoljevarstvenega vidika so bili v Talumu narejeni veliki premiki v pozitivno smer. Glavnina sprememb se je dogajala še pred mojim prihodom v Talum. Kasneje, ko sem se pridružil, pa smo zadeve nadgrajevali. To je potekalo postopno in vzporedno z zakonodajo oziroma s prenosom evropske zakonodaje v slovenski prostor ter s tehnološkim razvojem. Je še vedno zakonodaja tista, ki nas sili v spremembe ali smo ljudje skrb za okolje že ozavestili? Določeni okviri v obliki zakonov morajo biti postavljeni, in to zaradi okoljskih ciljev in njihovega nadzora, je pa vse skupaj lažje, če človek to miselnost ponotranji, ozavesti. Danes se veliko govori o trajno- stnem razvoju, kar pomeni, da ni dovolj, da smo usmerjeni samo v okolje, saj so različna področja med seboj tesno povezana. Ne smemo torej zanemariti niti ekonomije, socialnega vidika in etike, ki so del skrbi za okolje. Zadeve morajo biti uravnotežene. Kakšne delovne naloge so ti bile zaupane decembra 1993, ko si začel svojo službeno pot v Talumu? V začetku sem opravljal naloge tehnologa za okolje, čez pet let pa sem prevzel vodenje kontrole kakovosti skupaj s področjem ravnanja z okoljem. Spominjam se, da sta bila takrat za to področje morda dva predpisa, danes pa je te dokumentacije za dve omari, kar pomeni, da je bila birokracija na tem področju v vsem tem času zelo dejavna. Takrat v Sloveniji in v Talumu tudi še ni bilo standarda ISO 14001 in smo se bili primorani ozirati po britanskem standardu, ki je veljal tedaj. Želel sem si, da bi se bolj sistematično lotili sistema vodenja za ravnanje z okoljem, saj so bile stvari na tem področju zelo kompleksne in posledično težje obvladljive. »D anes se veliko govori o trajnostnem razvoju, kar pomeni, da ni dovolj, da smo usmerjeni samo v okolje, saj so različna področja med seboj tesno povezana.« ALUMINIJ številka 3, stran 10 Voditi kolektiv 43 sodelavcev, kot jih družba Talum Inštitut šteje ta hip, je zahtevno opravilo. Kako ti uspeva? Vodenje kolektiva od vodje zahteva potrpežljivost. Pomembno je tudi, da ne reagiraš impulzivno, saj so stvari in dogodki s časovno distanco videti drugače. Poskušati je treba razumeti druge in jih poslušati. Ni torej dobro odreagirati na »prvo žogo«. Besede, ki jih izrečemo, je namreč težko vzeti nazaj. Med svojimi sodelavci sem se vedno dobro počutil in jih jemljem kot sebi enake, saj se zavedam, da nam bodo zastavljeni cilji uspeli samo z medsebojnim sodelovanjem. Ko danes gledam nazaj, sem ponosen na naše skupne dosežke. Ko človek pomisli na kemika, se mu zazdi, da gre bolj za individualni pristop k reševanju problemov, pa verjetno ni tako. To je videti samo na prvi pogled, saj se ti zdi, da je vsak zatopljen v svoje delo, a so tudi določeni postopki, ki zahtevajo sodelovanje, saj le tako delovna naloga lahko pripelje do želenega rezultata. Talum si je v svoji strategiji zapisal, da želi čim več svojega znanja tržiti tudi navzven. Koliko lastnega znanja prodate zunanjim naročnikom? Še preden je Talum to zapisal v svoji strategiji, je družba Talum Inštitut svoje znanje v obliki storitve ponujala tudi na zunanjem trgu, seveda v manjšem obsegu kot danes. Če želiš stopiti na zunanji trg s svojimi storitvami, je pomembno, da si akreditiran laboratorij za regulirano področje, brez tega ne gre. Prav zaradi tega smo morali določene postopke akreditirati. Na našem dimniku večkrat vidimo kemike, ki testirajo emisije. Je to ena izmed storitev? Ja, je. K nam prihajajo različni strokovnjaki, ki so razdeljeni v skupine, te pa nato na dimniku merijo različne parametre, jemljejo vzorce in jih analizirajo. Gre za vajo oziroma za pridobivanje in izmenjavo znanja ter primernost merilne opreme. Ekipe nam na koncu posredujejo podatke, ki jih mi statistično obdelamo, in tako se pokaže, ali so bili pri meritvah uspešni ali ne. To je del akredita-cijskega postopka, saj mora laboratorij sodelovati v medlaborato-rijskih primerjalnih testiranjih. Katera področja s svojimi storitvami pokrivate v skupini Ta-lum? Izvajamo kontrolo vhodnih surovin in materialov Prevzemna kontrola ugotavlja količinsko skladnost in postopke, povezane s carinjenjem, ter pregleduje radioaktivnost pošiljk odpadnih kovin. V samem procesu izvajamo kontrolo polizdelkov in aluminijskih zlitin ter kontrolo izhodnih pošiljk oziroma izdelkov, ki gredo h kupcu. Izvajamo tudi kontrolo parametrov okolja, za kar smo od Agencije RS za okolje pridobili kar nekaj pooblastil. Tako izvajamo monitoringe odpadnih in podzemnih vod, emisij v zrak, odpadkov, nadzorujemo merilnike za trajno merjenje emisij in zunanjega zraka. Letos mineva 20 let od padca dimnika. Kako se sam spominjaš trenutka, ko je mogotec padel? Padec dimnika smo opazovali skozi okno pisarne. Spomnim se, da mi je bil dimnik kot nekakšen svetilnik. Ko sem se prvič peljal v Talum, sem se po njem orientiral. Dimnik je bil vsekakor znamenitost, a okoliščine so bile takšne, da je postal prenevaren za okolico, zato ga žal nismo mogli obdržati. Svoja znanja in izkušnje nesebično prenašaš na mlade, za kar ti je predsednik Talumove uprave Marko Drobnič kot prvi ambasador znanj podelil priznanje mentor, ki ga podeljujejo pod okriljem Life Learning Academie. Priznanja sem vesel, a po eni strani priznanja godijo, po drugi strani pa povečujejo stopnjo odgovornosti. Trudiš se, da bi bil mladim vzor, da bi jih pravilno usmerjal na njihovi strokovni poti ... Priznanje pa ni namenjeno samo meni, temveč tudi mojim sodelavcem, ki so v neposrednem stiku z mladimi raziskovalci in z njimi delajo. Priznanje je kot mlada raziskovalka prejela tudi Klara Kozo-derc. Kaj je bil predmet njenega raziskovanja? Klara je raziskovala specifično področje, in sicer vsebnost težkih kovin v ptičjem perju, pri tem pa je uporabljala postopke, ki jih v Talumu uporabljamo tudi za druge preiskave. To storitev lahko zdaj ponudimo naročniku, ki se s tem ukvarja. Z raziskavo smo preverjali, ali so naši rezultati meritev glede na koncentracijsko območje primerljivi s tistimi v literaturi. Dotakniva se še brošure, ki se nanaša na ravnanje z okoljem in so jo v tem mesecu prejeli naši zaposleni. Kako bi strnil vsebino? Brošuro od leta 2001 naprej izdajamo vsaka tri leta. Namenjena je komuniciranju z notranjo in zunanjo javnostjo, v njej pa so prispevki, ki se nanašajo na okolje ter varnost in zdravje pri delu. Tokratna brošura opredeljuje dva mednarodna standarda, ISO 14001 in OHSAS 18001, ki ju je Talum pred petnajstimi leti vpeljal v svoje delovanje in ju nenehno nadgrajujemo. Če družba izpolnjuje navedena standarda, je mednarodno primerljiva in posledično lažje obvladujemo odnos do kupcev in do vseh drugih zainteresiranih deležnikov (sodelavcev, državnih organov, inšpekcije ...). V zadnjih letih se zdi, da se ravnanje z okoljem, etika in ekologija postavljajo v ospredje. Kaj nas na tem področju še čaka v prihodnosti? Slovenija je del EU, EU pa ima glede varovanja okolja in energije zastavljene srednjeročne cilje, za katere pričakuje, da jim bomo sledili. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bomo z vsemi temi zahtevami, ki za podjetje posredno predstavljajo strošek, še konkurenčni v primerjavi s podjetji, ki ne delujejo v EU in niso podvržena njenim zahtevam. Že na območju EU so razlike v predpisih med posameznimi državami in v sami državi med posameznimi regijami, na primer med severom in jugom. Vse to je treba imeti v mislih pri implementaciji posameznih predpisov. V prihodnosti nas čaka še veliko izzivov. Če jih želimo premagati, bomo morali spremljati razpoložljive tehnike, trende in se jim prilagajati. Ne smemo zanemariti niti vpliva klimatskih sprememb, emisije toplogrednih plinov in izzivov, povezanih z učinkovito rabo energije. Talum bo tudi v prihodnosti težil k učinkoviti in okoljsko skladni proizvodnji ter k proizvodnji izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo, ki jih bomo lahko prodali na trgu. □ »Ko sem se prvič peljal v Talum, sem se po njem orientiral. Dimnik je bil vsekakor znamenitost, a okoliščine so bile takšne, da je postal prenevaren za okolico, zato ga žal nismo mogli obdržati.« MOJ DELOVNI DAN ALUMINIJ številka 3, stran 11 Informatik se mora naučiti, kako »razmišlja« računalnik MARKO ČULIBRK FOTO: SRDAN MOHORIČ Marko Culibrk V Talumu sem zaposlen dobrih pet let, sem pa že v času študija prejemal kadrovsko štipendijo in med poletnimi počitnicami po mesec dni delal kot praktikant. Delo je bilo zanimivo, saj so mi zaupali konkretne zadolžitve. Tako sem bil po večini operativec in sem odpravljal okvare na računalnikih. V tistem času se še nisem srečal z razvojnim delom, saj so projekti zahtevni in bi zanje potreboval več časa. No, razen pri pisanju poročila za fakulteto. Takrat sem se lotil raziskovanja različnih programskih možnosti za zaščito oziroma zaklepanje računalnikov. Ko sem se pred petimi leti zaposlil v Talumu, pa sem dobil že bolj zahtevne naloge. Delo je takšno, kot sem si ga predstavljal in si ga želel, saj me nenehno postavlja pred nove izzive. Moj delovni dan se začne ob pol sedmih zjutraj, ko se uredim in jo mahnem do garaže, ki je 5 minut hoje od stanovanja — to je moj jutranji sprehod. Na delovnem mestu sem ob pol osmih in najprej pregledam elektronsko pošto. Zjutraj s sodelavci spijemo kavo in se pogovorimo. Zdaj, v času nogometne mrzlice, je evropsko prvenstvo vroča tema naših jutranjih pogovorov, pogovorimo pa se tudi o službenih zadevah. Po kavi se lotim dela. Trenutno se največ ukvarjam z razvojem, saj za PE Livarna postavljam aplikacijo za odpiranje prodajnih artiklov. Podobna aplikacija je tekla že v starem Baanu, s prenovitvijo informacijskega sistema pa je treba aplikacijo prenesti na nov sistem in jo nadgraditi. Vmes pa se vsak dan pojavijo še problemi oziroma intervencije, ki jih je treba reševati sproti in niso predvidljive, ter drugih zahtevkov, ki jih je treba rešiti. Intervencije se največkrat nanašajo na odpremo v skladiščih, ko se v LN zgodi kakšna sistemska napaka ali pa uporabniki kaj »za-štrikajo« in je treba rešiti nastalo težavo. Ukvarjam se tudi z razvo- jem aplikacije STP za sledenje proizvodnega procesa, ki ga uporabljajo PE Rondelice, PE Livarna in PE Ulitki. V času, ko smo pospešeno delali pri prenovi informacijskega sistema Infor LN, sta bila naše delo in energija usmerjena predvsem tja in to je zelo spremenilo potek delovnega dneva. Takrat sem se po večini ukvarjal samo s tem, saj je bilo treba najti nove rešitve in se nenehno učiti na konkretnih primerih. Šlo je torej za razvoj, saj je bilo treba veliko aplikacij postaviti na novo, nekaj že obstoječih pa vgraditi v nov sistem in jih posodobiti oziroma nadgraditi. Seveda je bilo treba žrtvovati tudi kakšen prost vikend in ga preživeti v službi. A če ti delo predstavlja izziv in to rad počneš, potem ni problema. Načeloma se moj dan konča ob pol štirih, če pa so kakšne nujne zadeve, pa ostanem v službi dlje. Enkrat na mesec opravljam dežurstvo in takrat sem na razpolago za intervencije tudi izven delovnega Informatika je področje, na katerem se zadeve hitro spreminjajo. To zahteva nenehno izobraževanje in dopolnjevanje znanja. Informatik se mora naučiti, kako razmišlja računalnik, saj računalnik naredi samo tisto, kar od njega zahteva človek, oziroma naredi tisto, za kar je programiran. Trend informatike v prihodnosti pa je vedno večja avtomatizacija in robotizacija. Računalniki bodo vedno bolj nadomeščali človeka. Tako se bodo na primer v prihodnosti pojavili avtomobili, ki bodo vozili sami, s pomočjo računalniškega programa. V tem je tudi smisel informatike — da stroji prevzamejo človeško delo in s tem človeku olajšajo delo in življenje, povečajo produktivnost, učinkovitost in minimalizirajo možnost napake. Je pa res, da je avtomatizacija vedno odvisna od človeka, od tega, koliko jo zna izkoristiti in uporabiti v svoj prid. □ REPORTAŽA ALUMINIJ številka 3, stran 12 Otroci rišejo in pišejo zdravmtalum PRIPRAVILA: DUŠAN SKLEDAR, ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: SRDAN MOHORIČ V Talumu že vrsto let en dan v maju posvetimo otrokom naših zaposlenih. Pa ne kar tako, želimo namreč, da bi že otroci razmišljali, kaj lahko naredijo za svoje zdravje, da bodo čim dlje nasmejani in razigrani. Letos smo organizirali že 16. Rišemo in pišemo in tako otroke povabili k razmišljanju o zdravem načinu življenja in k ustvarjanju na temo pohodništva. Njihove izdelke si lahko ogledate v brošuri, ki je priložena časopisu Aluminij. Otroci pri igri na igrišču NK Aluminij Povabilo na »alupohod« in »alusprehod« Našemu letošnjemu vabilu na »alupohod« za tis te z malo več kondici-jo in višje starosti oli »alusprehod««, namenjen malim nadobudnežem, se je odzvolo lepo število otrok, njihovih itaršev in staeih staršev. Skupaj nos je bilo več kot sto štirideset. Pohod je najbolj enostavna oblika gibanja, za katero razen primerne obutve ni potrebna nobena posebna oprema. Med Slovenci je tudi ena najbolj priljubljenih oblik gibanja. Veselo druženje Druženje smo začeli pred Talu-movo upravno stavbo. Da se ne bi kdo dolgočasil ali preveč namučil, smo imeli na izbiro dve poti, obe pa sta vodili do skupnega cilja — v športni park Aluminij.Tisti s krajšimi nogami so v spremslvu navihanega kužka ubrali pot skozi naselje Kidričevo, tista makt večje pa je oh) Talumovi ograji in skozi Strnišče pospremil Keken. Na dogodku so se nam pridružili brata Malek z ekipo in Aluminko in poskrbeli za "veselo vzdušje. Na cilj smo prišli še polni energije. Pridružila se nam je še zgita lisica in i Aluminkom sta poakrbela, da smo še zadnjo odvečno energijo porabili pri igranju različnih zabavnih iger. Lahko bi regli, da nam jn tudi vri-me hotelo pripomoči k prečudovitemu popoldnevu, saj nas je sonček spremljal vse do poznih ur, ko je bilo res treba domov. Izjavti naših sodelavcev in njihovih nalmlaaših, ki so se nam pridružili na pdireditvi Ivanip Zemlja aič Na sončen petkov popoldan smo ae sprehodili od Taluma do stadiona Aluminija. Naša Zala je uživala pri ustvarjanju milnatih mehurčkov in pari igiah z bratoma MaleP in Aluminkom. Všeč mi je bilo, da je dogajanje potekalo na nogometnem igrišču. Sladoled pa jn bil pika na i. Ajda Mikša Na priredirvi Rišamo in pišemo mi jn bilo uelo vaeč, saj smo preživeli lep popoldan v naravi. Dogodek bi rada ponovila še enkrat. Hvala za povabilo. Enja Kirbiš Zbrali amo se pred vrati mamine službe in si v vrečki dali sadje, sendvič in vodo. Ko smo imeli vrečke pripravljene, smo odšli na pot. Bilo je zelo vroče. Šli smo ob notranji strani ognaje in poi nas je vodila na igrišča. Tnm smo se igrali različne igre in se imeli lepo. Ta izlet mi je bil zelo všeč. Irena Levanič Popoldansko druženje z otroki je bilo zelo prijetno, koristno in zelo hiaro je minilo. Otroka sta. uživala, na koncu pa sta izjavila, da je mamin a slgžba žes supe r. Slavko Krajnc Kol viako leto so bilS tudi letos otroci povabljeni k ustvarjanju na določeno temo, letošnja je bila pohodništvv. Hčerka že vi začetku let a večk rat vpraša, kdaj bo v okviru Zdravo Talum povebljena k aodelnvanju, da nekaj ustvari. Paijetno se je družiti s starši in otroki ter še nekaj koristnega na-redki za ovoje telo. To ja na neki način motivacija za otroke, kajti s tem jih spodbujamo in jih učimo o vrednotah, po °tterih je vi življenju dobro živeti. Zelo pomembno je, da otroci z igro pridobivajo znanja, ki jim bodo koristila v vsakdanjem življenj u. Vse čestitke Taiumu, ki na preproot način pripomore k zdravemu in vitalntmu življenju otrok in odraslih. Sanja Krajnc Domov sem dobila vabilo, v katerem je pisalo, da sem vabljena na dogodek z naslovom Rišemo in pišemo v Talum. Komaj sem čakala, da bi že napočil dan, ko se bom po pouku v šoli odpravila na ti dogodek. Tema je bila tokrat pohodniotvo. Sama sena v ta namen izdelala plakat s pesmico in skico. Naprej smo odšli na pohod ob ograji Talumn s stbo pa smo imeli sendviče, vodo in sadje. Med pohodom smo imeli za družbo enega od bratov Malek, ki nas je veselo motiviral vso pot. Pripovedoval nam je zgodbe in šale. Ob koncu pohoda je bila zabava na nogomotnem igriiču NK Aluminij in osvežitev s sladoledom. Na iorlšču se je odvijalo veliko iger, ki so nelo navdušile otroke, pa tudi starše, čeprav so morali imeti otrooi kar nekaj potrpljenja, ja so jft spodbudili k igranju. Or-ganiaiean je bil tudi prevoz, saj je psake toliko časa pripeljal gasilski avto in nas odpeljal ob parkirišča pred Talumom. Bila sem zelo navdušena in ob igrah sem se zelo zabavala. □ Vabljeni k ogledu prispelih otraokih izdelkov, objavljenih v priloženi brošuri. ZDRAVOTALUM ALUMINIJ številka 3, stran 13 Varno na soncu zdravmtalum PRIPRAVILA: MATEJA HERGULA Povzeto po: www.ezdravje.com/zdravje-in-dobro-pocutje/nega-koze/zascita-pred-soncem; www.nijz.si/ FOTO: SPLET Prihajajo poletni dnevi z več sonca, ko več časa preživimo zunaj: v toplicah, na morju, v planinah, pri športnih oktjvnostih, med raznimi domačimi opravili ... 2al pa velikokrat pozabimo, da moramo biti pjevidni, ko smo dlje časa izpostavljeai sončnim žarkom, in se moramo preventivno zaščititi. Sončni žarki imajo pozitiven in tudi negativen učinek. Sončno vreme velikokrat blagodejno vpliva predvsem na naše razpoloženje, prav tako pospešuje sintezo vitamina D, ki je pomemben dejavnik proti osteoporozi. Sončna svetloba pa ni samo koristna, saj lahko povzroča tudi poškodbe kože, las in oči. Dva tipa sončnih žarkov Dejstvo je, da je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom škodljivo in da se moramo takrat, ko smo na soncu, pred njimi zaščititi. Obstajata dve vrsti sončnih žarkov, UVA- in UVB-žarki. SJiVi. UVB širen iptkter iaščllfr UVB 1 UVA UVB-žarki prodirajo v našo povrhnjico, kjer spodbujajo nastajanje melanina in sintezo vitamina D. Prevelika izpostavljenost tem Mrkom lahko povzroči sončne opekline in daločene oblike kožnega eaka. UVA-žarki pa prodirajo v globlje plasti kože, v usnjico. Spedbujajo hitro porjanitev, dolgoročno pa lahko povzročijo prezgodnje staranje kože. Ta postane suha, usnjata, ne-prožna in nagubana, pogosto so opazne tudi nepravilne pi-gmentacije. UVA-žarki so lahko tudi vzrok za pojav različnih oblik kožnega raka. Preprečevanje negativnih posledic sončnih žarkov Negativne posledice sončnih žarkov lahko preprečimo na več načinov: • Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 1.6. uro. Takrat je moč sončnih žarkov največja. Ko postane senca našega telesa krajša od dolžine telesa samega, poiščimo senco. • V času najtečje moči sončnih žarkov se zaščitimo z obleko in pokrivatom. Oblecimo lahkt, gosto tkana oblačila in se po-krijmo s široktkrajnim klobukom ali kapo o ščitnikom. • Oči zavarujmo z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sonnna očala, ki imajo potrdilo proiz-vej nlta o aaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB-sevanjem. • Rtdno in pravilno uporabljaj-mo kreme ta aaščito prtd soncem. Na vsaki kremi je zapisan zaščitni faktor (sont pro-ttctian facSor, SPF). Ta p ove, UVA |5>[ji jnji'1 UVB ¡Opek h nfl i ttiiD koliko časa smo, namazani z izdelkom, lahko izpostavljeni sončnim žarkom, ne da bi pri tem prišlo do poškodb) kože, ki jih povzročajo UV-žarki. Če na ntimei nezaščitena koža na soncu pordeči po petih minutah, bomo po uporabi zaščitnega izdelka s laktorjem 65 lahko na sonca 75 minut (51 a 15), ne da bi nan opeklo. Ne glede nt tip kože naj bo zaščitni fektor nO ali ven. V zadnjih Setih je useljavljeno priporočilo upo-nabe faktorja 30 ali več, ker so v raziskavah dokazali, da ljudje uporabljajo bistveno manjše količine kreme in tako znižajo zašatni faktor na koži. Zaščitite se tudi med plava-nlam Pozorni moramo biti tudi na to, v katerem okolju se gibljemo. Del ultravijoličnih žarkov prodira tudi skozi vodo, zato se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Pri planinas-jenju je dobto, da uporabljajmo kreme z najviSjimi faktorji zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Kre- me za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi v oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves ča-nevaono močni. jako ravnati, ko nas opeče sonce Velikokrat pa smo z zaščito prepozni in nas sonce že opečet Kako navnati takret? Pri blagi rdečici, ki sa pojavi nokrj ur po izpostavljenosti soncu, zadostne, da pordeli del hladimo z vlažilmimi pripravki in negujemo. Pri prekomernemu izpostavljanju soncu se lahko pojavi močnejša rdečina, ki jo hladimo t obkladki dri hladnim tsšem. Pomagamo si lahko tmdi z blagim analgetikom s protivnetnim učinkom, protionetno kaemo ali anti-oksidanti. Zelo pomembno je, da opečeni del pokrijemo in ga soncu ne izpostavljamo več. V težjih primerih obiščemo zdravnika. □ __ALUMINIJ številka 6, stran 14 AKTIV KRVODAJALCEV TALUM Nekje utripa srce, ki nosi vaše ime MARJETKA LEDINEK FOTO: SLAVKO KRAJNC Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v juniju bo v torek, 28., in četrtek, 30. junija 2016, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice. Pridružite se nam! Nepovabljen in moteč spremljevalec se nam je v majski soboti pridružil s pršenjem izpod neba. Kljub temu nam ni vzelo dobre volje in smo se s Ptuja odpravili proti Kidričevemu, da se nam pridružijo še drugi udeleženci izleta. Pot nas je proti Dolenjski vodila skozi sremiško vinorodno območje. 2e na avtobusu smo se podkrepili z jutranjo kapljico iz nahrbtnika. Naša vodička je bila tokrat gospa Marija Hernja Masten, ki nam je s svojim znanjem zgodovine pričarala zanimivosti krajev, nas popeljala v zgodovino Dolenjske in po njenih znamenitostih. Na poti proti Novemu mestu smo si privoščili kratek postanek za ka-vico in slasten sendvič. Naš prvi postanek je bil v Rosalnicah, kjer smo si ogledali romarski kompleks Tri fare. Romarski kompleks je znan po treh gotskih cerkvah, stisnjenih za visokim pokopališkim obzidjem, ki je deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine, v njih pa prevladuje poznobaročna oprema z rokokojsko ornamentiko. Po ogledu smo nadaljevali vožnjo proti Krajinskemu parku Lahinja do vasice Veliki Nerajac, ki je bila dobitnica posebnega priznanja za razvoj podeželja in obnovo vasi. Sprehodili smo se do več kot 200 let stare hiše, v kateri je predsta- vljeno življenje Nerajčanov. Pričakala nas je dobrodošlica v obliki ajdove potice, svež zrak pa nam je še dodatno prebudil apetit, tako da smo si postregli z malico in zadovoljili svoje brbončice. V nadaljevanju nam je gospa Vera Vard-jan povedala, da so ljudje želeli ohraniti arhitekturo hiš tedanjega časa in njene značilnosti. Pripovedovala nam je o tem, da je vanjo udarila strela, pa o dolgotrajnem zdravljenju in vrnitvi v življenje. Njena zgodba o tem, kako je doživljala udar strele, nas je opomnila, kako kratko in nepredvidljivo je naše življenje. Pot smo nadaljevali proti kraju Lokve. Tam smo si ogledali pivovarno Vizir. Popeljali so nas po sodobno opremljeni pivovarni in nam predstavili zanimiv svet craft pivovarstva in umetnost varjenja piva. Poskusili smo zelo različna piva, saj varijo ležak, pale, IPA, porter, stout, pivo brez glutena, medeno, kostanjevo, pšenično pivo in ale piva. Okus pijač je bil poseben in neobičajen. Poznopo-poldansko druženje nas je vodilo do gostišča Pezdirc v središču Se-miča, v osrčju Bele krajine. Do gostišča Pezdirc vodijo belokranjske ceste in prometne vpadnice, tako da je pot do njega za turista enostavna. V smeri proti jugu sta dva državna mejna prehoda s Hrvaško (Vinica in Metlika) s povezavo proti Jadranskemu morju, v smeri proti severu pa lahko dostopate do avtoceste Ljubljana—Zagreb. V tem delu Dolenjske smo zaključili naš izlet in si privoščili večerjo s kulinaričnimi dobrotami, ki smo jih poplaknili z rdečo kapljico — metliško črnino. Spoznali smo del Dolenjske, ki je zaradi svoje odmaknjene in neokrnjene pokrajine pravi raj, kjer se prepletajo spokojnost, drugačnost ter bogata naravna in kulturna dediščina. V imenu krvodajalcev se zahvaljujem upravi Taluma, sindikatu Skei Kidričevo, Silkemu, Praliku in regijski organizaciji Skei Ptuj za pomoč in podporo, s katero so nam omogočili izvedbo različnih aktivnosti, kot so občni zbor, izlet ... Zahvaljujem se tudi naši Službi za odnose z javnostmi, ki nam pomaga pri obveščanju z objavo člankov in obvestil. □ Talumovi krvodajalci na izletu v Beli krajini Pri pokušini različnih vrst piv v pivovarni Vizir __ALUMINIJ številka 6, stran 15 NK ALUMINIJ Krvodajalci v maju (številka v oklepaju pove, kolikokrat je posameznik doslej že daroval kri): Danilo Preac (24) Aleksander Bezjak (34) Zoran Barovič (7) Nejc Šenkiš (6) Jožef Bezjak (68) Zlatko Intiher (48) Matej Munda (34) Milorad Lazič (41) Benjamin Ivančič (13) Robert Gajser (28) Boštjan Lešnik (65) Robert Merlak (41) Franc Zajc (88) Rok Zakelšek (6) Srečko Cajnko (51) Denis Pušnik (12) Viktor Zamuda (48) Robert Bezjak (37) Roman Železnik (57) Stanislav Trstenjak (67) Enis Suljkanovič (11) Andrej Pulko (7) Darko Emeršič (71) Zoran Bilič (61) Bojan Krajnc (43) Dušan Krajnc (79) Marjan Križanec (17) Krvodajalci, ki so kri doslej darovali do petkrat: Franjo Levstik (5) Jernej Krajnc (4) Kristjan Vindiš (3) Gregor Janžekovič (3) Matej Ernecl (3) Filip Muhič (3) Marina Grbec (3) 4. julija je bil praznik -slovenski dan krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 so v Sloveniji odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Hvala vsem, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva! Spektakel v Kidričevem Otroški nogomet TONI PERNAT, SEKRETAR NK ALUMINIJ FOTO: ARHIV NK ALUMINIJ V soboto, 4. junija, in nedeljo, 5. junija 2016, je Nogometni klub Aluminij organiziral in izvedel tradicionalni dvodnevni mednarodni otroški nogometni turnir, imenovan Aluminij Cup 2016. Potekal je na vseh igriščih v športnem parku NK Aluminij v Kidričevem. V dveh dneh je sodelovalo 106 ekip iz štirih držav, kar je pomenilo 1285 mladih nogometašev. Organizatorji so bili še posebno veseli gostov iz Srbije (Kraljevo) in Bosne in Hercegovine (Bosanska Krupa), ki so na turnirju sodelovali prvič, in to kar s šestimi ekipami. Mladi nogometaši so tekmovali v osmih starostnih kategorijah. Objavljamo končne rezultate v posameznih kategorijah. Mlajši cicibani U-7 1. NK Lokomotiva Zagreb 2. NŠ Galič - Orli 3. NK Radgona igralec turnirja: Karlo Levanič (Fotex Varaždin) vratar turnirja: Tim Jugovič (Galič - Orli) Mlajši cicibani U-8 1. NK Aluminij 2. NŠ Fotex Varaždin 3. FŠ Apolon Kraljevo igralec turnirja: Luka Modrič (Aluminij) vratar turnirja: Teo Serdarevič (Fotex Varaždin) Mlajši cicibani U-9 1. NK Aluminij 2. NK Dobrovce/Miklavž 3. NK Rogaška igralec turnirja: Žan Petrovič (Dobrovce/Miklavž) vratar turnirja: Jure Jerenko (Aluminij) Starejši cicibani U-10 1. NK Aluminij 2. NK Maribor 3. NŠ Drava Ptuj igralec turnirja: Vito Koren (Maribor) vratar turnirja: Tomaž Šešo Zafošnik (Aluminij) Starejši cicibani U-11 1. FŠ Apolon Kraljevo 2. NK Mura 3. NK Dobrovce/Miklavž igralec turnirja: Pavle Jerinic (Apolon Kraljevo) vratar turnirja: Vid Šumenjak (Mura) ALUMINIJ številka 3, stran 16 Mlajši dečki U-12 1. NK Dragomer 2. NK Dobrovce/Miklavž 3. NK Aha Emmi Bistrica igralec turnirja: Žiga Korošec (Dragomer) vratar turnirja: Jernej Horvat (Dobrovce/Miklavž) Mlajši dečki U-13 1. NK Aluminij 2. NK Maribor 3. NK Brinje Grosuplje igralec turnirja: Nejc Medved (Aluminij) vratar turnirja: Dominik Drolc (Maribor) Starejši dečki U-14 1. NK Triglav Kranj 2. NK Krka Novo mesto 3. NK Aluminij igralec turnirja: Aleks Zlatko (Triglav) vratar turnirja: Jaka Šinkovec (Krka) Nogometne predstave si je v dveh dneh ogledalo tudi okrog 1500 obiskovalcev. Brez dvoma gre za enega največjih in najbolje organiziranih turnirjev v tem delu Slovenije, ki se iz leta v leto povečuje, in to tako po številu ekip kakor tudi po številu različnih držav udeleženk. Vodja organizacijskega odbora Toni Pernat, sicer sekretar NK Aluminij, nam je povedal: »Izredno smo zadovoljni z letošnjo organizacijo in izvedbo turnirja Aluminij Cup 2016. Nad številom prijavljenih oziroma sodelujočih ekip nismo presenečeni, saj naš športni park v Kidričevem vsem udeležencem ponuja najboljše možne razmere za igranje tekem, ki jih drugod v Sloveniji ni. Ekipa organizatorjev, sestavljena iz predstavnikov kluba, trenerjev in staršev naših igralcev, je tudi letos opravila izjemno delo in tudi ob tej priložnosti se vsem skupaj in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem. Večkrat nas imenujejo 'šumarji', toda v tem primeru je to naša prednost. Ravno v objemu kidričevskih gozdov je naš športni park, velik krepko čez 6 hektarov, kjer so urejena in vedno odlično pripravljena štiri velika igrišča z naravno travo, veliko in malo igrišče z umetno travo, ograjeno igrišče z mivko, okrog vseh teh objektov pa je še veliko dodatnih travnatih površin, primernih za vadbo naših nogometašev. To je tudi razlog, da se otroci radi vpisujejo v našo nogometno šolo in jo tudi obiskujejo, saj vadijo v najboljših razmerah in pod strokovnim vodstvom trenerjev z najvišjimi licencami. Nenazadnje je tudi to eden od razlogov, zakaj je naš turnir Aluminij Cup vedno dobro obiskan, zakaj se ekipe rade vračajo. Takšna športna manifestacija, ki jo lahko brez zadržkov imenujemo kar spektakel, veliko pripomore k prepoznavnosti naše nogometne šole, našega kraja, občine Kidričevo in nenazadnje tudi Slovenije. Kar se športnega dela turnirja tiče, moram povedati, da sta sicer res v vseh starostnih kategorijah prisotna športni naboj in želja po čim večjem številu zmag, a pomembno vlogo ima druženje tako igralcev kakor tudi staršev in vseh drugih ljubiteljev nogometne igre. Obnavljajo se stara poznanstva, sklepajo se nova, pri nogometni igri se sklepajo številna prijateljstva otrok iz različnih krajev in držav in temu kot organizatorji dajemo poseben pomen. Pri na- šem vsakdanjem delu je primarni cilj, »iztrgati pastem ulice« čim več otrok in mladostnikov in jim ponuditi alternativen, zdrav in organiziran način preživljanja prostega časa, kar šport prav gotovo je. Na takšnem turnirju si organizatorji želimo samo dobrih iger brez poškodb, prijetnega druženja, mladostne razposajenosti in igrivosti ter jasno izraženo željo, da se spet srečamo. Prihodnji turnir, Aluminij Cup 2017, bo, to lahko že zdaj povem, 2. in 3. junija 2017. V imenu organizacijskega odbora turnirja Aluminij Cup 2016 se iskreno zahvaljujem vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji in izvedbi tega velikega športnega dogodka v obliki finančnih prispevkov ali v obliki donacij dobitkov za sreče-lov. Posebno zahvalo izrekam skupini Talum in vsem njenim družbam, ki nam ob vsakem projektu stojijo ob strani in nam pomagajo po svojih najboljših močeh. Čestitke Nogometnemu klubu Aluminij za vstop v 1. slovensko nogometno ligo. Želimo vam veliko uspehov! □ --ALUMINIJ številka 6, stran 17 VARNOST V PROMETU Varnost v prometu in novi prometni znaki PRIPRAVILA: VESNA KOŠIR POVZETO PO: www.uradni-list.si/1/content?id=124430 (Uradni list RS, št. 99/2015, z dne 21. 12. 2015). Aktualna dogajanja glede varnosti v prometu in od julija veljaven novi pravilnik o prometni signalizaciji se nas bodo dotaknili, saj smo prav vsi udeleženci v prometu. 21. decembra 2015 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 99/2015, objavljen Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Njegove določbe se bodo začele uporabljati 5. julija 2016, zato bodimo pozorni, saj nas bo na nekaterih cestah pričakala spremenjena prometna signalizacija. Novi pravilnik o prometni signalizaciji iz uporabe umika nekatere prometne znake. To ne velja za znake, ki so v prometu pogosto prisotni, temveč; za take, ki jih že zdaj vozniki ne opazijo. Novih je približno 30 znakov, nekaj je spremenjenih, pri nekaterih so malce spremenjena oziroma poenostavljena poimenovanja ipd. Spremenile so se tudi dosedanje skupine prometnih znakov Kar veliko prometnih znakov za obvestila se je namreč »preselilo« v skupino znakov za nevarnost in znakov za izrecne odredbe. Poglejmo nekatere med njimi. ■ mihLlJ ■ ar«^ do F-.HJ+ vpj-jT.h'.- hu^n ivk f i v- -+< Opis novih prometnih znakov 2405 in 2240(5 ¿K® □ ® t HM 3@ j * -•*■!** I il-i_ ■ ■■Tj.iid roiff .i* ij.i VJ. -L WWVPtaMM :■'■.. ■■ Talumovci, pozor! V torek, 5. julija 2016, se začnejo uporabljati novi prometni znaki! Med novimi prometnimi znaki, ki bi jih bilo prav izpostaviti, navajamo dva, in sicer prometni znak 1126 in prometni znak 2444. Znak 2444 Vožnja desno ob rdeči luči na semaforju h Dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, in sicer ob pogoju, da je smer prosta. 2. Koeficient retrorefleksije: RA 3. 3. Velikost maka: 350 x 350 ali 250 x 250 mm. Znak mora biti nameščen na drogu semaforja ob semaforski glavi v -višini rdečega svetlo bnega dajalnika. Nasproti vozeče vozilo Znak 1126 Nasproti vozeče vozilo 1. Nevarnost nasproti vozečega vozila na smernem vozišču z več prometnimi pasovi v isto smer. 2. Spremenljivi svetlobni prometni znak z utripajočim rdeči simbolom. 3. Znak se postavlja samo na avtocestah in hitrih cestah. FttpMiKi pilil a 1» (¡t na'M M «TIMVri** 1 rili A A A A A A A © <9 O O liocl ]t\ ® lil Vse novosti iz pravilnika si podrobno poglejte in se seznanite z njimi, saj bomo le tako zagotovili vernost v prometu in se ob pravilnih reakcijah in predvidevanjih izognili nevarnostim. Morda je sprememba tudi priložnost, da vsi skupaj obnovimo znanje iz varnosti v cestnem prometu. □ DOGODKI ALUMINIJ številka 3, stran 18 Godbeniki in gospod s črno kitaro MAJA MAJCEN FOTO: SRDAN MOHORIČ V nedeljo, 12. junija 2016, je v dvorani restavracije Pan v Kidričevem potekal tradicionalni pomladanski koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. 18.55, zaodrje. Pogled v dvorano pove, da bo za obiskovalce treba poiskati še nekaj dodatnih stolov, saj so že vsi zasedeni. Fantje to hitro uredijo. 19.00, prostor pred vhodom. Zbrani smo vsi godbeniki. Klarinetist Štefko (Štefan Mally) stopi na stol in kot vedno pove nekaj motivacijskih besed. Družno in naglas skupaj trikrat zavpijemo »Hip-hip hura!« in z dvignjenimi glavami zakorakamo v dvorano. Že prvi aplavz, ki nas spremlja proti odru, nam pove, da bo koncert dober, saj je publika (spet) z nami. To je to! 19.05, oder. Koncert se začne. Pred mikrofon stopi »naša« Zlatka Lampret. Zlatkine spremne besede so vedno kot češnja na torti, pika na i našega koncerta. Najprej se predstavimo s skladbami, ki nas bodo med 17. in 19. junijem popeljale na oder mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Zrenjaninu v Srbiji. To so skladbe, ki smo jih vadili več mesecev. Skladbe, ki nikoli niso dovolj dobro odigrane. Skladbe, pri katerih mora vsak od nas dati od sebe vse. Igramo. Prsti skačejo po tipkah sem in tja. Pozorni smo na predznake, pravilne tone in prijeme, dinamiko. Dirigent Tom Hajšek nas ves čas vodi. Pazimo in ga upoštevamo. Na koncu o uspešnosti odigranega odloča samo dvoje, dirigentov pogled in odziv publike. Počakamo kot v šoli na oceno. Tom nam nameni nasmeh, publika pa bučen aplavz, pospre-mljen z »Bravo!« Prvi del koncerta je za nami, glede na odziv smo z zahtevnejšimi notami dobro opravili. 19.30, oder. Končno si lahko prvič oddahnemo. Popijemo vodo, si s papirjem popihamo pred nosom, saj so nas reflektorji že pošteno »zagreli«. Zlatka napove gospoda, za katerega komaj čakamo, da se nam pridruži na odru. Gospoda s črno kitaro, ki cesto večkrat prevozi iz Goričkega v Piran. Gospoda, ki bo pel, dokler se srce ne ustavi, in se večkrat sprašuje, namesto koga roža cveti. Iz ozadja se po dvorani do odra sprehodi Vlado Kreslin. Prekmu-rec, ki smo ga godbeniki na generalki spoznali kot čisto preprostega človeka, odličnega glasbenika, mojstra melodije in pisca krasnih besedil. Glasbenika, ki bo tudi na manjšem, kidričevskem odru dal vse od sebe. Z vsem naštetim publiko prepriča. Najprej z najbolj znanimi skladbami kot solist, nato kot eden izmed nas. Skupaj z njim zaigramo skladbe Dokler se srce ne ustavi, Cesta, Iz Goričkega v Piran in Lahko bi zletela. Občutki na odru so fenomenalni, pozitivna energija se širi vse naokrog. Oder se zdi kot naelektren. Privilegij je igrati v orkestru, privilegij je s svojim instrumentom spremljati samega Vlada Kreslina. Publika je Gost večera Vlado Kreslin in Pihalni orkester Talum Kidričevo ALUMINIJ številka 3, stran 19 tako navdušena, da želi še. Vlado izbere komad Od višine se zvrti in k mikrofonu povabi našo flavtistko Natalijo Tumpej. Natalijo, s katero sta pred koncertom ob zvoku kitare spontano prepevala in si krajšala čas do koncerta. Spontanost, igrivost, srčnost. 20.10, oder. Pravzaprav smo zaigrali vse, kar smo pripravili, pa nas publika še ne pusti z odra. Navdušeno ploskanje, ki ne popusti, pove, da bo treba zaigrati še kakšno. Pa dajmo ... Tako »ta pravo«, »plehmuzikantsko« koračnico. Dirigent Tom stopi k mikrofonu in jo posveti našemu trobentaču Hinku Dasku, ki tokrat sedi med publiko in je pravkar praznoval rojstni dan. Z novo srajco, ki mu jo podarimo, mu damo vedeti, da še računamo nanj. Tako lepo je videti godbenike, ki so vrsto let preživeli v naših vrstah, dali orkestru veliko in nas kot obiskovalci koncertov spremljajo še danes. Ivan Ogrinc, Jože Švagan, Polda Karneža ..., hvala, da ste še vedno »naši«. 20.15, oder. Čas za zahvale. Predsednik orkestra Primož Krajnc se zahvaljuje vsem, ki omogočajo delovanje orkestra samega in izvedbo koncerta. Hvala Talumu in njegovemu vodstvu, Vitalu, občini Kidričevo, Zlatki Lampret ... In hvala tebi, dirigent Tom Hajšek, da vztrajaš tudi takrat, ko z nami ni ravno preprosto. 20.20, oder. Zaključek. Ko že mislimo, da bomo pospravili pulte, instrumente in note, obiskovalci ne prenehajo ploskati. Še en dokaz, da se ne trudimo zaman, da delamo dobro in s srcem. Hvala, publika! Brez vaše podpore se tudi mi na odru ne bi počutili tako dobro in ne bi tako uživali. Vi nam, mi vam — tako preprosta je glasbena matematika. Pa dajmo, z zadnjimi močmi, a prepričljivo še zadnjo! pol leta! □ Se slišimo in vidimo ponovno čez Gost večera Vlado Kreslin z Natalijo Tumpej Talumovci ponovno najštevilčnejša kolesarska ekipa slavko krajnc Kolesarstvo je danes mnogo več kot šport, saj se lahko s kolesom odpraviš po nakupih, si iz njega ogle- foto: darko ferlinc daš turistične znamenitosti ali pa ga uporabiš kot prevozno sredstvo. Je pa tudi šport, ki je namenjen rekreaciji posameznika ali družine. Kolesarstvo je način življenja, je pridobivanje kondicije in vztrajnosti, ki je v hitrem tempu življenja še kako zaželena. Prav zaradi tega je za posameznika velika prednost, da njegov delodajalec in delovno okolje te aktivnosti spodbujata in podpirata. Tudi letos se je Talum odločil sodelovati na 14. Poli maratonu, ki je potekal v soboto, 4. junija 2016. Središče dogajanja je bilo tudi tokrat staro mestno jedro mesta Ptuj. Ob 8. uri se je začelo zbiranje prijav za sodelovanje na maratonu. Start je bil določen za 11. uro. V tem času se je zbralo kar 567 talumovcev, ki smo se odločili, da prevozimo začrtano kolesarsko traso. Start je bil pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj, od koder smo se podali na dve trasi, ki sta bili po dolžini in razgibanosti različno zahtevni. Kratka trasa je bila dolga 21 km, daljša pa 52 km. Talum si je tudi letos prislužil pokal za najštevilčnejšo kolesarsko skupino. Mesto Ptuj se je že zelo zgodaj zapisalo kolesarjenju, saj se je z njim kot inovator ukvarjal že Janez Puh in ga s tehničnega vidika zelo izboljšal. Nekoč so govorili, da je Ptuj mesto kolesarjev, saj je bilo kolo za marsikoga tudi prevozno sredstvo, s katerim je hitro premagoval večje razdalje. Ljudje imamo danes veliko možnosti za ukvarjanje s tem športom, od nas samih pa je odvisno, ali bomo vse te možnosti, ki se nam ponujajo, tudi izkoristili. Talumovci smo veseli, da smo se lahko udeležili te prireditve. Zahvaljujemo se upravi Taluma in sindikatu Skei Talum. □ FOTOREPORTAŽA Poli maraton Rišemo in pišemo Koncert FOTO: SRDAN MOHORIČ ALUMINIJ številka 3, stran 20 ALUMINIJ številka 3, stran 21 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Franca METLIČARJA iz Spodnje Hajdine 34 se zahvaljujemo sindikatu Taluma za darovane sveče in cvetje, godbeniku pa za odigrano melodijo slovesa. Hvala za izrečeno sožalje in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, hči Mojca ter vnuki Marko, Miha in Nika Zahvala Ob izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedija, strica in svaka Juraja TOPOLOVCA s Potrčeve 50, Ptuj, upokojenca Taluma, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Skei Talum za darovano cvetje in odigrano žalostinko ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Posebej hvala sosedom in govorniku. Vsi njegovi KOLUMNA ALUMINIJ številka 3, stran 22 Mesto in vas GREGORJURKO FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Star pregovor pravi, da je bolje biti prvi na vasi kot zadnji v mestu. Tokrat bomo narisali nekaj miselnih vzorcev ob vprašanju, kje je bolje živeti, na vasi ali v mestu. Vsak od nas si je že ali pa si še bo kdaj urejal »stanovanjski problem«. Tokrat se ne bomo ukvarjali z vprašanjem, ali si je smiselno urediti prizidek pri tašči, ker je odgovor znan, raje bomo razdelali temeljno vprašanje, ali je bolje živeti v mestu ali na vasi. Biti »kmet« ali biti »betonar«, to je zdaj vprašanje. Prvi dejavnik pri izbiri življenj -skega prostora je pogosto bližina in dostopnost delovnega mesta. To je v primeru našega podjetja velika prednost, talumovci ne poznamo vožnje v gneči, dolgega čakanja pred semaforji ali iskanja parkirnega prostora. Če prihajaš iz Žetal, Zgornje Pristave, Lovrenca, Mestnega Vrha, Pragerskega, Ložnice — vseeno, s katere strani neba —, povsod se srečaš največ z enim semaforjem. Stavim, da pri transportu prihranimo veliko dragocenih minut, ki jih lahko bolj koristno porabimo za družino, delodajalca ali popoldansko pivo po službi. Planiranje poti je veliko bolj enostavno, ko ni treba vkalkulirati gneče, semaforjev, morebitnih nesreč in posledičnih zastojev. Edina slaba stran te enostavne logistike je, da izgovori tipa »Draga, pozen sem zaradi gneče na cesti ...« ne pijejo vode. Življenje na vasi ima podobno kot življenje v mestu svoje prednosti in slabosti. Življenje na vasi je predvsem cenejše, bolj mirno in preprosto, okolje je bolj čisto, na voljo je veliko prostora za igro, gibanje. Prav tako je bolj varno, ker se vsi poznajo in pazijo na lastnino soseda. Če gremo še bolj v detajle, ni treba pobirati pasjih drekcev, zvezde na nebu se dejansko vidijo, ljudje so bolj povezani z naravo, navajeni trdega dela in solidarnosti. Tukaj bi se oglasili pristaši življenja in dela v mestu: »Mi smo bolj zdravi, ker veliko več pešačimo, kolesarimo, vsi športni objekti so blizu nas. Imamo več prostega časa, ki ga lahko porabimo po lastnih željah. Poleg tega smo bolj strpni do čudakov, tudi za najbolj čudaški hobi lahko najdeš somišljenike. Obstaja mali milijon različnih delavnic, popoldanskih aktivnosti, krožkov. Otroci lahko pozimi in poleti plezajo v igralnicah, zdravnik, šola, banka, lekarna, vse je na dosegu roke, tudi možnosti za delo in zaslužek je veliko več kot na vasi.« Nenazadnje ne smemo pozabiti, da nas na tem prostoru živi približno dva milijona. V tej globalni vasi je to številka, ki v kakšnem desetmilijonskem velemestu predstavlja skromno naseljeno mestno četrt. Vsak, ki je vsaj malo potoval po svetu, pa se bo verjetno strinjal, da je takšna majhnost vsekakor tudi prednost in da — poenostavljeno rečeno — živimo v rajskih razmerah, čeprav so nam ukinili socializem. Svež zrak, pitna voda, urejena infrastruktura, čisto okolje, nizka stopnja kriminala so stvari, ki jih imamo za samoumevne in jih morda kdaj premalo cenimo. Povsod se lahko sprehajamo ponoči, otroška igrišča niso ograjena in zastražena, varnostniki na šolah so še vedno bolj za okras. Skratka, pri vseh teh stvareh je bolje, da smo prvi na vasi, in zaenkrat je še vseeno, ali smo v tej naši lepi deželi doma na vasi ali v mestu. □ KRIŽANKA ALUMINIJ številka 3, stran 23 Slovarček: ALALA — bojni krik pri antičnih Grkih, FUSION — model ameriškega avtomobila Ford, HASANI — nekdanji albanski politik (Sinan), OBOL - drobiž, miloščina, OIDREMA - mesto v Estoniji, ONAMAN - jezero v Kanadi, RAISON - razum, um, pamet (fr.). Ali si že oddal idejo v akciji Učinkovito na delovnem mestu? Čas je še do 30. junija 2016! Zaključek akcije s podelitvijo priznanj bo v četrtek, 22. septembra 2016! Donosnost z inovativnostjo in podjetnostjo