novi m li li mm. X 'V# ^ naroCi se na naš tednik A tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • TeL (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13(1147) Čedad, četrtek, 27. marca 2003 La richiesta di otto consiglieri al comitato paritetico “Sloveni tutelati anche a Cividale” Otto consiglieri di Cividale chiedono che il territorio comunale venga inserito, dal comitato paritetico, nella delimitazione prevista dalla legge di tutela per gli sloveni. Quello compiuto dalla minoranza consiliare nell’assemblea di venerdì 21 marzo è stato quasi un blitz. Raccontano di un sindaco Attilio Vuga colto di sorpresa, assieme al suo vice Pieralberto Felettig (An), non tanto dal vedersi consegnare la lettera che dovrà essere inviata al presidente del comitato paritetico Rado Race, quanto dalle firme apposte alla lettera, che dovevano essere almeno un terzo del totale dei consiglieri. Assieme a quelle dei sei consiglieri di opposizione (Domenico Pinto, Enrico Minisini, Mauro Pascolini, Carlo Monai, Emilio Fato-vie e Paolo Moratti) figurano infatti anche quelle di Giovanni Pelizzo, che non sempre prende posizioni contrarie rispetto alla maggioranza, e soprattutto di Marino Plazzotta. Consigliere comunale della Lega Nord (partito che appoggia il sindaco), Plazzotta è anche presidente dell’associazione Mittelfest che organizza il festival cividalese. Proprio la presenza di un festival così importante risulta essere tra le motivazioni che hanno spinto i consiglieri a firmare la lettera, oltre all’entrata della Slovenia nell’Unione europea e alla possibilità di creare a Cividale una strut- WOVA y SEOfDUTlCUA MAiPA T ‘•1 La sede municipale di Cividale tura ospedaliera transfrontaliera. Dopo l’annuncio di Monai in consiglio, Vuga ha dovuto prendere atto della consegna della lettera da parte dei consiglieri, (m.o.) segue a pagina 5 Vojna je prodrla tudi v šolske klopi Zelo velika udeležba na bakladi za mir do Stare Gore Prvo, kar vsi uCenci napišejo vsako jutro v zvezek, je datum. Od četrtka 20. marca v dvojezični šoli v Spetru ob njem dodajo še ugotovitev “prvi dan vojne”. In tako nameravajo nadaljevati vsak dan do konca vojne v Iraku. Na ta način želijo držati živo pozornost otrok na dogajanje vojne, na njeno trajanje in stopnjevanje, na dejstvo, da z vsakim dnevom raste število človeških žrtev in tudi škoda narašča. Učno osebje se ni udeležilo četrtkove stavke, nam je pojasnila učiteljica Ines Talotti, čeprav smo vsi brez izjeme proti vojni in z mislijo smo bili na uli- Positivo l’esito dei due referendum di domenica scorsa La Slovenia ha detto “sì” a Unione europea e Nato Domenica 23 è stata per la vicina Repubblica della Slovenia una giornata di decisioni importanti. Gli elettori infatti hanno detto “sì” all’Unione europea e alla Nato. Per la UE si è espresso l’89, 61 per cento degli elettori, per 1’ a-desione alla Nato il 66,05 per cento. L’affluenza alle urne è stata del 60,31 per cento. L’adesione all’Unione europea era in un certo senso scontata. Meno prevedibile era il risultato riguardante la Nato. Contro quest’ultima adesione si sono e-spressi alcuni partiti, gruppi ed anche personaggi influenti. Il referendum i-noltre ha coinciso con la guerra in Iraq. Soddisfatti per l’esito del referendum i partiti di governo, naturalmente, ma anche l’opposizione di centro-destra che ha appoggiato il sì ai due quesiti, e specialmente quei politici che hanno lavorato per ottenere questo risultato a cominciare dal presidente della Repub-blika Janez Drnovšek, dal primo ministro Tone Rop e dal ministro agli esteri Dimitrij Rupel. Dall’Italia e dalla nostra Regione hanno espresso soddisfazione per la decisione del popolo sloveno il sottosegretario agli esteri Antonione, il presidente del Consiglio regionale del FVG Tondo ed anche i due candidati per la futura presidenza regionale Alessandra Guerra e Riccardo Illy. Turchia MADRID ? IRAK V WASH iMSTobT IRAN ARAB SAUPITA LONPOH Srečanje s krivapetami “Krivapete Nadiških dolin, drugačna zgodba” to je naslov knjige Aldine Di Stefano, ki je izšla pri videmski založbi Kappavu in jo bodo predstavili v občinski dvorani v Spetru v petek 28. marca ob 20.30. uri. Krivapete so posebne ženske, ki živijo v beneških pravljicah, njihova posebnost pa je, da imajo stopala obrnjena narobe, na drugo stran. Aldina Di Stefano je pojav kriva-pet poglobila iz različnih zornih kotov (etnološkega, zgodovinskega, antropološkega...) za svojo diplomsko nalogo, ki jo je predstavi- la le v Spetru februarja leta 2000. Sedaj je tisto delo, ki ima tudi določeno pesniško valenco, obogateno s prispevki nekaterih žensk iz Benečije, izšlo v knjigi. V bistvu Aldina Di Stefano o-bravnava krivapete ne le kot sad ljudske domišlije, pač pa kot bi šlo za realne Zenske, sicer divje a z velikim znanjem, zelo sproščene in svobodne in prav zaradi tega drugačne - stopala obrnjena narobe naj bi bila le zunanji odraz globlje notranje drugačnosti - in izolirane v družbi ter potisnjene v svet folklore. ci z mavrično zastavo miru v roki. Odločili pa smo se za pobudo, s katero izraziti svoj “ne” vojni in predvsem nadaljevati s širjenjem kulture miru med učenci, kar je sestavni del učnega programa. Učitelji špetrske dvojezične šole so se obrnili tudi do drugih šol, ki so skupaj z njihovo vključene v mrežo spletne strani www.ragazzidelfiume.it z vabilom, naj pristopijo k pobudi. Naj povemo, da so v to mrežo vljučene šole v Spetru, Čedadu, Fojdi, Manzanu in Palmanovi. Ker pa niso vsi ljudje povezani z internetom so se na dvojezični šoli odločili, da bodo vsak dan napisali datum in oznako “prvi, drugi.... dan vojne” tudi na kartonček in ga obesili na mrežo ob dvorišču šole in s tem opozorili mimoidoče na svojo skrb za mir. Zaskrbljenost zaradi vo-jinih dogodkov je sicer precej razširjena na Videmskem. Vsakič, ko se človek v Furlaniji znajde v stiski se obrne do Svete Marije na Stari gori. Tako se je zgodilo v težkih trenutkih po potresu in ob drugih naravnih katastrofah, tako se dogaja danes, ko je nad argumenti politike prevladal hrup orožja. Petkove baklade za mir iz Čedada do Stare Gore se je udeležilo veliko število ljudi. Pobudo zanjo so dale župnije iz Spetra in vseh Nadiških dolin, iz Čedada in okolice ter iz Rožaca. Ob videmskem nadškofu Pietru Brollu se je baklade udeležilo veliko ljudi in ne samo vernikov. Prodorno razmišljanje o razlogih za prizadevanja proti vojni in za mir je pred vhodom v starogor-sko svetišče podal župnik Pierluigi Di Piazza, ki je v 5 DAN 6. VOJNE WE teh dneh močno angažiran v mirovnem gibanju. Vabijo ga predavat vsepovsod in že v soboto 29. marca bo na pobudo mladinskih sekcij ACLI vseh štiri pokrajin naše dežele glavni protagonist vodenega obiska Rižarne v Trstu. beri na strani 4 Trbiž: uspel koncert V nedeljo 23. marca popoldan je bil v Kulturnem centru na Trbižu že tradicionalni zborovski koncert, kjer se srečajo revija Primorska poje, revija Koroška poje in zbori iz sosednje Slovenije. Koncert, ki ga prireja Slovensko kulturno središče Planika, se torej spremeni v srečanje na Tromeji, na katerem zapojejo ljudje in zbori, ki delujejo v precej različnih okoljih. Za Trbiž je to pravi praznik, saj se pod belimi kapami gor in med prvimi pomladnimi sapicami združijo pevci iz ravnine, Krasa in gorskih sotesk. beri na strani 3 četrtek, 27. marca 2003 2 Redattori e collaboratori di Radio 2 /Agorà di Klagenfurth Sciopero della fame per la radio slovena Predloge do 31. marca V Čedadu seje pred dnevi srečala koordinacija Skgz - Sso, na kateri je tekla beseda o skupnem predstavništvu Slovencev viden-ske pokrajine, o programiranju in koordinaciji kulturnih pobud na teritoiju ter o potrebi po še večjem sodelovanju s krajevnimi u-pravami. Razprava se bo nadaljevala 14. a-prila ob 18.30 na sedežu Kd Ivan Trinko. Predloge v pisni obliki, naj vsak od udeležencev naslovi na kd Trinko do 31. marca. Redattori e collaboratori della stazione Radio 2/A-gora di Klagenfurth, radio privata della minoranza slovena in Carinzia, lunedì 24 marzo hanno iniziato lo sciopero della fame. Lo a-vevano già fatto per una settimana nel mese di febbraio per richiamare l’attenzione dell’opinione pubblica e della sfera istituzionale carinziana e austriaca. Ora intendono andare fino in fondo se non otterranno una risposta concreta dalle autorità. Allo sciopero della fame hanno aderito i quattro dipendenti della radio e 9 studenti del ginnasio sloveno di Klagenfurth. La vicenda, di cui avevamo già parlato, è nata alla fine dell’anno 2002 quando la radiotelevisione austriaca (ORF) ha disdetto il contratto di collaborazione con la radio slovena e conseguentemente interrotto i finanziamenti. I redattori e collaboratori della radio dal 1. gennaio in poi garantiscono, pur senza stipendio ed alcun finanziamento, il programma giornaliero di trasmissioni in lingua slovena e bilingui. Hanno il sostegno corale della minoranza slovena in Austria e delle sue associazioni che hanno raccolto oltre 10 mila firme sotto u-na petizione che è stata poi consegnata al sottosegretario per l’informazione Franz Morak ed al presidente del parlamento austriaco. Le associazioni slovene che rivendicano il diritto di avere un’informazione e programmi radiofonici nella propria madre lingua slovena chiedono o il ripristino del contratto con l’ORF a sostegno della radio privata oppure che la radiotelevisione pubblica apra un canale destinato alla minoranza. Finora non c’è stata alcuna risposta. Da qui la decisione radicale di iniziare lo sciopero della fame ad oltranza. La vicenda è seguita dal Consiglio d’Europa, dalle commissioni competenti del Parlamento europeo, mentre la repubblica di Slovenia sia nei rapporti bilaterali con l’Austria che a livello intemazionale ha appoggiato le richieste della minoranza slovena. Pisrao iz Kima Stojan SpetiC * Vojna traja že nekaj dni. Televizijski zasloni nas zasuvajo z novicami in prizori, najprej ognjenih eksplozij raket v Bagdadu, nato kolone tankov in oddaljeno grmenje. Žrtev sprva niso pokazali. Zahod je preveč ciničen in hinavski, da bi kazal mrliče, ranjence, kri. Vojna mora biti za gledalca nekaj hladnega, nebolečega, kakor elektronska igrica. Pa je Irak sprevrgel to pravilo zahodnega poročanja in poslal po svetu posnetke ubitih ameriških vojakov in preplašenih ujetnikov. Svetohlinci v ZDA so slike takoj zatemnili, češ da starši še niso bili obveščeni. V resnici niso hoteli, da bi to gledala javnost, vedoč sicer, da ima danes domala vsak Američan računalnik z internetom in da so bile vse te slike objavljene. Računali so pač, da ne bodo na dosego etničnih manjšin - črncev, azijcev, španskih chicanov. Baje je iz teh skupnosti še največ vojakov, ki se streljajo v puščavskem pesku nekda- nje zibelke človeške civilizacije, da bi novi potrošniški omiki zagotovili gorivo za nedeljski izlet. Tako je bil torej uničen eden izmed glavnih tabujev te in podobnih vojn. Vendar je tabujev še več. Na-primer otroci. Vse je gotovo pretresla izjava Sa-dama Huseina, da se bo boril “do zadnjega otroka”. Časopisi so komentirali, da je to najboljši dokaz cinizma in krutosti tega surovega diktatorja, ki mu ni mar za človeško trpljenje. Vendar je stvar veliko bolj zapletena. Sadam Husein je namreč povedal preprosto resnico, saj dobro ve, da živi v Iraku 13 milijonov otrok. Tod je namreč rodnost zelo visoka, pa tudi sicer je v arabskem svetu povprečna starost zelo nizka. Skratka, to so mladi, zelo mladi narodi in fantje so pri trinajstih ali petnajstih že “veliki” in v mladostni objestnosti pripravljeni tudi na velike žrtve, prepričani celo, da se bodo bojevali za Alaha in domovino. To vsak dan vidimo v Palestini, kjer si izraelska vojska res ne pomišlja pobijati mladoletne fante in dekleta. Ko so pripravljali napad na Irak, so ameriški vojaki morali prisluhniti psihologom, ki so jim razložili, da bodo morali v vojni ubijati tudi otroke. Povedali so jim, da so nevarni in da bodo v silobranu morali seči po orožju, sicer bo po njih. Verjetno je to ena izmed najgro-zlivejših plati vojne. Toda otroci ne umirajo samo pod bombami ali streli napadalca. Umirajo tudi zaradi neznosnih razmer, ki jih vojna ustvarja. V Basri, naprimer, živita skoraj dva milijona ljudi. Polovica je otrok. Bombe so uničile kanalizacijo in vodovode. Ljudje nimajo kaj piti, pa si pomagajo, kakor vedo in znajo. Vodo pobirajo v močvirjih, nevarnost okužbe je velika. V teh pogojih je dejavnost nekaterih človekoljubnih organizacij nenadomestljiva. Tu mislim, naprimer, na Emergency zdravnika Gina Strade, ki je iz Afganistana nameraval v Bagdad, a mu režim ni dal dovoljenja, češ da ima dobre bolnišnice. Prej ali slej bodo njegovo pomoč morali sprejeti. Njegov prijatelj, vinjetist Vauro, je narisal otroka, ki v noči z razprtimi očmi gleda repatico in ne ve, da je smrtonosna raketa. Res je, vojna otroštvu odvzema zadnjo nedolžnost. Slovenci so za Evropsko zvezo in Nato Po neuradnih podatkih se je za vstop v Evropsko unijo za Malto na referendumu odločila tudi Slovenija. Za to je na nedeljskem referendumu glasovalo 89,7 odstotka volil-cev, za vstop v Nato pa 66,1 odstotka. V bolj konkretnih številkah to pomeni, da je za Evropsko unijo glasovalo 850.000 ljudi, za vstop Slovenije v Nato pa 640.000. Razlika med glasovi za in proti je tako velika, da tudi glasovnice, ki bodo po pošti prihajale iz tujine, na izid ne bodo mogle več bistveno vplivati. Republiška volilna komisija bo tako brez tveganja razglasila uradne začasne referendumske izide in v vladi ter v parlamentarnem zunanjepolitičnem odboru že potrjeno pismo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da Slovenija sprejema vabilo v Nato. “To je zelo dober, zelo prepričljiv rezultat. To je krona naših in mojih desetletnih prizadevanj, kar zadeva EU, tudi večletnih pogajanj in prilagajanj. Vesel sem, da so se Slovenci odločili tako, kot so se - pravilno in odgovorno,” je prve neuradne izide obeh referendumov komentiral predsednik države Janez Drnovšek. Na vprašanje, čemu bo morala Slovenija nameniti vso pozornost, da se bo lahko izognila morebitnim slabim posledicam vstopa v Nato, je predsednik Drnovšek odgovoril: “Nato, ki je kljub vsemu obrambna in solidarna organizacija, se bo zagotovo še spreminjal in prilagajal novim izzivom. Nikakor pa ne bo smel postati instrument interesov posameznih držav, ki bi poskušale svojo politiko voditi prek te organizacije.” “Pričakoval sem, da se bodo državljani Slovenije odločili tako za vstop v EU kot za vstop v zvezo Nato, res pa je, da sem pričakoval nekoliko manjšo podporo Natu,” je referendumske izide komentiral premier Anton Rop, ki je poudaril, da bo članstvo v obeh organizacijah prispevalo k boljšemu, bolj varnemu življenju Slovencev. “Da smo se lahko pridružili EU in Natu, je bilo treba izpolniti številne pogoje, prilagoditi številne standarde in normative. Se veliko pa jih bomo morali spremeniti. Da smo lahko uspešni v EU, da se naša podjetja lahko konkurenčno kosajo z EU, je navsezadnje pokazal tudi visok delež glasov za EU,” je povedal premier Rop in poudaril, da se veseli izziva, ki ga ponuja članstvo v EU, in da bo storil vse, da bo slovenska politika znala primerno in učinkovito uveljavljati slovenske interese znotraj Unije, sama in v sodelovanju z drugimi članicami EU. Kar zadeva Nato, je poudaril, je bilo mnogo dela že opravljenega v okviru obrambnega ministrstva in Slovenske vojske, “ki je za prilagajanje Natu že dobila številne pohvale; veliko pa bo treba še postoriti za dokončno profesionalizacijo oziroma za ukinitev naborniškega sistema”. Na novinarska vprašanja, ki so zadevala očitke o preveč agresivni vladni kampanji, je Rop odgovoril, da je bila diskusija o Natu (in EU) dovolj demokratična. “Poskrbeli smo, da so bili ljudje seznanjeni z vsemi razlogi za vključitev Slovenije v Nato in omogočili, da so ljudje lahko slišali, kaj o tem menijo visoki evropski gostje.”(r.p.) Salute senza confini a Gorizia Salute senza confini Nel Goriziano si moltiplicano le iniziative tese a favorire la collaborazione transfrontaliera. In primo piano tutto ciò che può accelerare l’integrazione delle strutture sanitarie di Gorizia e Nova Gorica o meglio Šempeter. Con questo scopo è stato costituito un comitato misto transfrontalie-ro “per la salute senza confini” che organizza per il 5 aprile una marcia a cui sono già stati invitati il presidente della commissione europea Prodi, l’europarlamen-tare Volčič, l’ex presidente della repubblica slovena Milan Kučan ed il presidente del parlamento sloveno Borut Pahor. Il comitato che conta sull’appoggio finanziario dell’UE e la collaborazione delle università di Trieste, Udine e Lubiana, è impegnato a migliorare e progettare una crescita qualitativa delle strutture ospedaliere del goriziano. Critiche al governo Il difensore dei diritti civici Matjaž Hanžek si è sempre distinto per il suo impegno a difesa dei più deboli e come spina nel fianco delle autorità governative. Oltre alle normali questioni sulle quali il suo ufficio richiama l’attenzione, come i ritardi della giustizia con i processi o la situazione degli ospedali psichiatrici, ora il difensore civico ha commentato critica-mente la propaganda del governo riguardo all’adesione alla Nato. L’informazione è stata giudicata parziale, mentre l’impegno era stato di offrire un’informa- zione completa sulle ragioni a favore e contro l’adesione. Hanžek tuttavia non ha risparmiato critiche nemmeno ai partiti dell’opposizione che hanno assunto lo stesso atteggiamento, quelli che appoggiavano l’ingresso della Slovenia nella Nato, naturalmente. Premiato Jančar Lo scrittore e drammaturgo sloveno Drago Jančar è uno dei sei vincitori del premio Herder (15.000 euro) che viene attribuito a chi contribuisce a tessere la rete dei rapporti culturali nell’Europa dell’est ed è allo stesso tempo un riconoscimento del contributo di questi paesi alla cultura europea. Nei 40 anni dacché il premio Herder esiste, Jančar è il dodicesimo sloveno a vincerlo. Terza mucca pazza Dal laboratorio di Berna è giunta la conferma che la mucca morta nella fattoria di Peter Trogar era effettivamente affetta dal morbo della BSE. Questo è il terzo caso di mucca pazza registrato in Slovenia. Dopo che era stato accertato il primo caso le vendite di carne di manzo hanno subito un calo di oltre il 30 per cento. Aperto il passo La galleria del Ljubelj chiusa il 13 gennaio di quest’anno per necessari ed urgenti lavori di ristrutturazione, è nuovamente aperta al traffico. Il costo dei lavori è stato di 5,8 milioni di euro, 1,2 dei quali in quota slovena. Fino al prossimo 23 maggio la galleria rimarrà chiusa di notte. t novi matajur O Kultura četrtek, 27. marca 2003 ^ / V kulturnem središču Primorska in Koroška poje Na Trbižu lepo obiskan koncert Incontro a Cividale con la coordinatrice dei progetti Vittime della guerra, un video di Emergency "Cividale per la pace” propone per oggi, giovedì 27 marzo, alle 20.30, un incontro con Renata Farina, coordinatrice dei progetti di "Emergency Milano". Nel corso della serata, in programma nella sala della Società operaia di mutuo soccorso, in piazza Foro Giulio Cesare 15, verrà proiettato "Effetti collaterali", un video realizzato da Emergency. Fin dall’inizio, le attività umanitarie di Emergency si sono concentrate sui casi di civili feriti di guerra, in particolare sul trattamento e sulla riabilitazione delle vittime di mine antiuomo. Complessivamente, dall’inizio della attività, E-mergency ha assistito oltre 580.000 vittime di guerra, operando in particolare in Iraq, Cambogia, Afganistan e Sierra Leone. Rokopise so našli v landar-skem župnjiškem arhivu in se odločili za objavo. “Naš namen je rešiti te pridige pred pozabo in ponuditi prvovrstno snov tistim, ki imajo sredstva in tudi dolžnost, da predolgo skrito bogastvo ponudijo javnosti” je napisal urednik Giorgio Ban-chig, ki se sklicuje na prvo objavo pred tridesetimi leti štirih narečnih pridig Petra Podreke po zaslugi prof. Pavleta Merkuja. Takrat niso vzbudile precejšnjega zanimanja, ki se je pojavilo šele po potresu. Podobno, ugotavlja Ban-chig, se je zgodilo tokrat. Združenje Blankin se je pa odločilo za objavo tega neprecenljivega jezikovnega bogastva. Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji “Lepo razmisli o vsem tem, kar sem ti govoril. Pusti, naj se brigajo za tvoje slovenstvo drugi, saj tako ne bodo prišli nikamor. Bister in nadarjen fantič si. Misli na možnosti uveljavljenja, ki se ti odpirajo v naši družbi. Misli na briljantno kariero, ko jo boš lahko napravil med nami, ali pa na propad, Ce boš vztrajal v svojih zmotah in zablodah. Lahko te zapišejo v Crno knjigo, kot sovražnika države. Ne boš dobil zaposlitve ne užival ne spoštovanja ne Casti. Lahko te bodo celo preganjali in zapirali. Sprejmi moje nauke, kajti znali ti bodo koristiti v življenju. Bova imela še priložnost govoriti in spoznal boš, da imam prav!” mu je še rekel Bruno, ko sta vstopila v učilnico. TonCiC mu ni odgovoril. Razmišljal pa je mnogo tisti dan in naslednje dni. Poleg ostalega, so ga najbolj prizadele vzgojiteljeve pripombe o oblače- nju naših ljudi. Sedaj se je spomnil na svojo mater, na njeno Crno ruto, na dolgo krilo in predpasnik, na posmehovanje gojencev in vzgojiteljev za materjo, kadar ga je obiskala v zavodu. Tudi namigovanje na bleščečo kariero in možno preganjanje ga je prizadelo. Ali naj tudi on pojmuje življenje, naj “ra-Zonira” z oCmi in želodcem? PrviC se je v njem porodil dvom o pravilnosti njegovega stališča, idej in zavesti. A zdaj, kaj se mu je zgodilo? Po vzgojiteljevi pridigi je postal ves drug, kakor da bi bil omamljen. Sramoval se je svoje matere in njene Cme rute! Spočetka se je temu občutku upiral. Včasih ga je bila celo groza in strah pred neodpustljivim grehom, a bolj ko je premišljeval o vzgojiteljevem govorjenju in o posmehovanju gojencev, bolj se je vdajal. Vprašal seje, zakaj se moramo tako oblačiti, da se zdimo smešni drugim? Da drugi pogledujejo za nami? TonCiC ni bil nikoli mimo Čedada zato ni videl sveta, ni vedel, da je kmeCko prebivalstvo, kakršno je njegovo, preprosto, skoraj povsod enako oblečeno. Zdaj se je zavedal samo tega, da Ce hoCeš biti cenjen in spoštovan, moraš biti Čedno in lepo obleCen. Seveda, TonCiC ni dvomil o tem, da slovenski narod, Čeprav majhen po številu, ne zaostaja v ničemer za drugimi večjimi narodi, da ima naš nekaj nadmilijonski narod svoje zdravnike in bolnišnice, svoje inženirje in tovarne, profesorje in univerze, pesnike in pisatelje, ki so se uveljavili v mednarodnih kulturnih krogih, da ima svoje umetnike in znanstvenike, odvetnike in sodnike, režiserje in filmske igralce, da organizira festivale popevk in filmov in da je ta mali narod pokazal vsemu svetu v nedavni preteklosti, kako zna braniti svoje dostojanstvo; a je ta narod daleC od njega, v drugi državi, in on ne more videti njegove ustvarjalnosti, njegove sile o pogonu. To mu niC ne pomaga. On pa mora misliti na svojo bodočnost, na svojo kariero v svetu, kjer živi. Prav zaradi tega, ker ni bil nikoli mimo Čedada, ni vedel, da, kar se tiCe oblačila, ima vsak narod svoje šege in običaje, in da se lahko skriva pod raztrgano obleko plemenita duša, pod novo in dragoceno pa Črna, lopovska duša. Tako vdan, premagan in spremenjen v duši, je pričakal TonCiC naslednji materin obisk. Izidor Predan gre naprej - 23 “Spazio all’arte”, ancora due incontri Proseguono le iniziative dell'Auser L’Associazione Università dell’età libera (Auser Valli del Natisone - Nediške doline), fra le sue numerose offerte propone anche uno “Spazio all’arte”. Curato dal professor Corrado Della Libera, l’appuntamento ha avuto inizio l’11 marzo scorso e prosegue con altri due incontri: martedì 29 aprile, alle o-re 20, presso la sala consiliare di Savogna e martedì 27 maggio, sempre alle ore 20, presso la sala consiliare di Pulfero. E’ prevista la proiezione di diapositive. Il ciclo di incontri “Musica” - Giacomo Puccini e le sue opere” (a cura di Diego KrišCak) ha invece a-vuto inizio mercoledì 5 marzo e prosegue con i seguenti appuntamenti, sempre di mercoledì, ore 20, presso la biblioteca comunale di San Pietro al Natisone: il 2 e 9 aprile, il 7, 14, 21 e 28 maggio. Nella sede dell’Auser, presso la biblioteca comunale di S. Pietro, proseguono anche i corsi di conversazione e lingua in spagnolo e francese, mentre quello d’inglese si tiene presso il Belvedere. Bogata jezikovna dediščina v Benečiji htevno delo, ki obsega kakih petsto strani sta opravila Giorgio Banchig in Riccardo Ruttar, ki sta pripravila besedila za objavo in jih tudi prevedla v italijanski jezik. Gre za pridige v slovenskem narečju v Nadiških dolinah, ki sta jih napisala Peter Podreka in Alojz Kli-njon iz obdobja 1850 -1930. Vsega je 69 pridig od katerih jih je 14 Petra Podreke (4 od teh so nepopolne) in 55 Alojza Klinjona. «y* r*3ar / /< Z'ì . tAeA L>& tH /r tr * Ai*.-' /erej-*? ^* * ’'* ■//** :jt4' n A Pridige v'slovensjetn narečju Nadiških dolin 1850-1930 ! ' '7 -i ■ - «hfe v-' & '4