TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. S8«ročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za W leta 45 Din, »Mmečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici v Ljubljani 11.95® LETO X. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, 20. decembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 145. Proti novim oblastnim dokladam. Zveza veleprodajalcev in velerazpe-čovalcev alkoholnih pijač v Sloveniji s sedežem v Ljubljani je poslala Predsed-ništvu ljubljanske oblastne skupščine naslednjo spomenico: Kakor smo izvedeli, je odločila ljubljanska oblast, da se na vse vrste alkoholnih pijač pobira oblastna doklada k dr/avni trošarini. Ta doklada znaša na domače vino, pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje 100% državne trošarine. Od vseh ostalih vin, ki se uvaižajo v ljubljansko okolico, izvzemši onih, ki ee uvažajo iz mariborske oblasti, znaša oblastna doklada 200% državne trošarine. Dalje, da se bodo te oblastne doklade pričele pobirati s 1. jan. 1928. Ako se je s temi dokladami na alkoholne pijače hotelo omejiti pijančevanje in koristiti splošnemu zdravju, potem moramo proti takemu postopanju energično protestirati, ker se z istim nikakor ne more doseči zaželjeni rezultat. Pijančevanje in nemorala se je razpasla samo po deželi, kjer krnet je kuhajo žganje, ne da bi plačevali državne trošarine ali druge doklade. To prosto kuhano žganje se prodaja po nizkih cenah po raznih gostilnah in trgovinah. Prepričani smo, da se pijančuje samo s tem blagom, nikakor pa ne z onim, katerega prodajamo mi, in katero je že itak z dokladami in trošarinami preobloženo. S to naredbo bi se samo podpiralo tihotapstvo, katero je že tako zelo veliko. Spričo te visoke doklade jim bode le 3e bolj konveniralo tihotapiti alko-\ holne pijače po gostilnah in trgovinah in bodo s tem le še več škodili legalni trgovini. Vse veletrgovine alkoholnih pijač razpečavajo največ blaga izven Slovenije, to je v druge oblasti naše države. Z momentom, ko bi se morale plačevati te oblastne doklade, ki bili primorani vsi trgovci alkoholnih pijač svoja podjetja likvidirati, ker bi ne bili blagu, ki se prodaja v drugih oblastih naše države, več konkurenčni. Po plačevanju teh doklad bi bila izključena vsaka prodaja blaga v druge oblasti naše države, ker bi bile cene za 100% trošarine višje, kakor so to v krajih drugih oblasti. Sedanja državna trošarina na špirit znaša Din 17’— za liter, po 100% pvi-šanju za oblastno doklado bi znašala torej Din 34'— po litru. Na vsa druga žganja se plača sedaj Din 15’— po litru državne trošarine, tako da znaša ista za 1 liter 50% žganja Din 7'50, k temu še nameravana oblastna doklada 100% Din 7'50, tako da bi iznašala skupna doklada za.l liter 50% žganja Din 15‘—. Današnja vagonska cena alkohola (špirita) je brez vsake trošarine Din 7"— po litru. Državna trošarina znaša na liter Din 17 —, mestna i trošarina znaša na liter Din 15’—, nameravana oblastna doklada znaša na liter Din 17’—, tako bi štele vse tri trošarine skupno in 49'— p0 litru, tako da znašajo te tri trošarine 700% na ceni blaga. Iz te- Med raznimi taksami, katere plačujejo trgovci in obrtniki, so najob-čutnejše one, katerim podlegajo mnogovrstni primeri trgovske korespondence. Takse na trgovski promet so po svojem značaju prometne takse, ki bi se ne smele pobirati, dokler je ves trgovski promet zavezan specialnemu davku, to je davku na poslovni promet, ker je s tem trgovski promet dvakrat zadet, prvič s takso in drugič s prometnim davkom. ga je tudi razvidno, da oblastni odbor, kateri je sklepal o tako visoki oblastni dokladi, ni bil informiran o tej trošarini ali pa se je pri tem odloku zmotil. Na ta način mi ne bodemo mogli prodajati blaga v druge oblasti naše države, nasprotno pa bodo tvrdke iz teh krajev uvažale svoje blago v naše kraje. S tem je ogrožen obstoj vseh trgovin alkoholnih pijač, ker prodajajo največ blaga v druge oblasti naše države. Za vina, ki se uvažajo v ljubljansko okolico, znaša oblastna doklada £00% državne trošarine. To diferenco med domačim in uvoženim vinom utemeljuje oblastni odbor s tem, da vina iz Dalmacije in Vojvodine ogrožajo obstoj domačih vinogradnikov. Zadnje je sicer res, nastane pa spričo te dvojne doklade vprašanje, ali ni mogoče, da uvedejo ostale oblasti posebne davščine za razne proizvode iz Slovenije? Ako se to uresniči, je potem izključena vsaka trgovina, ker tudi druge oblasti ne bodo mirno gledale, da bi se v Sloveniji sami pobirale večje doklade na njihovo uvoženo blago in bodo gotovo udarile večjo doklado na slovenske proizvode in s tem onemogočile vsako prodajo blaga v druge oblasti naše države. V slučaju, da bi se pobirala kaka primerna oblastna doklada, bi morali imati veletrgovci prosto skladišče, da bi se jim s tem omogočila prodaja blaga v druge kraje naše države, to je v oblasti, kjer ni teh doklad, tako da bi plačevali te doklade le točilci, ne pa proizvajalci in veletrgovci. Čudimo se, da se rešavajo taka važna vprašanja ne da bi se preje vprašali za mnenje zainteresirani trgovci, kateri bi z nasvetom pripomogli oblastni skupščini do zaželjenih dohodkov, brez da bi ista s takimi smešnimi ukrepi uničila celo trgovino alkoholnih pijač v Sloveniji in onemogočila prodajo blaga v druge oblasti naše države ter s tem zakrivila nešteto brezposelnost in uničila nebroj družin, ker so vsa mesta pri podjetjih prenapolnjena in ne bi mogli dobiti drugega nameščenja. Energično protestiramo proti takim ukrepom, ne da bi se poprej zaslišali strokovnjaki. Obenem protestiramo tudi proti nameravanemu oblastnemu obdavčenju avtomobilov, ker so ti danes prometno sredstvo in ne luksus ter se brez avtomobilov nikakor ne more voditi večje podjetje. Predno se oblastni odbor odloči za uvedbo raznih doklad, posebno na alkoholne pijače, bi bilo umestno, da se vsi oblastni odbori v državi dogovore o skupnem in enakem postopanju, da se na ta način izognejo v posameznih oblastih države različne odredbe glede doklad in da na ta način ne nastanejo glede trgovine in prometa današnje oblasti države v državi. S tem oblastna skupščina nikakor ne pospešuje obrti in trgovine, temveč ju bode popolnoma pokopala. V praksi ovira pobiranje takse za vsak trgovski posel v izdatni meri trgovsko poslovanje. Nasprotuje pa tudi načelu kupčijske tajnosti trgovske korespondence, ker povzroča taksna dolžnost, kakor kaže izkušnja v zadnjem času, izčrpno kontrolo finančnih organov. Ob tem povodu dobi, če tudi le omejen krog. vpogled v trgovsko poslovanje. V poštev pa pride tudi obremenitev, ki jo povzroča taksna dolžnost, osobito pri pro- dajah na debelo, pri katerih je spričo vedno naraščajoče konkurence in vedno bolj do veljave prihajajoče gospodarske krize računiti z vsako paro. Taksna določila, ki normirajo taksno dolžnost trgovske korespondence, ne vs’rezajo duhu časa in splošnemu v vseh modernih državah uveljavljenemu nače u, da je trgovska korespondenca vsaj pogojno oproščena taks, kakor je bila, dokler ni stopil v vezavo zakon o taksah iz 1. 1923. Vs’ed tega je na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo zbornični član g. Anton Stergar predlagal, da se naj Zbornica obrne na merodajne faktorje, da ob napovedani reviziji taksne zakonodaje iz-posHpeio taksno prostost za korespondenco trgovcev in obrtnikov o predmetih njihovega trgovskega ali obrtniškega poslovanja med seboj in z drugimi osebami vsaj za sledeče primere: 1. za korespondenco, ki se nanaša na sklep kupčije, torej za ponudbe o dobavi blaga itd., 2. za naročila blaga, torej za naročilne liste Plenarna seja Zbornice za V pondeljek se je vrši’a v novi sejni dvorani zbornice prva plenarna seja. Navzočih je bilo 45 (od 48) članov. Sejo je otvoril ob V2IO. zbornični predsednik gosp. Ivan Jelačin ml. Prisostvoval ji ie v imenu v’ade načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. H. Marn. Po pozdravu in otvoritvenih formalnostih je predsednik sporočil rmanom, da je minisler trgovine in industrije potrdil novoizvoljeno predsedstvo zbornice. Zborničnim članom je bil vročen 1 izvod tiskanega zapisnika o zadnji seji za konstituiranje zbornice ter 1 izvod tiskanega poročila o pos^vanju zbornice v letu 1926. Predsednik je rr.rini na{n tiT.^edno in obsežno poročilo o delovanju zbornice v letu lui t in o n,emn prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja. Predsednik čita obširno poslovno poročilo, ki nudi prav lepo sliko o važnejših zborničnih akcijah v letu 1927. Poročilo bomo priobčili v prihodnjih številkah našega lista dobesedno, ker bo to brez dvoma zanimalo vse naše naročnike, dasi vsebuje poročilo, kakor /mo že omenili, samo večje, principijelno važnejše akcije zbornice. Za poslovnim poročilom predsednika je podal generalni tajnik zbornice g. dr. Fran Windischer izčrpno poročilo o adaptacijskih delih na zbornični palači. Celokupni stroški za renoviranje palače bodo znašali 4,465.945 Din. Od te vsote je kritega iz stavbnega fonda 3 960.198 Din, ostanek v iznosu 505.747 bo pa treba kriti z najetjem posojila. K poročilu se je oglasil g. Josip Rebek s pred’ogom. da se sestavi iz zastopnikov vseh treh odsekov anketna komisija, ki naj do prihodnje plenarne seje pregleda poslovanje zbornice za dobo enega leta. Njegov predlog je podpiral tudi g. dr. R. P i -P u š , medtem ko je g. Ivan A v s e -nek bil mnenja, da bi bila ta komisija odveč ker bodo trije preg’edo-valci računov po današnjem dnevnem redu itak izvoženi, ki bodo imeli bistveno isto na’ogo. Gospod Rebek je ponovno prosil za besedo ter utemeljeval svoj pred’og za imenovanje anketne komisije, ki naj bi specijalno izvršila preg’ed računov za obnovitev konsignacije b’aga, odpoklic naročenega b’aga, 3. za potrdilo o prejemu blaga, 4. za potrdila o plačilu, tudi ako se ne nahajajo na računih; med ta potrdila naj spadajo vsa obremenilna in odobrilna obvesti'a, s katerimi se trgovci med seboj ali trgovci in odjema 'el med seboj obvešča jo o bremeno- in dobropisih, tikajočih se b’aga, ki je bilo fakturirano, 5. za pisma o kreditiranju plači’a za b’ago, opomini za plačilo in izvleček iz tekočih računov, 6. za pisma o prolon-giranju plačica fakturnih zneskov, 7. za priznavalna pisma o obstoju trgovskih terjatev, 8. za vpiske v kontnih in drugih knjigah, 9. za nakazila denarja ali blaga izven poštnega prometa, 10. za cesije trgovskih terjatev, 11. za izjave in dogovore o pooustu, skontu, rabatu itd., 12. za konto-korentne obračune, 13. za zastavne listine, 14. za dogovore o plačilu zamudnih obresti, proviziji, eskontira-nju menic, 15. za izjave o prevzemu raznih trgovskih obveznosti (garancij za b’ago). — Predlog je bil seveda soglasno sprejet. trgovino, obrt in industrijo. zbornične palače, pri čemer je* tudi protestiral, da se ni pri s’avnostni otvoritvi palače vabilo odličnih delavcev na polju obrtniške organizacije. Predsednik je ta očitek zavrnil ter pojasnil, da je bil na svečano otvoritev vabTjen tako g. E. Franchetti, kakor tudi odlični borec za obrtniške interese in dolgoletni zbornični član g. Ivan Rebek iz Celja. Gospod predsednik je dal pred’og g. Rebeka g’e-de anketne komisije na glasovanje, toda večina je predlog zavrnila. Sledilo je nato poročilo generalnega tajnika gosp. dr. Frana W i n d i -s c h e r j a o gradbi stanovanjskega pos'opja. Po izčrpnem poročilu, ki je vsebovalo opis načrtov in finančni plan za to zgradbo, je bil sprejet predlog, da se pooblasti predsedstvo, da najme proti 15 letni amortizaciji od ministrstva že dovoljeno posojilo. Tajnik zbornice g. Ivan Mohorič je podal nato zelo izčrpen referat o komercijalizaciji in reorganizaciji državnih železnic. Referat, kojemu so sledili navzoči z vidnim zanimanjem in so ga tudi živahno odobravali, bomo po možnosti priobčili celotno v prihodnjih številkah. Z zanimanjem so sledili zborovalci tudi naslednjemu poročilu, katerega je podal tajnik g. Mohorič o stališču naše države glede trgovinsko-političnega razmerja napram drugim državam. Za svoje izvajanja je žel tajnik g. I. Mohorič splošno odobravanje in bomo tudi ta zelo interesanten referat po možnosti celotno objavili v prihodnjih številkah našega lista. Zbornični predsednik je nato odredil 5minutno pavzo ter pozval odseke, da izvolijo izmed sebe odsekove pod-načelnike. Po končani izvolitvi in zopetni otvoritvi plenarne seje je predsednik objavil rezultat volitev v posameznih odsekih. Izvoljeni so bili: za podna-čelnika trgovinskega odseka g. Alojzij Sušnik iz Ljub’jane, za podnačel-nika obrtniškega odseka g. Miloš Hoh-njec iz Celja in za podnačelnika industrijskega odseka g. Anton Krejči iz Ruš. Plenum zbornice je nato izvolil tri preg’edovalce računov in sicer gg.: Stanka Florjančiča, Ignacija Florjančiča in Jerneja Ložarja. Za omiljenje taksne dolžnosti trgovske korespondence. Šivan 2. TRGOVSKI LIST, 20. decembra 1S27. »-k-.,. .•***.vr«M0n*mtt >funw*M«..w Štev. 145. Jwntni»ofc>»W]'.-fM>^ t sm ft+i»^ ....... .. Zbornični član g. Gogala z Jesenic je ugovarjal, da se članov manjšine niti pri sestavi odbora za pregledovanje računov ni upoštevalo in da je večina s tem pokaza n, da se ne drži lepega navodila, ki ga je dal pri svečani otvoritvi zbornice veliki župan g. Vodopivec, naj bi se pri vhodu v zbornico pustilo že pred vrati vsako pohtiko. S edili so nato samostojni predlogi posameznih zborničnih članov in sicer: prcd'og g. Ogrina glede obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šototva ter predlog g’ede urada za pospeševanje obrti, nato predlog g. Ložarja gn-de obdačitve službenih prejemkov privatnih nameščencev. Gospod Stermecki je predlagal, da se izvo'i odbor 8 Članov, in sicer gg.: Ivana Jelačina ml., Ivana Ogrina, D. Hribarja, L. Brudermana, F. Bonača, I. Avseneka, Riharda Skubeca in R. Stermeckija, ki naj prouči vprašanje izdajanja lastnega zborničnega glasila ter o tem poda svoje pomočilo in predloge na prihodnji plenarni seji zbornice. Predlog je bil soglasno sprejet. Soglasno je bil tudi sprejet predlog g. J. Lenarčiča glede železniške zveze S ovenije z morjem ter g’ede akcije da se iz finančnega zakona za leto 1928,23 črta določilo, po katerem bi bi o v pasu 50 km od naše meje prepovedan vsak zemljeknjižni prenos lastnine na nepremičninah b:ez predhodnega dovoljenja ministrstva vojske in mornarice in notranjega ministrstva. Sprejeti so bili tudi predlogi g. Stergarja gtode taksne do’žnosti. Ker se ni nato nikdo več ogtosil k besedi, je predsednik ob V« 12. zaključil sejo. Dipl. ing. Ant. Ditrich: Sjarotrcna elektrifikacija v naši drža« L (Nadaljevanji.) Elektrifikacija po smotrenem programu zahteva absoluten monopol za prodajo e'ektrienega toka v konzumnem okolišu elektrarne. To zveni za lajika paradoksno, ko se vendar zastopa v trgovini in industriji načelo svobodne konkurence. Le pa točneje premotrimo to vprašanje, vidimo, da je načelo monopola pri smotre ni elektrifikaciji popolnoma zdravo in da bi brez tega bila vsaka elektri.i acija z interesi skupnosti nemogoča.'' Zagovor monopola pri prodaji električnega toka najdemo n. pr. v knjigi »Landos - ElektrizitUtswerke« od A. Schonberg in E. Glunck iz 1. 19H6. Naj navedem nekatere stavke iz te knjige, ki se glasijo: »Ako hoče podeželska elektrarna v svojem konzumnem okolišu preskrbovati vse odjema’ce, s’abe in dobre, mora imeti pravico samoprodaje, ker ti n. pr, drugo konkurenčno podjetje privabilo vse dobre konzumente z ugodnejšimi cenami, od slabih konzumentov pa podeželska elektrarna ne bi mogla živeti in bi propadla. Tudi za odjema’ce je monepol prodaje velikega pomena. V mestu, v katerem predajajo različne elektrarne svoj tok, bi nastale velike tehnične in gospodarske nesmiselnosti. Za najboljše dele mesta (tovarniški okraji) bi nastal hud konkurenčni boj, dočim bi se za slabe konzumente nikdo ne brigal ter bi ti ostali nepriključeni.« Svobodna konkurenca bi ustvarjala ravno nasprotje smotrene elektrifikacije. Elektrarne in mreže bi se gradile le iz lokalnih ozirov, interesi skupnosti pa bi se omalovaževali. Predstavljajmo si, kako bi izglcda'0 mesto, ki bi bilo napajano od dveh ali celo več elektraren! Ulice bi bile preprečene z omrežjem ne-smotreno, bar bi provzročilo mnogo tehničnih paradoksov, javna varnost pa bi bila s tem ogrožena. Navedimo še nekatere misli iz knjige »Form und Endziel einer allgemeinen Versorgung mit Elektrizitat« (Archoff), ki zagovarjajo monopol pri predaji električnega toka tako-le: »V Wiirtembergu se delo vlade omejuje v vprašanjih preskrbe z električnim tokom na točno določitev konzumnega okoliša pri odobrenju novih elektraren. Z nared bo pruskih ministrov javnih del, trgovine in industrije ter notranjih del z dne 26. maja 1914 zaščiteni so splošni interesi ob preskrbi z električnim tokom. Namen te r.aredbe je, da se poveča upliv države, da bi se v bodoče vršila preskrba po točno določenih smernicah, kar bi zasiguralo racijonalno preskrbo z električnim tokom. Ta naredi a je koristna tudi radi tega, ker daje državnim organom možnost, da preprečijo sto-be posledice svobodnega in neomejenega načina preskrbe s tokom. Podjetja se morajo obvezati, da preskrbujejo vsakegar z električnim tokom v mejah rentabilnosti podjetja. Preskrba še slobodnih okolišev ne sme biti odvisna od volje pojedinih podjetij a’i od lokalnih želj, nego mora biti v skladu s splošnim ekonomskim interesom. Predvsem se morajo omejiti teritoriji za preskrbo posameznih central, da se prepreči neracionalnost pri izvedbi pravilne preskrbe posameznih krajev. V splošnem se mora dati podjetjem pravica monopolne prodaje za tok, ker bi bili v nasprotnem slučaju v nevarnosti veliki kapitali, ki so plasirani v teh podjetjih.« Iz teh kratkih citatov se more razvi-deti, da je princip monopola pri prodaji električnega toka že realiziran. Na nekaj pa moramo opozoriti. Ideja monopola je nevzdržljiva, ako centrala ne more zadovoljiti vse potrebe za moč in luč enega mesta. V tem slučaju je seveda pomoč od druge strani opravičena, mora pa biti izvedena popolnoma v interesu splošnega elektrifikacijskega programa. Smotrena elektrifikacija mora zasigu-rati dobavo toka vsakemu konzumentu njenega okoliša. Brez vpoštevanja indu strije in obrti, ki so najvažnejši konzu-menti električnega toka, je rešitev tega vprašanja nepopolna. Ni odveč, ako se po teh izvajanjih o smotreni elektrifikaciji dotaknemo tudi vprašanja preskrbe Ljubljane z zadostno in ceneno električno energijo. V začetku 1. 1925 me je povabil mestni magistrat v Ljubljani, da podam v zade- vi elektrifikacije Ljubljane svoje mnenje. Dovoljeno naj mi bo, da na tem mestu citirani dva odstavka iz svojega poročila z dne 14. januarja 1925: »Že dalje čara se z manjšim ati večjim uspehom razmotriva vprašanje glede elektrifikacije mesta Ljubljane in njega neposredne okolice. Posebno v poslednjem času je postalo to vprašanje pereče, ko mestna elektrana ne more več zmagovati zimskih viškov in ko vsa nastajajoča industrija v Sloveniji obrača stolnemu mestu Ljubljani hrbet in se naseljuje tam, kjer ji je na razpolago cenena električna energija vodnih central. Takoj v začetku poudarjam, da bi bilo že sedaj proučiti zgoraj navedeni problem iz čim širšega vidika. Reševanje tega vprašanja brez upoštevanja priključitve naše veleindustrije bi bilo nepopolno in bi pomenilo le nepotrebno zavlačevanje temeljite elektrifikacije Ljubljane'in njene ožje ali širše oko’ice. Stremi pa naj se za tem, da se p itegne v okolico našega mesta veleindustrija, ki ima teren za lep razo ah in bi obdavčena predstavljal velik vir dohodkov za mestno občino. Ta pritegnitev bi bito posebno v sedanji in rajbližji bodočnosti aktualna, ker stremi Beograd za tem, da bi preprečil naseljevanje naše industrije v okolici Maribora, kjer je na razpolago najcenejša pogonska sito in ker se bo, čim poteče dota vseobče stagnacije, zopet zače’a gradnja novih industrijskih podjetij, kakor takoj prva leta po preobratu.« V poročilu sem zagovarjal projekt priključitve Ljubljane na falski daljnovod ali na centralo v Trbovljah. »Ako bi se zgoraj navedeni projekt realiziral, bi imela Slovenija najidealnejšo elektrovodno žilo, ki bi se dotikala Maribora, Celja in Ljubljane. Na to žilo bi se lahko priključila vodna central v bližini Ljubljane, bodisi na Savi, ali pa ona pri Vrhniki. Posebno se mi zdi Krosov projekt na Vrhniki, katerega sicer nisem natančneje preštudiral, zelo primeren za paralelno delovanje z elektrarno Falo, ker ima izrazit minimum samo poleti, medtem ko ga ima Fato samo p> zimi. S to g'avno elektrovodno žilo bi lahko uspešno delovale bodoče parne centvale v Velenju, a’i pa v Rajhenbur-gu (event. Št. Janž ter Kočevje), osobito pa bi se težišče žile, centrato v Trbovljah lahko močno povečalo. Nadalje je že na Gorenjskem (Jesenice, Završrica, Majdič Kranj) izkoriščenih mnogo vodnih sil, katerih eventuelni presežek bi se upeljalo v zbiratoo žilo in bi imele navedene hidrocentrale v času pomanjkanja vode dobro kalorično rezervo v Trbovljah. Na ta način bi se sinotrcno delovalo na uspešno elektrifikacijo naše ožje domovine. Ljubljana bi s priključitvijo na Falo ali Trbovlje postavila močan temelj za razvoj elektrifikacije v Slovenim (Konec prihodnjič.) Razvojna tendence poljske Induztiip. Prilikom devetletnice državne sa-mostalnosti poljske republike je posvet tila »Prager Presse« posebno odlično prilogo vsem panogam poljskega narodnega gospodais.va, ki je iz nje razvidno, da sta trud in neumorno delo poljskega naroda rodila velik napredek in procvit v vsem gospodarskem življenju. Sedanja Poljska sestoji iz ozeme’j, ki so pred vojno ce o slo elje pripadala trem državam in so bila torej izpostavljena trem različnim gospodarsko - političnim uplivom, kateri so vtisnili svoj pečat tudi industrijskemu razvoju. V nekdanjih pruskih in avstrijskih czenFjih ni cbstoja'a nikaka znatna industrija. Tekstilna in metalna industrija Kongresne Poljske je bila usmerjena na dobave notranjemu ruskemu trgu, tako da so bili zdajšnji poljski teritoriji pred vojno navezani na import skoro vseh industrijskih proizvodov. Vojna pa je skoro popolnoma uničila industrijo Kongresne Poljske, deloma z razrušenjem pos’opij in naprav, deloma z odstranitvijo in rekvi-zicijo strojev in surovin. Nato s’edeči izredni težaven položaj na denarnem in kapitalnem trgu je oropal po’jsko industrijo le onih obratnih sredstev, ki jih je bila rešila. Z eno desetino de’avskega s!a’eža in z direktno vojno škodo v znesku 8 milijard z’atih frankov, ki jih ni bilo mogoče nikjer nadomestiti, je stala poljska industrija pred težko nalogo zopetne vpostavitve za potrebe 30 milijonske države. Po nekaterih zmotah in ovirah politične in socijalne narave so sedaj že razvidne v razvoju poljske industrije sledeče smernice: L Stara tekstPra in metalna industrija Kongresne Po’jske, ki sta zaposlili skupaj po’ovico industrijskega delavstva Poljske, sta zopet obnovkje- ni in prikrojeni zahtevam domačega konzuma. 2. Lesna in živilska industrija zopet prcvcitate in se razširjale. 3. Razvija se nova industrija, ki jo je oživolvorila potreba, zajamčiti obrambo in neodvisnost velike države. Za cetokupno industrijo je bila in je še merodajna činjenica, da je približno po!mi'ijonski letni prirastek prebiva slva mnogo večji, ko v drugih dežetoh Evrope, in ga ne more absorbirati niti po!jede's!vo, niti izseljevanje. Zato jim je treba nuditi delo v industriji. In konečno so bili za navedene tendence merodajni tudi bogati naravni zakladi domače deže'e. Poleg starih industrijskih panog za tekstilno btogo, žetozne in metalne proizvode ter za živila, so nastali no- vi produkcijski obrati za lokomotive, LISTEK. Predlog novele k zakonu o zaščiti industrijske svojine. Univ. prof. dr.lM. Škerlj. (Nadaljevanje.) Drugi odstavek § 54 pa ščiti ime,, firmo itd. še bolj: ose a, koje ime, iirma ali naziv obratovališča je istovetno s tujim zaščitenim žigom, lahko izpodbije ta žig t. j., da ga uničiti s tožbo pri Upravi za zaščito ind. svojine, razen če iir.a imetnik žiga isto ime itd. Ta predpis sicer vetrc za načelu pariške konvencije, da imajo ime, firma, naziv obratovališča prednost pred istovetnim žigom, vendar naravnost omogoča nečedno tekmo, kakor kato nastopni primer: Ce ima tovarnar Dobra’- za šiva'ne stroje dobro uveden besedni žig »Kovač«, bo njegov tekmec, ki se piše Mesar, pa si pri političnem oblastvu izposluje izpremembo imena v »Kovač«, lahko ne le ozračeva' svoje stroje z imenom »Kovač«, nego bo Dolinarju tohko celo izpodbil žig. Še lažje si bo Merar »pomagal«, če si za majhno nagrado privzame kot iavnrca družbenika človeka, ki se piše Kovač, in da potem registrovati pri trgovinskem sodišču firmo »Kovač et Comp«, nakar Kovač izstopi iz družbe, pa dovoli, da njegovo ime ostane v firmi. Da bi se takim zlorabam prišlo v okom, določa novela, tla naj imajo ime, firma, naziv ohrato-vališča pred žigom prednost le če niso pridobljeni »zlonamerno« to se pač pravi: v svrlio nečedne tekme. § 64. Zig je vezan ra podjetje, v katerem se proizvaja blago, ki naj se z žigom označuje Kjer ni podjetja, ne more biti žiga. Zato je povsem dosledno, da novela ustanavlja kot razlog za uničitev žiga primer, da podjetja r.i lilo, ko se je odobrila zaščita žiga. S tem ni rečeno, da bi se žig ne mogel dobiti, preden je podjetje v teku, ali sočasno, toda lahko ga vsak, ki se čuti prizadetega, naknadno izpodbije, če se izkaže, da podjetja ni bilo. § 65. Sedaj je za tožbo radi opoziva če tožitelj dokaže, da je za toženca kot žig registrovani znak sam že prej rabil za označevanje blara iste vrste in je ta zrak v prizadetih krogih bil znan kot znak za njegove izdelke, določen dveleten rok od registracije žiga, postoj raj bo ta rok v smisto konvencije trileten Temu ni prigovartoti, škoda pa je, da se ni popravka rada'jna določva § 65, da velja opoziv na vsak način tudi za nazaj. To pomeni, da niti človek, ki je v naj- I boljši veri pridobil svoj žig, tri leta ne bo varen pred opozivno tožbo drugega človeka, ki slučajno rabi isti znak, pa je prezanikrn, da bi ga bil dal registrovati, in če se prvemu žig opozove z veljavnostjo za nazaj, niti ne bo več smel razpečavati blaga, katero je v dobri veri že opremil s tem žigom. Potrebna bi bito zaščito dobre vere pred tujo zanikr-nostjo. Po § 68. odst. 2 je Uprava za zaščito ind. sv. dolžna dajati sodiščem mnenja o vprašanjih, ki se tičejo patentov, vzorcev, modelov in žigov.^ Poslej naj bo Uprava zavezana, da v javnem interesu tudi drugim oblastvom daje taka mnenja. Po £§ 90 1C7, 113 je mogoče, da Uprava za zaščito ind. sv. prijavilcu vr-n.o pritovo patentnega izuma, vzorca, modela ali žiga v popravilo, da se v doto-čonem roku odstranijo hibe. § 90 pravi sedaj za ta primer, da more Upra- a pravočasno popravljeno patentna p kavo, ki no izpreminja bistva izuma, smatoah kakor da je spočetka bito pravilna IzgVto torej, kakor da bi Uprava lahko priznato p-votni vrstni red, a i ra tuJi ne Iz. vre-ditvo' s’ičnih primerov pri vzorcih n me-delih (§ 107) in p o žigih (§ 113) pa ‘•e vidi, da to ni miš’jeno: Uprava preišče samo, ali je popravljena prijava v redu, in seveda, a’i je prišto v roku, ki ga je 11prava določila. Ce to velja in ni izpre-menjeno bistvo, gre prija- i prvotni vrstni rod, sicer pa ne. To izrafh novela tudi za patentne izume. Ce popravilo iz,premeni bistvo prijavljenega predmeta ind. svojine, pravi zakon sedaj nadalje, da se nem vrstni red ravna po trenutku, ko se jc D^rcmemba izvršila. Tera trenutka pa Uprava ne more objektivno ugotoviti, dostikrat niti tvorec sam ne bo mogel reči, kdaj se je v njegovih možganih rodila misel, ki iz-pveminja bistvo izuma itd. Zato predlog novele v £§ 90,107,113 postavlja moment, s katerim je dobljen novi vrstni red za bistveno izp-emenjeni predmet ind- pvo-iine na trenutek, ko izpremenjena pri a-va dospe k Upravi. Miš!jeno 3e 1° bilo gotovo tudi že s^dai, vendar je pojasnilo jako važuo, kajM rri pridobitvi pravice industrijske svojine vetja rek: kdor prej pride, prej melje, trenutek, s katerim se pridobi prednost Pred drbeimi enakimi pritovami, mora biti objektivno določen. § SO na noj sc ropoM še z izrečno določbo, da je za eno pritovo mogoče dati ramo eno prvenstvo. Pravzaprav to ni novo, le bolj se nagtoša radi nove haske konvencije. § tl določa sedaj, da prijavni odbor Štev. 145. TRGOVSKI LIST, 20. decembra 1927. Stran 8. vagone, aeroplane, električne stroje in številne kemične produkle ter izkazujejo vse ugodne poslovne rezultate. S edeča razpredelba naj potom primerjave deavskega s‘a’eža nudi pregled o razvoju posameznih industrijskih panog v zadnjih tieh letih: Delavski stalrž ;e znašal v .tisočih za 1. oktober leta piii celokupni industriji pri m ner,:J.ui industriji pri me.alni industriji pri kemiJni induslriji pri tekstilni industriji pri papirni induslriji pri živilski industriji pri pri pri usnjarski industriji lesni indus riji kcn "ekcijski •! ndustrij i 1925 1926 1927 427 410 38 • 23 £3 70 l>3 83 24 Pil 20 132 i:'G ICO 10 10 11 £.2 52 £3 4 4 5 40 41 4(> 9 7 10 Na prvem mestu stoji torej z ozirom na de'avstvo poljska tekstilna industrija, ki po premaganju težke krize zaposluje danes približno 40% ve3 de’avcev in izkazuje za ca 53% večji bombažni import, ko v letih 1925 in 1923, dasiravno se eksport radi obsežnega domačega konzuma ni povečal. V ve’iki razdalji s’edi nato metalna indus.rija s ca 80.C00 delavci. Najbo.jši dokaz za njen uspešen r£zvoj je odstranitev carinskih olajšav za uvoz inozemskih strojev in orodij, ki so se mora'i v prvih časih obnove poljske države uvažati. Cela vrsta novih strojev se izdeluje sedaj v Poljski, n. pr. mnogi tipi rokodelcih s'rojev, e'ektričnih strojev, kompresorjev i. dr. Dalje pa so prišle tej industriji v dobro tudi dobave države in javnim korporacijam. Živilska in lesna industrija, naslonjena na bogato poljede'stvo in gospodarstvo, stremi za tem, da popolnoma krije notranji konzum izvaža pa tudi večje množine sladkorja itd. Fed drugimi industrijami je razen mineralne od večje važnosti še kemična ki je mora’a po vojni izvršiti precejšnje preobrate. Danes se izdelujejo po’eg ve’ikih množin umetnih gnojil margarin, lesni špirit, ultra marin, mi’o vseh vrst, solna kislina, rastlinska olja itd. Toda tudi današnje stanje poljske industrije ne dovoljuje razen nekaterih izjem večjega eksporta, ker se je domači konznm v ve'iki meri razširil. Pri natančnejšem opazovanju poljske z inanje trgovine se opazi na eni strani jasno naraščajoči import raznega produkcijskega orodja in naprav kar dokazuje, da tudi v bodoče poljska industrija ne bo mog’a pogrešati izde^ov v gospodarskem oziru naprednejših industrijskih dežel. Nada’jn’i razmah domače industrije, ki bo zaposlil nove de’avske mase bo vzbudil na poljskem trgu tudi potrebo po onih predmetih, ki vedno spremljajo višjo ku’turo in ki nanje te ni prikrojena poljska industrija. Kar se tiče slednje, velja tudi zanjo Uprave reši prijavo, čim pridejo nalo-zt> a p pravi'a ali preteče rok zanje. Izkušnja je izkaza’a, da je ta določba nepraktična in da daje po eni strani pravi mnogo de'a, po drugi strani ima ahko neprijetne posledice za zamudne- ga P1'].'a vi’ca. Zato naj se poslej nepopolna pi I„a\ a, Katere prijavilec ne popravi v danem roku niti ne zaprosi za podaljšanje roka, jednostavno smatra za umaknjeno. To posledico pa prijavilcc lahko odkloni tako, da tekom treh mesecev po prfeVu roka za popravilo da zahtevana a >n ponovno p'ara pri,'avno ta-% -3 ta hA2in si prijavilec, kakor se lziazajo motivi, reši prvenstveno pravi-co. — i m prav jasno, ali je ta izpre-momva res dobra, v bistvu pomeni zakonito trimesečno podaljšanje roka za popravi a. A i ra m to krivično napram drugemu, seveda upravičenemu pri?a-vi’cu, ki i«?ti izum prijavi tekom teh treh mesecev? Prvi je /e bil zanikrn, drugi še n?. Če pa ni mišljeno, da (prvi) prijavilec obdrži »nHj 1 Silin<* «• — «•,3 London i f„nt '27 >75 977-5-> Pruea 100 kron 1'•7-975 1 fiH-775 Tret 100 lir 307-2.-) 309-25 OVIRANJE IZVOZA BRAZILSKE KAVE. Iz Santosa prihaja poročilo, da je brambni zavod v Sao Paolo sklenil dovoz kave jz notranjosti v pristanišče Santos zaenkrat preprečiti. V tem koraku vidijo smotren napad valorizacijskih oblasti na ameriško in evropsko terminsko trgovino, zato da dosežejo na ta način dvig cene v trgovini, vsaj do konca januarja. Tedaj pride srednjeameriški pridelek na trg. Trgovina. I. zagrebški Irožif ni zbor se vrši od 17. do 24. decembra 1927. Udeleženci imajo 50% popust na SHS železnicah od 12. do 24. decembra 1927. RAZNO. Mednarodni semenj v Bruslju. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da se vrši v Bruslju od 12. do 25. aprila 4928. IX. mednarodni semenj pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja belgijskega. Poslaništvo kraljevine SHS pr si da se o tem obvesti vse gospodarske kroge, da bi po mogočnosti na tem semnju bila zastopana tudi naša država. Razstavo o priliki IX. olimpijade t Amsterdamu. Častni Cenera.ni ivvuzulat kraljevine SHS v Rotterdamu je obvestil ministrstvo inestranih del, da je bil opozorjen od holandskega odbora za prireditev izložb, da so nekateri nepoklicani elementi povabili trgovske in industrijske kroge potem prospektov in cirku-larjev, da bi sodelovali na raznih razstavah o priliki IX. Olimpijade v Amsterdamu. Odbor opozarja vse interesente, da takim vabilom ne nasedejo, ker dobiva že sedaj pritožbe iz vseh strani inozemstva, ki zelo škodujejo ugledu Holandije. Sladkor. Zr.ani statistik dr. Mikusch priobčuje svojo prvo cenitev o svetovni sladkorni produkciji. Glasi se na 26 milijonov SC0.GG9 ton; v kampanji 1926/27 jih je bilo 24,700000. Evropsko produkcijo ccni dr. Mikusch na 8,1(10.000 ton, lani 6,C00.0C0 ton; Lichtova letošnja cenitev govori o 8,090.000 tonah, se torej od dr. Mikus-cheve nič ne razlikuje. Od 26,SCO COO ton pride na pesni sladkor 9,210.00(9 ton ('ani 7,870.GC0), na trstni pa 17,0L0.C€0 ton (lani 16,8?0.000). Za posamezne dežele, ki pridejo pri kon-suimu sladkorja v prvi vrsti v poštev, so številke sledeče: Evropa 8,103.000 ton (leta 1923/27 6,928X00), U. S. A. in Kanada 1,110000 (937.000), Luizijana (sicer je to država v U. S. A., a prideluje že trstni sladkor), Portorico, Havai, Filipini 2,C16:0CO (1,W2.0C(>), Kuba 4,070.000 (4.584.000), Britanska Zahodna Indija •335.000 (329.0C0), Francoska Zahodna Indija 70 000 (74.000), San Domingo in Haiti 345.000 (321.000), Surinam 20.0(10 (17.000), Peru TCOOCO (370.000), Argentina 410000 (476 000), Java 2,560.000 (2.104.000), Japan in Formosa 610.000 (508 000), Afrika 658.CC0 (62O.0C0), Avstralija 601.000 (504.000), vsega skupaj 21,208.020 (19,7! 0 000). Poleg Evrope je napredovala tudi še Azija, za 650000 ton, nekaj tudi Afrika in Avstralija. Ameriški sladkorni okraji pa izkazujejo nazadovanje za 600 000 ton. V splošnem bo letošnji sladkorni pridelek za ca 1,500.000 ton večji kc-t lani; po mnenju dr. Mikuscha je ta prirastek naraven in sorazmeren večjemu letošnjemu konsumu. Kakor smo videli, je navedena Kuba že z zmanjšano produkcijo. Vidimo tudi, da je pesni sladkor že prekoračil polovico trstnega. Proti sladkorni subvenciji. Sir Walter Runciman, znani angleški narodni go-, spodar, je dejal v nekem razgovoru, da podpore za industrijo angleške s'adkor-ne pese državno blagajno bolj obremenjujejo? kot pa če bi Anglija kupila .vse v Rotterdamu nakopičene zaloge, bi jih transiportira'a v Arg ijo in bi jih tam enostavno zastonj razdelila. In še bi preostalo toliko denarja, da bi lahko izplačali vsem v sladkorni industriji zaposlenim de’avceimdri funte na teden. Kakor srno že pisali, se boče Anglija v preskrbi s s’adkOi'jem kolikor mogoče osamosvojiti in podpira domačo sladkornope^no produkcijo z ogromnimi vsotami. Letošnja produkcija sladkorja iz pese je krila /e 15% p>trebe in ta je v Angliji izredno velika. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 20. decembra 1927. t-h-i |-f —— 11 m m, ........... mrnmmmmm r«i Štev. 145. Avstrijsko gospodarstvo. December-sko poročilo avstrijskega zavoda za kon-junkturno raziskovanje se peča v prvi vrsti l dvigom brezposelnosti, ki je prekoračil sezijsko številko in je spravil Avstrijo skoraj nazaj na neugodno stanje v poletju 1926. To je tem manj umljivo, ker ne kažejo gos-podarske panoge nobenega bistvenega poslabšanja splošnega položaja, temveč so še nadalje v znamenju sicer počasnega in neenakomernega boljšanja, ki je pa vidno. Karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti. V založbi velikega župana mariborske oblasti je izšla karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti v merilu 1 :200.000 z izkazom političnih in katastralnih občin po stanju začetkom leta 1927. — V izkazu so navedene površine posameznih političnih in kata-etralnih občin, dalje orožniške postaje, osnovne šole, župnije in poštni uradi. Karte in izkazi so izdelani na dobrem, trpežnem papirju. Cena karte z izkazom vred je 25 Din in se dobi razen pri velikem županstvu — oblastnem šumar-skem referentu — pri vseh srezkih poglavarjih mariborske oblasti. Ker je zaloga mala, je v interesu vsakega reflek-tanta, da naročilo čimprej izvede. Elektrika pospeSuje rodovitnost zemlje. Pospeševalni vpliv elektrike na rastlinstvo je obče znan ter ni manjkalo znanstvenih poskusov to okolnost v prid poljedelstva izrabiti. Na razne načine se je skušalo prepojiti obdelano zemljo z električnim tokom, deloma se je napravilo ozko omrežje električnih napeljav nad površino, da bi kolikor mogoče mnogo energije presevalo zemljo, deloma so položili žice v podoTano grudo; poskusi so brezizjemno potrjevali tezo po-spešilnega upliva na porast in klitje semena, ampak do praktične izrabe stvar še vendar ni prišla. V prvi vrsti so pač ogromni stroški za napeljave te vrste do-se>daj še nepremagljive ovire. V novejši dobi se je nekemu Amerikancu v Pitts-burgu posrečilo, najti drug način zemljo z elektriko prepojiti. Na lemežu pluga, ki ga vleče traktor, je pritrjena konica električnega voda in ko reže plug brazdo, se pretaka energija v zemljo in sicer z napetostjo 103.000 voltov. Uspehi so baje sijajni, ne samo klitje semena in porast sadik se neverjetno pospeši, prepreči se tudi razvoj plevela in drugih kulturnih škodljivcev. Škoda, da nam svedok ne pojasni, zakaj se vzame ravno 103.000 voltov, tudi bi bilo zanimivo zvedeti, če ima traktor akomulatorje za omenjeno količino elektrike kar sabo, ali se mu tok dovaža v daljnovodih od centrale. Akomulatorjev potrebne kapacitete si je težko misliti, vsaj zgradili za prevažo jih dosedaj še niso; ostane torej le kabel, ki je priključen na daljnovod, vsekakor pa ostane tudi na ta način iznajdba z omejitvijo izrabne možnosti še precej problematična. — K. Tiefen-gruber. Drobne vesti. Češkoslovaški minister dr. Hodač pravi, da se bliža konjunktura v Češkoslovaški viSku in da bo na doseženi višini nekaj časa ostala. Naša vlada je naznanila češkoslovaški vladi, da bi v januarju rada pričela s trgovskimi pogajanji. Cehi izjavljajo, da bodo po možnosti skušali naši želji ustreči, da je pa to težko, ker se pričnejo v januarju tudi pogajanja s Francijo, Nemčijo in Norveško. — V nemškem železnem konfliktu je posredovala vlada, pa ni z razsodbo nihče zadovoljen, ne delodajalci in ne delojemalci. — V Češkoslovaški ee je začela živahna agitacija za odpravo sejmov. Zbornice pravijo, da so tedenski sejmi še zmeraj potrebni, odveč pa da so letni sejmi. Sedanje komunikacije so * tako do popolnosti izgrajene, da za letne sejme ni nobene potrebe več. — V Berlinu so se sestali zastopniki nemške, poljske in skandinavske industrije cementa, da razmotrivajo skupne interese glede eksporta. — Večina članov, zastopanih v odboru avstrijskih državnih upnikov, je pritrdila avstrijskemu posojilu v znesku 725 milijcnov šilingov; komisijska pogajanja se bodo pričela v Londonu in New Yorku. — Revizijo rumunskih carinskih tari! so sp st odgodili in ne bo prišla pred parlament pred koncem aprila. Treba je revidirati še okoli 1000 postavk. — Komisar Nemške državne banke priobčuje poročilo o gospodarstvu Nemčije v dobi od 1. septembra 1926 do 31. avgusta 1927. Temelji nemškega gospodarskega življenja so se nadalje razširili in utrdili; je pa nekaj slabih točk, in najslabša med njimi je preskrba s kapitalom. Obrestna mera je previsoka, brezposelnost je huda gospodarska hiba. — V novembru so producirali na Nemškem 1,120.000 ton surovega železa. — Na Angleškem se je pričelo močno gibanje v prilog zaščitne carine. Po svetu. Po izkazu naše Narodne banke od 8. decembra je znašal obtok bankovcev 5693 milijonov dinarjev in je imel za 460 milijonov dinarjev kovinskega kritja. — Znana Whitehc adova tovarna torpedov na Reki ki jo je po prevratu prevzel neki italijanski konsorcij, je prišla v konkurz. V zadnjih letih je delala tovarna za italijansko mornariško vodstvo. — Mednarodni jekleni kartel se je začel razvijati naprej in je na potu do evropskega jeklenega trusta. — Položaj ogrskih petrolejskih čistilnic se je v zadnjem času zelo poslabšal in se bo letošnja kampanja še slabše zaključila kot so se prejšnje. Edinole Vacuum Oil Co svoje obrate polno zaposluje. Druge rafinerije bodo poskusile še z ustanovitvijo kartela, in če se tudi to ne bo obneslo, bodo obrat ustavile. — V rumunskem delu Banata pripravljajo velikopotezno elektrifikacijo, ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za industrijo in za elektrifikacijo železnic. — V Ženevi zboruje gospodarski odbor Zvezo Narodov; program je zelo obsežen: poenotenje carinskih tarif, sistemi trgovskih pogodb, unifikacija meničnega prava itd. — V Parizu bodo ustanovili francosko-ogrsko trgovsko zbornico; med ustanovitelji je tudi znani tovarnar avtomobilov Citroen. — V tretjem letošnjem četrtletju so fcnele nemške državne železnice nad 1350 milijonov mark dohodkov, na dan 17 milijonov 80.0C0. — Začasno bo ettvp^k trgovska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo v veljavo že 20. t. m., koneno-veljavno pa po izmenjavi ratifikacijskih listin. — Prekinjena pogajanja n mške in angleške kemične industrije bodo po poročilu I. G. Farben ob priliki zopet obnovili. — Francoski davčni dohodki prvih letošnjih 11 mesecev so nesli nad 37.943 milijonov frankov, za 2259 milijonov več kot lani in za 1284 milijonov več kot je bilo preračunjeno. — Na novo so pričeli s pogajanji za ustanovitev mednarodnega kartela cirfka. — Hranilne vloge dunajskih denarnih zavodov so narasle na koncu novembra na 866,303.500 šilingov. — Češkoslovaški producenti sladkorja in češkoslovaški sladkorni in-dustrijci so osnovali skupni odbor, ki bo vodil mednarodna pogajanja in ki bo nadzoroval prevzete obveznosti glede ureditve svetovne sladkorne produkcije. — Ustanovili bodo češkoslovaško Siemens d. d. Delniška glavnica se bo gibala med 10 in 16 milijoni Kč. Berlinska matica Siemens bo udeležena na kapitalu s 24%, ostalih 76% bodo vplačali domačini. — Italijanska vlada je najela v letu 1927 za 4 milijone funtov in za 13 'A mil. dolarjev inozemskih posojil. — Znana družba Marconi-Wircless je izdala prvo bilanco po sanaciji. Čisti dobiček zraša 326.000 funtov; 75.0C0 funtov bodo dali v amortizacijski sklad, S8.000 funtov bodo odpisali itd. — Rusi bodo ustanovili družbo za enksport lanu. Družba bo iinela izključno pravico komisijske prodaje lanu in konoplje ter tozadevnih izdelkov v inozemstvo. Podružnice bodo ustanovili v Parizu, Berlinu in v baltiških obrobnih državah. — Na berlinski borzi je vzbudilo precej zanimanja poročilo, da hoče I. G. Farben najeti novo veliko posojilo V znesku 250 milijonov mark. — Veliki ogrski strojni podjetji Liptak in Ganz Danulius se bosta združili; delnice se bodo izmenjale v razmerju 15 : 1. — Velika dunajska tvrdka svile Hirsclimann und Sohn je zašla v plačilne težkoče; izvaža'a je z'asti na Balkan in pravi, da kupovalci niso svojih obveznosti poravnali. — Tudi 150 let stara papirna tvrdka R. Streletz je prosila za poravnavo. — Prav tako je priglasi’a insolventnost ena največjih in najstarejših ogrskih tovarn usnja, Maks Deutsch v Szr>mhathely; aktiva 200.CG0 pengo, pasiva 375.000. — Rumunska trgovska bilanca izkazuje sicer za oktober deficit 175 mil. lejev, a vsled aktivnosti prejšnjih mesecev je bilo prvih 10 mesecev aktivnih s 3400 mil. lejev. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija dr?avnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 jamske krožne žage s pripadajočem orodjem. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 27. decembra 1.1. ponudbe glede dobave 400 m jamskih tračnic, spetnic z vijaki za gornje tračnice in 25 plošč črne železne pločevine ter glede dobave cilindrov za jamske svetiljke. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2COO kg žebljev za tračnice; do 25. decembra t. 1. pa glede dobave 300 komadov lopat za premog in 8000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave barv in firneža. — Dne 23. decembra t. 1. se bo vrši'a pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 90.000 koruze. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg cinkove pločevine, 200 kg železa, 1000 kg pocinkane pločevine, 120 kg pocinkanih žičnikov, 50 kg cina in 10.000 komadov azbest-škrilja; do 30. decembra t. 1. pa glede dobave 600 komadov žicovodnih koles. — Predmetni po- ^ goji so na vpogled pri gradbenem ode- j lenju te direkcije. — Direkcija državnih železnic, saobračajno odelenje v Ljubljani sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, žičnikov, kositra in svinca. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 2. januarja 1928 ponudbe glede dobave jelovih desk in gred, železnih vijakov, žebljev, ključavnic za omare in kleja. — Direkcija državnega rudnika v Vrniku sprejema do 3. januarja 1928 ponudbe glede dobave 27.000 kg moke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. januarja 1928 pri saobračajnem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave voznorednih knjig ter glede dobave grafikonov. — Dne 3. januarja 1928 pri upravi državnih monopolov, ek o, nomsko odelenje v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja ter glede dobave belega in sivega kartona. Predmetni oglnsi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina <5?. Šarabon v Jljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Častna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ‘Gelefon št. 2666. Izšla Je Blasnlkova u prestopno lato 1B2S, U Im M6 diL »VELIKA PRATIKA« je na*-starejši slovenski kmetijski koledar, kojl je bil le od naših pradedov najbolj vpoitevan Je ie danes najbolj obrajtan. Lotoinja oblima isdaja m odlikuj« j po bogati raebinl in alikah. »VKUKA PRATIKA« j« najbolj« la aajoenejii druiinaki koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi )• ne bilo dobiti, naj se naro&i po dopisnici pr! i. Uka naslednikih. tiskarna ln lltografl£ni savod Ljubljana, Breg 12 VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UU8LIANA ZALOGA iveie pražene kave, mletih diSav in rudninske vode. Tolna in solidna postrafbal Zahtevajta canlk I LIKERJE Medlclnalnl Cognac, lalCnUCagnac, Rum. Jnmolkn-Bum, Pelinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermul* vino, Malinovec In neoplojeni Malinov šote (Succu*)< Bumoiol ln Splrll, v najboljši - - kakovosti In po nalnlSJl ceni prlporoCa - - ALKO" LJUBLJANA., Koltzej. družba z o. as. TISKARNA MERKUR ••S TRG.-IN d. d. d. szsrszs. LJUBLJANA GREGORČIČEVA » szzjkssshA. rassark Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovsko-lnduatrljsko d. d. >MERKUR« kot iidajatelia te tiakarja. A. SEVER, Ljubljana.