©
Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
UDK 81:316.774 Jan Kofensky Olomouc
PROSTOR (A CAS) V KOMUNIKACI A JEHO PROMENY V SOUVISLOSTECH S VYVOJEM MEDIACN^CH PROSTREDKÜ
Mezilidska komunikace, jej^ž »prirozena« podoba je dana vyše charakterizovanou ne-zprostredkovanou komunikac^ charakteristickou jednotou m^sta a času a limitovanou fy-ziologickymi možnostmi človeka se vyv^jela smerem k »osvobozen^« teto komunikace od prirozenych limit času a prostoru. Proto je historie promen mezilidske komunikace histori^ vyvoje zprostredkovän^ komunikace, poč^naje »zaveden^m« p^sma, ktere pri duslednem ro-zlišovän^ formy a substance v semiotickem smyslu prave svou substančn^ složkou (kamen, hlinenne destičky, papyrus, pergamen, pap^r predstavuje kanal a medium (chemie a technika materiäln^ složky formy p^sma) až po současnost, ktera je charakteristicka dramatickym narustem mediačn^ch technologi^ založenych na elektronickych digitäln^ch poč^tačovych pro-stredc^ch. Tyto technologie souvisej^ se vznikem a rozvojem »technologickych jazyku« jako specifickych semiotickych soustav jsouc^ch součäst^ mediäln^ technologie. Zaroven tyto technologie vyše uvedenym zpusobem vedle prekonävän^ časove a prostorove limitace zasahuj^ vyznamne do vzajemnych funkčn^ch a společensko-relevančn^ch proporc^ psane a mluvene komunikace.
Kl^čovä slova: komunikace, media, mediačn^ technologie
Human communication—whose natural" form in direct communication is based on the uniformity of place and time and limited by human physiological abilities—has been developing towards "liberation" from the natural limitations of time and space. The history of changes in human communication is thus the history of the evolution of communication transmission. This evolution starts with the introduction of writing and its consistent distinction between form and substance. With its substance element (stone, clay tablets, papyrus, parchment, paper), writing in the semiotic sense represents the channel and the medium (chemistry and technique of the material element of the writing form). The present stage of this evolution is marked by the dramatic growth of media technologies based on electronic digital computer means. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies.
Keywords: communication, medium, media technologies
1 Vyjdeme z konstatovani, že pri paradigmatickem popisu vyvoje mezilidske komunikace je treba vyj^t ze zasadniho rozlišeni zprostredkovane a nezprostredkovane komunikace. Nezprostredkovanou komunikac^ m^n^me komunikaci uskutečnovanou v jednote m^sta a času založenou na funkčni pfitomnosti pouze takovych prvku ko-munikačniho schematu, ktere maj^ charakter nastroju fyziologicky prirozenych, bez učasti nejen jakekoli technologie, ale dokonce bez učasti jakychkoli semiotickych prostredku maj^c^ch charakter p^sma. Znamena to, že za nezprostredkovanou komunikaci považujeme takovou komunikaci, ktera ma charakter mluvene komunikace,
jejimž kanälovym prostfedmkem je vzduch jako plynne prostfedi umožnujici šifem zvukovych vin produkovanych fyziologicky bez jakehokoli technickeho posilem. Jinymi slovy nezprostfedkovanä komunikace je takovä komunikace, kterä se usku-tečnuje v podimnkächpfirozene fyziologicke slyšitelnosti a viditelnosti. Nezprostfedkovanä komunikace je semioticky založena na vyrazove stränce fyziologicko-aku-stickeho charakteru, tedy na prostfedcich fyziologicky pnrozenych a tedy »netech-nologickych«.
Každa jinä komunikace mä již Charakter komunikace zprostfedkovane. Znamena to, že »objev« - pfesneji rečeno zavedeni - pisma pfedstavuje zprostfedkovani, a to nejen ve smyslu semiotickem - tedy rüznymi vyrazovymi prostfedky, ale i ve smyslu materijnim, což znamena, že vzajemne ruzne vyrazove prostfedky jsou realizoväny v nejake pfirozene nebo specialne vytvofene „pfirodni" materii (tedy kämen, hlina, papirus, pergamen ...)• Znamenä to, že je tfeba lišit formu a substanci, pfičemž u zprostfedkovane komunikace zäsadne plati, že substance je cosi mimo rämec pfirozene fyziologiönosti. Počinaje pismem je tedy tfeba venovat teoretickou pozornost charaktem kanälu a mediačnim technologiim.
VeSkerä mezilidskä komunikace, počinaje komunikaci psanou, knihtiskem, pfes neelektrotechnickou i elektrotechnickou telegrafii, telefon, radio, televizi až po ve-škere technologicke elektronicke prostfedky spojene s vynälezem a rozvojem počita-ču a mobilnich telefonu znamenä podstatne promeny obecne a abstraktne chäpanych komunikačnich schemat, a to zejmena v dimenzi präve zprostfedkujicich technologii (kanäl, medium), \ymezme kanäl jako pojitko, ktere slouži k pfenosu informaci mezi vysilaöem a pfijimačem (podavatelem a pfijemcem) a medium jako technologii umo-žiiujici fungoväni tohoto spojem. Každä z inovaci mediačnich technologii znamenä zäsah do öasoprostorovych parametru komunikace: zprostfedkovanä komunikace ruši zävislost komunikace na fyziologicko-akusticky pnrozenych prostfedcich, otvirä čas a prostor komunikace. Zaklädä tedy nejen mediačne technologicky, ale i z hlediska času a prostoru novä komunikačni schemata. Již psany text pfedevšim potenciälne otevirä časovou dimenzi recepce, psany text je z hlediska recepce »adresovän« nejen podavatelem, autorem anticipovanym recipientüm, ale fakticky i recipientüm mimo tento okruh, a to v zävislosti na mife fyzicke »trvanlivosti« substance kodu a substance media. Zäroveii v zävislosti na substanci kanälu a media z hlediska »transportova-telnosti« (snadno transportovatelny papyrus, pergamen, papir) otvirä i prostor psane komunikace. V nävaznosti na uvedene časoprostorove vlastnosti psane komunikace dalši vyše uvedene mediačni technologic promeiiuji stupeii společenske relevance a priority psane a mluvene komunikace a »vraceji« do verbälni komunikace vizualitu nezprostfedkovane komunikace nejen ve vzäjemnem vztahu komunikantü, ale i po-kudjde o tzv. pfedmety komunikace. Okomentujme z hlediska relevančnich proporci prostoro-časovych Charakteristik a promen vztahu mluvene a psane verbälni komunikace jednotlive fäze rozvoje mediačnich technologii v paradigmatu zprostfedkovane komunikace:
• Pismo jako semioticky prostfednik z počätku založeny na funkčni korespondenci mezi zvukem a jeho vyrazovym ekvivalentem, jehož jednotkou byla hläska, slabika, slovo, syntagma (srov. pisma obräzkovä, sylabickä, obräzkovä, hläskovä). Vedle formy tuje tfeba brät na vedomi i materijni substanci pisma
(fyzikälm a chemicke mediačm technologic) jako nositclc formy. Jc takto zrušena podminka jednoty mista a času komunikace. Dimenze času a prostoru ko-munikace se otviraji.
•	Knihtisk - variabilita zpüsobena ručm realizaci formy pisma prochäzi procesem unifikace, stabilizace, potfebou kodifikace grafickych systemü. Časoprostorova otevfenost prübehü a schemat komunikace je posilena tim, že se prosazuji lehke mediačm materiäly (papir).
•	Optickä telegrafie - akustickym znaküm se stabilizovanou korespondenci ke grafickym znaküm j sou pfifazeny opticke znaky ve smyslu formy a substance vyrazu (praporky, svetelne signäly, koufove signäly apod.) Nävrat relevance pfirozene a posilene viditelnosti do schemat komunikace, takto »opetne« ome-zenä prostorovä otevfenost komunikace, »nävrat« časove jednoty produkce a recepce.
•	Elektrotechnicke zprostfedkoväni, technickä telegrafie - akustickym znaküm se stabihzovanou korespondenci s grafickymi znaky j sou pfifazeny vyrazove struktuiy zvukoveho charakteru založene na kombinacich distinktivniho lysu delky signalu. Vznika i specifickä analogickä grafickä substančni reahzace (teč-ka, čarka). Mediačm technologic - telegraf - umožiiuje paralelni produkci zvu-kove a graficke komunikace. Prostorove hranice komunikace j sou limitoväny dosahem pfislušne mediačm technologic.
•	Telefon - pfenos mluvene komunikace za hranice fyziologicke slyšitelnosti, opetne posileni relevance mluvene dialogicke komunikace v kontextu spole-čenske komunikace. Jednota času produkce a recepce. Dosah komunikace je vymezen stavem a v^ojem mediačm technologic.
•	Radio - dalši posileni relevance mluvene komunikace zprvu monologickeho charakteru v komunikačnim smyslu, postupem času interaktivni dialogizace se zapojenim telefonu a dale se zapojenim mediačnich technologii počitačo-ve komunikace. Dosah komunikace je vymezen stavem a vyvojem mediačnich technologii. Mediačm technologic umožiiuji konzervaci komunikätü, což opet zvyšuje prostorovy i časovy dosah komunikace.
•	Televize - posileni relevance mluvene komunikace zprvu monologickeho charakteru v komunikačnim smyslu, postupem času interaktivni komunikativni dialogizace se zapojenim telefonu a dale se zapojenim mediačnich technologii počitačove komunikace. »Nävrat« neverbälnich prostfedkü mluvene komunikace do komunikace vefejne. Mediačm technologic umožiiuji konzervaci komunikätü, což zvyšuje prostorovy i časovy dosah komunikace tohoto typu.
•	Počitačove zprostfedkovanä komunikace - Mediačm technologic, ktere umožiiuji syntezu všech dosavadnich mediačnich technologii elektrotechnickeho a elektronickeho charakteru, rovnež taktechnologickou syntezu soukrome a vefejne komunikace. Opetne posileni relevance psane komunikace a dialogicke komunikace s četnymi lysy sbhžoväm mluvene a psane komunikace. Postupnym zapojovänim jednotlivych mediačnich technologii elektronickeho typu vznikaji vysoce komplexni typy a struktuiy vefejne a soukrome komunikace ve vzäje-mnem propojeni s takfka neomezenymi prostorovymi možnostmi. Dochäzi k technologicke synteze komunikace počitačove a telefonicke (chytre telefony).
Rozvoj mediačmch technologii a vstup novych technologii do soustavy technolo-gii stavajicich probiM vždy v nasledujicich krocich:
•	Mediačm inovace mä dve faze: nejprve paralelne k dosavadmmu repertoaru ko-munikačmch schemat a modelu vznikne nove samostatne schema, nebot' každa z techto zmenvytvän novy typ mediačm struktuiy, tj. objevuje se novy kanal, medium, a substančm komponenta kodu. Naslednje však integrace noveho mediačmho prostfedku do nekteiych stavajicich schemat a modelü, což mä za nasledek jejich modifikace, promeny a narüstajici složitost techto mediačmch substruktur.
•	Inovaci medialni technologic a naslednym obohacenim soustavy zpüsobü ko-munikace dojde k institucionahzaci, tj. dojde ke vzniku noveho subjektu ve spo-lečenskem smyslu, zpravidla v podobe noveho typu prävnickych osob. Vznika rozhlas, televize, institucionalizovana tvorba subjektu zajišfujicich fungovani jednotlivych typü počitačem zprostfedkovane komunikace. Tento proces nas musi vest k tomu, abychom si uvedomovah mim a zavažnost společenskych düsledkü techto procesu. Prave v techto souvislostech se mluvi o problematice tzv. novych medii, jejichž püsobeni se v nekteiych ohledech vyklädä jako re-voluce ve smyslu ekonomickem, politickem, společenskem, filosofickem i ve smyslu vztahü mezi humanitnimi a pnrodnimi vedami.
2 Zävery
Mezilidskä komunikace, jejiž »pfirozena« podoba je dana vyše charakterizova-nou nezprostfedkovanou komunikaci charakteristickou jednotou mista a času a hmi-tovanou fyziologickymi možnostmi človeka se vyvijela smerem k »osvobozeni« teto komunikace od pfirozenych limit času a prostoru. Proto je historic promen mezihd-ske komunikace historii vyvoje zprostfedkoväni komunikace, počinaje »zavedenim« pisma, ktere pri düslednem rozhšovani formy a substance v semiotickem smyslu prave svou substančm složkou (kämen, hlinenne destičky, papyms, pergamen, papir ...) pfedstavuje kanäl a medium (chemie a technika materiälni složky formy pisma) až po současnost, kterä je charakteristickä dramatickym närüstem mediačmch technologii založenych na elektronickych digitälnich počitačovych prostfedcich. Tyto technologic souviseji se vznikem a rozvojem »technologickych jazykü« jako specifickych semiotickych soustav jsoucich součäst^ mediälni technologic. Zäroveii tyto technologic vyše uvedenym zpüsobem vedle pfekonäväni časove a prostorove hmitace zasa-huji vyznamne do vzäjemnych funkčnich a společensko-relevančnich proporci psane a mluvene komunikace.
Každy stupeii vyvoje mediačmch technologii zaklädänove podoby komunikačnich schemat a modelü, ale zäroveii - a to je podstatnejši - vznikaji vysoce komplexni, syn-teticke komunikačni struktuiy a schemata umožiiujici, aby se audiovizuälni mediälni komunikace ličastnih püvodne „pasivni" recipienti formou klasickych (napf. telefon) i nejnovejšich mediačmch systemü (sociälni site ...) aktivne, aby tedy dochäzelo ke komunikačni aktivizaci techto recipientü. Püvodne zcela pasivni recipient mediälni komunikace je aktivizovän nejen vyzvami k reakci na programy, vyzvami k rüznym
soutežim, ale muže sam do verejneho prostoru zasahovat napr. jako bloger (podobne, jak to čini politici, ruzne tzv. celebrity). Vyvolava to u püvodniho »pouheho« čtenare, posluchače a diväka iluzi společenske aktivity a vlivu, ruši to u püvodniho recipien-ta pocit jednostranne komunikačni pozice a funkce. Složite propojovani mediačnich systemü je umožneno prave prekonänim časove limitace informaci, technologickymi možnostmi jejich »konzervace«. Mediälni instituce se již neuplatnuji na komunikač-nim trhu specializovane (klasicka tištena media, klasicke radio, klasicka televize), ale propojuji mediačni technologie v jednotny, vysoce dynamicky system (noviny jako »papirovy« denik, tento denik v určite specifikaci dostupny na PC, iPadu, iPhonu, samostatne denni zpravy, ktere, svou pohotovosti »konkuruji« jejich vlastnimu kla-sickemu »papirovemu« mediu, což se ocenuje zejmena v oblasti sportovnich informaci, v oblasti aktuälnich politickych krizovych udälosti apod.)
Tento vyvoj mediačnich technologii nepochybne vyznamne zasahuje do ekono-mickych, politickych a kulturnich procesu, takže nelze zcela odmitat näzory upla-tnujici se v teoriich novych medii, ktere integruji filosoficke, socioekonomicke a politologicke naziräni na vyvoj v oblasti společenske komunikace, totiž že dochazi všeobecne k transformaci püvodne ryze instrumentalnich mediačnich prostredkü na subjekty komunikace a tudiž i na subjekty společenskeho deni transformujici vztahy mezi vedou, technikou, filozofii a kulturou.
Literatura
Denisa Kera, 2002: The Genius Malignus in the Methodology of New Media Research. Southern Review 35/3. 39-51.
--, 2007: Globalni site a maschupy lidi, veci a dat: Antropomorfizace technologie a dehumanizace lidi. Dostupne na: www.antropologie.zcu.cz.
Jan Korensky, 2008: Semiotika sdelovani a jeji terminologicke problemy. Media dnes - reflexe mediality, medi^ a mediäln^ch obsahu. Olomouc: Univerzita Pa-lackeho v Olomouci. 95-100.
--, 2006: Semioticke parametry vyvoje mezilidske komunikace. Komunikace - styl -text. Česke Budejovice: Jihočeska univerzita. 7-12.
Bruno Latour, 2003: We have Never been Modern. Cambridge: Harvard University.
--, 2004: Politics of Nature: How to bring the Sciences into Democracy. Cambridge: Harvard University.
Summary
Human communication—whose "natural" form in direct communication is based on the uniformity of place and time and limited by human physiological abilities—has been developing towards "liberation" from the natural limitations of time and space. The history of changes in human communication is thus the history of the evolution of communication transmission. This evolution starts with the introduction of writing and its consistent distinction between form and substance. With its substance element (stone, clay tablets, papyrus, parchment, paper), writing in the semiotic sense represents the channel and the medium (chemistry and technique of the material element of the writing form). The present stage of this evolution is marked by the dramatic growth of media technologies based on electronic digital computer means. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies. In addition to overcoming the limitations of time and space, these technologies have an important influence on functional and socially relevant frameworks of written and spoken communication. Each stage of the development of media technologies establishes new communication patterns and models while, more importantly, creating highly complex, synthetic communication structures and patterns. These allow previous "passive" receivers to take an active part in audio-visual communication through classic means (like phone) and the latest media (social networks), i.e., they become communicatively activated. The formerly passive receiver of communication is not only invited to react to the content or to participate in various prize competitions, but to reach out into the public space, e.g., as a blogger (like politicians, celebrities). This creates the illusion of social activity and influence on the part of the agent who was formally in the former "only" the reader, listener, or viewer and diminishes the sense of a one-way communicative position and function. The complex combinations of modern communication means are possible precisely due to overcoming the temporal limitation of information, the technical possibilities of its preservation. Media institutions on the communication market no longer appear specialized for a certain medium (traditional print media, radio, television), but they rather combine media technologies into a uniform, highly dynamic system (newspaper as the traditional daily on paper, with another version accessible on PC, iPad, iPhone; independent daily news that competes with the paper version of the newspaper because of its speed, which is particularly valued in sports news or in situations of political crisis).
This development of media technologies has undoubtedly affected economic, political, and cultural processes. Therefore, it is not possible flatly to dismiss the views in theories of new media that integrate philosophical, socioeconomic, and political perspectives on the evolution of social communication, which point out the transformation of media as instruments into subjects of communication, i.e., subjects of social action that change the relationships between science, technology, philosophy, and culture.
POVZETEK
Medčloveška komunikacija, katere »naravna« podoba je v zgoraj opisani neposredni komunikaciji pogojena z značilno enotnostjo kraja in časa ter omejena s fiziološkimi zmožnostmi človeka, se je razvijala v smeri »osvoboditve« od naravnih omejitev časa in prostora. Zato je zgodovina sprememb medčloveške komunikacije zgodovina razvoja posredovanja komunikacije, od »uvajanja« pisave, ki pri doslednem razločevanju forme in substance v semiotičnem smislu ravno s svojo substančno prvino (kamen, glinene tablice, papirus, pergament, papir predstavlja kanal in medij (kemija in tehnika materialne prvine oblike pisave), do danes, ko jo označuje dramatična rast medijskih tehnologij, temelječih na elektronskih digitalnih računalniških sredstvih. Te tehnologije so povezane z nastankom in razvojem »tehnoloških jezikov« kot specifičnih semiotičnih sistemov, ki so del sodobne medijske tehnologije. Poleg preseganja časovnih in prostorskih omejitev pa te tehnologije pomembno vplivajo tudi na medsebojne funkcijske in družbenorelevantne okvirje pisane in govorjene komunikacije. Vsaka stopnja razvoja medijskih tehnologij vzpostavlja nove podobe komunikacijskih shem in modelov, toda hkrati - in to je pomembneje - nastajajo visoko kompleksne, sintetične komunikacijske strukture in sheme, ki omogočajo, da se avdiovizualne komunikacije prek klasičnih (npr. telefon) in najsodobnejših medijev (družbene mreže aktivno udeležijo prvotno »pasivni« prejemniki, ti se torej komunikacijsko aktivirajo. Prvotno povsem pasivni prejemnik komunikacije ni samo pozvan k reakciji na vsebine, povabljen k različnim nagradnim igram, ampak lahko sam posega v javni prostor, npr. kot pisec bloga (podobno kot to počnejo politiki, različni t. i. zvezdniki). To pri prvotnem »zgolj« bralcu, poslušalcu in gledalcu ustvari iluzijo družbene aktivnosti in vpliva, slabi njegov občutek enostranskega komunikacijskega položaja in funkcije. Zapleteno prepletanje sodobnih medijskih sredstev pa je mogoče ravno zaradi preseganja časovne omejenosti informacij, tehnološke možnosti njihovega »konzerviranja«. Medijske institucije se na komunikacijskem trgu ne uveljavljajo več specializirano (klasični tiskani mediji, klasični radio, klasična televizija), ampak prepletajo medijske tehnologije v enotni, visoko dinamični sistem (časopis kot »papirnati« dnevnik, ta dnevnik pa je v določeni specifikaciji dostopen na PC-ju, iPadu, iPhonu; samostojne dnevne novice, ki s svojo hitrostjo »konkurirajo« lastnemu klasičnemu »papirnatemu« mediju, kar je najbolj cenjeno zlasti na področju športnih informacij, na področju aktualnih političnih kriznih situacij ipd.).
Ta razvoj medijskih tehnologij nedvomno pomembno posega v gospodarske, politične in kulturne procese, zato ni mogoče povsem zavrniti nazorov v teorijah novih medijev, ki integrirajo filozofske, socioekonomske in politološke poglede na razvoj družbene komunikacije, da se namreč prvotno povsem instrumentalna medijska sredstva transformirajo v subjekte komunikacije in torej v subjekte družbenega dogajanja, ki preoblikujejo odnose med znanostjo, tehniko, filozofijo in kulturo.