cPw. :rooki7°?p f°Jh W IN WRIT emm nka rada dobila večino vsaj p Senatu, če jo že ne more v redstavniškem domu. Tako je Zvezna Sv°jem Rivala v tem pogledu tudi na e era! Reserve banke. — ^brezposelnost je porastla pred-v med odraslimi, moškimi in Ankami, v gradbeni industriji v raznih vejah tovarn, ko je Zacel0 vlada malo popustila v boju proti inflaciji in povpraševanje po njiho- ZaH ^ro<^uktih pešati. Precej pri-ko SO uradniki in stro-bop10 os°bje tehničnih strok, Poj ^ot črnsko. Na tem r°čju se čuti zmanjšanje na-tov 'riarodne obrambe in napo-za raziskavo in prodiranje vesolje. Leo Kafer V soboto zjutraj je doma umrl-Leo Kafer z 5910 Dibble Ave., star 7(i let, rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel pred 55 leti. Tukaj zapušča ženo Emmo, roj. Thebes, hčer Emmo Jean Yuri-sich in 3 vnuke. Sin John, kateri je bil znan igralec piana Slovenskega orkestra, je umrl lani. Pogreb bo v torek ob 9.30 iz Zakrajskovega : pogrebnega zavoda v cerkev sv., Petra ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Louis F. Clernt V soboto zjutraj je umrl po dolgi bolezni v Euclid General bolnišnici Louis F. Clernt z 1107 E. 61 St., star 61 let, rojen v Clevelandu. Zapušča ženo Mano, roj. Zamejc, sina Louisa R. ML, 'hčer Mary Lou Galaska, 3 vnuke, sestre Josephino Ferguson, Fay Mintz (California), Claro Slapnik in Mario Faronb. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 7. uri. George Schanovko Jr. V soboto je nenadoma umrl George Schanovko Jr. z 5433 Stanard Ave., star 48 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Helen, hčeri Phyllis Haley in Joan, vnuka, sestri Olgo Petrovik in Alexandre V. Yan-ketic. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1. uri iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda. Truplo bo pploženo na mrtvaški oder v corek opoldne. Frances Laurie V soboto je umrla na domu svoje hčere v San Diegu, CaliL, 31 let stara Frances Laurie s Gvatemalska politika na precej divjih potih Zahodna Nemčija je prepričana, da Gvatemala ni storila dovolj za rešitev u-grabljenega nemškega poslanika. Nesposobna varovati koristi kupovalcev! GUATEMALA CITY, Gv. — Divja preteklost gvatemalske politike se je začela pred 10 leti po ponesrečenem spopadu gve-lilcev s policijo predsednika Fuentes. Gverilci so se morali u-makniti v neobljudene gorske kraje; so se reorganizirali, obenem pa tudi prepojili s komunizmom. Postali so partizanska organizacija znana pod imenom FAR (Oborožene uporniške sile). V prvih letih svojega udejstvovanja so se radi pečali tudi z ugrabitvami. Jemali so na piko bogate domačine. Ugrabitve so se jim praviloma posrečile, zato niso bili v zadregi z denarjem. L. 1966 je pa postal predsednik republike znani politik Montenegro, ki je naročil polkovniku Arani, naj iztrebi partizane. Arana je res zadušil FAR organizacijo na deželi, toda jedro organizacije se je preselilo v mesta in tam nadaljevalo ugrabitve. Proti FAR v mestih je bila potem ustanovljena desničarska podtalna organizacija, znana pod imenom MANO. Obe organizaciji sta kmalu prišli navzkriž in se začeli pobijati, obenem je pa vsaka, skušala tudi ugrabljati, pa tudi ubijati. Tako je MANO ubila v januarju 1. 1968 Miss Guatemalo, ker je simpatizirala s pristaši FAR. Že drugi dan potem je pa FAR Med mladoletnimi in med Pos ^ na splošno se porast brezam n°Sti v Potekle™ mesecu aJ kaj pozna. b . -------0----- feje vabilo kot ovira je^M, It. — Sv. oče Pavel VI. lw razgovoru o obveznem celila ^ ^atoliške duhovščine dejal. za j6 *a preje vabilo kot ovira W^U^°Vski poklic, pa priznal - ’ da je pravih duhovniških Pol*]- - * .. - -------- lUaJ?67 vedno manj. Prav po- h^e teh Je P< ški n ',nejših vprašanj A-erkvi postalo eno v katoli- ^ ^ vi. je opozoril, da je - *an.ie duhovniških po-pokli- v katoliški Cerkvi znak ši- sve^ krize vere” v modernem kef. ^errd človek gleda vse pre- Mrig]3 SVe^ ^ na nje£ove ma-t©le ne dobrine, na ugodje in ^ote ° u^ivanje, duhovne vred-111 užitke, ki jih je svet Smatral za višje od teles-el°vek “tehnične” dobe ko- J Vidi. Vremenski prerok pravi: dežjalri0rna oblačno z možnostjo ok°ii'g5 Najvišja temperatura 555 E. 222 St/ v Euclidu, O., rojena Kerzmanc na Vrhniki v Uoveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1905, žena Henryja, mati Henryja in Frances M. Bart-terrie (San Diego, Calif), sestra pok. Johna in pok. Antonie Zupančič. Pokojna je bila članica The Macabees No. 493. Truplo umorila dva ameriška vojaška atašeja. Par mesecev pozneje je MANO ugrabila naprednega gvatemalskega nadškofa Casa-riego. Nadškof je imel srečo, šti-di dni pozneje je prišel na svobodo živ in zdrav. Zato je pa policija pozneje ubila MANO načelnika Lorenzado. V avgustu bo prepeljano v Cleveland, kjer'k 1968 je pa FAR hotela ugrabi- WASHINGTON, D.C. — Skupina raziskovalcev pod vodstvom Ralpha Naderja je izdala pretekli teden obsežno poročilo o študiji Zvezne administracije za hrano in droge. Poročilo pravi, da ta zvezna ustanova, ki bi morala biti odgovorna za pregled hrane in droži, dejansko ni sposobna varovati koristi kupovalcev. Zvezno administracijo za hrano in droge označuje študija za orodje živilske industrije, nadzirano po političnem pritisku, nesposobno in nevoljno varovati kupovalce, oziroma javnost. Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo R. Finch je dejal, da je v raznih živilskih izdelkih nešteto snovi, ki verjetno povzročajo rakasta oboljenja, da pa zvezna vlada na žalost za enkrat ni sposobna vsega tega podrobno dognati in o-značiti. Lotila pa se bo na tem področju načrtnega dela. ------o------— APOLLO 13 PROTI LUNI V soboto ob 2.13 popoldne je raketa Saturn r> pognala vesoljsko vozilo Apollo 13 točno po načrtu v vesolje, četudi je srednji motor druge stopnje rakete ugasnil dve minuti pred predvidenim časom, je vesoljsko vozilo doseglo določeno brzino in zakrožilo okoli Zemlje, pa se nato pognalo proti Luni. Astronavti James A. Lovell Jr., Fred W. liaise in John L. Swigert Jr. so zdravi in se počutijo dobro. Luno bodo dosegli jutri zvečer, v sredo pa bosta Lovell in Haise na njej pristala. Republikanski kandidati v Ohiu štejejo glasove COLUMBUS, O. — To se pravi, ne kandidatje sami, ampak republikanske organizacije v naši državi, ki so v ta namen najele neko družbo iz Detroita, ki se poklicno bavi s pozvedova-njem javnega mnenja. Družba je zaslišala 631 republikanskih volivcev v začetku tega meseca in ugotovil? da imata oba republikanska kandidata za senatorja Taft in Rhodes skoraj enak odstotek pristašev. Zato je nemogoče prerokovati, kdo bo zmagal. Preiskava je le ugotovila, da ima Taft veliko pristašev na jugu in vzhodu države, Rhodes pa na severu in zahodu. Živahna je tudi republikan- CAPE KENNEDY, Fla. — Tretja ameriška odprava na Luno je opravila že več kot pol poti in se bliža Luni. Dosegla jo bo jutri zvečer, v sredo pa bosta astronavta Lovell in Haise stopila ne njeno površino v ozki dolini na vzhodni obali Morja viharjev, kjer naj bi bile najstarejše skale na Luni. Z Lune se bosta dvignila v petek zjutraj se vrnila v matično vesoljsko ladjo Odisej in v njej v soboto popodne s Swigertom, ki bo tekom njunega raziskavanja ostal sam v matični ladji, krenila proti Zemlji. Vesoljska ladja s tremi astronavti bo pristala na Pacifiku 21. aprila. Vzlet je potekal v redu in točno po načrtu v soboto popoldne v navzočnosti preko 7,000 povabljenih gostov iz vseh delov sveta. Med njimi je bil tudi nemški kancler Willy Brandt, ki se je v petek in soboto dopoldne razgovarjal s predsednikom Nixonom in njegovimi sodelavci o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Druga stopnja rakete se je vžgala v redu, nato pa je srednji motor 2 minuti, 7 sekund predčasno ugasnil. Vgrajene naprave so avtomatično podaljšale gorenje preostalih štirih motorjev in nato še gorenje tretje raketne stopne, da je bila dosežena potrebna brzina za zakro-žitev vesoljskega vozila okoli Zemlje po določenem tiru. Vzlet je trajal 11 minut, ko je Lovell sporočil, da je vesoljsko vozilo odloga, ker “je izven ZDA” Swigert ni bil določen za člana posadke Apollo 13, je bil vključen vanjo šele, ko je nastopila nevarnost, da astronavt T. K. Mattingly dobi tekom poleta nemške ošpice. ZDA ne priznajo Kanadi suverenosti nad morjem severozahodnega prehod ska tekma za guvernersko kandidaturo. Vodi jo do sedaj Roger' doseglo orbit. Cloud, precej daleč za njim sta Apollo 13 je nato krožil okoli pa kandidata Lukens in Brown. Zemlje do 4.48, nato pa z vžigom === tretje stopnje rakete krenil bo pogreb iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek zjutraj. Na mrtva ikem odru bo v sredo in v četrtek od 2 do 4. pop. in od 7. do ). zvečer. < Dalje na 3. strani 1 je ameriško časopisje obširno proti Luni. ti ameriškega poslanika Gordo- poročalo. | Astronavti so tekom poleta na Meina. Ker je hotel zbežati, j Usoda, ki je zadela sedaj nem- proti Luni ponovno poročali, da ga je ubila s streli iz strojne pu- škega poslanika, ni za gvatemal- je vse v redu, četudi so nekaj ške. Vse to divjanje se je nada- ske razmere nič nenavadnega, malenkosti spregledali. Tako je Ijevalo do decembra 1969, ko je Ako ne bi bil tako pogumen, bi Swigert pozabil izpolniti davčno predsednik Montenegro progla- bil morda ostal še pri življe- prijavo, pa so mu z Zemlje spo-sil obsedno stanje. O vsem tem nju. ročili, da ima pravico do 60 dni WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva R. McCloskey je dejal, da ZDA ne priznavajo Kanadi suverenosti preko 3 milj od kopnega. Kanada je uradno raztegnila svojo suverenost do 12 milj od kopna. Jedro spora je v tem, ker obstoji možnost, da bodo petrolejske družbe začele preko Severozahodnega prehoda z velikanskimi petrolejskimi ladjami voziti petrolej na vzhodno obalo ZDA in dalje preko Atlantika v Evropo z novih, obsežnih ležišč ob severni obali Aljaske. Pri tem lahko pride do kake nesreče katere od teh ladij in olje bo onesnažilo obsežna področja. Kanada se hoče pred tem zavarovati, v Washingtonu pa za sedaj še vedno gledajo vprašanje z izključno pravnega vidika in seveda z vidika — petrolejskih družb. Zapisniki zasliševanj o smrti M. Jo Kopechne bodo objavljeni v sredo Saigonska agrarna reforma - začetek nove socialne politike? SAIGON, J. Viet. — Saigon-ski parlament je končno izglasoval zakon o agrarni reformi. Kmetje v Juž. Vietnamu so 16 let čakali, dokler jo niso dočakali. Po obljubah bi jo morali že takoj po umiku francoskih okupacijskih čet iz Vietnama. V Severnem Vietnamu so to delo opravili komunisti s socializacijo zemlje, v Južnem Vietnamu je pa vsak novi režim samo obetal, storil pa ni ničesar. Marsikateremu med režimi ni manjkalo dobre volje, toda veleposestniki so bili tako močni, da so vsako reformo prekrižali. Ni jim to bilo pretežko z ozirom na korupcijo, ki vlada že od nekdaj v Južnem Vietnamu. Tudi predlog za sedanjo a-grarno reformo bi bil dočakal podobno usodo, da niso nastopile izredne okoliščine, ki so spravile reformo zaenkrat vsaj v obliko zakona. Naj prvo je sila nagnala saigonske generale, da niso ideji reforme nasprotovali. Predsednik Van Thieu se je celo zavzel zanjo. Videl je, da brez nje ne pritegne sezonskih delavcev in tlačanov na svojo stran. Za svoje stališče je dalje pridobil toliko generalov, da na vojaški strani ni bilo nobene opozicije. Veleposestniki se bodo naravno upirali še naprej, toda nekdanje moči pa nimajo več. Novi zakon ne daje namreč kmetskim delavcem in tlačanom samo zemlje, jim tudi jamči, da jo bodo lahko obdržali. Zemljo po kosih — od 2.5 do 7.5 akrov — bodo dobili brezplačno, med njimi in bivšimi lastniki zemlje ne bo obstojala nobena zveza več. Zato je upravičeno upanje, da bo večina novih kmetov — bo jih jo cenitvi okoli milijona — premagala začetne težave in se obdržala na novih kmetijah. Stari veleposestniki bodo mogli obdržati le po 37 akrov, kolikor jih bodo lahko sami obdelali. Do reforme ne bi bilo prišlo, če se ne bi zanjo tako vneto potegoval ameriški pro- fesor Prosteman z univerze Washington. Najprvo je pregovoril saigonsko vlado, naj resno zagrabi za problem, potem pa je dosegel pri vladi v Washingtonu, da pomaga financirati odškodnino veleposestnikom. Vsi stroški za reformo bodo znašali $400-470 milijonov. ZDA bodo zaenkrat prispevale $40 milijonov. K uspehu načrta o reformi je mnogo pripomoglo tudi prizadevanje nekaterih budistov-skih sekt in večje skupine mladih oficirjev s fronte, ki gotovo najbolje poznajo razpoloženje med saigonskimi vojaki. Seveda režim ne bo mogel izvajati reforme brez težav. Proti njej se bo kmalu našla čudna koalicija veleposestnikov in komunistov. Da bodo veleposestniki skušali sabotirati reformi, je očitno. To delajo že 16 let in bodo še naprej. Malo jih briga, da je dežela ravno sedaj v smrtni nevarnosti, da pade komunistom v klešče. Proti reformi bodo komunisti, kot so bili do sedaj. So zmeraj skušali dopovedati kmetom in sezonskim delavcem, da jim bodo o-skrbeli boljšo reformo, kakor hitro pridejo do oblasti. Kjer so dobili posamezne dele dežele pod svojo kontrolo, so a-grarno reformo res izvedli, toda novim kmetom so naložili toliko davčnih in davkom podobnih bremen, da so kmetje imeli le malo od “svoje” zemlje. Kar so preje za zemljo v najemu morali plačevati v e 1 e p o sestnikom, to morajo sedaj plačevati komunističnim davkarjem. Kar je morda še več vredno ko zakon o agrarni reformi in sklep predsednika Van Thie-uja, da zakon tudi izpelje, je sodelovanje profesorja Pros-temana, ki bo ostalo neokrnjeno. Naj njegove metode naletijo na še tako velike o-vire, nekaj bo od sedanjega zakona ostalo in pokopavalo vse morebitne poznejše dodatke k reformi, naj bodo na videz še tako lepi. Niti komunistični eksperimenti ne bodo mogli iti preko njih. BOSTON, Mass. — Sodnik državnega vrhovnega sodišča W. Paquet je odločil, da naj bodo zapisniki zasliševanj v zvezi s smrtjo Mary Jo Kopechne lani v juliju objavljeni to sredo, ko je sedaj odločeno, da v zvezi s to nesrečo ne bo nobenih obtožb. Senatni odbor za preklic tonkinške resolucije WASHINGTON, D.C. — Zunanjepolitični odbor Senata je nretekli petek soglasno sklenil predložiti celemu Senatu resolucijo o preklicu tonkinške resolucije iz leta 1964, ki je L. B. Johnsonu služila kot odobritev za vojaški poseg ZDA v Vietnamu, Prav tako je odbor predložil preklic resolucije o Srednjem vzhodu, na temelju katere je Eisenhower 1. 1958 poslal a-meriške marine v Libanon. Državno tajništvo je izjavilo, da nobene od teh resolucij ne potrebuje in se zato ni zavzemalo ne za njihovo ohranitev in ne za njih preklic. Iz Clevelanda in okolice Koncert uspel— Pevski zbor Slovan je včeraj popoldne s svojim sporedom navdušil občinstvo ki je prišlo na njegov pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Spored je bil bogat in pisan, občinstvo, ki je napolnilo dvorano SDD, izredno zadovoljno, navdušeno in ponosno na lepo slovensko pesem. “Avseniki” so nastopili— V petek in v soboto je nastopil v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue “Original Ober-krain Avsenik Quintet”, ljudski godbeniki iz Slovenije”, kot je zapisala E. Prech v Cleveland Press. Napovedovalec je govoril v angleščini in nemščini, četudi je bil nastop v Slovenskem narodnem domu sredi največje slovenske naselbine v Ameriki in brez dvoma za Slovence, saj |e bil program z nekaj izjemami slovenski. Zadušnica— Jutri, v torek, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Gazvodo za 30. dan njegove smrti. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje je vabljeno nocoj ob 7.30 v Mullally pogrebni zavod, da se poslovi od umrle članice Mary Gimpley. Severni Vietnamec Tho zopet na poti domov PARIZ, F. — Član Politbiroja Komunistične partije Sever-rega Vietnama Le Due Tho, ki e posebni svetovalec severno-/ietnamske delegacije pri razgovorih o končanju vojskovanja v Vietnamu, se je po dveh mesecih bivanja v Parizu pretekli petek zopet napotil preko Moskve in Peipinga domov. Pred odhodom je francosko vlado posvaril, naj ne podpira nove vlade v Kambodži. Ves čas njegovega bivanja v Parizu ni prišlo do nobenih ne-posi’ednih tajnih stikov med zastopnikom Severnega Vietnama in med zastopniki ZDA, četudi so ti nekajkrati poskusili take stike ustvariti. z — Des Moines je glavno mesto Iowe od leta 1857. Zadnje vesti Grška vojaška diktatura nekaj popustila ATENE, Gr. — Predsednik vlade George Papadopoulos je objavil pretekli petek omejitev vojaške diktature in vrnitev dela ustavnih pravic, pa povedal tudi, da je do vrnitev k parlamentarni demokraciji še dolga pot. Vrnjena je med drugim tudi j svoboda zborovanja in tiska. Po vsem sodeč ne bo ta veljala za politično dejavnost. LOS ANGELES, Calif. — Učiteljstvo Los Angelesa je napovedalo za danes splošen štrajk. PHNOM PENH, Kamb— Rdeči pritiskajo dalje proti glavnemu mestu mejne pokrajine. Do večjih bojev ni prišlo, pač pa so po vsem sodeč kambod-žanske čete “v boju” postrelile večje število civilistov — Vietnamcev v vasi Prasaut. KAIRO, ZAR. — Ameriški državni podtajnik J. Sisco se je včeraj razgovarjal skoraj dve uri z Naserjem o položaju na Srednjem vzhodu. Sestanek je važen, ker so uradni stiki med Egiptom in ZDA od junija 1967 prekinjeni. COLUMBUS, O. — Guv. J. Rhodes je prepovedal ribolov v jezeru Erie zaradi nevarnosti zastrupitve z ujetimi ribami, v katerih so našli preveč živega srebra. Privatnikom je lovljenje rib dovoljeno, pa jim je odsvetovano ujete ribe jesti. Ameriška Domovina /m fvi ■ if ic-/« i%j—iir> ,vki tiil? it. Clair Avtnue 431-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation f’-utsiishcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec Šolska sestra NAROČNINA: 'L& Združene države: ' I1C.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaec« 2La Kanado In dežele Izven Združenih držav: • $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mecsce Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: J:0.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 moiltha Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 72 Monday, April 13, 1970 ve dobro, kako posrečen je bil njegov sklep, da svoje otro-j Pa jim ni uspelo, navihanke da v zasebne šole v Washingtonu. Pokazal je tudi željo, cem! da v svoji administraciji zboljšuje mnenje o vrednosti zasebnega šolstva, ki mora prevzeti nase del bremen za kulturni napredek ameriškega naroda, kajti javna uprava vsega ne zmore. Morda misli Nixon tudi na politiko. Kako lepo bi na primer bilo zanj, ako bi zaslovel med katoliškimi volivci kot varuh dejanske ravnopravnosti katoliške prosvete. Kaj bi mu lahko več pomagalo do zmage v 1. 1972 kot ravno tak sloves? BESEDA IZ NARODA ] Kansaske drobtinice Katoliške šole bodo zopet prišle do veljave Katoliškim šolam ni bilo v naši deželi nikoli postlano s pernicami. Zmeraj so imele svoje nasprotnike. Najhujše je bilo takrat, kadar so se nasprotniki obdajali z ideološkim orožjem. Za ideološke boje irski voditelji katoliškega šolstva niso nikoli imel dosti smisla, večkrat jim je pa tudi manjkala strokovna usposobljenost. Zato so katoliške šole stale ob strani. Reševale so se s tem, da niso od zunaj prosile nikoli nobene pomoči. Živele so ob svojem, akoravno jim je to načelo nalagalo velika bremena. Šele zadnjih par desetletjih so si počasi osvajale pozicijo za pozicijo v javnosti in bile na poti do prave ravnopravnosti, vendar je bila pot do cilja zmeraj dolga in je še zmeraj. Med tem so katoliške šole dobile novega sovražnika; d/aginjo. Stroški za katoliško šolstvo so stalno rastli, novih virov za kritje pa ni bilo od nikoder, še zmeraj je bil ves sistem katoliškega šolstva navezan na požrtvovalnost. Požrtvovalnost je bila res velika, ne samo pri tistih, ki so dajali denarne podpore in prispevke, ampak še bolj pri učnih močeh, ki so žrtvovale svoje delo in svoje življenje. Ravno ta požrtovalnost je visoko dvignila ugled katoliške pro--: svete. Draginja pa ni poznala in ne pozna mej, je zmeraj večja in mori zmeraj bolj katoliške šole. Nekatere škofije so že začele omahovati in počasi omejevati prosvetno delo. že so v javnosti govorili, da bo šolam kmalu odzvonilo. Pa se je zgodilo ravno narobe. Katoliški prosveti se obetajo boljši časi. Za ta preobrat je zopet dala povod draginja. Spravila je v krizo ne samo katoliške šole, ampak tudi vse druge, posebno javne. Te so čutile draginjo še bolj kot katoliške. Stroški za katoliško prosveto so bili zmeraj skromni, zato se je sisterrt lažje boril proti večjim stroškom kot druge šole, ki so bile navajene, da pri izdatkih ne gledajo na vsak dolar. Sedanja draginja jih je zato hujše zadela. Tisti, ki so odgovorni za javno prosveto, so morali misliti, kako bi varčevali pri stroških. Prva misel je bila; podpirati je treba zasebno prosveto, ki je cenejša od javne. Tej zamisli so se takoj uprli mogočni zagovorniki javnega šolstva in privlekli na dan vse znane ugovore. Ugovori niso mogli prepričati davkoplačevalcev, da ne bi mislili tudi na katoliške šole; saj bi javna uprava shajala lažje, ako bi se deloma oprla na zasebne šole. Boj s tradi-cijonalno trmo je bil hud, led je bil prebit dejansko šele pod Eisenhowerjevim režimom, ki je dosegel, da je javna roka podprla katoliške šole vsaj pri nabavi šolskih potrebščin in učnih pripomočkov. Od takrat naprej je podpiranje postajalo zmeraj obsežnejše, dokler ni pod Johnsonom doseglo, da smejo biti v podporne zneske vključene tudi plače učnega osobja na zasebnih šolah, dalje izdatki za knjige, laboratorije, telesno vzgojo itd. S- tem še niso našle novih virov vse potrebe zasebnih šol. Mnogo zasebnih šol je že zastarelih, potrebne so temeljite obnove, ta je pa zvezana z velikimi stroški. Vendar obstoj katoliških šol ni več v taki nevarnosti, kot je bil še pred nekaj leti. Treba je priznati, da je prva, ki je uvidela potrebo po spremembi odnosov do zasebnih šol, ravno federacija in ne druge javne uprave. Vendar je tudi tu že precej napredka. Skoraj vse države so se odločile, da podpirajo zasebno šolstvo, seveda ne vse v enakem obsegu. Povsod je pa led prebit. Še bolj pomembno je dejstvo, da popušča organiziran odpor proti zasebnemu šolstvu. Značilen je pri tem na primer razvoj miselnosti Narodne zveze za izobrazbo. To je mogočna organizacija, ki uživa zaupanje in podporo na najvišjih upravnih in političnih ravneh. Je bila pa obenem tudi organizacija, ki je najbolj dosledno nasprotovala podpiranju zasebne prosvete. Sedaj je svoje načelno stališče opustila z izgovorom, da ne more več zagovarjati stališča, da ima zmeraj le ona prav in nihče drugi v deželi. Tako danes že lahko u-gotovimo, da je zlomljen upravni odpor proti zasebni prosveti, da je zlomljen tudi političen odpor in da je močno nalomljen tudi družbeni odpor, ki je bil za zasebno šolstvo najnevarnejši. Zasebna prosveta, v glavnem katoliška, gleda sedaj lahko z večjim zaupanjem v bodočnost. Nekdanji njeni sovražniki in njihove akcije že spadajo večinoma v preteklost, niso pa še čisto zamrle. Seveda se sedaj zasebna prosveta ne bo smela zanemariti. Na poti do učinkovitejšega pouka jo čaka še dosti nalog. Ne cme pozabiti, da bo le s kakovostjo svojega prosvetnega dela dvigala svoj ugled. U-gled ji bo sedaj še bolj potreben, kajti bo zmeraj bolj odvisna od simpatij, ki jih bo uživala v javnosti. Minuli so za njo časi, ko se je lahko zapirala vase. Še na eno okoliščino bi radi opozorili. Nixon je osebno naklonjen naraščanju podpiranja zasebne, prosvete, saj KANSAS CITY, Kan. — Ljubezen do Križanega so naši farani prinesli s seboj iz domovine pred kakimi 60 leti. Spremljala jih je vse življenje in sedaj, ko drug za drugim odhajajo v svojo boljšo domovino, zapuščajo ljubezen do križanega Kristusa kot najdražjo dediščino svojim otrokom. V sedanji generaciji še gori ta ljubezen in se zdi, da vzplamti v posebno visok plamen ravno na Veliki petek vsakega leta. Tudi letos . .. Ljudje ne prizanašajo praznični obleki, niti kolenom, ko drsajo proti razpelu, ki je izpostavljeno na tleh v češčenje. Z obrazov postavnih mož in trudnih žena razbereš neko posebno resnost, globoko vero, ki vzplamti v ljubezen, ko se sklonijo, da poljubijo rane Križanega. Tudi z obrazov mladine, vedno neugnane, odseva nenadavna resnoba .. . Nekateri kar pozabijo za nekaj hipov, da je treba napraviti prostor tistim, ki čakajo, da pridejo na vrsto — in zamišljeno zro v rane ... Posebno me Sliko te uboge, preproste žene bodo občudovali po vsem svetu. Od univerze do univerze bo romala. Sedaj je v Purdue University, Lafayette, Ind. Me smo videle original te fotografije pri pogrebniku, ob krsti Mrs. Žager. Prvi hip sem Finančna pomoč starejšim CLEVELAND, O. — Zvezni senator William B. Saxbe je pred kratkim predlagal dopolnilo (amendment) k vladnemu programu za starejše, potom katerega bi osebe, stare 72 let ali več, dobivale $155 na mesec namesto $90, kot sedaj predlaga zvezna administracija. Znano je, da mnogo starejših državljanov, morda jih je celo preko en milijon, ne dobiva dovolj pokojnine za nakup najnuj- nejših potrebščin. Predsednik I Nixon je v svoji kampanji ponovno dejal, da iirtajo starejši državljani pravico živeti in ne samo životariti. Predloženo dopolnilo jim bo to vsaj do neke mere omogočilo. Dobro bi bilo, če bi se čim več prizadetih iz vseh 50 držav, pa tudi drugih državljanov, s par vrsticami z a h v a lilo senatorju Saxbe-ju za njegovo inciativo in ga prosilo, naj naredi, kar more, skupno z drugimi senatorji, da se to dopolnilo čim preje uzakoni. Najnujnejši in najvažnejši domači problem je pač večja finančna pomoč starejšim državljanom. Senatorju Saxbe-ju vsa čast, da se tega tako dobro zaveda! Stanko Meršol Župnija sv. Križa v Bridgeportu na razpotju BRIDGEPORT, Conn. — Pred mislila, da je slika Žalostne Ma-^Q ietj je bilo v zapadnem delu tere Božje pod križem šele Bridgeporta veliko število Slo-drugi pogled mi je razodel res- venceV) so se mai0 časa prej nico. V tem slučaju nam je Bog prjseijii jz Prekmurja, Medži-nazorno pokazal, da kdor se rnurja bližnjega Štajerskega, ponižuje, bo povišan. ^ gju s0 skoraj sami mladi fantje Sem kot “zaostali ptič”. — Veliko Slovencev se je že na dolgo in široko razpisalo o knjigi ge, Prislandove “From Slovenia to America”. Zadnji, mislim, je bil' in dekleta ter nekaj že poročenih parov. Vsi so bili globoko zasidrani v veri in ljubezni do slovenskih izročil. Kljub temu, da ni bilo med njimi ljudi z pater Odilo, ki je napravil piko. jv^j0 g0isk0 izobrazbo, so se zna-Upamo, da bo še pisal, da ne bo organizirati in uresničiti na- njegova lepa ocena te knjige njegov “labodji spev”. Sedaj pa že smem tudi jaz povedati svoje mnenje, sem mislila. Kaj naj rečem? Da je ga. Prislandova s tem delom izvršila svoje življenjsko nalogo. Če bi ne bila storila ničesar drugega v življenju, bi je je ganil pogled na ženo, ki je [Ameriška Slovenija ne smela z največjo muko pridrsala do razpela. Zdelo se je, da se kar ne more ločiti od njega. Tudi ona je že veliko let pribita na križ trpljenja. Polna je revme. Poskušala je vstati, a ni šlo ... Usmilil se je je mož in ji pomagal na noge. Da, trpeče duše najbolje razumejo križanega Kristusa in On nje ... Zato bo pa tudi njih vstajenje v večno življenje tem lepše. Velikonočno vigilijo smo začeli že ob 7.30 zvečer in jo končali z “vstajenjem”. V procesiji so korakali samo ministranti in druga šolska mladina. Belo o-blečenih deklic nismo imeli letos. So bile vse v navadni nedeljski obleki. Na Veliko soboto je bilo v naši cerkvi tradicionalno blago-slovljenje jedil. Naš Kansas City Star je poslal svojega fotografa, da je ovekovečil ta zanimivi prizor. Jutranja izdaja ga je prinesla. Na isti strani dnevnika je tudi slika, ki je prinesla Donu Wolfu prvo nagrado v svetovni tekmi najbolj zanimive “Študi-je vere”. Izmed tisočev fotografij, ki so bile poslane z vseh delov sveta, je bila ta izbrana. Don Wolf je komercialni fotograf, ki pozabiti. Imela je voljo, pogum in vztrajnost, da nas je pokazala Ameriki take, kakršni smo. Knjiga pove mlajši generaciji, da sme biti ponosna na domovino staršev, na njeno zgodovino in kulturo. Ko so drugi večji narodi še brali latinsko prestavo Sv. pisma, smo Slovenci že brali božjo besedo v svojem jeziku. Kansasčani čestitamo pisateljici na njenem uspehu! Da nam pride to iz srca, je dokazala Mrs. Antonija Kostelec, ki je razprodala do sedaj že 35 izvodov “From Slovenia to America”. Ker nas je tako malo, je naravnost velik uspeh. Brez truda črt, ki je bil vsem najbolj drag: postaviti si lastno slovensko župnijo. Leta 1912 so dobili duhovnika, ki jim je začel voditi samostojno župnijo v januarju leta 1913. Že dve in pol leti kasneje so imeli lepo novo cerkev. Jezikovno je bila župnija v tistih prvih letih najbolj enotna. Vsi člani so bili .rojeni Slovenci. Poročna knjiga kaže, da so tudi sv. zakon sklepali samo Slovenci in Slovenke med seboj. Naravno je, da so v cerkvi poleg latinskega slišali tedaj samo slovenski jezik, številčna moč župnije v tistih letih je bila zavidljiva. Med leti 1914-1919 je bilo povprečno letno število krstov nad 70. Smrti med odraslimi tedaj skoro niso poznali. (Med majhnimi otroci je bila umrljivost visoka.) Tako polna življenjske sile ni bila župnija sv. Križa nikoli več pozneje. V letih 1920-1940 je število porok padlo pod deset na leto in tudi število krstov se je tako najbrž ni šlo... Slovenska žen-(znižalo, da se je zdelo, kakor bi ska zveza ji bo s hvaležnostjo bil konec župnije na vidiku. Ker poplačala njeno gorečnost za slovensko stvar. Druga nič manj navdušena Slovenka pri Sv. Družini je Mrs. Mary Hotujec. Najbrž je strgala nekaj parov čevljev, ko je pritiskala na kljuke vrat naših ljudi. Kot čebelica je zbirala darove za slovensko kapelo v Washing-tonu. Če se ne motim, je nabrala okrog $1300. Marija ji ne bo ostala dolžna, če ne na tem svetu. jo bo polpačala v nebesih. Mrs. Hotujec je vdova. Njeni ctroci so vsi srečno poročeni. spada v hrvatsko faro. V cerkvi Ker ima čas, se je ponudila Rde- 'majo spredaj na levi velik križ s truplom mrtvega Gospoda v naravni velikosti. Pred tem križem je v prvi klopi navadno molila Ana Žager, naša faranka, še za leto 1969 je imela v naši cerkvi plačan sedež. Ker je bila vse leto bolna, je hodila v hrvatsko cerkev, ker je bilo bližje kot k Sv. Družini. Vsak dan je bila pri sv. maši in prejela sv. obhajilo. Kadar ni mogla hoditi v cerkev, jo je vzela v svoj avto Mrs. Skradski in jo po sv. maši zopet odpeljala. čemu križu za pomoč v St. Margaret bolnici, štirinajst ur na te je župnik č. g. Michael Golob govoril tudi slovaški jezik, je sklenil povabiti Slovake, ki so živeli v zapadnem Bridgeportu, da se pridružijo Sv. Križu in fari podaljšajo življenje. Uvedel je nedeljsko mašo v slovaškem jeziku in je tudi dobil novopo-svečenega slovaškega duhovnika po imenu Stephen Vitka za kaplana. Nekateri Slovenci so se načrtu krčevito upirali in se do Slovakov obnašali zelo neprijazno. Vendar je Father Golob uspel in župnijo znatno okrepil. Kmalu po smrti župnika Goloba leta 1950 je prišel v Bridgeport č. g. Andrej Farkaš. Ker je den daru je Bogu v njegovih bol-j škof ob tej priložnosti vzel žup nikih. On naj jo ohrani in po- niji slovaškega kaplana, se je plača! mnogo Slovakov ločilo od Sestre naše kongregacije se ! Križa. Na srečo so prav tedaj zasedaj lahko kličemo po naših Keli prihajati v Ameriko begun-krstnih imenih. Precej se jih že N* P° drugi svetovni vojni. Žup-poslužuje te ugodnosti. Pri na-|nik dr. Fai-kaš je uporabil prlli-ših “sosedih” v sirotišču so tri | ko in privabil v Bridgeport lepo take. Neko jutro je po molitvi število teh ljudi. Župnija sv. Križa je na ta način doživela tretjo prerojenje. Med novimi rekla sestra B. otrokom: “Od sedaj naprej me boste klicali sestra Rosalie.” Z odprtimi usti so | nasel.ienci je bilo veliko mladih vzeli malčki to novico na zna- družin. V letih 1954-1961 je ime-Don Wolf jo je fotografiral,' n.W- Seveda vprašanj ni manj- !a župnija povprečno preko 40 ko je nekoč stala pod križem iskalo. j krstov letno, čeprav je število gledala v obličje Odrešenika. V obrazu te preproste žene, trpinke, je nekaj tako čudovitega, prikupnega, da je ganilo srca sodnikov-umetnikov in je tako dobil njen fotograf čast, ki mu pripada. Samo noge do kolen Križanega so vidne — drugo pove pogled Mrs. Žager. Pokopana je bila iz cerkve, v • Drugo jutro, ko je klicala se- Por°k še vedno ostalo pod 15. stra imena učencev, da vidi, kdo manjka, se ni nihče oglasil. “Kaj ste danes vsi gluhi?” in jih s. Rosalie poglpda preko; Ot čal. Hihitanje in navihani pogledi so ji v odgovor. Sestra ne ve, kaj početi. Nazadnje se le ojunači malček: “Ker ste Vi spremenili svoje kateri je toliko premolila — St. jime> hočemo tudi mi imeU dru-John’s. Je sama tako želela. Ka imena ” Po letu 1960 je dotok novih naseljencev usahnil, istočasno pa sta začeli delovati dve rušilni sili: izseljevanje iz okolice cerkve v predmestja in pa naglo izumiranje prvih naseljencev, ki so sedaj že dosegali 70 let starosti. Med tistimi, ki so se odselili, jih je še vedno nekaj osta? lo zvestih Sv. Križu. Smrt pa je seveda neizprosna. V preteklih petih letih (1964-1969) je bilo povprečno število smrti na leto dvakrat tolikšno kot število porok in bo že skoraj doseglo število krstov (t. j. okrog 20). Jezikovna slika župnije je seveda tudi popolnoma drugačna, kakor je bila pred 57 leti. Samo 50 “ustanoviteljev” še more prihajati v cerkev. Od onih, ki so prišli po zadnji vojski, ima župnija danes 130 odraslih članov, Slovencev in nekaj Hrvatov. Med temi je 25 takih, katerih soprogi ne govorijo našega jezika. Številčno najmočnejši del župnije je “drugi rod naseljencev”, t. j. otroci ustanoviteljev, ki so tudi v mnogih primerih poročeni izven svoje narodnosti. Kar se tiče jezika, je torej danes slika takale: od nekdaj nad 600 odraslih članov jih pičla tretjina dobro razume slovensko, polovica jih pa slovenskega jezika sploh ne razume. Ko dodamo k temu še šolske otroke, se sorazmerje tako spremeni, da predstavlja število tistih, ki dobro razumejo slovenski jezik, eno četrtino. V takem stanju torej župnija sv. Križa danes pričakuje, da bodo njena poslopja podrta kot del načrta za obnovo zapadnega dela Bridgeporta. Si bodo žup-Ijani mogli postaviti novo cerkev? Rajni župnik dr. Farkaš je bil prepričan, da to ni mogoče. Njegovi prijatelji duhovniki smo ga zadnja leta večkrat slišali tožiti nad naglo padajočim številom duš v župniji. “Ne bomo več dolgo vzdržali,” je vedno bolj pogosto vzdihoval, Te dni mi je eden naših faronov opisal svoj zadnji pogovor z rajnim župnikom, katerem mu je ta popolnoma naravnost izrazil svoje prepričanje. Tole mi je povedal faran: “Šest dni pred smrtjo je bil dr. Farkaš v moji hiši. Ko je pogovor prišel na bodočnost župnije je gospod župnik z resnim glasom vzkliknil: “Gospod N., naša žhpnija nima nobene možnosti, da gre naprej. Ko nam cerkev podrejo, je župnija končala svoje življenje.” Župnik je pač videl usodo zapisano v številkah: od leta 1962 do 1966 je število duš padlo od 1400 do 1000 Včasih smo slišali govorico — Sv. ne vem, iz kakšnega vira je prišla —, da škof ne bo dovoli zidati nove cerkve. Ali je morda rajni dr. Farkaš upal, da bo škof izrekel smrtno obsodbo in na ta način rešil farane in župnika težke, pa nujne odločitve? Toda škof dobro ve, kako bi ga mnogi farani kritizirali, če bi on z ukazom tako odločil. Ko je bil pri nas na sestanku župnijskega sveta, je svoje mnenje jasno iz razil: “Kako morete pri tako majhnem in zraven še padajočem številu govoriti o tem, da boste zidali novo cerkev? Dan danes je treba vsaj 500 družin, da se lotijo takega dela, vas pa še 300 družin ni.” Toda, ko člani drug za drugim govorili s pripričanjem, da hočejo župlja-ni cerkev obnoviti, ni škof več ugovarjal. Meni je pozneje izrazil svojo odločitev: “Brž ko mesto odkupi vaša sedanja poslop- ja in zemljišče, lahko začnete S pripravami za zidanje na zem-jišču, kakor je prosil župnijski svet.” Zupljani morajo torej sami napraviti odločitev glede svoje bodočnosti. Po nenadni smrti župnika dr. Farkaša v avtomobilski nesreči januarja leta 1967 je škof mene poslal na njegovo mesto. Bog ve, da nisem iskal tega položaja in da sem bil tedaj, kakor sem danes, pripravljen prepustiti mesto kateremu koli slovenskemu duhovniku, ki bi hotel v skladu s cerkvenimi predpisi prevzeti odgovornost za župnijo. Imam pa toliko ljubezni do ljudi slovenske krvi in toliko samozavesti kot duhovnik in kot človek, da ne bi hotel pustiti župnije brez vodstva v tem njenem kritičnem trenutku. Odločitev o bodočnosti bo morala priti tisti lip, ko se mesto in škofija pogodita za ceno. V tem je tudi ves razlog za zavlačevanje in negotovost zadnjih let. Položaj mi je toliko poznan, da vem, da mora-o biti župljani hvaležni škofu, ker se resno bori za pošteno celo v prid župniji. Gre za razliko nad 100,000 dolarjev. Sedaj pa preidem k točki, ki iie glavni namen tega članka. Hočem, da ostane zapisano za zgodovino Slovencev v Ameriki, kakšno izbiro je imelo malo do vensko naselje v Bridgeportu v tem trenutku svojega obstoja, izbiro lahko napravimo že se-laj in s tem končamo negotovost glede naše bodočnosti. Ko iride čas, bomo tudi na tem medu objavili, kakšno odločitev so iupljani napravili. Kar je izjavil rajni župnik dr. ^arkaš, je tudi meni popolnoma asno: župnija sv. Križa, kakrš-la je bilo od začetka do danes, ograjena na potrebi slovenskega ezika za nove naseljence, ni :posobna postaviti nove cerkve 'n nadaljevati svoj obstoj. Če bi le bilo mestne obnove in bi nam 'oslopij ne podirali, bi še imela lekaj let življenja. Tudi, ko bi tevilo faranov padlo še nižje, bi : dobro voljo mogli vzdrževati ibsfoječo cerkev, kakor to vidi-^no v sosedni slovenski župniji v New Yorku. Toda zidanje no-’e cerkve in župnišča je načrt* ki zahteva drugačnih finančnih noči. Ko smo že na naj nižji me-'i sposobnosti in številčno še 'edno padamo, je misel na tak iiračrt utopija. O kakšni vsoti denarja pa govorimo? Težjko je imenovati ka ;ko določeno številko, ker dane nene tako hitro rastejo. Približ-to sliko nam v tem nudi okolica, -.jer leži zemljišče, ki nam je na 'azpolago. V isti okolici so si protestantje pred malo leti zgrabil: novo cerkev, približno take velikosti, kakršna bi morala bi-:b naša. Sodeč po njihovi izkuš-iji moramo biti pripravljeni na vsoto 400-500,000 dolarjev poleg ega, kar bomo prinesli s seboj. Morda kdo misli, da bi si žup-jani mogli izdelati kak skromen načrt, ki bi bil izvedljiv z manjšimi finančnimi sredstvi: majh-pa kapelica za kakih 200 ljudi-Tako mišljenje je otroško. Kot1 katoličani se moramo podrediti aačrtu lokalnega škofa z ozirom aa že obostoječe cerkve in bodoče potrebe po župnijah v škofiji-O vsem tem je škof že govoril 2 našim farnim svetom in to vprašanje ni več odprto. Tudi civib ni predpisi o poslopjih za zbiranje večjega števila ljudi, o prostoru za parkiranje in podobni nas vežejo. Biti moramo reali' stični: prvi pogoj, preden bosta banka in arhitekt s kom govorilo o načrtu za zgradbo, je fi' nančna garancija, ki jo daje zadostno število cerkveno-pravb0, združenih vernikov, med kateri' mi sta rast in življenjska sila očividni. V okolici mesta Bridgeporta danes vse to pomeni mnogo več, kakor bi pomenila v kakih na pol razviti okoliri* kjer ni strogih predpisov. Kaj torej? Ali ni nobene mož' nosti, da si ohranimo samostojno župnijo? (Dalje na 3. strani) I I ^2govorivši potegne očeta za l0ko ter ga pelje oprezno in ^olče v globoko klet. Ondi mu ^aže železna vrata, ki so zapi-vhod. Kdo ti je pokazal to tajno 50t?” vpraša tiho in začudeno resoglav. . To skrivnost mi je razodel ^rko sam!” Kdo? Mirko?!” odgovori ne-Verjetno Tresoglav. Almira poskuša nato odpreti s«rivna vrata. Ključ zaškriplje ključavnici, v tistem trenotku zakliče iz podzemeljskega I^nika moški glas: ‘‘Ali si ti, Mirko?” . Samega strahu bi se bila oče Almira skoro zgrudila na tla. .. Uiaščevalna strast in up sta dajala moči in poguma. , kbira je potegnila nagloma , iuč iz vrat, in obadva sta od-ažala, predno je čuvaj, kmet k|relec, prišel gledat, kdo v govori in odpira vrata. n Osmo poglavje. Mrugi dan, bila je nedelja, je . rkal na vse zgodaj utrujen g ec na Serajnikova vrata v ,Vetnah. Ravno se je začelo Vsi štirje, ki si nas bil odposlal na prežo, smo jahali proti Beljaku. Ali tam nismo mogli ničesar zvedeti o Turkih. Zatorej smo jezdili naprej, in sicer proti Kokovemu in Trbižu. Ondi je bilo zbranih kakih tri tisoč kmetskih zaveznikov. Saj veš, inarodnih župnij. V bridgeport-to je tista “kmetska zveza”, ki ski škofiji poznate slovaške, ita- Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Mesec je bil že priplaval viso- tako-le pripovedovati: ° na nebo, ko sta končala Al-Mb'a in oče svoje izdajalsko Posvetovanje. Ura je odbila polnoči. Nato sta se ogrnila v črna Plašča in šla na prosto. Zvezde svetlo lesketale na nebu in una je razlivala bledo luč po Mirni prirodi. Fazno sta se ozi-rala naša znanca na okoli, ali ju Mhče ne vidi; potem pa sta kreola tiho, kakor nočna tatova, Proti Gradišču. Tkivna tišina je kraljevala nad aPečo zemljo. Le listje in trava K včasi zašumela pod nogami bočnih potnikov in dramila tiho sPanje trudne prirode. Kmalu sta bila Almira in njen ai-'e na Gradišču. Tu sta si ogleda vse zidovje, dvorane in °ti pri mesečni svetlobi. Tukaj-le bo najlažje priti orkom na Gradišče,” reče Tre-s°glav. “Tla so ilovnata in zido-se lahko izpodkoplje.” To ne bo šlo,” odvrne naglo Altnira. “Mirko je vesten vodja P bo vse dobro čuval. Ali jaz Vern za — podzemeljski hod-Pik.” ŽUPNIJA SV. KRIŽA V BRIDGEPORTU NA RAZPOTJU (Nadaljevanje z 2. ■trani) Dragi župljani, po moji sodbi je ena pot, edina pot, ki vam je odprta v bodočnost. Če je sprejmete, boste mogli zgraditi novo cerkev in si ohraniti župnijo; če jo zavržete, bo s sedanjo cerkvijo sv. Križa za vedno porušena tudi župnijska skupnost. Kakšna je tista pot? Naj vam jo predstavim na zgledih drugih ]o je letos oživil znani Peter Vnuderlih na gornjem Koroškem. Med njimi sem bil v taboru. Toda poslušaj, Mirko! Včeraj popoldne so se jim približale turške čete. Sovražnik se je ustavil pred kmetskim tabo- lijanske, poljske, litvanske in madžarske katoliške župnije. Vse so mnogo starejše od naše in so še polne življenja. Poznane so vam tudi majhne slovenske župnije drugod po Ameriki: Pittsburgh, Chicago, Milwaukee, rom. Videlo se je, da se hoče Denver, San Francisco in še več. danes, v nedeljo, sprijeti s svo-[ Vsaka od teh že obstoja nad 60 . ar‘Ai, Od vzhoda sem je že zla-Jutrnja zora z zlatimi žarki vrhove južnih gora. tila r°da se je jela vzbujati. Ptiči PeU jutrnjo pesem. Domača Per°tnin a, kokoši in petelinčki, jim nasprotnikom. Tega so se pa naši kmetje zbali. Pogum jim je začel upadati, da, celo njih vodja, Matjaž po imenu, je postal iigamož. Ni se ustavljal strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje so — pobegnili. Od treh tisoč jih je ostalo komaj štiri sto. Ti so se potem utaborili na bližnjem griču. Zaprisegli so si, da se hočejo s Turki bojevati do zadnjega diha.” “Kaj bo pa zdaj,” odvrne Mirko ves prestrašen. “Jaz in vsi drugi smo se še najbolj zanašali na kmetsko zvezo. Zdaj pa so ti plašljivci pobegnili in se poskrili, kakor zajci pred lovcem. Kje pa so tvoji tovariši, Andrej, Vinko in Davorin?” “Takoj ko so kmetje zapustili svoj tabor, treba je bilo tudi nam odločiti svoje dejanje. Sklenili smo, da se ustavi Knezov Andrej blizu tistih štirih sto mož, ki so še na mestu ostali v bran. Ondi naj opazuje in poiz-vedava, kdaj in kod gredo Turki naprej. Zalnikov Vinko in junaški Davorin sta se pa postavila pri Podkloštru blizu Beljaka na prežo. Sam sem sinoči zapustil kmetski tabor. Vso noč sem jezdil, da vam prej ko mogoče naznanim žalostno novico, da so jo pobrisali iz tabora naši kmetski zavezniki.” Dolgo sta se pogovarjala potem še naša tovariša, kako bi se mogli braniti z najboljšim uspehom. Obadva sta pa bila prepričana, da se bodo Rožanje hrabro in vztrajno bojevali s Turki, braneč si življenje in posest. Naposled napelje Štefan govorico na druge stvari: “No, Mirko! Kaj pa je s tvojo ženitvijo? Predno sem odšel na prežo, si mi obljubil, da me hočeš imeti za druga. Ali je že bila gostija, ali pa bo še le jutri, v let in še gleda v bodočnost. Ali veste, kaj drži člane teh župnij skupaj, da se ne pridružijo svojim bližnjim angleško govorečim cerkvam? Ponos na svoje 'narodno poreklo; navezanost na skupnost, ki jim je po krvi in navadah bližja kakor druge; skratka, njihova narodna zavest. To je nekaj drugega kot jezik. Narodno zavedni so tudi tisti naši farani slovenske krvi, ki ne razumejo našega jezika. Slovensko župnijo v Denverju precej dobro poznam. Tam že dolgo nimajo redne slovenske službe božje. Niti slovenskega župnika niso nekaj let imeli. Pa je vendar narodna župnija ostala močna in slovenska zavest med župljani živa, kakor lahko beremo danes iz poročil v slovenskih časopisih. Če ste vsi bridgeportski Slovenci, ki se imate danes za farane Sv. Križa, pripravljeni sprejeti za osnovo svoje farne skupnosti slovensko narodno zavest in ponos na svoje poreklo, po- venska služba božja prenehati ali da bo slovenski jezik izgubil svoje pravice v župniji. To pomeni, da vsi župljani spoštujejo in ljubijo vse oblike slovenske kulture in izročil, tudi slovenski jezik. Uporablja pa župnija ta jezik v toliki meri, v kolikor ga ljudje razumejo. Pri nas to pomeni sedaj in verjetno še mnogo let — vsaj za življenjsko dobo nas, ki sedaj to želimo — vsaj eno slovensko mašo vsako nedeljo. Čas za to mašo se i v hišo. Obadva vstopita Mirkovo sobo. K‘fan je bil sin kmeta Mač-Premožnega posestnika v ka, Če se odločite za župnijo na'jasna. Župljanom bo v nekaj osnovi narodne zavesti namesto dneh predstavljena v posebnem potrebe jezika, to nikakor ne po-'pismu. Njihov odgovor bo odlo-meni, da mora takoj vsaka slo- 'čil, kaj se bo zgodilo z župnijo na Kalvarijo. Mary Lou Fix Včeraj je nenadno umrla 58 let stara Mary Lou Fix s 442 Cary Jay Blvd., roj. v Grand Cfailu' Bil je pogumen in ge mladenič. Njega in še dru- Mirj^i tovariše si ie bi* tri tovariše si je bil izbral s ko, da 0paZL1jejo pretečega ražnika. Poslal jih je bil na „5? Proti Turkom. mi poročaš dobrega, Ste- sprva določilo?” “Jutri bomo imeli gostijo, ako nas Turki prej ne napadejo. Ti moraš seveda biti moj drug. Tako brhkega in pogumnega mladeniča ne sme manjkati pri moji ženitvi. Tvoj oče bodo sta-rejšina in svatov je črez trideset. Pripravili smo tudi že vse. Treba je le, da nas sovražnik ne moti.” “Ne boj se, Mirko!” odvrne Stefan. “Turki ne pridejo tako hitro. Jutri, v pondeljek, jih gotovo še ne bo. Kaj pa je s tistim —- dekletom, Mirko? Ti že veš, koga mislim. Ali se ni nič protivila in zoperstavljala, ko si se naenkrat odločil za Zaliko?” “Zakaj bi se ustavljala moji ženitvi? Saj ji nisem ničesar obetal! To pa vendar ne more imeti globljega pomena, ako ' ' Mirko, človek z dekletom nekekrat pri- . vpraša nagloma M videl in zapazil na pr e-1 jazno govori.” 'Govori, prijatelj!” to 8° ne vem. Ali kar znam, vSo 1 Mč dobrega, sicer bi ne bil Mal n°^ jezct*T Sapo mi je je-Hec° ^govorivši tako me je nesel moj vra- avMiš nagne utrujeni čašico pelinovca, da se okrepča, nato pa jame “To je res, Mirko. Ali jaz se bojim te strastne ženske. Almira je laške krvi. Bog ve, kaj zna v svoji jezi in razburjenosti vse storiti! Ali ne govori nič več s teboj in Zaliko?” (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” VAROVANJE Z,A OBRAMBO SVOBODE — Ameriška narodna obramba ima daleč na severu Grenlandije letalsko oporišče Thule, od koder z mogočnim radarjem nadzira dohode proti ZDA in Kanadi s severa:in severovzhoda. Kraj je izredno mrzel, saj ima več mesecev v letu povprečno temperaturo 20 F pod ničlo. Rapids, Mich., žena Martina, sestra Mrs. Walter Jenkins (Fla.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Truplo bodo prepeljali v Grand Rapids. Joseph Menart Včeraj je umrl v Highland View bolnišnici 65 let stari Joseph Menart s 569 E. 232 St., preje s Pasnow Ave. in Norwood Rd., vdovec po 1. 1968 umrli ženi Josephini, roj. Sauric, oče Mrs. Joseph Penko, Josepha (Lt. v Marinškem zboru v Washington, D.C.), Mrs. Richard Hmiel, pok. Jamesa, ki je padel k o t marin v Vietnamu pred nekaj leti, Ronalda, ki je pri Letalskih silah, in Dale-ja, 7-krat stari oče, brat Josephine Muster (Joliet), Johna in pok. Louisa. Pokojnik je bil član Baragovega dvora Kat. boršnarjev št. 1317, ADZ št. 9. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na All Souls pokopališče. Podrobnosti še niso določene. Mary Gimpley Umrla je Mary Gimpley, žena Josepha, mati Marie A. Stuper (Mrs. Albert J.), 3-krat stari mati, 10-krat pramati, stara 89 let, poročena 59 let, roje. v Sloveniji, od koder je prišla 1. 1906 v ZDA. Pokojna je bila članica SNPJ št. 126, Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje. Pogreb bo iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 156 St. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče, v Willoughby. Frank J. Turk V petek je umrl v Euclid General bolnišnici Frank J. Turk s 15700 Arcade Ave., mož Albine, oče Mrs. Beverly Argen-, to, Mrs. Elaine Voss, Mrs. Joyce Pitman in Mrs. Constance Fergus. Pokojnik je bil član W. of W. 159, ADZ št. 5 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Jeromu. Pogreb je danes'zjutraj iz Mui-lally pogrebnega zavoda ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na All Souls pokopališče. Angela Trepal Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 894 E. 232 St. Angela Trepal, roj. Skolar v Clevelandu, žena Franka, mati s. DeLourdes O.S.F., s. Agnes P. C., Ralpha, Susanne, Esther, Josepha in Charlesa, stara mati, sestra Franka Skolar j a, Priselile Corrigan in Georgea Skolar j a. Bila je članica KSKJ št. 169, Ladies Guild pri Sv. Kristini, ADZ št. 37 in Woodmen Circle of the Supreme Forest. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena jutri popoldne ob dveh. ------o------ Lesotho išče obliko afriške demokracije PRETORIA, Juž. Af. — Lesotho je bivša angleška kolonija v notranjosti Južne Afrike, ki ji je londonska vlada dala lani neodvisnost in ponudila demokracijo. Ko je postala samostojna država, je dobil oblast v roke “poglavar” Leabua Jonathan, ki ima seveda tudi svojo stranko. Jonathan je lani razpisal volitve v konstituanto, toda jih je razveljavil, ko je bilo očitno, da jih bo izgubil. Od tedaj vlada Jonathan na svojo roko in išče primerno o-bliko za afriško demokracijo. Trenutno se je zagledal v politično zgodovino republike Gane, kjer je dolgo časa gospodaril znani levičarski politik Nkru-mah. Jonathan misli, da bi ganski zgled mogel služiti za vzorec za političen razvoj v Lesotho. V Gani so namreč preskusili vse oblike vladavine, dokler sedaj niso prišli do prave civilne svobodne demokracije. Njegovi nasprotniki so začeli proti Jona-thanovi vladi gverilsko vojno, ki zavzema vedno večji obseg in je imela že zdaj nekaj sto smrtnih žrtev. To je boj črnskih plemen med seboj, tistih, ki so z Jona-* thanom, s tistimi, ki so na strani odstavljenega kralja. Tega je Jonathan pognal iz dežele. ————o——— Rusi petkrat toliko WASHINGTON, D. C. — V ZDA pride iz visokih šol letno okoli 10,000 inženirjev, v Sovjetski zvezi po okoli 50,000. Kakšen je bil položaj v prejšnjih letih, poročilo urada zvezne vlade, ki prinaša ta podatek, ne pove. Ženske dobijo det n Delo za žensko Iščemo žensko za splošno hišno delo v Cleveland Heights. Mora razumeti nekaj angleškega. Svojo sobo. Kličite 321-7564. —(72) Help Wanted Female Help wanted — female Girls over 18 for waitress work, business men’s lunch, 11 till 2 p.m. Call 696-3756. AGORA RESTAURANT 1730 E. 24 St. (76) Moški dobijo H* i._. Služba za moškega “Mlad moški, vojaški invalid, prosi za pomoč moškega srednjih let ali upokojenca. Mora voziti avto in živeti v hiši. Za informacijo klicati tel. št. 461-2486. (72) MAL! OGLAS! Naprodaj Enodružinska hiša naprodaj, :la se uredi zapuščina, v okolici E. 185': St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. _____ (x) Ugodno naprodaj Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. clairske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 361-8424. (75) Lastnik prodaja hišo V Euclidu, 4-sobni bungalov, nezgotovljeno zgoraj, blizu šol in transportacij, preproge, zavese, sežigalnik, aluminijasta vetrna vrata, vetrna okna iz sekvoje-vega lesa, 2 in pol garaži, cena $24.500. Po želji: hladilnik, pral-nik, sušilnik, air-conditioner. Kličite po 7. uri zvečer ali ob sobotah 731-7330. -(72) Vdova prodaja dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212. (73) Ranč hiša naprodaj Hiša s 3 spalnicami, velika jedilnica, velika kuhinja, nove preproge, sanitas tapete, posebne draperije, vsa podkletena, dvojna priključena garaža, zadaj terasa, stara samo 3!/z leta. $30,900. Kličite po 6. uri 946-8059. (73) Prijaters Pharmacy 'ZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.' tACUN POMOČI DRŽAVE OHii, ZA OSTARELE UD FOR AGED PRESCRIPTIONS ^t. Olair Ar*. * «8th St r IfV I-* V najem Odda se štiri sobe spodaj, furnez, na novo prebarvano. Prednost imajo Slovenci brez otrok. Oglasite se na 1109 E. 63 St. —(9,13 apr) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) Martin Kačur ZIVIJENJEPIS IDEALISTA Spisal Ivan Cankar rir i “Podnevi voda ni šumela; ležala je kakor tolmun; zdramila se je šele v noč.” Sli so mimo njega obrazi, ki jih je videl podnevi; in ko je zadremal, je stal v veliki, beli župnikovi sobi in je udaril s pestjo po mizi, da je odskočil brevir. “Jaz sem se namenil, da živim in diham za svoj narod in ni je sile, ki bi me zmotila! Svet je moj poklic in jaz sam, jaz človek, izginem v njegovi gloriji!” Vrgel je odejo raz sebe in se je zdramil zlovoljen. Zastrmelo je vanj četvero velikih, črnih oken, voda je zašumela spodaj. Zatisnil je oči in ni še zadremal, ko so se napotile njegove misli na lepšo cesto. Ugledal je starinski, sivi grad in prostrani park ob njem in odprto, z bršljanom ovito lopo ob cesti. In v lopi svetlo rdečo bluzo in bel obraz in črne oči. Zavzdihnil je in se je nasmeh nil s poluspanju. V nedeljo dopoldne je bilo, pozno v novembru, ko je romal CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER + BABYSITTER Live in. Private rm, bath, TV. Good salary. Must understand English. References. Call 943-6952. (72) CLEANING WOMAN, Long Grove, Own transportation. Fridays, eight hours. $2.50 per hour. 438-8721 (73) MOBILE HOME FOR SALE PARKWOOD *67 trailer, 12x60, unfurnished two bedrm. step up kit. w/w carpeting. Reas. Irhd. occupancy. Owner. 244-8009 (73) BUSINESS OPPORTUNITY GIFT SHOP Medium size. Central South DuPage County. Attractive. Air-cond. shop. Prominent window display area. Modest cost. 968-0471 (72) TAVERN — BY OWNER Gussy’s Lounge. Best offer. 10758 Edbrooke. Option on Bldg. CO 4-8901 468-9203 (72) REAL ESTATE FOR SALE THE WINDSOR — 4535 N. LONG De luxe 2 bdrm., 2 baths, 5 rms., 1,400 sq. ft. cptd. Upper 30’s. Owner 777-4672 (73) EVANSTON deluxe 3 apt. bldg. 2-6% large rooms (3 twin bedrm. & 2 baths) plus 4 rm deluxe garden apt. Separate htg. units. Lo 70’s. Yr. inc. $7,980. Owner. DA 8-1064 HILLSIDE — BY OWNER 3 bdrm. brk. veneer ranch with full bsmt., garage with patio, lot 55'x 115’, $33,900. Call bet. 6:30 and 7:30 p.m. 449-6118. _________________________ (73) PALATINE—Hunting Ridge, imm. poss., transferred owner, offers 5 bedrooms, 3 baths, bi-level. 7% assumable mortgage, many extras. Walk to school, 5 minutes to train. Open house April 11 & 12, from 1-6 p.m. High forties. 359-7103 (73) ^Martin Kačur iz Zapolja v Bistro. Nebo je bilo nizko in sivo, megle so ležale na ravni, plazile so se leno in tiho nad močvirjem. Cesta je bila razvožena in blatna, hiše ob poti so gledale mrko, umazane so bile in sajaste. Martin Kačur pa ni videl ne sivega neba, ne megla, ne sajastih hiš; veselo in solnčno je bilo njegove srce. To je bil tisti čas, ko je bil močan in svoboden, kakor nikofi poprej. Prišel je v Bistro, do bele, enonadstropne hiše; njegov obraz je bil vesel in slovesen, kakor da bi stal ob solnčnem prazniku pred cerkvijo. Na hiši je bilo skromno, polskrito znamenje, da se toči tam vino; žejen bi moral biti človek, da bi zapazil oblanico nad vratmi. Drugače ni bila hiša čisto nič podobna gostilnici; ne kozlov ni bilo pred njo, ne korita za napajanje živine, tudi krčmarja ni bilo nikoli med durmi, nikoli ni prepeval pijanec v veži, okna so bila umita in gosposka. Vozniki niso ustavljali tam in fantje so šli v nedeljo mimo kakor mimo cerkve. Gospodar je bil bogat in je točil vino popotnikom, ki niso plačali, študentom, ki jih je gostil iz bahatosti, in gosposkim gostom, ki so prihajali poleti ob nedeljah popoldne. Kačur je stopil v izbo in je sedel za mizo, pogrnjeno s svetlim belim prtom. Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal urno ter se smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka, lepa ženska in edino, kar je Kačurja motilo, je bil tih, nekoliko prezirljiv nasmešek na njenih ustnicah, ki ni izginil nikoli. “Malo vinčka, kaj ne? Malo vinčka?” Prinesla je vina, gnjati in belega kruha; nato je sedla udobno za mizo in je prekrižala roke na prsih. Kačur je poznal njen pogled in njen nasmešek in vendar je vselej posebej zardel, kadar je čutil na licih njen mirni, veseli pogled. “Kako pa z Vami? Kako Vam je kaj v Zapolju!” ‘Bi bilo!” ‘Zdaj imate pač že nekoliko znanja; z ženskami posebno.” Kačur je zardel še bolj. “Ne poznam nobene ženske v Zapolju.” “Pa pravijo, da ste liberalec.” “Kaj da sem? Zakaj?” “Pravijo; to se pozna človeku že na obrazu. — Ali ste z notarko kaj govorili?” “Nikoli. Poznam jo komaj.” Njen nasmešek je bil še bolj vesel in nekoliko nezaupen. “Res ne? Ali se Vam zdi lepa?” “Ne lepa, ne grda; ne briga me.” “V vsakega mladega človeka, ki pride v Zapelje, je zaljubljena. Ne, da bi ga imela res rada, ampak navadila se je. Njen mož jo neprestano tepe.” “Res?”’ Kačur je gledal začuden. “Cernu mi to pripoveduje?” si je mislil. “Nekoč, ko je bil tisti mladi dacar v Zapolju,” se je smejala gospa, “je prišel notar domov natanko ob tisti uri — no, veste kaj? Pomagal je dacarju v suknjo in se je smejal in mu je stisnil roko, notarka pa potem teden dni ni mogla na cesto in ko je prišla, je imela bulo pod očesom.” Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je globoko na stol in je prekrižala noge. Kačur je srečal pogled njenih oči; toplejši je bil in zastrt. Povesil je glavo, natočil si je in je pil hitro. “Cernu to? Kaj je to?” si je mislil in nekaj grdega, žoprnega, nerazumljivega mu je seglo v Srce. “Tako! Torej z notarko ni nič!” Njen glas je bil čisto miren, tudi njen pogled je bil spet hladan in vesel. “Kaj pa z Martinčevimi? Ali ste že kaj govorili z njimi?” “Nisem govoril, ampak pravijo, da jih je veliko. Še danes sem jih videl, ko sem šel sem; pet jih je bilo na pragu.” Gospa se je zasmejala zvonko. “Pet! Deset jih je! In Bog vedi koliko jih še bo! Vsaka izmed njih ima pet tisoč, pa vendar ni nikogar, da bi jih pobral. Kmeta ne marajo, drugi pa se boje žlahte in pobožnosti. V nedeljo gredo od večernic, vse po vrsti, kakor gosi, in vsaka ima molek v roki in gleda v tla.” Kačurju je bilo neprijetno. “Nekaj namerava, Bog vedi! Drugače ne bi tako govorila, brez zmisla in brez pomena. Kaj me briga notarka in kaj me brigajo vse ženske na svetu?” Gospa je opazila zlovoljnost na njegovem zardelem obrazu in takoj je bil tudi njen obraz resen in prezirljiv kakor prej; ostal je samo rahli nasmešek na ustnicah. “Zdi se mi, da ne marate takih povesti? Da sploh ne marate žensk?” “Ne maram jih, Boga mi!” je odgovoril Kačur skoro osorno. “Ali hi še četrt vina?” “Še bi!” Gospa je vzela steklenico, ni se ozrla na Kačurja in je šla. “Razžalil sem jo!” je pomislil Kačur in je bil jezen nase in nanjo. Ampak kaj je hotela? Cernu je tako govorila? Ni bil lep njen obraz; videl sem take v Ljubljani, časih na večer; in sem sel hitro rriimo.” Naslonil jo glavo ob dlan in ni bil vesel. Tudi niso pogledale njegove oči tako veselo, kakor zmerom, ko so se odprle duri in je stopila v izbo Minka. Tako bel je bil njen obraz in tako črne so bile njene oči, kakor tisto jutro, ko jo je videl v lopi, in celo njena bluza je bila rdeča; toda v tem trenotku je zapazil prvikrat na njenih ustnicah tisti tihi, komaj vidni, prezirljivi in nezaupni nasmešek, ki ga je videl na ustnicah njene matere. “Jezni danes, čemerni, gospod Kačur?” Kačur je vstal in je zardeval in ji stiskal roko. Ona je stala pred njim mirna, smehljajoča, tudi 7 j ena roka je ležala v njegovi in je ni stisnila. “Ne jezen! Ne čemeren! Vesel sem, da Vas vidim, gospodična Minka — kakor sem vesel in srečen celo v sanjah, če Vas ugledam!” (Dalje prihodnjič) — Dolina smrti v Kaliforniji leži naj nižje od vseh krajev na Zahodni poluti. Naročnikom - Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo! APR nrnrfl im IL Tki 2 3 11 fe' m UP 21 p 23 m %šs 1 KOLEDAR društvenih “ ; l < ; prireditev APRIL 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 19. — Mladi harmonikarji priredijo koncert v šolskem avditorju pri Mariji Vnebov-zeti v Collimvoodu ob pol štirih popoldne. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. — 3. — Vzhodno kegljaško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND NEVESTIN OKRAS — O-kras, ki ga ima nevesta na sliki, je posnet po freskah iz minojske Krete. na St. Clair A ve. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi'materinsko proslavo v farni, dvorani pri Sv. Vidu. 10. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi materinsko proslavo. Zgčetek ob treh popoldne. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St.Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 13. — Ameriška Dobrodelna zveza priredi banket ob 17. konvenciji v *SDD na Recher Avenue pod pokroviteljstvom Društva Slov. dom št. 6. Začetek ob 6.30. 17* — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi večerjo in ples. 24. — Slov. ženska zveza priredi banket ob 15. narodni konvenciji v avditoriju pri Sv. Vidu ob enih popoldne. 26. — “Slovensko noč” priredi Euclidska Slovenska Zenska Zveza v SDD na Recher Ave. Začetek ob 6. Po večerji in sporedu ples. Igra Grabnarjev orkester. 30. — SKD Triglav v Milwau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 0- —- DSDP Cleveland priredi v farni dvorani pri Sv. Vid u spominsko akademijo za padle v drugi svetovni vojni in v vevoluciji v Sloveniji v letih 1941-1945. Začetek ob 7.30 zvečer. 7. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 7. —- Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.45 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 2. pete litanije. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milvvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milvvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. 26. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 8. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenuo. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v iarni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 20. — DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER G. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrah bodo Veseli Slovenci. MAREC 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek 1^-- - ...... - T ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NENAVADNA ZGRADBA Slika predstavlja del novega dvostolpnega poslopja v New Yorku, kjer bo nameščen “Svetovni trgovinski center”. V novem središču bodo stalne mednarodne trgovinske razstave. Visoki stolpnici grade v Manhattanu.