Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32—, polletno din 16"—, četrtletno din 9"—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-18
Posamezna številka stane 1 din
Cene inseratom: Cela stra« din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, '/« strani din 250—, >/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1"—
Maribor, dne T i. septembra 19S8
LIST LJUDSTVU V POUK
ZABAVO
Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Dosief nafveip faftor v Slowenin
Zadnjo nedeljo se je vršil v Crensovcih v Slovenski Krajini doslej največji in najveličastnejši tabor v Sloveniji, na katerem je proslavljalo 18.000 Prekmurcev dvojni jubilej: 20 letnico Jugoslavije ter 25 letnico prekmurskega glasila »Novinc. Na predvečer je bilo v Crensovcih slovesno odkritje spominske plošče za 25 letnico »Novin«, ki je vzidana na pročelju »Našega doma«. Na taborno jutro je bil naš voditelj dr. Anton Korošec deležen veličastnega sprejema v Crensovcih, kjer mu je izrekel dobrodošlico domači župan z občinskim odborom. Dr. Korošec se je podal s spremstvom na balkon »Našega doma«, od koder je gledal najdalj® sprevod, kar jih je doživelo doslej Prekmurje. Ob zvokih godbe, katera je igrala tričeht ure koračnice, je otvorik) sprevod 50 prekmurskih fantov ter mož z državno zastavo v narodni noši in na konjih. Za temi tisoč kolesarjev na okrašenih kolesih z zastavicami ter šolska mladina z zastavicami, ki je ljubko mahala voditelju v pozdrav. Med šolsko mladino je bfl voz, na katerem sta stala sveta brata Ciril in Metod. Za nežno mladino so se razvrstili slovenski fantje z orlovskimi zastavami, za temi vrsta fan-
tov v krojih. Sledil je v štiristopih moški naraščaj ter članice dekliških krožkov 8 svojim naraščajem. Godba iz Beltincev j« otvorila dolgi sprevod uniformiranih gasilcev, kateri so korakali za štirimi zastavami. Za godbo iz Odrancev so se razvrstile zanimive skupni». Za njimi so šle dolge vrste mož, fantov in deklet v panonskih narodnih nošah. Dekleta so nosila cvetje, katerega so metala pod balkon, na katerem je stal naš voditelj. V tem delu sprevoda je bila pristna prekmurska skupina »dožnjak«, žanjci in žanjice s košar mi in srpi ter z velikim vencem iz pšenič-nega klasja, zraven pa mlatiči, ki so prepevali pesem panonskih Slovencev, katera se je ohranila samo v Slovenski Krajini Dolgi-dolgi sprevod je se podaljšala množica deklet in mater. Najveličastnejšo manifestacijo Prekmurcev za Jugoslavijo so zaključili vozovi s pisanimi skupinami. Nad 8000 ljudi broječi sprevod, katerega je gledala desettisočglava množica v špalir-ju, se je zgrnil na ogromni ravni prostor za črensovsko župno cerkvijo, kjer se j vršil tabor s službo božjo na prostem in z govori naših najodličnejših mož-voditeljev.
Značilno za mirno poravnavo s snddshfiml Nemci
V posebnem članku poročamo na drugi strani o razvoju razgovorov in pogajanj češkoslovaške vlade s sudetskimi Nemci. Zaradi dogodijajev v Moravski Ostravi so bila pogajanja prekinjena. Kakor hitro je dala vlada prizadetim Nemcem popolno zadoščenje, so bila pogajanja v Pragi zopet obnovljena 10. septembra. Isti dan je naslovil predsednik republike dr. Beneš po radio poziv vsem državljanom v češkem in nemškem jeziku. G. predsednik je opomnil vse češkoslovaške državljane, naj ohranijo red in mir, ker bo izšla češkoslovaška država zmagovito iz sedanjih težkoč. Značilni za vprašanje sudetskih Nemcev sta dve dejstvi: Dne 10. septembra bo praški listi objavili izjavo parlamentarnega voditelja sudetskih Nemcev dr. Kundta, v kateri je naglasil, da sudetskonemške stran-
ke ne vežejo izjave, ki jih bo podal v ponedeljek, 12. septembra, na kongresu v Niirnbergu nemški kancler Hitler. Druga značilnost je pa ta, da je ob času, ko ja bilo razmerje med praško vlado in sudetskimi Nemci najbolj zaostreno, se pojavil v Pragi tajnik sovjetske kominterne, pro-sluli Dimitrov. Iz Moskve so ga poslali, da se udeleži kongresa češke komunistične stranke, ki je pričel 10. septembra. Dimitrov se je pripeljal v Prago s številnimi vodilnimi uradniki komunistične interna-cionale. Jasno kot beli dan je, da igrajo pri sporu z nemško manjšino komunisti vidno vlogo, ker si prizadevajo, da bi na-hujskali en narod proti drugemu in razvneli strasti do skrajnosti. Češkoslovaška skrajna levica dela tudi na to, da bi se odstranil ministrski predsednik dr. Hodža, ki si prizadeva za mirno rešitev spora.
Komunizem išče žrive
Kakor rjoveč lev hodi okoli ter išče, koga bi požrl: ta svetopisemski izrek bi se mogel tudi porabiti v pojasnitev komunizma, njegovega stremljenja in rovare-nja. Glavni brlog mu je Moskva, ki je sedež kominterne (komunistične internacio-nale = mednarodne zveze). Takoj po svetovni vojni je rdeča zveza hlastnila po Poljski, pa je bila premagana, da je morala jadrno nazaj v Moskvo. Ko si je nekoliko opomogla, je začela svoje šape stegovati po Nemčiji, ki se jih je z velikim naporom obranila. Na to si je za torišče svojega lova izbrala Mehiko, katero še vedno obvladuje. Kot zelo ugoden lovni teren je smatrala Španijo ter menila, da bo vsa država kmalu postala njen plen. Krščansko ljudstvo pa se od zveri ni dalo ustrahovati, marveč jo z orožjem v roki preganja od postojanke do postojanke, dokler ji ne bo popolnoma zmanjkalo tal pod nogami.
Kljub vsem neuspehom se rdeča zver ne da preplašiti, marveč se na komando svojih moskovskih gospodarjev pojavi zdaj tu zdaj tam. Zadnji čas je svoje pogubno žrelo na široko odprla v Zedinjenih državah Severne Amerike. Ta največja ka pitalistična država na svetu je pozorišče težkih gospodarskih bojev, ki sekajo boleče rane v organizem ljudstva. Predsednik Rooseveit se s svojo vlado na moč trudi, da bi olajšal težko breme brezposelnosti ter kolikor mogoče izcelfl tudi druge gospodarske rane. Nezadovoljstvo, ki se širi v krogih, vdanih materialističnemu pojmovanju življenja, agenti komunistične zveri spretno izrabljajo. O razsežnosti komunistične propagande spriču-jejo statistični podatki, ki so bih predloženi parlamentarnemu odboru, kateri ima nalogo, da nadzoruje politično delavnost tujih državljanov. Iz teh podatkov je razvidno, da je v Zedinjenih državah 608 časnikov in listov, ki so ali v celoti ali delno komunistične smeri. Politična oblast je zaradi vedno bolj rastoče nevarnosti prisiljena, da nastopa zoper komunistične agente z zaporno in drugimi kaznimi.
Tudi v Južno Ameriko obračajo voditelji kominterne svoje s krvjo podplute oči. Skoro vse južno-ameriške države so jim bile kot cilj pred očmi, posebno Argentina, Brazilija, Cile. Poslednja država je bila prisiljena, da s posebnim zakonom v začetku junija prepoveduje komunizmu vsako pravo ca propagando ter določuje za vaafco vrsto agitacije težke kazni. Zad-
nji čas je na vrsti Kolumbija, država v severno-zapadnem delu Južne Amerike. Na vladi je tamkaj liberalna stranka, s katero komunisti no metodi ljudske fronte sodelujejo z namenom, da bi vedno bolj pronicali v liberalne ljudske kroge. Odvzemajo svobodomiselno mladino, ki rada arvi za radikalnimi gesli. Delavce hočejo obdržati v svojih krempljih s protikapita-listično gonjo, ki ji služi kot gonilna sila
prirejanje štrajkov in nemirov. Katoličani te države so se spričo vedno večje in nevarnejše komunistične propagande žganih ter odločili za energično protiakcijo. Prirejajo velike protestne shode. Hkrati skrbijo s poukom širokih ljudskih množic, da ljudje spoznajo bistvo komunizma, ki je zlo. Kdor namreč pravočasno spozna
rdečo zver, se je bo obranil ter io posmaL *
Fotografija od vlade predlaganega sporazuma
Minuli teden, ko se je vršil v Nurnbergu kongres neon. narodnosocialistične stranke, katerega se je udeleževal tudi voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein, je izdelala češkoslovaška vlada naslednji predlog za sporazum z nemško manjšino:
1.	Priporoča se načelo, da naj se dr-fcavni uradniki nastavljajo sorazmerno po narodnosti.
2.	V pokrajinah, kjer živi samo ena narodnost, bodo nastavljeni uradniki samo fc te narodnosti.
3.	Pokrajine bodo imele policijo dotične narodnosti.
4.	Novi zakon o uporabi jezika bo slonel na popolni enakopravnosti.
5.	Industriji v pokrajinah, ki je največ trpela zaradi vladne krize, bodo dali podporo. Ta podpora bo izvedena v obliki posojila v višini 700 milijonov kron in pod ugodnimi pogoji.
6.	Nemška narodnost bo imela svojo vlado v mejah, kjer so Nemci v večini. Vsa irprašanja, ki se nanašajo na edinstvo drŽave, se bodo obravnavala v teh manjših ¿bornieah. Nedotakljivost meje in edinost države bosta dejansko zaščiteni.
7.	V osrednji vladi bodo ustanovili posebne okrožne oddelke in na čelo teh oddelkov bodo imenovani zastopniki tistih narodnosti, ki jih ti oddelki obsegajo. Ti dddelki bodo morali skrbeti za svoje narodnosti.
8.	Narodnostne pravice državljanov bodo zavarovali s posebnim zakonom, ki se bo imenoval zakon proti raznarodovanju. Te pravice bodo ščitili tudi zastopniki posameznih narodnosti v parlamentarnih ustanovah. Vsi zastopniki bodo imeli pravico pritožbe, če bi bile v kakršnem koli
Niirifif»er§y iciigres
Že zadnjič smo poročali, da je bil dne 6. septembra v Niirnbergu otvorjen deseti kongres nem. narodnosocialistične stranke. Hitlerjeva stranka se shaja vsako leto ▼ tem mestu od leta 1927. Tokratnega kongresa se je udeležilo 65.000 gostov iz bivše Avstrije, med njimi 30.000 v unifor-poi Zastopana so bila vsa društva ter organizacije obojnega spola, vojaštvo, letalci in mornarica. Pripeljali so se tudi inozemski gosti, diplomatski zbor iz Berlina ter posebni odposlanci, katere je Hitler povabil. Do torka, 6. septembra je prispelo v Nürnberg 234 posebnih vlakov poleg rednih in je bilo ta dan zbranih že 400.000 udeležencev. Beležena ogromna številka pa se bo sigurno podvojila in dosegla višek proti koncu kongresnega tedna. Dne 6. septembra dopoldne je prispel v Nürnberg tudi voditelj sudetskih Nemcev Henlein, ker je bilo pričakovati, da bo padla glede vprašanja sudetskih Nemcev iz Hitlerjevih ust že koj v prvih dneh kongresa <*IIoč0na beseda, kar se pa ni zgodilo.
Hitlerjeva poslanica
Ob pričetku kongresa je bila prečitana, Hitlerjeva poslanica, v kateri sta posebno
primeru pravice in koristi njihovih sona-rodnjakov prekršene. Za vsako narodnost bodo uvedli in sestavili posebne registre.
9. Takoj bodo storili vse, da bi prišlo do sporazuma v vprašanjih, ki ne rabijo zakonodajnega postopka.
Vse te nove zakone bo vlada izdelala v sodelovanju z zastopniki stranke sudetskih Nemcev in jih predložila parlamentu. Ti zakoni bodo v najkrajšem roku uveljavljeni.
Pogajanja za sporazum nenadoma prekinjena
Devet točk vladnega predloga je bilo takoj sporočenih vodstvu sudetske stranke. Vodstvo je prvotno sprejelo načrt vlade kot temelj pogajanj, ki so pa bila nenadoma prekinjena 7. septembra zaradi dogodkov v Moravski Ostravi.
Policija omenjenega mesta je zaprla 82 Nemcev, ker je našla pri njih večje količine orožja. Poslanci stranke sudetskih Nemcev so se podali na policijo, da bi se poučili o stanju in položaju aretiranih. Med posredovanjem se je zbralo pred poslopjem policije več sto pristašev stranke, katere je začela razganjati policija na konjih. Med slednjimi so bili tudi štirje nemški poslanci. Zaradi kratko označenega postopanja ostravške policije so se Nemci skujali in izjavili vladi v Pragi, da prekinejo pogajanja, dokler ne bodo najstrožje kaznovani policijski uradniki, kateri so zakrivili nasilni nastop policije. Vlada v Pragi je takoj odredila strogo preiskavo, katera je ugotovila, da so pritožbe zaprtih Nemcev upravičene. Predsednik vlade dr. Hodža je ukazal, da se morajo odstaviti vsi uradniki, kateri so zakrivili aretacijo Nemcev. Med odstavljenimi je en policijski komisar.
naglašena vzpostavitev velike Nemčije ter zanikanje vesti, da išče Nemčija nove pogodbe s komur koM. Hitler pravi v poslanici, da ne stopa pred udeležence kongresa s kako novo pogodbo, ampak s sedmerimi novimi pokrajinami, za katere se je povečala Nemčija. Z organizacijo tega novega dela bo stara Nemčija zaposlena vse prihodnje leto. Proglas poudarja, kako nesmiselno je pisanje m govorjenje, da bi bilo danes Še mogoče veliko Nemčijo zapreti od vseh strani ali jo blokirati. Nemčija je zbrala toliko zalog vojnega materiala ter prehrane, da je oskrbljena za leta. Pohvalno se je izrazil Hitler v poslanici o Italiji zaradi tega, ker je začela preganjati jude in se je tozadevno izenačila z mišljenjem ter postopanjem narodnosocia-listične Nemčije.
Istočasno s kongresom stroga vojna pripravljenost
Istočasno, ko je zboroval kongres Hitlerjeve stranke, so bili vpoklicani v Nemčiji vsi rezervisti do 45. leta starosti in tudi oni, ki so bili do sedaj zaradi svoje zaposlitve v raznih industrijskih podjetjih oproščeni orožnih vaj. Obenem je bilo odrejeno, da ee podaljšajo prvotno na osem tednov določene vaje na tri mesece. To podaljšanje utemeljujejo s tem, da se je
pokazalo, da je osem tednov premalo za zadostno izvežbanost rezervistov. Oboroževalna industrija v Nemčiji dela noč in dan in se delavci menjavajo v treh poea-dah.
*
Verske šole zaprte v Avstriji. S 1. septembrom so zaprli v Avstriji vse verske šole, tudi protestantske in judovske. Najhuje pa bo zadela ta prepoved katoliške samostanske šole, katerih je bilo v Avstriji mnogo in so rodile skozi dolga stoletja najlepše sadove. Nemška narodno-socialistična država temelji na načelu, da je vzgoja in izobrazba mladine v šoli stvar države in jo mora imeti v rokah edino le država.
Pripravljenost Anglije na morju in Francije na suhem. V minulem tednu, ko je zborovala Hitlerjeva stranka v Niirnbergu in je bila razgibanost glede vprašanja sudetskih Nemcev na višku, se je Anglija pripravila za vsak slučaj na morju in Francija na suhem. Ob škotski obali je zbrala Anglija 51 vojnih ladij, katere ostanejo v stalni pripravljenosti do 14. novembra. Izredne ukrepe so prejele angleške bojne ladje, katere se gibljejo po Sredozemskem morju. Ker je Nemčija svoje izredne vojaške vaje raztegnila od osmih tednov na tri mesece, razglaša tudi Francija, da ima pet in pol milijona izurjenih vojakov, kateri so se že vežbali dve leti in jih lahko vpokliče vsak trenutek, število francoskega vojaštva, ki je sedaj pod orožjem, znaša 600.000 mož. Od teh jih je 200.000 ob tako zvani Maginotovi črti (betonirane postojanke kot obramba napram Nemcem), 400.000 pa po raznih gar-nizijah. Posebna armada 125.000 mož je pripravljena v Afriki. Za slučaj pa, da bi se razmere v Evropi še bolj zaostrile, bodo izvedli Francozi takoj še nadaljno mobilizacij).
Tudi Belgija je pripravljena. Po zgled« Francije se je tudi Belgija pripravila in mobilizirala nekaj letnikov rezervistov, ki bodo na razpolago za vsak slučaj.
Kongres stranice sudetskih Nemcev. Po zgledu nurnberškega kongresa Hitlerjeve stranke nameravajo sklicati sudetski Nemci svoj kongres v Usto ob Lahi. Kongres naj bi bil 15. in 16. oktobra ter bi se ga udeležilo okrog 20.000 zastopnikov.
Udušena vstaja v južno-ameriški državi Čile. V prestolici južno-ameriške države Čile so vprizorili marksisti, M so v opoziciji, v minulem tednu vstajo, katere se je udeležil tudi bivši predsednik čilske republike general Car los, kateri je bil kandidat za bodoče predsedniške volitve in se je vrnil šele pred kratkim iz izgnanstva. Vstaši so napadli ministrsko predsedstvo, notranje ministrstvo in še nekatere druge urade. Na pomoč poklicana policija je nastopila z orožjem in se je razvila par ur trajajoča poulična borba, v kateri je bil nevarno ranjen od več strelov notranji minister ter je padlo 58 upornikov, ranjenih pa je bilo .več sto ljudi. Poulične boje je odločilo za vlado in razkropilo upornike vojaštvo, katero je nastopilo s strojnicami ter ročnimi granatami.
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi ^ po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučin- -kovito. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Iz rasnllt držav
Novice iz Spanshc državllanshe vojne
Nevarnost za rdečo armado ob desnem bregu reke Ebro
Dne 3. septembra je začela srdita bitka na desnem bregu reke Ebro. Francova armada se bliža po osvojitvi mesta Corbero mestu Mora in je že premagala na tem pohodu največjo oviro, ki jo tvori od rdečih močno utrjeni gorski hrbet Sierre de Los Caballos in Sierre de Pecha. Naciona-
l§poi§Ko-Mlte|sli§ volna
Srditi boji za važno železniško križišče
Vse japonske čete, M so prvotno hotele prodirati naravnost proti Hankovu, so se sedaj vrgle z vso silo, da dosežejo Anne-ver, kjer se strneta železniški progi, ki tečeta od severa in od juga Hankova, in se računa, da to mesto leži okoJi 160 km oddaljeno od Hankova. Na tem delu bojišča trajajo srditi boji in japonske čete le z veliko težkočo in ogromnimi žrtvami počasi prodirajo.
listi so blizu križišča dveh ce«£, od katerih pelje ena iz Villalbe v Moro, druga pa iz Gandese v Asco. Če ee bodo Francove čete polastile omenjenega križišča, bo rdeča armada, katera se nahaja na desni strani reke Ebro, razcepljena v dva dela. Pri prodiranju proti Mori so zajeSi nacionalisti 3000 rdečih, devet topov za obrambo pred tanki, 84 težkih in 24 lahkih strojnic.
Še en japonski sunek proti Hankovu Po hudih bojih so zasedli Japonci 80.000 prebivalcev broječe kitajsko mesto Kvang-si, M zapira pot proti Hankovu.
Uspeh kitajskega orožja Kljub napadom s kopnega, morja in zraka, ki so jih Japonci izvršili na kitajske postojanke pri Mošangu in Ušangu, sever-nozahodno od čičanga, se je Kitajcem posrečilo obdržati te postojanke. Še več, Kitajci so zavzeli Langčung zahodno od Čui-čanga in ponovno osvojili Pajčijfeng, Jang-šan in Lošang, vzhodno od Minšanga.
Po katoliškem svetu
Marijanski tabor pri Sv. Avguštinu v Halozah.
V	soboto, 27. avgusta, na predvečer marijanskega tabora pri Sv. Avguštinu v Halozah se je razvila veličastna rimska procesija z baklami, ob pokanju topičev in šviganju raket V nedeljo, dne 28. avgusta, se je zbralo na marijanskem taboru 5000 častilcev Marijinih, ki so pokazali živo vero
V	Boga in Mater božjo. Ob desetih je bila blagoslovljena nova zastava Marijine družbe, katero je blagoslovil škofijski voditelj Marijinih družb g. kanonik dr. Ivan Žagar iz Maribora, ki je imel tudi pridigo hi slovesno sv, mašo. Po sv. maši je začel marijanski tabor. Slavnostno zborovanje je otvoril domači g. kaplan Janko Petan, ki je namesto g. dekana škamleca, ki se tabora nI mogel udeležiti zaradi slabega zdravja, poslal prevzviže-nemu g. škofu dr. Tomažiču vdanostjo brzojavko. Nato je pozdravil g. kanonika dr. Žagarja in vso navzočo duhovščino ter vse zborovalce. G. kanonik je zborovalce pozdravil v imenu g. škofa. Kot slavnostni govornik je nastopil priljubljeni g. p. Konštantin s Ptujske gore. Sledili so govori in deklamacije deklet iz raznih župnij za vrčke de-kanije in en govornik s Hrvaškega. Hrvatje bo zapeli pesem »Zdrava, rajska Deva«. Slovesnost je povzdignilo mogočno ljudsko petje. Tabor je
bil zaključen s pesmijo: »Povsod Boga!«
*
čankajšek — kristjan. Slavni kitajski državnik in vojskovodja maršal čankajšek je pripadnik krščanske vere, in to kristjan ne samo po imenu, marveč tudi po mišljenju. Kakor je to večkrat storil, je tudi nedavno dal izraza svojemu krščanskemu prepričanju v govoru, ki o njem poročajo kitajski časopisi in po njih »Osser-iVatore Romano«. Maršal Čankajšek je rekel: »Ko se vprašam, s čim je hotel Kristus v prvi vrsti ostvariti svoj preporod jsveta, najdem in spoznam, da je to bil duh ljubezni. Kristus se je poslužil duha ljubezni, ki obsega ves svet, da odvrne človeštvo od krivega pojmovanja in nepravilnega nauka ter da doseže, da bi ljudje čim so postali člani velike družine, drug drugemu pomagali v neporušni ljubezni, narodi pa da bi živeli v medsebo jnem miru
in pravici. Da oživotvori božansko nalogo zveličanja sveta, je Kristus pokazal velikodušnost in potrpežljivost, ki je nihče ne more prekositi. Kljub vsemu nasprotovanju in velikemu trpljenju na gori Kalva-riji ostaje vedno isti, zmiraj zvest sebi in svojemu poklicu. Glejte, kako s križa odpušča svojim sovražnikom, in naučite se od njega duha ljubezni, ki ga je napravil za resničnega nadčloveka! Danes, ko se ljudska nagnjenja vedno bolj obračajo k slabemu, vidi vsak, ki se resnobno trudi za vstajenje kitajskega naroda in za njegov socialni napredek, da je rešitev mogoča samo v duhu Kristusovem, v duhu ljubezni in požrtvovalnosti. Kristus mora biti naš vzor, njegov duh naš duh, njegovo življenje naše življenje!« Tem lepim besedam voditelja kitajskega naroda dostavlja »Osservatore Romano« to-le pripombo »Največji del sveta se danes ravna po tako zvam politični stvarnosti. Zato je pravo veselje, ako slišimo, da kak državnik spregovori take besede, in sicer v času, ko njegovo državo na strašen način razdeja in pustoši vojna. V tem vidimo nov dokaz, da ostaja sredi strahovitih razvalin in sredi najstrašnejšega bojnega meteža ena stvar nespremenljiva: Kristusov evangelij!«
Movlce
Osebne vesti
G. dr. Anton Korošec častni občan občine Ljutomer. Občinski svet ljutomerski je izvolil soglasno za častnega občana g. notranjega ministra dr. A. Korošca,
Spremembe pri ptujskih minoritih. P. Danijel Tomšič, dosedaj kaplan in katehet v Št. Vidu pod Ptujem, je prestavljen v Ptuj. P. Alojzij Horvat, kaplan ter katehet v Ptuju, pride v Št Vid. Novomašnik p. Štefan Savinšek ie postal kaplan in ka-
RADI , PREZIDAVE
PR0DÂIÂ ŠE CENEJE
mnuedd
Najsvetejše v avtobusu. Pariški list »La Croix« (»Križ«, največji francoski katoliški list) poroča ta-le dogodek: Na neki avtobusni postaji v Parizu stoji duhovnik, ki nosi na prsih pod vrhnjo obleko Najsvetejše. Čaka na avtobus. Ko pripelje avtobus na postajo in hoče duhovnik vstopiti, mu zadone nasproti besede: »Avtobus je poln, nobeden ne more več vstopiti.« Duhovnik odpre vrhnjo obleko, pokaže burzo na prsih ter reče: »Čaka me bolnik, bolan na smrt.« »Vstopite!« mu zakliče sprevodnik. Eden izmed delavcev iz tako zvanega rdečega predmestja vstane, napravi prostor duhovniku s povabilom: »Častiti gospod, sedite na moje mesto,« nato zapusti prenapolnjen avtobus. Vsi potniki umolknejo, časopisi, ki so jih čitali, se zapro. Resnobne misli se lotijo navzočih. Na prvo svoje obhajilo mislijo. Mnogoteri za tem niso nobenega več prejeli. Kdaj pride poslednje? Ko duhovnik na svoji postaji izstopi, se vljudno zahvali in vse pozdravi Odgovorijo mu: »Nimate za kaj hvaliti. Kar smo storil, je najmanj, kar smo mogli storiti.«
Letaki kot romarju Letalci so v neprestani nevarnosti, da se jim zgodi kakšna nesreča, ki jim nenadoma pretrga nit življenja. Kakor letijo med nebom in zemljo, tako se nahajajo vsak hip med življenjem in smrtjo. Zato so med njimi večinoma prav resni ljudje, ki se zavedajo stalne nevarnosti. So med njimi možje močne vere, nekateri celo velike pobožnosti. Nekaj izmed njih je ob koncu julija napravilo B svojimi letali romanje v Lurd. Na čelu jim je bil lionski kardinal Gerlier — prej škof v Tarbesu, v čigar škofijo spada Lurd. Na letališču v Tarbes-Lalouberu je pristalo K francoskih letal. Letalci so v Lurdu t zgledno vnemo opravili svojo pobožnost Nato so odleteli s svojimi aparati brez nesreče, kakor so bili prileteli brez nesreča
tehet v Ptuju, novomašnik p. GavdencSj Golob pride v Št. Vid.
Za zgledno službovanje podeljeno častne občanstvo. Iva Čeme, učiteljica na Gorid v občini Rečica ob Savinji, je službovati 38 let in od teh je vzgajala otroke 32 Idi na Gorici. Rečiška občina p je podelila 6k priliki upokojitve in ob odhodu v Ljubljano za zgledno dolgoletno službovanje čaat no občanstvo.
Ali si že obnovil naročnino!
JPrfctito vsi na
KOROŠKI NARODNI TABOR
na Pr^valfaln.
v nedeljo 25, septeitibra I93S
Na taboru bo govoril voditelj slovenskega naroda g. minister dr. Anton Korošec, dalje g. minister dr. Mika Krek in odlični koroški rojaki.
Spored:
V	soboto, na predvečer, dne 24. septembra, bodo zagoreli po gričih kresovi.
V	nedeljo ob osmih: sprejem gostov na kolodvoru. — Do devetih prihod skupki na zbirališče. — Ob pol desetih: sprevod na zborovališče. — Ob četrt na enajst: cerkveni govor (g. dekan Hornbok). — Ob pol enajstih: Sveta maša pred cerkvijo. Med sv. mašo pojejo združeni cerkveni pevski zbori sledeče pesmi: »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Lepa si, lepa, roža Marija«, »Pridi molit, o kristjan«, »Angel Gospodov«. Petju cerkvenih pevskih zborov se priključimo vsi!
Ob enajstih: tabor. Pozdrav (preval jski župan Kugovnik). — Državna himna. — Govori: 1. Minister dr. Anton Korošec. — 2. Minister dr. Miha Krek. — 3. Senator Franc Smodej. — 4. Senator dr. Franc Schaubach. — 5. Urednik »Slovenca« dr. Alojzij Kuhar. — Kot zaključek zapojemo vsi skupaj pesem »Hej Slovenci«, nato bo razhod v organiziranih skupinah.
^oroiSrat odbor.
Nesreče _
Nesreča hlapca. Feliks Marakuti, 15 letni hlapec pri Rozi Moš v Studencih pri Mariboru, je peljal težak voz premoga po Studenški cesti. Zaradi neprevidnosti je dobil levo nogo. pod kolo, ki mu je zdrobilo stopalo in se je zgrudil nezavesten. Hlapca so prepeljali reševalci v mariborsko bolnišnico.
Pri padcu si prebil lobanjo. V Dogošah pri Mariboru je padel s skednja skozi odprtino v hlev na cementni tlak 24 letni hlapec Štefan Kamer in je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Otrok podlegel opeklinam. Triletni dninarjev sinko Gregor Ambrož z Janževega vrha v župniji Ribnica na Pohorju je padel pri igri v škaf vrelega luga. Otrok se je tako hudo opekel, da je podlegel opeklinam v mariborski bolnišnici.
Avto pognal kolesarja v obcestni jarek. Proti Slov. Bistrici se je peljal na kolesu posestnik Jurij Brus z Vrhol, ki je naglušen in ni čul signala osebnega avtomobila. Ker je vozil Brus po napa čni strani in je skušal zavoziti v zadnjem trenutku na desno, ga je udaril blatnik avtomobila in ga je sunil v obcestni jarek. Brus je dobil hude poškodbe.
84 letni starček povožen od lokomotive. 84 letni preužitkar Peter Mališ iz Brega pri Polzeli je hotel na Malo Gospojnico preko železniške proge med postajama Polzela in Št. Peter. Pri prekoračenju ga je zalotila lokomotiva ter ga je zbila na tla. Preužitkar si je zlomil pri padcu obe nogi in je obležal nezavesten s pretresenimi možgani. Prepeljali so starega reveža v celjsko bolnišnico, kjer je drugi dan po nesreči umrl.
Čez 14 dni podlegla poškodbi. 78 letna gospa Terezija Jezernifr na Zg. Hudinji pri Celju je padla pred 14 dnevi tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila hrbtenico. Sleherna pomoč je bila zaman in gospa je umrla 10. septembra.
Orožnik povožen od brzovlaka. Franc Temnikar, 35 letni orožniški kaplar, doma v Šmartnem ob Paki, je moral proti večeru z nujno pošto iz Zagorja ob Savi na Polšnik. Ko se je vrnil v noči na postajo Sava, je šel od tam po progi v Zagorje. Med potjo ga je podrl brzovlak z Zidanega mosta proti Ljubljani in je obležal nezavesten ob progi. Vsega okrvavljenega je našel progovni obhodnik, ki je ustavil z znamenjem sredi proge osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maribor. Na ta vlak so naložili nezavestnega orožnika in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl, ne da bi se prej zavedel.
Na pokopališču zadeta od srčne kapi. Izreden primer smrti se je zgodil 7. septembra na ljubljanskem pokopališču. Gospa Ivana Zupančič, vdova po mesarskem mojstru in lastnica mesarije na Poljanski cesti v Ljubljani, je posodila zadnjo pot svoji prijateljici Nežki Ropičevi. Ko je bila opravljena pogrebna svečanost, se je hotela gospa Zupančič pomuditi na pokopališču, da bi obiskala upravitelja. Na lepem pa se je zgrudila nezavestna. Od Sv. Križa so brž telefonično poklicali reševalce, da bi nezavestno gospo prepeljali v bolnišnico. A ko so reševalci prispeli, je bila gospa Zupančič že mrtva. Podlegla je srčni kapi.
Huda nesreča na železniškem prelazu. Tri hčerke delavca Zbačnika so peljale s kravjo vprego s strniščem naloženi voz preko prelaza železniške proge v Ribnici na Dolenjskem, kjer je premikal vlak. Na prelazu so se splašile krave pred vlakom. 11 letna Milka je skočila še pravočasno z voza, osemletna Kristina se je pri padcu hudo potolkla po obrazu, desetletni Tončki pa je premikajoči vlak zdrobil obe nogi nad kolenom in-je kmalu po nesreči umrla.
Razgreta kovinska zmes brizgnila delavcu v oči. V livarni »Zvon« v Št. Vidu nad Ljubljano je zaposlen Karel Završnik, 38 letni delavec iz Podgore. Završnik je vlil razgreto kovinsko zmes v oker model. Tekoča zmes mu je brizgnila z vso
možjo v obe očL Hudo poškodovanega so prepeljali koj po nesrefi v ljubljansko bolnišnico. Obstoja nevarnost, da bo revež ob vid na obeh očeh.
Etada nesreča motociKBsta. Oton Gagel, zasebni uradnik pri tvrdki s kolesi in šivalnimi stroji Ignacij Vak v Ljubljani, je zadel na vožnji z motornim kolesom od Vrhnike proti Ljubljani na Drenovem griču v železniško zapornico. Gagel je obležal na mestu nesreče s hudimi zunanjimi m notranjimi poškodbami. V nezavestnem stanju bo ga oddali v ljubljansko bolnišnico.
Skala mu zdrobila nogo. Feliks Osmok, 33 letni delavec iz Kokre in zaposlen v kamnolomu pri Kranju, se ni mogel umakniti predčasni eksploziji smodnika. Večja skala je padla Osmoku na nogo in mu jo je zdrobila. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Bivši španski prestolonaslednik smrtna žrtev avtomobilske nesreče. V Miami na severnoameriškem polotoku Florida je postal smrtna žrtev avtomobilske nesreče najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIH., kateremu je bilo 31 let. Smrtno ponesrečeni je nosil naslov grofa Cavadonge, je bil dvakrat oženjen z navadno žensko z otoka Kuba in se .je zaradi teh ženitev odrekel dedščini očetove hiše. Drugi sin bivšega španskega kralja je pred štirimi leti smrtno ponesrečil z avtomobilom ob Vrbskem jezeru pri Celovcu.
Razne požarne nesreče. V vasi Breg, župnija Breznica na Kranjskem, so mlatili oves na motorni pogon. Ker niso odklopili motorja po opravljenem delu, se je vnel motor in požar je zajel slamo, seno in vse, kar je bilo v skednju. Ogenj se je razširil na domačiji pri Ribču in sosedu Toncu, ki sta pogoreli. Gasilci in domači so z velikim naporom oteli ostale hiše in poslopja. — V tovarni za obleke, ki je last H. Hu-terja, v Radvanju pri Mariboru, je povzročil nočni požar 4000 din škode. Nek pomočnik je pozabil izključiti električni h- | kalnik, ki se je tako segrel, da so se vžga- 1 le v bližini zložene obleke. Na srečo so opazili sosedi, da se vaM iz tovarne dim in so obvestili mariborske gasilce, kateri so ogenj pogasili in preprečili razmah nesreče.
Bazne rt oviee _
Studenci pri Mariboru samostojna žup- • nija. Največja župnija v naši škofiji je Sv. Magdalena v Mariboru, katera šteje blizu 20.000 duš. Že dolgo let so si prizadevali Studenci s 5200 dušami, da bi postali samostojna župnija, ker tamkaj delujejo ka-pucini. Do ustanovitve samostojne studen-ške župnije ni prišlo, ker so temu načrtu kljubovale prejšnje občinske uprave. V minulem tednu se je vršila v Studencih seja občinskega odbora, kateri so prisostvovali tudi okrajni načelnik Eiletz, mag-dalenski g. dekan Strgar in kapucinski pater gvardijan. Občinski svet je soglasno odobril načrt za ureditev posebne župnije. Cerkvena oblast je šla občini na roko, da dobijo Studenci iz neke dedščine cerkve sv. Jožefa 20.000 din brezobrestnega posojila za dobo desetih let.
Statistika, srednješolcev v Mariboru. Po zadnjem in najnovejšem vpisovanju je v Mariboru 2593 srednješolcev. Od teh je 1686 učencev in 907 učenk. Na klasično gimnazijo se je vpisalo 684 dijakov in 174

deklet. Na realno gimnazijo 682 dečkov in 170 deklet. Na nepopolno realno gimnazijo na Zrinjiskem trgu 443 deklet in 118 fantov. Na trgovsko akademijo 109 fantov in 91 deklet. Na državno učiteljsko šolo 93 fantov in 29 deklet.
Izredno velik obisk celjske gimnazije. Na celjsko realno gimnazijo s klasičnimi vzporednicami se je vpisalo letos 1254. Od teh je 845 dijakov in 409 dijakinj. Klasične vzporednice so razdeljene v dva oddelka s 70 učenci. Vseh oddelkov na zavodu je 30. Od teh bo imelo 17 oddelkov pouk dopoldne, 13 popoldne.
60 konj premiranih. V sredo, 7. septembra, se je vršilo v Ljutomeru premiranje kobil-mater z žrebeti, 1—4 letnih žrebic ter 1—3 letnih žrebcev toplokrvne in mrz-lokrvne pasme. Mrzlokrvni so bili iz Štri-gove in Razkrižja, toplokrvni z Murskega polja. Od 120 komadov je bilo 60 premiranih.
čudna igra narave. Posestniku Pavlu Svetina v Guštanju je povrgla ovca čudno jagnje, ki ima osem nog, in sicer Štiri zadnje in štiri sprednje, ki so pa razdeljene na štiri strani, po dve in dve, tako da je glava v sredini Glava tega jagnjeta ima štird ušesa in tri očesa. Po raztelesenju so našli v notranjosti tega čudnega jagnjeta v eni prsni duplini dvoje src in dvoje pljuč. Ovca je po porodu ostala popolnoma zdrava, čudno jagnje je pa seveda prišlo mrtvo na svet
Zadružna šola v Ljubljani. Prvi in drugi tečaj Zadružne šole se začne 17. oktobra. Prošnje na Zadružno zvezo je treba vložiti do 26. septembra. Vsak prosilec naj se oglasi pri domači zadrugi za priporočilo. Vsa pojasnila daje Zadružna zveza v Ljubljani.
Odborniki in člani mariborske podružnice ZAK8 naj se udeleže širšega sestanka v nedeljo, dne 18. septembra, ob 8 pri Gambrinu. Točno, ker bo ob 10 seja okrožnega odbora! — Mariborska podružnica ZAKŠ priredi 2. oktobra celodnevni izlet v Haloze. Izlet bo stal vsakega udeleženca samo 20 din. Zaradi prijav, ki jdh moramo poslati posestvom, ki jih obiščemo, prosimo, da se zani-manci čliimprej javijo vodstvu podružnice. — Izlet v Italijo, ki ga prireja ZAKŠ, je zaradi Mussoli-nijevega obiska Primorske preložen na 25. sep
tember. Na razpolago je še nekaj mest, zato pohitite s prijavami!
V zavodu šolskih sest« v Mariboru se vrši vpisovanje za gospodinjsko šoto dne 15. septembra od 8 do 12. — Vpisovanje za kuharske tečaj« bo v nedeijo, 18. septembra, od 9 do 12.
Studijska knjižnica v Mariboru je uvedbi B ponedeljkom, 12. septembra, zopet običajne uradne ure. čitalnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15 do 18, istočasno so izposojujejo tudi knjige.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, teL 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, n. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černlč, 964
Občinstvo Slovenskih goric, nalagajte denar le pri »Posojilnem društvu Sv. Lenart, Slov. gorice«, kjer se vam obrestuje kot nove vloge po 4%, po dogovoru 4'A% in takoj v celoti izplačuje. Dajejo se tudi posojila.	1380
Obžalovanja vredni slučaji
Zasledovani vlomilec aretiran. V Loški ulici v Mariboru so zasačili 7. septembra mlajšega moškega, kateri je razbijal s sekiro ključavnico na vratih stanovanja Antonije Mahoter, katera je zaposlena kot tkalka v Huterjevi tovarni v Melju. Po presenečenju je zbežal vlomilec na vrt ter od tam po raznih ulicah, dokler ga ni prijel stražnik v Mlinski ulici. Gre za 28 letnega delavca Marka Pernek z Brezove gore na Hrvaškem. Bil je že večkrat kaznovan ter za tri leta izgnan iz Maribora.
^erila pokradenega za nad 2000 din. V hotelu »Mariborski dvor« na kralja Petra trgu v Mariboru je odnesel neznan tat perila za 2132 din.
Velik vlom v trgovino. V Arnačah pri Št. Ilju pri Velenju je bilo v noči vlomljeno v trgovino. Storilci so odnesli razno ma-nufakturno blago, tako: hlačevino, sukno, barhent, klot, platno, dalje 2000 komadov cigaret »Drava«, 50 zavojčkov tobaka za pipo, večjo količino cigaret »Zeta«, cigar in papirčkov v skupni vrednosti 15.857 din. Vlomilci so bih najbrž trije. Prišli so v trgovino na vzhodni strani, kjer so izruvali na oknu železno omrežje, razbili šipo ter tako odprli okno. Pod oknom so našli 30
Sargov
SCAL0B
raznih steklenic, ki so jih poprej zložili % okna, Skozi katerega so vlomili, da so si tako napravili prosto pot za odnašanje plena. Pustili so tudi prislonjeno lestvo, po kateri so splezali do okna, ki je 4 m visoko od tal, ter daljši lesen drog, s katerim so na oknu izruvali omrežje. Za tatovi zaenkrat ni sledu.
Drzna tolpa vlomila v trgovino. V pozni noči je bilo vlomljeno v Št. Lovrencu na Dolenjskem v trgovino Alojzija Bregar.: Storilci so odprli okno v kuhinjo in s ponarejenimi ključi prodajalno, iz katere so odnesli usnja in raznega blaga za 18.000 dinarjev. Po izvršeni tatvini so si tatovi privošičli sira ter žganja. Domači so opazili vlom drugo jutro, 4. septembra, in so ga naznanili orožnikom, kateri so zaman poizvedovali za storilci. Dne 7. septembra v noči je slišal mizarski pomočnik pri Fr. Ostaneku, kateri ima delavnico v bližini okradenega Bregarja, šum. Razločil je, da so se neznanci pripeljali na kolesih in so
Sreča v igri, nesreča v ljubezni
Neki Moncigallo je lansko leto v Turinu v Italiji zadel v loteriji 84 tisoč lir. Ni vedel potem boljšega, nego da se je hitro zaročil z nekim lepim dekletom. Od dobitka je izročil potem 80 tisoč lir nekemu notarju z določbo, da dobi to vsoto njegova zaročenka, če do 31. decembra 1937 ne postane njegova žena. Zaročenca sta odšla pozneje na družabni izlet, pri čemer si je eden izmed ' izletnikov dovolil napram zaročenki takšne svoboščine, da je Moncigallo pobesnel in svojega tekmeca zabodel. Zato je moral za 11 mesecev v ječo. S tem pa je tudi minilo leto, ne da bi se poročil. Dekle je tedaj pohitelo, da dvigne
Januš Goleč:
33
Poriairejevalci
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe .
Pojavljali so se zdaj v tej, zdaj v oni poljanski vasi goljufi iz vseh stanov, kateri so zatrjevali, da znajo delati denar s pomočjo fotografije, ker so bili učenci Potočnika ali Rupnika.
Posebno srečo s sleparenjem so imeli nekateri mešetarji, o katerih so vedeli lahkoverneži, da so bili resnično dalje časa v družbi ponarejevalskih mojstrov, od katerih bi si že bili morali prisvojiti vsaj nekaj največje osrečevalne umetnosti.
Je precej sodno dokazanih primerov, kako so iz-metavali dobro stoječi poljanski kmetje iz golega pohlepa po še večjem denarnem bogastvu težke tisočake za nabavo novih ter dragih fotografskih aparatov, kemikalij in drugih ponarejevalnih pripomočkov. Povrh so preživljali ter napajali laži-ponareje-valca prav po grofovsko pod svojo streho ter so mu plačevali za prevaro še lep denar.
Kaj in koliko je dosegel tak mešetarski goljuf, nas naj pouči naslednje pojasnilo:
Za vzorec je zahteval vedno nove stotake in tisočake, katere je fotografiral od vseh strani, razvijal plošče in kazal posnetke vsem lažem dostopnim po-deželanom. Šele tedaj, ko je hotel imeti kmet izdelano potvorbo, je lopov zginil s pravimi vzorci vred.
Kratko označena potegavščina se je vlekla po cele mesece, dokler ni izžel goljuf iz kmečkega škrt-ljavca vseh denarnih prihrankov in mu je zapustil kot spomin na udobno in še povrh plačano življenje nekaj fotografskih plošč in posnetkov stotakov ter jurjev.
Prebridko razočarana kmečka para si je dal duška po popihanju sleparja v upravičeno razbesneli jezi s tem, da je ovadil goljufijo orožnikom. Orož-niška poizvedovanja so rodila obtožnico ter obsodbo ogoljufanega kmetica in ponarejevalca, a za slednjega ne zato, ker je skušal ponarediti bankovce, ampak zaradi navadne goljufije.
Kakor hitro je bil razkrinkan en lopov, se je ž« pojavil drugi, kateremu so sedale na limanice nove žrtve.
Zgodilo se je celo, da je premožen kmet izdajal goljufu mesarskega poklica težke tisočake, ga redil ter napajal cele mesece in sta končno romala po
jih prislonili k hiši ter so se napotili proti Bregarju. Pomočnik je poklical mojstra in njegovega brata Ivana Ostanek, ki je po poklicu zidar. Ta družba je prepoznala, da so se pripeljali tatovi po blago, katerega so Mi pokradli pred dnevi pri Bregarju in so ga skrili v njegov hstnjak. Ko so vlomilci opazili, da jim preti nevarnost, so
se spustili v beg na kolesih. Pri zasledovanju je dobil Ivan Ostanek od enega izmed tatov strel pod srce. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu že gre na bolje. Že koj pri prvem zasledovanju so prijeli dva tata, a brli so štirje. Bregar je dobil pokradeno blago nazaj.
fciMMia proslava (ivojnega (obiicla na narodnem »©ra v Cnriovcm
Beseda dr. A. Korošca
Spredaj smo opisali najveličastnejši sprevod, katerega je doslej doživela Slovenska Krajina v proslavo 20 letnice Jugoslavije in 25 letnice »No-vin«.
Ko se je razvrstil tri četrt ure trajajoči sprevod po ogromnem zborovalnem prostoru, na katerem je stala častna tribuna z oltarjem, se je podal voditelj dr. Anton Korošec s spremstvom e balkona »Našega doma« na zboroval išče, kjer je bil deležen viharnega pozdrava 18tisočglave ljudske množice.
Služba božja
Asistirano sv. mašo s cerkvenim govorom je »pravil kot zastopnik škofa g. stolni dekan dr. Fr. Cukala, ki je tudi prečital pismo g. škofa dr. Iv. Tomažiča, v katerem je poslal vladika vsein zboroval cem pozdrav in blagoslov. Pobož-ncat pri službi božji je še posebno povzdigovalo krasno in ganljivo ljudsko petje.
Voditelj Prekmurcev otvori tabor
Po sv. maši Je Otvoril tabor g. Jožef Klekl, voditelj Prekmurcev. Spomnil je navzoče na proslavo 20 letnice Jugoslavije, katera je prinesla Prekmurcem tolikanj zaželjeno svobodo v narodni državi. G. Klekl je naznanil zboroval cem, da bodo odposlane s tabora vdanostne brzojavke vsemu kraljevskemu domu, predsedniku vlade in gkofu dr. Iv. Tomažiču. Za soglasno sprejetim predlogom g. KleMa je zaigrala godba državno himno, na govorniški oder je stopil z nepopisnin navdušenjem pozdravljeni g. notranji minister dr. ¡Anton Korošec kot glavni govornik.
Draga Slovenska Krajina!
Stoletja in stoletja po smrti kneza Koclja te nismo smeU pritisniti na svoje srce. Kakor mlada nevesta si nam bila skrivna in odtegnjena, naša ljubezen je morala biti ponižna in tiha. šele pred 20 leti si se nam smela pridružiti In videli smo tvojo lepoto, tvojo dobroto in tvojo zvestobo. Danes slavimo na teh blagoslovljenih tleh Slovenske Krajine 20 letnico, odkar si se pridružila Sloveniji in Jugoslaviji. Sedaj si naša in nihče te nam ne more več vzeti. In nam te tudi nihče vzel ne bo!
Namen slovenskih taborov
Nekateri mislijo ih trdijo, da smo mi slovenski JRZovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volilno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, se zelo moti. Mi ne stojimo v volilni dobi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu doka žemo svoja nacionalna in patriotska čustva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovansko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost na-tmu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka 5BZ sama, oprta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker nGČemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi de-nuncianti, ki so nam opljuvaii našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi. Mi pa smo, hvala Bogu, tudi močni in številni dovolj, da sami lahko
prirejamo tako veličastne narodne in držsvoijab-ne prireditve, kakor so naši tabori.
Dr. Korošec o narodnih manjšinah Slovenska Krajina je, kakor že ime samo kaže, slovenska zemlja. Imamo pa na tej zemlji tudi nekaj tlsočev Mažarov, po statistiki 7607, a Slovencev je 83.110. Toda teh Mažarov mi ne pritiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da se noben Mažar, ki živi pri nas v Jugoslaviji, ne pritožuje in ne more pritoževati. Mi smo polni obzi-rov do narodnih manjšin in Izpolnjujemo njih upravičene želje.
Mi pa imamo svojo kri tudi onkraj jugoslovan-sko-mažarske meje, In to Slovence, Hrvate in Srbe, torej sestavne dele celotnega jugoslovanskega naroda. Te krvi ne zatajujemo in je kot čisti nacionalisti tudi ne moremo zatajiti. Naj govore številke: Slovencev je na Mažarskemi 6087, Bunjevcev in Sokcev 150.312, Srbov 6078, tako da je jugoslovanskega nacionalnega elementa v Mažarski nad 160.000 duš.
Ti naši bratje v manjšini si želijo isto, kar želijo Mažari v Jugoslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh želj bi nedavno sklenjeno prijateljstvo samo utrdilo in potem bi bila Mažarska ši bliže mirotvorni organizaciji Male zveze.
Jugoslavija in judovsko vprašanje
Drugod v Sloveniji nimamo judov, pač pa jih je mak» število tukaj v Prekmurju, vsega 476. Vseh judov imamo v Jugoslaviji približno 70.000. Zato naj nekaj besed izgovorim tudi o danes perečem judovskem vprašanju. Pri nas v Jugoslaviji, čemur ste vsi priča, ne obstoji judovsko vprašanje. Jugoslavija je izmed redkih držav, katere to vprašanje ne vznemirja. To je najboljši dokaz, da judje pri nas uživajo polno zaščito zakonov, da se judje pri nas tretirajo kot ravno-pravni državljani. Vse dobrote zakona se delijo enako judom kakor drugim državljanom, kajpada t Bdi vse strogosti zakona. Kar pa se tiče priseljevanja judov iz drugih držav, kar je danes na dnevnem redu, pa se držimo tega načela: Nabe-na država na svetu v današnjih prilikah ne želi, da se ji poveča število njenih manjšin, naj si bo to manjšina jezikovna, verska ali draga. Tega načela se drži tudi kraljevina Jugoslavija. Mislim, da je to v sedanjih prilikah pametno in zelo trezno stališče.
medsebojnem prepiru oba v zapor. Ogoljufani je bil Še toliko nespameten, da je izpovedal po aretaciji, kako je napravil zaobljubo, če bo uspela ponareje-rvalna zadeva in bo naenkrat obogatel. Naročil je dragoceno razpelo za nov križ v zahvalo za primer, fiko bo vsaj nekaj res od tega, kar mu je obetal lažni ponarejevalec.
Ko je plačal prav debelo potegavščino poleg gotovine še z zaporom, ni hotel poravnati izdatkov ne za novo razpelo in ne za križ.
Zaarano zaobljubo je moral po prestani kazni izpolniti do pare natančno v pravem denarju. Zaob-Ijubljenega križa sicer ni postavil, a je bil kljub temu deležen od vseh strani toliko škodoželjnih zbadljivk ter posmeha, da je hudo zbolel in odromal mnogo, mnogo prerano pod grudo.
Vse številne prevare z izdelovanjem denarja, katere je popisovalo časopisje v svarilo, ali pa so bile enane po bližnjih okolicah, kjer so se dogodile, nikakor niso spametovale lahkovernežev. Večkrat ni postal previden ter pametnejši niti taisti, ki je že enkrat nasedel ter je naravnost silil in tiščal še drugič in tretjič v osleparjenje pod kako novo krinko.
Dravsko polje je bilo preplavljeno z laži-ponare-jevalei, ko je prestal Franc Rupnik prisojeno mu drugo večjo kazen in je zapustil mariborsko kaznilnico 19. marca 1936.
i
Izpuščeni mojster na ogledih po zaposlitvi
Komaj je prestopil Rupnik prag kaznilnice in je zasijalo nad njim poletno sonce svobode, jo je urezal kar preko glavnega mariborskega mosta v svoje že večkrat omenjeno stanovanje ob Dravi, katero je bilo zanj ob vsakem času in še po tolikih letih pripravljeno ter na razpolago.
Bogznaj kolikokrat mu je prebrskala in prevrgla njegov stan policija. Iztaknila je marsikaj obtežil-nega in mu je zaplenila dostikrat dragocene naprave ter ponarejevalne pripomočke. Do danes pa ni uspelo oblasti, da bi se bila polastila mojstrovega najdražjega predmeta — fotografskega aparata.
Rupnik hrani še danes nekje skrito izredno posrečeno izdelano fotografsko lečo, s katero je ustvarjal na zagoneten in samo njemu znan način denarne posnetke, jih prenašal na kovinaste plošče in izdeloval mojstrsko posrečene potvorbe.
(Dalje prihodnjič)
denar in notar ga ji je izročil. Ko je Moncigallo odsedel svojo kazen, ni hotela njegova »zaročenka« ničesar slišati o kakšni poroki, a tudi ne o tem, da bi vrnila denar. Sedaj si išče nesrečni »srečni« dobitnik v igri pravice pri sodnikih.
Vroče reke
Huda potresna nesreča se je zgodila na japonskem otoku Hokaidu. Ves otok so pretresli hudi suniti, ceste, mostovi in železniške proge so bile razdejane. Devet vlakov je obstalo na odprti progi. Gladina jezera Kučara se je znižala za pol metra, istočasno pa je nastala v sosednem ozemlju poplava. Male reke, ki so prihajale z gora na severu, so nosile deloma vrelo vodo s seboj.
Spori
je zrdrav, pa vendar seJahko zgodi,-da sa prehlad ¡te zaradi majhne neprevidnostih Zato mis-
lite že pri prvih znamenjih bolezni na Aspirin tablete in na „Bayern-jev križ, ki jamči za pristnost!
©ASPIRIN
TA3LSTE Z BAVER-1EVIM KRIŽEM
Oglas reg. pod S. br. 437 od 10. L I9H.
Razlogi za prekmurski tabor
Toda vrnimo so zopet nazaj k Slovencem v Slovenski Krajini in k tabor«, ki ga danes obhajamo ! Vaše glasilo, vaš časopis »Novine Slovenske Krajine« od 4. septembra je navedlo lepo število razlogov, zakaj ste sklicali današnji tabor. Naj navedem samo one, ki se mi zdijo za politični zbor najvažnejše:
1.	Ka smo dobili versko sloboščino, ka se nam ne sili na škodo vere drugi jezik, šteroga ne bi razmeU, nego v milom slovenskem maternom jeziki se nam glasi boža rež v cerkvi In se vči v šoli.
2.	Ka so se včakale naše »Novine«, ki so z ©gnjom krščanske liibezni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnico svojega obstoja.
3.	Ka je naš narod prišo v lastno državo, v šteroj je v 20 letah več pripomočkov pridobo, kak prle v stotinaj let;
4.	Ka je prišo po agrarnoj reformi do kruha i strehe.
5.	Ka se je rešo strašne bolj še viške oblasti.
iz teh razlogov, ki jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste veseli, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da se v popolni svobodi lahko poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, šoli, uradu in vsepovsod. Bazen tega neprisiljeno in iskreno priznavate, da ni,sto v stotini let prej dobili toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20 let, odkar ste sinovi in hčere velike Jugoslavije.
Da vas je prišlo toliko število na današnji tabor, je dokaz vaše hvaležnosti napram svoji narodni državi.
Še dva razloga, ki sta navedena v »Novinah« za obhajanje današnjega tabora, to je hvaležnost, da vas je Bog rešil boljševizma in hvaležnost za 25 letno delovanje »Novin«.
časi, ko so tudi pri vas kakor po vsej Mažar-ski zavladale boljševiške oblasti, so bili strašni. Zato si jih tudi nihče več ne žali nazaj. In bodite mirni, oni se tudi več ne vrnejo, kajti Jugoslavija skrbno bdi nad tem, da se pri nas vse razmere razvijajo mirnim potem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red In tnir.
Zalivala »Novinam« in g. Klekiu
Ta tabor pa naj izreče tudi zahvalo »Novinam«, ki že skozi 25 let budijo med svojim ljudstvom ljubezen do našega jezika In ki imajo največjo zaslugo, da je narod z veseljem prišel v jugoslovansko državo. Duh tišinskega dr. Ivanočija, duh bogojanskega Baše in črensovskega Klekla je vladal in še vlada v teli »Novinah« in gre neprestano po preizkušenih potih do vsestranskega napredka.
Izmed te trojice si še odtai TI, gospod Klekl, živ. Tebi je dal Bog doživeti, da se še udeležiš današnjega tabora, na katerem se je zgrnila vsa Slovenska Krajina okoU Tebe, da se Ti zahvali za vse Tvoje delo. In Slovenski Krajini se pridružuje tudi vsa Slovenija ta vsa Jugoslavija v hvaležnosti za Tvoje narodno in domoljubno delovanje. Nič ne želimo bolj, kakor da semena, ki si jih sejal, vzklijejo v bujno rast in donesejo bogat plod.
živela Slovenska Krajina!
živela Jugoslavija!
živela Slovenija!
Ostali govorniki in telovadni nastop
Za voditeljem dr. Korošcem so govorili še: ban dr. Marko Natlačen, prelat dr. Matija Slavič, ki si je na pariški mirovni konferenci največ prizadel, da je pripadla Slovenska Krajina Jugoslaviji, poslanec dolnjelendavskega okraja dr. Klar, poslanec murskosoboškega okraja Benko, banski svetnik Bajlec, črensovski župan Horvat, v imenu
10.000 Prekmureev, ld živijo v Franciji, g. Cam-plin in končno se je zahvalil za izvedbo agrarne reforme g. žižek.
Doslej najlepšo prekmursko narodno prireditev je zaključil popoldanski telovadni nastop, na katerem ao se postavili pred tisočerimi gledalci naši prekmurski telovadci.
*
SEovensKa Krajina
»Slov. gospodar« »Novtnam« in g. uredniku 1: srebrnemu jubileju
Zadnjo soboto je bila odkrita v Crensovcih na pročelju »Našega doma« spominska plošča za 25 letnico prekmurskega vodilnega in narodno-budnega glasila »Novin«. Ob tej priliki se spominja srebrnega jubileja prekmurskega tovariša »Slov. gospodar« z iskreno željo, da bi za Slovensko Krajino skozi dolgo dobo 25 let najbolj zaslužno glasilo že tolikanj utrjeno kulturno delo med brati onstran Mure krepko z blagoslovom spremljano nadaljevalo. Ob 25 letnici »Novtn« želi »Slov. gospodar« uredniku in voditelju Prekmureev g. Jožefu Klekiu trdnejšega zdravja, da bi mogel svoje dobro ljudstvo voditi po krščan-sldh kulturnih vzorih do skrajnih mej svojega z največjimi- zaslugami za osvoboditev in probudi-
tev Slovenske Krajine spremljanega življenja!
*
Velika tombola v Murski Soboti. Prosvetno društvo priredi 9. oktobra veliko tombolo, ki bo do sedaj v Prekmurju izmed vseh največja. Ta dan morate priti vsi v Soboto, saj domov se boste lahko peljali z novim motornim kolesom, ki stane 9500 din, ali pa na katerem izmed desetih koles. Mogoče vam sreča nakloni šivalni stroj ali slamoreznico ? Domov boste lahko Sli oblečeni v novo obleko — moški v moško, ženske v žensko, obuti v nove zimske čevlje in ogmjenii z novim hubertus-plaščem. če vam bo mrzlo, si boste lahko kurili s klaftro drv in si pekli potice z vrečo moke. To so naše tombole. Razen teh pa še čaka na srečne izbrance nad tisoč drugih lepih dobitkov. Vrednost vseh dobitkov presega 35.000 din, cena srečki pa je samo 3 din. Zlato 9. oktobra vsi v Soboto! Vsaj tri dinarje prinesite s seboj, pa se boste lahko bogati vrnili domov!
Turnisče. V četrtek, na Malo mašo, smo imeli farno »proščenje«. Vreme je bilo lepo. zato je
tudi od drugod prišlo več ljudi. Verniki beltinske fare so prišli s procesijo, katero je pri " jli zaradi odsotnost'" g. dekana sprejel g. kaplan ter jo je odpeljal v romarsko cerkev Matere milosti. Popoldne pa je bila veselica v osrednji gostilni gospe Balažič. Obisk je bil bolj slab, iz česar se da sklepati, da ni .denarja. Zelo razveselivo in omembe vredno je dejstvo, da ta dan ni bilo običajnih prepirov in pretepa, ki so se prej malone na vsaki veselici ponavljali. Na zabavi sami pa stopi k meni znani vročekrvnež Franc ter mi pravi: »Gospod, vi ste dopisnik ,Slov. gospodarja', zato vas prosim, da napišete v list in sporočite vsemu svetu, da se bodo oni turniški fantje, ki so bili doslej največjli razgrajači in vroče-krvneži, poboljšali in želijo, da se bo odslej o njih slišalo samo lepe stvari. Saj je vendar lepše, če smo prijatelji z vsemi, pa naj bodo od koder koli. žal mi je za vsa doslejšnja nepremišljena dejanja, ki sem jih v svoji vročekrvnosti storil, no, pa zanje sem 2e prejel zasluženo kasen. Šele sedaj, ko sem že dozorel, vidim, da je bilo vse neumno, zato hočem sam in z menoj tudi moji prijatelji, da se kaj stičnega več ne bo ponavljalo, ker je to bila sramota ne samo za nas, temveč za vso občino.« Odgovoril sem mu, da dopisnik nisem, vendar pa njegove in njegovih »pajdašev« Š. T. in drugih sklepe z veseljem sporočim, ker bodo to vest Turniščani in ostali, ki imajo pri nas opravke, z veseljem vzeli na znanje. Daj Bog, da se bodo svojih sklepov res držali! Potem nič več ne boste slišali, da so v Turnišču tega in tega stepli, kar bo čast za vso občino, posebno pa za fante same. če se bodo tega res držali, jim jaz zaenkrat samo častitam, a drugič kaj drugega. — Bliža se konec počitnic. študentje zapuščajo starše in domove ter odhajajo v šole, kamor jih kliče dolžnost. •— Pretekli teden se je na kolesu poškodoval g. Ivan Zadravec. Peljal se je namreč s sejma in ko je na nekem križišču malo nagleje zavil, je zaradi teže pakota, ki ga je peljal, zgubil ravnotežje, padel ter se precej poškodoval na nogi. — V petek smo imeli sejm. Bil je sanno kramarski in poset je bil bolj majhen, čeprav je bilo sejmar-jev-krainarjev več kot preveč. Težko je našim obrtnikom in trgovcem, da imajo samo mnogo stroškov, o prodati ne morejo kaj prida.
BratoncL Dolgo časa že imamo železniško progo, ld vodi mimo naše občine ter med Dokležov-jem in Bratonci preseka precej prometno cest», ki vodi preko mostu na Muri pri Veržeju na šta-
jersko. Kjer proga seka cesto, pa so ovinki in gaji, zato se prihod vlaka le težko opazi. Prosimo torej merodajno oblast, da nam na tem mestu postavi zapornice, ker bo sicer prej ali slej prišlo do nesreče, ki bo lahko zahtevala tudi človeške žrtve. Ta cesta je namreč sedaj, dokler Še ni gotov most na Petancih, ki ga že delajo, zelo važna zveza med Prekmurjem in ostalo Slovenijo.
Lipovci. Te dni razstavlja v hotelu »Krona« v Murski Soboti svoja likovna dela naš rojak g. Jakob Karel, akademski slikar. To je prva tovrstna razstava v Prekmurju. Poseitimo razstavo mladega umetnika, da se mu vsaj malo oddolžimo za njegovo umetniško delovanje ter pokažemo, da smo ponosni na svojega rojaka, ki se bo najbrž kmalu uveljavil tudi v širši javnosti.
Bogojina. Prejšnjo nedeljo je bilo pri nas angelsko »proščenje« in z njim v zvezi tabor, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi. Na taboru sta med drugimi govorila narodni pcslanec g. dr. Klar in g. Klekl. Pri taboru smo opazili na naših faranih, da med njimi še vedno živi duh pokojnega dekana g, Baša. Ljudstvo se je navdušeno razhajalo z zavestjo, da se bomo v Črensovcih videli v mnogo večjem številu. Popoldne je bil telovadni nastop.
Bistrica- Pred nedavnim se je pri nas neki K. Š. spozabil ter v svoji telesni pohoti na zvit način zvabil 14 letno deklico, da mu je šla kazat pot k brodu. Med potjo ji je v svoji brezobzirnosti delal silo. Toda sedaj je prejel na okrožnem sodišču v Murski Soboti zasluženo kazen, in sicer osem mesecev strogega zapora.
Mala Polana. Dne 10. septembra sta slavila srebrni jubilej zakonskega življenja v krogu svojih domačih g. Škafar Jožef, trgovec, s svojo blago ženo Ano. Za jubilanta je služil sv. mašo V Polani g. dekan Jerič v zahvalo za vse prejete dobrote in milosti. Med sv. mašo sta jubilanta prejela sv. obhajilo kot dokaz prave medsebojne ljubezni zakonskega življenja. Jubilanta sta bila skozi 25 let globoko verna in najlepši zgled mnogim drugim. G. škafar je pa tudi znan daleč na okoli kot mož na pravem mestu. Odlikoval se Je med prvimi borci za mažarske vlade za zamisel Jugoslavije. Leta 1919 po zasedbi Prekmurja je bil prvi župan v Beltincih. Pri vsakem delu ga je odlikovala velika poštenost. Beltinčanom ostane g. škafar v nepozabnem spominu za dobrote, katere je občina dobila po njegovih zaslugah. G. škafarju in njegovi blagi ženi Ani želi-fto k srebrnemu jubileju še mnogo srečnih let!
Bčno železnico za prevoz mleka s hribov imajo v Franciji v pokrajini Zgornja Savojska.
Masi rajni
Jarenina. V soboto, 3. septembra, smo pokopali kmeta Antona Jamernek, bivšega trgovca, katerega je nenadoma zadela kap, v starosti 74 let. Bil je dober gospodar in spoštovan od vseh, to je pokazal njegov pogreb ter obilo vencev in šopkov; sploh je bil obdan s samimi rožami. Pevci so mu zapeli v slovo pri hiši, v cerkvi in pri grobu. Zapustil je žalujočo ženo in sina. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! — Namesto venca na grob svojemu svaku je darovala njegova svakinja iz Vukovskega dola 100 din za božičnico revnim šolarjem.
Cirkovce na Dravskem polju. O naši fari so prvi teden v septembru dobesedno veljale pesnikove besede: Odprta noč in dan so groba vrata, saj smo imeli v tem enem tednu kar pet pogrebov. Prvi je odšel v večnost 64 letni S i m o n i č Franc iz Jelovca; smrt ga je dohitela v Jablanah pri njegovi hčeri, prvo soboto smo ga položili k večnemu počitku. — V nedeljo smo pokopali hčerkico edinko posestnika Štefana Prosenjak iz Str-gojnce. V 11. mesecu je nebeški Vrtnar malo Karolino presadil na nebeški vrt. — V ponedeljek smo spremljali k večnemu počitku po-sestnico vdovo Agato Matevžič iiz Mihovec. Rog1 ji je dal učakati visoko starost 83 let. — V sredo smo se poslavljali od blagega mladeniča, vzornega slovenskega fanta, komaj 21 letnega Franca Lah, sina našega župana Simona Lah, posestnika v Pongercah. Vnet za vse dobro in koristno je dokončal kmetijsko šolo, se z ljubeznijo oklenil domače zemlje in z vzorno otroško vdanostjo pomagal staršem. V začetku aprila je korajžen odšel k vojakom. Na poti je moral vso noč prezebati na dvorišču vojašnice, močno se je prehladil in že po enem mesecu se je z neozdravljivo kaljo jetike vrnil iskat izgubljeno zdravje. Ni ga našel. Ker je bil Bogu ljub in drag, ga je po junaško prenašanem tipi j en j,u Bog k sebi vzel, da morda ne bi, kakor sv. pismo pravi, žlobnost premeniila njegovega razuma. Umrl je mlad in lep kot cvet, kakor cvet med cvetjem je ležal na mrtvaškem odru, njegov pogreb je bil bolj podoben zmagoslavju ko pogrebnemu sprevodu. Ob grobu mu je govoril v slovo njegov ka-tehet na kmetijski šoli g. Kožar; orisal je njegovo neomadeževano fantovsko življenje, tako
V Milanu v severni Italiji bodo slavili 400 letnico proglašenja sv. Karla Boromejskega za svetnika. Na sliki vidimo nov1 orjaški kip svetnika.
preko njegovih ustnic ni prišla nikoli nobena umazana beseda in nobena kletev; kako naj bo vsem fantom, ki so ga ljubili in so ga spremljali na zadnji poti in med sv. mašo zanj darovali sv. obhajilo, zgled, po katerem se naj ravnajo. Ko so pevci odpeli zadnjo žalostinko in je bila bela krsta vsa zasuta s cvetjem, smo potolaženi zapuščali njegov grob z zavestjo v srcu, da se njegova duša že veseli pri Bogu in da Franci pri Bogu že za nas prosi. — Pa še enkrat se je odprl ta prvi septembrski teden grob na našem pokopališču. V petek smo pokopali dobrega krščanskega moža, upokojenega železničarja Ivana Plohi iz Gaja. Nenadoma mu je postalo slabo, zadela ga je kap, pa je odšel v večnost, star 64 let. Vseeno je bil pripravljen. Kakor prej pogosto, tako je še pred dobrim tednom bil pri spovedi in sv. obhajilu. Veliko stanovskih tovarišev ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. — Gospod naj da vsem večni pokoj, svojce pa naj potolaži in da bi sedaj za našo faro za dalj časa ostala zaprta groba vrata.
Negova. Velika izguba je zopet zadela krščansko hišo Kaučiča, posestnika v Lokavcih. Komaj pred 14 meseci je družino zapustila blaga hčerka Marija, v nedeljo, 4. septembra, smo spremljali k večnemu Bogu drago Anico, v starosti 24 let. Zapušča žalujoče: očeta, mamico in brate. Kakor se poslavlja na večer sonce od veselega dne, tako tužno je morala zapustiti ono zarjo, katera jo je vsak dan pozdravljala skozi okence. Iskala je pomoči vsepovsod, pa bilo je brezuspešno. — Draga Anica, v spominu ostaneš tudi nam soudeleženkam gospodinjskih tečajev, obiskovala si nadaljnji gospodinjski tečaj tudi štiri mesece v bogoslovju v Mariboru, kjer si bila pridna in prejemala vsak dan sv. zakrament. Morilka-jetika Ti je prekrižala vse Tvoje načrte in Te umorila po dveh letih. — K poslednjemu počitku jo je spremljalo 34 belih deklet, katere so za njen po-koj prejele pri. sv. maši sv. obhajilo. Na domu je zapel domači pevski zbor žalostinko »Zapusti dom minljivi«, na pokopališču pa »Drago truplo krije gruda, moški zbor pa »Z Bogom«. Na pokopališču je govoril v slovo g. KaučAč Franc z Radvenjec. Draga Anica, na svidenje nad zvezdami! — žalujočim naše sožalje!
Na Angleškem bodo spustili še ta mesec v morje največjo potniško ladjo »Kraljica Elizabeta« s 85.000 tonami. Na sliki vidimo vijak, kateri bo gnal orjaka po morjih.
„Slov. Gospodar" stane:
za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din.
Dve iBcUclfsKl prosvetni prireditvi
Mladinski tabor pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini
Ljubki Sv. Križ pri Rogaški Slatini j« zbral mladino zadnjo nedeljo na lepem taboru s sveto inašo v župni cerkvi in s slavnostnim zborovanjem.
V nedeljo ob pol desetih se je razvil sprevod od letnega telovadišča v nabito polno cerkev. V sprevodu je korakalo nad 200 članov, članic, mladcev in mladenk v krojih s petimi prapori in državnimi zastavami.
Službo božjo je opravil z govorom g. dr. Han-želič. Po sv. maši se je vršilo Slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo 2500 ljudi in ga je otvoril domači g. nadžupnik I. Vajda. Pozdravil je zastopnika škofa ter razne druge odličnike in je prečital vdanostne brzojavke kralju, knezu namestniku, predsedniku vlade, dr. Korošcu in g. škofu. Po odigranju državne himne je govoril o prosvetnih društvih g. dr. Humer iz Konjic. Tri
temeljne vzore naše organizacije je orisal g. dr. HanželAč.
Popoldne je bil na telovadišču javen nastop, katere^- je prisostvovalo 3000 gledalcev. Telovadne točke sta izvajali vzorni vrsti iz Ljubljane ter Maribora in domači fantje.
•
Prosvetna prireditev na Dobrni
Zadnjo nedeljo popoldne so se zbrali fantje celjskega okrožja na Dobrni pri Celju. Prosvetna prireditev se je pričela z lepo urejenim in pestrim sprevodom v župno cerkev, kjer je opravil domači g. župnik popoldansko službo božjo. Iz cerkve je krenila mladina na telovadišče in ga napolnila. Ob treh popoldne je pričel telovadni nastop. Ob zvokih državne himne so izvajali : mladci ter mladenke proste vaje, katere je spremljalo ljudstvo z navdušenim odobravanjem. Spored vse prireditve je bil izveden brezhibno in na , občo zadovoljnost hvaležnih gledalcev.
Blagoslovitev novega prosvetnega doma na Ljubnem
Zadnji Marijin praznik se je vršil na Ljubnem V Savinjski dolini prosvetni tabor, katerega je kronala blagoslovitev novega prosvetnega doma. Ze na predvečer so oznanjali kresovi po hribih dvojno slavnost naše mladine iz gornje Savinjske doline. Na vse zgodaj na Malo Gospojnico so vzbudili ljudi na Ljubnem in po okolici grmeči topiči in budnica domače godbe. Ob devetih dopoldne se je zbralo 1500 ljudi na Ledinici, kjer so z največjim navdušenjem pozdravili in sprejela g. bana dr. Marka Natlačena.
Razvil se je lep sprevod, v katerem so nastopili konjeniki, kolesarji, 140 članov in članic, četa gasilcev s praporom ter ljudska množica. Sprevod se je pomikal skozi trg na telovadni prostor na Foršt. Tam je bil pripravljen oltar za službo božjo na prostem, katero je opravil v zastopstvu škofa g. kanonik dr. Jožef Mirt iz Maribora.
Po sv. maši je otvoril prosvetni tabor g. To-minšek, ki je prečital vdanostne brzojavke in pozdravil imenoma odlične goste.
Glavni govornik je bil g. ban dr. Natlačen, kateri je govoril o naših prosvetnih domovih. Za
Vljayalakshnii Pandi t, prvi ženski zdravstveni minister v Indiji, stopa iz letala na letališču pri Londonu.
g. banom so govorili g. dr. Hanželič, g. Marko Kranjc iz Maribora in predsednik fantovskega odseka Jamnik iz Radmirja.
Po slovesnih večernicah je v nabito polni dvorani pred blagoslovitvijo izpregovoril g. kanonik dr. Jožef Mirt, ki je imel krasen govor o pomenu in koristi prosvetnega doma. Dvorana je bila vsa v zelenju, na odru pa je visela kraljeva slika,
Dr. Frank, namestnik voditelja sudetskih Nemcev Henleina.
ovita v državno zastavo. Pevski zbor je pod vodstvom g. Turnška zapel pesmi »Naša zvezda« in »Pozdravljam te, ravinjski dol«.
G. Tominšek se je nato z lepimi besedami zahvalil vsem, ki so s svojim delom pomagali pri gradnji tega doma. Spomnil se je tudi prvega delavca, pokojnega kaplana Murka, ki mu je vsil dvorana zaklicala trikrat: »Slava!« Nato je bil na velikem prostoru na Forštu javni telovadni nastop. Udeležilo se ga je okrog 2000 ljudi. Zil zaključek je spregovoril predsednik podzveze fantovskih odsekov, g. prof. Bitenc iz Celja. *
Koroški tabor na Prevaljah v nedeljo, dnft 25. septembra. Če bo dež? Naj bo vreme tako ali tako, tabor bo ob vsakem vremenu! — Bolj mrtvi smo Korošci in Pohorci, tako nam pravijo. Na prevaljškem taboru bomo pokazali, da znamo tudi mi biti živi in navdušeni: moški si bomo grla nabiksali, da bo naš »živijo« glasno odmeval od koroških hribov; ženske pa si naj pripravijo čedne bele robce, da bodo z njimi mah-ljale in pozdravljale našega voditelja! — »Ho-tuijski ovsetarji« se bojo morda kar vkup pripeljali na prevaljški tabor. Morda bojo še drugi kraji kaj svojega posebnega pripravili.
Svečina. Preteklo nedeljo je obmejna Svečina spet oživela. Od blizu in daleč smo prihiteli, da bi videli vrle svečinske fante in dekleta, ki so se marljivo pripravili za svoj prvi dramatski nastop na novem prosvetnem odru v grajski nad-kleti Že igra sama, »Podrti križ«, je bila kraju, času in današnjim razmeram, ko strupeni tokovi tuje protaverske navlake celo našim tihim doslej neiskvarjeniim vasem ne prizanašajo, nadvse posrečeno izbrana. Prireditev je proiti pričakovanju gmotno in duhovno odlično uspela. Za to gre zahvala agilnemu vodstvu in režiserju, ki je vs<; svoje moči posvetil za to, da bo stvar čim lepše podana. Dasi so nekatere vloge v igni precej nehvaležne, naj omenimo le Korena in njegovo ženo, Ivana in Elzo, vsi štirje so se v svoje vloga res poglobili, jih dojeli in z doživetjem podali Uvodno besedo k igri je spregovoril dr. Fran ček žebot. Nastopil pa je tudi domači pevski moški in tamburaški zbor.
Dekliški krožek pri Sv. Trojici v Slov. goricah vljudno vabi na Slovesnost blagoslovitve novega prapora dekliškega krožka, ki bo v nedeljo, dne 18. septembra, ob pol desetih. Najprej bo vhod v cerkev, nato sledi pridiga, blagoslov prapora
Henderson, angleški poslanik v Berlinu, Igra važ no vlogo pri reševanju vprašanja sudetskih Nemcev.
Gospa Sun-yat-sen, vdova po ustanovitelju kitajsko republike, je obiskala po 12 letih rojstno mesto Kanton, ki je hudo opustošeno od japonskih zračnih bomb.
In slovesna sv. maša. Po večemicah sveSEna akademija. Sestre okoliških krožkov iskreno vabljene in dobrodošle! Bog živi!
Sv. Rnpert v Slov. goricah. Fantovski odsek z dekliškim krožkom vprizori v nedeljo, 18. septembra, po večernicah v domači društveni dvorani zgodovinsko igro »Kruoi«. Vabljeni ste vsi prijatelji in sosedje! Med odmori va3 bodo kratko-ičasili naši vrli tamburaši in pevci.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lepo proslavo 20 letnice Jugoslavije je priredilo naše Prosvetno društvo v nabito polni dvorani ter na novo Opremljenem odru. Poleg lepega zborovskega petja in slavnostnega govora g. šolskega upravitelja Korbana je spored obsegal Meškovo igro »Na emrt obsojeni«; po uvodni besedi društvenega predsednika g. župnika Spindlerja so jo igralci podali zelo življenjsko resnično in mestoma pretresljivo močno, tako da je vsakogar morala prevzeti in zagrabiti, in se niti taki niso mogli lodtegniti močnemu učinku, ki bi se sicer vedno radi sanejali. V enem odmoru se je izvršila ganljiva poslovitev od odhajajočega g. kaplana Ja-roslava Kotnika z zahvalo za njegovo neutrudno ta požrtvovalno delo med nami; Kij je tudi vsa ta prireditev bila najbolj sad njegovega velikega jfcruda!
črešnjevec pri Slov. Bistrici. Nedelja, 18. septembra, bo za našo katoliško prosveto in sploh za vso župnijo izreden praznik. Otvorili bomo naš novi farni Slomšekov dom ter s tem dali novo močno podlago za uspešno delovanje ljudske pro-iBvete. Ob tej priliki priredi domače Prosvetno jdruštvo ob sodelovanju pevskih odsekov iz Slov. Bistrice in Laporja ob treh popoldne koncert na-
Popisi___
Preval je. V soboto, 24. septembra, marajo zagoreli kresovi po vseh naših hribih: na Riflje-Vem vrhu, po Breznioi ta Brinejvi gori, pri Me-lešniku, na Navrškem vrhu ta pod Urši jo goro. V nedeljo, 25. septembra, bo na Prevaljah velik dan.
Guštanj. V soboto, 24. septembra zažgimc kresove jx> naših hribih! V nedeljo, 25. septembra, bo velik dan.
Mežica-črna. V soboto, 24. septembra, zažgi-jno kresove!
črneče pri Dravogradu. Pridelki, kar smo jih spravili do sedaj, niso bili tako pičli, kakor zadnja leta, ta Bogu smo hvaležni za to. Tudi krompir ta koruza se kažeta, pa tudi ajda obeta, če bomo še kaj imeli toplo vreme, da bo mogla do-aorett Le jabolk ne bomo imeli, a ni zameriti, Iker je bilo lansko leto res ogromno obloženo. Pri nas gradimo sadno sušilnico, katero smo sklenili Zgraditi zato, ker je bila lanskoletna trgovina s Sadjem zelo slaba. Hmelj, ki je bal letos srednje-dofoer, smo že obrali. Zanimivo je bilo gledati, kako je vse, staro ta mlado, hitelo za zaslužkom. Na Sušnikovem posestvu v črnečah je bilo skozi 12 dni nad 80 obiračev.
Vuzenica, Mu ta, Marenberg, Rcmšnik, Brezno, Ribnica. V soboto, 24. septembra, naj nas kresovi spomnijo na veliki naš tabor, ki bo v nedeljo, 25. septembra, na Prevaljah!
Sv. Duh na Ostrem vrhu. V nedeljo, 4. sep-jtembra, so nas obiskali Braniborci iz Maribora. Njihovi pevci so prepevali pri službi božji, potem pa se je pri cerkvi vršil pevski nastop. Govorili so: prof. Bizjak, domači šolski upravitelj Božič ta občinski tajnik žunko. Pozdravu predsednika mariborske podružnice Branibora je sle-¡dilo navdušeno vzklikanje našemu kralju in Jugoslaviji. H koncu smo vsi skupaj zapeli himno ¡»Hej Slovenci!« Popoldne so se naši Duhovčani pridružili Mariborčanom ta so se z njimi lepo po
rodnih in umetnih pesmi. Vabimo vse od blizu ta daleč, posebno naša bratska društva, da prihitijo v nedeljo na naš črešnjevski grič!
Braslovče. Prosvetno društvo bo vpriaorilo v nedeljo, 18. septembra, ob treh popoldne v Društvenem domu svetopisemsko igro v trdi dejanjih: »Jeftejeva hSi.« Domačini ta sosedje ste prijazno vabljeni!
Polzela. Po napornem letnem delu je zopet oživelo delo v našem Prosvetnem domu. Večer za večerom se zbirajo naši krepki fantje ta brhka dekleta ter se pripravljajo, da bodo nastopili na odru z zgodovinsko igro »Ben Hur«. Pri igri nastopa nad 60 igralcev, ki bodo vsi v kostumih, katere bomo dobili iz Ljubljane. Glavne vloge so večinoma v rokah starejših in izurjenih igralcev in tako upamo, da jih bodo zadovoljivo rešili. Sodeloval bo tudi društveni tamburaški zbor. Igra bo predvidoma 1. in 2. oktobra, zato si za ta dva dneva pripravite prost čas.
Razbor pri Zidanem mostu. Fantovski odsek in dekliški krožek sta priredila 28. avgusta akademijo s prav pestrim sporedom. Zjutraj je bila sv. maša in pridiga za članstvo, katero je daroval g. prof. dr. Hanželič iz Celja. Med sv. mašo je bilo skupne sv. obhajilo fantov in deklet. Na popoldanski prireditvi ee je zbralo toliko ljudi, da niso vedeli ne kam ne kod. Prireditev je dokazala, kako silno smo potrebni društvenega doma. Vsem, ki so nas posetili ta dan, in vsem darovalcem: Bog plačpj! Zahvaljujemo se tudi gdčni učiteljici Anici Kolonovi, ki se je v zadnjih dneh svojega bivanja na Razboru toliko trudila za razmah katoliške presvete. Bog ji plačaj!
domače porazgovoriii. Duhovčani smo tega obiska zelo veseli ter kličemo Mariborčanom in vsej naši narodni javnosti: še in še na prisrčno svidenje na našem lepem Kozjaku, kjer bijejo zvesta slovenska srca za narod ta milo nam Jugoslavijo. Pridite, ne bo vam žal!
Jarenina. Dnevno čitamo po časopisih, da je ta in ta občina imenovala našega voditelja dr. Antona Korošca za častnega občana. Mi Jarenin-čani smo pa bolj skromni ta ponižni ljudje ter ne obešamo vsega na veliki zvon. Vendar, da svet ne bo mislil, da smo mi najzadnji, moramo povedati, da smo že 24. julija izvolili g. notranjega ministra za častnega občana. Tega imenovanja pa nismo izvršili le zato, ker smatra nad 90% slovenskega naroda g. dr. Korošca za svojega voditelja, temveč tudi zato, ker je g. dr. Korošec naš star znanec. Saj je imel že kot mlad urednik »Slov. gospodarja« v Jarenini več shodov, sestankov ta predavanj na zadružnih tečajih. Jarenina je namreč v tistih predvojnih časih veljala za eno najtrdnejših narodnih trdnjav v Slov. goricah, kjer so se pod vodstvom takratnega jare-ninskega kaplana, sedanjega šentlenarškega dekana g. Gomilšeka vzgajali narodni borci, ki so pred in mod vojno kot tudi po vojni delali čudeže, n. pr. gg. žebot, Zupanič, Spari, Sekol itd. Na te sestanke, ki jih je redno prirejal g. Gomilšek, je večkrat prišel tudi mladi urednik dr. Korošec. Ob neki priliki pred vojno je tudi pridigal v jareninski cerkvi. Pozneje, v svobodni državi, je g. dr. Korošec kot jugoslovanski minister večkrat obiskal Jarenino, predvsem gostoljubnega g. ka-
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zaužite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev ta urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena ta se dobiva povsod. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
■■■■■^■■■■■■■■IMMHHBBHi
nonika čižeka, s katerim sta osebna prijatelja. Torej smo imeli dovolj razloga, da smo g. ministra kot našega starega znanca in prijatelja imenovali za častnega občana. To imenovanje je ponoven dokaz, da je g. dr. Korošec vedno bil in bo naš voditelj ta da mu bomo Jarenčnčani zvesta ta neomajno stali ob strani, kakor smo mu v letih naše Golgote od leta 1931 do 1935, leo niti občutne globe, niti trimesečni zapori niso omajali zvestobe Jareninčanov do dr. Korošca. Dal Bog, da bi še mnogo, mnogo let bil naš vodja. — Na občinski seji 4. septembra so gg. odborniki na predlog g. Lovreca darovali 110 din za božičnico revnim šolarjem namesto venca na grob pokojni šparlovi mami Vsem darovalcem Bog plačaj!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Naša dolgo zaželena cesta od Sv. Jakoba proti severu se je letos na odredbo načelnika okrajnega cestnega odbora g. žebota vendarle začela graditi. Delo je prevzela na licitaciji mariborska tvrdka živic, ki je z zemeljskimi in tlakovalnimi deli prišla že od Arnuša mimo Roškerja. Deževno vreme delo sicer zavlačuje, a upamo, da bodo do zime zemeljska dela za letos tako daleč končana, kakor je bilo po okrajnem cestnem odboru določeno. Malo težave je sicer sedaj, ko je zaradi deževja promet skoro nemogoč, pa bomo že potrpeli, saj bomo pozneje imeli namesto blatne lepo belo zidano cesto. Poudariti moramo, da naši domačini vnato in požrtvovalno sodelujejo pri gradbi. Zemljo so dali brezplačno in vožnje kamna opravijo tudi večinoma brez plačila. Na ta način bomo kmalu dobili lepo zvezo z banovinsko cesto pri Št. IIju in nam bo tako svet odprt, želimo si potem še novo zvezo od Sv. Jakoba proti Pesniški dolini, da se izognemo strmih klancev čea Slatenik Rajzmanov breg.
Sv. Barbara v Slov. gerienh. (Lepa slovesnost. Blagoslovitev nove ceste.) V Koreni in Sv. Barbari smo obhajali na praznik, 8. septembra, slav-nost, na katero smo zelo veseli. Po dolgih letih je naša občina s pomočjo okrajnega cestnega odbora dovršila zgradbo ceste od Sp. Dupleka po dolini Korene do stare okrajne ceste pod Sv. Barbaro v Jablancih. Namesto blatnih klancev imamo sedaj ravno, trdo cesto, ki veže Pesniško! dolino z obdravskimi kraji po skoro ravni črti. — Ob dveh popoldne smo se zbrali pri Lešnikovi kapelici, kjer so naši fantje in dekleta postavili velik slavolok in mlaje z zastavami, še kapelica je bila prenovljena in ovenčana. Ko so dospeli la Maribora slavnostni gostje, so zagrmeli topiftt in ljudstvo jih je z veseljem pozdravljalo. Med gosti so bili gg.: stolni župnik in kanonik Umek, okrajni glavar dr. šiška s soprogo, načelnik okr* cestnega odbora žebot s soprogo, inženirja So-berl in Stergaršek, trgovec Klanjšek s soprogi in še drugi. Zbrane geste ta ljudstvo je pozdravil delavni domači g. župan Kajnih, a g. župnik Potočnik je opisal zgodovino nove ceste in je posebno podčrtal požrtvovalnost domačinov: posestnikov, voznikov ta delavcev. Malokje se najde takih mož, Id bi s tako vnemo sodelovali, kakor je bilo to pri Sv. Barbari. Stolni g. župnik in kanonik Umek je nato izvršil blagoslovi t vene obrede za cesto in kapelico. Vmes pa so domači pevci sodelovali z ubranim petjem. Dva šolarja' sta pozdravila g. glavarja in g. stolnega župnika z lepimi deklamacijami. Na koncu je načelnik ta mariborski podžupan g. žebot otvoril cesto a tem, da je opisal važnost nove ceste, pohvala požrtvovalno delovanje župana Kaj niha ta občaH nov. Poudaril je, da prej nemška Avstrija ni ho* tela dati našim slovenskim krajem boljših cesti Pod Jugoslavijo pa smo v 20 letih dosegli I lastno močjo celo vrsto novih cestnih del, n. pr* most čez Dravo v Dupleku, katerega so Nerad samo obljubovali, cesto od Sv. Petra do Ležan, cesto na Pohorje, ceste v lenarškem okraju, o«h
pta št. Bj—Velka itd. Zaradi tega vsi ljubimo
našo narodno državo Jugoslavijo in našega kralja. — Po slavnosti smo se podali v Društveni ¡dom pri Sv. Barbari, kjer so domačini pod vodstvom g. župnika Potočnika in g. župana Kaj-»iha izvedli, pogostitev gostov in občinarjev. G. župan Kajnih je pozdravil goste in je sporočil, da Je občina imenovala načelnika okrajnega cestnega odbora g. 2ebota za njegovo delo za zboljšanje cest za častnega občana. Dvignila se je zavesa in na odru je bila razstavljena, krasna diploma, delo TIskarne sv. Cirila. V veselem prijateljskem razpoloženju so sledile ■ častitke in govori. Domačini in gostje so se zadovoljni vračali z naše lepe proslave 20 letnice narodne države Jugoslavije.
Ptujska gora. Cerkev na Ptujski gori se je že E&čela popravljati. Letos siAo že napravili novo streho, ki pa še ni popolnoma izplačana. Zato prirejamo 18. septembra veliko tombolo. Zato vse, kar leze ino gre, mora ta dan na Ptujsko goro! Tudi dobitki , bodo sijajni. Pomislite! Za Sva dinarja dobite cela dva junca. Lahko ju pridete pogledat, saj se že po Gori paseta. Samo prosimo, da denar doma ne pozabite! Tedaj 18. septembra na svidenje na Ptujski gori!
Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja Hranilnica in posojilnica priredi v nedeljo, 18. septembra, po prvi službi božji v Katoliškem domu poučno gospodarsko predavanje o zadružništvu. Govoril bo g. ravnatelj Gabrovšek od Zadružne zveze iz Ljubljane. Vabljeni ste vsi, da se tega važnega predavanja udeležite v obilnem številu.
Celje. V nedeljo, 18. septembra, bo v Celju velika letalska prireditev, ki bo združena s proslavo desetletnice krajevnega odbora Aerckluba
»Naša krila«. Prireditev bo na Ježovnskovem travniku v Levcu. Začetek ob 14. Pri tej priliki bo g. opat Jurak blagoslovil dvoje brezmotornih letal, izdelek Celjanov. Potem bo velika letalska prireditev, pri kateri bodo nastopila vojaška in civilna letala. Stroški so malenkostni proti temu, kar nam bo nudila prireditev. Ves dan bodo krožila nad Celjem številna vojaška in civilna letala. Pridite v obilnem številu!
Svetinje. V ponedeljek, 5. septembra, ponoči so nenadoma Svetinje zažarele in že je silovit pok pretresel hrib in zagrmel preko Ivanjkovcev. Ljudje, ki so že počivali, so planili iz postelj in hiteli pred hiše. — Popolnoma na tihem so svetinjski fantje, člani fantovskega odseka, zakurili ogromen kres in ob prepevanju domačih pesmi in med vzklikanjem mlademu kralju za rojstni dan sprožili 15 gromkih strelov. Brez širokoustenja, tiho, pa iskreno čuteč so fantje pripravili to lepo proslavo, da pokažejo, kdo jim je pri srcu in za koga so pripravljeni zastaviti vse svoje sile. — V torek, 6. septembra, so fantje prisostvovali sv. maši in se udeležili preslave v šoli in je ob tej priliki njihov zastopnik, akademik Stanko Kociper, s krepkimi besedami izpovedal iskreno vdanost slovenskih fantov mlademu kralju in domovini, na kar so fantje zaklicali svoj trikratni strumni pozdrav, Icar seveda marsikomu, ki je hotel po sili stisniti iz sebe navidezno domovinsko ljubezen, ni bilo po volji in mu je čudno spa-čilo obraz.
Polzela. V nedeljo, 18. septembra, bo na gori Oljki običajni romarski shod. Gg. spovedniki pridejo že v soboto popoldne. V nedeljo bo več pridig in sv. maš. Prva pridiga v soboto ob 18. Romarje in prijatelje gore Oljke lepo vabimo!
Hitlerjev govor zaključil kongres narodno-sociaiistične stranke v Niirnbergu
Dne 12. septembra zvečer je bil zaključen v ¡Niirnbergu šest dni trajajoči kongres Hitlerjeve stranke z govorom kanclerja, na katerega je čakal ves svet z največjim zanimanjem zaradi vprašanja sudetskih Nemcev. Hitler je v začetku svojega govora premleval že tolikokrat iame-šeni razvoj narodnega socializma in kritiko demokratičnih režimov.
Šele drugi del govora je bil posvečen češkoslovaški. Naslikal je trpljenje sudetskih Nemcev, katerih je tri in pol milijona, in ti da so izročeni na milost in nemilost sedmim milijonom Cehov, če Cehi preganjajo sudetske Nemce, se demokracije sploh ne razburjajo. Mi pa lahko rečemo demokracijam: »če si ti ljudje ne bode mogU pomagati sumi, bodo dobili to pomoč od nas. Brezpravno stanje teh ljudi se mora končati.« Nato je naslovil Hitler nekaj stavkov na naslov predsednika dr. Beneša, kateremu je odgovoril na njegov v današnji številki omenjeni govor: »Kar Nemci zahtevajo, je pravica samoodločbe. G. Beneš nima dajati nikakili darov su-detskim Nemcem. če pa hočejo demokracije ščititi to tlačen je, tedaj bo to Imelo strašne posledice. Nikdar ne bom dopustil ,da bi s posredovanjem kakega dobrodušneža (Angleža Runcima-na) nastala ob Nemčiji druga Palestina, kjer se Arabci branijo brez orožja. Nemci v Češkoslovaški niso brez obrambe in tudi niso prepuščeni sami sebi.« Zaključil je Hitler svoj govor z za trdilom, da je sam naročil letos dne 28. maja da se morata pomnožiti nemška letalska in oborožena sila. Zapovedal je graditi trdnjavski pas na zapadu, katerega gradi 278.000 delavcev, 84 tisoč strokovnih delavcev, 100.000 članov prostovoljnih delavskih čet in nešteto pijonirskih in strokovnih bataljonov. Nemške železnice zvozijo tja na dan 8000 vagonov betonskega materiala in dnevno se porabi 100.000 ton gradbenega materiala. To največje delo vseh časov bo gotovo pred zimo. Za tremi, oziroma štirimi obrambnimi črtami tega trdnjavskega pasa pa stoji nem-iki narod v orožju. Hitler je vse to storil samo Ea mir in da bi preprečil, da bi moral nemški narod mirno prenašati žalitve.
Dve tolovajski tolpi izsledeni
Orožniki od Sv. Barbare v Halozah so po devetdnevnem napornem zasledovanju izven svojega rajona odkrili dve roparski tolpi po sedem do devet članov, ki so bili organizirani in s prisego pred razpelom zapriseženi od vodje Habrka Franca iz Budiščaka, občina Maruševac. Harambaša se je že v Ameriki udejstvoval v roparskem poslu in je po vrnitvi pred 20 leti osnoval svoje na-daljno organizirano roparsko delo s področjem za Haloze in obrobno okolico savske banovine. Le zanesljive člane, ki so že večkrat dokazali svojo spretnost in neustrašenost, je zaprisegal za svoje prave in stalne člane z grozno prisego na življenje in smrt in na smrtno kazen izdajalcu. Kdor ni prestal nevarnih izpitov in pohodov, ni bil zaprisežen, ampak pod pretnjo smrtne kazni za izdajo izključen. Pri nekem vlomu v Gruškovcu na Arbeiterjevem bi bil kmalu ubil brat brata, ker je zapustil stražno mesto. Tam so spustili tri polovnjake vina, ker niso našli posode, v ka teri bi vino odnesli. Bila je to družba, ki je kradla skupaj in na dve skupini, kakor je pač bilo treba. Poveljstvo je imel že imenovani Habrka Franc, člani pa so bili mož in žena Fajt Franc in Bara, nadalje mati in dva sina Hrženjak Bara s Štefanom in Rudo (Bara se je v petek zastrupila in je že mrtva), nadalje dva brata Praš-nički: D jura in Štefan. Ukradenih in zaplenjenih predmetov je bilo pri orožnikih za cel muzej, veliko blaga so pa že tatovi že razprodali, čedna dražba ima dokazanih 45 ropov, nekaj pa jih je še v preiskavi. Vlome in rope so izvrševali v štirih občinah po Halozah in Zagorju in v obeh banovinah. So pa to sami Hrvatje.
Zanimivo je tudi, da so prišli na dan vlomi, zaradi katerih so bili nekateri ljudje po krivem obdolženi, kakor vlom na Mionovem v Paradižu, katerega je bil obdolžen oskrbnik Emeršič Janez, ki je prestal zaradi tega veliko krivico in dosti hudega.
Domače novice
Otvoritev nove ceste. V nedeljo, 18. septembra bo slovesna otvoritev ceste Frankolovo—Bukovje. Ob pol 11 sprejem g. bana in drugih dostojanstvenikov. Nato otvori g. ban cesto. Ob 11 sv. maša v Bukovju pri kapeli. Po sv. maši bodo
govorili razni govorniki. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. — Pripravljalni odbor.
Moža in ženo nevarno obklal. Zadnjo nedeljo zvečer je 32 letni čevljarski pomočnik Anton Gobec v Mariboru v Dajnkovih barakah z britvijo nevarno obklal zakonca Marijo ter Alojza Kme-tič, katera so spravili v bolnišnico, divjaka pa' so zaprli.
Huda nesreča delavca. V Kotnikovi tovarni na Bledu je padel 22 letni delavec Jože Mrlak z Vrhnike z visoke skladovnice na tla. Pri padcu si je zlomil roko, nogo, ključnico in hrbtenico.
Ponočnjaki hudo poškodovali dva brata. Dne 11. septembra v noči so v vasici Lašče pri Vrhniki ponočnjaki z noži in koli nevarno poškodovali pridna brata Franca in Alojza Klančar. Poškodovana so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je Franc poškodbam že podlegel. Orožniki so pridno na delu, da polove zverine v človeški podobi.
Nevarno se pobil. 66 letni Gašper Zevnik i2 Puštala pri škof ji Loki je padel z vrha škarpe na skale v potoku in se je tako poškodoval, da bo težko okreval.
Naša društva
Griže pri Celju. Pri nas bo 18 septembra piro-svetni tabor s telovadnim nastopom. Zbirališče v Megojnicah pri Grižah. Tabora se naj udeležijo vsi sosedni odseki z zastavami, vabljeni so konjeniki, kolesarji in narodne noše!
Dopisi
St. Janž pri Velenju. Krajevna kmečka zvfeia. priredi v nedeljo, 18. septembra, takoj po rani sv. maši v Slomšekovi dvorani kmsčko zborovanje, na katerem bo govoril svetnik Kmetijske zbornice g. Turnšek iz Polzele o stanovski kmečki zavesti. Takoj po zborovanju bo pa občni zbor Mladinske kmečke zveze. Pridite!
Cvetkovci. Z veseljem čakamo pospravljanja jesenskih pridelkov, ker se kažejo od lanskega dokaj bolje. Vreme se je ta teden nekoliko zbolj-šalo. Ljudje so si malo oddahnili, ko so zaprli in obsodili tolpo brez primere, katere kapuš je bil Bezjak Ivan, doma iz Sterjanec, ne pa iz Cvet-kovec, kakor je bilo po časopisih objavljeno, vendar se še pojavlja tatvina naprej, posebno sedaj po poljih.
Sv. Eok-šmarje pri Jelšah. Zares krasno in nepozabno se je obneslo tudi letošnje tu gori obhajano godovsnje Marijinega sladkega imena. Izredno število romarjev — posebno §e iz Celja in Savinjske doline — je prihitelo svojo pobožnost opravljat ter se z nami veselit prekrasnega vremena, ki nam je razločno kazalo Savinjske Alpe, koroško Peco in njeno sosedinjo Uršljo goro, Goro Oljko in Sv. Križ pri Belih vodah, Pohorje, Boč, Donačko goro, hrvaško Zagorje tja doli do Zagreba ter vse lepe pokrajine tja do Planine in Zidanega mosta ter še celo Sv. Jošta in Sv. Nežo na Kumu. Ker pa zaradi udeležbe pri velikem prosvetnem taboru v Rogaški Slatini, oziroma pri Sv. Križu to nedeljo marsikdo ni mogel k Sv. Roku, se bo obhajanje Marijinega godu tu gori ponovilo v nedeljo, 18. septembra, in sicer s tiho sv. mašo ob šestih ter s slovesno službo božjo, ob desetih. Vabljeni in dobrodošli!
čadram-Opiotnica. Na kvatrno nedeljo, dne 25. septembra, bo pri nas blagoslovitev težko pričakovanega velikega bronastega zvona. Vojna nas je oropala naših lepih, blagodonečih zvonov, ki so bili naš ponos. Po vojni smo si kmalu nabavili nove zvonove, toda mesto največjega zvona je bilo doslej prazno. V nedeljo bo to izpol^ njeno. Ta veliki dogodek bomo proslavili s farno prireditvijo. Ob 10 bo blagoslovitev novega zvona,' nato bo pridiga in slovesna sv. maša. Po cerkvenem opravilu bo zunaj cerkve zborovanje z govorom o ljudski proeveti. Ob 15 na vrtu gospe Varlove telovadni nastop mladine in ljudska zabava. Igrala bo godba Iz Slov. Konjic. Vljudno vabljeni poleg župljanov tudi naši dragi sosedje!
Jesenice. Upokojen je bil naš vodja in preglednik finančne kontrole g. Vinčar Henrik. V službi je bil dober, obenem pa strog in pravičen. Ko je prišel na Jesenice, se je prvo zanimal za kulturna društva, pri katerih je ustanavljal razne pododseke. Odkar ga poznamo, je že ustanovil osem kulturnih odsekov. Znano nam je tudi, da je ustanovil v svojem rojstnem kraju v čreš-njevcu pri Slov. Bistrici še za časa Avstrije Slovensko bralno društvo, katero je sedaj spremenilo naslov v Prosvetno društvo. K njegovemu tako obširnemu delovanju na polju prosvete in kulture mu častitamo in mu želimo v njegovem zaslužnem pokoju še mnogo srečnih dni z željo, da še naprej deluje pri započetem delu.
Kmečka trgrovliia
Trgovina s sadjem
Za mesec september je nemška vlada dovolila ponoven uvoz sadja Zaradi velike ponudbe sadja od naših kmetovalcev in pa, ker je nastal prejšnji teden zastoj v sadni trgovini, je cena sadju nekoliko padla, in sicer od 3 din na 2.50—2.60 din. Sorto »zlata parmena« pa trgovci še vedno plačujejo po 3 din za 1 kg. Cene sadju na inozemskih trgih pa niso padle. Blago prihaja v splošnem zelo lepo sortirano na inozemski trg in drevesno zrelo. Splošno mnenje med sadnimi trgovci je, da bc za zimsko sadno trgovino premalo sadja na razpolago. Za sadje iz južnih predelav države, predvsem za jabolčne sorte »budinko« in »tetovko«, Bo se začeli zanimati Angleži in Čehi. Ce bodo ti pokupili budinko in tetovko, ld sta letos zelo lepo obrodili in bosta dali približno 1500 do 2000 vagonov, potem naša država ne bo mogla izkoristiti vsega uvoznega dovoljenja, katerega nam je dala Nemčija za naše sadje, ki znaša 3200 vagonov. V teh 3200 vagonih so vračunana naša štajerska jabolka in pa bosanske slive. Izvoz svežih sliv pa ne bc tako velik, ker se slive porabijo večinoma le za gospodinjstvo doma kakor tudi v drugih drža vali. Tako smemo upati, da bo preostalo zelo veliko izvoznih dovoljenj samo za naša jabolka.
Izvoz lesa v Nemčijo
Na konferenci jugoslovansko-nemškega odbora za les v Crikvenici je bil dosežen spc i t- -un ca izvoz lesa v Nemčijo, kar se tiče cen. GJ< "e dviga našega kontingenta pa se bodo vršila ' 3 posebna pogajanja v Kolnu,
Lista cen je razdeljena v tri skupine: 1. rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora, 2. rezan les bosanskega izvora in 3. rezan les slovenskega in hrvaškega izvora.
Cene so v glavnem naslednje:
A.	Za rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora: smreka-jelka: deske in plohi 50—62 RM, kratice 36—41 RM, remeljni, trami, les, rezan na posebne mere, les za gradnjo vagonov 32—40 RM, pribitek za gradbeni les po seznamu znaša 2 RM za kub. meter, late 26—34 RM, tesani trami 19—21 RM, franko meja; 20—22 RM jugoslovanska jadranska luka.
B.	Rezan les slovenskega in hrvaškega izvora: smreka-jelka, kakor pade od žage: 1. deske in plohi 3—6 metrov od 10 cm navzor 32—34 RM franko jugoslovansko-nemška meja, prosto za izvoz, 33—35 RM franko jugoslovanska severnoja-dranska luka, vkrcano prosto za izvoz. — 2. Deske in plohi samo 4.50 m dolgi, 29 cm široki, franko meja ali severnojadranska luka 37—38 RM. — 3. Hoblerji z najmanj 7% smreke 3 m nav2gor, dolgi 10, 12, 14 in 16 cm ali 11, 13 in 15 cm široki, franko suha meja ali severnojadranska jugoslovanska luka 35—38 RM. — 4. 8—23 angleških čevljev daljše, 4—7 angleških col široke ali po izberi kupca širše od 7—8 angleških col navzgor, močno, franko suha meja, 34—36 RM, franko jugoslovanska severnojadranska meja 35—37 RM.
Za blago bosanskega izvora znaša cena 34 do 49 RM franko jugoslovanska jadranska luka ši-benik ali južnejša jugoslovanska luka, vkrcano prosto za izvoz.
Ta sporazum velja do konca januarja, ko bosta obe pogodbeni stranki sporočili pristojnim vladnim mestom svoje predloge glede nadaljnjega obstoja.
Hmelj
Hmeljarska zadruga poroča, da se pri mirnem, vendar čvrstem razpoloženju nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka po nespremenje nih cenah in plačuje za najboljše blago 24 do 25 din, za prvovrstno 23—24 din, za dobro srednje 22—23 din in za srednje 20—22 din za 1 kg; le v barvi slabše blago se trži tudi izpod navedene cene. Več povpraševanja je zlasti za boljše ter najboljše in predvsem v barvi brezhibne gladkozeleno blago. Računa se. da je prodano doslej iz prve roke že kakih 3500 stotov letoš njega pridelka.
Konji
Povpraševanje po konjih je zelo živahno. Zlasti na Hrvaškem in Slavoniji raste cena konjem. V naši državi se mudi več Inozemskih vojaških delegacij, ki nakupujejo konje v vojaške namene. Samo Turčija bo kupila pri nas 1500 konj. Povprečno se pri nas trgujejo konji po 1100 do 5000 dfin za glavo.
Sejem na Planini
Sejmi na Planini so znani po zelo lepi živini pomurske pasme ali — kakor tudi pravimo — ašvopšenične pasme. Dogon živine je bil precejšen, manjkalo je pa predvsem kupcev, kar je krivda tudi v tem, da je bH sejem v začetku prepovedan zaradi slinavke in se je le komaj par dni pred sejmom razvedelo, da se bo sejem vršil. Kmetje so nejevoljnih obrazov gonili neprodano živino domov, nekateri so glasno zabavljali, drugi pa nemo korakali zraven utrujenega živinčeta. Na njih ni bilo opaziti prav nič sejmskega razpoloženja Prodanih je bilo samo par komadov, in sicer krave med 2.50 in 3.50 din za 1 kg, voli pa po 5 do 6 din. Največ se je pa prodajalo na čez, pri čemer so brihtnejši živino prej stehtali in si napravili proračun, da ni šlo nič v izgubo.
Goveja živina
Naši živinski in svinjski sejmi ter trgovina 2 živino vobče je še vedno slaba. Zavira jo živinska kuga slinavka in parkljevka, ki se sicer polagoma, pa trdovratno širi kljub vsem strogim obrambnim meram, živinski sejmi so le redki, cene pa so precej slabe. Dobili smo poročilo le z dveh sejmov. — V Novem mestu je bdi na živinskem sejmu položaj sledeč: dobro rej eni voii so se plačevali po 5.50 din, krave po 2.60 do 3 din, telice in junci 4—5 din. — V Gabru pri Litiji so bile na sejmu živinske cene: volti 4.50 do 5.50 din, krave za meso 2—3 din, telice za meso 3.50—4 din, biki za meso 3.50—4 din za 1 kg žive teže; krave za pleme po 1500 din, te lice za pleme po 1200 din komad,
Svinje
Tudi trgovina s svinjami je pri nas slaba. Kupčuje se v krajih, kjer se je pojavila slinavka, samo v soseščino, dočim je prepovedano go-
niti svinje v druge kraje. Pršutarji se prodajajo sedaj pri nas po 6.50 do 7.50 din, mladi prašički po 100 do 150 din. Na Hrvaškem se je cena svinj zelo popravila ter je sedaj prav čvrsta Tovarn« plačujejo pršutarje za industrijsko predelavo po 7.50 do 8.25 din, debele svinje po 8.50 din, mladi prašički so po 40 do 160 dkr glava. Najdražje pa so mlade plemenske svinje, ld se prodajajo po 10 do 11.50 dim za 1 kg.
Mariborski trg
Na trg v soboto, 10. septembra, so kmetje pripeljali 13 voz in 114 vreč krompirja, ki se je prodajal od 0.75 do 1.50 din za 1 kg, en voz ki 44 vreč čebule 2—3 din, česen 5—7 din, osem voa zelja glava 0.50—4 din, kialo zelje 1 kg 4 din, repa komad 0.25—0.50 din, kumar ce komad 0.25 do 1 din, zeilena paprika 6—10 komadov 1 din, karfijola komad 1—8 din, ohrovt 0.50—2 din, hren 1 kg 8—9 din, zčlena komad 0.50—S din, buče 0.50—2.50 din, paradižniki 1 kg 2—4 din, peteršilj šopek 0.50—-1 din, endivija koomad 0.25 do 1 din, radič kupček 1 din, špinača 1 din, vrtno korenje 0.50—1 din, koleraba 2—4 din, fižol v stročju kupček 1 din. grah v stročju 1 din, luščea grah liter 10 din, majarom šopek 0.50—-1 din. — Sadje je na trgu imelo sledečo ceno: jabolka 1 kg 1.50—5 din, hruške 5—8 din, slive 6—10 din, čr-ntice (borovnice) liter 2.50—3 din, breskve 1 kg 4—14 din, maline liter 4 din, grozdje 1 kg 5—10 din, brusnice liter 6—7 din, luščeni orehi 1 kg 38 din. — Na trgu je bilo osem vreč pšenice 1.75 do 2 din, devet vreč rži 1.50—1.75 din, osem vreč ječmena 1.25—1.50 din, 12 vreč koruze 1.50 do 1.75 dim, osem vreč ovsa 1 din, devet vreč orosa 1.25 din, osem vreč ajde 1.50, 16 vred fižola 1.50—2.50 din. Mleko je bilo po 1.50—2, smetana 10 din, surovo maslo 24 din, čajno maslo 28—32 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.50 do 1 din. Prinesli so 263 kokoši 18—25 din, 868 parov piščancev po 18—50 din par, 4 gosi 30—35, 10 rac 12—18 din, 24 domačih zajcev 5—35 din. Špeharjev in krme na trgu nI bilo.
Vprašanja i|i odgovori
Davkarija terja rentni davek od brezobrestnega posojila. S. A. v V. Sestri ste posodili večji znesek brezobrestno; vzliš temu Vas terja davčna uprava na plačilo rentnega davka. — Predpis rentnega davka je protizakonit, ako nimate od posojenega denarja nikakega dohodka. Treba je, da se zoper plačilni nalog, odnosno odmerilni sklep pritožite v 30 dneh po njega prejemu na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, vložiti pa je pritožbo pri davčni upravi, ki je izdala nalog.
Plača za 25 letno službovanje. Naročnik. Terjatev na plačilo mezde poslov zastara sicer v treh letih, a v Vašem primeru, ko gospodar ni 25 let svoji uslužbenki izplačal nikake plače v gotovini, marveč ji de jal le oskrbo in za silo obleko, je verjetno vsaj obljubljal plačilo. S tako obljubo pa se zastaranje prekine in začne znova teči v triletni zastaralni rok. — Ako višina plače v gotovini ni bila določena, sme uslužbenka zahtevati toliko, kolikor druge enakovrstne uslužbenke povprečno dobivajo v tistem okolišu. — Ako je gospodar obljubil uslužbenk^ namesto plačila mezde prevžitek na stara leta, odnosno po svoji smrti, ga ji bo treba dati v taki ¿izmeri, da bo primerno oskrbljena.
Koča prodana na dražbi — pritožba kočarja, ker mu gre zaščita. S. Mlinarič. Pravite, da Vam pritiče zaščita glede Vašega dolga, ki ste ga napravili leta 1930, da ima le žena neko malo obrt, a so Vama vzlic temu le Los prodali posestvo. — Pritožba zoper prisilno dražbo Vam ne bi več pomagala, ko se je že aprila izvršila in je domik gotovo že pravomočen. Morali bi pred dražbo ugo varjati, da Vam pritiče zaščita. — Dotični, ki je kupil Vaše posestvo na dražbi in je kmet, ne bo mogel doseči zaščite, ko je po dražbenih pogojih prevzel Vaš dolg, kakor je bil vknjižen, odnosno naveden v izvršilnem dovolilu in se Vi sami niste pravočasno pobrigali za dosego znižanja glavnico in obresti ter dobrote obročnega odplačevanja. — Pravne nasvete dajemo našrm naročnikom brezplačno.
Preostanek živil užitkarja. S. A. S. 3. Imeli ste na svojem posestvu prevžitkarico, ki je vsako leto zahtevala vse dajatve, dasiravno ni vsega porabila; dejala je, da ako preje umrje, preostanek ostane Vam. Faktično je ob njeni smrti ostalo 6—7 mernikov žita, katere ste Vi porabili v dobri veri zanašajoč se na njeno izjavo. Sorodniki pa so pri zapuščinski razpravi zahtevali, da jim izročite gornji preostanek ali pa plačate odškodnino.
— Izjava pokojnice je žal neveljavna, ker ni dana v predpisani obliki. Kot volilo bi trebalo izjave v navzočnosti treh prič ali v paslednjevoljni pismeni odredbi, kot daritev za primer smrti pa notarskega zapisa. Spodobilo bi se sicer, da bi sorodniki upoštevali to pokoiničino izjavo, a ako je nočejo, se boste morali vdati. — Ako niste bili dolžni pokojnici v bolezni streči in jo oskrbovati, smete od zapuščine zahtevati primerno plačilo.
Izdelovanje in prodaja jaslic iz mavca. A. K. V, Ste brezposeln, znate izdelovati jaslice iz mavca ter bi jih radi prodajali po sejmih in hišah. — Trgovina z blagom po ulicah in s hojo od kraja do kraja in od hiše do hiše se sme izvrševati samo na osnovi posebne dovolitve občega upravnega oblastva prve stopnje, na čigar področju pro-siiilec stalno prebiva. Sme se dajati le našim državljanom, ki so vredni zaupanja in zanesljivi Kakega uka se ne zahteva, pač pa starost najmanj 25 let, da ne bolujete za nalezljivo boleznijo, da niste pod zaščitnim nadzorom, da niste bili obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka is koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, dokler v vseh teh primerih niste dosegli povračila pravic ali rehabilitacije; da niste vdani potepanju, beračenju, vlačuganju ali pijančevanju ter niste v pijanosti nagnjeni k izgredom. — Dovolitve za izvrševanje navedenega trgovanja se izdajajo za čas enega leta; po preteku tega roka se smejo podaljševati od leta do leta po ponovni oceni vseh zakonskih pogojev. — Na sejmih bi smeli predajati le brez stojnice; za postavitev stojnice bi potrebovali še posebno dovoljenje. — Prošnjo za trgovanje od hiše do hišo naslovite na okrajno načelstvo, kolkujte jo x 10 din ter priložite 20 din za rešitev ter hkratu svojo sliko.
Policijsko-detektivska šola v Zemunu. M. L želite podatke o tej šoli ter pogoje za sprejem v njo. — Taka šola prav za prav ne obstoji. Tudi naziv detektiv ni točen. Mišljeni so s tem oči vidno policijski agenti. To so državni uslužbenci in veljajo za njih sprejem kakor tudi za sprejem policijskih stražnikov tile pogoji: naše državljanstvo; starost najmanj 21 in ne nad 30 let; telesno in duševno zdravje; neomadeževano vedenje v preteklosti; znanje čitanja, pisanja in računanja; pismena zaveza, ostati v policijski izvršilni službi najmanj tri leta in v primeru samovoljne oddaljitve iz službe plačati državni blagajni oo-
fcjvíco enih prejemkov, ki U {S ha prejel t teku sca doba, ki jo li« odsluíi; da j» neofteojen idi ■frcr-n+4 bres otrok Bil sodno točen od teae brez igčrofc; rasen tega mova biti kandidat visok naj-ísEXttj IHon in mora fcmoii odslužen tok ▼ mtaá-jfuBtu kadru v cd temed glavnih vrat orožja vojake «a mornarice. £e t ahiži» «prejeti stražniki, od-graoo pottcijska agenti se ▼ «vrbo epopotaitve fttsMijii pošiljajo v Zemun na Šestmesečni tečaj Mi pdkri)Bke agente. — Prošnjo za prejem v «n&o (ne v Solo) lahko vložite vsak čas, in altar b* bansko opravo v Ljubljani, vendar ni pre-»e6 verjetno, da bi ahižbo dobiti, ker Je vloženih tato veükD prošenj. Več aapeha bd imeli • proš-Cja na. bonsko »pravo v Zagrebu aH Upravo mesta Beogwtda.
NasfcjT dediča, odnosno sedanjega poseotnika. V. t Z. U zapuščinskega spiea boste lahko raz-«ádeü, kdo Je dedič, odnosno sedanji lastnik ali »saj upravnik sosednega zemljišča. Ako segajo ■ tega zemljišča kake veje v Vaš zračni prostor, Ph lahko sami posekate. Tožbe zaradi motenja posesti (ako bi stopili na sosedni vrt), se Vam Očtvtdno ni treba bati, ko izgleda, da sosedno BsnJ jišče nima gospodarja.
Zaščitene» ne tmoreta plačila anuitet. Terjatev gostilničarja in zaščita. Juüjana D. V kolikor se Je Vaš mož zadolžil pri gostilničarju leta 1927, bi bB dolžan plačati neznižano glavnico in y uredbi o likvidaciji kmotskfli dolgov določene Obresti te, ako bi mu bil gostilničar dal na Tip itvijenjsfce potrebščine. Vi» bi btlo smatrati za življenjsko potrebščino le, afleo bi ga kupoval, ladnosno v manjših količinah zavžival kak bolnik I» adravCne svrhe. Dolg bi bilo plačati ▼ 12 letnih Obrokih. Ako pa ne gre za kreditirane življenjske potrebščine, ima gostilničar pravico terjati le polovico glavnice z znižanimi obrestmi ▼ 12 Obrokih. — V kolikor ste se zadolžili pri trgovcu V teta 1930 do 1935, Je ločiti dolg, nastal do dne j», aprila 1932. Le-tega imate plačati v 13 letnfli obrokih ki le z mižanimi obrestmi, to Je ra čas od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933 kvečjemu 10%, ako pa Vas je trgovec tožil, le 8% obresti; za čas od 24. novembra 1933 do
26.	septembra 1936 ste dolžni plačati le 1%, od
27.	septembra 1936 naprej pa nobenih obresti. Rentnega davka niste dolžni plačati. — V kolikor ste se pa zadolžili po 20. aprilu 1932, žal ne Bživate nikake zaščite, odnosno olajšave. Obresti site dolžni plačevati 6%; rentnega davka pa tudi ra ta. do! doJga ne, ako se niste vnaprej zavezali k takemu plačilu. — Ako dokažete, da ne morete plačati niti 50% svojih dolgov (v kolikor spadajo pod zaščito), smete zahtevati v letu dni bd dne, ko so se dolžniške listine zamenjale z novimi obveznicami, pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se Vam zniža dolg še za več nego 50%. V ostalem se upošteva le primere vremen-
tdrih nezgod, zaradi katerih se biti oproščeni pia-čfla davkov, ki to v toliko, da upnik Se ne pridobi pravica, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka (znižanega) dolga, ako kakega dospelega obroka ne plačate pravočasno. — Morda Vam upnika. Se nista izročila nove zadolžnice, odnosno obveznice T Opozarjamo Vas, da pred tem niste doižni plačati nikakega obroka zaščitenih dolgov.
Nezadovoljna polovica dedičev zahteva cenitev zapuščine. S. A. in R. Pokojna mati, odnosno ta-Sča Vama je r oporoki zapustila svoje posestve in odredila, naj izplačata bratom in sestram gotov« zneske. Polovica imenovanih dedičev ni zadovoljna hi zahteva cenitev. Na Vaša vprašanja Vam ne moremo določno odgovoriti, ker niste poslali dovolj točnih podatkov. Ali se nezadovoljni dediči sklicuje jo na oporoko pokojnega očeta in se morda smatrajo za fideikomJsarične nadomestne dediče bivše očetove zapuščine? Pokojni oče J« napravil zelo nejasno oporoko, ko je določil, naj bo vsa njegova zapuščina last njegove žene (sedaj umrle Vaše matere) do njene smrti, pri tem pa pristavil najprej, naj žena potem (po svoji smrti) naredi kakor ona hoče, v prihodnjem stavku pa napisal, naj po njej dedujejo vsi otroci enako. Po našem mnenju gre bolj za željo pokojnega očeta nego pa za obvezo matere, da prepusti nastopijeno dediščino po svoji smrti vsem otrokom po enakih deležih. Ker pravite, da so dobili otroci »po sodnijaki razdelitvi očetov delež Izplačan«, domnevamo, da so stali otroci in zapuščinsko sodišče na stališču, da ne gre za fi-deikomisarično nadomestitev. V tem primeru bi bOi nezadovoljni dediči upravičeni v zapuščinskem postopanju po materi zahtevati le izplačilo svojih nujnih dednih deležev v gotovini. Po zakonu bi dedovali vsi otroci enako, nujni delež pa znaša le polovico zakonitega. Seve se nujni dedni delež računa le od čiste zapuščine. Stroške, ki sta jih vidva imela s prenovitvijo gospodarskega poslopja, lahko zahtevata povrnjene in bi jih bilo odšteti od zapuščine. Tudi vrednost dela Vašega najemnika, ki je pomagal opravljati poljska dela na posestvu pokojnice, ker sta mu vidva dajala brezplačno stanovanje v svoji hišici, je smatrati kot dolg zapuščine. V kolikor pa sta vidva sama opravljala dela na posestvu pokojnice, ne bosta mogla zahtevati plačila, zlasti ne, ako vrednost tega dela — odbivši dohodke, ki sta jih imela od posestva (hrano, stanovanje in podobno) — ni večja nego razlika med vrednostjo dednega deleža, ki bi ga vidva dobila po zakonu (ako bi vsi otroci enako dedovali) in vrednostjo dedščine, ki jo bosta dobila, odnosno vama ostane, ako ostali otroci dobe samo nujne dedne deleže.
Golonh Antonija. »Slov. gospodar« žal nima fonda, ilz katerega bi mogel podeljevati podnore ofcradencem in zaradi elementarnih nezgod oškodovanim posestnikom.
Mašim, malčkom
Če nekaj dni je ležal, potem je ozdravel. Ladijski ranocelnik je spretno izlečil rano na čelu. Ko je bil zdrav, ga je plečat možakar odvedel pred kapetana. »Evo vam malega roparja!« je zabrundal stražnik in položil svojo šapo na dečkovo ramo. Kapitan pa je bil dobričkia. Ko je zvedel, kdo je in od kod, ga je osvobodil.
Svobodno sta hodila po krovu, vse sta pretaknila, za vse sta se zanimala. Najrajši pa sta se mudila pri veslar jih, pLečatih možakarjih, M so bili priklenjeni k veslom.; Zvečine so bili to kaznjenci — toda z zlatimi srci. Kako so ju božali in ljubkovali! Iz dneva v dan so sukali svoja vesla, trpeli vročino in mraz, ndhče ni imel dobre besede zanje.
(Dalje prihodnjič)
Nesramnost
Natakar: »Klanjam se milosti jfva! Tisti be* rač, ki vsako soboto pride k vam, vas prosi, da bi mu po meni poslali tistih 50 par, ki jih vsak teden dobi.«
Gospa: »Ah ne more sam priti? Je morda bolan?«
Natakar: »O, ne, a časa nima, ker v naši gostilni sedi in — kvarta...«
Pomagal si je
četna (pred izložbo klobukov): »Glej, možek, kako lepi klobuki!«
Mož: »Srček, pusti jih! Ti klobuki niso vredni tebe. Tako pametna žena kot si ti, bi morala nositi krono na glavi, ne klobuka .,.«
Iz otroških ust
Sinček: »Očka!«
Oče: »No, kaj je?«
Sinček: »AH je res, da dober človek postane siv, pretkan človek pa piešast?«
Oče: »Kdo ti je to pravil?«
Sinček: »Meni nihče. A o vas je to pravil notar, ko je včeraj prišel iz pisarne.«
Oče: »No, ljubi sinko, gospod notar je gotovo velik osel, ker osel ne postane niti siv niti piešast ...«
Matfažek	36
Junaškega Slovenca povest v slikah
Streljal je, kar je mogel. Tinček pa je med tem zaokrenil jadrnico poroti obali.
Upala sta, da pobegneta. Nenadoma pa j Matjažek kriknil, se zgrabfl za glavo i omahnil...
Ko je odprl oči, je ležal v postelji. Skozi lino je sijalo jutranje sonce. Ob postelji je stal Tinček, bled in prepaden. Ob vzglavju pa je ždel možakar s hudim pogledom, molčal in napenjal ušesa. »Kje sem?« je bolestno dahnil Matjažek. »Na benečanski galeji,« je odvrnil Tinček. »Ujeta sva. Pa le pomiri se! Ne bo nama hudega Mornarji so dobričine.«
1371
Olas	po deželi
35a. i milijon ^o^r'^Ôu8^ tS.
naprej naprodaj v velikem raiagaalnu TRGOVSKI DOM - MARIBOR
MALA OZNANILA
Cenik malim oglas srn. Vsaka beseda ▼ malem oglasa stane Din 1.—. (Preklici, Po-olano, Izjave pa Din 2.— za besede.) Davek se zaračunava osebe} do velikosti 20 cm- Din 1.—, do velikosti 50 cm' _)in 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača se_ Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor boče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
ß
SLUŽBE:
Vinič&r, delaven, pošten, s prvovrstnimi priporočili, tri delovne moči, se sprejme v stalno dobro službo. Anton Toraan, Maribor, Usnjarska 2.
1376
V malo viničarije vzamem eno ali dve ženski ali omoženo žensko brez otrok. M. Kerle, Fram 51.
1371
Učenca, pridnega in poštenega, iz dobre hiše, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Cvetko, Sv. Trojica, Slovenske gorice.	1379
Iščem ofera: dve ženski in enega moškega. -— Vprašati: Košaki 30.	1382
Iščem pridnega in poštenega krava rja, star do 35 let. Drofenik, Poljčane.	1383
Iščem majerja z dobrimi izpričevali. Naslov v upravi.	1386
Potrebujem majerja, 2—5 delovne moči, prednost imajo dolgoletna spričevala Naslov v upravi.
1402
Sprejmem kmečkega fanta za vrtna dela, plača 100 din. Lovrenčič, Pobrežje, Zrkcrvska 37. 1401
Iščem službo gospodinje. Naslov v upravi 1398
Starejši mož s premoženjem gre za gospodarja. Naslov v upravi.	1399
Pošteno deklo za vsa kmečka dela sprejme takoj Josip Elšnik, Sv. Peter pri Mariboru. 1389
Absolvent vinarske stroke, sposoben, pošten tei zanesljiv, išče stalno mesto. Franc Jarh, Maribor, Koroščeva 20.	1407
Viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Josip Šerec, kavarna »Jadran«, Maribor. 1403
Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Ponudbe: Pištravec, Maribor, Meljska 9.	1404
Iščem treznega zastopnega viničarja s štirimi delovnimi močmi Potočnik Anton, gostilničar, Fram.	1330
Viničarja s štirimi do petimi prvovrstnimi delovnimi močmi, vsi nad 16 let stari, sprejmem pod dobrimi pogoji s 1. novembrom 1938. Takojšnje ponudbe je poslati na K. čermelj, veletrgovina vina, Ljubljana, Dvorakova ulica št. 12.
1368
Kdor poišče starejšemu možu stalna službo, dobi lepo nagrado. Dopisi »Slov. gospodarju« pod »Zanesljivost 1378«.
Poštenega starejšega hlapca h štirih kravam takoj sprejmem. Znati mora tudi sam molsti Vprašati v gostilni Kos, Košaki 35, Maribor.
1388
Sprejmem krojaškega vajenca. Valentin Gumzej, krojač, Laporje.	1409
POSESTVA:
Na prodaj manjše lepo vinogradno posestvo, vila, viničarska hiša, dve kravi, inventar, letošnja trgatev, 3 km od Ptuja Korošinec, Kicar 100, Ptuj.	1408
Prodam lepo posestvo, 12 oralov, zidano stanovanjsko in gospodarsko poslopje, z opeko krito, na sončni legi, tik Maribora, Rošpoh 10. Vpraša se pri: Kotnik Iv., Ob brodu 5/1, Maribor.
1374
Prodam večje posestvo. Lancova vas 37, Št Vid-Ptuj.	1375
Nova enodružinska hiša se proda. Vprašati: Sv. Miklavž 68, pošta Hoče.	1385
Posestvo s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, osem oralov zemljišča, obstoječe iz vinograda, sadonosnika, travnika, njiv in gozdov, vse v ravnini, blizu cerkve in postaje, takoj po ugodni ceni proda Fröhlich, Limbuš.
1387
Prodam malo posestvo, 6 johov, z dvojnim stanovanjskim zidanim poslopjem, ob banovinski cesti, pol lire od farne cerkve, tri četrt lire od slatkogorske tovarne. Pripravno je za obrt ali trgovino. Naslov v upravi.	1400
Lepo posestvo v krasni legi, blizu Maribora, za polovično ceno na prodaj. Vprašati: Potočnik, Maribor, Strma ulica 11.	1394
Rodovitno posestvo v prometnem kraju na prodaj 20 johov, v ravnini Ljubečna pri Celju. Naslov: J. Krivec, Vojnik 112.	1396
RAZNO:
Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Vsa tapetniška dela in popravila izvršuje hitro, solidno in poceni »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6.	1372
Kmetje, delavci! Najceneje kupite manufakturo, pletenine, perilo, špecerijo, železnino in usnje v novi trgovini Ivan Meško v Središču. Nakup deželnih pridelkov in svinjskih kož.	1393
Pletenine iz lastne pletarne izdeluje po meri v teku šestih ur za otroke jopce od 12 din, dam-ske-moške od 25 din naprej pri »Luna«, samo Glavni trg 24.
Pogrezljive šivalne stroje 1950 din in za krojače 2600 din z 20 letno garancijo prodaja Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica 9.	1411
»Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6, kupite pO"" ceni ostanke žameta, flaneie, barhaata, cajga, belega, plavega, rjavega platna, oksforda» oblekce od 11 din, srajce, hlače, predpasnik^ rute.	141«
Ugoden nakup! Klot odeje od 79 dim, navada«
od 68 din naprej, na roko šivane, dobite le pil Mira Penič, Maribor, Vetrinska 9.	1401
Motor 3—5 k. s., dobro ohranjen, kupi Jos. V račko, Sv. Peter pri Mariboru.	139B
Kobila za hribovito vožnjo sposobna, na prodaj, ali za lažjo v zamenjavo. Cai, Pobrežje, pri to« varni Thoma.	1391
Čepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dooa
od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupit« najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Vabilo na izredni občni zbor Kletarske zadruga r. z. z o. z., Maribor, ki se bo vršil v soboto^ 1. oktobra 1938, ob 9. uri v zadružnih prostorih: Aleksandrova 14. Dnevni red: 1. Citanje to odobritev zapisnika zadnjega izrednega občn&< ga zbora 2. Preureditev pravil po novem za* konu. 3. Slučajnosti.	1391
GOSPODINJE!
Navodila za vknhavanje dobite v raznih strokovnih knjigah. Pišite po ponudbo. — Papir in vse druge potrebščine dobite po ugodni ceni pri nas. Radi bi Vam postregli. Oglasite se pismeno ali osebno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Maribora ali Ptuju.
Sjiiâii	/T"	á
		
Jeseira je to I
Treba bo misliti na toplejšo obleko. Pa kja kupiti? — Poslušajte! Ce hočete imeti prvovrstno trpežno blago za moške ali žeiv ske obleke po nizki ceni, pojdite v trgovino! Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21* Poskusite! Ne bo Vam žal* 130®
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatniki! naročajte v Cirilovih knjigarnah MariboD in Ptuj.
Hranilnic
vske banovine Maribor
Centróla: Maribor
27
Püäroliiicö: Celfe
Etasprofi pošle, pref lužnošfa-ferslia hranilnico.
¥ lastni novi palači na @gm
Gospoš&e-Slovenshe nlice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim
premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno.
rnnmmDnDanmnDmDoaanoa^^
Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga za damske in moške obleke, plašče, kostume in hubertuse. Kakor vedno po najnižjih cenah dobite samo v
ČEŠKEM MAOAZINU MARIBOR, ULICA X. OKTOBRA^
Stran 15
""rr~ r I' I I III !!■■■■■!
RAZNO:
Bode vseh velikosti iz cepanega ali rezanega lesa Vam napravi dobro in poceni Ledinek Pavel, eodar, Maribor, Gozdna 6.	1363
Obiralke sadja in mobilne lestve dobite po polovični ceni pri Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14.	1337
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) JX3 najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154
Vsakovrstno mannfakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glav-ni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
lesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje peri-
lo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljal niči Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Na zalogi še tudi letni paketi.
V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne cBvjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Ceh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj!	1303
EA ŠOLO nahrbtnike, ročno delo, od 9.50 din naprej, jopce iz lastne pletarne, nogavice od 2.50 dinarjev naprej Vam nudi znana najboljša kvaliteta »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
1296
2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. Postranski zaslužek!	731
Bliža se hladna jesen in zima. Veliko izbiro flanelov, barhentov, štofov, volnenega ženskega blaga in druge manufakture imate samo v Tuša-kovi trgovini pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Ponovno smo znižali cene vsemu blagu, tako, da se more vsakdo za zimo popolnoma preskrbeti. Preden boste kaj kupili, oglejte si našo zalogo in naše cene!	1293
Cenjenim odjemalcem se vljudno naznanja, da se je Knjigarna Panonija v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo bogato izpopolnila, a cene znižala, tako a& bo vsak zadovoljen rekel: Panonija v Lj«tomeru poceni prodaja. Za nadaljno naklonjenost se priporoča Zupe Anica.	1077
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
'Prcv tako kokor prinaša kapital obresti, tako podaljšate s pravilnim pranjem frpežnost parila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj |e, da uporabljate za pranj« milo, ki temeljito pere in pri tem varuje perilo.
MOŠKE obleke iz trpežne hlačcvine
^ FANTOVSKE ' dolge hlače, močne vzorčaste
MOŠKE BOLJŠE obleke, polvolneno sukno
MOŠKE hlače močno in so'idno izdelane
FANTOVSKE obleke s kratkimi hlačami
ZIMSKI SUKNJIČ
iz volnene tkanine, trajen
CENIK IN VZORCI ZAIT0NJ
feitflge in poIrcMčinc ¥
Ti§Karnl sv, Cirila
¥ Mariboru:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
¥ Plugu:
Slovenski trg 7.
Boste iaflQ¥Oflnf!
Za šolo
iiiilllllllllliiilllllliililH
obleke,huberiuse čevlje, perilo Ltd. nudi najugodneje konfekcija
I AKOB LAH
Maribor, Glavni Irg 2
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1076
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije
HaaBBESBB^SiaaHBSfRia^SflRBS
NOGAVIC
pletenine, zimsko maco perilo, krojaške potrebščine ter otroške jopce po 13 din nudi najceneje v veliki izbiri
€€
1
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 19 ■■■IBIBIIBBBBIHHRRHHBBHI
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki arečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah!	1352
Moške obleke - Jiiierlis'
plašče, perilo, pletenine kupite najugodneje pri
J, PREAC, Maribor, Glavni trg 13
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEEtO MASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
fiaST" Kupite
ženske in moške plašče ter moške in otroške obleke ter razno drugo manu fakturo v veletrgovini
ANTON MACIIN
MARIBOR, Gosposka ulic» 8—10.
Tukaj imate veliko izbiro in so cene res ia-redno nizke! Prispelo je tudi mnogo ostankov flanela, cajga, druka, platna in štofa za moške in ženske obleke. 1341
Prallienl oklic.
rv I 610/3T
Dne 31. oktobra 1938 ob poi 9. uri bo pri podpisanem sodišču v šota št 27 dražb«
nepremičnin:
zemljiška knjiga: Hotinja vas vi. št 178 cemilna vrednost: din 26.018.— vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: din 17.346.—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okli«, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Maribora,
dne 25. avgusta 1938.
1381
Naše gospodinje	1187
kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri I TRPINU, Maribor, Velrinjska nI. IS
Trgovci — selmarfi!
Mil
molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenah vam nudi
TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6.
Zahtevajte cenik!
najbolje in najvarneje pri
l!
ieStaferski ljudski posojilnici
Gosposka «lica 23 \ PlliriBOFll Dllca 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru — Izdajateli:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Prane Hrastelj y Mariboru