Štev. 8. Ljubljana, 16. avgusta 1885. Tečaj III.
Slovenski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--H--
hhiijn enaki umre enkrat in ne. poSilja udom brezplačno; neudom za 1 gld. 30 kr. na leto.
Jnnrrafi in prilin/e računijo »e. po najnižji eetii. — Letnina za ude znaša samo 1 gld.
01»N<»g: Čebelarska postava v Avstriji. (Dalje.) — Nekaj o matični izgoji. (Konec.) — Čebelarjev koledar za mesec september. — 0 raznovrstnih stališčih za sadno drevje. — Sadjerejčev koledar za mesec september. — Vkuhanje hrušek z medom. — Vkuhanje črešeuj z medom. — Naši dopisi. — Gospodarske raznoterosti. — V. Imenik. — Inserati.
Čebelarska postava v Avstriji.
(Dr. Pavi Aleks. Beck.)
(Dalje.)
Terczijanska postava je pa tudi oprostila rejo Čebel vseh opovir in sitnosti, katerim bi se skoro morala podati.
Naj prvo je bil dohodek pri čebeloreji oproščen vsake desetine in sieer na večne čase. Tam. kjer so do zdaj grajščaki imeli pravico do jednega dela pri čebelorejskih dohodkih, se je odveza od desetinske pravice z odškodovanjem vpeljala, zraven jim je bilo pa vendar naročeno, da naj se temu malemu znesku iz ljubezni do občnega blagra odpovedo. Tudi se je čebelariji v onej postavi obljubilo, da naj no bo nikdar s kakim posebnim davkom obdačena, temveč naj v prihodnjo popolno prostost davka vživa.
Vsak ima pravico čebele v poljubnem številu imeti, tudi je bilo oblastvom in uradnikom zapovedano, ne čebelariji in ne kupčiji z medom in voskom tudi najmanjšo opovire delati.
Tudi na preselil no če bel o rej o se je v imenovani postavi posebno oziralo, ker je vsakemu čebelarju bila pravica priznana, brez da bi moral popred še od gospodarja zemljišča dovolenje imeti, čebele na ajdovo pašo prepeljati; vendar je pa moral čebelar zemljišnemu posestniku vsakojako storjeno škodo povrniti in mu moral za pašo ne več kot 2 krajcarja od panju plačati.
Skrb za čebele in čebelnjak je moral čebelar sam imeti.
Uazun cestnine se pri privažanji čebel na ajdovo pašo ne tja in no nazaj ni nikakoršen davek zahteval.
Za rojevo čebelorejo jo postava naredila pravilo, da sme posestnik starca odleteli roj v 24 urah tudi na tujem posestvu zasledovati in ga proti mali povrnitvi stroškov, katero je, kaki tretji naredil, vjeti.
Zatiranje čebel po kaki tretji osebi je bilo z zažuganjem kazni, obstoječ iz drojnate vrednosti vničenega na vsak način prepovedano; ravno tako zatiranje roparic, ker je več drugih sredstev, lastne čebele roparic obvarovati.
Da bi se varstvo čebeloreje bolje povdarjalo, bila je tatvina čebel onej z obtežnjo storjenej tatvini enaka pripoznana in po mučnem soduijskem redu se smrtno kaznijo zažugaua. pri čemur je gosposka črez to za kako premehko postopanje zoper take pregreške odgovorna bila.
Tolikajšnje varstvo čebele bi po danej terezijanskej postavi moralo popolnoma zadostovati, da bi se tako ugodna čebeloreja na visoko stopinjo razvitka povzdignila, če ne bi popolni zraankljej znanosti o naravi tega medenega žužka, kakor tudi neznanost umne odreje pri takratnjej čebeloreji napredku tega kmetijskega prido-bivalnega odrastka nepremagajočih in vender lahko razložilnih zaprek napravljala.
Zbog omejenega obsega takratne učne tvariue o čebeli in njeni reji se je zgodilo, da so bile učne sobe, v katerih sejo čebeloreja podučevala, vedno |bolj prazne, dokler da je leta 1781 cesar Jožef sprevidel, da jo vse opešalo, in je učilnice popolnoma razpustil.
Malo let pozneje (1788) poskusil je vendar čebelorejo z razpisanjem in delitvijo daril povzdigniti.
Ta darila (dve po 12 in 6 gld. za vsako okrožje nemških kronovin) naj se tistim dvema čebelarjema pripoznajo, ki največje število panjov čebel imata. Razdelitev premij naj se vrši po prezimovanji, da se kinetič s tim spodbuja svoje čebele tudi po zimi dobro oskrbovati, ker podiranje čebel čebeloreji najhujši vdarec lahko pouzroči in ker se na ta način kmetič strežbi, ki je panj po zimi potrebuje, hoče odtegniti.
Tudi so se po deželah kraji odkazovali, kmetje ne samo z okrožnicam, temveč posebno s popotovanjem višjih pa ne kot zapovedniki, ampak kot zaupljivi svetovalci, na to napeljevali. da bi začeli turško deteljo (Esparsette) in ajdo sejati, ter da bi si napravljali žive meje v korist čebeloreje, in da bi se jim njih v tej zadevi misleč škodljive predsodke odvzeli.
Vendar, kakor se je pri takratnej nedovršnosti v čebeloreji že naprej videlo, tudi premije in gosposkini opomini niso nič pomagali, čebelarija ostala je pri starem, tako da je leta 17H2 po na svetu skupnih deželnih mest do tega prišlo, da so darila opustili, in sicer iz vzroka, ker je dozdanja skušnja pokazala, daje plačilo z malo goldinarji le malo vspodbujalo in tako nobenega sadu obrodilo, večjih daril razpisati pa država tudi ni bila v položaji. V nekaterih kronovinah so sicer zopet premije z višjimi zneski (50 iu 25 gld.) razpisali, pa tudi to se je zopet opustilo, in se je sklenilo, kar naj bolj mogoče srenjam priporočevati nasade lipovih dreves ob cestah, kakor tudi akacij na nerodovitnih in sploh neobdelanih prostorih in to k izboljšanji čcbelne paše.
Čeravno so se premije za čebelorejo vstavile, in s tim naj bolj delavna podpora v državi se zgubila, je čebeloreja vendar še vedno dobro državno varstvo imela. Posebno se je skrbelo za popotovalno čebelarstvo na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem.
Z ozirom na zraven tega razvite postavo, katere so tudi po drugih deželah deloma bolj na tihem, deloma pa očitno opazovali in vpeljevali, izišel je v tej nameri dvorni dekret dne 30. junija 17i>0 s posebno važno koristijo. S tim dekretom je bilo posebno čebelarjem na zgornje Koroškem natančno tudi v prihodnje potovanje
mi spodnje Koroško dovoljeno. Pri tem naj se za razpostavljcnje tujih čebel naj bolj priležni prostor, t. j. blizo cvetočo ajde odineni, pa tako, da so te od domačih čebel najmanj en četrt ure oddaljeno; ako se pa kje na višavi nad domačimi izpostavijo, morajo vsaj pol ure proč biti. Dovažanje se ne sme pred 16. avgustom pričeti, odpeljati se pa morajo vsaj do U. septembra. Okolico pa niso smele preveč s čebelami napolnjene biti, temveč so se morale primerno po okolici razdeliti, če se pa razdelitev ni lepim potom mogla dovršiti, posegla je gosposka vmes in vse poravnala.	(Dalje prihodnjič.)
-x-
Nekaj o matični izgoji.
(Konec.)
Ako sein častitim bralcem v zadnjem listu o načinu čebeloreje lineburških čebelarjev in o njih načinu izvalitve matice malo bolj obširno govoril, vendar nisem imel uameua izreči, da je za vsako okolico najbolj važna taka odgoja mladih rodovitnih matic. Vsaka reč ne ugaja vsim krajem. Ker se v naših krajih čebele ne zaplode tako hitro, kakor v zgoraj omenjenim kraji', tedaj se tudi izrejo mladih matic tako postopati ne more. (i lavna vodila, namreč pri odreji čebel za mlade rodovitne matice skrbeti, ostanejo sicer ista, vendar se mora v marsičem nekoliko premeniti.
Kjer čebele ne rojijo veliko, in se vse jedno čebelari z navadnimi roji, naj se ljudstva z mlado matico, tedaj ilrugiči in izrojeuki v preziinovanje odberejo. Ker pa ni odrečeno, da so tudi v takih panjovih matice, ki nimajo potrebnih lastnosti za odrejo, treba se je na rodovitnost ozirati. Tudi delo naj ne bo prestaro. Matice od prejšnjega leta, ki prav dobre lastnosti imajo, smejo se črez zimo obdržati, ker dobra kraljica je tudi v tretjem letu lahko prav zelo rodovitna, vendar je bolje, da to izostane.
Kjer se pa čebelari z umetnimi roji naj se v odrejo tudi taka ljudstva odbero, ki najboljše matice imajo, to je take panjovc, ki so naj bolj živi in pridni. Ker so čebelarju čebele (ljudstva) še od prejšnjega leta znane, lahko pomladi se špekula-tivuim krmenjem čebelam k močni pomnožitvi pripomore, da tako zgodaj bolj močne za rojenje postanejo.
Tudi če hočemo le malo rojev dobiti, če matico odvzamemo, če matične piskrico izrežemo, moramo se zgodaj navedenih valilnih vodil držati. Matice se drugo, nar nazadnje tretjo leto prenove — prevale — na zgoraj omenjeni način.
Pri tem se svetuje čas do izvalitve vsaj za 8 dni skrajšati, s tem, da se brez-matičnem panju da že zakrit matični piskerc, kakoršnih je ob času rojenja na izbiro.
Če se pa prigodi čebelarju, da v čebelnjaku nima matic, ki bi bile dobre, in bi si jih rad v drngem čebelnjaku kupil, je treba gledati, da se dobre matice dobe. Kupovati skoro ni dobro.
Holje je panj, ki ima vendar še naj boljšo matico, osirotiti — matico odvzeti, — da ta panj matične piskriee nastavi, črez nekaj dni se zopet toliko paujovom matica odvzame, kolikor piskricev je uni panj nastavil in se jim ti piskrici dodado. Ker je pa tudi od trotov odvisno na izlegi dobrih matic, naj sc ozira tudi na iz-legi dobrih trotov. S primernim špokulativnim krmenjem najboljšega panju kake štiri tedne pred, ko so matica odvzame, se panjovom, Če jim trotovega satovja ne manjka, k dobri trotovi zalegi pripomore, iu tako določeni namen doseže.
Čebelarjev koledar za mesec september.
V tem mesecu se paša tudi na najpoziiojše cvetočih rastlinah, kakor: ajda in risjo svojemu koncu bliža; zategadel so morajo starci, ki se bodo črez zimo ohranili iu so se že v avgustu v to odločili, še jednokrat pregledati. Ti panjovi no smejo trotov imeti, ker jo to znamnje, da je panj brez matico ali pa da ima napačno matico. Brezmatični panj jo isti, ki nikakoršne matice nima; panj z napačno malico je tisti, ki ima tako matico, ki samo trote leže, trotovka imenovano, ali pa jo v njem kaka delavka, ki jajčeca leže. — Morebiti se bo kteremu čudno zdelo, da delavka jajčeca leže, zato hočem to pojasniti. Co v panju matica odmrjo, ali so pri prašenji izgubi, in če ni pripravnih t. j. največ 3—6 dni starih jajčec, iz katerih si čebele novo matico odgojiti morejo, postane panj brezmatičen. Večkrat se pa prigodi, da je med delavkami ktera, pri kterej so spolovili organi malo bolj razviti, iu je tedaj zmožna jajca leči. Taka čebela so izleže iz piskreca, ki jo stal blizo matičnega piskreca, in je tej tudi nekoliko boljše hrano došlo, zaradi tega se je pa tudi malo bolj razvila, ter tolikanj zmožna postala, da je v stanu jajca leči; ta navadna čebela — delavka — prevzame sedaj stopinjo kraljice in ložo jajca, ker pa ni sprasena, leže edino le trotova jajca. Mimogrede naj opomnim, da so vso delavke ženskega spola, katerih spolovili organi niso popolno razviti. Tak slučaj se imenuje — panj z napačno matico —. Spozna se precej iu sicer na sami trotovi zalegi, in pa še na jajčecih, ker jih taka napačna matica po več v en piskere viele. — Da pa prava matica edino le trotova jajca leže, pride od tod, kor je matica že stara in je vse pri vprašenji od trota prejeto seme (sperma) porabila, iu ue moro več jajce, ki jih leže, orodovititi, ali pa pri vprašilnem izletu iz kakega vzroka ni bila sprašena, in tako od trota ni sprejela potrebnega semena; v obeh teh slučajih matica le trotova jajčeca leže.
Če imamo matic odveč, lahko brezmatičnim ljudstvom pomagamo: ljudstvo z nepravo matico je težje popraviti, ker matica trotovo zalego lože, ta so mora vjeti in odstraniti: če pa kaka delavka jajčeca leže, se taka sicer tudi vjamo, pa prav težko, ker se od družili skoro ne razloči, zdaj v jeseni se ue splača, jo loviti, rajše naj se panj odstrani, in ue ohrani črez zimo.
Panj mora najmanj 10 kg vselbine imeti, da do prvega izleta prezimiti more; računi se 10.000 čebel na 1 kg teže, in za te 4 kg medu za krmonje po zimi. Če pa slabeje t. j. lažje panjove obdržimo in jih krmiti hočemo, dajmo jim ■/« kg medu na enkrat in sicer vstrjenoga, — kor tekoči med matico razdraži, da jajca začne leči, in pri krmenji naj se pazi, da kako ropanje ne nastane; če se v novih panjovih krmi, je dobro, matico ob krmenji pripreti.
Ta mesec naj se žrela zmanjšajo, ker ose in sršeni skušajo zjutraj zgodaj noter priti, tako tudi smrtoglavec.
K godnem prezimovanji čebel je pred vsem toplota potrebna, t. j. čebele naj se kolikor moč pred vnanjim mrazom varujejo, in sicer pri slamnatih panjovih naj se vse razpoke z dobro pregnjetim ilom zamažejo; žrelo naj se tako zmanjša, da le ena ali dve čebeli zamorete ob jednem skozi, da tako tudi miš — rovka — noter ne more. Če imamo pa pri rokah suho klet ali kako čumnato, je dobro čebele tjekaj črez zimo postaviti, a čebele naj se še lo potom tjekaj denejo, ko je vsak izlet po hudem vremenu ali po dolgom sneženji zabranjen. Če pomislimo, da se čebele vso zimo nič ne očodijo, in vso nesnago v životu pridržavati morejo,
jo razvidno iu zelo dobro, če čebele kolikor moč dolgo lete, du se tako zima prikrajša: nikdo naj pa shrambo nc vkuri.
Ce ostanejo čebele ua mestu — v čebelnjaku — naj se kolikor mogoče skupaj stisnejo, panjovi naj so se slamo ovijejo in vsak prazen prostor vmes naj se z mahom ali pczdirjcm nutlači; boljše je zadnje, ker čebele noter ne tise. Za slatn-liute panjove je prezimovanje bolj sitno, ker se ti panjovi ali koški ne morejo tako dobro skupaj stisniti, drugače pa lahko mraz do njih pride. Da se pa dobro zavarujejo, je pa preveč dela, in ker mislim, du naših častitih bralcev le malokdo kak slamnat panj ima, pa vsaj tudi preveč stanejo in so zelo neukorni, zato ne bom o teh panjovih iu njih prezimovanji govoril. Drugi pogoj k dobrem prezimovauji je mir. Čebele sede po zimi v kepi, pri . čemur njih telesna toplota zadostno temperaturo v panju daje (če se vnanji mraz odvrne), brez da bi čebele s pregibanjem telesa ali ierlbtanjem perutnic kaj toplote napravljalc. Kolikor bolj se čebele po zimi gibati morajo, toliko več použijejo hrane, ter se toliko več nesnage V njih telesu nabere, kar pa čebcluin škoduje. Čebelnjaki naj se tedaj ne stavijo ob potih, temveč vsaj 30 m od tod proč; tudi pri skednjih, kjer se mlati, ni dobro. Panjovi naj se obvarujejo miši iu muček. Umetno prezimovanje, kakor pokopavanje čebel v tla ni dobro in zelo nevarno. Najboljši kraj v prezimovanje je čebelnjak, če je proti severnem iu vzhodnem mrzlem vetru zavarovan. Pri velikem številu panjov je prezimovanje v kletih iu drugih shrambah tudi neprilično, ker v februvarju včasih le ena ura zadostuje v izčistilni izlet, tu bi se pa isti čas za prenašanje sem iu tja potratil, in čebele bi nič ne izletelc. postalo bi zopet mrzlo in čebelar bi pri tem le škodo si naredil. Ce ima kdo le malo panjov, temu bi to že ugajalo.
Ce še jednokrat pregledamo, kar je dobremu prezimovanji potrebno, dobili bomo sledeče:
1.	Ljudstva naj imajo pravo, zdravo, ne nad tri leta staro matico.
2.	Panjovi naj ne bodo s črez 3 leta starim satovjem oskrbljeni, posebno v valilucni prostoru lie. delo naj pa tudi premlado ne bo. posebno tako ne, v katerem šc nič zulege ni bilo, ker tuko satovje je prehladno.
H. Nabiti panjovi. bodisi zgoraj ali spodaj, naj se odstranijo, da so tako čebele prisiljene, pripravno prebivališče za zimo si napraviti.
4.	Panjovi naj imajo dovolj hrane, t. j. najmanj 10 kg vselbiue.
5.	Slabotna ljudstva naj se v prezimovanje neodberejo, temveč naj so taki konec avgusta ali v začetku septembra združijo. Slabotna ljudstva ne morejo po-voljne toplote napraviti in pri takih črez zimo več čebel pogine, kakor pa pri močnih; in če tak panj vendar le prezimi. ni nobenega dobička od njega, ker spomladi čebele ne morejo dovolj zalege oskrbeti; ko se pa število čebel dovolj pomnoži, je čas za rojenje in pašo že minul, tedaj ne dobimo ne rojev ne medu.
6.	Skrbeti moramo, da so čebele ojstrega vetra, kakor tudi toplih solnčnih žarkov obvarovane, čebele nuj se z odejo okrog panjov obvarujejo mrazu.
7.	Skrbeti je treba, da imajo čebele potrebni mir in
8.	skrbi za to, da bodo čebele na pomlad prvi ugodni trenutek za očiščevalni izlet porabile.
Mnogi časopisi in tudi čebelarske knjige imenujejo prezimovanje umetno in težavno delo. Marsikdo bi mislil, da je to res tako težavno, pa ni, kajti kdor se po zgoraj navedenih 8 točkah ravna, bo brez vsake škode čebele prezimil.
Veliko se govori o žeji in lakoti čebel. Ce so panjovi zgoraj in zadaj dobro zaiuašcui, zamazani, tuko da toplota in soparica ne more iz panju, sc ta soparica
na pokrovu v kapljice zbere in ta voda zadostuje cebelni potrebi. Večkrat se jo Se preveč nabere, pomladi pa, če čebele kaki dan izleteti ne morejo, naj se jim poda vode, ker v tem času zaradi zaleginega opravila največ vode potrebujejo. Oe kdo v jeseni čebele kupuje, se svetuje, če prodajalec ni zanesljiv ali če sam ne ve, koliko je matica stara, kupiti izrojenke, če nimajo preveč rujavega satovja, ali pa drngiče, če prav niso tako težki, kakor prviči, pa vendar Se dovoljno težo vselbino ituajo, kajti izrojenki in drugiči imajo gotovo letošnjo matico, ko ima morebiti prvič, kateri nič rojil ni, že llog ve kako staro matico. Ta mesec so poslednji med dobiva in s tim mesecem se čebelarsko leto konča in s prvim oktobrom prično so novo čebelarsko leto.
0 raznovrstnih stališčih za sadno drevje.
Pri poskusih v sadjereji dobimo raznovrstna stališča, ua katera se sadno drevje sadi. in po skušnji so se počasi pravila o najboljšej vporabi takih prostorov določila. Razlaganje teh v lastno škodo ne dovolj opazovajočih pravil zagotovlja sadjerejcem veliko dobička, ker vporaba istih dobro obroditev in pospešitev sadje-reje dokazuje. — Stališča, na katerih se sadno drevje sadi, so sledeča: Hišni vrti (ki se poleg sadjereje tudi za zelenjavo rabijo), drevesni vrti (v katerih poleg sadnega drevja tudi trava raste, sadjereja pa vendar glavno korist donaša), njive (na katerih glavni dohodki so poljski pridelki), ceste, sadni parki, pritlikovčni vrti in pašniki.
Stališča za sadno drevje se v več slučajih ne odberejo zato. ker so kot sadni prostori za to zelo ugodni, temveč zato, ker so smotru, kateremu so v prvi vrsti od-menjcui. zelo ugodni. Zadnje velja posebno o njivah, cestah in pašnikih, sadni iu pritlikovčni vrti, sadni parki, pri katerih treh navadno obližje stanovanj k njih naredbi pripomore; slednjič ne pouzroči tudi pri drevesnih vrtili v več slučajih posebna svojat za sadjerejo njih naprave.
Ker potem takem ni večkrat svojat posameznih raznovrstnih stališč, da se na istih sadjereja goji, je izvolitev, katero sadjerejec določiti mora, le v tem, priložile vrste iu plemena, kakor tudi način izgoje sadnega drevja za posamezne krajo tako izvoliti, da se na piodovitost iu dolgi obstanek sadnega drevja ozira, Bedkokedaj se pa prigodi, da so pri izbiri za nasad različni prostori na ponudbo, da bi se moglo izbrati najboljšega. Iz tega sledi, da mora sadjerejec poleg dobre izvolitve plemena, vrste in odreditve skrbeti, da se, kolikor je moč in kolikor so izpeljati da, krajevno podnebje, lega in zemlja zboljša.
Po teh splošnih predopombah hočemo o posameznih raznovrstnih stališčih po primeri posebno govoriti in iz skušnje povzete prevdarke našteti. (Dalje prihodnjič.)
-X-
Sadjerejčev koledar za mesec september.
Ta mesec naj sadjerejec ogleda svoje drevje. Pri drevesih, ki so vodene mladike pognali, naj se te odrežejo. Drevesne bolezni naj se iz vežejo in rane z voskom zamažejo. Prišel jo čas pečko sejati. Zrelo sadje naj se obira in pripravlja za sušenje in za nareditev mošta. Pri divjakih, ki so bili cepljeni na oko, naj se povez malo odjenja, da se v kožo no zajö, oni divjaki pa, ki so niso prijeli, naj se jim dodana očesca izrežejo in rane zamažejo, da tamkaj dreveseo gujiti no začne.
t\
Vkuhanje hrušek z medom.
TI rusko so tanko olupijo, in se po njih debelosti ali cele puste ali pa pre-režejo in v vodi skuhajo, da se malo omehčajo, potem se polože na prt, da se posuše. Zdaj se dene med v lončeno posodo in se postavi na žerjavico, da zavre, zdaj se proč postavi in z mokrim prtom pokrije, dokler se ne ohladi; zdajci se hruške denejo v kako široko steklenico (glas) in se z medom polijejo, in v kakem kotlu z vodo še enkrat prekuhajo. (Je ni pripravne zaveze za steklenico, naj se zaveže s papirjem v rumu uapojenim iu čroz to so zaveže navadni mehur. Hruške ostanejo več let dobre. De jo medeni kis pri rokah, naj se ga na 1 l medu doda 2 navadni žlici.
-k-
Vkuhanje črešenj z medom.
Vzame se navadna medena steklenica, v to se naloži osnaženih črešenj brez peclja gosto eno na drugo, dokler da je posoda polna, na te se vlije nekoliko žlic tekočega medu iu zdaj se z mehurjem ali pergamentpapirjem zaveže. Dene se v kotel napoljen z vodo, ter se sogreje, da zavre. Pusti se steklenica v kotlu, da se shladi. To se shrani potem v hladnej in suhej shrambi.
Naši dopisi.
Prem dni 4. avgusta. Otroci tukajšnje šole pokončali so letos 148.965 ma-jevcev (hroščev) in pa 24.(529 trtarjevih povitkov. s čemur je v prihodnje najmanj 2,9711.300 kebrovega*) in pa 147.774 trtarjevega zaroda vničenega. Najpridnejši med nabiralci kebrov bil je Mršnik Ljudovik iz Smerij, h. štev. 46. učenec ITT. oddelka tukajšnje enorazredniee; on sam donesel je v šolo vsega skupaj 9360 hroščev, kar znaša na mero dobrih 19'/a litra, za česar voljo gotovo zasluži, da se ga tukaj javno pohvali. Tukaj in v bližnji okolici letos kebri na sadnem drevji niso bili nobene posebne škode napravili, ker so imeli za svojo požrešnost zadosta cerovega listja na razpolaganje, a vse drugače bilo je pa to okolo sv. Petra in na zgornji Pivki sploh. Ko so bili tam po nckojih krajih vse cere popolno listja ogulili, spravili so se na češpljevo in orehovo drevje: sam videl sem na lastne oči v okolici sv. Petra dne 38. maja t. 1., kako uničevalno je izredna kebrova vojska češplje in orehe objedala. Na vsakem drevesu bilo je veliko več kebrov nego listja. Ob takih prilikah more za napredek podučena in navdihnjena šolska mladina v malem času gotovo veliko koristnega izvesti in dognati; le dejansko jo je treba za tako koristno delo tudi spodbuditi.
Cešpljeva letina je letos tukaj prav dobro obetala in lepo kazala. Kmalo ob začetku julija meseca pričela bila se je pa suša, katera je tukaj in v okolici potem skoz celi mesec takorekoč neprestano trajala. Zavoljo te bode sosebno po solnčnih in hrcžiuastih legali velika množina češpelj odpadlo in tudi marsikako češpljevo drevo se posušilo. K suši pridružile bile so se pa še rudoče pike (Polystigma
.i
*) V prihortiijom listu liomo naznanili ono učence, katerim pripadejo v ta namen od društva razpisana darila.	UivdniSIvo.
rubrum") na češpjjevem listji, katerim podlaga je neka zelo škodljiva gljivici močno napadeno, zgubi prezgodaj vse listje popolno tako, da konec meseca avgusta po naših krajih na njem (drevesu) skoraj nobenega lista več videli ni. čošpljevo drevo skoz dve leti zaporedoma po tej nesnagi močno napadeno, v posledici navadno vsaline.
Jabolk letos tukaj ne bode skoraj nič; hruševo drevje, kolikor ga jo, jo pa še precej polno.
Hrajda razvila je jako lep in krepak les; grozdje jo sicer redko, a lepo in zdravo. Ako Rog tudi v prihodnje kake posebne uimc ne pošlje, bode vino dobro.
Suša je po teli krajih tudi pri drugih poljskih pridelkih, osohito ližolu, precejšnje škode napravila.
Največja vročina bila je tukaj letos do sedaj dno 20. julija; ta dan popolndno ob 3. uri kazal je toplomer zvunaj na solncu 85° R.
Avgust prinesel nam je prec prvi dan nekoliko blagodejne roso od zgoraj; potem padal je dež do danes večkrat v krajših in daljših presledkih, ter žejno in suho zemljo zopet nekoliko pokrepčal.
Zdravstveni stan je tukaj, hvala Rogu, prav dober in ugoden; ne mod ljudmi in tudi ne med živino ni nobenih posebnih boleznij. Rog!	Prem*o.
Gospodarske raznoterosti.
*	Ta mesec so se odpeljale naše ljube čebelico na ajdovo pašo. Rog jim daj dobro! Vsem čebelarjem voščimo iz srca, da bi se letina dobro obnesla. Veselilo nas bi, ko bi naši prijatelji nam hoteli poročati v številu paujov, pridelka medu ali doneskih v denarju za prodano blago. Prosimo tedaj za dopise, vse bomo s hvaležnostjo sprejeli, tudi najmanjši najpriprostejši dopis.	Uminium.
*	Prilogu. Našej denašujej številki je priložen razgled založue knjigarne Ed. Frey ho ff v Oranienburgs Ne moremo opustiti, da bi ne opozorili na v prilogi od zgor imenovane iirme navedene in sploh koristne spise, zmed katerih so razne, posebno za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodinjstvo in drugo za naš bralni krog zanimive knjige zelo pripravne.
T. Imenik*)
p. n. rjg. udov društva, kateri so vplačali letnino sa l. 188i).
J. Speeler, učitelj v Lescah, .Martin Za veri. župan na Dolgem brdu, Matija Sila, župnik v Repentabru, Josip Petrič, e. kr. okr. tajnik v
Ljubljani, Pavel Razinger, pos. na Planini, Šola pri sv. Križi poleg Turna. Janez Jurančič v Andrencih (Štirsko), Janez Jegljič, pos. v Regnah,
Jakob Zumer, župan v Gorjah. Alojzij Zupan, pos. v Doslovčah, Janez Prešern, pos. v Vrbi, Anton Puhar, pos. v Poličah, Klemen Dolžan, pos. v Zabreznici, Matty Jereb, župnik v Stopičah, Jakob Cof, kaplan pri sv. Magdaleni v
Mariboru, J. Rerlic, belief, v Kropi.
*) One p. n. gg. ude, kateri Se letnino plavali niso, uljudno prosimo, naj blagovolijo donesek v kratkem doposlati.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modio, društveni predsednik.
Lutnlna .Čobelarakaga ln udjorajakoga draJtra «a Kranjsko'. — Natlmilla Kloln In Kuvai v I^JulilJanl.