štev. 20. V LJUBL3HNI, v sredo 19. maja 1915. Leto II. Zmagovito prodiranje naše armade v Galiciji: Ujeli so nad 143.500 Rusov, 100 topov in 350 strojnih pušk. Slika kaže prizor, ko se oddelek Rusov udaja našim četam. Manica Komanova: K birmi... .K birmi pojdeš, vnuček mili, spremljaj moj te blagoslov! Moli vroče, da se atek skoro vrne spet domov! Trideset je let minulo ko i on je birman bil ... . kdo bi mislil, da na polju bojnem se bo kdaj boril. . .' Sluša deda vnuček mali in oči mu zaiskre, v čustvih svetih preiskreno mlado mu vzkipi srce: , Čakaj, čakaj, ljubi dedek, ko spet nekaj let mini, jaz za dom boril se bodem, kot se atek zdaj bori." Nasmehlja se dedek sivi: ,Vse zgodi se še lahko, ali jaz tedaj že davno spaval bodem pod zemljo!' Manica Komanova: Binkoštna rosa. Binkoštna nedelja 1 Ko gledam srečne birmance, ki z bla-ženjtva polnimi obrazi hodijo poleg svojih darežljivih botrčkov, obla-odarjeni s polnimi robci sladkih piškotov, uhaja mi spomin daleč nazaj na moja srečna otroška leta, na oni presrečni dan, ko sem se tudi jaz krivila pod težo z „vsem najboljšim" napolnjenega robca in sem kar po glavnem mestnem trgu igrala na svoje orglice tako nebeško ubrane melodije, da je bila botrca primorana, vzeti mi milodoneči instrument. Spominjam se pa^oberiem tudi svoje pokojne tete, Vrbanove Špele, ki mi je večkrat pripovedovala sledečo pravljico: Služil je svoje dni pri nekem kmetu ubog pastirček, ki ga je kmet kot siroto iz usmiljenja vzel k sebi. Komaj je bil deček šest let star, je moral že pasti ovce. Ker je imel na sebi slabo, raztrgano obleko, je v mrzlih jutrih tako prezebal, da je kar drgetal. Ko je bil pastirček v osmem letu, mu je kmet iskal botra, da bi šel z njim k birmi. Toda nihče se ' ni hotel usmiliti sirotka, ker se je vsakomur zdel presiro-mašen. Ves potrt se je vračal kmet domov in je povedal dečku, da mu ne more nikjer najti botra. Pastirček je zajokal, da bi se kamena usmilil, a kmet ga je tolažil, češ: je že tako božja volja. Napočila je binkoštna nedelja. Da ne bi nesrečni pastirček gledal sovrstnikov, ki so se peljali k birmi, je tisto jutro nenavadno zgodaj vstal in še pred no se je jelo svitati, je gnal svojo čredo na pašo. Ko je dospel z ovčicami v goro, je bil še popolnoma mrak. Še celo ovčkam se je zdelo prezgodaj in namesto da bi se pričele pasti, so polegle vse okrog pastirčka v travo. Deček se je pa vrgel na tla in jokal... jokal...! Da zaradi prevelike revščine niti k birmi ne more, ne, to mu je bilo preveč. Silni jok ga je utrudil, in posilil ga je spanec. Imel je lepe sanje. Videl je pred seboj v zlatu se lesketajočega angela, ki mu je rekel^ prijazno: „Čemu si otožen in čemu obupavaš, dečko moj? Vedi, da čim bolj te zaničuje hudobni svet, tem skrbneje čuva nad teboj božje oko. Vstani in umij se s svežo roso, da boš čist na duši in telesu, kajti danes prejmeš zakrament svete birme 1" Angel je izginil, in pastirček se je zbudil Začudeno se je oziral krog sebe in premišljeval sanje. „Ubogati hočem angelovo povelje," si misli deček in urno skoči iz kroga svojih ovčic, skloni se in hiti z ročicami ožemati mrzlo roso, ter si ž njo umivati obrazek. V tem trenotku je pa pričelo v farni cerkvi pritrkovati k zornicam. Dečku je postalo tako milo pri scu, da bi bil najlažje zopet zaihtel. Toda, kaj je to? Tam v daljavi zagleda obris človeške podobe. Strah se ga po-lašča. Ker se je začelo že nekoliko daniti, je videl vedno razločneje to podobo, ki se mu je hitro bližala. Naenkrat je stal pred preplašenim pastirčkom — eleganten gospod. „Ne boj se me, deček," je rekel tuji gospod prijazno. „Nič zalega ti ne storim, pač pa te hočem še celo bogato nagraditi, ako mi pokažeš iz teh gozdov pot do najbližje vasi. Jaz sem potoval po svojih kupčijah in sedaj se vračam domov. Mislil sem v neki vasi pred gozdom najeti voznika, a nisem našel nobenega kmeta doma. Odšel sem dalje peš, hoteč priti do kolodvora, a dohitela me je noč. V temi sem zgrešil pravo pot in sedaj tavam že vso noč tod okoli. Poženi, dečko, svojo čredo domov! Ne spodobi se, da bi danes pasel, ko je binkoštna nedelja. Bom že jaz skrbel, da ne boš doma kregan. V vasi mi boš poiskal voznika, da me popelje do bližnjega kolodvora." Pastirček, navajen ubogati, je takoj zaobrnil čredo proti domu. Med potjo je gospod zvedel od dečka vso njegovo žalostno usodo. Zasmilil se mu je v srce in sklenil je, da mu pomaga do boljše bodočnosti. Pastirčkov gospodar se je kar zavzel, ko je zagledal v tem času prihajati svojo čredo domov. A gospod je urno vzel iz svoje listnice desetak ter ga podaril začudenemu kmetu rekoč: „Oče, poiščite mi voznika, da se z vašim pastirčkom popeljeva k birmi. Jaz mu hočem biti boter in obdarim ga mnogo bolje, nego bi ga bili vsi oni oholeži, katere ste vi zaman prosili." Kmet je hitro našel voznika in srečni pastirček se je kmalu nato odpeljal s svojim blagodušnim botrom v bližnje mesto k birmi. Kdo popiše veselje birmančevo, ko je boter tako sijajno izpolnil svojo obljubo ter mu kupil vsega, česar mu je le poželelo njegovo mlado srce! A ne samo to. Gospod je vzel potem dečka s seboj na svoja posestva, hoteČ ga kaj koristnega izučiti, ter mu s teffl pomagati do boljše bodočnosti. Krajina ob Prufu : Hucul ob Prutu v Vzhodnji Galiciji, kjer se vrše boji. Naši in nemški vojaki na maršu v zahodnji Galiciji za bežečimi Rusi. stran 2. TEDENSKE SLIKE 20. ?tev. Deček je bil svojemu dobrotniku srčno hvaležen. Učil se je pridno in bil vedno zelo ubogljiv. Gospod je imel vedno večje zaupanje in ljubezen do svojega re-jenca. Ker ni imel nikogar, je zapustil ob svoji smrti, svojemu birmancu, nekdanjemu pastirčku, vse svoje ogromno premoženje. Koliko je na tej pravljici resnice, mi seveda ni znano. Res pa je, da je v okolišu Št. Vida in tja gori proti Kranju še sedaj zelo ukoreninjena navada, da na bin-koštno nedeljo zjutraj, ko začne k zornicam pritrkovati, vstaja iz tople postelje staro fn mlado ter hiti ven na prosto, da si umije z roso obraz in roke, trdno verujoč, da »binkoštna rosa" prinaša vsakomur, kdor se ž njo umije, srečo in blagostanje. Garibaldi. Garibaldi ima po Italiji mnogo dobrih, a še več slabih spomenikov. Rojen leta 1807. v Niči, je postal mornar ter prostovoljec v Mazzini-jevi vojski proti Savojskemu. Moral je bežati v južno Ameriko, odkoder se je vrnil s prostovoljci na pomoč sardinskemu kralju Karlu Albertu proti našemu Radeckemu. Maršal Radecky pa ga je večkrat pognal v beg, in Garibaldi se^je moral skrivati po hribih in v Švici. A pri Va-rese in Comu je imel srečo ter je dosegel uspehe. Postal je zato najbolj popularen mož. Dne 6. maja 1860 se je v Genovi s 1067 prostovoljci vkrcal na dve ladji ter se odpeljal osvobodit Sicilijo, kar se mu je tudi hitro posrečilo. Dosegel je zapored zmago za zmago in vzel Palermo, Mesino in Neapol. Vsi tuji laški vladarji so se morali umakniti s svojih prestolov, in Viktor Ema-nuel je postal kralj zjedinjene Italije. Tudi vojne 1. 1870. se je udeležil Garibaldi na francoski strani proti Nemcem; a nemški general Werden ga je premagal 26. novembra pri Pasquesu blizu Lijona in ^azgnal Garibaldijeve „franktirerie smrti", »kor maščevanja" in »izgubljene otroke Khone", kakor jih je stari romantik imenoma'- Toda že 21. januarja 1871. je zbral l^ztrajni Garibaldi razbežano svojo armado, •^nialu pa je umaknil svoj kor v Lyon. Dne 2. julija 1871. je imel kralj Viktor Emanuel slovesni vhod v Rim. ki je s tem postal glavno mesto združene Italije, za katero se je boril Garibaldi skoraj vse življenje, večkrat čelo proti željam svojega vladarja. Zato ima v Italiji neštevilo spomenikov. Dne 2. julija leta 1882. je Garibaldi umrl na svojem otoku Caprera. V Quartu blizu Genove so odkrili dne 5. t. m. nov, velik, baje lep Garibaldijev spomenik v spomin na dan 6. maja 1860, ko je odplul Garibaldi s svojimi 1000 prostovoljci na Sicilijo. Slavnosti so se udeležili zastopniki vse Italije. Stolp Suharevov. Poleg Kremlja ni nobeno poslopje v Moskvi popularnejše kakor stolp Suharevov. Ta stolp je dal zgraditi car Peter Veliki v 17. stoletju na prostoru nekdanjih mestnih vrat. Skozi stolp vodi široka Mje-ščanskaja cesta. Car je hotel s tem stolpom ovekovečiti spomin Lovrenca Pankracijeviča Suhareva, polkovnika edinega polka strelcev, ki so ostali carju zvesti, ko je princesa Sofija skovala nevarno zaroto. Vse zarotnike je dal car obesiti, zvesti polk pa je nagradil in ga ovekovečil s tem spomenikom ogromne veličine. Stolp je zgrajen v lombardsko-gotskem slogu in spominja na magistrat v Amsterdamu. To poslopje je bilo neko dobo mornarska šola, nato kolegij admi-ralitete, od 1. 1806. pa je središče moskovskega vodovoda. Osmero-kotni stolp je 65 m visok. Črnovojniki iz Bosne. Sredi pretekle zime so došli v Beljak na Koroškem črnovojniški Bošnjaki, večinoma iz krajev, ki meje na Srbijo, kolikor jih je zmožnih za vojniška dela ali orožje. Bili so pravoslavne ali mohamedanske vere. V restavraciji in v sosednjem poslopju nastanjeni, so imeli prav mnogo radovednih gledalcev, kadar so se vežbali na dvoiišču. V odmoru med vežbanjem so včasih zaplesali svoj narodno-običajni ples „kolo" ter se držali za rame; v sredino zunanjega kola je še stopilo drugo kolo, plesajoče v nasprotni smeri. Namesto godbe domačega guslarja je drhtel polzamolklo in čudnootožno v takt glas narodne pesmi. Muslimanski verniki so imeli v odmoru najrajši družbo zase ter so se dali posebej slikati. V svoji sredi imajo tudi cipelarja (črevljarja). Ne da bi videli grozoto vojne, so vendar imeli izgubo; umrl je rojak Mitar Kokanovič po imenu, ki je izdihnil nagle smrti, menda na srčni kapi, zapustivši daleč na jugu svojo ženo s številno deco. Britko so ga obžalovali sorojaki, ker mu ni bilo dano umreti doma na rodni grudi! Pred odhodom iz Beljaka so jih spravili vse v bolnišnico, kjer so jim zamenili perilo in obleko. Bilo je treba s silo vzeti musliman-cem njih pokrivala z glave, ko so jih strigli, ker jih snemajo sami le pred „Bogom in carjem"! t Franc Krulc, rojen 1. 1889. v mo-ravški župniji v vasi Gaberje in je služil pri 17. pešpolku. Padel je na bojišču dne 16. oktobra 1. 1. pri kraju Wolczadolna v Galiciji. Blagi Francelj, spavaj sladko v tuji zemlji, kjer si junaško dal življenje za cesarja in domovino! Blagi pokojnik je bil splošno priljubljen med prijatelji in občani vsled svojega mirnega in odkritega značaja. Slava vrlemu junaku! stolp Suharevov v Moskvi. Ribiške ladje, ki so pribežale na angleško obrežje, ker se boje nemških podmorskih čolnov. 20. štev. TEDENSKE SLIKE Stran 3. f Ignacij Bahovec iz Male Račne pri Kopanju je v 24. letu padel v Galiciji. Bil je kmečki sin, dober Slovenec. Zdaj je moral tudi njegov brat Tone na bojišče, tako da sta ostali pri obupanih starših le še dve mlajši hčeri. Minoli teden. Poraz Rusov v Zah. Galiciji se kaže vsak dan večji. Rusi se umikajo že na Jaroslav, Prze-mysl in Chvrov in naše vojske so osvojile že skoraj vso osrednjo Galicijo; Dynow, Sanok, Lisko in Rzeszow so že v naši posesti. Rusi pa se umikajo tudi iz vseh Karpatov ter so jih zapustili skoraj do prelaza Užok. V jugozahodni Galiciji pa se vrše ostri boji; Rusi so vdrli čez Dnjestr na Horodenko ter so zasedli mesto Zaleszczyki. Rusi pa so se umaknili na južnem Poljskem ob Nidi ter jih zasledujejo naše in zaveznikove čete na vzhod. Kmalu bodo dosegli reko Sanok in morda se začne zopet obleganje Przemysla. Generalni polkovnik JVlackensen se že bliža tej trdnjavi. Zmaga naših in nemških čet je čudovita in velikanska; od 1. maja je bilo doslej ujetih že okoli 143.500 Rusov in zaplenjenih 100 topov ter 350 strojnih pušk. Vrhu tega so izgubili Rusi skladišča orožja in vojne opreme, streliva in živil. Severno Visle so naše čete zavzele Stopnico, nemške pa Kielce. Vzhodno Užoka so vdrle naše čete do blizu Turke in derejo v Skole. Na severnem Poljskem se vrše med Nemci in Rusi ljute borbe in so zlasti boji za mesto Savle zelo različnega uspeha. — V Belgiji se vrše besni boji za Ypern, ki ga še drže Angleži. Izgube so velike. — Tudi Francozi so začeli med Maaso in iVlozelo z novo ofenzivo. Uspehi se menjavajo, a položaj je v splošnem neizpremenjen. Pri Arrasu se vrši strašna bitka. Pri Neuville in Garency so osvojile francoske čete najbolj sprednje nemške jarke ter so pri Ablainu napredovale. Toda te neznatne francoske uspehe so Nemci na drugih točkah zopet poravnali, tako da so Nemci vendarle na boljšem. — V Bukovini, zlasti ob mejah, se vrše novi boji z Rusi. — V Dardanelah se ni zgodilo nič važnega, dasi se boji nadaljujejo z morja in na kopnem. Tudi na Kavkaškem ni mirno, a Turki uspešno odbijajo ruske navale. — Italija je danes polna strankarskih'bojev; neutralci so za mir, inter-vencijonisti, ki so v manjšini, pa za vojno. V Rimu se vrše neprestane seje in diplomatska posvetovanja. Ker se snide laški parlament dne 20. t. m., se dotlej baje laška vlada odloči za nadaljno nevtralnost ali za udeležbo pri svetovni vojni. Dne 2J t. m. poteče 33 let, odkar obstoja trozveza in upati je, da se dosedanje prijateljstvo brez vzroka ne razdere. Avstro-ogrska in Nemčija pa sta povsem pripravljeni za vsak slučaj. Zdravstvo. Sladkor. Za slabotne in suhe ljudi in tudi za otroke je sladkor velike redilne važnosti. Neki zdravnik je dajal bolnikom 50—300 gramov sladkorja na dan. Že v enem tednu se je zvišala telesna teža bolnikovega telesa za poldrug kilogram. Sladkor uživamo lahko na tešče, po obedu, kakor komu bolje prija. Zelo redilno je mleko s sladkorjem. Komur ne ugaja sladki okus, lahko pridene nekoliko kimlja. Na potovanju, na vojaških vajah, na napornih gorskih potih je sladkor dober tovariš. V rusko-japonski vojni so imeli vojaki vedno pri sebi sladkor. Mnogim se zdi potratnost, uporabljati več sladkorja, kakor ga potrebujemo za kavo in čaj; toda v hišah, kjer ga porabijo dosti, so ljudje krepki in rejeni. Sladkor jesti se zdi pri nas nemoško, vleči vase škodljivi tobakov dim pa je sicer moško, ali jako škodljivo. V današnjem času je sladkor posebno važno redilno sredstvo, ki nam nadomešča kruh. Dokler imamo dovolj sladkorja, se nam ni bati lakote. Želeti bi samo bilo, da se zniža cena sladkorju. Seveda govorimo o navadnem sladkorju, kakoršnega devamo v kavo. Barvane sladkarije pa so otrokom in odraslim strup. Pri kupovanju slad-korčkov izberi vselej nebarvane. Medeni, limonovi, ječmenovi, smrekovi, kašujevi in trpotčevi sladkorčki so najbolj priporočljivi. Za kašelj in grlo so zelo dobri z mentholom namešani sladkorčki, ki desinfi-cirajo grlo. Izvrsten je kandis ali kandiran sladkor. Seveda je treba pri uživanju sladkorja imeti pravo mero. Sladkosnedi ljudje, ki se žive skoraj od samih sladkarij, so slabotni in bolehni. Radič je pri nas precej neznana zelenjava, dasi je njegovo uživanje zdravju prav koristno. Njegovo pridelovanje ne zahteva dosti truda in stroškov. Okoli Gorice in Trsta so cele njive ra-diča. Ker se moramo letos sprijazniti s polento, bi bilo dobro, da se pobližje spoznamo tudi z radičem, ki se prav dobro poda k polenti. Radič upliva iz-borno na prebavo in kri in je sploh dosti bolj zdrav kot navadna solata. Mlad radič ni trd; treba ga je porezati, potem je vedno mlad, mehak. Zelo je dober radič, ki ima okroglaste, vedno zelene liste. So pa tudi še druge vrste radiča. Radič se lahko seje v jeseni ali spomladi; za mraz in dež ni občutljiv. Star radič lahko pripravimo kakor špi-načo, ali ga zabelimo z oljem, raztopljeno slanino in kisom; trde niti je treba iztrebiti. Lahi jedo radič skoraj pri vsakem obedu. Kajenje z brinjem ali sladkorjem je jako koristno. Prof. Trilbert na Pasteurjevem zavodu v Parizu Je dognal, da zamori para, ki se razvija pri kajenju s sladkorjem, različne bolezni, S sladkor-jevim dimom je zamoril bacile kolere, legarja in jetike. Meso, ki že nekoliko diši, se popravi v sladkorjevem dimu. Kajenje ali podkajenje je pri našem ljudstvu zelo v navadi. Kadi se z različnimi stvarmi, podkadi se glava ali posamezen del telesa, celo telo, obleka, perilo, postelja. Mati podkadi plenice, da bi ne škodil otroku mrak. Če koga bole zobje ali če ima nahod, si podkadi glavo z orehovo luščino. Dim žgane kave baje tudi prežene nahod, brinjev dim je dober zoper trganje, dim smole ozdravi pljuča, lavorjev dim ustavi krče, belenov dim pomaga za naduho. Res je, da nam dim tovarn silno škoduje; dim zdravilnih snovi pa nam nasprotno lahko zelo koristi. Že naši pradedje so cenili brinje in njegov dim, in tudi še danes ima veliko veljavo. G. W. Appleton: 19. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. Sedaj sva se pripeljala na kolodvor. Kmalu sva sedela v vlaku. Po poti se mi je vkljub neznosnim skrbem za Marcelo vsiljevala misel, ki se mi je v mirnejših tre-notkih že parkrat porajala in me je vznemirjala. Ni mi dalo, da bi ne izpregovoril o tem s svojim zvestim prijateljem. „Še nekaj druzega me teži, Charley," sem začel, »namreč denarno vprašanje. Tale stvar me more še prav mnogo veljati, hkratu pa gre z mojo prakso vedno bolj navzdol. Moji bolniki so izgubili zaupanje vame, in Gregory še ni sposoben, da bi me mogel nadomestiti. Vkljub temu pa čutim, da pustim raje vse, naj gre svojo pot, samo da pridobim Marcelo. Imenuj to slabost, blaznost ali kakor hočeš." »Ljubezen, ljubezen — dragec," je odgovoril Mortimer. „Seveda, to je. Če si ne priborim Marcele, ne bo zame več solnca na svetu. Strt, uničen bom — za vse življenje." Črnovojniki iz Bosne v Beljaku; Narodni ples ,Kclo". Otvoritev mestne vojne pekarne v Ljubljani na Marije Terezije cesti: Razdeljevanje kruha. f Nace Bahovec, padel na severnem bojišču. črnovojniki iz Bosne v Beljaku; Skupina mohamedancev. •}• Fran Krulc, padel na severnem bojišču in njegov prijatelj (sedeč), ki se še bojuje v Galiciji. stran 4. TEDENSKE SLIKE. 20. štev.jR „Ali, prosim te," me je miril Mortimer ter me ljubeznivo potrepal po hrbtu, „solnce prav gotovo zopet posije, našel boš Marcelo. Vendar ne bomo pustili, da bi propal tak vrl in vesel dečko, kakoršen si ti; ne, to ne sme biti, ljubi moj! Glavo pokonci in k vragu z vsemi skrbmi in denarnimi vprašanji !" »Vseeno ni tako lahko prepustiti denarno vprašanje kar vragu," sem odvrnil prisiljeno smeje se, — „posebno še, ker nimam od tete ničesar več pričakovati. Včasih res ne vem, kako bi se prebil skozi vse te težkoče in ovire." „Ti neumni, stari Ted," je odgovoril na to moj tovariš, „ali nimaš starega, dobrega prijatelja, Charleya Mortimerja? Kaj ne postane ta tvoj prijatelj vkratkem tvoj svak zaradi iste strasti, ki dela sedaj tebi tolike skrbi? In ali nima ta človek v banki naložene male svotice, kakih tisoč funtov, ki so ti vedno na razpolago?" je dejal. »Proč s takimi nepotrebnimi muhami, ti stari pesimisti Glej, sva že v Richmondu! Sedaj pa napravi vesel obraz, — že zaradi Helene; pokaži jej zopet enkrat, da ima brata, ki ne podleže, četudi sta se morda zaprisegla nebo in peklo proti njemu, — dokler se je še možno boriti za ljubico." Tako razvedriti in navdušiti res ni kmalu kdo znal človeka kakor Charley Mortimer; vstopil sem bil onega večera vesel in dobre volje v naš mali salon. Tudi Helenin obraz je bil jasen in vesel. Bila ni sama. Tikoma pri njej je sedela — Lucy Belton. Koliko je bilo moje začudenje! Kakor da je priletel angel iz nebes med nas. Kako sem se vzradostil tega po-seta! Lucy Belton, ta nam more povedati kaj gotovega in zanesljivega o moji ubogi Marceli, sem si dejal. In zvedeli smo, da je bila Marcela res hči Emanuela Garcia. Njena mati je zgodaj umrla in oče se ni iznova oženil. Zato je odgojila deklico Garcijeva sestra, udova, fina, ugledna dama, ki je igrala veliko ulogo v družbi v San Frančišku. Marcelin oče se je oglasil prav redkokdaj in le mimogrede v tem zlatem mestu, prebival je večinoma na svojih posestvih v Mehiki in v Nevadi. V San Frančišku se je seznanila z Marcelo Lucy Beltonova, ki je bila par let starejša in je bila iz ugledne, dasi ne baš premožne hiše. Postali sta si najboljši prijateljici. Ko je pred nekaj leti umrla Marcelina teta, se je morala deklica na izrecno željo svojega očeta preseliti v Nevado. Toda vajena velikomestnega življenja, se je Marcela v pusti samoti strašno dolgočasila in kmalu je pisala prijateljici dolgo, otožno pismo, v katerem jo je z očetovim privoljenjem prosila, naj vendar pride takoj k njej. Lucy Beltonova je prejela že takoj prve dni svojega bivanja v Garcijevi hiši vtisk. kakor da vlada tu nekak tajinstven strah. Vse je bilo pod strogim nadzorstvom, in bilo je videti, da tudi Garcia sam ni brez bojazni in mračnih slutenj. Potem je prišlo nekega dne več oboroženih mož. Garcia se je ž njimi v svoji sobi jako burno razgovarjal, nakar so ti ljudje mirno zopet odjezdili. Po tem dogodku je bil Garcia kakor premenjen. Proti svoji navadi je z dekletoma pri obedu živahno, skoraj veselo kramljal, nato ju je prosil, naj prideta v njegovo sobo, ker jima ima povedati in predlagati nekaj jako zanimivega. Presenečeni sta mu sledili, in ko je zaprl vrata za njima, je vprašal: „Ali bi bili pripravljeni potovati po nekem mojem naročilu na Angleško? Saj to ni dandanes nič nenavadnega več in ni prav nič nevarno." Marcela je bila vesela, da more osta-viti ta neprijetni kraj, zato je z radostjo privolila, in L,ucy seveda tudi. Garcia ju je takoj natančno in obširno podučil, kako se imata vesti ter ju je prosil, naj čim preje pripravita svoje stvari, ker bo treba v par urah že odpotovati. Pozneje je dal Marceli zavitek z denarjem in neko pisanje ter jej je strogo zabičil, naj odda obe pismi osebno nekemu doktorju Edvardu Williamsu v Jer- nejevi bolnišnici v Londonu. Potem jej je vročil še denar za potovanje in pa list za nekega prijatelja v San Frančišku in je dekletoma toplo priporočal, naj ne dovolita, da bi se jima na poti kak tujec preveč približal. O polnoči sta se že odpeljali v zaprtem vozu, ki sta ga spremljala dva oborožena jezdeca, proti Carson City. Ko se je začelo daniti, pa st-?. se že vozili z brzovlakom proti San Frančišku. Tukaj je očetov prijatelj ukrenil vse potrebno in je deklicama preskrbel vozne listke za vlak in parnik. Do tu se je vršilo vse brez kakoršnih koli zaprek. Šele na kolodvoru, ko ju je spremil očetov prijatelj v posebni oddelek, se je začela čudna dogodba, o kateri takrat seveda še nista vedeli, kakšne posledice bode imela. (Dalje prihodnjič.) Radi tehničnih zaprek — vsled vpoklica k vojakom primanjkuje stavcev — smo morali začasno obseg lista skrčiti na 8 strani. — P. n. naročnike prosimo, da po-trpe, ker kakor hitro bo mogoče, nadomestimo izpadlo. Prosimo, uvažajte tudi, da se je tekom vojne vse — papir, klišeji itd. zelo podražilo in so morali tudi drugi listi skrčiti svoj obseg. Ostanite nam torej zvesti! Z Južnega bojišča: Grobovi padlili junalcov ob Drini. Ranjeni ujeti Rusi v bolnici v Celovcu. Nabiralci kovin v Cerknem na Goriškem. (Fot. M. Podgornik.) z južnega bojišča: Mesarji - Slovenci — pripravljajo ovčetino za kuho. 20. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 20. štev. Pogreša se od 16. septembra leta 1914. Franc Porenta, korporal 10. stotn. 17. pešpolka, vojna pošta 32. Kdor kaj ve o njem, se prosi, naj sporoči proti odškodnini na naslov: Ana Skriba, Podnart Gorenjsko. — Prihodnjič priobčimo sliko pogrešanega. Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu. Bujno lepo oprsje dobite, le rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3"—, velika pu-šica, ki zadostuje za uspeh K 8-— Kosm. Dr, A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfumerija A. Kane in drogerija „Adrija". 492 u > (8 '> o •• o. o o- .S. M •«7 g. = d .S ^ ^ 2 m C 2 ^ -3 S. .H, >c« 43 "ž o. E C« •a O) T7 Nova „SILVA" slatina močno mozira in ostane čista in dobra! Zahtevajte jo povsod! 485 O n S 21 — 3. 2- O* ft! 3 O 3 " N O n to Največja izbira namiznih garnitur. Najboljše švicarske vezenine. A. ŠARC last. Jadviga Sare LJUBLJANA Selenburgova ui. 5. I. Perilo za dame in gospode po meri. Najboljše platno v vseh širjavah < Pš N - < — Kolarske pomočnike^ kovače, pleskarje za vozove in vajence sprejme za stalno proti dobremu plačilu delavnica voz Rath, Graz, Calvariengiirtel 1. i ^ 509 JABOLCNIK iz Tolstega vrha po 26 vinarjev liter razpošilja po povzetju A. OSET, p. Guštajn, Koroško. Sprejemajo se tudi sodi v polnitev na postajo Spodnji Dravograd. Zelo dobra zajamčena sadna pijača. »SLAVIJA« VZRJEMMO ZRVRROV. BRtiKR V PRUGI. 451 REZERVNI FONDI K 66,000.000-—. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. ^ividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov, narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantaeje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije T LjnDljani". i- B- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvaiset miliono?. 4 brez vsakrš-I nega odbitka. Rezervni zaklad: nad 800.000 kron. Popolnoma varno naložen denar. štev 20. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. in razno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU, št. 341 Štajersko. Zahtevajte zastonj cenik s sliKami čez tisoie stvari. Pri naroeilih Iz Amenlte, Nemčfje in Balltana treba denar naprej poslati. Redka prilika! Neobhodno potreben je vvsaki družini stroj za rezanje las, s katerim se lahko reže 3, 7, 10 mm dolgo; lepo ponikljan za K 4, finejši K 4-80, najfinejši K 7-SO. - Prvovrstni aparati za briti: at. 5406 K 1-40, št. _ 5410 K 2 80, št. 5411 K 4-20. št, 5413 K 5-49, št. 5414 K 8, št. 5415 K 12. Radi velilte zaloge se dobi ceneje. Samo v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj št. 175 (Gorenjsko). = Različne trpežne, moderne moške in ženske čevlje. Pišite takoj po nai-novejše vzorce za moške in ženske obleke ter bogato ilustrovani cenik zastonj. 508 suvajte se peg! Vaše obličje bo krasno, čisto in fino kakoi alabaster. Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v d dneh >Vladicca balsamin«. Steklenica K 2'čO. Rationell bals. milo K 1"20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi. Neprijetne dlačice z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno nešlcodljivi »Sattygmo«. Stekl. K 2-50. Bujno polnost krasno oprsie doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Amille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček •Vladicco., K 2—. Nikako izpadanje las, nikake lusime! Poarine lasna mast oživlja in krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K, Prodaja in pošilja edino ord. kosmetični laboratorij l.Havelka, Praga-Vr80vice8t.752. Tisoč in tisoč priznanj in zahval. O?ozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči. (K Modistka MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg 21 h) I pi iporoča cenj. damam svojo zelo povečano za-1 logo damskih slamnikov in otroških čepic. 1 Popravila najfineje in najceneje. I 503 tL>- Hemoroidi (zlata žila) podaljšek debelega črevesa in njegovo obolenje. -Trajna hitra ozdravitev z dr. Litfelisa hemoroidnim čepom. Cena 3 K 80 h brez nadaljnih stroškov. — Nobenih carinskih neprilik. — Grof S. piše .,Vaši čepki so mojo trdovratno bolezen v debelem črevesu presenetljivo hitro ozdravili". Po povzel ju pošilja samo M. Wojacek Munchen Paul Heysestrasse 5, Pn<;p