Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-Umo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško
UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Tečaj, ki ga je priredilo poverjeništvo kot svoj prvi samoizobraževalni tečaj, je uspel. Uspel je, kar se tiče njegovega o r * ganiziranja, uspel je, kar se tiče o b * delave snovi.
Dasi se tak tečaj bolje obnese, ako se vrši s potrebno klavzuro, tako, da se udele« ženci zberejo v kraju, kjer so ves čas sami med seboj, vendar je bilo razpoloženje med učiteljstvom tekom tečajnih dni dobro, vzlic utrudljivemu poteku vsega razpravlja« nja in vzlic neudobnostim, ki so bile zdru« žene s tečajem,
Posebno važno pa je, da smo vrdeli na tečaju zastopnike z vseh strani slovenske domovine, da so bila zastopana vsa društva — z nečastno izjemo treh edi« nih. Učiteljstvo se je torej disciplinirano odzvalo klicu noverjeništva, ki je smatralo za najvažnejše, da dobi tudi ob tej priliki stik z vsem svojim članstvom. Tudi to je razveseljivo dejstvo, ako čutim z vso silo potrebo, da smo strnjena, enotna gmota ne le organizačno, ampak tudi miselno v vseh vprašanjih, ki zadevajo vsaj naš stan in šolo.
Svoj poseben pomen pa je dobil tečaj s tem, da so se obravnavala na njem aktu» a 1 n )a v p, r a» š a n j a , ki so skupna vsem,u slo v d rt sk e m *u u'i ilt/e V j « stvu. Vprašanja vzgoje, šole in vsega na* šega dela med ljudstvom, so naša vpraša« nja. Naša dolžnost je, da se o njih vsaj v glavnem, v bistvenem zedinimo. Edino te« čaj, pri katerem prisostvuje in sodeluje učiteljstvo od Prekmurja do Notranjske, od Mežiške doline do Gorjancev, nam mo« re ustvariti skupne, občeveljavne vidike.
Izmenjava misli iz oči v oči, primerja« nje dejstev razmer, pretehtanje potreb šole in naroda, le taka živa metoda more dozoreti jasne pravce, nam more podati trdno orientacijo.
Če bi tudi imeli široko, moderno splo« šno in pedagoško ter metodično s.lov'« s t v o , če bi ibile naše zasebne in okraj« ne knjižnice polne lepih del iz panog, ki so združene z vsem našim dnevnim de« lom vendar ostane najboljši način, da se najdemo vsi na eni črti, ta. da pridemo skupaj, da se razgovorimo, če treba, tudi trčimo skupaj in izbojujemo izkristalizira« mo trdnejši, enotnejši nazor. Ta namen imajo naši tečaji in zato — upamo — se bodo vzdržali radi udejstvovanja učitelj« stva v javnosti, dokler bo v nas le iskra idealističnega stremljenja, da živimo z na« rodom in mu pomagamo navzgor po svojih močeh.
Prvi poskus, ki smo ga napravili, je mnogo več kot organizačno«tehnično vpra« šanje, je duhovna revija naših vrst, pregled našega umskega življenja, našega napredka, naših stremljenj in prak« tičnega dela. Kakor je bil tečaj nepopoln in se je izgubljal mestoma na stranska pota, je vendar večina udeležencev prišla do za« vesti njegovega pravega pomena za razvoj stanu, za poglobljenje vsega našega vzgoj« PeSa in šolskega dela. Ves potek tečaja je izpričal, kako je potrebno, da se učiteljstvo
vsaj vsako leto sestane z vseh strani naše zemlje, da premeri pot za seboj in se ozre naprej, v prihodnost.
Na tečaju se je najprej obravnavala potreba s a m o i z obir a zibje učitelj« stva. To je dokaz, da čutimo vrzeli, nepo« polnost svojega znanja že v strokovnem oziru, posebno pa še v našem splošnem po« gledu na svet in življenje. Dasi smo v osrč« ju Evrope, vendar prihajajo le polagoma do nas nove pridobitve v vzgojnem in šol« skem področju. A tudi to ni dovolj široko, ker se seznanjamo z naprednimi idejami le redki poedinci. Če jih pa skušajo udejstviti, nalete na ovire in na odpor. Često je uči« teljstvo samo najbolj nazadnjaško, ker je trdno prepričano, da je stara pot, ki jo hodi, edino prava in edino zveličavna.
Ako pa je tečaj pričal, da ne gremo vštric s šolskimi reformatorji naprednejših dežel, je obenem dokazoval, da moramo kot autodidakti poglobiti sivo je splošno znanje. Naš poklic ni poklic obrtnika, ki mora biti kos svojemu delu. Poleg svoje strokovne sposobnosti moramo imeti že kot učitelji dovolj široko obzorje. To že radi duš, ki so nam izročene, veliko bolj pa še radi našega stališča sredi ljud« stva. Učiteljski poklic ni dninarski. Kdor nima zavesti, da je višji poklic, ne bo nik« dar pomenjal v ljudstvu to, kar bi moral. Ne ibo njegov duševni voditelj, ampak ostane igrača v vetru, človek, ki hodi daleč za časom. Izobrazba, ki so nam jo uradno dali, je nedostatna v strokovnem in še ve« liko bolj v splošnem pogledu. Proti temu stanju se moramo boriti z vso silo tako po« edinci, kot organizacija. Poznati moramo svoje nedostatke in jih odpraviti. Če ni« smo na višku, moramo s pridnostjo in z žilavostjo premagati to stanje ter se spo« polniti.
Učiteljstvo mora poznati pojave v družbi, si mora znati raztolmačiti dejstva, ki imajo svoje vzroke, mora videti odnose najrazličnejšega družabnega človeškega snovanja. Če jih hoče poznati, se mora po« globiti vanje, mora jih preučevati. Ne po« trebujemo znanstvenikov, specializiranih po neštetih vejah današnje vede. Moramo pa stati v ljudstvu kot ljudje, ki imajo ja« sno vizijo življenja in njegovih problemov. Zato moramo doseči družboslovno spoznanje. Doseči ga moramo sami, ker ga nam nihče ne bo dal. Prav tu ima organizacija veliko nalogo in bo morala z močno voljo in z neizprosnostjo, ki jo ter« jajo koristi stanu, razviti sistematično d e« 1 o po krožkih, da se dvignejo vsi du« ševni zakladi stanu. Naši najboljši duhovi naj se široko razmahnejo, tok pa naj vodi organizacija.
Udeleženci tečaja so si bili v svesti te potrebe. Zato bodo v svojih društvih no« silci misli, ne morda, ker hoče to organiza« cija, ampak radi svojega globljega prepri« čanja. Uverjenje, kako je to delo važno in v interesu vsega stanu, jim bo dalo moč in vztrajnost, vodila jih bo v e r a v d o« b r o.
Poleg razpravljanja o samoizobrazbi stanu se je na tečaju govorilo o vzgoji. Naš materialistični čas je vzgojo zavrgel in jo nadomestil s poukom. Pokopal je vzgojo kot vedo, pokopal je pomen. biologije, psi« hologije, fiziologije za vzgojo, zamenjal je
vzgojeslovje z ukoslovjem. Prezrl je važ« nost vzgajanja v prvi mladosti otroka, po« stavil je načelo, da je znanje vse. Razvil je šolstvo ter uvedel nesmiselnosti v pouku prav radi zametanja vzgojstva. Izločil je prirodno vzgajanje, ki ga more vršiti edino le mati. Namesto da bi širil spoznanje vzgojnih načel, je še pouk izmaličil tako, da je postal marsikje sam sebi namen. Naš čas je izgubil iz oči dalekosežnost pomena n ravne vzgoje. Izgubil je iz oči kolektivistično vzgojenega človeka, etičnega človeka, zato pa je rodil sebičnega, poželjivega, upornega, Ibrezsrč« nega zajedavca, ki hoče živeti od tujega dela. Celo pouku samemu je vzel njegov pravi smisel, smisel praktičnosti.
Vseh teh dejstev se naš stan premalo zaveda. Zato preveč poučuje in ne žanje onega, kar bi sam želel. Razočarano in ma« lodušno stoji učiteljstvo pogosto nad last« nim delom in ne razume, da ni samo krivo vseh svojih neuspehov. Gotovo je, da šola, ki ni praktična, ne more imeti one z a« slombe v ljudstvu kot bi jo lahko imela. Toda o vsem tem mora biti na jas« nem najprej stan sam, učiteljstvo. Dobro mora ločevati pojma vzgoje in pouka in propagirati načela nravne vzgoje, nje bi« stvo in nje pomen.
Tu naj gre učiteljstvo lastno pot. Če se loči pri tem od vsega dosedanjega, predvsem od vsega uradnega, bo samo po« moglo izčistiti pojme. Kdor hoče, da se uveljavijo nove misli, mora prelomiti s preteklim. Srednje poti ni, ker je resnica samo ena. Iščimo jo sami, raziskujmo vpra« šanja, ki so naša, kopljimo, kjer je čas za« sul vse, kar je pravo!
Osnovna šola je že dve generaciji ena in ista. Družba se razvija, svetovna vojna je šla preko nas, države so se rušile in nove so nastajale, samo šola je ostala pri nas blizu taka, kakršna je bila pred pol stolet« jem. Niso je dosegle reforme, ni prišel vanjo svež zrak, delovna šola je pri nas neznana. To je tudi naša krivda. Ne dolžimo vedno le drugih, obdolžimo tudi sami sebe! Nismo se seznanili ž njo niti teoretično, dasi ibi bila to naša strokovna dolžnost, kakor je dolžnost pravnika, da se seznanja z novimi zakoni, ako noče za« ostati.
Ako je bila osnovna šola pri nas dolga desetletja izraz potreb svetovnega prometa in velike trgovine, pa bodi delovna šola šola kmetiškega in industrija 1« nega življa. Industrijalni tip osnovne šole je že kolikor toliko izdelan. Reforma« torji so imeli pred očmi predvsem potrebe velikih industrijalnih središč. Delovna šola na kmetih je pa komaj v povo« jih. Kakor silijo potrebe industrijalnega delavstva v šolski pouk, tako hočejo za« hteve racionelnega kmetijstva, da jih upo« števa osnovna šola. Čitanja, pisanja, raču« nanja naj se uči mladina na kmetih tako, da dobe praktično vsebino. Naj bodo torej v neločljivi zvezi z zemljedelstvom. Z e m « Ijedelski pouk naj se postavi v sre« dišče vsega pouka, da bo organska celota. Spremeniti je torej bistvo in metodo pouka tako, da objame šola vse življenje na kmetih: njegovo gospodar« stvo najprej in potem kulturo od najprimi« tivnejših zdravstvenih zahtev pa do najtež«
jih socialnih pojavov, do vsega, kar raz« kraja danes tudi -zdrav kmečki rod. Vsi, ki hočejo res uvesti delovno načelo v šolo in praktično prikrojiti pouk, naj poizkusijo svojo zmožnost. Ko učimo, se učimo tudi sami. Poizkušajmo! Vsaka nova stvar je težka, toda le v začetku. Vodilna misel nam bodi, da se pouk na kmetih skladaj z življenjem, s tem, kar je najvažnejše, s pri« dobivanjem vsakdanjega kruha. Tudi kmet hoče dalje. Sili ga boj za olbstanek, sili ga razvoj moderne tehnike. Šola mu bodi pri tem opora. Če se danes tudi kmetijstvo in« dustrializira, naj gre vzporedno šola. Uči« telj pa naj se ogleda okrog, da ne bo na« posled element regresa, nazadovanja, am« pak napredka.
DeTo,Vno stalo na kmetih no moralo učiteljstvo šele ustvari« ti. Pri tem naj se ne zanaša na pomoč nikogar, temveč le samo nase. Javnost mu bo kmalu stavila še ovire. Toda najzvestejši podpornik mu bo naposled kmečko ljudstvo samo.
Seveda mora učitelj pokazati ljudstvu, da čuti ž njim. Če je danes naš kmet veči« noma zanemarjan od izobraženstva, če ga včasi celo izkoriščajo, mora učitelj poka« zati, da ni proti njemu, ampak ž njim. V šoli ima za to lepo priložnost in nič manj hvaležno tudi izven šole. Dela naj v k u 1« turnih društvih, posebno pa še v gospodarskih. Tu je široko področje, ki ga učiteljstvo še lahko odpre.
Tudi uči t^e 1 j i c a ima hvaležnih na« log posebno kot vzgojiteljica. Tudi ona more poseči v javnost, čeprav tišje. Ako vodi dekleta, bo njeno delo lahko globlje, važnejše in intenzivnejše kot delo učitelja. Skupno moreta obnoviti in dvigniti vse življenje na kmetih, ogreti spet ljud« stvo za domačo grudo, obvarovati ga pred mnogočem, kar danes razjeda in ruši kmečki dom.
Učiteljstvo je bilo sicer tudi doslej de« lavno med ljudstvom, toda vse to delo je često (bolehalo na brezciljnosti. Nismo imeli vedno pravih vidikov, prepo« gosto so nas vodili s 1 ai b j k r i !t e t i j( i. Našemu delu je nedostajala globlja k" o n c e p fcl i jj a. Naloga Organizacije je, da tudi tu poišče zdrave osnove in da ne prepušča vsega našega izvenšolskega dela zgolj osebni podjetnosti in golemu slučaju. Tudi to delo bo treba pravilno usmeriti, in razpravljanje med učitelj« stvom, ki preučuje krajevne razmere, naj pove, kako bo to mogoče.
Vse te in še druge stvari so se obrav« navale na našem tečaju.
Ni veliko, toda storjen je začetek. Skušali smo postaviti podlago, strniti nazore ufliteljsltva v nekaterih vprašanjih, ki so nam vsem skupna. Obisk in potek tečaja pravita, da je bilo to delo potrebno.
Poverjeništvo je napravilo korak dalje, da utrdi o r ig a n i z a c i j ov da d vi« gne učiteljstvo in da ga napoti spet k ljudstvu, V tem ) je pomen te« čaja tako izreden, kakor je to čutila večina udeležencev. V zadoščenje nam mora bit* da je tečaj uspel in da bo rodil dobrih
sadov.	I. Slak.
LISTEK.
Matej Močnik.
(Ob stoletnic: njegovega rojstva.)
delr • Močnik si je pridobil s svojo telk]n0St^° v korist šole in povzdigo uči« naWga	toliko zasluS. da nam iste
tekle * ,lznost osvežiti spomin na pre« ken^ L-a?e -m ob stoletnici rojstva v krat« m °crtati njegovo delovanje.
Rodil se je 13. septembra leta 1827. v Zalogu na Gorenjskem. Študiral je v Ljub« ljani, kjer je vstopil po dovršenem šestem razredu latinske šole v Jezuitski red. Vsled bolehnosti pa je dal slovo samostanskemu «življenju in vstopil v službovanje pri dav« kariji v Kamniku. Ze leta 1855. pa se je oprijel učiteljskega stanu in je služboval v Kamniku do leta 1864., ko je postal pod« učitelj v Ljubljani. Njegove šolniške spo« sobnosti pa so mu pomagale do hitrega napredovanja, kajti leta 1873. je že bil ime« novan za okrajnega šolskega nadzornika za kamniški okraj in pa za člana izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole.
Istega leta je prevzel tudi uredništvo »U č i t e 1 j s k e g a Tovariša«, ki ga je urejeval do leta 1882. Po 27. letih učiteljske službe je zaprosil radi bolezni za upokoji« tev. Zasluženi pokoj je užival v Ljubljani in postal med tem časom znan dobrotnik dijakom in revežem, ki jim je razdal vse svoje premoženje. Leta 1895. ga je ugrabila smrt in s tem napravila precejšnjo vrzel med sotrudniki »Učiteljskega Tovariša«.
Prvič se je oglasil Močnik kot petošo« lec, ko je priobčil v »Vedežu« leta 1850. »Jesensko pesem«. Pesnikovanje pa je kmalu opustil in to tudi javno izjavil v »Učit. Tov.« leta 1862., ko je napisal: »Pe« gaza jezdariti ne znam!« Pač pa je postal stalen dopisnik »Učiteljskega Tovariša« in »Danice«. Njegovo dopisovanje omenjeni« ma listoma se prične leta 1861. Njegovi članki v »Učit. Tov.« so večinoma pedago« ške vsebine, n. pr. »Lepa odreja«, »Koliko računskih načinov naj se pri začetnem
nauku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi« itd. Pisal je pa tudi članke lepo« slovne vsebine. Vsak nadaljnji letnik pri« naša več njegovih vzgojnih in metodičnih razprav. Bil je v letih 1862.—1873. eden glavnih dopisnikov »Učit. Tovariša«. Pisal je pa ves čas tudi v »Vedež«. »Danico« in »Slovenca«, ki ga je v letu 1885. tudi nekaj časa urejeval.
Leta 1873. je prevzel uredništvo »Uči« teljskega Tovariša« in mu postal drugi urednik. Andrej Praprotnik, prvi urednik »Tovariša« je bil takrat prisiljen odstopiti, kajti Nemci so v deželnem šolskem svetu zelo pritiskali nanj, ker je kot zastopnik učiteljstva branil pravice svojega stanu. Strogo so pazili na pisanje »Učit, Tov.«, hoteč ga na ta način izriniti iz deželnega šolskega sveta. Da je mogel nadalje ibra« niti pravice učiteljstva je oddal uredništvo »Tovariša« Mateju Močniku.
Tudi kot urednik »Učiteljskega Tova« riša« je pisal Močnik mnogo — vendar se ne da s sigurnostjo ugotoviti, kateri članki so njegovi. Za list si je znal pridobiti več prav dobrih sotrudnikov, ki so s svojimi prispevki list zelo povzdignili.
Imel pa je kot urednik hude boje za pravice slovenskega učiteljstva. Ravno ko je prevzel on uredništvo »Učiteljskega To« variša« se je ločilo slovensko učiteljstvo v dva tabora — zato je bilo delo toliko težje, ker se je moral boriti proti nemškemu uči« teljstvu in istočasno tudi proti nasprotne« mu taboru slovenskega učiteljstva. Naj« ostrejšo borbo pa je imel z »Laibacher
Schulzeitung«, ki ga je neprestano napa« dala. a ji tudi on ni prizanašal.
Prizadeval si je tudi povečati število »Tovariševih« naročnikov in s tem razširiti list. Za časa svojega urednikovanja priob« čuje prav zanimive pozive na naročnike.
Radi bolezni je odložil leta 1882. ured« ništvo in prepustil »Učiteljskega Tovariša« zopet ustanovitelju lista Andreju Praprot« niku. Tudi kot upokojenec je ostal še na« dalje dopisnik »Učit. Tovariša«.
Mož, ki je posvetil vse svoje življenje stanu in šoli, ki se je boril v hudih časih za pravice svojega stanu, zasluži da mu ohranimo trajen spomin. Ob stoletnici nje« govega rojstva in Ob spominu na njegovo požrtvovalnost si vzemimo za vzor njegovo delo za šolo in stan.	V. M.
JOSIPINA~AHTIKOVA:
Naša mati.
(Referat na VIL pokrajinski skupščini po« verjeništva UJU — Ljubljana v Kranju.)
Ti dobra, sladka mati! Ti najdražje in najplemenitejše bitje! Ti vzor najidealnejše in najzvestejše ljubavi! Ti višek požrtvo« valnosti in zatajevanja! Ti neizčrpna po« soda prizanesljivosti in odpuščanja! Mati, Ti zvesta vodnica, Tebe častim, pred Tabo klonem, kot pred najsvetejšim.
Ti mati si alfa in ornega vsega našega žitja in bitja. K Tebi steguje nedolžne ro« olice nebogljeno dete, pod Tvioje okolje se zateka brezskrben otrok; iz globin Tvo« je duše srka najnežnejša in najblažja ču« stva; k Tebi vriska kipeča duša, ko ji pri«
PAVLE FLERE:
Učiteljska
Ako poveš ljudem nekaj, kar jim godi, te radi poslušajo, ti celo ploskajo in te slave kot svojega tribuna, čeprav si jim povedal nekaj, kar ni ravno čisto po res« niči; ako pa jim poveš nekaj, kar jim ne gre v caker, pa bodisi to gola resnica, se namrgodijo in te naženejo; človek pa, ki mu je iz kakršnegakoli vzroka do demago« ške geste, te postavi ljudem pred oči kot njihovega sovražnika.
Bojim se, da bo po sledečih vrsticah drugo moj del, a ne morem si pomagati; zakaj vse tako se mi zdi, da smo že pre» dolgo molčali in da bi moral že zdavnaj kdo od poklicanih voditeljev slovenskega učiteljstva povedati vse to ter razpršiti bajko o učiteljski stalnosti kakor tudi go» voriti o škodljivcih učiteljske stalnosti.
Za učiteljsko stalnost moramo iz pe» dagoških razlogov reči, da je nujn'o po* trebna; žalibog so že od nekdaj bili na delu vplivi, ki taki stalnosti niso bili pri» jazhi. Zato pa je treba povedati enkrat javno in glasno, da učiteljske stalnosti ni, oziroma kolikor je je, da je na precej šib» kih nogah. Kolikorkrat se je torej pisalo o tem, da je slovenskemu učiteljstvu stalnost zajamčena z zakonom, se je vedoma ali nevedoma zapisalo nekaj, kar je pač godilo učiteljstvu, kar pa žalibog ni odgo« varjalo dejstvu. Zato je prav, ako enkrat odkrito povemo, kako je s to stvarjo.
Vsi postoječi in pri nas še veljavni za» koni dajejo učiteljstvu pravico, da si po razpisu dobi svoje stalno službeno mesto (čl. 1. dež. ,zak. za bivšo Koroško od 3. III. 1879, dež. zak. štev. 9; čl. 1. dež. zak. za bivšo Kranjsko od 29. IV. 1873, dež. zak. štev. 22; čl. 1. dež. zak. za bivšo Štajersko od 17. V. 1877, dež. zak. štev. 15). Zakoni vseh bivših kronovin pa vsebujejo tudi določbo, ki omejuje absolutno učiteljsko stalnost, ako nočemo reči, da jo vobče na« rejajo iluzornim; zakaj vsi predvidevajo premestitev stalnega učiteljstva »iz služ« benih ozirov«.
S tem, da vsi zakoni predvidevajo pre» mestitev »iz službenih ozirov« — ali kakor naziva to čin. zakon »službena potreba« — je v zgradbi učiteljske stalnosti tolika raz» poklina da se na sposobnost te zgradbe sploh ne moremo zanašati. »Službena po« treba« je tako širok pojem, da spraviš va« njo lahko vse in z njim lahko opravičiš vsako učiteljsko premestitev, tudi tako. ki so ji direktni povodi bili vse drugo, kakor to, kar je v zvezi s šolo. Na pr.: Si človek, ki se nočeš in ne moreš uklanjati kakemu vaškemu mogotcu. Ta pa te pri ljudeh, ki jih ima tako ali tako na vrvici, očrni, one« mogoči in ti ne moreš živeti v soglasju z večino prebivalstva. Pa pridejo in povedo, da ni onega »soglasja med šolo in domom, ki je potrebno za uspešno šolsko delo«
itd____ posledice takega »nesoglasja« so
dovolj znane. Vsi vemo, kako velikanski sofizem tiči v taki »službeni potrebi«; vsi pa tudi to, da so baš taki in podobni so« fizmi najčešče krili »službeno potrebo«, in vemo, kako prepogosto so našli odmev na najmerodajnejših mestih. — Žalibog pa se skriva za tako »službeno potrebo« še nekaj, kar je grše od prvega; povedati je treba tudi to. Tak vaški mogotec navadno nima lastnega osebnega interesa na učiteljevi premestitvi; osebni interes pa dobi, ako bi rad, da pride na mesto pregnanega učitelja drugi, njemu simpatičnejši, ali pa 'igrajo pri stvari vlogo celo rodbinski, sorodniški oziri. V tem slučaju je drug učitelj — to« variš pregnanemu! — poslužil, recimo da samo kot sredstvo za tovariševo preme« stitev.
Da se vse to in tako godi. vemo, in če hočemo pošteno, nam ni treba prikrivati, če tudi ni prav da se godi. Godi pa se sedaj
* Ta članek je dospel ob zaključku re= dakcije zadnje številke, zato ni mogel biti uvrščen že v zadnjo številko. — Op. uredn.
sije prvi žarek mladostne sreče; k Tebi plaka v dneh prvih razočaranj in prevar. In ko človek prebrodi cesto življenja prek in prek, spozna ljudi toliko in toliko ter jim pogleda do dna. se ves razdvojen vra« ča izopet k Tebi, edino le k Tebi, preblaga, vseumeča mati, pa naj Te krije že črni grob! K Tebi pokleka ponižana in raz« žaljena duša, proseč tolažbe in blagoslova. O mila, preblaga mati!
Materinstvo je sicer prirodna posle« dica povsem prirodnih dejstev, toda v bi« stvu je svet, vzvišen, a silno težak poklic. V polni meri mu je kos samo moralno trdna, telesno zdrava in gmotno vsaj za silo podprta žena. Pot slovenske matere je trnjeva pot bridkosti in trpljenja. Mislim, da ne pretiravam, ako trdim, da se 90% naših mater dan na dan bori z morečimi skrbmi za najnujnejše dragih svojcev. To so skoro vse uradniške, kmetske in delav« ske matere. In v tej skrbi pozabljajo, mo« rajo pozabljati nase. Koliko jih imamo bol« nih, koliko slabotnih, koliko popolnoma izmozganih, a skoro nikjer tako nujno po« trebnih ambulatorjev, nikjer sredstev za zdravnika in zdravila. Kako globoko je to trpljenje slovenske matere je pojmil naš veliki Ivan Cankar. V knjigi »Moje življe« nje« piše:
»Veliko prenese človek, to vem; par konj ne bi izvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že otrok. Ali, da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati,
stalnost.
bolj sedaj manj, kakor je pač konjuktura in kakor so šanse za tega ali onega vpliv« nika, za tega ali onega učitelja.
Kakor pa vemo vse to, vemo tudi, da ni bilo vedno tako; starejšemu slovenske« mu učiteljstvu je znano, da so se bivši de« želni šolski sveti prav redkokedaj posluže« vali svoje pravice o »službeni potrebi«. Če« šče se je to zgodilo na bivšem Kranjskem, kjer je lokalna politika že tudi v osebnem pravcu razpredala svoje niti; na bivšem Štajerskem sta mi v poslednjih 20 letih pred preobratom znana le slučaja tov. Knafliča in Pulka; deželni šolski svet šta« jerski pa je zato ob razpisih strogo pazil, da niso prišli na službena mesta ljudje, ki bi — po mnenju lokalnih mogotcev in nem« škutarjev »ne spali«. »Službena potreba« pa se je prav bohotno razpasla po preob« ratu...
Vzroki za to dejstvo so kaj različni. Deloma je bila v resnici službena potreba, da so učitelji zapuščali svioja stalna, z raz« pisom pridobljena službena mesta, saj je bilo treba popolniti mnogo služb v mestih, ki jih je izpraznilo nemško učiteljstvo, in je bilo mnogo služb v Prekmurju, ki so se zasesti morale. A ta resnična službena po« treba je ibila ipak le delna in vsi vemo, da ni bila niti tako nujna, da bi se ne moglo varovati načelo pridobitja teh služb po razpisu. A učiteljstvo sam», ki je v njem^_ bila želja, priti do boljšega službenega me« sta, je takrat vzlic marsikateremu opozo« rilu molče pristalo na to, da se oddajo te službe brez razpisa (da je bil kasnejši raz« pis v 99% le formalnost, vemo še vsi prav tako dobro); še več: ne le, da je molče pri« stalo na to! Takrat so imeli pri oddaji teh služb prvo besedo razni »narodni sveti«, v teh pa so sedeli tudi taki, ki prepogosto niso imeli vpogleda v šolsko delo, v potrebe šole in ki niso poznali sposobnosti kandi« datov, ki jih je predlagal ta ali oni po taki ali taki priporočitvi — da opustimo ome« njanje raznih sorodniških in prijateljskih zvez. Krivioo bi storil marsikomu, ako bi trdil, da se je zgodilo to v vsakem slučaju; a kdor pa je imel le malo prilike, sodelo« vati v takratnih razmerah, ve, kako prepo« gosto se je vršilo baš tako, kakor pravim, ve pa tudi, kako kmalu so iz razlogov, ugo« diti želji tega ali onega učitelja, nastale iz resničnih fingirane »službene potrebe«. Res da ne more nihče šteti v zlo učitelju, ako si hoče izboljšati svoj položaj; gre le ,za sredstva in pota, ki jih pri tem uporablja in hodi. Zato sem omenil le neprimerna sredstva in nepredostojna pota, ker hočem s tem podčrtati dvoje:
1.	da je učiteljstvo samo pristalo na to, da se je spričo resnične službene potrebe kršilo načelo učiteljske stalnosti in prido« bitja službe edino le po razpisu;
2.	da je učiteljstvo z iskanjem in upo« trebljavanjem vplivnih izvez samo poma« galo ustvarjati »službene potrebe«, samo da je bilo zadoščeno osebnim željam in za« htevam.
Tako je bil kamen izprožen. Zaustav« ljal ga ni nihče. Nasprotno: ko je začela ona naša nesrečna osebna politika in ko so v vsej javnosti pričele s svojo beneficijalno politiko razne politične partije, tudi šola ni ostala nepoškodovana od nje, a učiteljstvo — priznavamo tudi to, da je bil to spričo javnih razmer prav razumljivi greh — je to beneficijalno politiko podpiralo in se je po« služevalo v osebne svrhe. Kako daleč po« služevalo, o tem je boljše, da molčimo; po« vemo pa lahko, da so se istega sredstva in« stinktivno oprijeli tudi razni vplivniki, a trpelo je pri tem učiteljstvo, ki kot stan ni bilo tako homogeno in zavedno, da se po« samezniki ne bi posluževali teh vplivnikov proti tovarišu.
Poglavje o vsem tem ni lepo in niko« mur ne služi v čast; razumljivo je v toliko, ker je to psihoza partizanstva, ki je tako na široko zagrabilo vse naše javno življe« nje. To pa so bile one razmere, ki so vpli« vale na učiteljstvo, da po preobratu izpro«
je čudež, ki si ga še sedaj ne morem na« tanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetindevetdesetkrat.
Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker pre« več tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž za« res odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar niti soli na upanje? Ko« silo je na mizi. — Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek je voz; na vozu sede otroci, osmero jih je; jedo in pijo, smejo se in kriče; mati je vprežena; če bi se odpočila, če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko pleči »Hej, potegni!« — Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega življenja.«
Res nepojmljiva in nedosegljiva je mati v svoji brezmejni ljubezni in požrt« vovalnosti, velika in nedosegljiva pa je mnogokrat tudi njena vzgojna umetnost, če tudi je tako preprosta. Poglejmo samo našo kmečko mater. Ona ni samo gospodi« nja in mati, biti mora tudi dekla, dninarica in mnogokrat še hlapec in gospodar. Koli« kokrat si ne more vzeti niti toliko časa, da bi legla, kadar porodi. Spominjam se n. pr. da je moja mati porodila najmlajšega brata zvečer, drugo jutro pa vstala in nam spekla kruh. Seveda nam je, žal, tudi umrla, ko je
žencga kamena ni zaustavljalo niti ga za« ustavljati poizkušalo, kamen pa se je valil in valil in narejal plaz, ki se danes ne da lahko zajeziti...
•
Ali se ta plaz sploh da zajeziti? Po mo« jem globokem prepričanju se da, ako učiš teljstvo hoče.
Ako učiteljstvo resno hoče in se tudi ravna po tem svojem hotenju. Zato pa:
1.	Ne sme noben učitelj ničesar pod« vzeti ne pri političnih strankah ne pri po« sameznih vplivnikih, da bi se mogla po nje« govi ustmeni ali pismeni prošnji ustvariti »službena potreba« zato, da on dobi službo, ki jo ima njegov tovariš. Najmanj sme to učitelj, da bi na tak način zamenjal svoje z razpisom dobljeno službeno mesto.
2.	Vsak učitelj se mora zavedati, da je v vsakem kraju, kjerkoli službuje, učitelj narodu in da je sam tu radi šole in prosvets nega dela v narodu, a ne zato, da ima služs bo in da je udobno preskrbljen.
3.	Kdorkoli je dobil službo po razpisu, jo mora nastopiti in po lastni volji obdržati tudi v slučaju, ako to ne odgovarja njego« vim momentanim osebnim interesom. Tako namreč bo sam pomagal varovati princip stalnosti po razpisu.	,
V 7. številki »Učit. Tov.« z dne 1. sep» tembra 1927 je napisal tovariš urednik Ivan Dimnik pod gornjim naslovom uvodni članek, v katerem je objasnil svoje mišljes nje, zakaj je prišlo na letošnji glavni skup--ščini UJU v Skoplju do »larme«, ki je imela za posledico takojšnjo zaključitev zaseda« nja skupščine. V isti številki »Učit. Tova» riša« je tudi poročilo o poteku državne skupščine v Skoplju.
Omeniti moram takoj v začetku, da sem skoraj nestrpno pričakoval te številke »Učit. Tovariša«, da bi že čital pravo po« ročilo o naši glavni skupščini, kajti poro« čila, ki so jih prinesli dnevniki širom do--movine, niso prav nič pogodila vzroka bur« nega poteka letošnje glavne skupščine. Či« tali smo o pomanjkanju rodobljublja, ne« discipliniranosti in o že skoraj običajnem strašilu današnje dobe: o komunistih!
Poročilo o državni skupščini UJU v Skoplju, kakor ga čitamo v »Učit. Tova« rišu«, pravi, da je bila izredno burna skup« ščina, vzroki pa da niso resnejšega in šir« šega značaja, ampak da ima odpor le in« terni značaj med srbskimi tovariši.
Tov. urednik pravilno našteva več vzro« kov, ki so dovedli do izredno burnega za« ključka letošnje glavne Skupščine. — Ti vzroki so med drugimi: Odpor učiteljstva iz Južne Srbije proti Izvršnemu | odboru UJU, omalovaževanje pravil poverjeništva UJU Beograd po Izvršnem odboru; sploh omalovaževanje sklepov vseh poverjeni« štev po Izvršnem odboru — in seveda brez tega skoraj ne more biti: osebnosti.
Ali tisle vzroki Ibi se dali kolikor toliko ublažiti, saj so o njih razpravljali odseki in se je |am našla tako za ene kot za druge skupna osnova, na kateri naj se dela po vseh društvih idoče leto, da se pripravi enoten predlog za preureditev naše organis zacije; o teh sklepih v odsekih so bili dele« gati po svojih članih odsekov tudi obveščeni in bi prišlo, četudi po burni debati, gotovo do sporazumnega odglasovanja absolutorija Izvršnemu odboru.
Da se duhovi niso mogli umiriti, pa so vzrok odredbe ministstva prosvete o disci« plinskih sodiščih in zlasti o šolskih odborih in pa nesporazum, ki je nastal med srb« skim na eni in hrvatskim in slovenskim učiteljstvom na drugi strani po predlogu tov. Antona Merviča, naj se že vendar za« ključi brezplodna debata in se za to leto da absolutorij Izvršnemu odboru.
Moram napisati, da je po nenadnem izglasovanju tega predloga, ali z večino ali ne, se z besedo »prima se« med splošnim vpitjem ne da ugotoviti, nastala taka »lar« ma«, da se poslužim jugoslovenskega iz«
imela šele 56 let. Taka kmečka mati nima nikdar časa, pa tudi ne sredstev za razvade svojih otrok. V potu obraza jim prideluje ter reže črni kruh. Bose in gologlave jih v solncu in dežju vodi s seboj na dvorišče, na vrt, na travnik, na polje. Vedno so pri njej; z njo govore, z njo mislijo, z njo ču« tijo, z njo trpe, in ji po svojih najboljših močeh pri delu pomagajo. Z razkavo roko jih zvečer prekriža in polaga na slamnice. Z izsušenimi ustnicami jim dahne poljub na speče čelo. Pri luninem svitu jim pere srajčice in pri borni svetilki v pozno noč šiva oblačilca. — Skušnja pa nam kaže, da so otroci takih mater na duši in telesu naj« bolj zdrava in krepka deca, ki dela veselje in je ponos šoli, pozneje pa steber družin. Kako prav je pel Gregorčič:
»Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je izibala, iz kmečkih so izšli domov.
Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki, proroki, za dom borilci vsi od tam.«
Mnogo težje vzgojno stališče kakor kmečka, ima delavska in najemniška mati. Ona dostikrat nima dati otrokom ne kruha in ne dela. Med tem, ko mora sama na dni« no, je deca prepuščena sama sebi, se brez nadzorstva potika okrog, po tujib vrtovih
To je najvažnejše, kar mora hoteti in kakor se mora vzeti v vsakem slučaju vsak posameznik. Prevažna pa je
4. nalogu učiteljskih organizacij, ki mo« rajo svoje članstvo dosledno vzgajati v na« vedenem pravcu; nikdar pa ne smejo niti same niti njeni vodilni funkdionarji pomas gati posameznikom, da bi mogli v katerems koli pogledu grešiti proti prindjpu učitelj« ske stalnosti in učiteljske zavednosti. Same s svojim delom morajo učiteljske organiza« cije kazati, da hočejo naj bo v vsakem učiš telju zavestno ono učiteljsko tovarištvo, po katerem mora biti vsak učitelj vsakemu učitelju tako tovariš, da bo izbegaval vse, kar bi moglo biti tovarišu na škodo.
Dokler pa ne bo v nas vseh te zavesti, so vsi protesti in vsi klici proti gaženju te ali one učiteljske pravice le papirni in brez moralne opore; šele kadar dobe to, ne bo mogla nobena politična stranka s kako bes neficijalno politiko narejati zmede in zdra« he v učiteljskih vrstah, ne bo prišel noben vplivnik do tega, da bi na prošnjo posamez« nikov izigraval učiteljske pravice, in bo šol« ska uprava morala priznavati na moralno silo oprte principe teh učiteljskih pravic.
A ta moralna sila je v učiteljstvu sa« mem in na njem je, ali jo hoče izkoristiti ali ne.
iraza, da sploh ni bilo nič slišati. Dopisniki listov so tiščali ušesa na usta poročeval» cev, ki so drug za drugim prečitali sklepe odsekov, pa še niso mogli razumeti za kaj gre.
Pomešal sem se med »kričače« in vpra« šal prvega, pa drugega, za kaj gre, kaj prav« zaprav žeie. In sredi »larme« sem zvedel, da so z novo uredbo o šolskih odborih iz« gubili vsi učitelji v Srbiji stanovanje in kur« javo,* ki so jo že od nekdaj uživali brez« plačno. In kaj se pravi v Srbiji izgubiti sta« novanje in kurjavo, to ve samo oni, ki po« zna tamkajšnje razmere! Ej, to reže v živo! To ni več demagoški nastop brez pozitivne kritike, ako zahteva vse srbsko učiteljstvo svoje stare in za življenje in delo nedbhod» ne pravice, ampak je to svet boj, ki ni le interna zadeva srbskega učiteljstva, ampak je zadeva nas vseh, je zadeva Udruženja jugoslov. učiteljstva. Je to boj proti odvze« manju pravic, je to boj proti omalovaže« vanju učiteljske organizacije na pristojnih mestih.
In kaj je storil Izvršni odbor UJU, da bi se take odredbe ne izdajale, kaj je storil proti izdaji navedenih odredb? Ako ni nič storil, čemu je potem naša 12.000 članov broječa organizacija? Odbor organizacije, ki ima za seboj 12.000 članov, bi moral ne» kaj pokazati na vsakoletni glavni skupščini, bi moral imeti ugled na pristojnih mestih in bi se ne smelo ničesar ukreniti na šol« skem polju brez ali vsaj ne proti interes som 12.000 članske organizacije, ki nosi zasluženo ime narodnih kulturnih delavcev.
Kdo so naši voditelji in koliko gibčnos sti, borbenosti, uvidevnosti, širokogrudno» sti imajo še, to je važno vprašanje v naši organizaciji, niso to osebnosti, ampak je to idejno vprašanje našega vodstva. Nismo prisegli na osebe, ampak smo prisegli na program strokovne stanovske organizacije, ki ima mozeg v sreskih društvih, srce v po« verjeništvih in roko v Izvršnem odboru. Ako pa si Izvršni odbor sam nadene vlogo ukaznega odbora navzdol, navzgor pa mols či in se poslušno pokorava, potem ga pra» vično zadenejo besede uglednega srbskega tovariša: »Mi smo vas rodili, mi vas tudi lahko ugonobimo!«
Da nujnih življenskih . pravic oropani učitelji, niso mogli kar molče dati priznanja Izvršnemu odboru, je razumljivo, prav tako pa je tudi razumljivo, da slovenski in hr« vatski delegati niso z odglasovanjem abso« lutorija Izvršnemu odboru, hoteli izigrati
* Izvršni odbor jim je to pravico pri« dobil še pred skupščino v Skoplju nazaj, kar smo poročali v zadnjem listu. — Uiredn.
in po cesti si išče hrane in ¡zabave ter je v nadlego okolici. Taka deca je deležna le malo lepih besed in malo ljubezni. Odtuji se materi, mati se odtuji njej, in potem še surovosti ter pretepi pijanega očeta, pa imamo eno izmed tisočev onih naših naj« žaloistnejših slik, ki kriče po remeduri. Kaj je bolj enostavnega, kot da se taki otroci, take deklice, katerih kruh je bila psovka, katerih dom je bila cesta, pozneje zgube v njenem blatu?
Kakor sta pomanjkanje in beda ovira dobri vzgoji, tako tudi preobilo blagostanje nanjo navadno nima dobrega vpliva. Mati, ki živi v brezskrbnih raizmerah tako rada podleže slepi ljubezni, nudi svojemu otro« ku več kot potrebuje in ga tako razvadi predno se tega sama zave. Korak nazaj je silno težak in največkrat izpodrsne. Na po« sledicah trpe starši, otrok in še kdo. Kako težko stališče ima napram takim ljubljene« kom šola, ki ne sme poznati rokavic, o tem bi pač vsak izmed*nas lahko zapel kakšno pesem. In koliko nepotrebnih razočaranj čaka take revčke na cesti življenja, kjer vsakdo prej ali slej naleti na trdo kamenje-
Skromnost na celi črti, kos črnega kru« ha in čimveč telesnega in duševnega dela otroku, to je podlaga dobri vzgoji in trd' nemu značaju; to nudijo svojim otrokom naše kmetice, od tod njih uspeh!
(Dalje prihodnjič.)
Po glavni skupščini v Skoplju.
(Drugo mišljenje.)
snbskih tovarišev, ali jih pustiti same v pravični borbi za stare pravice učiteljskega stanu, kakor so si v vihri in oluji besed tolmačili predlog tov. Antona Merviča, ampak so hoteli lc opozoriti na delo, ki nas čaka doma v učiteljskih društvih, kjer je dovolj časa in prilike, da se razgovorimo in tudi spoprimemo ali lc z enim namenom, da dvignemo veliko stanovsko organizacijo do ugleda in veljave.
Izvršni odbor je ob sklepu šolskega leta 1926./27. izdelal projekt pravil UJU in ga tik pred pokrajinskimi skupščinami po» slal poverjeništvom, da o njem razpravljajo žc na letošnjih skupščinah. Nemogoče pa je bilo, da bi bila učiteljska društva že le» tos pred pokrajinsko skupščino obravnavala projekt pravil Izvršnega odbora, ker je bil objavljen v času, ko društva sploh niso več zborovala. Radi tega se tudi ni obravnaval ne na pokrajinski in ne na glavni skupščini v Skoplju, 'ker vsa poverjeništva so sc zedinila v sklepu, da nolbena pravila nc mo» rejo biti sprejeta, ako jih niso prej obrav» navala učiteljska društva.
Na glavni skupščini v Skoplju jc bil glede na pravila sprejet ta sklep:
1.	Odsek za pravila ni mogel obravna» vati predloženih pravil, ker se o njih šc niso izrazila učiteljska društva.
2.	Projekt praVil Izvršnega odbora z vsemi sklepi, ki so bili storjeni na pokra» jinskih skupščinah poverjeništev UJU, sc vzame kot osnovo za razpravljanje o pra» vilih UJU pri sreskih učiteljskih društvih.
3.	Srcska učiteljska društva morajo najpozneje do 1. februarja 1927 obravna» vati projekt prdvil UJU kakor jc natisnjen v »Učit. Tovarišu« štev. 46. z dne 23. ju== nija 1927 z izpremembami natisnjenimi v »Učit. Tovarišu«, štev. 3. z dne 21. julija 1927 in do tega dne predložiti izdelke po» verjeništvu UJU Ljubljana.
4.	Poverjeništva morajo najpozneje do 1. aprila 1928 na skupni seji poverjenikov in predsednika in tajnika Izvršnega odbora sestaviti enoten načrt pravil na podlagi pred» logov svojih učiteljskih društev.
5.	Izvršni odbor mora najpozneje do 1. maja 1928 poslati ta, od poverjenikov iz» delani načrt pravil vsem sreskim učiteljskim društvom, da o njem razpravljajo na do» mačih zborovanjih, na pokrajinski skup» ščini poverjeništev in na glavni skupščini UJU leta 1928.
6.	Dokler se ne sprejmejo enotna pra» vila UJU, se upravljajo poverjeništva po svojih dosedanjih (zadnjih) pravilih.
Zdaj torej začenja doba dela. Naj vsa» ko društvo takoj izbere iz svoje srede one tovariše(ice), ki se zanimajo za organiza» cijo vsakdo pa naj po svojih močeh in zmožnostih prispeva in posrečilo se nam bo z resno voljo in ljubeznijo do stvari postaviti temelj stanovski organizaciji, ki nam bo v ponos in zatočišče v vsaki sili.
Do tedaj pa bodimo obzirni napiram sebi in drugim, pustimo osebe ob strani in stremimo za enim ciljem: Urediti stanov» sko in šolsko vprašanje v korist velikemu jugoslovenskemu narodu.
Anton Skala.
OficileS^o pojasnilo predsedstvu UJU o skupščini v SkopUu.
V »Politiki« iz dne 21. avgusta t. 1. iz» naša v članku »Žalostni konec učiteljske skupščine«, pisec tega članka nekaj netoč» nosti, gotovo lc radi nepoznanja razmer v našem Udruženju.
1.	Ni res, da so bili na eni strani srb» ski učitelji beograjskega poverjeništva, a na drugi učitelji iz zagrebškega, ljubljan» skega in sarajevskega poverjeništva. Na eni strani je bilo 15—20 učiteljev (med katerimi so bili tudi nedelegati), ki so raz» grajali, kakor to prakticirajo na vseh skup» ščinah že od leta 1920., a na drugi strani so bili vsi drugi učitelji. Moram priznati, da nam ni pogodu postopanje te grupe, ¡ki ne prizna nikakega dela in ne dobre volje ter bi hotela samo rušiti in povzdigniti na njihov način učiteljski ugled; oni mislijo, da se pride z vpitjem najlažje do uspeha.
2.	Poročevalec pravi, da se je skušalo med tem vpitjem prečitati ostala poročila. Ni se skušalo, nego so bila vsa poročila prečitana in sprejeta brez obzira na to, da jc ta grupa protestirala misleč, da na ta način najbolje povdarja zavest in ugled stanu. Ampak večina se ni pustila terori» zirati, temveč je nadaljevala in končala svoje delo.
3.	Pogrešena je trditev opozicije, da je predsedstvo v manjšini. Ako so na strani uprave UJU visi Slovenci, Hrvatje. Bosan» ci, Dalmatinci, Vojvodinci in velik del beo» grajskega poverjeništva, potem se to ne imenuje manjšina, nego ogronma večina.
4.	Ni res, da bi bil kdo rekel, da upra» va ni poštena. Želeli smo slišati objektivno kritiko, poslušali vse, ampak ko so neka» teri skušali terorizirati skupščino, smo ta» koj zapopadli, da se mora skupščina hitro končati in to toliko prej, ker je morala večina delegatov odpotovati še isti večer in ker je mala grupa hotela zadrževati delo do odhoda delegatov, da bi potem odločala
sama brez večine delegatov, a to se ji ni posrečilo.
5.	Učitelji iz Srbije se niso jezili nad učitelji Hrvati, ker sc niso imeli radi česa jeziti. Resnica jc, da so ljudje, ki so vodili nelojalno obstrukcijo, napravili nekaj ne» umnosti, ki ise jih ne more odobravati. Oni delajo to na vsaki skupščini in to delo nam že preseda in vsi prijatelji stanu in Udru» ženja morajo skušati to odpraviti. Ravno tako ni res, da je rekel neki hrvatski uči» telj: »Sram vas bodi... srbska živina.«
6.	Nazadnje je povsem netočno, da bi predsednik komurkoli izjavil: kjer je raz» grajanje, je vse sprejeto! Vse delo je bilo izvršeno v odsekih ki jih je skupščina iz» volila z Vzklikom. Vse, kar so odseki pred» lagali, je ¡bilo sprejeto*-ker ni bilo časa za debato. V odsekih so bili ljudje iz vseh pokrajin in z raznimi težnjami in ko so sc oni sporazumeli, bi skupščina vendarle odobrila to delo, ker je izraz vseh želj in zahtev, četudi bi delovala še 10 dni.
V vseh društvih se porajajo pojavi, ki niso dobri. V društva se vrinejo ljudje, ki ne morejo razumeti značaja skupnosti, vnašajo vanje svoj lastni subjekt, razdor, osebne ambicije in pa željo, da bodo de» lali le po lastni volji, ker mislijo, da je naj» pametnejše samo ono, kar oni rečejo. Ti so balast vsakega društva. Ko naletijo taki ljudje na odpor, ali na popuščanje, potem postanejo neznosni, ker si V vsakem slučaju domišljajo, da so prestrašili vse; svoje znanje pa kažejo s kričanjem in frazami. Mi pa, ki smo ustvarjali UJU, se n£ mo» remo, in tudi nočemo umakniti pred vpit» jem ali kričanjem kogar si bodi, ker nam je pred očmi samo Udruženje in učiteljski ugled.
Vlada K. Petrovič,
^predsednik UJU..
Naše življenje.
(Glas preko meje.)
Vsem tovarišem, zlasti pa trpinom pregnancem v imenu zemlje, v imenu rodu, v imenu tristoterih — pozdrav!
Blizu je leto ko živimo primorski uči» tel j i kot razgnana čreda. Razdelili so nas prvič v začetku leta 1926. Takrat je pričel lov in mnogi so padli v mreže plehkemu oportunizmu. Čudno nas je ločila ta preiz» kušnja. Kdor izmed nas je ostal trden, čuti v sebi ponos in samozavest. Slednji izmed tristoterih se zaveda velike moralne dobri* nc> ki je bila ohranjena njegovemu značaju takrat, ko ni sledil ne vabi ne pretnjl. Do !i)variša, ki je padel je nezaupljiv, izogiblje Se ga in ga zaničuje.
Hujši od prvega udarca pa je bil drugi.
V poletju leta 1926. so 'nam razpustili stanovsko organizacijo. Od takrat živimo 'oceni, brez stanovskih vezi, brez stikov. Vsakdo je prepuščen samemu sebi in le ma» Jokdo je tako srečen, da ima v bližini do» tjrega prijatelja. Razkropljeni smo po vsej deželi in glas ne seže od enega do drugega. " to vpliva uničevalno na posameznika. V*1 k o ginejo v takem stanju moči, kako pe» volja in človek pada v pozabljenje. Po» <*?j. ,v katerem živi danes primorski uči»
•eV' je kulturna in socialna — stanovska Nekateri med tovariši so se kaj nc vživeli v novi položaj, zopet drugi pes-m?rej° strpeti. Obojih se pa polašča vokmifem' ^ ni to življenje mora za elo« nevo'	rad delal? — Kdor gane je v
turnon?Sti' da od!eti- Nekdaj so vodili kul» zan0°l- ° po vaseh učitelji, danes je nave» obl ljudstvo ponajveč samo nase kajti umn i pilz'j° strogo na slednji korak raz» turn' i "a dcŽclL V Prednji dobi so kul»
1 stiki z brati zelo omejeni. Včasih smo
od daleč gledali življenje med brati ono» stran meje, danes niti tega ne moremo več. Najnevarnejše med vsem pa je če se sha» jajo v družbi slov. učitelji. Vemo to in slučaju se moramo zahvaliti, da nas je po« učil s tem eden izmed oblastnikov sam, ko je rekel: »Lahko obiskujejo eden druizega italijanski učitelji in tudi mešani so lahko v družbi, ali čuječe je oko olblasti in če se snideta le dva slovenska učitelja, že poro» čajo njeni funkcionarji.«
Slovenski učitelji so brez organizacije, so brez glasila. Od nikoder ni pobude, ki bi vzdramila duševne delovne sile. Tvor smo brez skupne duše in naša hotenja so hote» nja posameznika, zato šibka in največkrat brezplodna. Kar imamo in kar nam je osta» lo, je zavest, ki jo je v nas vzgojila orga» nizacija. Tradiciji živimo — v njej se ču» timo krepke in iz nje zajemamo moči, da preživimo ta težki čas. Lahko pribijemo', da je malo naših organiizacij završilo tako veliko poslanstvo, kakor ga je »Zveza« med učiteljstvom.
Učitelju jc v dobri meri onemogočena narodno 'kulturna misija med ljudstvom. Ali imel je do sedaj še silo. Ko bo pa izri» njena iz šole poslednja slovenska beseda, takrat bo nastopil pot največjega mučeni» štva. — Ni je stvari, ki bi človeka tako pri» tiskala k tlom. kakor zavest, da postaja materin jezik brezpraven. Najtežje pa je učitelju, ki mora preživljati dobo, ko izgi» nja njegova materinščina iz šole in je oin sam primoran, da uči rodno deeo v tujem jeziku. — In to dobo preživlja slovenski učitelj v Italiji. V tem hudem času je brez skupne vezi, brez moči.
Domišljamo si včasih, da smo Matja» ževa vojska in čakamo, da vstane nov dan.
Pa nam bo morda prerastla brada sedem» krat okoli mize in bomo še čakali.
Ali je slovenski učitelj v Primoirju za» pisan smrti? O ne, še je moči v nas in ko bo zopet vsaj malo posijalo solnee, se raz» bohoti v nas novo življenje.
Mir.
Norituri vos salutant.
Slovenski učitelji odhajajo iz Julijske krajine v notranjo Italijo in zapuščajo svoj rod. Vsak pričetek šolskega leta zavihti ti» ranski fašizem svoj bič in pretepe do krvi te naše stanovske mučenike. Utrgal je osta» le naše najboljše z rodne grude in jih pre» stavil daleč od svojih dragih v svoje po» krajine Piémont, Toseano, Marche itd. Vsi ti trpini nam kiičejo sedaj s svoje Kalva» rije: »Oče, odvzemi od mene ta kelih trp» Ijenja!...« Svobodna domovina, sprejmi pdd svoje okrilje premagane in potlačene!...
Franc Kramar iz Višnjevika, Albert Ivančič iz Smesti, Rudolf Vjžintin iz Renč in tiiugi družinski očetje so iztrgani iz na» iročja' svojih rodbin in zavrženi daleč tja nekam v najbolj zahodne italijanske gore, kjer ne bodo mogli živeti socialnega živijc» nja našega človeka. Marljive tovarišice osi» vele v službi med našim rodom Marica Pe» rin, Grželj Albina, Soban Josipina in druge mlajše zginejo z naše zemlje in pridejo v pusto tujino, kjer jih bo gledalo prosvetno zanemarjeno ljudstvo kot kup svoje nesre» če. Zavedni, živahni in mlajši tovariši Ru» doli Čehovin, Anton Medveš, Alojzij Carli, Nanut, Velišček itd. pojdejo s srdom in tu» go v duši po tuji zemlji, ker so ljubili svojo zemljo in srca bodo hrepenela po dragih domačih ljudeh, kjer so živeli svojo mla» dostno srečo.
Ljubezen do zasužnjene domovine je ubila vse te naše mučenike, ki so za naš rod po slani ozeblo cvetje na zmrznjeni veji našega narodnega drevesa, ki cvete le še na svoji izhodni polovici. Mnogi puste vse ci» trone in pomaranče lepe in bogate (?!) ita» lije in pojdejo s praznim trdbuhom za trdim kruhom iskat boljše sreče, nego jih čaka v Piemontskih gorskih vaseh ali pa na'zapu» ščenih rebrih revnih Apeninov. Kam naj se obrne obupani tovariš Ivančič s kopico svo» jih nedolžnih otrok, ki so tako kruto ka» znovani, da zgube svojega očeta z rodne zemlje? Kako naj imenujemo tako podlo maščevanje fašistovskih šolnikov nad po» štenimi ljudmi, kateri niso drugega zgrešili . kakor to, da so rojeni Slovenci?
Zgražajo se gospodarji sedanje Italije nad nekdanjimi barbarskimi narodi, ki so pokončevali mrtvo lepoto starega Rima, še danes pravijo Vandali nekulturnim ljudem, a kdo so večji Barbari in Vandali od onih, ki trgajo živemu, zavednemu in izobraže» nemu človeku srcc iz prs, jezik iz ust in značaje iz plemenitih duš, otroka iz očeto» vega objema in ženo od skupnega ognjišča itd.? Slabši od njih ste vi fašistovski go» spodje.
Bridko more biti tem trpinom v duši in vsaj močnejši ter odločnejši neomadeže» vani porečejo svojemu tiranu glasni in jasni: »Ne!« Iskali bodo kruha tu pri nas po zgle» du mnogih drugih, ki so že pred njimi pri» bežali sem domov v dobi svojega prega» njanja.
In naše šolske oblastnije!? Sprejmejo li te svoje mučence za svoje otroke? Saj sc bodo reveži zadovoljili z vsakim mestom na naših tleh, da le čujejo svojo domačo go» vorico, radi katere trpe toliko preganja» nja... Naše poverjeništvo UJU se mora odločno zavzeti v vsakem uradu, da najdejo tudi naši najnesrečnejši tovariši svoj ko» šček kruha v svobodni domovini. Vredni so ga, ker so se pokazali junaške in zveste v odločilnih dneh in niso niti trenutka pre» rnišljali dokazati tiranu svoje ljubezni do doma in roda.
»Učiteljski Tovariš« se je že v .pretekli številki zavzel za vse te pregnance in upaj» mo, da ne bo naš klic glas vpijočega v pu» ščavi. Sedanji krmilarji našega šolstva po» znajo Julijsko Krajino in vse trpljenje nje» nega naroda, ki trpi, močno trpi, ko prega» njajo z njegovih tal zadnje njegove naj» vrle j še sinove, ki nočejo ukloniti tilnika tujčevi peti.
Kako je pri srcu raznim bahaškim iz» dajniškim učiteljem snoparjem naše krvi, ki so izdali svoj rod? Tudi oni pridejo na vrsto, da pojdejo daleč doli v gorate Ape» nine, kjer naj jih grize vest radi narodnega izdajstva. Svobodna domovina Vam pokaže s prstom: »Proč od mene, ker ste me zata» jili pri prvem petelinovem klicu!« Kako je v dušah odpadnikov? Fašistovski režim pošlje tudi vas, da dobite zasluženo plačilo za svoja podla dejanja ..
Vam trpeči poštenjaki, kličemo: »Na svidenje!«...
Sin planinskega raja.
SploSne vesti.
KATERIM UČITELJEM PRIPADA STANOVANJE IN KURIVO?
G. minister prosvete je izpremenil pod O. N. br. 55.464 od 25. avgusta 1927, čl. 7. uredbe o šolskih odbojih pod e), ki sedaj pravi: »da daje krajevni šolski odbor šoli. učiteljstvu in slugi stanovanje in nabavlja kurivo, v kolikor imajo po dosedanjih za» konih učiteljstvo in sluge pravico do sta» novanja in kuriva.«
Dosedaj je veljal v tem pogledu čl. 33. zakona o izpremembah in izpopolnitvah o narodnih šolah z dne 9. julija 1919 (»Ur. list« štev. 144., 1. 1919.), ki sc glasi al. 5 sledeče: »Stalni učitelji (učiteljice) imajo pravico do brezplačnega stanovanja in ku»
riva ali do povračila v denarju za to,« in čl. 88. istega zakona, ki pravi: »Minister prosvete naj na podstavi pooblastila, ki ga dobiva s tem zakonom, vse odredbe o no» vih plačah po teh izpremembah zakona o narodnih šolah za kraljevino Srbijo z dne 19. aprila 1904 razširi na vse učitelje (uči» te'jice) in otroške vrtnarice narodnih (puč» kih, ljudskih) šol, doslej obstoječih na osta» lem ozemlju kraljevine SHS istotako onih šol, ki bodo odsihdob proglašene za take «
Uradniški zakon iz leta 1923. ne govori o kurivu ničesar, o naturalnih stanovanjih pa sledeče v čl. 39.: »Kdor ima stanovanje od države ali samoupravnega telesa, ima pravico na stanarino samo v tolikoi, v kolikor je stanarina, ki bi mu drugače pripa» dala, večja od vrednosti stanovanja z ozi» rom na krajevne razmere.«
Po teh zakonitih (določbah pripade vsem stalnim učiteljem in učiteljicam v dr» žavi brezplačno stanovanje in kurivo v na» ravi ali odškodnina v novcu za to, kar ima» jo preskrbeti krajevni šolski odboiri.
—	Stalnost srbskega učiteljstva. Po čl. 34. srbskega zakona o narodnih šolah od 19. aprila 1904 ima srbsko učiteljstvo stal» nost v sledečem obsegu: »Stalni učitelj ne more izgubiti službe brez odločbe Prosvet» nega Sveta zaradi dokazanega disciplin» skega pregreška, in se ne more premestiti v drugi kraj izvzemši po lastni prošnji na razpisano mesto ali kazensko oziroma po službeni potrdbi. V poslednjem slučaju ima pravico do selitvenih stroškov. Po službeni potrebi se sme premestiti samo tedaj, če se šola zatvori ali se zaradi nezadostnega števila otrok spoje razredi.«
—	Z ozirom na številna vprašanja naših članov ki se jim vsiljujejo neki listi a jih sedaj tir jajo, četudi jih niso naročili, smo se informirali pri našem pravnem za» stopniku in dobili sledeče odgovore v smislu dopisov: 1. Ali je naročnik dolžan plačati list, če ga je vrnil na pošto v pričo ene ali dveh oseb ter napisal na list: »Se nc sprejme«? — Nc! 2. Ali jc dolžan plačati list, če stavi upravi vse številke ne^ poškodovane na razpolago, da jih dvigne pri njem? Lista ni sam naročil. — Ne! 3. Ali je dolžan plačati list, če so mu ga po» šiljali brez naročila in ga ni vrnil kljub te» mu, da je bila v listu objava, da se smatra za naročnika, kdor ne vrne 1. in 2. številke? — Ne, le na razpolago ga mora imeti — To pa nc velja za organizirane člane, pri katerih so listi vezani s prijavo član» stva. Objavljamo v listu te odgovore, ker nam je nemogoče odgovarjati na številna pisma. Iz ugotovitev pa smo tudi razvideii, da pravzaprav naši člani vzdržujejo neke liste.
—	Izprememba referentov v Beogradu.
Listi so poročali, da je za načelnika sred» nje nastave v Beogradu imenovan prof. Baje in za referenta v odd. osn. nast. stro» kovni učitelj meščanske šole Rudolf \Vag» ner. Drugi listi so zopet prinesli vest, da jc izmenjan dosedanji ref. za srednje šol» stvo prof. Lapajne in ref. za osn. šolstvo P. Flere. Koilkoir smo informirani, sta refe» rent za srednje šolstvo prof. Lapajne in referent za osn. šol. P. Flere še vedno na svojem mestu. V koliko se hočejo izpre» membe iz partizanskih ali stvarnih ozirov in od katere strani se daje pobuda za ka» kršnekoli izpremembe, bomo poročali z ozirom na razvoj dogodkov. Gotovo pa je, da bodo vsaka partizanska premeščanja in odstavljanja nemogoča, če bo učiteljstvo solidarno in ne bo sprejemalo mest, ki mu jih dajejo politične stranke za to, da izme» njajo in izpodrinejo drugega stanovskega tovariša s kakega mesta. Formalnost urad» nega poziva v tem pogledu ne opravičuje. Ne moremo v tem oziru preko ugotovitve, da stranke prerade izigravajo v tem po» gledu meščanskošolsko učiteljstvo, €e vi» dijo, da je osnovnošolsko učiteljstvo soli» darno.
—	Seja širjega sosveta Pov. UJU — Ljubljana se bo vršila še ta mesec, ker sc je treba dogovoriti o sistematičnem delu pri okrajnih učiteljskih društvih v tekočem poslovnem letu in vseh drugih aktualnih vprašanjih, o katerih morajo biti društva informirana.
—	V zadnji številki je več tiskovnih pomot. Popravljamo samo v glavnem srni» selne: V uvodniku drugi stolpec se mora glasiti... »a stari zakoni (čl. 34. kr. dež. zak.) imajo tolmačenje jasno (ne »samo«) v nemškem tekstu. Notica glede kuriva na 3, strani, tretji stolpec se mora glasiti: Iz» vršni odbor je poročal o izpremembi te uredbe že na seji Glavnega odbora tik pred glavno skupščino v Skoplju (in ne »v Su» botici«), da je interveniral pri ministrstvu v zadevi kuriva vsemu učiteljstvu in je tudi dosegel izpremembo te uredbe v prid vse» mu učiteljstvu. — Z današnjo notico zgo» raj popravljamo tudi zadnjo notico v tej zadevi.
—	Reorganizacija učiteljskega Udruže» nja. Za letošnje leto je to eno izmed temelj» nih vprašanj s katerimi se bo moralo baviti članstvo UJU. V tem pogledu je izdalo Poverjeništvo UJU — Beograd obširno bro» šuro pod naslovom »snovi za reorga» n i z a c i j u UJU« od tov. Drag. M. Mi» hailoviča in Danilo Milanoviča, ki se bavita s tem problemom. Knjiga daje široke po» glede za reorganizacijo naše stanovske or» ganizacije. Stane samo 10 Din in poštne stroške ter se .naroča pri Poverjeništvu UJU Beograd, Učiteljski Dom. Če jo naročite po dopisnici, zahtevajte poleg položnico.
—	Izredni občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se vrši 25 t. m. (v nedeljo), na kar opozarjamo vsa naša okrajna učiteljska društva, ki so včlanjena pri Zvezi.
—	Šolski oder. Na razstavi »Ljubljana v jeseni« bode v oddelku »Naše gledališče« razstavljen tudi »Šolski oder«, ki je last osnovne šole v Iški vasi. Ogrodje tega odra je sestavil tov. Grašič, šolski upravitelj v Iški vasi, a poslikal ga je tov. Lulik, učitelj v Ribnici. — Oder se da razstaviti in za« vzema .razstavljen zelo majhen prostor in je zato najpripravnejši šolski oder. Opo« zarjamo tovariše(ice), ki imajo priliko in se zanimajo za šolske odre, naj si ogledajo na velesejmu v Ljubljani za časa razstave '(17j—26) septembra) tudi oddelek |»Našfe gledališče«.
—	Tovariš, kronski penzfionist nam piše: Kakor veste, g. urednik, nas je kron» ske penzioniste skušala potolažiti finančna uprava za Slovenijo, češ: »Počakajte! Po« slali Vam bomo prej poziv, da vpošljete upokojitvene dekrete, na podlagi katerih boste prevedeni na »dinarske«. S prvim av« gustom stopi stvar v veljavo!« Toda minul je 1. avgust, 1. september, a teh »pozivov« še ni, a kamo li priboljšek! Priboljšek? Pač so nam za avgust odtegnili na »dohodnini« (kdo se ne smeje?) več dinarjev. Zdaj pa upaj še nadalje na »prevedbo v dinarske!« Nekdo se je kronskemu penzionistu začu« dil češ: kako more živeti ob beraški po« kojnini. »Živim ob samih — dolgovih « je bil odgovor. Tableaux!
—	Ivan Krajnik, sedemdesetletnik. 4. septembra je slavil Ivan Krajnik, upokojen nadučitelj v Mariboru 70. rojstveno leto. Krajnik je rojen Goričan, z odliko iz* prašan za meščanske šole in izboren karto« graf slovenski. Toda sreče nima in zaman se je poganjal 39 let za shižbo na meščanski šoli. Njegov prijatelj L e b a n (Lucilius) je v dveh člankih (v »Slovencu« in »Jutru«) opisal Krajnikovo — Kalvarijo. Želimo, da vrli tovariš še mnogo let vztraja pri svo« jem prosvetnem delu ter da dobi z a d o « ščenje, v kar pomozi Bog!
—	Počitniški tečaji na šolah. Nekateri upravitelji so imeli v svojih šolah med po« čitnicami tečaje iz ročnega dela kmetijstva i. dr. Na podlagi okrožnice velikega župana ljubljanske oblasti pa je po naročilu mini« strstva prosvete S. N. br. 23.283 z dne 6. avgusta 1926 zaprositi v bodoče za take te? čaje predhodno dovoljenje ministrstva pro« svete.
—	Članom Slov. Šolske Matice za ptuj« ski okraj. Blagajnik Slov. Šol. Matice je po« slal dopis, v katerem sporoča, naj vplačajo člani Ptujskega učiteljskega društva člana« rino za Slov. Šolsko Matico (a 30 Din) pri onem tovarišu, ki ga določi Ptujsko učitelj« sko društvo kot poverjenika Slov. Šolske Matice.
—	Vsemu članstvu! Odboru »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljublja«
ni« se je pravkar posrečilo osvoboditi dru« štveno premoženje vsakršnih obveznosti, s čimer nam je dana možnost, da se dolgo« letni namen končno realizira. Treba le še malenkostnih žrtev. Vsakogar moralna dolž« nost je, da takoj plača letošnjo članarino 20 Din potom svojega društvenega blagaj« nika, ki naj skupno vsoto odpošlje podpi« sanemu blagajniku. Lanski člani naj svoje zaostale obveznosti takoj urede! Konviktu priznava Učiteljska tiskarna od prodanih šolskih zvezkov 1%, »Ides«, tvornica ke« mičnih izdelkov Kranj od nabavljenega praška za črnilo in raznih črnil 10%, »Kos« mos« od dobave učil za mehaniko, elektriko, kemijo 25% provizijo. Vsaka šola naj pri« redi vsaj eno igro v prid Učit. konviktu. Doslej sta se odzvali le dve šoli. Temelje stanovske organizacije podkrepimo, ako članstvu olajšamo družinske skrbi in če z lastnim Domom omogočimo razne ekskur« zije in počitniške tečaje. Od besedi k deja« njem! — Cerklje pri Kranju, 9. sept. 1927. — Josip Lapajne predsednik. Josip Kobal blagajnik. Anton Arigler, tajnik.
—	Za razširitev osnovne šole v šošta« nju se je bil skozi leta in leta hud boj. Ved« no in vedno so prišle nove težkoče, da se je ista zavlekla. Šola je bila raztresena na treh krajih, eno poslopje je delila z meščansko šolo tako, da ni ne ena ne druga imela do« volj prostorov. V nevarnosti smo bili, da izgubimo meščansko šolo. Ker so okoliške občine sistematično odklanjale vsak prispe« vek in z rekurzi vedno zavlačevale razvoj našega šolstva, je mestna občina Šoštanj sklenila, na lastne stroške prizidati k osnov« ni šoli potrebne prostore, da na ta način uredi naše šolstvo. S polno paro se je de« lalo na prizidku 6 razredov 2 kaibinetov in stranišč, tako da je bil isti gotov do konca avgusta. S tem je dobilo vseh 12 razredov osnovne šole s potrebnimi stranskimi kabi« neti lepe in primerne prostore pod eno streho, meščanska šola pa lastno poslopje. Svečana otvoritev se vrši v nedeljo 18. t. m. s službo božjo na prostem pri šoli, blago« slovljenjem, raznimi govori in deklamaci« jami! Vabimo na to redko slavlje tovariše in tovarišice z našega okraja, nadalje ono učiteljstvo, ki je službovalo na naši šoli ter se je preselilo na druga službena mesta ali pa v pokoj ter vse druge, ki poznajo naš Šoštanj!
—	Glasboljubivemu učiteljstvu! Ob pri« četku šolskega leta snujemo načrte za pro« svetno delo v šoli in med narodom. Mnogo izmed nas se posveča posebno rado petju, saj imajo naši zbori večinoma pevovodje iz učiteljskih vrst. In kdor ima le količkaj veselja do dela za narodovo srčno kulturo, za blažilno moč lepega petja tudi v letos« njem letu, ne bo prezrl novih glasbenih izdaj in listov. Tovariš Ciril Pregelj v Celju je zopet podaril šolskim zborom 30troglas« nih narodnih in ponarodelih pesmi v lično opremljeni zbirki. Za šolsko petje izbire dovolj! Opozarjamo dalje na tri slo«
venske glasbene liste »Cerkveni glas« b e n i k« za cerkveno glasbo; »Z bor e« in »P e v c a« pa za svetno zborovsko glasbo. Ne bi smelo biti glasbeno naobraženega učitelja, ki ne bi bil naročnik vseh treh. (Naročnina za vse tri 105 Din letno). Če pa si težko utrgamo ta denar pri svojih dohod« kih, pa pridobimo našim glasbenim listom kot naročnike profesorske, učitelj« ske in šolske knjižnice. Uprava »Cerkvenega glasbenika (35 Din) je v Ljub« ljani, Pred škofijo, »Zbori« se naročajo pri pevskem društvu »Ljubljanski Zvon,« (40 Din), »Pevca« (30 Din) pa razpošilja »Pev« ska zveza« na Miklošičevi cesti. Podpirajte naše glasbene liste in pridobite jim naroč« nike!
—	Pri Sv. Ani v Slov. goricah je dne 7.
septembra t. 1. po mukepolnih bolečinah umrla učiteljica ga. S e y f r i e d « L u ž a r M i r a. V nedeljo zvečer 4. septembra se je zastrupila s strupenimi gobami (divji kukmak). Dasiravno je bila poklicana hitra zdravniška po-moč in se je kazalo v pone« deijek na bolje, je vendar podlegla. To je letos že tretja žrtev zastrupljenja z gobami. Bila nam je vestna tovarišica, marljiva in priljubljena vzgojiteljica v šoli nad 12 let. Pogrešala jo bo naša mladina v šoli, katera jo je ijubila kot svojo mater in to ne za« stonj, saj ona je bila res prava mati otro« kom. Vedno smo jo videli veselo v vsaki družbi, nikdar ni kazala slabe volje. Zapu» šča štiri majhne otročičke, kateri jo bodo hitro in težko pogrešali. Nesrečnim pre« ostalim naše iskreno sožalje, njej pa bodi žemljica lahka! — Tovariši. Učiteljski zbor.
—	Katera koleginja bi v tem šolskem letu zamenjala službeno mesto ob železnici v ljubljanski okolici, kranjskem, litijskem ali kamniškem okraju z lepim službenim mestom v mestu ob železnici. Ponudbe na upravo »Učit. Tov.« pod »Zamenjava službe«. T.
Osebne zadeve.
—i V državno službo so sprejeti in po«
stavljeni za učitelje: Mariborska oblast. Slava Benedik v Škale, Miroslava Verčkov« nik v Studenice, Ida Šumer v Št. IIj pod Turjakom, Mihaela Krašovic v Kapelo, Ma« rija Majerhold v Št. Janž pri Dravograd^ Matilda Rajh v Makole, Ela Čonč v Št. Ju« rij v Slovenskih goricah, Angela Ambrožič v Veliki Poljani, Zofija Jerele v Sv. Bol« fenk na Kogu, Jožefa Luževič v Stoprce, Marija Majer v Pečarovce, Emilija Jurinec v Svečini, Marija Visenjak v Odrancih, Šte« fanija Prešern v Beltince, Ana Kotnik v Sv. Urban, Bruna Jovčič v Sv. Tomaž, Ma« rija Lenartič v Dornovo, Marta Golobic v Šmartno pri Slovenjgradcu, Marija Kinčič v Prtočo, Vera Kajč na dekliško v Sv. Ju« riju pri Celju, Karolina Klun v Žiče, Justina Zorjan v Loče, Ljuboslava Grmovšek na Muto, Fran Druškovič v Sv. Miklavž, Milan Straus v Gornjo Lendavo, Srečko Robin« ščak v Šoštanj, Ivan Teueršu v Gornjo Po« nikvo.
—i Premeščeni so v ljubljanski oblasti:
Josip Vončina v Gornje Jezero, Mara Se« žun k Devici Mariji v Polju, Martin Men« cej v Zagozdac, Anton Belihar v Brežice na osnovno šolo, Avguštin Clemente v Kr« vavo peč. Vsi s 1. septembrom 1927.
—i Premeščeni so v mariborski oblasti: Franja Schneider v Ivance, Branimir Čeh v Slovensko Bistrico, deška, Florentina Met« lika na dekliško; v Solčavo Drago in Mar« jeta Čepic, Karolina Vuk v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Terezija Ferenčak v Za« vrč, Marija Polak na Ponikvo, Drago Bi« tenc v Veliko Poljano, Vanda Medica v Spod. Kungoto, Miroslav Viher v Ljubno, Karolina Arnejc v Lovrenc pod Prežinom, Milica Vrečko v Fram, Pavla Grobin v Vu« hred, Erna Killer v Gotovlje, Iva Košar v Frankolovo, Karla Srebrnič v Podgorje.
—i V državno službo so sprejeti in po« stavljeni za učitelje: Ljubljanska oblast. Ivan Globokar v Stično, Rudolf Bratok v Tunjice, Avgust Flegar v Sodražico, Kaste« lic Matilda v Čeplje, Josipina Velikopoljska v Kastav na osnovno šok>.
—i V glasbeni tečaji ki se vrši v Beo« gradu, so sprejeti naslednji slovenski uči« telji: Josip Bajde iz Maribora, Stanko Tav« želj iz Hinj, Rajko Burg iz Žusma, Izidor Koch iz Starega trga pri Črnomlju, Albert Rajčič z Jesenic, Danilo Jeletič iz Sv. Vida nad Ljubljano, Stanko Jurdana iz Kastva in Ubald Justin z gimnazije v Mur. Soboti.
—i Sprejem učiteljev v telovadni tečaj v Beogradu. Kakor smo naknadno doznali je bil sprejem učiteljstva v telovadni tečaj v Beogradu izpremenjen sledeče: Dragica Roškar v. Dolnji Lendavi, Justina Bolhar v Čepljah, Ciril Pivk v Litiji, Milan Jaklič v Makolah Milivoj Jarnovič v Volčji Gomili, Mirko Koželj v Žetalah, Nande Kavčič v Solčavi, Ladislav Poljšak v Zagoizdu, Zma« go Konečnik v Beogradu, Josip Zega v Gu« štanju, Josip Kocmur v Beltincih in Zvo« nimir Šuligoj, učiteljski aibiturijent. Ime« novani so šolsko leto 1927./28. oproščeni po« učevanja in se morajo 14. septembra javiti v ministrstvu prosvete, kjer bodo po zdrav« niškem pregledu definitivno siprejeti v tečaj.
Vestnik upokojencev
—up Društvo upokojenega učiteljstva v Sloveniji vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 6. oktobra t. 1. ob 15. uri v dru« štvenih prostorih v gostilni pri »Majaron« čku«. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledoval« ccv računov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajno« sti, predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 24. septem--bra t. 1. v šoli v Murski Soboti. Na dnev« nem redu je: 1. Dopisi. 2. Poročilo, o po« krajinski skupščini. 3. Poročilo o glavni skupščini v Skoplju. 4. Poročila društvenih funkcijonarjev. 5. Volitev odbora za uprav« no leto 1927./28. 6. Razgovor o ped. didak« tiskih krožkih. 7. Slučajnosti. Zborovanje prične takoj po prihodu vlaka. — Odbor.
Poročila:
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. maja 1927 v Metliki o priliki velikega skupnega zbo« rovanja štirih društev.
Tov. predsednik Albin Razpotnik je pozdravil vse navzoče, posebno nova člana društva sreskega šolskega nadzornika Ci« rila Vizjaka in njegovo soprogo tovarišico Ljudmilo Vizjak«Kovač. Pozdravil je tudi tov. Binderja, ki se je vrnil k nam in- česti« tal tov. Vilfanu in Lumbarju k usposotblje« nostnemu izpitu.
Zborovanje sta posetila tudi poverje« nik UJU A. Skulj in urednik »Učit. Tova« risa« Ivan Dimnik.
Zapisnik o zadnjem zborovanju je bil soglasno odobren.
Prečitali in pojasnili so se vsi došli "dopisi.
Za člane novo ustanovljenega krožka
so bili izvoljeni: tov. Primožičeva, tov. Štrubelj, predsednik krožka pa je tov. Če« bular. Sreski šolski nadzornik pa se je na« prosil, da bo delovanje krožka podpiral z nasveti in predlogi.
Tovariš urednik Dimnik je k že zna« nemu revizijskemu poročilu dodal obširna pojasnila in odgovarjal na stavljena razna vprašanja tov. Živojinoviča, Tončiča in Štrubelja. Pojasnilo se je vzelo na znanje. Tov. predsednik se je tov. uredniku za« hvalil.
Ker je prihajal čas za skupno zboro« vanje, je tov. predsednik zaključil domače zborovanje.	Tajnica.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 11. junija 1927 v Črnomlju ot> navzočnosti vseh čla« nov.
Zapisnik o zadnjem zborovanju se je prečital in odobril.
Vsi došli dopisi so bili prečitani in po« jasnjeni.	-
Društvo je prejelo iz dvorne pisarne zahvalo za poslano vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I. o priliki skupnega zborovanja V Metliki in zahvalo Karlovškega učiteljskega društva.
Tov. predsednik se je zahvalil priprav« Ijalnemu odboru v Metliki in tov. Čebu« larju za izvršitev diplome.
Tovarišaca Vizjak=Kovač je predavala o »Pisanju v osnovnem razredu«. V uvodu svojega predavanja je pojasnila namen in pomen pisanja v osnovnem razredu. Poka« zala je pot, ovire in težkoče, ki se jih je izogibati pri pisanju, da pridemo tudi mi do uspehov, ki jih je tovarišica dosegla, kar so pričali zvezki, ki so bili članstvu na vpogled.
Tov. Bonča je v kratkih potezah očr« tal pokret »Vidovičeve šole«, da vzbudi tudi med našim članstvom zanimanje.
Obema predavateljema se je tov. pred« sednik iskreno zahvalil.
Tov. blagajničarka je prosila tovariše (ice) za redno plačevanje članarine. Pre« glednika računov tovarišica Pavlinova Mil« ka in tov. Lumbar sta pregledala račune in jih našla v redu, zato sta predlagala tov. blagajničarki in ostalemu odboru absoluto« rij. Ker se poslovno leto prične zdaj s 1. julijem in konča 30. junija, bo občni zbor vselej meseca septembra.
Književnost in umetnost.
—k Navodilo pri pouku v računstvu na osnovni šoli. Sestavil A. Črnivec, bivši rav« natelj učiteljišča v Ljubljani. Izdala Dr« žavna zaloga šolskih knjig. Knjiga vsebuje izčrpno metodiško i navodilo za pouk ra« čunstva v osnovni šoli. Cena 200 strani ob« segajoči vezani knjigi 44 Din.
—k Čitanka štednje, uredil Nikola Ga« češa. Izdal »Organizator«, izavod za racijo« nalizacijo, Beograd, pošt. pretinac 365. Či« tanka vsebuje berila in navodila za varče« vanje. Cena čitanke je 10 Din.
—k Dalton: Plan Metoda od Saliha Lju« bunčiča. Izšla je iz štampe knjiga pod gor« njim naslovom od poznatog pedagoškog pisca u kojoj se prikazuje posve nov i vrlo zanimljiv način rada u svim vrstama uzgoj« nih škola. Cijena je knjiži 10 Din, a naru« čuje se kod pisca (Zagreb, Viša pedag. ško« la, Meduličeva 33) i u svim večim knjiža« rama.
—k »Luč« književna družina v Trstu je
izdala za leto 1927. tri knjige: France Bevk: Kresna noč, izvirna povest. Dostojevski j: Tuja žena in mož pod posteljo, prevod iz ruskega in »Luč«, poljudno znanstveni zbornik. Nova književna založba v Trstu nam priča, da se slovenska knjiga v neosvo« bojeni domovini razvija kljub hudemu te« rorju zadosti dobro.
—k L. N. Tolstoj: »Rodbinska sreča«. Roman, ki ga je prevedel I. Vidmar, je iz« šel v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena broš. knjigi 26 Din, v platno vezani 34 Din. Po pošti 2 Din več. Dobi se v vseh knji« garnah.
—k Janko Orožen: Zgodovina Celja II. del. Podnaslov: Srednjeveško Celje kot središče državnotvornega stremljenja: do« ba narodne samostojnosti, Savinjska marka, knezi in grofje Celjani. Knjiga obsegajoča 160 strani, je izšla v založništvu Goričar & Leskovšek v Celju in stane 28 Din.
—k Slovenska umetnost I. del. Slikar« stvo. Spisal Viktor Steska. Založila Druž« ba sv. Mohorja. Knjiga ima 432 strani z 72 slikami. Cena broširanemu izvodu za člane 30 Din, za nečlane 40 Din. Cena vezani knjigi iza člane 39 Din, za nečlane 52 Din.
—k Človeško telo njega ustroj in delo« vanje. Sestavil dr. A. Košir. Založil Jugo« slovenski sokolski savez. Knjiga je oprem« Ijena s 87 slikami in stane 30 Din. Naroča se po vseh knjigarnah.
— Načrti za muški ručni rad u III., IV.
i V. razredu osnovnih škola. Priredio: Ma« rijan Markovac, nastavnik za muš^i ručni rad u gradanskoj i učiteljskoj školi. (12 li« stova sa 106 načrta). Cijena dinara 30. Za« greb 1926. Tisk zaklade tiskare narodnih no« vina u Zagrebu. Izdanje »Narodne knjižni« ce« Zagreb, Vojnička ulica 13. — Ker je ob« ligatna upeljava deškega ročnega dela spra« vila marsikaterega učitelja v zadrego, se tru« dijo nekateri tovariši, ki so imeli priložnost poglobiti se v to stroko, da podajo primer« nih navodil za uspešno udejstvovanje o tem predmetu. Med drugimi nam je podal tako navodilo tudi Marjanovič, strokovni učitelj v Zagrebu. In sicer je to že drugi del njego« vih »Načrtov«. (1. del je izšel pred dobrim le« tom, in sicer za I. in II. razred osnovnih šol). Sedanje navodilo vsebuje 12 predlog, ki se odlikujejo po jasnosti in primitivnosti, tako da se jih lahko uspešno poslužuje tudi vsak učfenec. Prva predloga prinaša vzorce za mo« deliranje iz ilovice v metodiški zaporednosti, pričenja s kroglo iz katere oblikuje predme« te okrogle oblike (pomaranča, jabolko, li« mona, repa itd.) Druga predloga vsebuje vzorce iz naravnih šib: mizo, stol, klopico, stojalo, okvir. Šolam na deželi bo zlasti do« bro služila predloga, ki pokazuje razne na« čine cepljenja dreves. Tudi načrti za izdelke v lesu so zelo primerni, ker vsled svoje eno« stavnosti ne zahtevajo niti posebne spretno« sti s strani učencev, niti prevelikih stroškov glede nabave materijala in orodja (obešal« nik, polica, skrinjica za pribor, hišica za ko« so itd.). Tudi izdelki iz pletarstva so tako enostavni, da jih vsakdo lahko posname z risbe, posebno še, ker je poleg naslikan na« čin pripravljanja viter. Najbolje pa je za« stopano lepenkarstvo (kartonaža — s štirimi predlogami, porisanimi z vsemi najpriklad-nejšimi načrti vsakovrstnih izdelkov; na pr.: predmeti s četverokotno osnovno obliko: škatelj, koledarji v raznih oblikah, okvirji, skledice raznih oblik itd. Za one šole, ki ni« majo sredstev za orodje in materijal, bo pa dobrodošla priloga z igračkami, ker so vse te igračke napravljene iz predmetov, ki jih ^""oci dobe doma, nabero v gozdu ali na vrtu (želod, storži, makove glavice, deščice od škatelj itd.). Zlasti dobro bo služilo pi« smeno navodilo (na ovoju!) za izdelavo vseh teh predmetov, bodisi glede materijala, ka« kor tudi glede orodja in načina izdelave. Za« to »Načrte« priporočamo vsem učiteljem ro« kotvornega pouka, vsled enostavnosti pa še posebno začetnikom v tem predmetu.
Književno naznanilo. V založbi Slovenske Šolske Matice se je pravkar dotiskala kot redna publikacija za 1. 1927/8 knjiga »Kulturna pedagogika. Kažipot za razumevanje včlovečenja« (250 strani), ki jo je napisal vseučil. prof. dr. K. O z v a 1 d.
Ta knjiga je menda prvi poizkus, sistematično pokazati, da je tudi na kulturnem poprišču vzgojstva (izobrazba, pouk, vzgoja), kakor i sicer v življenju —• »vse z vsem v zvezi«. S tem bi hotelo pred vsem drugim biti rečeno, da je vseh vrst prizadevanje na področju vzgoje, pouka in izobrazbe svojevrstno dogajanje, ob katerem kulturno življenje samega sebe ohranjuje in oblikuje. In pa da je prav zato kultiviranje človeka, zlasti pa kultiviranje mladega pokolenja najtesneje spojeno s kulturnim bitjem in žitjem kakega naroda.
S tega vidika skušajo uvodna poglav-j a izpričati, da se odigravanje vzgojstvenili pojavov po svojem bistvu neprimerno boli razteza v dimenzijo širine in višine, oziroma globine, ne-goli domneva običajna šolska modrost, ki vzgoj-stvo istoveti s — šolskim učiteljevanjem ali s »pedagogiko« v zloglasnem, pedantičnem pomenu besede.	—
Jedro knjige se deli na dvoje: prvi .del obsega splošno kulturoslovje, a drugi jemlje v pretres šolske probleme.
I.	Kulturoslovni del prikazuje — sine ¡ra et studio — glavne oblike, v katerih se dandanes odigrava kulturno življenje vse po svojih lastnih normah: gospodarstvo po ekonomskem načelu najmanjšega potroška sil, znanstvo po ideji lepote, politika po perspektivah moči, socialnost po vodilu ljubezni do bližnjega, verstvo po pojmu svetosti. Posebe izčrtana je struktura duše, kakor se je človeku izoblikovala v dobi in miselnosti stro-j e v.
II.	Drugi del pa razpravlja o šoli kot samosvojem organu kulturnega življenja in o šolskih vprašanjih, ki povsem organski poganjajo iz utripov tega življenja: o bistvu šole. njenih nalogah in oblikah, o reformnih težnjah na področju šolstva, o možnostih in mejah kulturne politike, o učiteljskem problemu itd.
Knjiga se je rodila iz občutene potrebe po trdni idejni podlagi, raz katero bi bilo mogoče, pedagoška vprašanja v širokem, kulturnem pomenu besede smiselno staviti in reševati.
—k Koledar Podmladka Rdečega križu
kraljevine SHS za šolsko leto 1927./28. Uredil Svetolik K. Milosavljevič, izdal Glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogradu. Str. 111. Cena koledarčku, ki je opremljen z več slikami 3 Din.
Učiteljski pravnik.
—§ Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov. Glasom člena 7. pravilnika o izvrševanju odredb fin. zakona za leto 1927./28. (Glej »Ur. list« štev. 55/220 — ex 1927), se ne smejo dovoljevati nikakršne ugodnosti za zdravljenje v bolnicah. Drž. uradniki se smejo zdraviti v I. in II. razre« du samo, če plačajo naprej razliko med takso za zdravljenje v III. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. Tak» sa za zdravljenje v vseh bolnicah znaša za I. razred 100 Din, za II. razred 75 Din dnevno. Taksa za zdravljenje v III razredu znaša v bolnicah: Brežice, Slovenjgradec, Murska Sobota in Ptuj po 28 Din; Mari« bor, Celje in Ljubljana po 30 Din; Čakovec po 25'20 Din; Kandija, Novo mesto in Kr« ško po 25 Din dnevno. Z ozirom na to odi ločbo je črtati v Ročnem katalogu za šolsko leto 1927./28. na strani 106., III. odstavek in v IV. odstavku znesek v oklepaju. Gornje besedilo je izrezati in ga prilepiti na 107. stran Ročnega kataloga.
—§ Stanarina neoženjenih državnih uslužbencev, ki žive v skupnem gospodinji stvu z osebami, proti katerim imajo zako« nito dolžnost vzdržavanja (otroci starše in obratno). Ministrstvo pravde je izdalo z odlokom štev. 32.641 od 30. aprila 1,1925 mišljenje, da pripada državnemu usluž« bencu 100 % stanarina, če živi v skupnem gospodinjstvu z osebo, proti kateri ima za» konito dolžnost vzdrževanja, če ta oseba nima notbenih dohodkov in če državni uslužbenec faktično in edini vzdržuje (glej odlok V. Ž. ljubljanske oblasti P. br. 1272/i 1927). Vloge za nakazilo 100% stanarine je podkrepiti z dokazili.
§ Prijava za rodbinsko doklado — pri« loga k prošnji za odmero pokojnine ob pri« liki upokojitve. Ministrstvo prosvete je na« redilo z odlokom P. br. 11.256 od 19. avgu« sta 1927, da mora vsak upokojeni učitelj priložiti prošnjam za odmero pokojnine po» leg ostalih dokumentov tudi »prijavo« za odmero rodbinske doplade. če ima pravico do te. Prijava mora biti točno izpolnjena in overovljena od pristojne oblasti. Obrazci »prijav« se naročajo v knjigarni Učiteljske tiskarne.
—§ Odpust iz državne službe ob 21 letu če ni zadostil vojaški dolžnosti: Glav« na kotrola se je pri ministrskem svetu pri* tožila da se v državno službo sprejemajo dijaki, ki so dovršili 21. leto starosti, a niso zadostili svoji vojaški dolžnosti, ker jim je bil kadrovski rok odložen na poznejši čas. To nasprotuje členu 122. ustave in členu 4. zakona o državnem prometnem osobju. Vsi šefi železniških službenih edinic so vsled tega dobili nalog, da odpuste iz službe vse one, ki so sicer dovršili 21. leto starosti, niso pa zadostili svoji vojaški dolžnosti, ter da v bodoče takih oseb nikakor ne spreje« majo v službo. Pod zadoščenjem vojaških dolžnosti se razume odsluženje kadrovskega roka, osvobojenje od vojaške službe ali pa proglašenje nesposobnosti iza vojaško službo.
—§ Kdo plača zdravniško spričevalo?
Na razna vprašanja, ikako je tolmačiti člen 183. finančnega zakona za leto 1927./28. je izdalo ministrstvo pravde Centralna komi* sija za izvrševanje urad. zakona pod štev. 34.684 od 5. julija 1927 sledeče mišljenje:
V vseh slučajih- ko se hoče državni uslužbenec okoristiti s kako pravico, ki je v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem in ki je odvisno od ugotovitve tega stanja, tedaj mora uslužbenec doprinesti spričevalo o svojem zdravstvenem stanju, pa najsi to zahteva od njega oblast, ali pa, da je že po samem zakonu dolžan to doprinesti, kot je na primer slučaj upokojitve. V vsakem ta« kem slučaju si mora uslužbenec preskrbeti tako spričevalo na lastne stroške.
Če pa smatra državna oblast priloženo spričevalo za nezadostno, ali pa da zahteva ponovno konstatacijo zdravstvenega stanja uslužbenčevega po lastni inicijativi, tedaj je dolžnost državnih in samoupravnih zdravnikov, da izvršijo pregled brezplačno in to v smislu člena 188. finačnega zakona za leto 1927./28.
—§ Tolmačenje uradniškega zakona glede državnega strokovnega izpita za učiš telje. Ministarstvo prosvete Kraljevine Sr« ba, Hrvata i Slovenaca, O. N. Br. 47831, 26. jula 1927. godine u Beogradu. Po čl. 38. Drž. osnovnoškolskog Zakona od 14. V. 1869. g. odnosno od 3. V. 1883. g. učitelji u Sloveniji i Dalmaciji posle dve godine uči« teljske službe dobijaju pravio na polaganje Praktičkog učiteljskog ispita, nije pak za* konom odreden rok, u kojem se ovaj ispit mora položiti.
Po čl. 54. Zakona o činovnicima i osta« lim državnim službenicima gradanskog res da, iza prelaz iz pripravnih grupa ustanov« 'Javaju se državni stručni ispiti. Pomenuti Praktičan učiteljski ispit sada važi kao dr*
žavni stručni, koji se pomenutim članom traži. — Prema istom članu rokovi za sti« canje prava za polaganje stručnog ispita ni u kom slučaju ne mogu biti duži od tri go« dine od dana stupanja u službu.
Po čl. 14. Zakona o činov. grad. reda državna je služba zap rve tri godine pri« vremena, a po iisteku privremene službe (čl. 16.) službenik dobija stalnost pod ušlo* vima koji se predvidaju zakonom t. j. ako je položio državni stručni ispit (čl. 54.) i ako je nadležna komisija za ocenu, po nje« govom opštem vladanju i dokazanom uspe« hu u službi (čl. 18.), našla da je sposoban da postane stalan. — U slučaju da komisija za ocenu nade da službenik nije sposoban da postane stalan (čl. 19.) on če se otpustiti iz službe. Izuzetno po odluci Komisije, služ« benik može ostati j oš godinu dana privre« men, ali mu se ta godina neče računati za napredovanje. Ako, po isteku ovoga roka, Komisija nade da službenik ne može po« stati stalan, otpustiče se ilz službe i ne mo« že više u istu struku.
Prema ovakvim odredbama Zakona o činovnicima, jasno je, da dosadanja praksa po flfl. 38. Drž. osnovnoškolskog Zakona računajuči s tim, da su učitelji, bez praks tičkog ispita, usled ratnih i posleratnih ne« sredenih prilika, imali do sada dovoljno vremena, da ispune uslove pomenutoga čla« na mora prestati, i u buduče se ima u sve« mu postupiti po propisima Zakona o či« novnicima gradanskog reda.
Na osnovi svega toga, a u težnji da se u interesu same učiteljske službe propisi Zakona o činovnicima grad. reda primene i na učitelje narodnih škola, naredujem: za Ljubljansku, Mariborsku, Splitsku i Dubro« vačku oblasti: Da od sada učiteljišče, po« stavljeni sa učit. ispitom zrelosti, moraju biti dužni da posle dve, a najmanje za tri godine učiteljske službe, polaže praktički učiteljski ispit. Ako pak usled neispunjenih uslova bude oglašem od strane komisije za nesposobnog da postane stalan njemu če se dopustiti da može ostati još godinu da« na privremen, s tim, da za to vreme po« loži praktičan učiteljski ispit, ali mu se ta godina neče računati za napredovanje. Ako, i po isteku ovog roka, učitelj ne položi ovaj ispit, otpustiče se iz službe, i ne može se više u istu struku primiti. — Dosadašnja praksa, da se praktičan učiteljski isipit mo« že polagati i posle tri, pa čak i posle pet godina, obustavlja se, a školski če nadzor« niči odmah poslati Ministarstvu spiskove onih učiteljasica, kojima je isteklo po tri godine službe, a praktičan ispit još nisu po« ložili. Odsek za Učiteljske Škole u formal« nom pogledu stvoriče mogučniosti ovim uči« teljima, da najdalje u novembarskom roku 1927. god. polažu praktičan ispit. I njima se za napredovanje neče računati vreme pro« vedeno u učiteljskoj službi posle navršene tri godine učiteljske službe. —
—§ Stroški za zdravniški pregled. Mi« nistrstvo pravde — Centralna komisija za izvrševanje uradniškega zakona je izdalo pod br. 34.684 od 5. julija 1927 mišljenje o tolmačenju čl. 183. fin. zakona za 1927./28. nastopne vsebine: V vseh slučajih, ko se hoče državni uradnik okoristiti pravic, ki so v zvezi z njegovim zdravstvenim sta« njem, mora predložiti o tem zdravniški do« kaz in to ako ga zahteva oblast, oziroma ga predloži lastni prošnji za upokojitev ter mora nositi stroške za to spričevalo sam. — Če pa zahteva državna oblast po lastni iniciativi ponovni pregled v ko)nstatacijo zdravstvenega stanja uslužbenca, tedaj je dolžnost uradnega zdravnika, da izvrši ta pregled brezplačno.
UREDBA O
POGODBENIH URADNIKIH IN DNEVNIČARJIH.1
Člen 1. Po odredbah člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se smejo sprejemati za dela v službi države pogodbeni uradniki in dnevničarji.
Pogodbeni uradniki se jemljejo za dela, ki jih opravljajo uradniki.
Člen 2. Pogodbeni uradniki se jemljejo samo izjemoma, če ni oseb, ki bi opravljali dotično službo kot redni državni uslužbenci.
Člen 3. Pogodbeni uradniki se ne smejo jemati na položaje, s katerimi je združena funkcija računodajnikov po členu 62. zakona o državnem računovodstvu.
Poedini resorti smejo označiti s pravilniki, izdanimi po tej uredbi, sporazumno z ministrom pravde in ministrom za finance, še tudi posebe zvanja, na katera se ne smejo jemati pogodbeni uradniki.
Člen 5. Odredbe člena 4. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo tudi za pogodbene uradnike in za dnevničarje, toda z izjemo, da se smejo sprejemati delavci pri državnih delavnicah že po dovršenem 14. letu starosti, da pa za tuje državljane ne veljajo odredbe točk 4. in 5. tega člena.
1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 1. septembra 1927., št. 196/LV. Ur. list št. 94 od 7. septembra 1927.
člen 6. Pogodbeni uradniki in dnevničarji se jemljejo za dela v službi države v breme proračunskih partij, določenih zanje; smejo pa se jemati tudi v breme partij za uradnike, zvaničnike in služitelje, in sicer: pogodbeni uradniki v breme kreditov, določenih za uradnike, dnev.ničarji pa v breme kreditov, določenih za zvaničnike in služitelje; toda skupno število pogodbenih uradnikov, postavljenih v breme dotienega kredita za uradnike. ne sme presezati števila mest, določenih v dotični proračunski partiji.
Člen 7. Pogodbeni uradniki se sprejemajo za dela v službi države s pismeno pogodbo po predhodni odobritvi ministrskega sveta, potrjujejo pa se z odlokom pristojnega ministra, ki se objavi v »Službenih Novinah«.
člen 8. Odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se uporabljajo tudi na pogodbene uradnike in na dnevničarje, kolikor se to predpisuje s to uredbo.
Člen 9. Od I. poglavja zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo za pogodbene uradnike in za dnevničarje samo odredbe tretjega odstavka člena 2. in odredbe člena 4. z izpremembo, določeno v členu 5. te uredbe.
11., III., IV., V., MI., VIII., IX., X. in XI. poglavje se ne morejo uporabljati na pogodbene uradnike in na dnevničarje.
Od VII. poglavja se ne morejo uporabljati odredbe členov 88.. 94., 102., 106., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 114., 115., 116., 117., 118., 119., 120., 121., 122., 123., 124., 125., 126. in 127., veljajo pa odredbe členov 89., 90., 91., 92., 93., 96., 97., 98., 99., 100., 101., 103., 104., 105., 108., 128., 129. in 130.
Člen 10. Preden se sprejmejo pogodbeni uradniki in dnevničarji za dela v službi države, je treba ugotoviti po originalnih listinah njih ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, občinsko pristojnost, ureditev vojaške obveznosti (razen inozemcev), šolsko izobrazbo, strokovno kvalifikacijo, dotedanji poklic in znanje jezikov.
Originalne listine, ki jih morajo priložiti kom-petenti prošnji, s katero se potezajo za službo, se jim vrnejo po rešitvi prošnje; v njih povezek spisov pa se vlože, če se prosilci sprejmejo, prepisi teh listin, ki jih overovi starejšina urada, kjer se hrani uslužbencev povezek spisov.
Člen 11. To, kar plačuje država pogodbenim uradnikom in dnevničarjem, se imenuje nagrada, da se razlikuje od plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni državni uslužbenci. Ta nagrada se ne sme deliti tako. kakor se dele prejemki ostalih državnih uslužbencev, t. i. na ¿snovno in položano plačo, stanarino, doklado za otroke in draginjske doklade, ampak se mora določiti v eni vsoti. Prav tako ne -sme biti v pogodbi o sprejemu pogodbenih uradnikov ali v odloku o sprejemu dnevničarjev določila, da se sprejemajo te osebe s prejemki rednih služiteljev izvestne kategorije in skupine, in tudi se jim na ta način ne sme določati čin. Službena razmerja, ki se urejajo sicer po činu uradnikov, se smejo urediti pri pogodbenih uradnikih s posebnim določilom v pogodbi.
Nagrada pogodbenih uradnikov in dnevničarjev se računi od dne, ko nastopijo službo.
Člen 13. Nagrada pogodbenih uradnikov (iz člena 11.) se določa s oegodbo.
Člen 14. Povračila potnih stroškov in dnevnic za službena potovanja se plačujejo po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev.
V	resortih, v katerih je povračilo za izvestna službena potovanja urejeno s posebnimi predpisi, prejemajo pogodbeni uradniki in dnevničarji, dokler opravljajo dolžnosti določene s temi posebnimi predpisi, po njih tudi povračila določena za one državne uslužbence, katerim so enaki po svojem opravilu.
člen 15. Pogodbeni uradniki se smejo po službeni potrebi premestiti na dela v drug urad in kraj.
Povračila potnih stroškov in-dnevnic ob premestitvi se plačuje po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev.
O premestitvi odloči pristojni minister.
člen 16. Pogodbeni uradniki in dnevničarji se morajo javiti na službo najkasneje v 10 dneh od dne, ko se jim je priobčil sklep o potrditvi ali odlok o sprejemu; drugače se smatrajo, kakor da niso sprejeti za dela v službi države. Iz osno-vanega vzroka sme organ, ki je izdal sklep o potrditvi ali odlok o sprejemu, ta rok podaljšati.
Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok, do katerega se mora uslužbenec najkasneje javiti na službo.
Člen 17. Če pogodbeni uradnik in dnevničar v primeru člena 104. zako.na o civilnih urtidnikih in ostalih državnih uslužbencih ne opraviči svojega izostanka, mu ne pristoje prejemki za čas, v katerem je izostal.
če traja njegov neopravičeni izostanek dlje nego tri dni, se odpusti iz del v službi države. V ponovnem primeru se odpusti, če izostane»» neopravičeno tudi samo en dan.
Člen 18. Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do nagrade iz člena 11. ali 12. se sme dovoliti v enem letu pogodbenim uradnikom in dnevničarjem največ do 15 dni.
Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo, možnost daljšega odsotstva.
V	uradih, kjer je s posebnimi zakoni urejen letni odmor (poslednji odstavek člena 109. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih), imajo pogodbeni uradniki pravico do tega odmora ob istih pogojih kakor uradniki teh uradov, dnevničarji pa po izprevidnosti starejšin in po službeni potrebi.
Člen 19. Pogodbeni uradniki in dnevničarji imajo ob bolezni, zaradi katere ne morejo opravljati svoje dolžnosti, pravico do nagrade največ za 60 dni v enem letu, če niso zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev; v tem primeru jim pripada v bolezni podpora, ki jo določa ta zakon.
Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok; vendar pa ne sme biti ta rok nikoli daljši od 90 dni.
če traja bolezen dlje, jim prestanejo dela v službi države.
Člen 20. Pogodbene uradnike in dnevničarje ocenjajo brez posebnih formalnosti njih neposredni starešine. Tem pristoji tudi pravica, izrekati kazni za nerednost, ki sta: opomin ali zmanjšba enomesečne nagrade največ do 15%.
Člen 21. Disciplinske kazni za pogodbene uradnike in dnevničarje so te-le:
1.	ukor;
2.	zmanjšba redne nagrade do 25% mesečne vsote za trd mesece;
3.	odpustitev (prestanek službe brez odpovedi).
Člen 22. Disciplinske kazni izrekajo brez formalnega postopanja pogodbenim uradnikom in dnevničarjem organi, ki odločajo o potrditvi ali o sprejemu. Če je ta organ minister, kaznovanec nima pravice pritožbe; če pa je to podrejen organ, ima • kaznovanec pravico oritožbe na pristojnega ministra.
Člen 23. Služba prestane pogodbenemu uradniku in dnevničarju:
1.	ko poteče pogodba ali odpovedni rok (člen 24.):
2.	če postane duševno ali telesno nesposoben za delo;
3.	če nastopi primer iz čicnov 17. ali 19.;
4.	če pride v konkurz;
5.	če se obsodi s sodbo rednera sodišča na kazen na svobodi, daljšo od enega meseca;
6.	če ni, ko je dovršil 21. ieto stirosti, odslužil obveznega roka v stalnem fodru. razen ako ni naš državljan, aLi če je, po oaiedbah zakona o ustroju vojske m mornarnice kot stalno ali začasno nesposoben, oproščen službe v stalnem kadru, odnosno mora plačevati voinico. a je ni plačal;
7.	z disciplinsko odločbo:
8.	s smrtjo.
O prestanku službe odloči oni organ, ki je odločil o potrditvi ali o sprejemu.
Člen 24. Dnevničarju se lahko služba vsak čas administrativno odpove v lS-dnevnem roku od dne priobčitve. V istem rok'j pripada tudi njemu vsak čas pravica odpovedi.
Prednji odstavek velja tudi za pogodbene uradnike, če ni določeno s pogodbo kaj drugega.
Člen 25. S pogodbo o pogodbeni službi se smejo izpremeniti samo ona določila te uredbe, glede katerih je to izrečno dovoljeno.
(Dalje prihodnjič.)

MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
—o Šamotirane peči. Ker si je šola Sv. Ilj pod Turjakom nabavila peči za žagovino, se po ugodni ceni prodajo tri prav dobro ohranjene železne »šamotirane« peči. — Šolski upravitelj v Mislinjah.
—v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe,
tedaj si nabavi Pregljeve' pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi.
1.	Nageljčkii, Za ''srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20.
2.	Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 26.
3.	30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18.
4.	30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22.
Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji
osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom.
Najboljši ocenjevalec teh pesmaric ie učitelj-stvo samo, ki se enodušno pohvalno izraža o njih.
—o Še dobro ohranjeno pohištvo: klopi, table itd. je na prodaj na okoliški deški osnovni šoli. Interesenti se naj obrnejo do voditelja šole v novi okoliški šoli v Celju.
—o Fink-Kožuh Erstes Lesebuch (Fibel).
»Vsem gg. tovarišem in gdč. tovarišicam, ki uporabljajo pri pouku Fink-Kožuh Erstes Lesebuch (Fibel), naznanjam, da je nova izdaja baš sedaj v tisku pri Ljudski tiskarni v Mariboru, ker je prva povsem razprodana. Knjiga izide tekom meseca septembra. Naročila sprejme že sedaj Ljudska tiskarna v Mariboru. Šol. upravitelj: V. Grčar v Mariboru.«
—o Zemljevide Gorenjske ravnine (Škofja Loka, Tržič. Litija, Vransko, Mežica) naročajte pri blagajniku Učit. konvikta v Ljubljani. Izvod stane le 7 Din. Vse šole, ki se nahajajo v označenem obsegu, naj naroče vsaj po 10 kosov; sicer nam ogromni kapital obleži mrtev v skladovnicah.
—o Šolske lekarne Učit. konvikta naj zamudniki takoj plačajo. Ker društvo ne razpolaga s pisarniškim osobjem, bomo zaostanke (po tolikih opominih) iztirjali pravnim potom. Zaostankov je 7116 Din. Nadaljno dobavo lekarne smo ukinili.
—o Kosmos učila: mehanika 621 Din, optika 297 Din, elektro 351 Din, kemija 621 Din brez carine. — Naročila sprejema Učit. konvikt po šol. upraviteljstvu v Cerkljah pri Kranju.
—o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učitelj« stvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!

Šolske zvezke
s pivnikom
Izdeluje VBT Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. T*
Utitelistvo opozarjamo, da nal uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
i zvezke Učiteljske tiskarne.
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK j
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO |
GÜNTHER WAGNER, WIEN X.i. !


izšel le! Grobming - Lesica - Mole: Izšel ie!
Irbfkohrvaffko-$1 o veni ki slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna V Ljubljeni, Frančiškanska ul.6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena i 45 Din.
Vsaka šola in slovenska hiša mora imeti knjigo pesmi:
lir
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska ul.<
n
Novo!
Novo!
IVAN HRIBSKI:
Šolski upravitelj
Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. ~a Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu.
Cens brosir. knjigi Din 28
Naroča se v
T
»UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI
Frančiškanska ul. 6
Podpirajte pevski zbor
UJU!
^WU/U/U/WWWWWUMU/U/U/WU/U/U/U/U/U/U/UMU/U/U/WW 3
3
a a a a a a a a a a a a a a
a
^
a a a a a a a a a a
a a

za šolsko leto 1927/28
le že izšel m starše koma d 16 Dm
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove ia sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarske hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. mesčanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
Karati spiva Učiteljska tiskal, Ljiiana. fianiiiaasba 6.

m!SF
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
ÜI
11=