Ptttnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 2. februarja 1939. — Leto XIL — Št. 6,
GLASILO
KR.KA N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Duhovna moč
Za vsako organizacijo, predvsem pa *a delavsko strokovno organizacijo, je važno, koliko v nji prevladuje duhov, nn silo. Delavsko gibanje brez duhovnega oplajanja je kakor slabotno dete, ki pač živi toliko časa, kolikor mu trenutna življenjska sila dopušča, toda novih moči, ki so za rast nujno potrebne, ne črpa od nikoder. Zato smo imeli že mnogo delavskih gibanj, ki so zrasla iz trenutnih razmer. Marsikak posamez-nJ, se. v takem primeru z delavskim gibanjem okoristil, toda člani takega gibanja niso bili nikaki tvorci srečnejše prihodnosti zn delavstvo. V podobnih življenjskih krčih se nahajajo tudi marksistične delavske organizacije. Te_ so imele dovolj življenjske sile ob začetku gibanju, suj so bile edine, ki so se v prvih letih svojega obstoja brigale za delavsko vprašanje. Zaradi težkih socialnih razmer so bile te organizacije za delavstvo sicer privlačna moč, toda manjkalo jim je močne duhovne hrbtenice. To jih je zavedlo, da so svoje članstvo izobraževale bolj v borbi proti duhovnikom, Cerkvi in ne-tile sovraštvo do svetovno nazorno dru-gačeopredeljenegu delavstvu, kakor pa da bi uposabljale svoje vrste zn borbo proti razvijajočemu se kapitalizmu. To je bila rak rana v gibanju marksizma in ni čudno, da jih je fašizem v evropskih državah brez posebnega odpora požiral drugo za drugo. Voditelji so si oskrbeli lepa mesta, od katerih so uživali lagodno življenje in so ob danih razmerah usmerjali delnvsko gibanje sebi v korist. V težkih časih preizkušnje pa so delavske množice ostale brez nujno potrebne duhovne hrbtenice in istočasno tudi brez trdnega, značajnega vodstva, kar je bilo usodno za marksistično delavsko gibanje.
Le kratek pogled v zgodovino našega krščansko socialnega delavskega giba-»ja ",am P°kože vse drugačno življenjsko silo. Ustanovljeno je bilo nn načelih papeške okrožnice Leona XIII. Rerum uovariim. V borbo za delavske pravice po večno veljavnih načelih krščanstva, je bil dr. Krekov poziv prvim našim pokretašem, ki ji'h je zbral okrog sebe. Od prvega sestanka v dr. Krekovem stanovanju do današnjih dni je to naše delavsko gibanje ena sama velika žrtev vseh sodelujočih za delavske pravice. Koliko je to gibanje imelo nasprotovanj od najrazličnejših strani — tako od delavske kakor tudi tja do meščanske, kopitalistično usmerjene družbe! Pa vendar je vztrajalo, živelo in f® , rastlo in se razvijalo v močno delavsko gibanje.^ Le vprašajte naše stare tovariše po dezeh, koliko so ob svojih skromnih razmerah žrtvovali za našo Jugoslovansko strokovno zvezo, ki jim Je njen napredek postal že nekak življenjski cilj. Pa nihče ni bil za to plačan ali nagrajen, pač pa le obratno. Družba jih jc plačevala za_ to njihovo delo z novimi nasprotovanji in težavami. In kakor da spremlja JSZ poseben blagoslov božji, je ona ob največjih težavah še celo rastla in se notranje krepila.
Prav gotovo je to znak, da JSZ niti v preteklosti niti v sedanjosti ni predstavljala kakega plehkega delavskega gibanja, ki je odvisno morda le od centralnega vodstva, temveč da je življenjska sila gibanja prav v vsakem poedinem članu. In ta življenjska sila ni v ničemer drugem kot v globoki kr-ičanski prepričanosti in ideii, da se borijo za božjo pravico človeka-delav-ca, ki trpi zaradi nekrščanskeva kapitalizma. Ta notranja sila, ki jih je gnala v borbo po njihovi notranji prepri-
Kriza demokracij
Hude čase doživljamo. Demokratična in parlamentarna ureditev države, ki se jc zanjo borila K v rop a od francoske revolucije in marčne v Avstriji in ki se je v mladih slovanskih državah, ki so se dvignile iz razvalin konservativne in aibsolutistične Avstrije, začela uveljavljati po svetovni vojni, danes doživlja svojo odločilno krizo, čez noč so ideje demokracije postale za večino Evrope »nesodobne«, »nesmiselne« in »neizvedljive«.
Vprašamo sc, odkod ta nagel in tako popoln preobrat? Ve£ vzrokov ima, zunanje in notranje. Zunanji, ki je vsekakor najvažnejši, tiči v sodobnem pojmovanju naroda, države, družbe in človeškega življenja sploh in v pogledu na urejevanje medsebojnih razmerij istih socialnih celic, skratka v nekem svetovnem nazoru,
Napačno pa bi Ibilo, če bi zagovorniki demokracije, še bolj pa razni uradni predstavniki demokratičnih držav, valili vso krivdo na druge izven sebe. Poglejmo vnse, morda bomo našli del krivde tudi v nas samih... Kaj je bistvo demokracije? To, da zahtevam zase vse pravice, ki mi po bož jem in n nravnem 'pravu pripadajo, pa tudi da iste v enaki meri priznavam in dajem drugim.
Med najosnovnejše pravice vsakega naroda in njegovih članov pa štejemo:
1.	isocialno pravičnost, 2. svobodo vesti in 3. narodno svobodo.
Pod poimom socialne pravičnosti si predstavljamo pravično ureditev vseh socialnih vprašanj ne le v teoriji, ampak tudi v praksi, predvsem zagotovljeno človeka vredno življenjsko eksistenco. Nikakor ne bi ibila demokratična država ona. ki ibi v njej nekaj sto ali tisoč ljudi živelo v naivečjem izobilju in potrati, večina prebivalstva se vlekla na pol živa. na pol mrtva iiz dneva v dan, precejšen del pa bi dobesedno stradal. Kapitalistične države torej ne moreio biti hkrati demokratične. Prav tako si nimajo pravice nadevati naslova demokracije države, ki v teoriji priznavajo morda socialno enakost državljanov (kar je navadna utoni ja: enaki smo lahko osebno, ne pa kot umski a’i fizični delavci z različno kvalifilkaciio), v praksi so pa prav tako kanita'!ist:čne. Če reče n. pr. kak nreobieden ruski ljudski komisar od gladu in dela izčrpanemu delavcu »tovarišč«. s tem še ni rešil vprašanja demokracije. Samo država, ki se dejansko trudi, da dvicne raven svojih ljudi na dostojno višino in more pokazati tudi na v-VIne in zadovoljive uspehe, si je pridobila delno pravico, da se proglaša za demokratično. (Kateremu ta izraz ne ugaja — in danes je takih tudi med nami mnogo — ga
canosti, pa jim je dajala tudi vse potrebne moči. da so v borbi vztrajali kljub nasprotovaliiem in tudi žrtvam, ki so jih morali donrinašati. To je moč duha. ki je spremi iala vseskozi naše gibanje in ki ca onlaia tudi v današnjih težkih časih. Proti tei duhovni sili je vsak boj brezuspešen. Organizacijo, ki sloni na tako močni duhovni sili, more uničiti samo sila. proti kateri se po svojih načelih zakonito ne more brnniti.
Rezultat nedeljske se»e vodstva JSZ jc tako povsem razumljiv. Delavstvo samo, oziroma njegovi zastopniki, so
lahko zamenja z izrazom »ljudski«, »narodni« ali katerim koli drugim.)
iPrav tako bistvena in važna za pojem demokracije se nam zdi svoboda prepričanja. Pri ljudeh, ki izpovedujejo nek svetoven naKor zaradi tradicije ali pod zunanjim pritiskom okolja, o isvoibodnem prepričanju ne moremo govoriti. Pravi svetovni nazor je često plod dolgotrajnega in težkega notranjega boja in ga vsakemu posamezniku narekuje vest (ne pa zgolj razum!). Jasno je, da more in mora zakonita oiblast udejstvovanje v smislu neke ideologije, kadar in v kolikor je resnično nevarno javnemu redu ali državi, preprečiti in onemogočiti. V vseh drugih primerih pa morata tako državna oblast kakor posameznik spoštovati •svoIhkIo prepričanja. Tu je druga boleča rana v organizmu demokracij. Koliko ljudi poznamo, ki vedno in povsod glasno zatrjujejo, da so demokrati, da vedo potemtakem ceniti in spoštovati osebno svobodo: in v resnici zahtevajo zase vso in neomejeno svoibodo prepričanja in udejstvovanja po njem, toda ko je isto treba priznati drugemu, ki ni istega svetovnega nazora, tedaj njihovo svobodoljubje obnemore, dasi so, g n polna usta. Ali da ne bomo hodi1! po ovinkih: n. pr. naši slovenski liberalci in različni marksisti od zmernih do najbolj ekstremnih, nam katoličanom vedno očita jo, du smo do njih ozkosrčni in da jim, kadar moremo, utesnjujemo svoibodo, dočim proti nam navadno niso preveč širokosrčni. Notranjega besa do vere in katolicizma v najbolj svojskem religioznem smislu, ki so ga polni, kar zadrževati ne morejo. Še slabše je v politiki, kjer so često prizadeti na krivdi tudi politični katoličani, ne le liberalci: pri nas ic na ža’o3-t postaja že navada dejstvo, da si lasti monopol patrrotstva in nacionalizma tisti, ki je na vladi. Da se povrnemo k sožitju ideologij (ne h kompromisom, amin uk strpnosti!): demokracija proti Boku ni demokracija! Posameznik, organizacije, stranke ali vladajoči režimi, ki javno ali tajno nastopajo proti veri, niso demokratični- pa najsi nosijo ta izraz v svojem imenu in programu! To velja zlasti za naš slovenski narod, ki ga je vsaj 80% globoko vernega.
Končno pridemo na morda naiibolj skeleče mesto na bolnemu telesu marsikatere »demokracije«, na vprašanje narodne svobode. Na svetu imamo velike narode in ma’.e. Veliki lahko žive sami od sebe in sami s seboj, mali se pa zaradi večje varnosti in odoornosti in morda tudi rasti združijo z drugimi, če le mocroče sorodnimi, v skupno državo. Država je torej zaradi naroda in ljudstva in ne narobe. Narodi imajo v takem primeru do držuve gotove
tako svobodno, kot le redko kje, izrekli svoio besedo, da hoče<o imeti svojo svobodno in neodvisno JSZ, katera so oni sami, Vprašanic je le, kako bodo to izjavo našega foruma razumeli tisti, ki se jih v prvi vrsti tiče. V korist srečnejše prihodnosti naroda, v korist zdrave. katoliške skupnosti bi bilo. da se pomena te izjave v polni meri zavedajo. Ta izjava je izraz delavstva samega, izraz njegove du«e in notranjosti, ki prav gotovo ni usmerjena v ško. do, ampak v veliko korist zdravemu razvoju najglobljih notranjih vrlin našega naroda.
obveznosti, pruvtako jih ima pa tudi država do posameznih narodov. To je sprevidel že Ciceron, ki pravi: »Predvsem naj oni, ki bodo vodili državo, pazijo na dvoje Platonovih navodil, prvič, da tako ščitijo korist državljanov, da se pri slehernem koraku, ki ga na-rede, ozirajo nanjo in pozabijo na svoj osebni dobiček, drugič, da skrb e z» vse državno telo, da ne ibi medtem, ko bi se zavzemali za neki del, zanemarjali drugih. Oni pa, ki za del državljanov skrb e, drugega pa puščajo v nema r, pripravljajo državi največjo pogubo, nemire in prepire.« (De officife ad M filium liber primu«, 25, 89.) Včar silil kak režim kakemu narodu ne da pravic, ki mu gredo, tudi zato, ker se boji, da bi s tem oslabela celotna odporna moč države. Toda zame je popolnoma jasno, du je država trdnejša, če so zadovoljni in tako državotvorni — da rabimo ta tako običajni izraz —-vsi njeni sestavni deli, kakor pa, če je zadovoljen le en sam. Naši »demokrati« danes ob češkem primeru žalujejo za centralističnim režimom, ki je bil vsekakor — tega se ne da zanikati — sokriv katastrofe, iu se tolažijo, da bo avtoroomistična ureditev ČSR ob prvem zunanjepolitičnem preobratu padla v vodo in jo zamenjal stari »demokratski« sistem. Goreče želimo, da * ČSR avtonomije ostanejo in se razvijajo v korist narodom in državi in da vso novo državo prepoji in prekvasi duh prave, resnične demokracije. Ob češkem primeru pa pričakujemo, da se še pravočasno sipametujejo tudi druge države. Kdor je centralist, ta ne more biti hkrati demokrat. Vsaj t narodno različnih državah ne. Ali — ali!
Rešitev ikrize demokracij zavisi toroj v vel:ki meri tudi od notranjega ozdravljenju »demokracij« sainih.
J. M.
Pridobi svojegn trgovca, dn bo oglaševnl predvsem v tvojem listu »Delnvski pravici«!
Knjige in časniki
Dr._A. Gosar: Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi. Izdal Socialno-ekonomski institut v Ljublja-ni. Str. 50. — V tem 1. zvezku zbirke študij Soc. ekonomskega instituta je dr. Gosar na krutko o/bdelal najvažnejša vprašanja načrtnega gospodarstva. Delo je zgoščen pregled misli, ki jih je obširno obdelal v velikem delu »Za nov družabni red«. Knjigo moramo toplo priporočiti vsem delavcem.
Spominski zbornik grafične organizacije. Poleg »Grafične revije« je grafično delavstvo izdalo v proslavo 70let-nice svoje organizacije še lep spominski zbornik z. zelo piisano vsebino. Poleg mnogih drugih sta vanj napisala svoje sestavke tudi naša tovariša Srečko Žumer in Jožko Jurač. Zbornik ima nad 100 strani velike oblike in se doibi za 20 d m.
»Hrvatski radnik,« glasilo HRSa. V novem letu je bil list zelo izpopolnjen. Prinaša izčrpne preglede o svetovnih dogodkih, gospodarstvu, socialni politiki ter strokovna poročila, ki 'kažejo, da ise Hrvaška -delavska zveza tuni v tem pog'edu vedno bolj iapopdl-njuje. List stane na leto % din in se naroča nn naslov: Frankopanska 7/fL, Zagreb.
9 St. 6 — 19»
DELAVSKA PRAVICA’
Slm ko sni a poredila-.
K pogajanjem za kolektivno pogodbo tekstilcev
•Sedanja, kolektivna pogodba tekstilnega delavstva preneha veljati 31. januarja 1939. Torej nastopi 1. februarja brezpogodbeno stanje. Vprašanje je, kako bo vplivalo na delavstvo odnosno na delovno razmere v obratih.
Brez dvoma je nesporno, da se je sedanja kolektivna pogodba preživela in da je bila delavstvu škodljiva. Zaradi tega je nujno potrebno, da se sklene nova kolektivna pogodba. Mogoče bi kdo menil, da naj bi ostala v veljavi dosedanja kolektivna pogodba, dokler ne bi bila sklenjena nova. Tako nazi-ranje pa ni v skladu s koristmi prizadetega delavstva.
Kdor jo mogel zasledovati učinek dosedanje kolektivne pogodbe v obratih, je mogel ugotoviti, da je koristila le podjetniku. Vse to, kar naj bi bilo v korist delavstvu, se v večini primerov ni izvajalo. Niti tega ni mogla preprečiti, da bi se dosledno upošteval osemurni delavnik.
Z izgovorom, da delajo podjetniki točno v smislu kolektivne pogodbe, so dosledno in po načrtu onemogočali delovanje. delavskih strokovnih organizacij; delavske zadeve se niso obravnavale sporazumno z delavskimi Obratnimi zaupniki. Gledali so na to. da so obšli take predpise. Če pa so bili prisiljeni na tako sodelovanje, so ali pritiskali na to, da bi bili obratni zaupniki nekak izvršilni organ podjetja, ali pa so tako nastopali, da so zmanjševali ugled delavskih zaupnikov. Neredko so jih tildi oplašili, da »ploh niso bili več sposobni za rodno vršitev funkcij obratnih zaupnikov.
Največ j a ovira je bila pa kolektivna pogodba pri akciji za zboljšanje plač. Če so opozarjali zastopniki delavstva, da so plače prenizke ali da je nastopila draginja in da je treba zaradi tega plače zvišati, vsepovsod iista zapreka: Kolektivna pogodba.
Kolektivna pogorim se je izkazala z« Škodljivo tudi kar se tiče organiziranja delavstva. Ob sklepu pogodbe smo upali, da bo pogodba vplivala na delavstvo, da bo bolj pristopalo v delavske organizacije. Že okolnost somu, da se bo pogodba striktno izvajala le tedaj. če se bo podjetje zavedalo, da bo sicer nastopilo delavstvo, bi morala zbuditi pri delavstvu smisel za organizacijo. Prav tako bi morala vplivati na to ]X)treba po zboljšanju kolektivne po godbe.
V večini primerov nič cxl tega. Delavstvo je postalo duševno leno. Menilo je, da bo zadostovala kolektivna pogodba in obratni zaupniki in je zanemarjalo organizacijo. S tein je pa ubilo notranjo odpornost, smisel za Skupnost in nudilo uspešno sredstvo podjetnikom v boju proti delavski istro-teovui organizaciji. Ravno zaradi te duševne lenobe delavstva in s pomočjo kolektivne pogodbe so pričeli uvajati
v obratu pretirano disciplino in absolutno komando vodstva. Proti tej diktaturi je bilo delavstvo brez moči in se je vdajalo v take razmere skoraj suženjsko.
Zaradi obstoječe kolektivne pogodbe e pa trpelo zlasti zavedno delavstvo. Saj so olbrati, kjer je delavistvo zaved-
no in ima zavedne delavske strokovne organizacije. Toda tudi te delavske strokovne organizacije so bile ohromljene, ker so bile vezane na obstoječo kolektivno pogodbo in ker so bile ovirane po splošni nedelavnosti tekstilnega delavstva. Zaradi tega ni treba biti delavstvu prav nič žal za dosedanjo kolektivno pogodbo, in je prav, da se njena veljavnost ni podaljšala. Če bi postale delavske strokovne organizacije na to. da ostane dosedanja kolektivna pogodba v veljavi toliko časa, dokler ne bo sklenjena nova, bi pod-
jetniki namenoma zavlačevali njeno sklenitev. Saj so bili z dosedanjo zelo zadovoljni.
Zavedno delavstvo se pa ne boji brez-pogodbenega stanja. Nasprotno! S tem je dobilo proste roke, da uredi tudi taka vprašanja, katerih dosedaj ni moglo ruvno zaradi obstoječe kolektivne pogodbe. Zlasti bo moglo misliti na regulacijo plač.
Zavedno delavstvo bo šlo takoj na delo, zbralo potrebno gradivo in zahtevalo pogajanja.
Tudi zavedno delavstvo je zu kolektivno pogodbo. Toda ne za tako, kakršna je bila dosedanja. Rajši nobene, kakor tuko. Nova kolektivna pogodba mora zadostiti upravičenim zahtevam po zboljšnju mezd in splošnega socialnega položaja delavstva. Predvsem pa mora obsegati nedvoumna določila, da se bodo reševale prav vse zndeve, ki se tičejo delavstva, sporazumno z delavskimi zastopniki, zlasti pa z delavskimi strokovnimi organizacijami. Poleg tega mora biti podano tudi jamstvo, da bodo podjetniki sklenjeno pogodbo tudi izvajali. Da bo torej pogodba nekaj tživega, ne pu le 'skrpucalo, ki bi so ga podjetniki posluževali v svojo korist in v škodo delavstva'.
Le tuka kolektivna pogodba bo dobila podpis JSZ.
Zveza združenih delavcev pristopila v Jugoras
Kar ismo že davno pričakovali in napovedali, se je zgodilo: ZZD se je pridružila jugorasu. O tem je »Slovenec« dne 29. januarja takole pisal:
Naš urednik se je v zadevi ureditve delavskih organizacij v državi, o čemer smo že včeraj na kratko poročali, zglasil pri delegutih Zveze združenih delavcev g. .P,reži ju Francetu, predsedniku ZZD, in g. Križmanu Andreju, uredniku »Slovenskega delavca«, ki sta ta pogajanja vodila v imenu ZZD, zaradi izčrpnejših informacij.
Kako je prišlo do pogajanj? Bili smo telefonično naprošeni, da nemudoma pošljemo k ministru g. Cvetkoviču svoje pruvomočne zastopnike. V Belgradu naju je minister g. Cvetkovič »prejel obenem z glavnim odborom Jugorasu ter predstavniki Delavske zbornice zaradi ureditve delavskih vprašanj v državi, zlasti pa še pri na,s.
Ali ste imeli kake predposvete? V Ljubljani smo imeli tozadevne odbo-rove seje in se posvetovali prej doma in tudi v Belgradu s predstavniki naše skupnosti, tako da smo bili v svojem stališču do vseh perečih vprašanj popolnoma na jasnem.
O čem ste se pogajali? O medsebojnih odnosih med ZZD in Jugora-soin. Razpravljali smo o škupnih sorodnostih in osnovali gibun j ter ugotovili, da imamo isto gledanje na narodna, delavsko organizacijska in protiboljševiška kulturna vprašanja.
Kako ste se pogodili? Zveza združenih delavcev ostane samo-
Podpore za stare in onemogle delavec
Delavci, stari nad 70 let, in onemogli, ki «o vložili v poletju prošnje na OUZD, da dobijo iz, naslova na novo uvedenega zavarovanja za starost in onemoglost starostno in onemoglostno podporo, nas vprašujejo, kako je s temi podporami.
Do te podpore imajo pravico vsi nad 70 let stari in onemogli (nad 21 let stari) delavci, ki so za dve tj c t ji ni za delo nezmožni. Tmeti pa morajo tisti, ki prosijo za podporo zaradi onemoglosti, vsaj 250 tednov bolniškega članstva, ti sti pa, ki so stari nad 70 let, vsaj 500 tednov. Biti morajo siromašni in na podporo življenjsko navezan L Dalje ne smejo uživati nobeno rente ali pokojnine, lei bi bila večja od podpore po navedenem pravilniku.
Pred kratkim je Okrožni urad vsem, ki nimajo gornjih pogojev, prošnje zavrnil. Prošnje so dobili vrnjene tisti, katerih onemoglost ni bila priznana za toliko, da bi bili dve tretjini za delo nezmožni, čeprav zaradi bolezni več ne delajo. Tu jo bilo odločilno mnenje uradovega zdravnika. Za sedaj zoper zavrnitev teh prošenj ni pritožbe. Čez 6 mesecev naj pa tisti, ki je bil označen za več kot eno tretjino delazmož-nega, znova vloži prošnjo, in če bo zdravnik takrat priznal njegovo onemoglost za zadostno, bo prišel v poštev za nodporo od 1. decembra 1939 dalje.
Tisti pa. ki niso dobili prošenj za-
vrnjenih, jih bodo dobili rešene v aprilu letošnjega leta. Vsi ti bodo podporo dobili.
Višina podpore bo odvisna od višine zavarovanega zaslužka prosilca v zadnjih treh letih pred vložitvijo prošnje za podporo. Če kdo v zadnjih treh letih ni bil zavarovan niti 40 tednov, se vzame v poštev tisti zaslužek, ki ga je prosilec zaslužil v tistih zadnjih treh letih, ko je bil zavarovan vsaj 40 tednov.
Tisti, ki ima po 1. 7. 1925 vplačanih vsaj 250 tednov, dobi naslednjo mesečno podporo: pri več kot 36.000 din triletnega zavarovanega zaslužka 200.— din, pri več kot 27.000 triletnega zavarovanega zaslužka 160.— din, pri več kot 18.000 din triletnega zavarovanega zaslužka 120— din, pri več kot 12.000 din triletnega zavarovanega zaslužka 80.— din, pri manj kot 12.000 din triletnega zavarovanega zaslužka 60 din.
Tisti, ki so bili po 1. 7. 1925 zavaro-vuni vsaj 500 tednov, pa dobe naslednje mesečne podpore: nad 36.000: 300 din, nad 27.000: 240 din, nad 18.000: 180 din, nad 12.000: 120 din, pod 12.000: 90 din na mesec.
Zmanjšana bo ta podpora tistim delavcem, ki že sedaj uživaio kako redno podporo ali rento. Koliko bo za takega ta podpora znižana, je odvisno od višine sedanje njegove podpore ali pa rente.
stojna strokovna organizacija za področje dravske banovine s svojimi lastnimi pravili, s svojim dosedanjim programom in snmn vodi v Sloveniji ves narodno delavski pokret. Dosledno je izključena vsnkn konkurenčna organizacija s podobno smerjo. Tistim or-
Janizacijam, ki so se doslej ponujale ugorosu v Belgradu, da bi doma nas izpodbile, ne preostane nobena druga možnost, če hočejo delati na narodno delavskem gibanju, kakor da se priključijo v ZZD.
Z.7.D prevzame v svoje roke vse socialne ustanove na svojem teritoriju, v kolikor jih že nima.
V primeru, da pride do prisilne enotne državne delavske organizacije, bo ta organizirana decentralistlč-no in razčlenjena po teritoriju Delavskih zbornic. Za dravsko banovino prevzume funkcijo te organizacije ZZD.
V glavnem odboru Jugorasu dobi ZZD svoje delegate, v centralnem tajništvu Jugornsa pa svojega refe-renta.
Kaj ste vi za to dali? Mi za to
fungiramo za dravsko banovino v dosedanjih formah Jugoslovansko delavsko zvezo (Jugoras).
Mi priznavamo Jugoras za nacionalno, narodno, državno delavsko organizacijo, ki dela na ugotovljenih osnovah v koordinaciji z ZZD na ostalih državnih teritorijih. ZZD kot organizacijska celota v Sloveniji postane član Jugorasa.
Opravljamo v obvarovanju prej navedenih pridobitev posle Jugorasa v Sloveniji.
Vaše končno gledanje? Smatrava, da je ta sporazum v interesu vsega slovenskega delavstva, našega programa in usoden udarec za vse nasprotne organizacije v nuši ožji domovini, ker so delale izven naše narodne skupnosti.
Celoten potek pogajanj sloni v jedru na i z ja vi_ ministra g. Cvetkoviča, da mi ustvarjamo, eni za sever, drugi za jug, vsak svojim razmeram pri-merno in samobitno narodno osnovo, nov delavski narodni pokret, ki ni kopija niti fašizma v Italiji, niti narodnega socializma v Nemčiji, ampak le zdrav odpor proti razkrajajočemu se marksizmu in proti nesocialnemu kapitalizmu. Gradimo novo stanovsko gibanje, novo družbeno obliko.
Tako nismo od svoijih temeljev odstopili niti za las, ampak smo jim dali le še večji poudarek in možnost za neoviran razmah, in hočemo, zvesti narodni skupnosti pod dosedanjim predsedstvom ZZD in v soglasju z navodili naše narodne skupnosti pod vodstvom voditelja dr. Antona Korošca uspešno peljati h končni zmagi.
rolon
GRAMOFONSKE
PLOŠČE
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Iščite seznami
Oglašujte v »Del. pravici«!
Po seji vodstva JSZ
K seji vodstvu je prav, da pripomnim še sledeče: Navdušeno so delegat-jo aplnvdirali, ko je stopil v dvorano naš delavski prijatelj p. A. Tominec. Enako navdušeno razpoloženje je zavladalo ix) prečitanju bodrilnega pisma^ tov. Gostinčarja. Nič manjše navdušenje ni bilo, ko je delegat Jurač dejal: Hočemo sporazum, toda kamor bomo šli, borno šli strnjeni med seboj in z našim predsednikom tov. Žumrom.
Kdor je bil na tej seji, pa ni zaslepljen, zapeljan, ali pa nima luštnih ambicij, je mogel občutiti iskrenost in dobro voljo delegatov. Zares pa bi morali biti zaslepljeni mi delogatje, da bi danes zavrgli najiskrenejšo in dosledne borce, kot sta n. pr. tov. Gostinčar in Srečko Žumer. Kaj sta zakrivila ?
Ljudje, ki iščejo sami sebe, hočejo svoj nastop opravičevati po svoje. Ako je kdo v svojj službi preobremenjen, pa se mu nudi boljša prilika, prav. naj se je posluži. Ni pa prav, da hoče olepševati svoj nastop in naprtiti grehe drugim. Danes je pa seveda tako, da tisti, ki nima čiste vesti, najbolj bobneče pridiga o grehih drugih, hoteč prevpiti svojo vest in nedoslednost.
Kadar kdo klone, se mu zdi, da se z njim in okoli njega vse ruši. Tako smo slišali tudi na tej seji prvega govornika po poročilu predsednika tovariša Žumra, da je nekdaj močna JSZ zlomljena. Iz poročil posameznih delegatov pa smo ugotovili, da je JSZ slej ko prej močna in da se bo v teh težkih dneh le izkristalizirala in utrdila. Torej je jasno, da je le pobožna želja P. L., da se JSZ zruši, kar pa se ne bo uresničilo.
Mi. ki smo desetletje, da, skoro dvo desetletji žrtvovali, tnpeli in tudi zbirali prispevke, da smo mogli plačati tajnike, moramo danes odločno reči: Ne bodo nas zrušili nalsprotniki JSZ, pa naj bodo naprošeni od kogar kolil
Ne zamerimo tistim, ki JSZ ne poznajo, ki ne vedo za žrtve po skupinah. Bolj pa je zameriti tistim, ki vso to poznajo, pa zaradi ljubezni do samega sebe vse to zatajijo in zanikajo. Hudo je, če grešnik svojo nečednost proglasi za Čednost. Toda danes je vse mogoče. Ako hočeš nekje priti v milost, ni treba drugega, kakor da udrihaš čez onega, ki si ga poprej hvalil. Seveda vsakemu ni to dano.
knjige in časopisi
Jože Kerenič: Zemljiški odnosi v Slovenskih goricah. Maribor 1939. Str 47.
— Avtor je zbral podatke o posesti zemlje v Slovenskih goricah. Njegovi izsledki so nas presenetili. Doslej ni smo vedeli, koliko naše zemlje imajo v lasti tujci, in kako težko življenje imajo viničarji. Želimo le, da bi dobili take preglede tudi o drugih predelili Slovenije.
»Dejanje«. Januar 1939. — Prva številka novega letnika je izšla v večjem obsegu in z zelo bogato vsebino. Razen književnih poročil in pesmi prinaša pomembne sestavke, n. pr. E.Kocbeka uvod v novi letnik, dr. A. Trstenjaka Človekova veličina, dr. A. Slodnjaku O neminljivem Cankarjevem delu, dr. A. Gosarja Zapiski na robu. B. Grafenauerja Odlomki o slovenskem položaju itd. — Vsem delavcem toplo priporočamo, da si naroče to odlično katoliško revijo. Če jo naroče vx> uredništvu Delavske pravice, jo dobe za znižano naročnino 50 din na loto.
Socialni problemi slovenske vasi. 2 zvezka. Spisali dr. Ivo Pirc, Franjo Baš, Hrvoj Maister in Filip Uratnik. Soc.-okonoms.ki institut 1938. Knjigi obsegata referate s kmetijske ankete, ki se je vršila lansko leto v Ljubljani, in sicer: Asanacija vasi. Prehrana prebivalstva, Poljedelsko delavstvo v Sloveniji in Zaposlitev kmečkegu prebivalstva. Spoznati moramo vse težav«' in stiske ,ki nus tarejo, le tako jo mogoče misliti na uspešno delo oc/jdrav-1 j en ja.
Češkoslovaški-jugoslovenski pri vred. ni godišnjnk 1938 je izdala jugoslovan-s ko-č e šk o s lova šk a gospodarska zbornica v Belgradu. Str. 130. Knjiga obsega številne članke o vseh vristah češkoslovaške gospodarske in socialne politike. Zanimiv je posebno članek praškega župana Ženkln o socialni politiki mesta Prage in dr. V. Holyja o varstvu in zavarovanju delavcev v ČSR. Ob priliki bomo te zanimive podatke objavili tudi v »Pravici«.
DELAVSKA PRAVICA
1939 - Št. 4 _;{
rf)es tiska zmza
Iz kronike Poselske zveze
y lotil 1930. se jc posrečilo zadrugi »Služkinjlski dom« dobiti v Ljulbljani tiišo, ki naj bi bila vsaj za prvo silo aaioijišče našim revnim služkinjam. Ta hiša stoji v Križevniški ulici št. 2, po-le.g kri/.evnJfcflce cerkve, ki se razteza tik križe vniškega samostana do Coj--iove ceste. Bivši lastnik te stavbe je Hi! upokojeni g. prof. Petkovšek. Prodal jo je naši zadrugi proti ugodnemu odplačevanju, s pridržkom dosmrtnega «tanovan ja. 11iša je bila v istem času v zelo revnem stanju in kaj inalo primerna za društvene namene. Treba je bilo torej misliti na temeljito preureditev, za katero smo morale žrtvovati veliko truda in ogromno denarja. Z delom se je takoj začelo. V podstrešju »mo hišo dvignile in preuredile, ila «mo na ta način dobile tem več potrebnih prostorov, kakor pralnico, kopalnico itd. Kleti in drvarnice so se spremenile v Se dokaj lično kuhinjo, jedilno shrambo, obcdnico in drugo. Preskrbele smo električno razsvetljavo, uredile vodovod in druge j>otreb-Wine. Pri vsem tem popravljanju pa ,io šlo delo še precej uspešno naprej. 1’flko je Posclska zveza že lahko prebelila prenočišča za služkinje meseca ahaja leta 1931. iz najemnih prostorov Marijinega doma v Kotnikovi ulici v prostore »Služkiniškega doma«.
Ta. dom je izredne važnosti za služkinje. V tem domu so 'brezposelne in »tare onemogle služkinje po zaslugi roselske zveze preskrbljene s ceneno hrano, z zdravim stanovanjem, za katerega plačujejo le po 2 din dnevno, uekaj^ starejših tslužkinj je pa celo brezplačno preskrbljenih z vsem potrebnim.
Poseliska zveza sama, ki ima svoje aradne prostore v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti 22 v I. nadstropju, skibi za službe brezposelnim služkinjam in skrbi za to. da pridejo k dobrim gosixxlinjam. Poleg' tega oskrbuje »Poselska zveza« služkinjam tudi potrebno izobrazbo s prirejanjem raznih tečajev. Tako se vrši prav iscdaj šivalni 'tečaj, dva razreda nemškega tečaja in strokovno 'izobraževalni točaj. katerega udeleženke obiskujejo z velikim zanimanjem. Ob tej priliki sc? »Poselska zveza« zahvaljuje vsem predavateljem in predavateljicam, posebno g. dr. K. Capudru in dr. Justinu, 'Icakor tudi gospem in gospodičnam, k;t so pripomogle k lepemu uspehu ležaja.
Poselska zrveza s tem svojim, delom in žrtvami zastavlja vse sile v dobro služkinjam, prav tako pa tudi gospem, ki dobijo po Poselski zvezi zveste in marljive služkinje. Zato se obrača teni potom Poseltsika zveza na služkinje, da se oglašajo v njeni pisarni, teto tak o pa tudi na gospe, katerim bo ona posre-
h
Služkinjski dom v Križevniški ulici.
dovala za dobre in poštene služkinje. Posebno dobro pa nastopa tudi dramatični odsek Poselske zveze, ki je že večkrat gostoval tudi na večjih odrih. Želimo pa, da se služkinje prav s takim zanimanjem pobrigajo za svoje strokovno vprašanje v organizaciji.
Z«t naše kuharice
Pustni krofi: Mešaj posebej v skledi 10 dkg surovega masia, 2 žlici sladkorju in 6 rumenjakov, k čemur priden i še 2 žlici ruma. Za testo pa pripravi J-'kg pogrete suhe moke, tričetrt litra mleka in 4 dkg kvasa, osoli ga skupno z zgornjim prav dobro vtepi, ter pusti v prvo bolj malo shajati, zvaljaj na debelo; zreži ter tako pusti, da dobro shaju. Za cvrenje se priporoča polovico masti in polovico masla.
Ko so gotovi, jih potresi z vanilijevim sladkorjem in daj gorke na mizo. Iz te količine jih narediš približno 30.
čokoladne prestice:	Vzemi	18	d	kg
moke, 3 rumenjake, JO dkg surovega masla in 9dkg zribane čokolade. Jz tega testa oblikuj prestice, katere speci v srednje vroči pečici.
Domače klobase, »kuhaj I kg svinj-sko glave, jo shladi in drobno zreži. Obari v juhi 10 dkg riža, ga očedi in preplakni z mrzlo vodo, dodaj 20 dkg surovih zmletih jeter in začimbe: poper, zmlete klinčke, cimet, majaron. Vse to zamešaj skupaj ter zabeli z maisitjo, na kateri si zarumenila drobno zrezano čebulo in peteršil, to namaži na večje prekuhane zelnate liste, katerim .si potolkla debelejša rebra, zavij v klobase, katere zaviješ v koščke svinjske pečice, vloži jih zaporedno na pekač in v precej vroči pečici zapeči.
Mrzla omaka iz divjačine. Ostamke pečenega /ajčjega ali srninega mesa drobno zreži, stolči v kovniku z dvema kuhanima rumenjakoma, s čebulo, dvema sardelama in eno žlico tenko seseklanih kaper, k temu doli j počasi kisa, pretlači skozi Bito, razredči z oljem, otsoli in po okusit popraj.
Koruzni zrezki. V pol litra mleka zakuhaj lOdkg koruzne moke s 5 dkg surovega masla, osoli in ko je prekuhano shladi. Med tem zreži eno žemljo na majhne kocke, katere namoči z enim jajcem in 2 žlicama kisle smetane. Zmešaj skupaj, oblikuj nu deski, katero si potrosila z drobtinami, primerne okrogle zrezke ter speci na vroči masti ali še bolje na surovem maslu. Zraven serviraj solato ali kompot (brutsnice).
rQ& mulk krutih
Gameljne
V	nedeljo 29. januarja je imelo delavstvo tukajšnje tovarne »Štora« svoj članski sestanek. Sestanek je bil tako dobro obiskan, kakor še nobeden dose-daj. Znamenje, da raste zavest delavstva.
Zastopnik centrale je poročal najprej o pogajanjih za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Pogajunja zaenkrat še niso uspela, to pa zaradi tega, ker so podjetniki odklonili zahteve delavskih (strokovnih organizacij. Upati je, da se bodo pogajanja nadaljevala. Kljub temu bo nastopilo s 1. februarjem tega leta brezpogodbeno stanje, foda delavstvo te tovarne s tem ne bo prizadeto, ker je organizirano.
Dalje je poročal o akciji zu sporazum z Z/D. JSZ sporazuma ne odklanja, mogoč pa je le na podlagi, ki jo je sprejelo vodstvo na svoji seji 22. januarja 1939. Ti sklepi so veljavni zn vsakega člana JSZ.
Potek sclstanka je pokazal, da je celotno članstvo na stališču, ki ga je zavzelo vodstvo JSZ, in da bo na tem sta-
Volkve obratnih zaupnikov
Volivne odbore za volitve obratnih zaupnikov opozarjamo, da se istrogo ravnajo po navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev.
Tam, kjer nameravajo izvesti volitve, pa jih še niiso prijavili, naj to iz-rree takoj, sicer bo prepozno. Od Delavske zbornice naj zahtevajo tiskovino obrazec št. 1, 'katero je treba izpolniti v dveh izvodih. Najbolje jc, da se potem to pošlje na centralo, ki jo bo oddala Delavski zbornici in inšpekciji dela. Odbor je treba konstituirati tako, da se do 20 delavcev postavi 2 člana volivnegu odbora, od 21 do 50 3, od 51 do 100 4 itd., kolikor se voli potem . tudi zaupnikov. Od teh je treba enega navesti kot predsednika, kateri tudi to tiskovino podpiše.
Ob tej priliki ponovno opozarjamo na članek v zadnji številki »Delavske pravice« od 26. I. 1939 pod naslovom ♦Volitve obratnih zaupnikov«. To pa zato, ker se bodo letos po vseli obratih vršile volitve po rednem postopku.
V tistih obratih, v katerih bi> se na dan, da so razpisane volitve, slučajno nedelalo, naj volivni odbor naredi takoj vlogo na bansko upravo (inšpekcijo dela), v kateri naj to obrazloži in prosi, naj se volitve prelože za nekaj dni. Povedati je treba tudi, koliko dni bo ustavljeno obratovanje, oz. kdaj se bo z obratovanjem zopet pričelo.
V obratih, kjer je manj kot 10 delavcev, je volivni postopek bolj eno-
staven. Delavska zbornica ima na razpolago za to posebne obruzce, in sicer enegu, s katerim se zahteva od Delavske zbornice potrebno gradivo. Delavska rzbornica nato pošlje obrazec št. 14 v 4 izvodih, katerega je treba točno izpolniti in dati v podpis delodajalcu. Nato se en itzvod izroči podjetju, en izvod pa hrani zaupnik, dva izvoda pa pošlje JSZ, ki jih bo izročila Delavski zbornici in inšpekciji dela, oz. kr. banski upravi. Obrazec št. 14 mora podpisati in vstaviti žig strokovna organizacija, v tem primeru naša krajevna skupina. Zaradi tega naročamo, da za vse tiste obrate, kjer bi se izvolil samo en obratni zaupnik, zahtevate volivni material in to s posebnim dopisom, ki naj bo naslovljen na Delavsko Zbornico; pošljite ga pa cen-trali, katera bo takoj 'to gradivo oskrbela. V kolikor bi katera skupina ne bila na jasnem, kako se izvedejo volitve in volivni postopek, naj nam to takoj sporoči, da ji bomo dali potrebna navodila.
Volitve delavskih obratnih zaupnikov so za nas posebno letos velike važnosti. Noben obrat ne sine ostati brez obratnih zaupnikov in kjer je ko-ličkaj mogoče, je treba postaviti naše zaupnike.
Pred vsem opozarjamo skupine, naj pazijo, da bodo votivnim odborom pravočasno in v pravilnem roku predložili kandidatne (liste, katere morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane ter opremljene s Aupinskim žijgam.
lišču vztrajalo tudi v prihodnje. Pa ne le vztrajalo, tudi delalo bo za okrepitev JSZ. Požrtvovalno delo zavednih tovarišev že rodi sadove. Članstvo stalno nara.šča. Zaradi tega upamo, da bodo v kratkem padli tudi pri nekaterih razni pomisleki in da bodo pristopili v organizacijo ter pomagali izpopolniti našo delavsko stavbo. Ni več daleč čas, ko bo v naši tovarni organizirano vse delavstvo v JSZ.
Trbovlje
V nedeljo 5. februarju 1939 se vrši ob 4 popoldne redni občni zbor Strokovne skupine rudarjev v novi dvorani Društvenega doma v Trbovljah. Tovariši, občni zbor je važen zaradi tega, ker se iz poročila odbora sliši in ugotovi, kaj je organizacija med letom za delavstvo naredila in v čem ni mogla uspeti. Na drugi struni je pa tudi važen zato, da se pomenimo o delovnem programu zn prihodnje poslovno leto. V tem letu je v skupini članstvo precej narastlo, zato je bilo tudi skozi vise leto v tajništvu nenavadno živahno. Odbor kakor tudi zaupniki so imeli vedno dovolj dela. Na občni zbor pridite torej vsi, da se bomo o višem potrebnem pogovorili in pripravili za nadaljnje delo.
Članstvo skupine opozarjamo, naj prinese. vabila k občnemu zboru s seboj. Brez vabila nima nihče vl-topa na občni y)bo r.
Uradni dnevi sodišča v Trbovljah bodo v prvem polletju 1939 tele dni: 14. in 28. januarja, 11. in 25. februarja, 11. in 27. marca, 15. in 29. aprila, 6. in 20. muja; 3. in 26. junija.
I. rudarska skupina se je na svojem zborovanju izrekla za proporcionalen volilni postopek pri volitvah delegatov
11.	rudarske skupine. 1/. tega sledi, da so tudi zastopniki rudarskih podjetij uvideli sedaj krivični večinski sistem teh volitev.
Otiški vrh
V nedeljo 29. januarja se je vršil za strokovno skupino tekstilnega delavstva redna, občni zbor. Centralo je zastopal tov. Pestotnik. Občni zbor je bil dobro obiskan, dokaz, da delavstvo kljub vsemu zaupa JSZ. Po poročilu odbora je tov. Pestotnik navzočim pojasnil pomen občnega zbora. Dalje je tov. Pestotnik pojasnil važnost letošnjih volitev delavskih zaupnikov. Ne-
K j er bo vložena samo ena kandidatna lista, ni volitev in mora volivni odbor kandidate na predloženi kandidatni listi proglasiti za izvoljene.
Mesec februar mora biti posvečen delu in propagandi volitev obratnih zaupnikov, da iiomo iz toga boja izšli čimbolj častno.
Spremembe v centrali JSZ
Načelstvo JSZ naznanja vsem strokovnim skupinam in članstvu JSZ, da nista strok, tajnika Peter Lombardo in Jože Grošelj več v službi pri JSZ. Peter Lombardo se je pri članstvu onemogočil s svojim nasto-pom nu seji vodstva JSZ, zaradi tega mu je načelstvo ponudilo dopust do izteka njegove službene dobe, to je do 1. aprila. Medtem pa je Peter Lombardo razposlal člani stvu po skupinah okrožnico, v kateri z raznimi neutemeljenimi trditvami spravlja v nevarnost ugled in celo obstoj JSZ. S tem je deloval proti svojemu delodajalcu, Jugoslovanski strokovni zvezi, in zaradi tega ga je načelstvo JSZ na seji dne 27. januarja brez odpovednega roka in brez odškodnine odpustilo.
Po seji vodstva JSZ je poslal tudi tajnik Grošelj načelstvu pismo, v katerem daje svoje službeno mesto nu razpolago. Načelstvo je njegovo ponudbo sprejelo, nakar je pa še prosil za nekaj dni premisleka. T soboto 25. januarja pa je tudi on zapustil svoje službeno mesto, ker je sprevidel, da mu je nadaljnje delovanje v JSZ onemogočeno, zakaj tudi on je pomagal Lombarda pri pripravljanju razpoloženja ta prevrat v JSZ.
Načelstvo bo tudi v prihodnje skrbelo, da se bodo vsi posli centrale izvrševali v redu kot doslej. Načelstvo bo skrbno pazilo, da se JSZ nikdar ne bo oddaljila od sklepov, ki jih je sprejelo spričo najnovejšega položaju vodstvo JSZ na svoji seji dne 22. januarja.
ki ljudje se posebno zanimajo za te volitve, posebno tisti, ki nu ves gla* vpijejo, da so delavski prijatelji. T resnici imajo pa samo željo, da delavce še bolj razdvojijo in s tem oslabijo delavsko borbo. I ekstilno delavstvo naj se zaveda, da ise ravno v tem času nahaja v mezdnem gibanju, ter je zaradi tega nujno, da svoje vrste ponovno •strne. Delavstvo je izvajanja tov. Pe-stotnika vzelo na znanje ter se eno-duišno izjavilo, da hoče delovati le v Krekovi JSZ. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči tovariši: za predsednik« Hršenjak Franc, Bu.kovska vas 21, p Meža; za podpredsednika Kotnik Ivan Št. Janž-Selovo 43, p. Meža; tajnik Popek Matevž, št. Janž 2, p, Meža; blagajnik Mlakar Rudolf, OtiSki vrh 104 gospodar Cesar Miha, Otiški vrh 75-odbornici:	Krive Štefka in Rottman
Milka.
Nazarje
V	nedeljo 22. januarja se je poročil član naše skupine tov. Ivan Kos s tovarišico Ano Doleja. Bil je zaveden član delavske organizacije, 'kakor tudi Obratni zaupnik obrata II. Upamo, da ostane tudi še v naprej zaveden član m sodelavec. Vsi člani jima želimo v zakonrskem življenju veliko veselju in božjega blagoslova!
Stahoviea
Sporočam, da sem se preselil in je sedaj moj novi naslov: Alpner Pavel, tnjn:ik Strokovne skupine lesnega delavstva, Stahovica, Godič 52, p. Stahovica.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem tovarišem in tovarišicam iz obrasla žage za podporo v znesku 110 din. katero sem prejela. Tisočkrat Bog ■plačaj. — Uršič Frančiška.
Zahvala. Podpigana se zahvaljuje« odboru Strokovne skupine lesnega delavstva Stahovica, ki mi je dal podporo v znesku 100 din. — Erjavšek Frančiška.
Preidi«
Podpisani Ferme Gašper obžalujem, da sem o g. Lešnik Alojzu, županu občine Sv. Krištof, širil neresnične vesti, coš, da je g. Lešnik podkupljen. Izjavljam, da so bile te vesti izmišljene, ter sc g. Lešniku zahvaljujem, da ni proti meni sodnijsko nastopil. Laško, dno 27. januarja 1939.
Gašper Ferme.
41 Št 6 — 19»
DELAVSKA PRAVICA
(IZazgled fu% £miu
»Bliža se doba velikih odločitev«
Zadnji teden v ?.un a n j e polit ičn ain «tetu se je izvršil v znamenju manifestacij nemiško-italijanskega prijateljstva na eni strani in angleško-franco-akifo posvetovanj o mednarodnem položaju na drugi strani.
Doba odločitev in preizkušenj
Dogodke, katerim se bližamo in ki obetajo prinesti novo dobo vznemirjenja v Evropi, je napovedal že nem-«ki fašistični voditelj Streicher zadnjo fcoboto. Izjavil je po govoru italijanskega ministra Farinaccija, »da bo kmalu prišel čas, ko bosta oba prijateljska naroda stala pred velikimi odločitvami, in da je potrebno, da se obe J>rijateljski državi pripravita na skupne preizkušnje«. Italijanski minister ipd je deloma nakapal nove nemške zahteve, ko je napovedal, da je vprašanje kolonij stvar časti nemškega naroda poleg tega, da je to važna politična zaideva, iker se morajo do konca »rušiti vsa določila mirovnih pogodb, ki «o zaključile svetovno vojno.
Napovedal je deloma tudi smer, kakšne bodo italijanske ■zahteve. Izjavil je, da Tunis ni francoska posest, temveč samo francoski protektorat. Zaradi Džibutija pa je rekel, da so Francozi na poti, da se koristi več milijonov ljudi ne morejo izkoristiti. (Itali-i&fli se morajo posluževati francoske luke in francoske železnice za prevoze v Abesinijo.) Zagrozil je, da se mora takemu stanju napraviti konec, čeprav zbira Francija že vnaprej za ofctrašitev bataljone senegalskih črncev proti Italiji.
Kdo bo sedaj žrtvoval kaj za mir?
.Po bojevitih govorih v soboto, je govoril hladno pa odločno angleški ministrski predsednik Chamberlain. Rekel je najprej, da mu ni žal, da je z monakovskimi razgovori dosegel, da ni prišlo do svetovne vojne. Dalje je povedal, da vojska sedanjega časa ni fitrašna samo za tiste, ki v njej sodelujejo, temveč tudi za tiste, ki žive zadaj za fronto in pa ki tudi samo ob strani gledajo. Bodoča vojna bo tako 6trašna, da se ne sme nikdar dovoliti, da bi se vojna začela, dokler se ne store častni koraki za preprečen je vojne.
Nadaljnji govor Chamberlaina je bil miroljubna ponudba državam, ki vznemirjajo svetovni mir z vojnimi grožnjami. Povedal je, da je Anglija vedno pripravljena za razgovore, da je pripravljena tudi ugoditi težnjam drugih držav, v kolikor so niihove zahteve pravične ter ne ubijajo svobode drugih in ne kršijo pravičnosti mednarodnega soživljenja.
Pripravljamo se na obrambo
Chamberlain je izjavil, da se Anglija pripravlja, če bi bilo treba braniti lastno državo, lasten narod in načela svobode in demokracije. Močno je poudaril, da se je Anglija zadnji žas zelo oborožila, in naštel število novih ladij in letal, ki so pripravljena za obrambo.
Konec govora je bil poziv drugim državam, češ »da je sedaj že čas, da drugi dajo svoj prispevek za ohranitev miru. Ozračje je polno sumničenj, ki se morajo odstraniti, kajti mir se spravlja v nevarnost. Končno je pozval vse države, da se s sporazumnimi in miroljubnimi pogajanji na novo uredi mednarodno razmerje. Sklene naj se nova mirovna pogodba, ki bo pravično uredila mednarodne odnošaje.
n)elmiska
GLASILO
KRŠČANSKF.fiA HKT.ftV\F.ftA LJUDSTVA
PRAVICA
Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din. za četrt leta 10 din, *n pol lela 2(> din, za vse leto 40 din. Zamejstvo Mesečno 7 din, letno 70 din.
Orejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 2.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejec)
Chamberlainov govor je bil izrecen kot opozorilo nemškim in italijanskim državnikom, da je sedaj prišel nanje čas, da pokažejo svojo resnično miroljubnost.
Hitler govori
Hitler je v svojem govoru v ponedeljek zvečer postavil zahteve po kolonijah, po udeležbi Nemčije v svetovni trgovini, po surovinah. Vodja Nemčije je priznal, da se nahaja Nemčija v težkem gospodarskem položaju. Opozoril je ostale države, da je proti zdravemu razumu, da je politično (nespametno in gospodarsko blazno, ako odrekajo nemškemu narodu kolonije. Narod, ki šteje 80 milijonov ljudi, ne bo sprejel nase, da bi mu odrekali pravi, ce do svobodne svetovne trgovine, ki jih imajo drugi narodi. Zato zahteva Nemčija vrnitev kolonij. Nemčija ne bo puistila dočakati, da bi se izpolnilo to, kar si tako žele razni demokratski publicisti, da bi Nemčija in ž njo narodni socializem propadla. Nemčija je z .ljudstvom prenapolnjena, na enem kvadratnem metru živi 135 ljudi, zato se ne more in se ne bo dala zapreti v sedanje njene prostore. Vsak narod ima pravico do življenja, in mi imamo pravico do_ življenja ravnotako kot drugi narodi. Nikdo ne more resno misliti, da se bo dal osemdesetmilijonski narod ponižati na stopnjo indijskih sužnjev-parijev. Nobeden narod, ki kaj velja, se ne bo pustil ponižati v vrsto nemanieev.^ Prihaja čas, ko bo treba rešiti vprašanje po pravični razdelitvi političnih in gospodarskih sil. Razum zahteva, da bi se to uredilo po načelih pravičnosti. Vsaka krivica namreč takoj sili k ponOvnemu uravnoteževanju sil. In pameten razum mora povedati: Nemčija mora dobiti kolonije nazaj. Mi rabimo surovine in hrano, mi hočemo izdelovati in razpečevati dobro blago, čeprav bi to bilo drugim neprijetno, mi zahtevamo udeležbo na sve-tovni trgovini. Važnost prehrane po-
staja za Nemčijo vedno bolj važna. Zato se nam mora omogočiti ali svoboden uvoz ali pa razširitev našega življenjskega prostora. Mi smo postavljeni pred izbiro: izvažati in živeti ali pa umreti. Mi nočemo umreti. Mi smo pripravljeni prav na vse, ako nam drugi ne bodo dali, kar nam po pravici pripada.
Zvesto z Italijo
Po napadih na Jude, demokratične vojne apostole, sejailce sovraštva ter po govoru o verskih razmerah v Nemčiji je prešel vodja Hitler na omembo zavezništva z Italijo. Zveza Italije in Nemčije poinenja za Evropo rešitev pred boljševizmom. Na to os prijateljstva se je sedaj priključilo že veliko število držav. Prijateljstvo Nemčije in Italije je utemeljeno v zgodovini. Danes pa je utrjeno to prijateljstvo bolj kot kdaj_ poprej. V primeru kake vojne z Italijo, bo Nemčija na strani Italije. Nemčija je na veliko vojaško moč Italije ponosna. Obe državi sta dovolj močni, da si lahko Ohranita svoj mir proti komur koli, Vojne ne želimo, hočemo pa uživati na dobrinah tega sveta, ki nam po našem številu, po našem pogumu, po naši veljavi pripadajo. Za te dobrine se bomo bojevali skupno.
Proti Angliji in Franciji je rekel, da nima proti njima nikakih zahtev po zemlji, razen po kolonijah. O Jugoslaviji je rekel, da je država, pred katero raste spoštovanje Nemčije. Gospodarski stiki so čimdalje boljši. Omenil je dobro razmerje tudi z drugim državami. Svetoval pa je, da naj se druge države bolj brigajo za svoje notranje razmere, kot da posvečajo svojo skrb notranjim razmeram v Nemčiji. Končno je proslavil zedinjenje vsesa nemškega naroda po 2000 letnih boiih.
Hitlerjev govor in njegove zahteve ter ponudbe bodo imele daljnosežne posledice za nadaljnje dogodke. Predvsem sta na vrsti Anglija in Francija, da dasta odgovore na zahteve Nemčije.
Črna»Kaolin. V nedeljo 5. februarja bo popoldne ob 2 v gostilni Logar (Praprotno - Sv. Primož) sestanek naše skupine. Pridite vsi! — Odbor.
Občni zbori krajevnih skupin
Ker so bile v prejšnji številki >De-lavske pravice« glede občnih zborov nekatere pomote, danes ponovno objavljamo vrstni red občnih zborov za nedeljo 5. februarja 1939:
Strokovna skupina oblačilnega delavstva Škofja Loka ob pol to dopoldne v prostorih Društvengu doma v Škofji Loki. Zastopnik centrale tov. Jura« Jože iz Celja.
Strokovna skupina rudarjev v Tr* bovl j ah ob 4 popoldne v prostorih Društvenega doma v Trbovljah. Zastopnik centrale tov. Diacci iz Hude jame. -
Strokovna skupina lesnega delavstva Kozarje ob 2 popoldne v prostorih tovariša Tomšiča na Vrhovcih št. 39. Za. etopnik centrale tov. Ogrin Ivan.
Strokovna skupina lesnega delavstva Škofja Loka ob 9 dopoldne na Trati Zastopnik centrale Bore Mavricij ti* Duplice.
Strokovna skupina delavcev in 'nameščencev Vič ol> pol 3 popoldne v gostilni pri Jamniku na Vrhovcih. Za„ stapnik centrale tov. Fajfar Tone.
Strokovna skupina opekarskega delavstva Opeka Vič. Zastopnik centrale Štibelj Gašper.
Strokovna skupina lesnega delavstva Ljubno ob 2 popoldne v prostorih gostilne Maceuovič v Radmirju.
Strokovna skupina lefinega delavstva Sorica ob 11 dopoldne v Sorici. Zastopnik centrale Rant Ivan iz Bohinja.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva Škofja Loka. Zastopnik centrale Zorman Rudolf iz Šenčurja.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva in splošne skupine v Mariboru, se vrši ob 9. dorK>'dne v prostorij} ekspoziture JSZ v Mariboru.
Občni zbori strokovnih skupin oblačilnega delavistva Domžale, lesnegadfe-lavstva Boh. Bistrica in delavcev galanterijske stroke skupine Ljubljana« so preloženi in se bodo vršili v nodfv ljo 12. februarja 1939.
Dalje je preložen tudi občni zboi' strokovne _ skupine tekstilnega delavstva št. Vid, in sicer na nedeljo duft 19. februarja 1939.
PO NAŠIII KRAJEVNIH SKUPINAH
Vevče
Volitve obratnih zanonikov so razpisane za isredo 15. februarja. Vrše se v tovarniški restavraciji, kot so se običajno vršile. Naša skupina nastopi pri teh volitvah samostojno. V nedeljo 5. februarja se vrši sestanek naše skupine pri Gašperlinu v Vevčah ob 9 zjutraj. Na sestanku se bo poročalo o delu in pomenu obratnih zaupnikov. Postavila se bo tudi kandidatna lista. Potrebno je, da se izvolijo zaupniki, ki bodo delavske interese dobro zastopali. Več se jih bo potegovalo za mandat obratnega zaupnika, ki dosedaj niso imeli razumevanja za delo obratnih zaupnikov, ki ni prav lahko. Zato je treba, da zatipamo in poverimo naše zaupanje kandidatom, ki so take funkcije vredni. Naj zato ma sestanku nikogar ne manjka.
Celje
Obveščamo v,se tovariše mizarske pomočnike, da je celjsko Združenje mizarskih mojstrov odpovedalo kolektivno pogodbo. Vse nadaljnje bo storila naša organizacija. Pomočniki-tova-riši: V skupnosti je moč!
Predavanje. Drugo predavanje gospoda župnika Lampreta bo v sredo (5. februarja (ne 25., kakor se je reklo). Vrši se v dvorani Delavske zbornice ob 8 zvečer.
Škofja Loka
Ponovno opozarjamo članstvo, da se bo vršil 6. redni letni občni zbor Strokovne skupine oblačilnega delavstva v Škofji Loki v nedeljo 5. februarja ob 9 dopoldne v dvorani Društvenega doma. Kot zastopnik centrale pride tov. Jožko Jurač iz Celja, ki je lansko leto govoril na našem taboru. Vsi do zadnjega pridimo na občni zbor. Z udeležbo bomo pokazali, da hočemo delati po idejah našega velikega J. Ev. Kreka. Pokazali bomo, da nas vse blatenje zadnjega časa samb potrjuje o naši pravi poti.
Naj bo naš občni zbor manifestacija naše delavske skupnosti ter dokaz, da je ostalo naše drevo celo — čeprav so odpadle suhe veje.
Izjava: Podpisana preklicujem in obžalujem, kar som dne 15. I. 1*>39 v
Prosvetnem domu v Škofji Loki govorila o Logondru Francu, starešini delavskih zaupnikov v tovarni »šešir« v Škofji Loki, ker sem se prepričala, da ni resnično, kar sem mu očitala. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe in sem zato izročila Strokovni skupini oblačilnega delavstva JSZ v Škofji Loki znesek 50 din za podporni fond. — Marija Ravnikar.
Zagorje
Vsemu članstvu, ki je zaposleno v obratu apnenic, javljamo, da se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov, na
delavnik, in to v sredo 15. februarja. Vaša dolžnost je, da se volitev do zadnjega udeležite. Liste bodo letos tri. Na^a glasovnica bo bela, zato naj vsak gleda, da ostane cela. Vsak naj se zaveda, da je naša organizacija bila prva, ki je apneničarskemu delavstvu priskočila na pomoč, in tudi največ dosegla. Hoteli smo, da se doseže sporazumna lista, ker pa nismo mogli pristati samo na en mandat, gremo pač v volitve z zavestjo, da bo apneničarsko dejavstvo znalo ceniti naš trud, in odločno odda o svoje glasove Jugoslovanski strokovni zvezi.
Nameščenci
Nekaterim članom smo te dni poslab. položnice za nakazilo članarine. Prosimo jih, da nam jo čimprej pošljej«. Podružnica na Duplici naj poroča « svojem delu. Skličite sestanek! Celjani naj nam tudi poročajo, kako delujejo Če kak član boluje ali je brezpose-U, naj sporoči centrali, da mu nakažemo, podporo. Pridobite nam tudi novih članov. Plačujte v Podporni fond! šele ot>. potrebi spozna nameščenec, da je p ra.'*., če ima kje hranjena sredstva, ki jib lahko izkorišča. Ob bolezni in brezptt iselnosti je to še dvakrat prav.
Centrala SNZ1
MALI OGLASI
ENODRUŽINSKA HIŠA v Šmartnem pod šmarno goro št. 59 se odda v najem za 1. marec. Tnformaciije »e dobe pri Kmečki posojilnici.
HIŠO z malim posestvom, sestoječiin iz t njive, 2 travnikov in 1 gozda, ugodno prodam. — Henrik Stopar* Primskovo, p. Kranj.
IEP0INPOCENI
tiska časopise, knjige, revije, letakeindrugo
ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA, TYRŠEVfl CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67