56  |  ONKOLOGIJA  |  ISSN 1408-1741  |  PREGLEDNI STROKOVNI ČLANEK  |  LETO XXII  |  ŠT. 1  |  JUNIJ 2018
Bolnik z rakom v procesu vračanja na delo 
(primer bolnice z rakom dojke)
Cancer patient in the process of returning back to work 
(a case of a breast cancer patient) 
Masten Cuznar Olivera
Korespondenca: mag.Olivera Masten Cuznar, dr.med, spec
Zavod za zdravstveno zavarovanje, Mala ulica 3, 1000 Ljubljana
E-mail: Olivera.Masten-Cuznar@zzzs.si
Poslano / Received: 03.04.2018
Sprejeto / Accepted: 09.05.2018 
doi:10.25670/oi2018-010on
IZVLEČEK
Zgodnja diagnostika, nove terapevtske možnosti in uspešnejše 
zdravljenje raka so pripomogli tudi k temu, da se lahko večji delež 
bolnikov po zdravljenju raka vsaj deloma, če ne v celoti, vrne na 
delo. Za izvajalce zdravstvene oskrbe pomeni vrnitev na delo 
uspešen zaključek rehabilitacije, za bolnike in njihove bližnje pa 
boljšo kakovost življenja. Avtorica članka na primeru začasne 
nezmožnosti za delo bolnice z rakom dojke predstavlja vračanje 
na delo po procesu zdravljenja in rehabilitacije. V zaključku 
razmišlja o tem, kaj je pomembno za terapevta in bolnika po 
zdravljenju raka. 
Ključne besede: bolnik z rakom, rehabilitacija, vračanje na 
delo, imenovani zdravnik
ABSTRACT
Early diagnostics, new terapeutic methods and more successful 
treatment of cancer patients also enabeled them to return to work at 
least partly if not completly. For healthcare providers return to work 
means successful rehabilitation and for the patient and his close 
once better quality of live. The author of the article is representing a 
case of a breast cancer pacient who is on sick leave and is returning 
to work after the process of treatment and rehabilitaion. In the con-
clusions, she is thinking about what is important for the therapist 
and for the pacient after the cancer treatment. 
Keywords: cancer patient, rehablitation, return to work, 
medical asessor
UVOD
Rak je drugi vodilni razlog smrtnosti v svetu. V letu 2014 je bilo v 
Združenih državah Amerike približno 14,5 miljona ljudi z rakom, 
projekcija za leto 2024 je 19 miljonov. Longitudinalna študija 
več kot 1 miljona bolnikov s 7 najpogostejšimi vrstami raka v 
letih 2005 do 2009 je v primerjavi z leti 1990 do 1994 pokazala 
izboljšanje preživetja za vse vrste raka, z izjemo raka jajčnikov 
(1-3). Nacionalni inštitut raka v Združenih državah Amerike 
je v letu 2016 med najpogostejše rake uvrstil: rak dojke, pljuč in 
sapnic, prostate, debelega črevesa in danke, mehurja, maligni 
melanom, non Hodgkinov limfom, rak ščitnice, ledvic, leukemijo, 
rak enodmetrija in trebušne slinavke (2).
Na razpolago je veliko dokazov o uspehih prevetnive, sistemat-
skega odkrivanja in zdravljenja raka ter njihovih neposrednih 
stroških, veliko manj pa je znanega o spremljajoči škodi in 
stroških, ki zaradi nezmožnosti za delo prizadenjo obolele in 
tiste, ki skrbijo za njihovo nego. Ozdraveli oziroma preživeli 
morajo poskusiti polno zaživeti, kljub telesnimi in psihičnim 
posledicam zdravljenja raka. Sistematični pregled, ki je zajel 
62 študij, je osvetlil zmožnost za delo kot pogosto spregleda-
no sestavino onkološkega zdravljenja. Ugotovljeni negativni 
dejavniki za vračanje na delo pri bolniku so progres bolezni in 
njena razširjenost, kognitivni in nevrološki deficit, slab psihični 
in psihofizični status, kemoterapija oziroma stranski učinki 
dopolnilnega zdravljenja. Svojci so vključeni v proces zdravljenja 
glede na intenzivnost stranskih učinkov zdravljenja pri bolniku 
preko organiziranja in izvajanja nege ter spremstva oziroma 
odsotnosti z dela (1).
Rak dojke je v svetovnem merilu po pogostnosti na prvem mestu 
med raki pri ženskah. Prizadene skoraj 1,5 miljona žensk vsako 
leto, v letu 2016 je zaradi raka dojke umrlo 570 000 žensk, kar 
predstavlja približno 15% vseh smrti zaradi raka med ženskami 
(4). Tudi po poročilu Onkološkega inštituta Slovenije za leto 2017 
je bil rak dojke v letu 2014 na prvem mestu med raki pri ženskah v 
Sloveniji (Slika 1) (5).
ONKOLOGIJA  |  ISSN 1408-1741  |  PREGLEDNI STROKOVNI ČLANEK  |  LETO XXII |  ŠT. 1  |  JUNIJ 2018  |  57 
Slika 1: Najpogostejše lokacije raka in njihov odstotni delež po spolu, 
Slovenija 2014 
Slika 2: INCIDENCA absolutno število vseh novih primerov raka v Slo-
veniji v enem letu 
Slika 3: UMRLJIVOST pomeni število smrti zaradi raka v Sloveniji v 
enem letu 
Pomen raka dojke pokaže časovni trend grobe in standardizirane 
stopnje incidence ter mortalitete zaradi raka dojke na 100.000 
prebivalk v letih od 1961 do 2014, ki ga predstavlajta Slika 2 in 
Slika 3 (6).
BOLNIKI Z RAKOM, ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE IN VRAČANJE 
NA DELO
Delo je dobro za krepitev zdravja in s tem v zvezi je tudi vračanje 
na delo po zdravljenju raka v večih pogledih koristno za posame-
znika in družbo kot celoto, kar podpirajo številni dokazi (7). Po 
podatkih o vračanju na delo pri bolnikih z rakom v 14 študijah 
MEDLINE in PSYCLIT v času od 1985 do 1999 je povprečen 
delež povratnikov na delo 62% (z razponom od 30 do 93%) - za 
bolnike mlajše od 50 let je bil delež 74% in pri starjših od 50 let 
30%. Dejavniki, ki pomembno vplivajo na omenjeni delež, so 
povezani s pozitivno naravnanostjo delovnega okolja do bolnika 
po zdravljenju raka, z naravo in pogoji dela, s potekom bolezni in 
učinki zdravljenja ter osebnostnimi lastnostmi bolnika (8). 
V Sloveniji je z Zakonom o zdravstvenem varstvu  in zdravstve-
nem  zavarovanju (ZZVZZ) in Pravili obveznega zdravstvenega 
zavarovanja (Pravila OZZ) imenovanemu zdravniku ZZZS 
naloženo odločanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega zava-
rovanja: o začasni nezmožnosti za delo nad 30 koledarskih dni, o 
napotitvi na rehabilitacijo v zdravilišče, o zahtevnejših medi-
cinskih pripomočkih oziroma o njihovem predčasnem predpisu, 
za potrebe ZZZS podajajo mnenja glede razumne čakalne 
dobe in izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji v povezavi 
z napotitvami na zdravljenje v tujino. Pri svojem odločanju je 
imenovani zdravnik dolžan spoštovati strokovna in etična načela 
obravnave bolnikov in ob tem upoštevati določila ZZVZZ, Pravil 
OZZ in Seznama s šifrantom, medicinskimi kriteriji, pooblastili, 
postopki in cenovnimi standardi za medicinske pripomočke. 
Med odobrenimi zdraviliškimi zdravljenji v obdobju od januarja 
do decembra 2016 in od januarja do junija 2017 (Tabela 1 in 
Tabela 2) so tudi rehabilitacije po zdravljenju raka. Rehabilitacija 
rakavih bolnikov lahko poteka po različnih standardih, ki jih 
izvajajo za konkretni standard opremeljena in strokovno uspo-
sobljena zdravilišča. Naloga imenovanega zdravnika ZZZS je, da 
določi najprimernejši standard rehabilitacije, ki vključuje vrsto 
in obseg fizioterapevstkih storitev v odvisnosti od primarnega 
mesta bolezni, mesta zdravljenja zasevkov in posledic oziroma 
stranskih učinkov zdravljenja po obsežnejših operativnih 
posegih. Bolniki po zdravljenju raka so upravičeni do rehabilita-
cije v zdravilišču, kadar po zaključenem onkološkem zdravljenju 
vztraja težja (vendar popravljiva) funkcionalna prizadetost enega 
ali več organskih sistemov: gibal (standard 3); osrednjega ali peri-
fernega živčevja (standard 4); rodil, spolovil in sečil (standard 6); 
kože (standard 7); prebavil (standard 8) in dihal (standard 9). Po 
Pravilih OZZ je imenovani zdravnika pri svoji odločitvi dolžan 
upoštevati tudi kontraindikacije za napotitev na rehabilitacijo v 
zdravilišču in določiti najprimernejši čas za napotitev, da bi imel 
bolnik kar največ koristi od zdraviliškega zdravljenja. Bolnik sam 
izbere zdravilišče znotraj navedenih omejitev.
58  |  ONKOLOGIJA  |  ISSN 1408-1741  |  PREGLEDNI STROKOVNI ČLANEK  |  LETO XXII  |  ŠT. 1  |  JUNIJ 2018
Tabela 1: Praktičen pristop za optimizacijo dela pri bolnikih, ki so preboleli raka 
OE Standard 
1 
Standard 
2
Standard 
3
Standard 
4
Standard 
5
Standard 
6
Standard 
7
Standard 
8
Standard 
9
Skupaj
CE
KK
KP
KR 
LJ
MB
MS 
NG 
NM 
RK
ZZZS
113
32
15
28
94
360
60
50
10
103
865
87
17
7
9
180
137
30
2
3
166
638
1.361
1.338
595
1.637
5.844
2.782
850
872
869
1.270
17.418
498
137
90
243
1.128
657
178
28
152
329
3.440
141
129
56
167
612
316
78
131
111
117
1.858
120
86
29
102
418
257
38
70
39
130
1.289
9
9
2
24
118
12
3
14
11
19
220
114
44
33
58
217
339
41
36
30
112
1.024
53
71
9
54
313
77
36
46
19
58
737
2.495
1.863
836
2.322
8.924
4.937
1.314
1.249
1.244
2.304
27.488
Vir: obdelava podatkov na ZZZS
Tabela 2: Število odobrenih zdraviliških zdravljenj po standardih, OE ZZZS in na nivoju ZZZS v obdobju januar - junij 2017  
OE Standard 
1 
Standard 
2
Standard 
3
Standard 
4
Standard 
5
Standard 
6
Standard 
7
Standard 
8
Standard 
9
Skupaj
CE
KK
KP
KR 
LJ
MB
MS 
NG 
NM 
RK
ZZZS
76
18
13
8
50
180
20
20
11
57
453
58
7
4
14
81
71
13
1
3
121
373
784
716
296
966
3.306
1.616
458
481
500
757
9.880
201
75
44
189
675
318
89
27
74
158
1.850
77
61
40
97
325
149
50
70
32
73
974
76
57
27
69
231
147
22
43
14
95
781
6
5
1
19
74
4
3
10
5
5
132
56
19
10
57
154
142
29
9
12
56
544
26
46
12
30
173
39
18
54
9
37
444
1.360
1.004
447
1.449
5.069
2.666
702
715
660
1.359
15.431
Vir: obdelava podatkov na ZZZS
Odločanje o začasni nezmožnosti za delo že od julija-avgusta 
2015 vedno bolj predstavlja glavnino dela imenovanih zdravnikov 
na ZZZS, saj število začasno nezmožnih za delo vztrajno narašča 
in se omenjeni trend nadaljuje tudi v letu 2018 (Graf 1).
Graf 1: Gibanje števila začasno nezmožnih za delo po mesecih v letih od 
2013 do 2018
Vir: baza podtakov NIJZ, obdelava ZZZS
Začasno nezmožnost za delo na dan 30.11.17 po trajanju in 
območnih enotah (OE) ZZZS predstavljata Tabela 3. Od skupno 
415 nezmožnih za delo nad 3 leta je bilo zaradi diagnoze rak 
(za vodilne diagnoze C06 do C95 po MKB) nezmožnih za delo 
49 ljudi: 29 žensk (od tega 17 zaradi raka dojke) in 20 moških. 
Od skupno 53 nezmožnih za delo več kot 5 let pa je bilo zaradi 
diagnoze rak začasno nezmožnih za delo 7 ljudi: 6 moških in 
1 ženska. Primerjava skupnega števila nezmožnih za delo z 
ostalimi vodilnimi diagnozami po MKB v OE LJ uvršča bolnike 
z rakom na drugo mesto.
ONKOLOGIJA  |  ISSN 1408-1741  |  PREGLEDNI STROKOVNI ČLANEK  |  LETO XXII |  ŠT. 1  |  JUNIJ 2018  |  59 
Tabela 3: Število začasno nezmožnih za delo po OE ZZZS  in trajanju ter njihov delež na nivoju ZZZS na dan 30.11.17
CE KP KK KR LJ MB MS NG NM RK ZZZS Delež
45 d - 0,5 l
0,5 - 1,0
1,0 - 1,5
1,5 - 2,0
2,0 - 2,5
2,5 - 3,0
3,0 - 3,5 
3,5 - 4,0 
4,0 - 4,5 
4,5 - 5,0 
nad 5 l
Skupaj
1.089
493
269
192
81
51
27
13
5
3
4
2.227
717
318
204
119
68
45
22
21
7
5
7
1.533
367
136
93
51
29
23
11
12
8
4
3
737
1.152
427
244
120
76
54
19
5
7
5
4
2.113
3.676
1.511
916
546
371
246
169
101
55
37
53
7.681
1.967
660
357
189
102
53
35
24
12
11
14
3.424
631
296
205
115
82
54
43
21
19
6
15
1.487
498
161
96
46
23
14
10
7
2
2
3
862
739
278
153
75
54
20
12
7
3
1
2
1.344
1.106
617
344
220
122
65
38
22
14
11
18
2.577
11.942
4.897
2.881
1.673
1.008
625
386
233
132
85
123
23.985
49,80%
20,40%
12,00%
7,00%
4,20%
2,60%
1,60%
1,00%
0,60%
0,40%
0,50%
100%
Vir: baza podtakov NIJZ, obdelava ZZZS
PRIMER BOLNICE Z RAKOM 
48-letna M.B. - diplomirana ekonomistka, zaposlena v inženi-
ringu za vodenje investicij. Delo poteka v pisarni, na računal-
niku, občasno na terenu. Poročena, 2x rodila, dojila 7 mesecev, 
18 let na kontracepciji. Na preventivnem pregledu oktobra 
2016 z UZ odkrit tumor desne dojke. Z biopsijo in histologijo 
potrjen invazivni lobularni karcinom desne dojke (T1 N0 M0), 
hormonsko odvisen, HER-2. V januarju 2017 ekscizija tumorja 
in biopsija varovalne bezgavke, v  februarju 2017 konzilij indicira 
dopolnilno hormonsko terapijo in obsevanje dojke. Po zaključku 
obsevanja odbrena rehabilitacija v zdravilišču - opravljena v 
juniju 2017. Hormonsko zdravljenje se nadaljuje, v ospredju 
utrujenost in zmanjšana psihična zmogljivost - mesec dni po 
zaključku rehabilitacije v zdravilišču začetek dela v skrajšanem 
delovnem času 4 ure dnevno, nadalje dva meseca 5 ur dnevno 
in dva meseca 6 ur dnevno. Na kontroli v oktobru 2017 opisana 
dobra kondicija, markerji in laboratorijski izvidi v mejah normale, 
predlagano nadaljevanje 6 urnega dela. Kontrolni UZ dojk 
novembra 2017 v mejah normale, naročene redne kontrole. V 
drugi polovici decembra 2017 skrajšani delovni čas 6 ur dnevno 
zaključen. Delo in delovne pogoje je v večini primerov težko pri-
lagajati, saj delodajalci na to niso pripravljeni ali pa za to nimajo 
pogojev, zato ostaja časovno stopnjevanje delovnih obremenitev 
najprimernejša pot do polne delovne zmožnosti.
ZAKLJUČEK
Odkrivanje in zdravljenje raka ne poteka vedno tako tekoče in 
ugodno kot v predstavitvi bolnice z omejenim rakom dojke. Za 
vsakega bolnika z rakom je pomembno pravočasno odkrivanje 
bolezni, po možnosti v zgodnjem stadiju, ki mu sledita pravočasna 
diagnostika in optimalna terapija. Sodelujoči v obravnavi bolnika 
morajo ob tem načrtovati tudi vračanje na delo, o katerem se 
pogovorijo z bolnikom in ga prilagajajo zahtevam in posledicam 
zdravljenja  ter pogojem in naravi dela, ki ga bolnik opravlja. Za 
bolnika po zdravljenju raka pomeni zmožnost za delo pomembno 
pozitivno potrditev »ozdravel sem«. Veliko oviro pri vračanju 
na delo lahko pomenijo funkcionalni zapleti zaradi zasevkov ali 
slabo obvladljivih stranskih učinkov in posledic onkološkega 
zdravljenja. V teh primerih bolniki navadno končajo v večletni 
nezmožnosti za delo in večkratnem ocenjevanju na invalidski 
komisiji s (pre)pogosto odločitvijo »zdravljenje ni končano«.
LITERATURA
1. Kamal KM ,  Covvey JR ,  Dashputre A , Ghosh S ,  Shah S , 
Bhosle M et al. A Systematic Review of the Effect of Cancer 
Treatment on Work Productivity of Patients and Caregivers. 
Care Spec Pharm 2017; 23 (Suppl 2): 136–62. 
2. National Cancer Institute, Cancer statistics (spletna stran na 
internetu). Pridobljeno 25.03.2018 s spletne strani: https://
www.cancer.gov/about-cancer/understanding/statistics.
3. Zeng C, Wen W, Morgans AK, Pao W, Shu XO, Zheng W. 
Disparities by race, age, and sex in the improvement of 
survival for major cancers: results from the National Cancer 
Institute Surveillance, Epidemiology, and End Results 
(SEER) program in the United States, 1990 to 2010. JAMA 
Oncol 2015; 1 (Suppl 1): 88–96.  
4. World Health Organistaion - Global Health Obsevatory 
(GHO) data (spletna stran na internetu).  Pridobljeno 
25.03.2018 s spletne strani: http://www.who.int/cancer/
detection/breastcancer/en/.
5. Zadnik V, Primic Žaklej M, Žagar T. Osnovni podatki o 
raku v Sloveniji. Epidemiologija in register raka. Onkološki 
inšttitu Ljubljana (spletna stran na internetu). Pridobljeno 
25.03.2018 s spletne strani: https://www.onko-i.si/
fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/RRS/Rak_v_
Sloveniji_2017.pdf.
6. Zadnik V, Primic Žaklej M, Žagar T. Osnovni podatki o 
raku v Sloveniji. Epidemiologija in register raka. Onkološki 
inšttitu Ljubljana (spletna stran na internetu). Pridobljeno 
25.03.2018 s spletne strani: http://www.slora.si/c/
document_library/get_file?uuid=4e2f0c00-dfd0-4400-
b2cd- f261c9b181c9&groupId=11561.
7. The Institution of Occupational safety and health.  
Occupational safety and health considerations of returning 
to work after cancer (spletna stran na internetu). Pridobljeno 
25.03.2018 s spletne strani: https://www.iosh.co.uk/
rtwcancer.
8. Spelte ER, Sprangers MAG, Verbeek HAM. Factors reported 
to influence the return to work of cancer survivors: A 
litertaure review. Psycho Oncol 2002; 11: 124–31.