Slo/emki hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja iiirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Uodnikova ul. 2, telefon 21S Leto IV Celje, dne 8. septembra 1933 Štev. 18 J. B a r i h & S. O hmelju 1932/33 Ukrepi posameznih držav v varstvo lastne trgovine in valute so dovedli v preteklem letu do nadaljnjega razpada svetovne trgovine, ki je znašala v prvih treh mesecih tekočega leta komaj še 35% svojega obsega v prvem tromesečju leta 1929. Pa še vedno ni nobenega resnega izgleda na izboljšanje. V Nemčiji narodna vlada, izvoljena dne 5. mar ca z glasovi večine nemškega naroda, smatra za svojo prvo nalogo ozdravljenje nemškega kmetijstva s tem, da napravi isto zopet dobičkonosno in na ta način zopet čvrsteje priveže večino naroda na poljedelsko zemljo, dalje pa da zmanjša brezposelnost, ki je sredi februarja letos znašala še 6,047.300 in se je do danes radi raznih tozadevnih ukrepov dejansko že precej zmanjšala. Konsum piva je tudi v preteklem letu še dalje nazadoval. Produkcija je bila naslednja: Produkcija piva v letu 1932: Z zvezdico označena števila pomenijo uradne vsote. v 1000 hi Nemčija .....................* 33.581 U. S. A............................* 25.000 Velika Britanija...................* 21.639 Francija...........................* 17.627 Belgija............................* 15.100 Češkoslovaška......................* 9.648 Avstrija...........................* 3.058 Rusija.............................* 3.000 Švedska..............................2.806 Irska..............................* 2.779 Avstralija 1931 * 2.529 Švica .............................* 2.526 v 1000 hi Nizozemska 1931 . . * 2.103 Kanada 2.100 Danska * 2.005 Poljska 1.410 Japonska * 1.379 Argentinija * 1.158 Brazilija 850 Španija * 719 Nova Zelandija . . . * 444 Luxemburg .... 442 Norveška * 425 Romunija 1931 . . . . . . X 418 Mehika * 418 Italija * 397 Chile * 367 Jugoslavija 319 Finska * 296 Brit. južna Afrika . . * 273 Ogrska 184 Kuba * 160 Kolumbija * 142 Uruguay #■ 120 Alžir * 108 Kitajska * 101 Bolgarija * 91 Panama 1931 .... * 88 Indija 1931 * 88 Danzig * 77 Litavska 72 Peru *■ 70 Grčija * 66 Venezuela 65 Latvija * 62 Portugalska .... * 56 Estonska * 52 Ecuador * 47 Bolivija . . . Filipini . . . Egipt . . . . Turčija . . . San Salvador . Kongo 1931 Paraguay . . Costa Rica . . Konduras . . Guatemala . . Nicaragua . . Haiti . . . . Jamaica . . . v 1000 hi * 42 40 * 39 •* 32 22 * 22 * 10 10 10 7 6 J 2 fzvzemši Japonsko in USA je konsum piva povsod več ali manj nazadoval. Četudi je vzrok tega v prvi vrsti svetovna gospodarska kriza, vendar ni dvoma, da je obdavčenje piva povsod previsoko in ni v skladu z zmanjšano kupno močjo širših narodnih slojev. Anglija je tozadevno že izvajala posledice ter znižala davek na pivo, kar je takoj poživelo pivovarstvo in z njo združene ter od nje odvisne industrije in obrti in prav tako tudi kmetijstvo. Svetovna produkcija piva v letu 1932 je znašala okrog 156-7 milijonov hi proti 173 milijonov hi v letu 1931. Najbolj je nazadovala produkcija v Angliji in Nemčiji, deloma tudi v vzhodnih državah Evrope in v prekmorskih državah, ki so največ trpele radi padca cen vsem surovinam. Prohibicija. Dne 17. decembra 1917 se je ameriški kongres izjavil za prohibicijo, ki je pričela 16. januarja 1920 in trajala do 7. aprila 1933. V tem času je bilo dovoljeno točiti v USA le pivo z največ 1/a% alkohola. Dne 13. marca 1933 je priporočil predsednik Roosevelt zakonske ukrepe za izpremembo Volstead-ovega akta. Kongres in senat sta glasovala za Cullen-zakon, ki je 14 dni potem, ko je bil sprejet, to je 7. aprila 1933, že lahko stopil v veljavo in ki dovoljuje zopet prodajo piva in vina z največ 3-2% alkohola. Do konca maja je že dobil zakon v 33 državicah od 48 zakonsko moč. Pivo je obdavčeno s 5 dolarji na barel (117-35 1), to je okrog Din 2-25 za liter. Uvozna carina na pivo znaša en dolar za galono (3-79 1), to je okrog 14 Din za liter. Poleg stroškov, ki so za vzdrževanje prohibicije znašali milijarde, je trpela državna blagajna USA ogromno škodo tudi vsled prohibicije radi izpadlih dohodkov, kakor je davek na pivo ter druge pijače itd.; pri tem pa je vedno bolj padala tudi javna morala ljudstva, ki je ob vsaki priliki kršilo prohibicijski zakon. Vse to je dovedlo končno do ukinitve tega »noble-eksperimenta«. Leta 1918 je znašala produkcija piva v 1100 pivovarnah USA 50-3 milijone barelov, to je okrog 59 milijonov hi; letos začetkom aprila je obratovalo le še 164 pivovarn z Ielno kapaciteto 25 milijonov barelov, ki so proizvajale 0-5 % »Near-Bier«. Sredi junija tega leta je bilo v obratu zopet že 312 pivovarn, katerih število pa se še od dne do dne veča. Tudi v Islandiji je že predložen zakonski načrt za ukinitev prohibicije. (Dalje prihodnjič.) Kolikšen bo pridelek 1933 Težko je pred obiranjem točno oceniti pridelek hmelja, vendar je množina pridelka eden najvažnejših činiteljev, ki vpliva na višino in gibanje vsakoletnih cen. Zato je nujno potrebno vsako leto vsaj že pred ali med obiranjem približno preceniti množino pridelka. V naslednjem priobčujemo pregledno cenitev letošnjega svetovnega pridelka v primeri z lanskim, mtc a 100 kg 1933 1932 Žatec ...... 35.000 stotov 56.000 stotov Roudnice 5.500 « 5.000 « Uštek 16.500 « 11.500 « Duba, Moravska itd. . 2.500 « 2.750 « ČSR skupno . . 53.500 stotov 75.250 stotov Hallertau 45.000 stotov 37.500 stotov Spalt 5.500 « 7.500 « Hersbruck .... 3.000 « 3.500 « Baden 2.000 « 1.500 « Württemberg . . . 8.000 « 7.500 « Ostali kraji .... 1.500 « 1.500 « Nemčija skupno 65.000 stotov 59.000 stotov Alzacija 10.000 stotov 6.000 stotov Ostali kraji .... 3.500 « 4.000 « Francija skupno 13.500 stotov 10.000 stotov Vojvodina . . . . 4.000 stotov 5.500 stotov Savinjska dolina . . 12.000 « 8.500 « Jugoslavija skupno 16.000 stotov 14.000 stotov Poljska .... 18.500 stotov 16.000 stotov Belgija .... 7.500 « 3.750 « Ostali kraji . . 1.000 « 1.000 « Evropski kont. . 175.000 stotov 179.000 stotov Kanada, Nova Zelan- dija in Avstralija 13.500 stotov 14.000 stotov Anglija . . . 100.000 « 95.500 « U. S. A. ... 160.000 « 123.000 « Svetovni pridelek 448.500 stotov 411.500 stotov ® * 01 g' Čiiajie in širite § §. »Slovenskega hmeljarja«/ ,0 s Kakor je razvidno, bo pridelek žlahtnega hmelja na kontinentu letos precej isti kakor lansko leto, dočim bo svetovni pridelek hmelja za kakih 50.000 stotov večji, seveda, če bo Amerika pridelala res toliko, kakor ceni. Ne smemo namreč pozabiti, da USA v tem oziru rada močno pretirava. Za gibanje cen pri nas je važno v prvi vrsti le, koliko znaša pridelek žlahtnega hmelja na kontinentu, kajti le ta je sposoben za varenje kvalitetnega piva. Pridelek hmelja v Angliji in Ameriki je bolj podrejenega pomena, ker se cene žlahtnemu hmelju gibljejo precej neodvisno od cene grobih angleških in ameriških hmeljev. Trdoživ je Stari hmelj namreč v Žalcu. Kakor znano, so na Češkoslovaškem leta 1930 morali prodajati svoj pridelek hmelja popolnoma V brezcenje, podobno kakor pri nas leta 1929. Ustanovili so sicer Hmeljarski sindikat, ki naj bi, slično kakor v Nemčiji Hmeljska prometna družba v Niirnbergu, reguliral cene hmelju, pa niso imeli sreče. Z državno podporo več milijonov dinarjev so sicer nakupili silne množine hmelja in na ta način rešili hmeljarje, vendar pa so nastavili previsoke cene in pozneje hmelja niso mogli vnovčiti; na Češkoslovaškem je bil namreč hmelj v letu 1930 slab v barvi in zato ni mogel najti kupca. Tekom zadnjih let so se iz hmeljarskih krogov ponovno javljale zahteve, da se ta hmelj uniči, ker slabo vpliva na gibanje vsakoletnih cen, vendar se država ni mogla odločiti, da za drag denar nakupljeni hmelj enostavno uniči. Končno pa so lani le odredili posebno komisijo, ki naj določi, koliko hmelja je še rabnega in koliko že popolnoma pokvarjenega; hmelj je bil namreč slabo vskladiščen v zasilnih skladiščih in se je vedno bolj kvaril. Komisija je ugotovila, da je 4588 stotov hmelja docela nerabnega in kmetijsko ministrstvo je odredilo, naj se ta sindikatni hmelj uniči. To pa ni bilo tako enostavno. Nastalo je namreč vprašanje, kako to ogromno množino hmelja brez večjih stroškov spraviti s sveta. Preglejte in upoštevajte inserate! Lansko leto so skušali vprašanje rešiti na ta način, da hmelj enostavno po vodi odplavijo v neznane kraje. Za poskušajo so iztresli nekaj bal v naraslo reko Oharko, toda takoj so se oglasili mlinarji in ribiči ter odločno protestirali proti temu, da se hmelj splavi po reki, ker škoduje ribam in maši mlinska kolesa. Poskusili so na drug način, namreč hmelj sežgati. Neka prevozniška tvrdka v Žatcu se je obvezala za 5000 Kč ves uničenju zapisani sindikatni hmelj odvesti nekam za mesto in ga tam sežgati. Pa tudi to ni šlo brez težav. Ko so namreč začeli hmelj sežigali, so se dvignili ogromni oblaki dima in smradu ter se valili na Zateč, pa so se zopet množile pritožbe od dne do dne; baje je neko dete celo zbolelo radi tega dima in smradu. Poslali so na lice mesta zdravstveno komisijo, ki je tvrdki prepovedala sežigati hmelj, če ni vetra ali če vleče veter na Zateč. Toda vreme je nestalno. Ko je nedavno tvrdka pri ugodnem vremenu, torej ko je veter vlekel v smeri proč od Žatca, zopet zažgala kakih 150 stotov hmelja in je rožca bila vprav v največjem plamenu, se je veter naenkrat obrnil in purgarji v Zatcu so se zopet dušili v dimu in smradu. Pa so si znali pomagati. Poslali so na sežigališče gasilce, ki so ogenj pogasili; pa niti to ni šlo tako enostavno, ker v bližini ni bilo vode in so jo morali z avtomobilom dovažati od daleč. Kljub slabim izkušnjam pa nameravajo sežgati tudi še ostale zaloge in tako končno neprijetno zadevo pokvarjenega sindikalnega hmelja spraviti s sveta. Je res šmentana stvar ta zlato-rumena rožca. Kadar ima ceno, jo vsi malikovalsko časte, kadar pa je brez vrednosti, je trdoživa kakor maček in jo ni lahko spraviti s sveta. Hmelj je pač že od nekdaj bil in bo menda tudi vedno ostal zlata rožca, ki je že mnogim pomagala na noge, pa tudi kopriva, na kateri so si že mnogi opekli prste. Razno Tržna poročila, zadnja telefonska iz Žatca, so dnevno izvešena v izložbi uredništva in uprave našega lista. Prohibicija v USA bo najbrž kmalu popolnoma ukinjena. Zaenkrat je bila namreč le omiljena ter dovoljen konsum piva z največ 3-2% alkohola. USA sestoji iz 48 državic in za ukinitev prohibicije, ki je sprejeta v ustavo, se jih mora izjaviti 3/4, t. j. 36; dosedaj je 22 državic že glasovalo za ukinitev in najpozneje do konca leta bo tudi še nadaljnjih 14 ter bo prohibicija s tem popolnoma odpravljena. Konsum piva v Nemčiji v preteklem polletju ni več nazadoval in je ostal isti, kakor je bil lansko leto. Hmeljarsko društvo v Tršicich na Moravskem, najmanjšem hmeljskem okolišu v ČSR, slavi 16.—18. t. m. petdesetletnico svojega obstoja. Malemu a izredno delavnemu društvu k njegovemu jubileju tudi mi iz srca častitamo. Razstavo pivovarskih surovin nameravajo prirediti v Pragi dne 27. —29. prihodnjega meseca. Razstavljen bo predvsem ječmen, slad in hmelj. Z razstavo bo spojen tudi vzorčni sejem pivovarskih surovin. Znižanje carine na pivo v USA. Carinskemu odboru v USA je prispelo mnogo prošenj, naj se carina na uvoz piva zniža za 50%. Zadeva bo predložena predsedniku Rooseveltu, ki ima pravico o tem odločati. Ameriške pivovarne proti znižanju carine seveda odločno protestirajo, češ, da bi to uničilo domačo pivovarsko industrijo. Predprodaja hmelja povzroča tudi hmeljarjem na Češkoslovaškem dosti preglavic. Tudi tam je bilo prodanega precej hmelja vnaprej globoko izpod današnje cene, vendar ni zakona, da bi se te predprodaje mogle razveljaviti. Od dne do dne postaja bolj slišna zahteva, da se predprodaje vseh kmetijskih pridelkov (ne le hmeljal prepove s posebnim zakonom. Urednik in ustanovitelj našega lista, srez. kmet. referent v Celju in splošno znani hmeljarski špecijalist, g. inž. Janko Dolinar, je po potrebi službe premeščen v Slovenjgradec. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je zadnje dni bolj mirno. Cene notirajo 80 do 90 Din za kg, le manjše partije slabšega blaga se dobe tudi nekaj ceneje, dočim se za izbrano prvovrstno blago plača izjemoma tudi več. Računa se, da je dosedaj iz prve roke prodanih že kakih 35% letošnjega pridelka. Obenem z nakupovanjem se vrši polagoma tudi prevzemanje in odpremanje nakupljenega blaga. Pojavilo se je tudi nekaj zanimanja za letnik 1931, vendar do zaključka ni prišlo in so tudi zaloge prav neznatne. Ovire pri nakazovanju in obračunavanju za nakup hmelja potrebnih vsot iz inozemstva so baje odstranjene, kar bo gotovo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj kupčije. Vojvodina: Obiranje je v glavnem končano. Pridelek je glede kakovosti prav dober, glede množine pa ne zadovoljava in bo znašal komaj 3500—4000 stotov. — Kupčija se je hitro razvila, zadnji čas pa se nekoliko umirila. Cene so dobre in se plačuje 70 do 80 Din za kg, izjemoma tudi več. Večje partije so v čvrstih rokah in bolj težko pride do zaključka. Češkoslovaška: Obiranje je v glavnem končano. Pridelek je glede vsebine in barve prvovrstne kakovosti, glede množine pa je daleč zaostal za lanskim in za letošnjo cenitvijo; računa se, da bo znašal v žateškem okolišu največ 35.000, v vseh drugih okoliših skupno pa komaj 50.000 stotov. — V začetku živahno povpraševanje, ki je gnalo cene neprestano kvišku, je nekoliko popustilo in so se cene umirile. Žateški hmelj notira sedaj čvrsto 100—114 Din za kg, za izbrano prvovrstno blago pa plačajo pivovarne tudi več. Znam-kovanih je bilo dosedaj 151 bal letošnjega žateškega pridelka v skupni teži 160 stotov. Tudi za letnik 1931 je zopet nekaj zanimanja in se plačuje po 31 Din za kg. Letošnji hmelj iz Ušteka in Roudnice se plačuje po 85 do 100 Din za kg. Tendenca je mirna. Nemčija: Obiranje hmelja je v Tettnangu v glavnem končano, v Hallertau-u in Spaltu pa v polnem teku. Tudi okoliš Jura pričenja obirati in prav tako se obira že tudi zgodnji hmelj v Wiiritembergu, dočim se bo pozni hmelj pričel šele prihodnji teden. Pridelek je glede kakovosti v splošnem prav dober, glede množine pa najbrž ne bo dosegel cenitve. — Tržišče je še mirno, vendar se kupčija polagoma razvija. Na tržišču v Niirnbergu je že v torek bilo prodanih nekaj bal Tettnangskega hmelja po 114 Din, Hallertauskega po 100 Din in gorskega po 79 Din za kg, pri producentu pa se je plačalo Hallertau po 88 do 92 Din, Tettnang po 95 do 112 Din in Spali po 105 Din za kg; začetne cene (»za obiravce«) so znašale v vseh okoliših 70 do 100 Din za kg. Francija: Obiranje hmelja je v polnem teku in bo pri ugodnem vremenu kmalu končano. — Tržišče je še mirno in se cene še niso razvile. Zaenkrat trgovina le previdno tipa, da se cene ne bi neopravičeno dvignile. Prvih par stotov letošnjega pridelka je bilo prodanih v severni Franciji po 60 Din za kg. Tendenca je zelo napeta in se računa z višjimi cenami. Poljska: Obiranje prav dobro napreduje in bo v kratkem končano. Pridelek bo glede kakovosti v splošnem prav dober, glede množine pa ne bo zadovoljil in znašal le 15.000—17.000 stotov. — Kupčija se polagoma razvija. Dočim se je prvotno plačevalo 70 do 80 Din za kg, se je cena hitro dvigala in dosegla zadnje dni že do 90 Din za kg. 5 e 1 g i j a : Z obiranjem hmelja se je pričelo v vseh okoliših. Pridelek se obeta glede kakovosti in množine prav dober. — Zelo živahna tendenca na tržišču je postala nekoliko mirnejša in so se cene ustalile. Letnik 1933 notira sedaj 49—52 Din za kg. Anglija: V nekaterih okoliših se je že pričelo z obiranjem letošnjega pridelka, večinoma pa se bo šele pozneje. Pridelek bo glede kakovosti precej različen in znašal skupno 100.000—110.000 stotov. Najbolje obetata Fuggles in Golding, ostale vrste po slabše. — Za starejše letnike ni dosii zanimanja in so cene ostale v glavnem nespremenjene, letošnjega pridelka pa še ni na tržišču. Amerika: Pri prav ugodnem vremenu je obiranje hmelja že v polnem teku. Kakovost pridelka bo dobra, glede množine pa so cenitve zelo različne in nezanesljive. — Tržišče je še mirno, ker se letošnji pridelek še ne trži, za starejše letnike pa ni več dosti zanimanja. Lanski pridelek notira domači 47—51 Din, žlahtni evropski pa 105—115 Din za kg, vse le boljše blago. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Splošno: Trajno dviganje cen na vseh tržiščih je končno popustilo ter so se cene ustalile in se za silo drže na doseženem razpetju. Trgovina in produkcija sta precej rezervirani, ker prva smatra cene za previsoke, zadnja pa jih hoče na vsak način vzdržati. Splošno se položaj presoja kot čvrst in računa v kratkem zopet z večjo živahnostjo, zlasti ker pridelek skoro nikjer ne dosega cenitve. Za razvedrilo V ječi. A: »Zakaj pa ste vi prišli v luknjo?« B: »Radi konkurence. Izdeloval sem namreč prav take bankovce, kakor država.« Rekord. »Kje pa je tvoj brat?« »Leži, bolan v postelji.« »Kaj pa mu je?« »Skušala sva se, kdo se nagne bolj skozi okno, pa je on zmagal.« o tCfl1tUsHe s“SÍtnÍCC *« h«“** se dobe v drogeriji „Sanitas“ Celje, Aleksandrova ul. 5 Ta znak Vam jamči, da prihranite Din 2*- pri 1 kg mila, z&to zahtevajte le cenejše ,Hubertus‘ terpentinovo milo! terpentinovo milo je cenejše, toda prav tako dobro! Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital HMELJARJI! VAŠ DENARNE ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ___________♦___________ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ ♦ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ♦ Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnico v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.