2Z6. štroilta V Lfnbllail. t soboto l oktobra 1915. XLVIII. iBlo »Slovenski Narod* verja v Lfnbl|ftnl na dom dostavljen: celo leto naprej » • • • K 24*— pol leta m • • « • »12*— četrt leU m • • • • » 6*— ca mesec „ • I • • • » 2*— v upravništvu prejeman. celo leto naprej • , • ' •. K 22*— g°? » 11'— četrt leta „ .W . 5*50 na mesec „ » • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Krcđnttfeo: Knaflova nilca it 5 (v pritličju kvoj telefon it 34. zvečer izvzem*! nedelje in Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari. ■ Posamezna številka velja 10 vinarjev, . Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Harodna tiskarna** telefon &L 85. ^lovensM Narod* velja po poftfls za Avstro-Ogisko: za Nemčija: celo leto skupaj naprej pol leta m m\ četrt leta „ „ , na mesec m m K 25*— .13-— . 6*50 « 2-30 celo leto naprej • • - K 30--* za Ameriko in vse droge dežele z celo leto naprej • m 9 . K 35.—; Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Vpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica št 5, telefon št85' TOPOVSKI BOJ NA TIROLSKI IN KOROŠKI FRONTI. — ITALIJANI SO V ČETRTEK TRIKRAT NAPADLI MRZLI VRH, PA SO BILI TRIKRAT PORAŽENI. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 1. oktobra. Italijansko bojišče. Na tirolski in koroški fronti so se vršili včeraj le topovski boji. Navale na naše utrjene črte zapadno od Rambachgrabna, o katerih smo že v poročali, so odbili vrli solnograški \ strelci. ( Včeraj zjutraj so Italijani trikrat /brezuspešno napadli Mrzli vrh in I jugozapadno pobočje tega hriba z ( močnimi silami. Pri tem so imeli jako težke izgube. Poskusi, napasti posamezne točke tolminskega mostišča, so bili opetovano kakor vedno odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. BITKA PRI TOLMINU. j Bitka pri Tolminu postaja vedno J Ijutejša, kmalu doseže svoj višek. ( Sovražnik je imel pri dosednjih napadih velike izgube. Vsekakor pred 1ostrejšim letnim časom hočejo na vsak način pri Tolminu severno in južno Italijani kaj doseči, ali kakor vidimo iz poročil, bo prizadevanje imelo tak uspeh, kakoršen so imela doslej vsa taka prizadevanja na tem ali onem delu fronte. General Porro, vrhovni poveljnik? Lugano, 1. oktobra. Kakor se poroča, bo baje general Porro v kratkem prevzel italijansko vrhovno poveljstvo. Italijanska naivnost. Pri nekem italijanskem vjetniku ob karniško-julijski fronti so našli naši vojaki pismo take-le vsebine: Dragi avstrijski vojaki, ki se bojujete hrabro aJi prisiljeno proti nam italijanskim vojakom, jaz bi rad dosegel to, da bi sprevideli vso resnico, kajti potem se vam gotovo vojna pri- studi in zlasti način, kakor se bojujemo, kajti mi Italijani nočemo nič drugega, nego samo to, kar nam pripada geografično, politično in etno-grafično. Mi hočemo dobiti samo italijanski Trentin, italijansko Dalmacijo in Trst. Mi vas nočemo uničiti, ampak hočemo imeti le-to, kar je naše. Gotovo, vam vojakom se pravi, da mi hočemo vas uničiti., da smo vero-lomni izdajalci, ne, dajte nam Trentin in Trst in bomo si boljši prijatelji. Vi morate biti prepričani, da kakor hitro dobimo to ozemje, se ne bomo več bojevali z vami. Potem ste v zmoti, ko mislite, da se postopa grdo z vašimi vjetniki. To v imenu Boga, očeta vseh ni res. To vedo vaši vjetniki, kateri so dobro hranjeni, so skoro prosti in živijo v najlepših italijanskih mestih, po vojni bodo pripovedovali svojim ženam in otrokom, da so Italijani jako civilizirani in humani ljudje, da se borijo za sveto stvar pod zaščito Boga in z blagoslovom svetega Očeta. Prisegam, da ako koga vjamemo, mu damo najbolje od tega, kar imamo. Mi ne vpo-rahljamo, kakor vi, bomb z vdušiji-vim plinom in dum-dum krogelj. (Pri-občenje je dovoljeno s strgani c. kr, vojnega poročevalskega stana.) Eksplozija na oklopnici »Benedetto Brin«. Lugano, 1. oktobra. O vzroku eksplozije na oklopnici »Benedetto Brin« se ne ve še nič zanesljivega. Izmed oficirskega zbora so preživeli katastrofo samo strojni oficirji in zdravniki. Ker je voda na semaforju pristanišča nizka, je bilo mogoče že spraviti iz nje nekaj lahkih topov in upa se, da bo mogoče rešiti še nekaj težkih topov. Poroča se o katastrofi dalje: Ladja je popolnoma nerabna, ker je zletela v zrak vsa notranja oprava zadnjega ladjinega dela in ker so prostori za stroje in jambori uničeni, podladje je na več mestih težko poškodovano. Dobili so več trupel italijanskih mornarjev, ki so poginili vsled eksplozije, večjega dela mrtvih se ne more več spoznati. Eksplozijo je provzročil, kakor se poroča z ne- LISTEK. Odvetnikova skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Tempest je prestrašen vzdrgetal po vsem životu in uprl prodirajoče poglede na O* Neila. »Nekaj Vas moram vprašati, prijatelj O* Neil« je čez trenotek rekel Tempest«. »Če se Vam ne zdi primerno, na moje vprašanje odgovoriti, pa kar molčite. Torej: ali ste Vi v tej stvari poslali na policijo brezimno pismo?« »Jaz?« je vzkliknil O' Neil užaljen in se zganil na svojem stolu. 3>Jaz gotovo ne? Kaj sploh mislite o meni? Jaz naj bi pisal anonimno pismo. Nikdar!« »Verjamem Vam, prijatelj,« je mirno rekel Tempest. »A zame je bilo vendar važno, da sem to slišal iz Vaših lastnih ust. Neznani človek, najbrže kak Thesigerjev prijatelj, je pred kratkim poslal na policijo brezimno pismo o tej stvari in to pismo je dalo glavni povod, da je bila zadnja obravnava pri policijskem sodišču preložena. Ker se gotove policijske odredbe itak ne dajo skriti. Vam lahko povem, da je policija zaprosila pooblastila za izvršitev hišne preiskave pri lady Boldonovi.« O' Neil je bil tako presenečen, da mu je zastala sapa. »Dokler ne bo ta hišna preiskava končana, se proti lady Boldonovi seveda ne bo ničesar ukrenilo,« je nadaljeval Tempest, »toda svetujem Vam, izročite tisti recept, ki ste ga prej omenili, policiji. Seveda, samo če se Vam ne zdi bolje, da ga prikri-jete. Ta recept je na vsak način važno dokazilo v Thesigerjevi pravdi, zlasti ker to, kar ste meni Vi povedali, soglaša s tem, kar je bilo z brezimnim pismom naznanjeno policiji.« »Ali mi ne morete povedati, kaj je brezimno pismo naznanilo policiji?« »To pismo samo svetuje, naj policija izvrši pri lady Eoldonovi hišno preiskavo, pa pride na sled skrivnosti o smrti odvetnika Feliksa.« »Čudno, čudno,« je menil O' Neil. Niti najmanj ne slutim, kdo da je pisal to pismo.« »Posebno čudno se mi to ravno ne zdi,« je pripomnil Tempest, »saj je ni senzacijonalne preiskave, da bi policija ne dobila kakih brezimnih pisem. Semintja se celo zgodi, da je v teh pismih tudi kaj resnice, čepnm so nedvomno le grda sumničenja.« »Prijatelja sta ta pogovor le še malo časa nadaljevala. O' Neil se je poslovil in je pod vtiskom pogovora s Tempestom nesel na policijo oni re- ke strani, kratek stik. misli pa se še vedno, da se je izvršilo hudobno dejanje. Italijansko časopisje govori še vedno o vzrokih eksplozije na oklopnici, tehniki ostajajo pri svoji trditvi, da je eksplozijo povzročil kratki stik ali da se je smodnik sam vžgal. Vojno časopisje noče opustiti, navzlic dementijem vlade, svoje hujskaške teorije o nemški in avstrijski sabotaži. Dosedanji rezultat preiskave je še neznan. Izmed 37 oficirjev je rešenih samo osem. Našli so poleg admirala Rulina oba poveljnika kapitana Fa-raforni in Candeo, dalje poročnike Bechi, Pagni in Piciochi. Francoskim listom je katastrofa uganka, večina, njih pravi, da je najverjetnejše, da je avstro-ogrski podmorski čoln si dobil pot v pristanišče v Brindisi, ker mu je bilo znano, kje so položene mine. »Le Journal« misli, da imajo katastrofo na vesti nevtra-listi. Večina francoskih listov noče verjeti, da bi se bil pokvarjeni smodnik sam vžgal. Zakaj je odstopil italijanski mornariški minister Via!e? »Kolnische Volkszeitung« poroča: Odstop italijanskega mornariškega ministra Viale je dejansko v^zvezi s političnimi vzroki. Admiral se ni hotel ozirati na zahtevo Anglije, da naj se porabi italijansko brcdcvje tako. kakor se je uradno dogovori'o med Anglijo in Inliio; zato je moral odstopiti. Novi italijanski mornariški minister. Lugano, 1. oktobra. Podadmiral Camillo Corsi je imenovan za mor-naricnega ministra. V glavnem stanu je prisegel v roke kralja. Corsijevo mesto poveljnika eskadre dread-noughtov vzame najbrže- podadmiral Cutinelli, poveljnik v Benetkah. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, »Secolo« poroča, da so nastali v pristanišču Genue veliki požari. Poslednji dogodki bi morali končno podučiti vlado, da ima poleg zunanjih sovražnikov tudi notranje in sicer obeh spolov. V Palermo je došlo moštvo av-strjskega trgovinskega parnika »Franz Avgust«, katerega so Italijani zaplenili; moštvo internirajo najbrže v Sardinji. Italijanski državni dolg. Lugano, 1. oktobra. V mesecih julij in avgust je narastel nezaloženi državni dolg Italije po izkazu zaklada za 1600 milijonov lir. Posebno so narastli dolgovi za štiriinpolodstotne notranje zakladne liste za 664 milijonov, za zakladne bone za 239, predujmi asignacijske banke za sto milijonov, predujmi blagajniških depozitov za 309 milijonov, blagajnični listi za 134, bankovci za zakladni račun za 55 milijonov lir. V gotovini je izplačalo mornariško in vojno ministrstvo v avgustu 486 milijonov, v julij ti 512, pri čemer je bilo plačilo za velike dobave odloženo na poznejši čas. Giolitti in »Giolittl«. Lugano, 1. oktobra. »Secolo« poroča nastopni originalni dogodek: i Včeraj so v Palermu spustili v morje I neki parnik. Ta novi parnik bi se mo j ral imenovati »Giolitti«, ali radi dogodkov zadnjih mesecev so kar naenkrat prekrstili parnik v »Citta di Trieste«. S tem pa stvar še ni kon-I čana. Ladje ni bilo mogoče spraviti v morje, tako da je bilo treba spuščanje v morje preložiti na poznejši čas. Marchese Cappelli. Marchese Cappelli dela sedaj preglavico Salandri in Sonninu, ki sta bila silno ogorčena, ker je Cappelli izjavil, da on ni poslal nobene soglašajoče izjave k Barzilajevemu govoru v Neaplju, kakor je bilo razglašeno. Sedaj pravi Cappelli, da se čudi, zakaj sta ogorčena, ker vendar poznata njegovo mnenje o vojni in Cappelli nima navade, spreminja- V VZHODNI GALICIJI IN V VOLI-NIJI JE POLOŽAJ V CELEM NE-IZPREMENJEN. — POSAMEZNI RUSKI NAPADALNI POSKUSI SO SE PONESREČILI. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 1. oktobra. Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji se ni zgodilo ničesar posebnega. Pri Novem Ale-ks'njcu se le ponesrečil ruski napadalni poskus v našem artiljerijskem cgnjlu že, ko so ga pripravljali. Ob *kvi in v ozemlju volinjskih trdnjav se položaj ni izpremenil. Ob potoku Korminu so pridobili zavezniki znova na prostom. Ruski protinapadi so bili odbiti. Pet avstro-ogrskih eskad-ronov se vjelo pri nekem takem sovražnem sunku 2 častnika in 400 mož ter ugrabilo 1 strojno puško. V bojih zadnjih dveh dni smo vjeli v tem prostoru 10 častnikov in 2400 mož. * Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. ZAVZETJE RUSKE POZICIJE PRED DVINSKOM. — RUSKI NAPADI PRI SMORGONU IN VIŠ- NJEVU TER NA NEMŠKI CENT* RUM SO SE RAZBILI. Berolin, 1. oktobra. (Kor. UTad.J Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 1. oktobra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feldmar- šala v on Hindenburga. Zapadno Dvinska pri Grendse* nu smo jurišali še eno sovražnikovo pozicijo. V bojih vzhodno od Mad-ziola ter na fronti pri Smorgonu in Višnjevu so se ponesrečili ruski na-* padi s težkimi izgubami Armadna skupina je vjela vče* raj 1360 sovražnikov. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavar skega. Sovražnik ponavlja svoje brezuspešne delne napade. Vsi navali so odbiti. Šest častnikov, 494 mož in 6 strojnih pušk je ostalo v naših rokah. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Položaj je neizpremenjen. Armadna skupina generala von Lin-singena. Naš napad napreduje. Število v mesecu septembru od nemških čet na vzhodu vjetih sovraž- cept, ki ga je bil našel v Chalftonu. Komaj pa ga je bil oddal, je že začel dvomiti, če je bilo to dobro in pametno. Uvideval je pač, da mu je Tempest prav svetoval in uvidel je, da se ne more zavzemati za Thesiger-ja, Če prikriva najboljši pomoček prijatelju pomagati. A vendar mu je bilo silno mučno, da je za Thesigerjevim hrbtom ovadil in osumil ladv Boldo-novo. Na vsak način se je zdaj zavedal O'Neil, da mora o tej ovadbi obvestiti Hugha, da bo vedel, kako se je stvar zasukala in v kaki nevarnosti je zdaj lady Boldonova. Posebno vroče pa je želel O' Neil. da bi mogel Hugha Thesigerja prepričati, naj opusti svojo dosedanjo molčečnost pri preiskavi. — O' Neil je šel Thesigerja novic obiskat. Našel ga je bledega in upale-ga, a zdelo se mu je, da le ni tako potrt, kakor je človek v taki nesreči. Hugh se je prijazno in nekako veselo nasmejal, ko je zagledal Ot Neila in mu krepko stisnil podano roko. »Kaj nimaš nikakih pomislekov, seči v roko grdemu morilcu?« je vprašal Hugh nekako šaljivo, a vendar s trpkim glasom. »Če bi bil ti morilec, bi mi sam ne dal roke,« je odgovoril O* Neil. »Prišel sem te prav zaraditega svarit, da se namreč ne boš več ne pred sodniki in drugimi ljudmi sam imenoval morilca. Ti nisi zastrupil starega odvetnika Feliksa; ti sploh nikoli na to še mislil nisi. To se pravi: če si imel v tej stvari sploh kaj opraviti, si čisto gotovo ravnal po vplivu kake — druge osebe.« Tliesiger je najprej svojemu prijatelju resno pogledal v oči, potem pa rekel s poudarkom: »Slišal sem, kar si mi povedal, a trdno sem odločen, da ti v tem ozi-ru ničesar ne obljubim.« Nastal je novic kratek molk; potem je O' Neil izpregovoril: »Ljubi Hugh! Kar ti bom zdaj povedal, te bo sicer zabolelo, a zate je bolje, da izveš resnico. Opusti misel, žrtvovati sebe, da bi rešil lady Boldonovo. Znano je .... da je recept ... za kokain . . .« »No, kaj je?« »Saj ti je vendar znano,« je nadaljeval 0T Neil v vidni zadregi in kakor bi se nekaj sramoval, »da je tisti recept spisala lady Boldonova.« Če bi bil v tem trenotku kdo videl ta dva moža, bi bil lahko prisegel, da je Hugh Thesiger obtožitelj, O' Neil pa osumljen in obtožen umora odvetnika Feliksa. Thesiger je nekaj časa strme gledal O* Neila, potem pa se tako zasmejal, da je O* Neila njegovo presenečenje hipoma s stola dirignilo. »Ti se smeješ?« je skoro jokaje in popolnoma zbegan vzkhknil O' Neil. »Saj se moram smejati, ko vidim, da hočete ti m še razni drugi j modrijani iz muhe napraviti slona,<-! je dejal Thesiger. »Vsa stvar je popolnoma enostavna. Lady Boldonova ima časih trganje po obrazu. Čitala ali slišala je nekje, da je kokain po-| sebno dobro sredstvo proti trganju, i Ko sva zadnjič prišla v London, me i je naprosila, naj na njen recept kupim I to zdravilo in jaz sem to storil. To je vse!« »Ali, za boga, zakaj pa nisi tega takoj povedal, ko so te prijeli?« »Imel sem posebne vzroke, da sem molčal,« je odgovoril Thesiger in pri teh besedah lahko zardel. »Zdaj pa vidim, da je bolje, če povem vso resnico. Priznam, da sem kupil kokain in lahko tudi pojasnim, zakaj sem to storil.« »Da, ti si kupil to zdravilo za Iady Boldonovo. Dokaz tega je že to, da je dotični recept spisala lady Boldonova sama. A zakaj si obdržal to zdravilo in zakaj ga nisi dal lady Boldonovi?« Hugh Thesiger ni na to vprašanje ničesar odgovoril, nego le gledal konec svojih čevljev. »Lekarnarjev sin je torej povedal resnico, ko je rekel, da so v peči tvoje spalnice najdene čepinje od tiste steklenice, v kateri je tebi prodal kokain?« »Res, črepinje so od tiste steklenice. Ravnal sem strašno neumno, da sem te črepinje vrgel v peč.« (Dalje prihodnjič.). Q4F 46 10 oikov in ostali plen znaša: 421 častnikov, 95.464 mož, 37 topov« 298 strojnih pušk in 1 aeroplan. Vrhovno armadno vodstvo. ■ • * POL02AJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na severoruskem bojišču teče zdaj fronta Hindenburgove armade skoro v ravni črti od Dvin-ska čez Miadziol - Smorgon -Višnjev na Njemen pri Lubči, severovzhodno Novogrodeka. Nameravano obkolje-nje ruske armade pri Vilni čez Mo-lodječno se sicer ni posrečilo, pač pa je ta poskus obkoljenja odločilno vplival na izid bitke pri Ošmjani. Rusi so videli, da je njih umik ogrožen in so se umaknili v svoje sedanje pozicije, kjer so po zadnih vesteh s pomočjo dobljenih ojačenj začeli protinapad. Tudi dalje proti jugu do ogin-skega kanala, ob fronti bavarske ar-madne skupine, s katero uspešno delujejo avstrijske Čete, je prodiranje zaveznikov začasno ustavljeno, ker Je treba odbijati močne ruske napade. Proti armadi Mackensen ni sovražnik od zopetnega zavzetja Logvszina nič več nastopil, pač ker je takratne napadalne čete rabil za napad na južno krilo bavarske armadne skupine. Dalnji ruski umik. Štokholm, 1. oktobra. Iz Petro-jrrada javljajo: Vsi petrograjski časopisi pripravljajo javnost na možnost dalnjega ruskega umika. Razglasi na petrograjskih kolodvorih Javljajo, da je obnovljen osebni promet z Revalom, Baltiškim Portom in Minskom. Gubernija Volinj je bila zadnjo soboto podrejena vojaški oblasti in so ostanki civilniji oblasti odšli v Kijev. Na besarabski fronti. Iz černovic poročajo: Na besarabski fronti so Rusi hoteli v sredo zjutraj segnati naše na besarabski zemlji stoječe čete. Napravili so od 6. ure zjutraj do 11. ure dopoldne tri juriše, pa so bili od naše artiljerije brez truda odbite, dočim je naša artiljerija preprečila prihod ruskih rezerv. Ruske izgube so velike. Cn oddelek Rusov je bil vjet — na celi ifronti na severovzhodu Bukovine se vrše artiljerijski boji. Dne 26. in 29. septembra je naša artiljerija s posebnim uspehom obstreljevala ruske pozicije in pripravila v molk več sovražnih baterij. V zadnjem kotu bu-kovinske meje je bilo minole dni opaziti premikanje večjih ruskih čet. — Zadnje dni so ruski letalci opetovano obiskali Bukovino. Zjutraj in časih tudi popoldne so letali nad Cernovicami in nad našo bukovinsko fronto in metali bombe, ki pa so pro-vzroČile le prav neznatno škodo. Čim so naši letalci se pojavili, so ruski bežali. Naši letalci so,zadnje dni razdejali važne vojaške objekte sovražnika. Na ruski jugozapadni fronti napreduje naša ofenziva uspešno, četudi delata teren in vreme težave. Sovražni odpor se povečava, vendar je v bližnjem Času pričakovati dal-njih dogodkov. Utrjenje Rige. Haag, 1. oktobra. »Daily Ex-presv trdi, da so Rusi Rigo tako znatno utrdili, da se Nemci ne bodo upali jo frontalno napasti. Ruske izgube. Berolin, 1. oktobra. Po poročilih nemškega in avstrijskega generalnega Štaba sta zaveznici v september-skih bojih na vzhodu vjeli 124.000 Rusov. S temi se pomnoži število od ofenzive v mesecu maju vjetih Rusov na 1, 138.000 mož. — Izkazi generalnih štabov obeh združenih armad navajajo, da je bilo tekom meseca septembra vjetih 117.250 Rusov m zavojevanih 258 strojnih pušk. K tem je še prišteti mrtve in ranjene, ki so jih imeli Rusi pri svojih ponesrečenih ofenzivah v vzhodni Galiciji, v Volinju in južno Vilne. RUSKO URADNO POROČILO. Ruski generalni štab poroča 28. septembra: V okoHci Dvinska in Rige nobenih bistvenih sprememb. Artiljerijski ogenj v okolišu Dvinsk ni ponehal. Boii so se nadaljevali z nezmanjšano ljutostjo. Zavrnili smo sovražno ofenzivo v okolici Vilejke in v dolini pri Naroču. Pri železnici jugovzhodno od Ošmjanov se Je Nemcem posrečilo osvojiti vas Lo-stajance, toda mi smo jih zopet pregnali. Na tej točki nas je začel sovražnik zopet ljuto napadati. Na več krajih razvija sovražna artiljerija silni ogenj. V odseku enega samega polka je oddala včeraj nad 10.000 strelov iz težkih topov. Srdit boj se je vršil blizu vasi Ljahoviči, jugovzhodno od kolodvora Baranoviči. Južno od Pripjeta in na gafiški fronti Je sovražnik na mnogih krajih napadal, pošiljajoč znatne sile v boj. Ob probodjii čez Stir blizu Kolkoy prišlo do več bojev z nemškimi oddelki. Po trdovratnem bajonetnem boju smo zasedli jarke pri vasi Vo-robjovka, severozapadno Tarno-pola. V okolici vasi Marjanka, jugozapadno Tarnopola, je izbruhnila pri nekem nemškem bataljonu panika, ko se mu je neki ruski oddelek nepričakovano pojavil v boku. Francoska vojaška misHa v ruskem Klavnem stanu. Petrograd, 1. oktobra. (Kor. ur.) Včeraj je prispelo v ruski glavni stan posebno francosko vojaško odposlanstvo, kateremu načelu je divi-ziski generala d' Amade. Generala d' Amade je sprejel car Nikolaj v av-dijenci ter ga povabil k dvornemu obedu. General Kuropatkin. Petrograd, 1. oktobra. (Kor. ur.) General Kuropatkin je imenovan za zapovednika grenadirskega zbora. Boj za sklicanje dume. Štokholm, 1. oktobra. Vsi ruski listi prijavljajo članke, ki se bavijo z brzojavnim vprašanjem v Londonu mudečega se ruskega finančnega ministra Barka o potrebi zopetnega sklicanje dume. Pozornost vzbuja v »Reči« naznanjena izjava Sazonova, s katerimi je dal ruski minister zunanjih del precej jasno razumeti, da smatra tudi on odgoditev dume za hudo politično napako. Goremvkin je zdaj popolnoma osamljen, velikanska notranja napetost pa sili na odločitev. Prihodnji dnevi prineso ali odstop Goremykina in zopetno sklica- nje dume ali odstop vseh drugih ministrov in takojšnjo vrnitev Barka iz Londona. BALKANSKO BOJIŠČE POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 1. oktobra. Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Holer. mil. • m Četverozveza za Srbijo. Berolin, 1. oktobra. »Voss. Ztg.« javlja iz Geneve: Ponavljajoč svoja prejšnja izvajanja poživlja »Temps« novic Četverozvezne vlade, na hitra deanja, da bi na dalnji razvoj balkanskih razmer odločilno vplivale. Če bi se ponovilo velike napade, storjene z zavlačevanjem dardanelskih operacij, bi se to lahko hudo maščevalo. »Temps« meni, da bi poziv na Grško zadostoval, da bi dovolila porabo solunske železnice za prevoz četvero-zveznega vojaštva, da dobi Srbija čim prej pričakovano pomoč. Ruska municija za Srbijo. Roterdam, 1. oktobra. »Maasbo-de« javlja iz Londona: »Daily Ex-press« poroča, da so Rusi pred kratkim poslali po Donavi štiri parnike in 16 tovornih Čolnov, polnih vojnega materijala, topov in municije za Srbijo. Velika bitka na zapadu. POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. NEMŠKE ČETE NAPREDUJEJO PRI LOOSU. — PONOVNI FRANCOSKI NAVALI V CHAMPAGNI SO SE PONESREČILI. Berolin, 1. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 1. oktobra. Zapadno bojišče. Sovražni monitorji so brez učinka obstreljevali okolico Lom-bartzyde in Middelkerke. Novega napada Angleži včerai niso zopet poskusili. Naši protinapadi severno od Loosa so navzlic IJu-temu sovražnemu odporu zopet napredovali. Ugrabili smo nekaj vjet-nikov, 2 strojni puški in 1 metalca min. Francoski poskusi, pridobiti na prostoru vzhodno od Soucbez in severno od Neuville so se ponesrečili. V Champagni se je razbil sovražni z močnimi silami izvršeni napad vzhodno od Auberive. Ravnotako brezuspešni so bili vsi francoski napadi v okolici severozapadno od Massiges, katerih so se udeležile čete 7 raznih divizij. Število vjetnikov, ki smo jih pri napadih v Champagni dosedaj ugrabili, se le zvišalo na 104 častnike in 7019 mož.- Uspešne raz-strelitve z minami so poškodovale francosko pozicijo pri Vauquois. Francoski letalci so bombardirali Hemin-Lietard, pri čemer Je bilo ubitih 8 francoskih državljanov. Mi nismo imeli nobenih izgub. Vrhovno armađno vodstvo. Angleški navali v Flandriji so ponehali in v protinapadu pri Loosu so pridobile nemške čete zopet na prostoru. Francozi v Champagni nadaljuje svoje srdite sunke. Pri Sou-chezu se jim je sicer posrečilo vdreti na dveh točkah v nemško fronto, toda že sinočno nemško uradno poročno kaže, da ta lokalni uspeh ne bo imel nobenih dalekosežnih posledic. Z vso ljutostjo se zaganjajo francoske čete med Reimsom in Ar-gonami, ne da bi se jim bilo dosedaj posrečilo izvojevati kakšne pozitivne uspehe. Nemški listi sodijo, da ogromna bitka na zapadu še ni dosegla svojega vrhunca. »Lokalanzeiger« piše: Ne da se zanikati, da so boji na francoski fronti zelo resni in težki. Sovražnik se očividno kar najbolj trudi, da bi dosegel odločilen uspeh. Kako dolgo bo mogel svoje napade nadaljevati, to je drugo vprašanje. Dosedaj so naše čete odbile vse napade in so izvršile celo že več uspešnih proti-sunkov. Francozi in Angleži imajo ogromne izgube. Računati moramo s tem, da se bodo težki boji še nadaljevali. Odločitev še ni padla, toda pričakujemo jo lahko z zaupanjem. »Neue Zuricher Zeitung« ve povedati, da pripravljajo Francozi sedaj tudi ofenzivo v Alzaciji. Položaj na Balkanu. Tako-le je izpovedal angleški zunanji minister Grey očetovsko ljubezen četverozveze, posebno pa Anglije do Bolgarije: Bolgarija je prešla v oboroženo nevtralnost, ne da bi nameravala svoje sosede napasti. Navzlic temu naj razložim svoje nazore o položaju na Balkanu: Anglija ni sovražnica Bolgarije, temveč je prožeta tople, tradicijonalne simpatije do bolgarskega naroda, Dodder se Bolgarija ne pridruži sovražnikom Anglije m njenih zaveznic, tako dolgo jo izključeno, da bi angleški vphv ali angleško orožje delovado proti Bolgariji. Dokler se nam Bolgarija ne pokaže sovražno, tako dolgo prijateljski odnošaji ž njo ne bodo prenehali. Ako pa bi bila posledica mobilizacije ta, da nastopi Bolgarija agresivno na strani naših sovražnikov, potem smo v sporazumu s svojimi zavezniki pripravljeni nuditi svojim prijateljem na Balkanu vsako jako pomoč, kakoršno si bodo želeli in sicer brez pridržka in brezpogojna Seveda se s svojimi zavezniki o položaju razgovarjamo in menim, da je moj nazor tudi njihov nazor. Naša p o 1 i t i k a stremi za tem, doseči med balkanskimi državami dogovor, ki bi jhn zasigural neodvisnost in sijajno bodočnost, ki bi naj slonela na temelju teritorijalne in politične jednote sorodnih narodov. Da dosežemo tak dogovor, smo priznali, da se naj vresničijo vse pravične a.spfra-^ie balkanskih držav. Sir £dward Grey je napravil svoj »speech«, kakor je videti, ne da bi se oziral na dejanske razmere in se držal zgodovinske resnice. Njegova čudna mešanica ljubeznivosti, obljub in groženj na adreso Bolgarije, gotovo ne bo imela zaželjenega uspeha, že radi tega ne, ker Je nakopičil preveč neresničnosti, da bi bolgarski državniki ne mogli od dejanj. Prava ljubezen do Bolgarije se v ostalem ne kaže v Grevovfh besedah, temveč mnogo bolj v angleškem časopisju, ki Je polno nafneverjetnej-ših vesti o bolgarskih razmerah, vesti, proti katerim se danes obrača celo sofijska uradna »Agence Teiegra-fique Bulgare«. V ostalem bolgarska vlada da-n££ j&i&t J>8Wfctet no in Hercegovino (?) Pripustitev prehoda nemških čet v Carigrad bi se potem lahko opra\5čilo s pritiskom premoči, kakor je je zgodilo v Luksemburgu. Na ta i jačin bi se prikrilo bolgarsko izda Jtvo. Bilo bi brezsmiselno, delati bolgarski kake očitke, da se je v n; jčrnejšem tre-notku ruske zgodo ine pridružila našim sovražnikom. Z nravnimi razlogi se ne da nič opraviti. Idealna zveza je le toliko časa obstajala, dokler je Bolgarska verjela v rusko moč. ToT vero je oslabila mandžur-ska vojna, sedanja vojna pa jo je popolnoma pokopala. Že pred enim letom je rekel Genadijev, da verjame v zvezo centralnih sil, sicer bi se bila Bolgarija že takrat pridružila Rusiji. Tako si je tudi tolmačiti, da si upa Turčija voditi vojno s štirimi velesilami, da bi Rusiji vzela Kavkaz. Ni tajiti, da je pri rešitvi tega vprašanja nemška diplomacija pokazala talent. Sicer je pa vplival tudi nemški denar in je generalni štab o pravem trenotku odgrnil zagrinjalo in nevtralnim državam pokazal upanje na zmago. Ruska sodba. K odan j, 1. oktobra. Vse rusko časopisje piše jako razburjeno o Bolgariji in sramoti kralja Ferdinanda. »Novoe Vremja« meni v članku o položaju na Balkanu, da bi udeležba Bolgarske v vojni znatno otežila položaj Angležev in Francozov na Ga-lipoliju. Koncentracija bolgarskih čet. Lugano, 1. oktobra. »Corriere« javlja iz Aten: Oficijozna »Patris« poroča, da na grški meji ni opažati koncentracije bolgarskih čet. Pač pa utrjujejo Bolgari Dedeagač in okolico. Pristanišče je zaprto s tremi črtami min, na obali ste napravljeni dve vrsti utrdb. Pri Plovdivu se zbira velika armada, katero je mspiciral prestolonaslednik Boris. Kriza v bolgarskem kabinetu. Iz Pariza javljajo 29. m. m^ »Agence Ha vas« poroča, da sta bol-) garski finančni minister in trgovinskr minister demisijonirala. Pravi vzrok te demisije, da so diference z Rado-slavovom glede nadaljne bolgarske politike in sicer z ozirom na energično postopanje Grške. Kralj je pozval rusofilskega voditelja demokratov Malinova ter mu v dolgi avdijend ponudil, naj sestavi novo ministrstvo. (Ta vest »Agence Havas« bd ena izmed onih, proti katerim sd obrača oficijozna bolgarska agenJ tura.) Budimpešta, 1. oktobra. »Aa Est« poroča iz Sofije: Parcijelna vladna kriza, ki je nastala vsled demisije finančnega ministra Tončeva je že poravnana. Definitivno sicer še ni nič odločeno, vendar pa ostane dosedanja vlada popolnoma nespremenjena. Kralj je sprejel Malinova v peturni avdijenci. Ta avdijenca je bila le informativnega značaja. Mali-nov je razlagal kralju svoje nazore o političnem položaju. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Sudslavische Korrespondenz« de-mentira, da bi bil kralj Ferdinand ponudil Malinovu sestavo novega kabineta. Radoslavov uživa popolno kraljevo zaupanje. Bolgarska uradna izjava. Sofija, 1. oktobra. Agence Tele-graphique Bulgare: Z ozirom na po-motna ali celo tendencijozna poročila inozemskega časopisja glede položaja na Bolgarskem, smo pooblaščeni najformelnejše demontirati vse vesti glede prihoda nemških oficirjev v Sofijo, ki naj prevzamejo železniško upravo ali armadno vodstvo. Glede ministrskemu predsedniku Radoslavovu pripisane izjave, da bo Bolgarska, dokler bo trajala vojna, dobivala od Nemčije redno petdeset milijonov frankov na mesec, dalje glede številnih aretacij, ki so se baje zgodile, in nemirov, ki so baje nastali. V Sofiji je samo en nemški oficir, namreč vojaški ataše". Trditvi nekaterih listov, da Radoslavovo ministrstvo ni poklicano voditi usodo Bolgarske, ker nima večine, moramo pripomniti, da v parlamentarni državi, kakršna je Bolgarska, brez dvoma ne more ostati na krmilu vlada, ki je ne podpira zadostna večina sobranja. Ministrstvo Radoslavov pa vodi že več kakor dve leti vlado.Nje-ga stališče ni bilo nikdar omajano. Bolgarska se doslej ni oddaljila od oborožene nevtralnosti in zato se je čuditi napadom enega dela inozemskega časopisja na postopanje bolgarske vlade. Grška v orožju* Đerolin, 1. oktobra. »Tagliche Rundschau« javlja iz Londona: »Dai-ly Telegraph« poroča, da je na Grškem že 200.000 mož pod o\ 'z]em; iz Amerike in iz drugih dežel Je na potu 50.000 mož. Vrhovno poveljstvo ši brat. Grški vojaški atašeji so žc zapustili Francijo in Nizozemsko. Romunija je naročila v Ameriki vojni materijal. »Hamburger Fremdenblatt« javlja: Romunska vlada je naročila v Združenih državah mnogo vojnega materijala. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 30. septembra. Glavni stan poroča: Fronta ob Yraku. V noči od 25. na 26. septembra so presenetili naši eksponirani leteči oddelki sovražne bojne sile, ki so se bile izkrcale na obrežju Tigrisa pod zaščito topovskih Čolnov severno od Korne in so jim prizadjali resne izgube. Zvečer sledečega dne smo streljali nenadno, sovražnik ni odgovoril. Število sovražnih izgub je neznano, ali opazili smo, da so vrgli Angleži znatno število trupel vojaških in konjskih v morje. — Dne 27. septembra je začel sovražnik s svežimi močmi, katere so mu pripeljali topovski čolni v ojačenje, ofenzivo. Bitka je trajala z nezmanjšano ljutostjo do večera, ali ta sovražna ofenziva se je izjalovila popolnoma ob vstrajnosti naših eksponiranih oddelkov, ki so se ljuto vstavljali tri ali štirikrat močnejšim sovražnim bojnim silam. Neko sovražno letalo je bilo sestreljeno na tla. Poleg tega smo vžgali 25 sovražnih jadrnic, ki so vozile municijo in provijant. Zajeli smo jeden telegra-fični oddelek, ki se je nahajal na krovu neke ladje. Tudi na tej fronti so porabljali Angleži dum - dum projektile in vdušljive pline. Dardanelska fronta. Dne 29. septembra je obstreljeval sovražnik pri Anaforti zaman naše postojanke na kopnem in na morju. Naši topni-čarji so streljali na neko sovražno havbico in jo spravili v molk in uničili so pozicijo sovražnih strojnih pušk. Pri Ariburnu je bil artiljerijski boj od časa do časa. Pri Sedilbaru je spravil sovražnik na našem desnem krilu neko mino do eksplozije ali brez učinka. Kavkaska fronta. Pri spopadu med našimi poizvedovalnimi oddelki na desnem krilu in stotniji sovražnih jezdecev so bili slednji prisiljeni, da so pustili enega podčastnika in nekaj vojakov kot vjernike v naših rokah. Pismu i bolKfc. ii. Na jugozapadnem bojišču, dne 27. septembra. Draga gospa! Iskrena hrala za Vaše karte, na katerih me vprašujete, kako se mi godi tu gori med skalami. Naj Vam bo danes to pismo odgovor na vsa tista vprašanja. Iz mojih pisem že poznate nekoliko mojo bajto, ki sem jo zadnjič popisal vsaj v velikih obrisih. Danes ima moja bajta vsaj od znotraj drugo lece Nekaj kulture je zdaj človeška roka zanesla tudi sem gor v te gore! Človek si pač hoče narediti svoje bivališče toliko ugodno kakor je mogoče. Nič več se mi ne kadi po vsem prostoru, v zid je zdaj vdelano moje ognjišče, kjer skoraj celo noč plapola ogenj. Ob stenah so napravljene postelje, seveda ne iz žim-nic, temveč vse je bolj primitivno. Nekoliko od tal so na kamenju deske in smrekovi hlodi, na njih nekaj drobnega smrečja in po čez je pogrnjeno platno za šotor — mi mu pravimo s tujko »celtna«. Pod glavo pride nahrbtnik, kot odeja nam služi koc, zdaj za zimo imamo vsak dva. Nad posteljami so police, kjer imamo razložene svoje stvari! Skoraj v sredi mojega bivališča stoji skromna miza, za silo zbita iz deska. Tla so seveda kamenita. Ako si še mislite tam v kotu nekaj pušk, in precej različnih granat, imate lahko vsaj površno sliko mojega bivališča! Ne prebivam tu sam — ker bilo bi predolgočasno — z menoj so še štirje podčastniki in pa moj Peter. Prijetno je, ko zvečer posedemo okrog ognjišča, si kuhamo črno kavo in si pripovedujemo svoje doživljaje. Ne toliko o vojni, dasi bi vedeli nekateri povedati marsikaj, saj so že po deset mesecev na fronti, govorimo raji o prejšnjem življenju, o domačih krajih itd. Ob ognjišču sedimo cele večere, pozno v noč, ali pa šele proti jutru se spravimo spat, ker ponoči je treba biti vedno pripravljen! Morda Vam kdaj pozneje karakteriziram posameznike. Ako bo prilika, ako bom še mogel . . . Lahko si mislite, da imamo veliko težavo radi vode. Da moramo kuhati, topimo sneg. Pa še tega moramo hoditi iskat eno uro daleč tla nekam v graben! Kuhamo si sami zjutraj in zvečer, opoldne nam prinesejo menažo daleč iz doline. Kuhamo si kavo in čaj, saj kaj drugega sploh tukaj ni mogoče dobiti. Tudi z dr vam i imamo križ, ker borovce smo že pokurili, in zdaj moramo hoditi daleč navzdol po nje. Zraven tega se moramo založiti s kurivom še za zimo, da se bomo branili mraza. Gotovo nam ne odide in gotovo se mu bomo težko branili, saj pravijo, da tu zapade sneg šest do osem metrov visoko. Kakšne križe bomo pa imeli s snegom, poročam, ko pošteno zapade. Zdaj smo imeli nekaj časa krasne dni. Solnce je kar pripekalo. Sedel sem navadno pred svojo bajto pri mizi in se solnčil. Danes sem se že moral umakniti v bajto. Ker dež je začel pošteno padati že zjutraj in zdaj lepo polagoma curlja že ves dan. Morda nas kmalu obišče tudi sneg. Kakor je krasno tukaj, če sije solnce, tako je pusto, kadar pada dež! Nikamor se ne vidi, gore so zavite v debelo meglo. In radi tega je treba pozornost povečati, da se ne priplazi sovražnik do nas — če pa pride, da ga še pravočasno zgrabimo in vržemo po skalah nazaj. Gotovo odnesejo krvave butice, ako bodo hoteli priti k nam v goste, kar bi sicer ne bilo gostoljubno, pa takih gostov mi ne poznamo! Nekaj Vam še moram povedati. Je čisto navadno, zgodi se lahko ob vsakem času. Včeraj popoldne sem trdno in sladko spal. Bajta se potrese, zbudim se. Lahi so nas pozdravljali s težkimi granatami. Vstanem in grem iz bajte. Granate so padale kakšnih tristo korakov desno in višje od mene. Slišim, kako žvižga granata, vidim, kam pade. Kar zemlja se potrese in tam gori nad menoj velik oblak dima. V trenutku, ko sem mislil, da sem čisto varen, prifrči velik kamen, pade na tla tik mene in se razbije na tisoč koscev. Čutil sem, kako je smuknil mimo glave, mimo ušesa. Kaj ne, gospa, srečo sem imel? Tako srečo moramo imeti tukaj mnogokrat! Se še spominjate, gospa, na fanta, ki me je prišel večkrat obiskat? Visoke postave, odločnega pogleda je bil. Danes ga ni več, ni več našega Franceta Fabjančiča, praporščaka. Strel v vrat je 21. t. m. pretrgal mlado življenje. V začetku vojne je šel na bojno polje, bil tam nekaj mesecev; zbolel je in odšel v bolnico. Drugič sva skupaj odhajala. Danes, prijatelj in tovariš, že spiš večno spanje tam doli v dolinici. Naše gore so mu dale hladen grob . . . Nam, ki smo ga poznali, ostane naš France vedno v snominu. ako mu ne pojde-mo delat druščine. . Kako še kaj pri Vas? Kako v Ljubliani? Pri Vas je gotovo že zopet življenje, ker počitnic je konec in šola se je začela! Kdaj pa prideio za nas počitnice?! Bodite mi srčno pozdravljeni Vam udani Janko. Prostovoljni vstop v armado. Vojne oblasti so izdale posebne določbe za one, ki bodo pri sedaj odrejenih ponovnih prebiranjih »črno-vojnikov v evidenci druge rezerve« spoznani za sposobne in ki imajo pravico do enoletnega prostovorj-stva ter želijo vstopiti prostovoljno (t. j. vsaj en dan pred poklicom) v armado. Ti prostovoljci, ki se zavežejo služiti vsaj do konca vojne in ki seveda ne morejo biti iz kakršnihkoli vzrokov odvezani od službe, si smejo, kakor znano, izbrati Četo, pri kateri hočejo služiti. Glede infante-rije in lovskih bataljonov velja to le z omejitvijo, da prihajajo vpostev le oni polki, oziroma bataljoni, ki imajo svoje dopolnilne okraje v tostranski državni polovici. Glede ostalih čet pa je razlikovati dve kategoriji Čr-novojnikov: a) letniki 1873 do 1877 in letnik 1891, b) letnika 1895 in 1896. Vsak konjeniški polk sprejme le po dva prostovoljca vsake kategorije; poljska in gorska artiljerija ne sprejme nobenih prostovoljcev; trdnjavska artiljerija po 2 prostovoljca kategorije a) in po 8 prostvoljcev kategorije b) za vsak bataljon; tren sprejme po 5 prostovoljcev vsake kategorije a) in po 8 prostovoljcev pet prostovoljcev kategorije a) in dva prostovoljca kategorije b) za vsak bataljon; p i j o n i r j i po dva od vsake kategorije na bataljon; brzojavni polk in sanitetne čete ne sprejemajo prostovoljcev; pri železničarskem regimentu je sprejem odvisen od preudarka poveljnika nadomestnega bataljona. Prositi smejo pa le diplomirani inženirji. Prostovoljci pri ka-valeriji in trenu morajo imeti lastnega konja z jahalno opremo. Testi iz poni dežel. Prestolonaslednik v Trstu. Nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Josip je posetil Trst na poti z južnozapadne fronte v spremstvu ar-madnega poveljnika generala infan-terije pL Boroevića. Vsled naznanila, da pride prestolonaslednik, se je zbrala po ulicah hitro velika množica ljudi, ki je visokega gosta povsod najživahnejše pozdravljala. Pred na-mestništvenim poslopjem je sprejel nadvojvodo namestnik baron Fries-Skene v družbi mestnega poveljnika generalmajorja pl. Vvasserthala, policijskega predsednika dr. pl. Manu-ssija in vladnega komisarja za Trst namestnistvenega svetnika pl. Kre-kicha. Ko je potem prestolonaslednik tekom poseta pri soprogi namestnika baronici Fries stopil z namestnikom na veliko boggio namestnistvenega poslopja, ga je pozdravila množica, ki je napolnila veliki trg in obrežje z burnimi živio, evviva in hoch - klici. Vidno razveseljen se je zahvalil prestolonaslednik ponovno za to vtiska polno manifestacijo. Pri vožnji po mestu se je pojavljala po-vsodi posebna radost radi obiska in gorka simpatija za osebo prestolonaslednika, avtomobil pretolonasled-nika je bil posut s cvetjem. V mestu so vihrale zastave, z municipijske palače so vihrale avstrijske zastave in tudi ladje v pristanišču so izobesile svoje prapore. Potem se je peljal prestolonaslednik v grad Miramar, kjer je svoj čas večkrat bival, ogledal si je v svojem spremstvu razne naprave. Pri odhodu je izrazil še enkrat namestniku svojo visoko zado-voljnost o dobljenih vtiskih in zlasti glede srčnega sprejema od strani vseh mestnih krogov, ki je pričal na vzvišeni način o Iojaliteti vrojenega tržaškega prebivalstva. Princ Konrad Hohenlohe. bivši tržaški namestnik, o katerem smo poročali, da ga je vgriznil pes na severnem bojišču, se nahaja še v Pa-steurjevem zavodu, počuti se prav dobro in kmalu zapusti zavod. Mrzli vrh. Italijani pridno obstreljujejo Mrzli vrh za' Tolminom. Mrzli vrh se doseže iz Tolmina v par urah hoda navzgor po predgorju Krnskega pogorja. Mrzli vrh je visok l.li50 metrov, je obraščen s travo in majhnim drevjem in grmičevjem. Pod njim je najboljši studenec, kar jih je okoli na daleč po tem gorovju. Ob Soški fronti v vojaški službi se nahaja tudi ritmojster Berchtold, prejšnji naš zunanji minister. Ljudstvo ga dobro pozna; včasih vjame Berchtold v svoj fotografični aparat kako skupino brhkega domačega prebivalstva. Gojenci c. kr. moškega učiteljišča goriškega, ki nameravajo nada-zglase — radi potrebnega izvida, na Ijevati uk na tem zavodu, naj se kojega podlagi bo možno staviti glede šolskega leta 1915/16 konkrentne predloge — ustno ali pismeno pri ravnateljstvu (V. B e ž e k, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6/IL). Isto-tako naj se tu prijavijo tisti učenci drugih zavodov, ki bi v slučaju otvoritve hoteli vstopiti v pripravnico ali v prvi letnik tega zavoda. Zopet jeden. Kuratorij višje trgovske šole Revoltella v Trstu razglaša, da profesor omenjenega zavoda dr. Franco Savorgnan ni nastopil 15. septembra svoje službe in ga pozivlje, naj se javi tekom 8 dni, drugače izgubi službo. Za krompir na Goriškem veljajo maksimalne cene pri podrobni razprodaji: meseca oktobra in novembra 14 K, dalje do maja rastejo cene od 14 K 70 v do 18 K 20 v; na debelo so cene: oktobra in novembra 10 K, potem rastejo do maja na 13 K. Rojstva in smrtni slučaji v Trstu. V tednu od 12. do 18. pr. m. je bilo v Trstu poroda 57, med temi 34 moškega, 23 ženskega spola, umrlo je 97 oseb, med temi 45 moških, 52 žensk. Meso v Pulju. V Pulju so uvedene legitimacije za kupovanje mesa. Razven nedelje in petka se more kupiti po 250 gramov mesa s priklado ali 300 gramov notranjega. Velja za goveje, telečje, prašičje ali ovčje meso. V Zadru je šlo pred par dnevi odposlanstvo žen na glavarstvo poprosit, da poskrbi politična oblast, da se znižajo cene petroleja in živil, ker ob današnji draginji ni mogoče več živeti. Pred glavarstvom je bila zbrana veliko število žensk. Zaplenjeno imetje dr. Trumbića. Iz Snita poročajo: Zaplenjeno imetje dr. Trumbića je cenjeno na 400.000 kron. Velik del imetja je obtežen z dolgovi, dr. Trumbić je tudi sam odnesel s seboj v inozemstvo precejšnje svote in lani je bilo poslanih za njim 100.000 K. Begunci na Reki. Reška mestna policija pozivlje vse avstrijske podanike, ki so pobegnili z vojnega pod- I ročja, da se prijavijo na policiji. Begunci bodo dobivali podporo ali jih odpošljejo v neogrožena avstrijska mesta. Riečki Novi List« je povišal ceno svojega lista za 2 vinarja, kakor so to storili že drugi hrvatski dnevniki. Na konferenci izdajateljev lokalnih listov se je dosegel s tem sporazum glede na težek položaj, v katerem se nahaja časopisje in zlasti na podraženje papirja in drugega tehniškega materijala za 50 odstotkov. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik na južno-zapadni fronti. Generalni major nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef je, kakor je bilo že javljeno, 17. septembra na cesarjevo naročilo obiskal južnozapadno fronto. Prvi dnevi potovanja so bili posvečeni Tirolski. Prestolonaslednik je obiskal prelaz Tonale, trdnjavi Tri-dent in Riva, višini Folgaria in La-varone ter okoliš Kretizberga, da si ogleda ondotne pozicije naših čet. Dalje je prestolonaslednik potoval na Koroško in s svojim obiskom odlikoval tiste čete, ki so se udeležile uspešnih bojev na Findeneggkoglu. Pri tej priliki je bil prestolonasledniku predstavljen korporal Stiickler 7. infanterijskega polka, ki se je z dva moža broječo patruljo več ur boril z Italijani. Tekom tega boja je sovražnik utrpel 40 mrtvih in kakih sto ranjenih. Nadvojvoda Karol Franc Jožef je po ogovoru, v katerem je ocenil opisano dejanje, lastnoročno pripel vrlemu podčastniku zlato in srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda na prsa. Nadaljuje potovanje, je prestolonaslednik dne 23. septembra dospel na ozemlje Soče in je porabil naslednji dan, da poseti tiste čete, ki že štiri mesece pri goriškem mostišču in na Doberdobski planoti junaško kljubujejo vsem italijanskim napadom. Prestolonaslednik je opetovano izrazil svoje veselo zadovoljstvo, da predstavljene mu čete tako krasno izgledajo in je marsikateremu hrabrecu izročil zasluženo odlikovanje. V času bivanja na planoti se je prestolonaslednik peljal tudi v Trst, kjer je obiskal namestnika barona Fries-Skeneja. Zadnji dan porablje-nja na južnozapadni fronti je prestolonaslednik obiskal mornarico v Pulju in potem vozeč se z avtomobilom na vzhodnem bregu Istre, dospel 27. septembra v Volosko. Dne 28. septembra zjutraj se je prestolonaslednik pripeljal na Dunaj, da poroča cesarju o svojem potovanju. — Vrhovni armadni zapovednik nadvojvoda Friderik je bil 29. septembra v bivaliču glavnega armad-nega poveljstva slovesno promoviran za dokotorja tehničnih znanosti honoris causa. — Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila stotnik 17. pešpolka Alfonz Žerjav in nadporočnik 13. težke havbične divizije. Signum laudis so dobili: podpolkovnik 8. pešpolka Gustav Š i -ška, nadporočnik 2. trenske divizije Viktor plem. Garzarolli, pol-kovni zdravnik 5. drag. polka dr. Iv. Praznik in rez. poročnik dr. Fran Pavlin. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik - provijantnik Adalbert K o 1 e n c. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila podpolkovnik v generalnem štabu Milan vitez B 1 e i w e i s -Trsteniški in rez. nadporočnik 59. pešpolka Ignacij Lego. Signum laudis so dobili: rez. poročnik železniškega polka Karol B r e j n i k , rez. poročnik 96. pešpolka Peter Kovač, rez. poročnik 2. trenske divizije Franc P o d 1 o g a r, črnovojni-Ški višji zdravnik dr. Vinko Želez-nikar in višji črnovojniški zdravnik 7. lovskega bataljona dr. Jernej Demšar. Zlati zaslužni križec s krono na ti^ku hrabrostne svetinje je dobil domobranski rač. oficijal Avgust S u š e k. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil ritmojster dalmatinskih domobrancev - konjenikov Makso K o-p a č, signum laudis pa sta dobila rez. poročnik 27. domobranskega pešpolka Mihael Leveč in poročnik v evidenci 47. pešpolka dr. Franc V o h č i n a. — Odlikovanje. Nemški cesar je podelil g. Etbinu R a v n i h a r j u, rit-mojstru v ulanskem polku št. 4, ž e -lezni križ 2. razreda. To je že drugo odlikovanje, ki Je le ritmojster Ravnihar dosegel tekom te vojne. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 1. razreda pri 2. trdnjav-skem topničarskem polku Henrik B1 a ž e j. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil vodja patrulj 17. lovskega bataljona Martin Koli t nj k, srebrno hrabrostno svetir. tmjo 2. razreda Je dobil četovodja 7. lovskega bataljona Josip Klako-č a r. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila štabni stražmojster 13. trenske divizije Anton Oven in artiljerijski mojster 8. trdnjavskega topničarske-ga polka Ferdinand R i ž n a r. Hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil četovodja 3. pijonirskega bataljona Anton Černovšek. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili pri mornarici službujoči vojaki Alojzij C u k , Josip Lopata, Karol S a n-cin, L. Lovrek in Alojzij P 1 e s-n i k. — Vojno odlikovanje. Cesar je odlikoval s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje štabne narednike c. kr. čr-vojniškega pešpolka št. 27: Franca Beliča, Valentina C e r e r j a in Franca T r Č k a, kakor tudi računskega podčastnika 1. razreda pri istem polku g. Josipa Perschaka. — Padel ie na bojnem polju tipograf Franc J a v o r n i k. Pokojnik je mnogo let in do vpoklica k vojaštvu deloval v »Narodni tiskarni««. Bil je izvrsten v svoji stroki, kakor priča »Ljubljanski Zvon«, prijaznega značaja in priljubljen ter čislan pri vseh, ki so ga poznali. »Narodna tiskarna«, ki je z njim izgubila vrlega sotrud-nika, ga ohrani v najboljšem spominu. — V ruskem vjetništvu se nahaja po poročilih z bojišča enoletni prostovoljec Jože B a r i č e v i č, nečak gospe Tomažinove iz Ljubljane. — Dobrodelni koncert. Združeni godbi avtomobilistov in bolnišnice priredita v proslavo godu Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. jutri, v nedeljo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona« dobrodelni koncert v korist vdovam in sirotam padlih vojakov. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina je za osebo 1 K 50 v, za tri osebe (družinske vstopnice) 3 K. Vstopnice se prodajajo v nedeljo zvečer pri blagajni. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — Koncert »Glasbene Matice'1. Opetovano opozarjamo, da se vrši v ponedeljek, dne 4. oktobra v proslavo godu Nj. Veličanstva velik dobrodelen koncert v Unionu, na izredno plemenit, pa-trijotičen in rodoljuben čin hrvatskega umetnika Zlatka Baloko-vića in da čaka občinstva velik umetniški užitek. Toplo priporočamo, da se tega koncerta občinstvo v velikem številu udeleži. Začetek točno ob 8. zvečer. — Da se pri-četek koncerta zaradi oddaje garderobe ne zakasni, se prosi slavno občinstvo, da pride vsaj ob 3A8. Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano ni dovoljen. — »Glasbena Matica". Vijolin-ski virtuoz Z1 a t k o Baloković, ki bo nastopil v ponedeljek v dobrodelnem koncertu, je bil povabljen, ko je kon-certiral na Dunaju, k nadvojvodi Leopoldu Salvatorju na dine. Sedel je nasproti vojvodinji, poleg njega na desni in na levi sta sedela mladi nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvodinja Marija Imakulata. Po dineju so mu razkazovali znamenitosti nadvojvodove palače. V glasbenem salonu je igral povabljenec kakih 10 točk. Njegova igra je ugajala visoki gospodi tako, da je moral ponoviti dve, med njima tudi „Sara-sate", ki jo bo igral v ponedeljek tudi v Ljubljani. Nadvojvodinja Blanka je izrazila Balokoviću svoje občudovanje in ga vabila, naj se ji predstavi vsakokrat, kadar pride zopet na Dunaj. — Pozor na krušne znamke. Poklicanim oblastim je prišlo do vednosti, da se je v zadnjem času po različnih pekarijah, gostilnah in kavarnah oddajalo kruh brez krušnih zmak. Ravnotako so postopali baje nekateri trgovci in mokarji pri prodaji moke. Oblasti opozarjajo, da je tako postopanje strogo prepovedano in kažnjivo ter bi utegnilo imeti najvarnejšo posledico za aprovizacijo celega mesta. Nihče ni in ne sme biti upravičen, da bi si napravljal zaloge moke na škodo someščanov. — Vinska letina na Dolenjskem. V izbornem strokovnem glasilu naših gostilničarjev v »Gostilničarju« čitamo zanimiva izvajanja R." Dolenca o letošnji vinski letini na Dolenjskem. Avtor pravi, da bo letošnja vinska trgatev na Dolenjskem abnormalna. Jako neugodne vremenske razmere, dež ob času najvažnejših vinogradskih del, to je škropljenja in žvepljanja trt, so vzrok, da se ta dela marsikje niso ob pravem Času izvršila. K temu se je pridružilo še veliko pomanjkanje delavcev. In tako je postala istina, da se imajo nadejati najmarljivejši, vinogradniki marsikje prav obile trgatve, takoj njih najbližji sosedi pa le srednje ali še celo slabe. Glede dobrote letošnjega pridelka velja isto. Ako bo le še par tednov ugodno vreme, imeli bodo vinograjdniki prve vrste, i&av stran 4. >_ dobro in sicer boljše blago nego lansko leto, oni druge, pa bolj medle, da še celo prav nizke vrste. Resnica je namreč, da se hvalijo nekateri marljivi vinogradniki, da je bilo njih grozdje že sredi septembra mnogo bolj zrelo in sladko, nego je bilo lani ob trgatvi. Marsikje, posebno na Belokranjskem, je izvršila tudi letos toča svoje uničujoče delo. O kakih še sedaj obstoječih zalogah lanskega vina na Dolenjskem ni govora. Vse je prodano in to po dosedaj gotovo še nikdar doseženih cenah. Prodalo se je prav dobro blago po 60, da celo po 90 v liter! Vsled tega so nekateri naši gostilničarji primorani naročati vino s Štajerskega, da, celo z Ogrskega. Kakor kakovost, tako bo brez_ dvomno tudi cena našega letošnjega pridelka kaj različna. Iz vsega poprej navedenega in z ozirom na današnje razmere se sme po vsej pravici sklepati, da na Dolenjskem pod 40 vinarjev ne bo mogoče dobiti dobrega vina in to takoj po trgatvi. Zato naj bi se naši gorenjski in notranjski gostilničarji pravočasno pobrigali za dobro dolenjsko kapljico. Iz Vipave se čuje, da so tamkajšnji vinogradniki radi tamošnjih izrednih in obilih letošnjih gostov pričeli s trgatvijo že takoj ob Malem Šmarnem. — Tamošnji pridelek bo pa kljub temu gotovo prav dober, kajti sliši se le en glas o letošnjem zorenju tamošnjega grozdja, namreč ta, da je izredno zgodaj popolnoma dozorelo. — Ljubezn]ivo presenečenje je pripravila tobačna uprava kadilcem cigaret. Prav na tiho in ne da bi kdo slutil je podražila cigaretni tabak ter ■navila cene tako, da se res izplača. Marsikomu bodo nove cene zagrine-le cigareto, zlasti ker se niso podražili le tabaki majfinejše vrste, temveč vsi brez izjeme od »Sultan flora* do »turškega graničarskega«. V naslednjem navajamo nove cene, stare | smo pridejali v oklepaju. A. tabak v škatljah po 100 g: Sultan Flor 10 K (6 K 50 v), superfini turški 8 K (5 K), najfinejši turški 5 K 80 v (4 K), fini Kir 5 K (3 K), fini Pursičan 4 K 60 v (2 K 60 v), najfinejši Hercegovinski 4 K 50 v (2 K 50). B. tabak v zavojčkih po 25 g: fini turški 90 v (60 v), fini hercegovinski 60 v (44 v), sred-njefini turški 44 v (32 v), drama 30 v (24 vX najfinejši ogrski 22 v (16 v), turškČ graničarski 14 v (10 v). »Kh"€, »Pursičan« in »najfinejši hercegovinski« se ne- bodo več prodajali »paralelno rezani« temveč le v »kodrih« (da ne bo videti primeSanega »prahu«). Tak udarec še ni zadel avstrij-«feh kadilcev. — Pričetek šolskega leta 1915/6. Na mestni slovenski in pa na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1915/16 tekom oktobra meseca t. L Dan vpi-savanja in dejanskega pričetka se naznanita kasneje. — Kredkn? zavod v Ljubljani sprejema prijave na III. vojno posojila Glej inserat. — Pisarna Družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani nahaja Se odslej v Sodni ulici št 6. v pritličju, skozi vežo na levo. — 251etnico službovanja v Mestni hranilnici ljubljanski je praznoval g. kontrolor Josip K u r a 11. Mnogobrojnim čestitateljem se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Na mnoga leta! — Poročil se je dne 29. m. m g. Ivan B e r g o č, trgovec in posestnik v Kleniku z gospo Antonijo D e -bevec roj. V en cel iz Ljubljane. Čestitamo! — Umrla je včeraj na Tržaški cesti 38 gospa Josipina Kune, roj. Koder. Zapušča 3 otročiče, soprog pa je v vojni. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Naj v miru počiva! — Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj (Pred igriščem št. 1) je izposodila meseca septembra 3125 knjiil{rat v Ljubljani: Velika orientalska senzacionalna drama v 4 đejanjlta a Hugo-nom Finkom hi dragimi najboljšimi igralci. 5,000.000 teta. Grandiozna burka v 2 dejanjih. Igrajo najboljši dim. Igrale!. Najnovejše klnematograUčno vojno poročilo lz Galicije. V ponedeljek popolnoma nov spored. Samo za ponedeljek specialni film: „Dunajčan v Beroiinu''. V torek: Poštni voznik Iz San fUla. Tople vojne uniforme zgotovljene in po meri JOSIP ROJINA, uniformiranje, Ljubljana, Franca Jožefa cesta St. 3. === V prihodnjih dneh bode razpsano, kakor je pričakovati «0 2497 .a 3 f Je tmlmn že sedaj predpiljave no to posolilo ta dole oso zadevna pojasnila. i: i: i: 0 43 9 5265 LQ 00 199914 Jlajvečja izbera žalnih klobukov. Priporoča se -f^a^fe tf^af^l "i (jj^ ~i đ~\-%YW specialno damskih in otroških klobukov solidna tvrdka <»C^-B-*^ M^M. fw STUenin čepic ¥ najnovejših oblikah. MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8, 533 Vnanja naročila obratom poste in na izbero. rpAT T vseh dežela izposiujc inženir 362 US, oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.p Marlahilferstrasse št- 37. ■ C. in kr. dvorni založniki — .Zanki sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. Centrala: Gradec. Centrala i Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, i Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ■ Prlporočafo a vse vrste oljnato, suhe, omajlne In fasadno barvo, lirnei, pristni kranjski, mavec (Gyps), olje za pod in stroje, karbo-linej, čopiče, steklarski in mizarski klej In druge v to stroko spadajoče stvari. Ceniki na razpolago I Ceniki na razpolago I 5 vinarjev stane dopisnica, s katero dobite zastonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami. u Prva tvornica ur u JA1I KONRAD, c. kr. dvor. dobavitelj, lost 885. (teko). Nikljasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K 4-20, v starosrebrnem kovinskem rokoko rokovju K 4 8'J, s Švicar, kolesjem na sidro K 5-—. Vojne spominske ure K 5 50, radi-jeve žepne ure K 850, nikljasta budilka K 2 90. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. ! IIT Največja izbira Si .In n prstan z obukom, lepo emajliran . . • ■ • K 2*— Srebrn pitan, lepo ems jurmn „Virom, trni ti*" . . K 2"— Itrtrn prstan, l.po a—Ph—h -Svetoma toJ»qu ■ mc«im bHkm ! . . . . K 2-30 Srebrn nrttan sliko . • * . HBobfttion^ra-^ . . S tr— atoaan prstan a srebrom preoblečen, lepo Izdelan K 3-— ji mm prstan ■ 14 Uar. zlatom teeen In tistimi roMkl k 10*— __krsten . zlatom _ja*5en ln Izsekane ite-vuke in podoba . • K E1-— BMoateeen •v »i i pni Najboljše ure najfinejSe svetovne znamke, kakor tudi zlatnina, srebrnina in namizna oprava. Cene nizke. Cene nizke. Za obilni obisk se vljudno priporoča _ \r ZF1- Čuden Prešernova ulica št. 1 v LjubSjani. Lastna tovarna ur v Švici. Cenik tudi po posti gratis. Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni. A. & E. SKABERNE Ljubljana. Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaŠe, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. flfiRijE Terezije CEsma.14 N0VI-SVETflnasprotiK0L!2E|/1 (ŠPeter SKo%ina tovarna čevljev <§ Mttmp. v Wrziča, Sorenjsko 'prodaja lastne izdelke na debelo m drobno v Sjubljani, $reg, nasproti so. SahofTa mostu. V OJ MS TkZ% CC vZ^Ij *a m°štvo in častnike se dobe v vsaki množini. tna hranilnica Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Denarnega prometa koncem leta 1914 ...... K 740,000.000*— Vlog dne 3O. junija I9I5..........; . w 46,800.000-— Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000»— 41/ o/ l Iq brez odbitka. Hramlnilnica je pupilariao varna 10 stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade. Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«% obrestim in najmanj */*% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike- Spomenik sv. Janeza Nepomako v Mu. Makso P i r n a t. Dva meseca in pol sem se mudil v ljubi moji Moravski dolini in užival lepoto rojstnega kraja. Ko sem se pred nekaj dnevi vrnil v Kranj, nisem ondi našel posebnih iz-prememb. Pač! Na prijaznem pokopališču Sv. Magdalene na Rupi sem opazil, da se je vrsta vojaških grobov pomnožila. Pomolil sem na groben teh junakov z živo prošnjo do neba, da ne bi več prinesli nobenega mrtvega ranjenega vojaka sem. V kokrškem predmestju pa me je prijetno iznenadilo, da je dobil spomenik sv. Janeza Nepomuka primerno ograjo. Tako je torej ta zanimivi spomenik končno dograjen. Spomladi leta 1908. je umrl v Kranju veleposestnik in veletrgovec s poljskimi pridelki Janez Majdič, ki je v svoji oporoki določil, naj postavijo na malem trgu pred njegovo hišo, v kateri se nahaja c. kr. okrajno sodišče, spomenik njegovega patrona, sv. Janeza Nepomuka, in v ta namen zapustil primeren znesek. Še leta 1908. so razpisali javni natečaj za načrte za ta spomenik. Načrte so vposlali domači umetniki: France Bemeker, Martin Bizjak in Janez Zajec. Na nasvet strokovnjakov se je izvršitelj oporoke pokojnega Janeza Majdiča, gospod Rudolf Kokalj, odločil za načrt akademič-nega kiparja Franceta Bernekerja in mu izročil delo. VsLed raznih zaprek .je mogel Berneker šele tekom leta 1912. iti na delo. Po običajnih predpripravah se je lotil umetnik spomladi leta 1913. umetniškega izdelovanja spomenika v podrobnostih, v poletnih mesecih je delo dovršil, meseca septembra so spomenik pripeljali v Kranj in ga oktobra postavili. Spomenik, narejen v obliki vodnjaka, ima v tlorisu podobo polovi-čave elipse, katere premer je 2*80 m dolg. Višina celega spomenika znaša, merjeno od zemeljskega površja, 2*63 m. Vodni beton je 0*41 m globok. Premer elipse nadomešča masivna zgradba iz kamnov; ta zgradba naj predstavlja del Karlovega mostu v Pragi, s katerega so vrgli sv. Janeza Nepomuka v Vltavo, kakor je znano. Na dozdevnem mostu se dviga impozantna postava češke kraljice; pod njo, na dnu bazena, leži njen spovednik, sv. Janez Nepo-muk, njegovo truplo se nahaja pod vodno površino, le glava se dviga nad njo. Spomenik predstavlja v celoti pretresljiv moment zadnje ekstaze. Truplo sv. Janeza Nepomuka, izgo-tovljeno v naravni velikosti, se potaplja v vodo, dva ogromna polipa opletata, da, naravnost omrežata truplo s svojimi ostudnimi tipalkami. Na svetnikovem obrazu ne opazimo niti sledu smrtnega strahu, po obrazu je marveč razlit izraz blažene vdanosti v voljo božjo. Na mostu stoji kraljica: njen kip je 1*80 m visok. Roki drži sklenjeni, razpleteni lasje ji valove po prsih in preko ramen, njen klasični obraz kaže silno bol in neizrečeno žalost, kaže iskreno sočutje do njenega zvestega, a nesrečnega spovednika, kateremu je smela zaupati vse skrivnosti svojega srca in katerega vidi tamkaj doli pod mostom, kako se potaplja, kako mu usiha vir življenja. A tudi v svoji neizmerni bolesti je še vedno ponosna, še vedno kraljica. Sveti Janez nosi obleko, kakor-šno rabijo navadno duhovniki pri iz-povedanju, kraljica pa ima obleko, kakoršno so nosile v 15. stoletju princese. Kip svetnikov je izklesan iz belega marmorja, čegar belina prehaja za nianso v modrino, kip kraljice pa je narejen iz popolnoma belega marmorja (kamenolom Laas na tirolskem); za most in za bazen je rabil umetnik modri marmor iz kamnoloma Grasthal pri Gummernu v bližini j Beljaka. Na zadnji strani se nahaja iz bronse izdelani, vrlo pogojeni triče-trtinski reljef Janeza Majdiča z napisom : Opor oči 1 13. IV. 1908 Majdič. — Ivan Bazen napolnjujeta dve odprtini, ki sta narejeni pod polipi; razentega kukata iz mastnih kvadratov dva močerada; iz njunih žrel brizga voda v dveh curkih v bazen, vsled česar nastaja v njem valovanju podobno pregibanje vodne površine. Kadar se razraste ob spomeniku nasajeno zelenje, in če izpremene, kakor je bilo čuti, prostor okrog spomenika v primeren nasad, bo prišel spomenik do popoldne veljave. Bernekerjev Janez Nepomuk je delo posebne vrste, je spomenik nenavadne umetniške lepote in vrednosti. Opazovalca preseneti originalna ideja, katero je znal umetnik vži-votvoriti s čudovito preprostostjo, s klasično dovršenostjo in z vsem ognjem svoje notranjosti. Ta kamen govori in čuti, a govori in čuti čisto po svoje, izvirno, originalno. V tem spomeniku je zopet enkrat s sijajnim žarom vsplamtela slovenska duša, vzkipelo mehko slovensko srce in pognalo čudovit cvet — kiparsko umetnino prve vrste. Pod dletom slovenskega umetnika je glasno in jasno izpregovoril mrtvi kamen. Rojak, čuj ta glas in veseli se! France Berneker, podari nam zopet kaj podobnega. Se dolgo naj ne omahne tvoja roka, ki jo vodi zlato srce. Tisti pa, ki hoče postati znamenit kipar, slovenski kipar, naj gre za tabo! v Dolomitih. Po Italiji govorijo vsi oni, ki so se potegovali za vojno, neprestano o upehih italijanske armade, katere je baje dosegla ob soški, koroški in tirolski fronti. Glejte, pravijo, sovražnik nam ni vzel niti pedi zemlje, mi pa smo zasedli kraje ob Soči, na Tirolskem, cele pokrajine že imamo zasedene. Vsak tak glasnik krivične italijanske slave pozabi dostaviti, da so zasedli le ono, kar se jim je prostovoljno pustilo od strani Avstrije, katere generalni štab je določil obrambne črte še le onkraj onega ozemlja, katero so mogli zasesti, ne da bi bil počil le en strel. Kakor je bilo treba pustiti radi pozicije na Do-berdobskf planoti Italijanom Tržič in Gradišče, ravno tako se jim ni branilo vhoda v nekatere obmejne dele na Tirolskem, to je ozemlje, katerega meja je Brenta in greben Jasanskih alp. Dolomiti Jasanski tvorijo zid, kateri je postavljen med nas in Italijane, kraje onstran zidu smo jim prepustili za sedaj. Tako se nahajajo Italijani v Val Lugani, to je v dolini Brente, do okolice Borga. Tu pa jim je velelo masivno gorovje: stojte! Na Panarotti stojijo naše pozicije, obvladujejo go-renjo dolino Sugansko in tudi kraj Borgo je pod ognjem naših topov, tako, da se Italijani ogibljejo nižine. Od Panarotte gre potem naša fronta precej po črti grebena Fasanskih alp. To so strme stene in vrhovi, visoki do 3000 m. severno se priklop-Ijajo Monte Cristallu in pustodolin-skim goram. Ta košček dežele, ki je tako ločen, je mala pusta gorska pokrajina, ki nima nobenega važnejšega kraja razven mesteca Tiera di Primiero in znanega letovišča San Martino di Castrozza. V Primiero so dospeli takoj po napovedi vojne in poročali v svoje liste, kako jih je ljudstvo navdušeno sprejelo. V resnici pa ni bilo tako, samo par irre-dentistov je vriskalo veselja, vse drugo prebivalstvo je ostalo hladno napram »rešiteljem«, da še več, prav patriotično je ostalo. Neki irredentist je imel po prihodu Italijanov v go-stilnigovor, poln irredentističnih fraz. Hčerki krčmarjevi pa sta mu povedali v obraz, da naj se sramuje, do sedaj je jedel avstrijski kruh, sedaj pa zabavlja in grdi Avstrijo. Tekel je ta junak denuncirat dekleti svojim italijanskim prijiateljem, od takrat I dalje sta dekleti v ječi. In možje? j Nahajajo se v bojnih vrstah, se bo- * jujejo proti Italiji. Strelec iz Primie-re je nedavno temu gledal z vrha dol, kako so Italijani odgnali iz njegovega hleva zadnjo kravo. Rekel je: ne stori nič, samo da zmagamo. Sploh pa se že znajo Italijani sami »prikupiti« prebivalstvu. Njihove rekvizicije so ropi. Kmetu plačajo za debelo kravo 60 lir, ali seveda le na kosu papirja, koliko je vreden tak papir, to presojajo kmetje čisto prav. Nekoč se je posrečilo neki naši drzni patrulji Italijanom izpred nosa rekvirirati množino živine in jo prignati v naš tabor skozi sovražne poljske straže. Neka patrulja je našla na grmu kos papirja, na katerem je bilo zapisano: »Oni, ki piše to, občuduje avstrijsko armado in je prepričan, da je Italija storila napačen korak. Jaz \ ljubim svojo domovino.« To povsem soglaša z izjavami raznih italijanskih vjetnikov. Videl sem pomembno fotografijo: naša baterija strelja na sovražnike, sredi med našimi vojaki stoji Italijan, ki se reži kar more, slabo so postopali ž njim, zato je de-zertiral in sedaj kaže svoje sovraštvo do onih tam, kjer in kadar more. V okolici Primiera in San Martine di Castrozza je bila italijanska delavnost šibka. Nekoč se je njihov oddelek vgnezdil na Castellazzo, na skali blizu Roleškega prelaza. Ali kmalu so se oglasili naši hrabri junaki, splezali so gor po vseh straneh in skala je naša posest. Pri izvirkih Avisia so bili hujši boji. Tu so poskusili Italijani vdreti s prelaza Fedaia v Fassaško dolino. Ali od 18. junija dalje, ko so bili odbiti po Iju-tem boju, se niso upali več tako napadati. Dospeli so bili na vrh Alt- . schela in tam so izobesili svojo tro- j bojnico. Ali naši strelci so šli po njo m Italijani so se morali v begu j umakniti, ostalo pa jih je sto gori i vjetih kakoi^v zanjki in umreti so morali vslecflakote, rešiti jih kratko-malo ni bilo mogoče. Ptice roparice so krožile tam okoli... Italijanska artiljerija strelja včasih neprestano in trosi municijo. Ako stane vsak strel Italijane samo 50 kron, potem stane vsak vojak, katerega ustrele, Italijane več stotisoe kron. Zima je tu. 14 do 16 stopinj mraza, Italijani spijo tuintam še v lahkih šotorih. Strašno morajo trpeti. Neki italijanski vojak, ki smo ga vje-li, je imel na sebi tri srajce in dva telovnika, pa je trepetal od mraza. V Dolomite bodo hodili, ko nastopi mir, ne samo občudovat njihovo lepoto, ampak tudi, da vidijo čudovite naprave, ki so nastale na teh višinah v varstvo in pokrepčanje vojakov. *____. Dve inteligentni gospodični, mladi Zagrehčanki ielite paradi 3abave do^iscvati z dvema Slovencema pod imenom ; franka, JLjerkalZ462" na uoravništvo .Slovenskega fiaroda". 2462 Zaradi odpotovaoja prodam takoj ceno lep dobra ohranjen avtomobil. Vpraša in ogleda se v trafiki Jezeršek, Zaloška cesta iS*?. 2451 srfe i'1 ta fe prSiateM nas pravi. Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želcifčni liker „FLOREAN" n® slabi in ne omami, aH-isjak daie moč in vesolje ds dela« Vamite se ponaredb! Pristni „FL0R1AN" se dob; edino od Rastlinske destilacije ..F10RIAN" v Ljubljani. Proti iniilfllii 1$ 5j izborno deluje dobro znana antise-pii&oia Melnsine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navo&iom 2 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesia štev. 1 pole«?; Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blapajn jnž.železnice, c.kr.tobačne tovarne in okr. bo!, blagajne v Ljubljani. Meinsine-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 190& Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične metasine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar 2 dijaka sprefsie mestni učitelj na hrano in stanovanje. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2492 2482 Kupim vsako množino jra, vsako vrste kože in loja. JOSIP PRESKER Ljubljana, Poljanska eesta ŠU 73. knjigovodja in korespondent v obeh deželnih jezikih, vojaščine prost, želi službe samo v mestu. Ponudbe pod „Toč-nest 2482" na uprav. »Slov. Nar«. Skoro novi, jako fini, trpežno podkovani s 3 sobami, eventuelno 2 sobi in ku- primerni za vojake - hribolazce, se ceno prodado. 2484 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Cevlji/2484". J^eirel Linhart = uran = £;a&ijana, JJarije Zerezije cesta št. 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, atenskih in kuhinjskih ur, budilk. Nikl'aste vo.ne nref nre v zapestnic&h z radiieviji kazalnikom ali brez njena, zaloga srebrnih in ni kl j a stih ur „0me-ga" po najnižjih cenah. 2491 Popravila se izvršujejo najbolje. ninja s pripadki se takoj Odda, Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2485 M gospodični učenki se sprejmeta na hrano in stanovanje po primerni ceni pri gospe Josipini Gale, Ljubljana, Dunajska cesta št. 23, pritličje. 2439 EV Spreten. Kocine na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Dp. A. Rixa 2475 Bustraeievalec Kocin. Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. L Rix. laboratorij. Dunaj !X., Hrjrggasse 17/E. Zaloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". se pod jako ugodnimi pogoji sprejme takoj pri 2470 0. Fettich - Fraitkheim v Ljubljani, Solicitatorja 8Sf sprejme "9^ dr. F. Ros i na, odvetnik v Mariboru. Plača po dogovoru. Nastop meseca novembra ali decembra. 2483 sprejme sika Horvat, modistka 2490 Ljubljana, Stari trg štev. 21. torbic za isa trg fer vojaških potrebščin d®foćšvija trgovcem najceneje in hitro Gradec, Annenstrasse 42. —————— Na željo se dopošlje ilustrovani cenik. Telefon 3304. 2117 vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah ORF1 NIK LJUBLJANA, UliLLnn\, MESTNI TRG št. 22. Moderna ročna dela in materijal DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7. Bombaž In preja za nogavice. — Predtiskarlja. Vezenje na roko ln stroj. Plasiranje. Zunanjim naročilom se ustreza vestno in točno. Jy(odm sceton JLjubljana = Osebno izbrane novosti 3 Dunaja. 2ldOVSKa Ulica Št. 3 DvOrsk1 trg t* Priporoča: največjo hbero klobukov za dame in deklice kakor tudi bogato nalogo žalnih klobukov. kronano nizke cene. Solidno blago. Popravila točno in vestno. 60 Ivan Bergoč trgovec in posestnik Antonija Bergoč vet. Debevec roj. Vencel -»JUf- poročena. 2476 Jllenik Ljubljana dne 29. septembra 1915. m* Odlikovan na razstavi v Radovljici 1. 1904 * s ćas no diplomo In kolajno I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zaptiže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristnost so Jamči. 1277 Cone zmerne. mi IE BTaJbolJ zanimiv ln najboljši slov. Ilustrovanl tednik so a ld priobčujcjo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nfca, vsako društvo itd- Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. ..TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50. pol leta K 5.— in celo leto K 10'—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite naai svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljnblfana, Frančiškanska ulica 10 L jt§it Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov 127 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mostu. Velika s zdelovanje šopkov, vetrn trakov itd Zunanja naročila točno. ■ II priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 stojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko A. KUNST Lfnbllana Židovska ulio« iiev. 4. Velika zaloga obuval istnega lzdalka za dame, gospaae ln otroke le vedno na lzbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno ln po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 največja zalega navalnih do najfinejših otroških vozičkov ln navadne do nafflnefse žime. M. Paklč v I>Inbl]anI. bani. nndikn n poiLJa t ponetjin. n 21 Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. UB3BM Ustannrtltno 18«». ■ parno barvarstvo Ml ter kemično čiščenje in snaženje oblek. U Apretura sukna. _ !jos.reich! ■ Poljanski nasip - Ozka nlita It. 4. ■ Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1**1 * I X X 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rib le olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zaslize-nost la prehlajenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok« — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domaČih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". Vidno stile gunijeve špeciaRfete Oddajajo se tndi zdravila za člana vseh heiaiskih blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. Piiarm. Mag« i H N Vinko Proboja lekarna pri zlatem orlu Liabljana, Jurčičev trg it 2. Najnovejša izbera umetniških in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ejubljana Prešernova ulica štev. 7. m. V ponatisu je izšel :: znameniti roman AMERIKANKA (Francoski spisal Pierre de Coulevain.) Naročila sprejemaš „]Yaro9na knjigarna", Ijubljana, Prešernova ulica. Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v. Zaradi izrednih poštnih razmer nI mogoče tega dela pošiljati na ogled ln se dobiva le proti vposiljatvi denarja v naprej ali • pa po postnem povzetju. L kr. priv. zavarovalna dražba. [. kr. siiv. zavarov. dražba za Htijenje. „Avsffljsi Fenfts" no Dunaja. Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Dražba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne aH plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; c) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. . . Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve . . Letni dohodki na premijah . K 6,000.000 K 230,000.000 „ 60,000.000 „ 12,000.000 Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnka plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost m nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd 77 Natančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik kateri Izhaja že 34. leto. jjjjjUgggj zuon „Ljubljanski zvon „Ljubljanski zvon" tZ£ II Mele med svojimi sotrudnikl naše najboljšo pripovednike, pesnike ln kritike; fi poroča nepristransko o vsefc važnejših slovenskih ln slovanskih književnik novostih; Je tekom svojega 33 let-anja pridobil v našem slovstva odlično mesto. Naroča se s Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4-60, četrtletno K 2-30, 5A 623402 38 5 *-Y 7 t „Šlager4* in „Kavser" s podolgastim, okroglim čolničkom, Cen-iral-Bobbin za dom in rokodeljstvo se knpl|o nalbolie in naj> eene|e pri firmi A. VVEISSBERG, tvorniška zaloga Dunaj II-9 Untere Donaustrasse 23/111. Cenovniki v 2411 Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — slovenskem jeziku zastonj. Naznanilo. Castitlm damam In gospodičnam uljudno naznanjam, da sem otvorila na Rimski cesti št. 6 (priti.) modni salon za damske klobuke. V zalogi imam najmodernejše klobuke za predstoječo sezono ter vse k tej stroki spadajoče potrebščine. Sprejemam tndi vsakovrstna popravila. Priporočam se cenjenim damam in gospodičnam za obilen obisk Rozi Fabčič, modistka 2447 Ljubljana, Rimska cesta št. 6. omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik s marm. ploščo in ogledalom K 350-—. \ Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. ______— Mizarstvo. Popolna JI spalna oprava *1 2 postelji, 2 ca CA 4> M. Schubert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogo tkanin ln glaco - rokavic, modno blago za gospode in dame, raznovrstne fine parfume, ročna dela in materijal, klrurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih gumbov. Svež krompir in čebulo najboljše kakovosti ponujata najceneje Karel Steiner Dana] XXI/1, postni predal 35. Telefon 98148. Anton Schindler in sin Dunaj Sli, Bendlgasso 11. Telefon 33458. 223 Jamči se za solidno delo. \* Cene Konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik. —=i=r=— Otroški vozički. —; • — J. Pogačnik, JLjubljana, parije Jeremije cesta št- 13—18. 9 K c3 o 55 "S •o O &> g* < 9 S. e g* Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Nad 50 let obstoječa parna barvanja in kemično snaženje oblek apretura sukna 610 LJubljana, Selenbnrgova ul. 6. priporočat Postrežba vestna in točna. Anton Boc GUnce. Barska ulica 46. Najnižje cene. Brez konkurence! F. L Popper čevlji g za gospode is gospe so nogam B najbolj priležci, Bcni in najboljše g kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ^Jl Prešernova ulica št 5* Govsserski čevlji za turiste, hi^jenicni ij^ čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. a 00 Kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obfiecaocl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 S, 3 lončki K 2-50, 6 iončkov K 4.50. Hemenv, Košiće (Hassa) I Postlacfc 12 22, Ogrske. li>42 Divfi ter pravi stanj suhe ćećplje, sohe hruške, laneno in konoplieno seme, bnena zrna. proso, krompir, želod, ieilce (Knopper\ orehe, vosek, vinski kamen, snbe gobe, predivo, svece sadje, sploh vse deželne pridelke $9" savana i. veletrgovina #iton Kolesc, Celje. istetsko tndi prazni olinate ln petrolejske sode, vse vrste vreče, steklenice z zavojem za mineralno vodo. 2480 Sprejme se mesarski pomočnik zmožen tndi prekajevanja (zelharije). Proda se 2464 težak konj, močan voz „9era", koleselj in :: acetilensti aparat t. za 10 luči, vse v dobrem stanju. Kupujejo se nji za klanje. Iv. Rrlanttišek, mesar, glince (gostilna Amerika) pri Ijubljani. i: i: M i: Blagovni oddelek Hke i i oodile v Szabadka. Ogrska nudi veletriceni m preprodajalcem dokler kaj zaloge ln v kolikor dnevne ceno ne porastejo za gotov denar s 2448 1:1 C1 D Sanfes Superior kava za ceno K 380-— Santos Prima „ 390-— Guatemala GA 430-— Cosiarika CA 490-— Matagalpa MA „ 520-— Biser (Perl) PA „ 520« Bibera Lampong Bibera Tellichery Hoiand. kumena (kima) Marseille milo 72% Vaniljna čokolada Olje čisto oljkovo Olje Sesam Jaffa Zdrob (gres, kašica) A/IO Prima ogrske salame Vse cene veljajo za 100 kg s skladišča Szabadka v orlginalnik balah, omotih, zabojih ln sodčkih. Naročbe se ob poslatti denarja naprej Izvršujejo takoj. Hlanjše naročbe se izvršujejo v poštnih zavojčkih po 5 kg s povzetjem, toda Izvršuje jih bankin veletriec s 5 % prlbltka. Pri banklnem veletržcu se lahko dobi tudi Ia glace rit po K 3*20 ln Ia Bangon rit po E 2-80 za 1 kg. ff fi ff ff ff m ff ff ff ff ff ff i □ a m 1:1 335-— 145-— 192— 440.— 450 — 480-— 105-— 1100— I! 1 Stanje dsnarnih vlof na kaj. in tek. račun 31. dec. 1914: K 2029841.404-—. i* Hoj, leiit Hn žii dalje vse kmetijske in gozdne pridelke kupuje z vsake postaje trgov, s semeni A. Or&nvrald, Wiener Neustadt, Lepa dvonadstropna VILA z velikim vrtom v LJubljani, graF" se ngodno proda. 2025 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Kupiti želim Z zemljiščem t najraje od Ljubljane proti Št. Vidu ali Posavju. Ponudbe do 10. t. m. na našlo? „Kupee/2479" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2473 G. FIujc as*- Gosposka ulica 4, -m I. nadstropje, levo. 2478 Uradno dovoljena, že 20 let obsto« {eča najstarejša ljubljanska 1 HI udobnost cenj. občinstva zopet središču mesta. Priporoča 1b namešča le boljšo kakor privatno trgovsko la gostiln Mrko osoble Izbira razllonta služeb, zlasti za ionske Vestna in kolikor motno hitra postrežb? zagotovljena. Pri vnanjih vprašanj?* se presi z« odgovor znamka' Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. julija 1915: K 05,044.552-—. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na »tmajo. — Ustanovljena 186*. - 29 poJrnžnic Vnal Marij« tlf-SV. Petra CBSta (V M!l MmM fMtf). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. i Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stdvaniem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nan>e. K Ustni ena in pismena pojasnila in nasveti o vsoh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravlllsče c kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike. nsVBrzoiavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41 1755 1554 3F 4Y 8Y Društvo za otroško varstvo Ia mladinsko skrb v Idriji posreduje pisarnam in trgovinam, ki bi potrebovale tipkaric ki znajo tudi nemško in slovensko stenografijo ter imajo nekoliko pisarniške prakse. VeČ po dogovoru. 2408 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombtna-kocijah pođ tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. 99 64 Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi S 71,949.392-26. — Izplačane odškodnine ln kapitaUfe B 145,150.178*29. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ----Vsa pojasnila dajei-- Generalno zastopstvo f liniljani Čigar pisarne so v lastni ban-- Čni hiši - V i iti fln. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani - ■ »*----■----*— ---- -- 2530 CsMilitM^u« ■ č^Aif O Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. ■i Delnisfea glavnica 8,000.000 kron. h Stritarjeva ulica štev. 2« Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po 472°/O čistih. 2° o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Priporoča nakup srečk za 5. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loterije. Zpebanje čad. 9« «*S**ofr»a*» «1«» O* novembra Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: Vi srećka K 40-—, Mi srećke K 20-—, l'* srečke K 10«— h's srečko K 5*—. Cene za novo vstopivše Igralce: Vi srečka Z 200-—, 1/2 srečke S 100*—, 1/4 srečke K SO*—, Vs srećke E 25-—. --Naročila se vr&e najugodneje 00 poštni nakaznici.-- Sprejme se takoj zanesljiv hlapec vojaščine prost, z dežele. Plaža po dogovoru. Ivan Ogrin, Laverca pri LJubljani. 2458 Učiteljica sprejme 3-4 učence v pouk. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2455 II Me pil?! osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so ananas, jabolčnik, grenadinec, mali-novec, muškatni hruševec, poprovi m eto ve c, pomaranče ve c prvenče-vec, vtenjevec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča nameato ruma in žganja. Sestavine a natančnim navodilom stanejo X 4*50 franko po povzetju. Om pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmoinott ne trpi. Jas Grolkk. Engel-Srogerie Brno, št. 83!. Msrarsko. f Franc Furlan $ nsMnik fastbioforc vdore f klfnčavaidarstvo in zaloga štedilnikov se nehaja: 10 I Ambrožev trg štev. 9. # m i Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izposoj evan je :: cb mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoraeijshe cvetlice za dvorane in balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. Bns| avke: Z. Bizovičar, ;: vrtnar. Lfnbljana. r 891 i ■ i krasne novosti jesenskih in zimskih oblek in površnikov domačega izdelka po izredno nizkih cenah. Brez konkurence! Soiidna postrežba! Najnižje cene! Udeležite se! IV. c. kr. Žrebanle se vrii: 5. razreda Udeležite sel avstrijske razredne loterije. 8., 9., 11., 12., IX, 14., 15., 16., 18., 19., 20., 21., 22., 26., 27., 23., 29,, 30,, dne oktobra, 2. ln 6. dne novembra 1915. L 1 premija za o u te > o > o H n s o O Cela srečka X 200'—. V* srečke X 100-—. Dobitki 1 za ■ f* | • (IM ■ 9» ■ j» 60000 ■ tf * tt 40000 ™ tf L Cela srečka K 40-—. srečke 3C 50*—. 2 po 25000 = 10 „ 20080 = 20 „ 10000 = 30 „ 5000 = 400 „ 2000 = 700 „ 1000 == 3094 „ 400 = 38737 „ 200 = 5 O.r Li- 1 t A l\ [4 2 2 150080 ^ '/» srečke X 20--. 1237000 s-7847400 S V< srečke X 10—. V» srečke X 25-—• 44000 dobitkov in 1 premija E 12785000 Srečke za ta razred priporoča UubUomkakređitnobfin: poslovnica c. kr. avsli*. razredne srečke X 5-—. N ■5 iS. ■s tt N K* a. < in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splitu. Plamena naročila se priporočajo po poštni nakaznici. dobe tako! trajnega opravila za akordno delo ob tedenskem zaslužku 40—60 kron. 2395 V. J. WOLF Gradec, Fischergasse 21. Sveže cešplje lam = hruške (tepke) kupnje vsako množino ln po najbolišlh cenah 2014 veležganjarna sadja M. Rosner & Co., Ljubljana. I! Ituatajle Moj!! cenovnlk na veliko o električnih predmetih in o acetiienskih sve-tiljkah vseh vrst. Namizne svetiljke, viseče svetilke, svetiljke za kolesa in ročne svetiljke, žepne svetiljke itd. Najcenejši nakup. A. VVEISSBERG Dun&j II., 2109 Đntere Đonanstrasse 23/111. Slovensko dopisovanje. v veliki zalogi« najfinejše kakovosti po 7, 9, 12 in 18 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 X — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo Št. 1. (Sritliče Mestnega in Starega trga). : Postrežba točna in ^estna. 8 gxxxxxzxzxxzxzxxxxxxxxxs xx>g i M Ml M R Kmetska posolilnico lablionske okolice v Ljubljani. R n II 284 N obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000. M brez odbitka rentnega Davka. H Ustanovljena leta 1881. I i r 3299 h Solkana pri Gorici, Kavno tako blizu fronte smo, kakor je Gorica; pol ure gre človek paralelno s Sočo proti severu, pa je v Solkanu. Po narodnosti je Solkan čisto slovenski in naši goriški listi so za časa narodnostnih bojev imenovali Solkan: slovensko trdnjavo tik mesta. In ne po krivici! Kakor imajo sedanji vojskovodje na vseh mogočih bojiščih svoja opirališča v trdnjavah, tako je bilo tudi nekdaj v Gorici. Solkan je bil v desnem krilu in gorje iz-zivačem. ako je to krilo »pritisnilo«! Znano je solkansko pohištvo. V mirnih časih smo je eksportirali ponaj-več v Dalmacijo, pa tudi tja v daljni Egipet. Znamenit je tudi železniški most blizu Solkana, o katerem se je že mnogo pisalo, tudi to, da so ga Lahi porušili, kar pa ni res. Kakor iz Gorice, tako je tudi od tu mnogo ljudi bežalo, ko je Lah napovedal vojno. V neznanskem strahu smo bili tiste prve dni.Pa se je ustavil Lah ravno tu pred našim pragom in nam pošilja sedaj tupatam pozdrave v obliki šrapnelov in granat. Ko napada laška pehota naše pozicije za Saboti-nom, dežuje ru pri nas — laških puškinih projektHov. To je dobro, da so ti napadi zelo, zelo redki. Dosedaj se še ni pripetila nesreča radi laških izstrelkov iz pušk, šrapneli pa so zahtevali že sedem žrtev. Nekaj vašča-nov je bilo ranjenih. Na brizganje in tulenje v zraku smo se popolnoma privadili, saj streljajo Lahi čez nas tja proti Ajševici. Seveda se to ne sgodi vsak dan, parkrat pa je bilo tu prav hudo, pokalo in treskalo je ravno nad nami. Ljudje so tedaj bežali v kleti in počakali, da je bilo konec nevihte. Ako se tako komu pripoveduje, ali da se to Čita, se človeku, ki ni bil nikoli zraven, zdi cela stvar veliko boli grozna, nego je v resnici. Da le prvi strel ne zadene, potem je dobro. Predno prileti v drugo in tretje, se že lahko poišče varno kritje. Kot kritje pa je vse dobro, zid, debelo drevo, poslopje, najboljša je seveda obokana klet. Smer izstrelkov se da določiti po brizganju v zraku. To je važno, sicer bi kdo iskal v kritičnem momentu ravno nasprotno kritje. Sem k nam pošiljajo Lahi izstrelke, kot ugibamo, od tam nekje pri Moši. Čudno se nam je zdelo izpočerka, kako to, da ne streljajo Lahi sem k nam iz gričkov pod Ste-verianom, ki so nam tu tik pred nosom, saj bi imeli veliko bližjo distanco. Nek veščak v tem pogledu nas je podučil, da ne jemlje artiljerija navadno smeri direktno pred sabo, ampak poševno, in da dobi na ta način cilj med takozvani križ-ogenj. Kaliber izstrelkov, ki jih pošiljajo sem k nam Lahi, so ponajveč 7cm šrapneli. Videl sem tudi neeksplodirano granato kalibra 15 cm, katero so potegnili pod Solkanom iz Soče. Tudi prav majhne granatce butajo včasih sem k nam, baje so te kalibra 5 cm. Pot, ki pelje iz Solkana proti Sveti Gori, so Lahi obsipali par noči zaporedoma brez prestanka. Skoro povsod hranijo ljudje takozvane »lonce« šrapnelov, ponekod sem opazil, da rabijo te lonce mesto cvetličnih vaz. Cvetličar Ferant v Gorici jih ima o izložbenem oknu celo skupino. Ker smo tako blizu bojne črte, se seveda ravnamo natančno po navodilih, ki nam jih daje vojaška oblast. Po 8. uri ne gre noben civilist več na ulico; ko bi se kdo iz katerega si bodi vzroka zakasnil, ta riskira, da ga spremi patrulja do veznih vrat. Ako hoče kdo po dnevi v Gorico, mora imeti za to potrebni potni list. Sicer smo se na to tako privadili, da se nam zdi, kot bi bilo vedno tako. Posebno strogo pazimo na čistost studencev in vodnjakov radi bolezni. Imeli smo dosedaj med občani tri slučaje kolere. Poprej smo se kar tresli, ko smo čuli to besedo, sedaj pasiramo cmevno ob hišnih vratih, na karejih je pribit listek z vsebino: »Pozor! Vstop prepovedan radi kolere!« To so vse odredbe, da ti posamezni slučaji ostanejo osamljeni. Poslopja so v naši občini nepoškodovana. Samo štiri delajo izjemo. A še ta so le malo trpela, tako, da se v njih še lahko stanuje. Pred časom smo imeli priliko občudovati v Soči italijanski most. Seveda ne po vseh pijonirskih pravilih lepo speManega čez Sočo, nego razrušene ki prelomljene kose bivšega italijanskega mostu pri Pla-veh, ki ga je narastla Soča odnesla Lahom. Zajezilo se je ogromno število hlodov in desk v takozvani- Zr-jarvi skali pod solkanskimi polji in naši ljudje so vse to lepo potegnili na suho in odnesli. Šel sem si ogledat to tramovje in čital različne napise in rrsarije po deskah in hlodih; na več krajih je bila zarisana neizogibna ita-ljanska peterokota zvezda. Zanimal me je posebno mal, iz hrastovih deščic narejen, ob straneh stisnjen sodček, v katerega bi se napolnilo približno en liter tekočine, katerega so tudi našli v Soči. Obešen na vrvico rabi najbrže italijanskim vojakom mesto naših vojaški steklenic Od- prl sem zatek in povohal, kaj naj bi bilo v njem. Konstatiral sem, da je bil pred kratkem v sodčku še precej neprijetno dišeč liker. Nekega dne j smo čitali tu v nekem slovenskem dnevniku poročilo vojnega poroče-; valca, ponatisnjeno iz tujih listov, j Skoro popokali smo od smeha, ko smo prebrali vrste, kjer opisuje dotični vojni poročevalec tu naš kraj in pot, ki vodi na Sv. Goro. Po navedenih par imenih smo določili, kje je približno stal možakar, ko je pretuh-tal tiste zanimive stavke. Eden mi je še ostal v spominu, glasi se takole: »V teh skalnatih votlinah domuje revno slovensko ljudstvo itd.« Bože mili, da bi stanovali kot martinčki in lisice po skianatih luknjah! ... Ne! Ravno tako udobna stanovanja imamo, kot jih imajo oni, ki stanujejo daleč proč od bojnih poljan in čitajo o vojni takale poročila, kot jih pošilja v svet onile vojni poročevalec. Poprej smo tudi mi tu kupovali vse za čisto zlato, kar so nam današali vojni poročevalci, sedaj pa vidimo, da so le mrvice pristne, vse drugo pa so »floče«, bi rekli tu pri nas. V začetku vojne z Italijo nam je tu marsikaj zmanjkalo, počasi se je zbolj-šalo, da že gre polagoma. Ljudje tu precej pomirajo, posebno otroci. Vzrok je: enolična hrana, na kar naši ljudje z dobrim zaslužkom niso bili navajeni. Te dni je bil baje gospod deželni glavar v Gorici in se o vsem informiral; gotovo je cul marsikaj — zanimivega. Upamo, da bo odslej naprej deželni odbor bolje skrbel za aprovizacijo goriške dežele ... Reforma pristojbin. Zvišanje pristojbin od dedščine, od daril, sodnih spisov in zavarovalnin. V današnjih vojnih časih so naloge, ki jih ima izpolniti država, v prav občutni meri večje,kakor v mirnih časih. Ne velja to samo za vojne zadeve in za vojaške priprave, marveč so izdatki države tudi na drugih poljih prav izdatno poskočili. Da zadosti vsem svojim potrebam, je bila država prisiljena, poiskati s pomočjo § 14. novih davčnih virov, od katerih si obljublja na leto za 23 milijonov kron več dohodkov. Te odredbe zadevajo pristojbine od dedščin in daril, sodne pristojbine in pristojbine od zavarovalnin. Pristojbine od dedščin. Izpremembe, ki zadevajo pristojbine od dedščin, se dado karatkterv zirati tako - le: Pristojbine naraščajo progresivno ter znašajo za neposredne sorodnike, za pripadke do 5000 K 1*25%, za pripadlo premoženje od 5000 K do 10.000 K 1*5%, za pripadke do 100.000 K 2%, do 250.000 K 2\5fo, do 1,000.000 K 3% m čez en milijon 3"5%. Za stranske sorodnike do četrtega kolena velja ista razpo-redba, samo pristojbine naraščajo od 5% pri pripadkih do 1000 K, na 6%, 7%, 8%, 9%, 11% ter dosegajo pri pripadkih nad en milijon kron 13%. Pristojbine za vse druge dedščine znašajo pri isti razporedbi vsot pri-padkov 10, 11*5, 13, 14*5, 16, 18 in 20%. Dobro razumevajoč volila in ustanove v učne, dobrodelne in humanitarne namene, določa nova cesarska naredba za vsa taka volila in za vse take ustanove ne glede na njih višino namesto dosedanjih 10%, samo 2%. Pristojbine od dedščin zadevajo vse dedščine in vse pripadke iz volil, vsa darila za slučaj smrti, vse pripadke iz ženitovanjskih pisem, tudi pri skupnem premoženju do smrti in pri preužitkih, fideikomise, vsa darila med živimi, če so v katerekoli zvezi s smrtjo dorovalca. Posebne olajšave obsega naredba pri zaporedni smrti več članov rodbine in pri dedščinah po vojakih, padlih na bojišču ah umrlih vsled ran ali bolezni, ki so si jo nakopali v vojni. Žena in otroci takih vojakov ne plačajo od premoženja do 20.000 K nikakih pristojbin, do 50.000 K pa le nad 50.000 K V2 predpisanih pristojbin. Važno v tej naredbi pa je zlasti, da se pristojbine ne odmerjajo po visokosti cele zapuščine, marveč po Čisti vrednosti onega dela premoženja, ki pripade vsakemu posameznemu. Pristojbine od daril. Pristojbine od daril se ne zvišujejo z vrednostjo daril, marveč naraščajo sorazmerno z njimi, in sicer znašajo med neposrednimi sorodniki 1\5%, pfi stranskih sorodnikih 8%, sicer v vse shičajii 15%, samo pri darilih v učne, humanitarne in dobrodelne namene 2% čiste vrednosti darila. Darila premičnin do 100 K so prosta te pristojbine, pri večkratnih darilih tekom enega leta pa se zraču-na pristojbina po skupni vrednosti. Darila nepremičnin pa so vedno podvržena pristojbini, ne glede na to, ali je bilo o darilu napravljeno pismo ali ne. j Sodne pristojbine. Druga cesarska naredba obsega sodne pristojbine v spornih zadevah, k i v zadevah, ki spadajo pred obrtna so-! dišča, pred razsodišča in razsodnika, i eksekutivne zadeve ter konkurzno I postopanje ter urejuje vse te pristojbine, obsega pa nadalje tudi doslej kolka prosto sodno postopanje v iz-venspornih zadevah in pritožbah na podlagi zasebnih obtožb. Važna je ta zadeva zlasti z ozirom na tožbe zaradi razžaljenja časti, glede katerih je statistika dognala, da je bil le v 18 slučajih med 100 slučaji obtoženi obsojen. Nova naredba določa pristojbine od vlog, protokolov, prilog in razsodb brez razlike instance. Pristojbina za protokol o ustmeni razpravi se zaračunava podobno, kakor v civilnem procesu po trajanju obravnave. Pristojbine od zavarovalnin. Tretja cesarska naredba obsega pristobine od zavarovalnih in pre-skrbninskih pogodb. Dosedanje pristojbine tudi za pogodbe za rento nadomešča naredba z dvema procentualnima pristojbinama po 2% in po 1% na podlagi vsote letnih premij ter po 1% in po V2% na podlagi vsote letnih izplačil za škodo. Pri zavarovanju obstoja na podlagi te naredbe še nadaljnja pristojbina za dovolitev posojil na police in za plačevanje obresti od takih posojil. Posebno pa upošteva naredba zavarovanja živine, transportov, zavarovanja proti toči in proti požaru. Glede zavarovanja živine je gotovo, da bodo vsaj v sedanjih časih odpadle vse pristojbine. Gospotfarstuo. Perocid kot nadomestilo za modro galico. V 221. številki »Slovenskega Naroda« z dne 27. septembra 1915 poroča nekdo o letošnji vinski letini na Štajerskem. Posebno okoli Maribora in v Halozah bo, žal, v kvalitativnem in v kvantitativnem oziru trgatev baje slaba. Da je temu tako, pripisuje dopisnik v prvi vrsti uporabi perocida, namesto modre galice, ker poslednje ni bilo mogoče dobiti. Perocid obsoja kar popolnoma, to osobito v sledečih dveh stavkih: 1. Pokazalo se je, da perocid ne more braniti peronospore, nazadnje pa še celo, da je v mnogih krajih ravno ta perocid zelo mnogo škodoval. 2. Perocid je postal poleg stalno hladnega vremena največji škodljivec. — Kako prenagljena, da, kako skrajno krivična je ta obsodba perocida, se da posneti iz sledečih navedb: Da bi bil perocid res tako slab, da, še celo škodljiv glede uničevanja peronospore, bi gotovo nase c. kr. poljedelsko ministrstvo na Dunaju ne bilo vsega perocida, kar ga bo na razpolago v letu 1916. zase rekviriralo. To pa je vendarle storilo. Storilo je pa to vsled kaij obilih poizkušenj s perocidom v Dalmaciji, v Istri, posebno pa na Goriškem, kjer so se povsod prav povoljno sponesle. Osobito merodajne so mu bile temeljite in obsežne poizkušnje gospoda Goz-denoviča, inšpektorja na c. kr. vino-ketničnem poskuševališču v Gorici. Perocid se je popolnoma obnesel, da, deloma še bolje kakor modra galica — to osobito v finančnem oziru — tudi na Kranjskem. Gospod B. Ska-licky, c. kr. vinarski nadzornik na Kranjskem, je izvedel v bližini Nove- ! ga mesta, na sicer prav nizko, že skoro v ravnini ležečiem gredfčnem poskuševalnem vinogradu to - le po- j skušnjo. Jako dolgi, 800 trt raznih j sort obsegajoči pas vinograda, je razdelil po širokosti v več popolnoma enakih delov. Prvi del je škropil z galico, drugi s perocidoni, tretji z galico, četrti zopet s perocidom itd. do konca. In rezultat te poskušnje, katero si lahko vsak ogleda, je ta, da ni glede uspeha čisto nič razločka med oddelki, škropljenimi z galico, ali s perocidom. Prvi kakor drugi so v grozdju in listju pred poškodbo po peronospori popolnoma obvarovani Na ukrenbo gospoda Skalickega, se je izvršila po gospodu Francu Kavčiču, delovodji v eraričnih vinogradih v Vipavi ista poskušnia, in kakor gospod Kavčič sedaj poroča, s popolnoma enakim, to je popolnoma povoljnim uspehom. Da, gospod Kav- čič je poizkušal Še neko drugo nadomestilo modre galice, neko v Italiji rabljeno sredstvo, katero imenujejo »Formola Martini« in tudi to s prav dobrim uspehom. Pod Trško goro pri Novem mestu stanuje jako izkušena posestnica dveh vinogradov v Trški gori. To je občeznana Nežika Rome. Tudi ona se je poslužila v tekočem letu namesto galice — to na priporočilo gospoda Skalickega — le perocida, in njena dva vinograda sta kaj lepo ohranjena, po peronospori prav nič poškodovana. Navedel bi pa lahko več izgledov, iz katerih bi rezultiralo, da se nahajajo na Dolenjskem v Trški gori pri Novem mestu in drugod vinogradi, ki so bili z galico Škropljeni, pa so po peronospori zelo, ako ne še celo popolnoma poškodovani. Da je mogoč tako različen uspeh s perocidom, temu more biti vzrok dvojni, namreč, ali nepravilna, ali nepravočasna uporaba istega, ali pa tudi oboje skupaj. Tu treba natančnega poduka, kako gre s perocidom ravnati, potem pa tudi popoln o-noina natančnega izvrševanja poduka, ne pa prenagljenega zametavanja perocida, kateri utegne biti že prihodnje leto, prej ko ne, pri nas edini pripomoček zoper poškodovanje našega vinstva po peronospori. Tak poduk je izdal v svojem času gospod Skalickv. Žal pa, in čestokrat žal, da se poduki pravih strokovnjakov — kakršen je v vinarstvu brez-dvomno gospod Skalicky — ali kar naravnost ne uvažajo in v praksi ne izvršujejo, ali pa da se le površno izvršujejo. Perocida ne kaže torej nikakor zavreči, le pravilno rabiti se ga mora. R. Dolenc. Spominjajte se »Rdečega križa". ! Sprejme so takoj trgovski ! rfttt..r!n;i, izurjena v železnim", pri 2398 FRANCU PSCEKU, trgovina z železnim in špec. blagom v Ribnici,--Kranjsko. ovčjo 1 oprano In neopranov knplm vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačila, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet. 2031 Veletrgovina R. Stermecki Celje št. 15, Štajersko. Zajamčen uspeh a,B pa denar Ra*ai« zdrav%i kj Buj rx e nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled lepo r as dobite ob rabi med. 2481 Ur Jt Biva Itromo 75 nr«l oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za JI. /1. AlAd Al CUlC M pidl vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'— Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Riz, laboratorij, Dana j IX., Berggasse 37 3. Zaloga v LJubljani: Lekarna pri »Zlatem ielena", drogeriji Kane m „Adrija*. 3 3C 3E 9m Damske klob : v največji izberi priporoča MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stani trg štev. 21. kel = ir Popravila najceneje. 3465 Popravila najoeneje. 3E Franc Kos £jnbljana9 Sodna ulica. Podpiraj donafo MuMju! Stara nogavice so ceno podpletnfe{o I Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pietilni stroj patent »Wiedermann« je edtna in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delani brez agentov, so oene veliko nitje. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogobopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne m podorne trdote daleč nadkiiljnioci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 1408 raznih uradov in naj slovite j ših tvrdk so na rsffpolago. Centralni nrad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9« 3 JV{odni solon P. J^arborič J^. Jl{Udner nosi = Ljubljana, J^estm trg štev. 7 = priporoča svojo veliko zalogo kinčanih klobukov, praznih oblik, peres, cvetlic i. t. d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. r o- t o Popravi/a točno in ceno. Popravila točno in ceno. 114 ^597 lepe prsi dobe deklice in 2ene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, S in d. Zraven spadajoče milo 60 vin. Jtihi ^°^e ^ePe» Pome telesne oblike z mojo redilno moko lllll »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih Uill pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga Kaiiio ftel Duoa] VI, Itsmm 49 K, 2. Stoft U g m- M navijeno a i 1042. (agmimimmmilg 11 ili U/n IlilluLlI 154. EBERL otisHtafiu. lakbiiiiLibrtaa Prodajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". 41 Delavnica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. S ALFONZ BREZNIK učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča. LJubljana, Kongresa! trg 15, (Nasproti nunske cerkve.) Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevaklva Mavirjev In harstsonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij. Ediili založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen- dorfer, H6I2I & Heitzniann, Fflrster, Ehrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Sieizhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Kofniann in Hcfherg (amerikanski harmoniji). Obroki od K 15-— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih ^barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglaževanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno le faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalzi-fikaiov in navideznega „po2eIna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „doprem blagu'«, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. 5C SJC 5^r» XX ^5 Si XX za spalne ln Jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modrocl na vzmet žlmnafl modrocl, otroški vozički itd. IBgT Najsolidnejše blago. 9QC XX XX XX 3C3CzHieHiiK!K xxxxxx e D S iti -J 1 THEYERA American Shoe Made by Mce&EufcMns Boston. Mass. U.S JL vseh vrst za urade, društva,trgovce itd. jfnton Černe, graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij LJubljana, Selenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. za snežne čepice, moške nogavice, zapestnike i. t. d. m*a*3 g? ot*oča ar Toni Židovska ulica št. 5. Teodor Kom (poprej Zenrib Kom) pokrivalec streli in Klepar, vpeljat strelovodov, ler instalater vodovodov Ljubljane. Poljanska testa fl. L Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Škriljem z asbest-EBni2ntnini Mjera (Eternit) patent ffafscbek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle- I parska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna ln kuhinjska oprava. Postekljena posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. modni otelile : za gospode : Lgnblfana, Franca Jožefa cesta 3. ¥@jaške in uradniške a uniforme: po meri v najkrajšem času. L HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za 88 nakup in prodajo zemljišč in posestev ss VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodna izvedenec Ljubljana, Trnovski 1767 14. Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. — , ^ xa predvrtovec, ia?ko itd. itd. 1215—11. iz iičastih mrež in kovanega železa preprosto ali tudf naikrasneie opremljene, vrtne ograie iz kovanega železa, stonnlske ografe. okenske mrete, ograje za grobove, grobnice, balkone in procelta, večkrat sukane sesterooglate, v ognin noclskane ter šfirionlaie strojne žicaste pletenine za ogradltve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazaneri|e, voliere, Igrallšča za lawn-tennls, Rabltzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah kr 8 Scbrautz i l M t Ihiiiase 26/42 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva so pri vseh večjih trgovcih z železnino. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo Brezplni kom za ^p#%f, raenie v m. Pisalni stroji •4;'-£'' '■•:< V-^fSr^ ,, A D L E R4 a-^'^SSPs^ plehlm stroj« vseh velikosti Priporočamo ^peclistln.© zelo solidne tvrdke ristofič- Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša Najnovejše WV KOSTUME Najnovejša s Plašče, jope i Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete. Higienično perilo ln druge potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo. m Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Izubijani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 280 — m FD 8713 11 D$A