Kntoll&k cerkven list. Danica iihaja t., 1». in 20. dne vsaeega mesca na celi poli, in velja po pošti /a celo leto 3 cld.. xa pol leta 1 gld. tiO kr.. v ti>kurnin sprejemanj na leto 3 gld. «0 kr. in na pol leta 1 cld 30 kr., ako uni .lne\i aadeaejo v nedeljo ali prainik, iiid.- Ilaaua dui. poprej TefnJ XIX. V Ljubljani 10. - — svečana 18(56. List 5. P« oflhottu „ifnfe pUOke." Kil dau v Ljubljani leta 1 *.)<>. (Spisal Jož. K o vadi č.) V. Kavno se začno po velikem tergu ljudje po svojih opravilih sem ter tje sprehajati. V drugih dobah ni manjkalo gladkih in okroglih besed, posebno pa osebam tergovskcga in kuhinjskega reda; ali ztlaj je vsa druga. Skorej slehernemu se neka tužnost na čeli bere, hodi se večji del posamič, znanke in znanci si nimajo nič prijaznega in priliznjenega, kuharice nič skrivnega in opravijivke nič novega povedati; za pozdravljenje se samo malo z glavo pokima ali pa z roko pomiga in k večjemu nekoliko pomuza, sicer pa se z ruto ali robcem pred usti svoj pot derve in le na to pazijo, da se že od daleč eden druzemu uganujejo. Navadno silo zgovorne branjevke tihe in modre kot nekdanje deitiške l * i t i j e čepč rta svojih stoleih; nič se pri njih ne pogajajo, temuč samo poprašajo za ceno; ona pove, človek plača ali pa jo dalje potegne. Pod obokom mestnega poslopja s svojim slovitim stolpom na pet voglov policijska straža p.t stari šegi počasno enoglasno kot v stolpih urni ne-pokoj svoj „scm pa tje, sem pa tje — ena dve, ena dve" z jekleno natančnostjo tapa, med tem da pri Ko-boveui mojsterskem kladežn dekliniee sicer gibčne in tudi ne premolčeče s svojimi škafi tako tihe in ntirne po versti stoje, kot da bi bil tudi njih mojster Koba s kamna izdolbel in tje postavil. V častiti stolni cerkvi sc je služila korarska sv. maša, pobožnih je bilo čuda, ki vsi z ginljivo zvestobo molijo; — nepotrebnih zijal, ki le samo Rogu pot zastopajo, ni nobenega. Obleka pobožnih je skoraj sploh černa, očitno znamnje, da je smertni angel enega ali druzega izmed njihovih ljubih v večnost spremil, ali pa tudi kterega izmed njih dotaknil se, tla jih je pa previdnost Božja žive ohranila. — Krasno duhovsko semeniše s svojim, ne le kar čerke, marveč kar zapopadek veljd, resnično zlatim napisom „Virtuti et uiusis" je praznovalo, in ravno tako tudi zalo šolsko poslopje, — tudi knjižnica jc bila zaperta, kakor križunska cerkev, kamor sem dve šolski leti ob nedeljah in praznikih k službi Božji hodil, in se s serčno radostjo domislil, kako so pri njej bogoljubni profesorji svojim učencem lep zgled dajali. Od tod se podam v Latermanov drevored, kjer se dolgo v raznih mislih sprehajam, in na to na pol truden na klop vsedem. Tu se mi malo potem pridruži nek, sicer neznan pa kakor se kmali prepričam, prav priljuden, že nekoliko prileten gospod, domu gredoč iz Šiške, kjer je imel opravila. Kakor stari prigovor pravi, da beseda besedo da, tako se tudi pri nama zgodi. Spoznav&i, da sem ptujec, me vpraša, pri kom da stanujem V Ko mu po- vem ime gostilnico, me prijazno za roko prime in reče: „No tedaj, bova z Božjo pomočjo danes skup obcdvala, kajti jaz sem ondašnji gostilničar. — To mi je bilo prav tlrago slišati. Bilo jc pa Šc dobro uro do poldneva. Jaz ga torej poprosim , naj mi kaj pove od tiste dobe, ko je kolera v Ljubljani vladala, t Gostilničar mi na tanko razlaga, kake križe je imel takrat z ljudmi, p.' sebno pa s p tujci. Vsaka, šc tako navadna iu nedolžna jed jim je bila sumljiva, in seje ogledovala in ovohalu. Iirej da se začne jesti. Nekteri so le samo juho sre tali, drugi razun teletine ali kuretuiue niso nič vživali; zopet drugi čez žejo se pritoževali, pa ne vina ne vode niso pokosili, temuč le češjdjevke ali češnjevke iskali. Zdravniki so svetovali serčnim in veselim biti in sc posebno vsakega čmera varovati, pa <«. večji del le bob v steno metali. Kes je sicer, tla so ljudje takrat vse drugačni bili, kot pa po navadi. Bili so krotki, prijazni, bogaboječi, ob kratkem: vladala je ljubezen. Nekteri so natanko vediti hotli, koliko jih je vsak dan obolelo in pa umerlo; družim se pa o bolezni kar č.-rhniti ui smelo. Bili so pa tudi nekteri prederzneži, ki so sc prav v kljub prepovedi solate ali kumar in še druzih reči natepali m pa zraven nalaš -t: s pivo nalivali: pa mogli so — v večnost, kar je ljudstvo z veliko neje volj nos tj o, pa tudi s strahom navdajalo, in za tega voljo je pa tudi večjide! vse, kar je moglo in pa smelo, mesto zapustilo in v zdrave kraje pobegnilo. Hili so tudi taki, ki niso ves čas kolere kar stopinje iz hiše storili. to je bil žalostim čas! Bog nas obvari več kaj tacega doživeti! Pa če je tudi, kakor zdravniki terdijo, bo lezen popolnoma jenjala, — je vendar Še /.mirom neka pobito*t iu plasnost meti ljudmi ostala, ki se nikakor zakriti ne daste; pa sej tudi drugač ne more biti, kajti neprišteti grobi pri svetem Krištofu nar bolj spričujejo. du ie strašna bolezen tudi nenrištetili ran po Ljubljani da je strašna vsekala. Dalje na*l.) Precntim* ozdravljenje na Češkem. Na Češkem se je zgodilo 13. pret. mesca prečudno ozdravljenje v farni vasi „il«» nevaren notranji rak, kakor so ljudje sploh rekli, zdravniki pa so tcrdili, tla je neka druga kožna bolezen, ktera je zadnjih 11 mescev vedno hujši prihajala. Imela jc več zdravnikov zaporedoma, ali kar nič ji niso mogli pomagati: naposled pa st; ji s p ah no po životu na levi strani T budili bul in na T krajin ji celo poči koža, podkožno meso je jelo gnjiti, kar je tak smrad napravilo, da so ljudje komaj prestali pri nji v sobi. Lahko si mislite njene bolečine! Kmalo je tako onemogla, da so jo mogli vzdigovati iz postelje in jo zopet nazaj po-kladati; veči del jc pa še od zgolj slabosti v medlevice takrat padla. Tako žalosten je bil njen stan okoli no vega leta, kar radi vsi s prisego poterdijo, kteri so jo takrat vidili in obiskali. Naj huji dan v vsi njeni bolezni jc bil pa drugi j •••tek po novem letu, to jc, 12. pros. Neizrečeno jc terpela vso noč, vendar s prečudno poterpežljivostjo je prenašala strašne bolečine, jih Bogu darovala in v iskreni molitvi pri poroči: vala sc Materi Božji ter prosila presveto Devico polajšauja v britkih težavah. To je terpelo vcta Devica Marija, pa nc v spanji, ker spati ji že hude bolečine niso dale, ampak zbujeni , kar je pripravljena vsaki čas s prisego poterditi. Mati Božja bolnico prijazno nagovori s temi-lc besedami: „Dete, od sedaj botleš ozdravljeno! Bolna deklica pocuka strežajko, ktera jc zraven njene postelje stala in ji zašepta: ,.Poklekni, poklekni! - ali nc vidiš Matere Božje?" Služabnica ni sicer vidila uič, pokleknila je pa vendar. Pri tej priči sc strese bolna po vsem životu in nenavadno huda bolečina ji prešine \ s». ude; ker ne morejo njeno oči prenašati svit-|ol»e, Ktera jo obdajala presveto Devico in razsvitlje-vala vs,» -ol»o, zatisnila si jc z rokami oči. Ko čez nekaj trenutkov zopet hoče pogledati nebeško prikazen, je bila ze zginila. Deklica jc začela moliti in častiti nebeško Mater, potem pa jc zaklicala v velikem veselji: ../daj ni pa zdrava! Le berž vse po iiiši zbudi, tla bodo z mano vred molili iu častili Mater Božjo!" — in glej čuda: od tega trenutka so bilo res zaeeljcne vse njene hude rane. Koj ko sc zdani, pokliče domačega gosp. duhovna in naroči, da naj se precej bere sveta maša v čast in zahvalo presveti Devici, čudoviti dobrotni.i. Ko kmali stopi |»«• navadi zdravnik v hišo. kar >tcriiii. ker \s.> rane >•» bile zaeeljcne in z lepo novo kožo pokrite, -laoota, bolečine, smrad vso jc bilo zginilo! In deklica, ktera /.«■ od novembra mesca lanskega I« t i ni mogla i/, postelje, čutila sc jc zdravo in terdno, kakor -e nikoli v svojem življenji ne. /e zjutraj dopoldne j«- liotla kar sama v cerkev iti. ktera je p*11 iih o.| hisc. da bi se Bogu zahvalila za prečudno ozdravljenj' . pa o«|s\ i-tovali s,, ji zavoljo gen lega vremen;: in ji rekli. da naj ua kak drugi dan odloži. Zc ti-ti d :: je oj.ravijala vm- domače dela in opravila, kakor oi ue bil.i nikdar bolna. Y saboto, 2". pros., t«-daj ravno x dni po čudežu, bila je v farni cerkvi v I •eorgsualdii s|ovc>na >v, maša v čast Matere Božje, ktere se je vdih krajev skupaj privrela, da so žugali cerkveno zidovje razgnati. t »d dn«- čudovitega • »zdravijenja prihaja dan na dan veliko ljudi. c«do protestantov iz bližnjega Saksonskega, da se sami prepričajo o resnici čudovite dogodbe in sami govore z ozdravljeno Magdaleno Kade. Ko je pri slovesni zahvalni Božji službi ozdravljena deklica pred altarjciu klečala in sprejela pre-»v. Rešuje Telo. je bilo vm- ,»o c» rkvi t:e|/rečeiio ginjcno in solze so se jim »vetih* v o č« ii. Vc>«*ljc in >termciije nad tolikim ču- dežem je vse sploh veliko v vsem okraji; kdor bi pa ne hotel verjeti toga, naj le sam le-aom pride in so z lastnimi očmi prepriča." Z. Ugteii po Siorenmhem 4h f topi si. Ii Ljubljane. Po novem duhovskein imeniku ima ljubljanska škofija 15 korarjev, 510 druzih dušnih pastirjev, 24 duhovnov v druzih službah, 53 penzijonistov, 14 duhovnov iz druzih škofij, 55 klošterskih duhovnov. Eden je devetdcsetletnik, 2 osciudesctletnika, 42 sedemdesetletnikov, 130 šestdesetletnikov, 107 petdesetletnikov, 127 štirdesetletnikov, 142 tridesetletnikov, in M dvaj-setletnikov. Umerlo jih je pa preteklo leto 12, posvečenih jc bilo 2<>. Zlatoinašnikov jc bilo 14, namreč ČČ. in preč. gg.: Vitez Stcf. Grizoni, korar ljubljanski, starašina duhovstva, rojen 11. rožn. 1775; An dr. Ka-strin, vik. v pok.; Jožef Žagar, korar novomeški; Mih. K o g o v s e k, fajm. v pok.; Jan. K u r a 11, fajm. v Mengšu; Luka M rov le, fajm. v pok.; Mih. U ožin a n, lok. na Vranji peči; Al. Ambrož, fajm. v pok.; A n d r. Potočnik, faj m. v Mošnjah; Jem. M11 a r, fajm. v pok.; Jem. lteitz, fajm. v pok.; J.Ziegler, fajm. v Višnji gori in slovenski pisatelj: J. Zal o kar, fajm. v pok. in slovenski pisatelj. — Kazim mil. škofa Baraga in gener. vik. Pirca ima ljubljanska škofija še devet druzih, veči del mladih misijonarjev v Ameriki. — Gg. bogoslovcov jc v 4. letu 22, v 3. 1*, v 2. 15, v 1. 18, zunanjca 2, vsih skupaj 75. V škofijski mla-dcšnici Alojzniei je ."»0 gimnazijalcev. — Redovnic ur-šulinaric jo lili v Ljubljani in v Loki; usmiljenih sester 24. — Katoličanov latinskega obreda je 521.48'J, gre- škega obreda 141 na Metliškem.--Avgustanskih in hclvetiških luteranov je sem ter tje po deželi 119; ne-zedinjenih grekov kacih 230 po Ccrnomeljskem; Izraelec 1. — Ljubljanski duhovski imenik utegne mar-sikterim drugim v izgled služiti. Iz IJ ubijam*. „Šionska lira" g. konserv. Gcrbcc-a v Pragi za mesec svečan ima napeve za tc-lc pesmi; S v c č n i c a t pesem zložil Franc Mam j; T a n t u ni e r g o: Popelnica besede Fr. Marnaj; P o s t n a (Tam na vertu. ..); K vate r na nedelja (Fr. Mama); 10. psalm (besede Mat. Valjavca). — Postni čas sc med drugim tudi posvečuje z branjem dobrih bukev in s premišljevanjem. Naj bodo med drugimi v ta namen priporočene: Kalvarija, Getzcmani in Golgata (g. Volčiča po 1 gld. 20 kr.), Postne pridigo gld. Slišimo, da snujejo v Bukovšici tudi za posvečevanje ondotne cerkve, ki je doslej le blagoslovljena. — Pri sv. Lenartu (nad Loko) so napravili preteklo leto dva nova zvonova, srednjega in malega, ki s starini, velikim zvonom zdaj dajo lepi triglas. (Dreiklang.) Tudi ta, še le pred malo leti novo postavljena cerkev, ki jc tudi v znotranji opravi vsa novo ozališana, pogreša še orgelj. Naj bi jih pač kmali dobila; ono službo Božjo Uaj zelo povzdigujejo, ter preganjajo otožno tihoto iz katoliških cerkva. — V selški turni cerkvi najdemo redoma vsako leto kaj novega; tuko n. pr. lani nov veliki farni križ (handerot. Tudi pri podružnicah te fare se zmiraj kaj dela in popravlja. — Železniška podružna cerkev sv. Frančiška Ksaverija jc dobila k Veliki noči krasen nov in ves pozlačen tnbernakelj, iu k temu kasneje tudi še šest velikih novih svečnikov. Ozerl se je bil dalje na to faro k Biukoštim skriven dobrotnik, ter poslal ji z Dunaja sprelep rudeč mašni plajš, ki je neki okoli 13(1 gold. veljal. — Dražgoška cerkev jo imela k Veliki noči nov božji grob, iu - Ce sc ne motimo — tudi takrat dve novi, s pisano steklenim) vdelani okni, poleg velikega altarja. - Na Zalem logu so lani z delanjem sicer počivali, ker so pretekle leta s prezidovanjem eerkve, farovža in z napravo nove turuske ure. s prenavljanjem stranskih altarjev v domači cerkvi, kakor tudi z olepšavo iničiie kapelice v Suši itd. imeli obilno stroškov. Vendar pa se je pričelo že lani nabirati za novi veliki altar, katerega zaliloška lična cerkev res živo živo potrebuje. In ker pri tacih rečeh Bog velikokrat jrav vidoma pomaga, bo dobila zaliloška cerkev že etos k velikemu Siuamu nov — upamo da prav zal veliki altar. Itue mojstrovo — ljubljanski g. Zajic — daje kaj tacega pričakovati. — lu prestopivši k zadnji fari naše doline, v Sorieo zapazimo tudi nad oudotno »rijazno cerkvijo, da je lansko leto v notranji opravi epo napredovala. Poleg mnogih manjših novost so naredili cerkvi novi glavni vhod skozi zvonik in prestavili stopnice na kor; naj večji kinč pa so vendar cerkvi nove orgije na deset spremenov, ki so se lani o Binkoštih vpervič oglasile m kaj veselo-germeče pojo. * i — *) Naredil je te orgije dobro znani orglodelee Peter Kujte iz P«.d-brezija na Gorenskera (ki ga je že omenila tudi letošnja „Da-nica," akoravno ne po imeuitj, kateri je vreden, da «e priporoči eerkvenim predatojniatvom. Kojie je sicer izmed slovenskih mojstrov, ki jiin je bilu skerbua učenicu mati narava sama, — ali znano je dobro, da taki možje, ču svoj um. kakor Kojie prav marljivo obdelujejo, tudi niso zadnji. Kaj taeega nam Povedano naj bo ko dostavek k temu še to, tla tudi glede znatninj ob cestah se je zadnje leta veliko storilo v selški dolini. Napravile so se nove, res prav lične zidane znamnja: na Praprotnem, v Selcih (dvoje), na Cešnjici, v Železnikih (troje), in na Zaletn logu, izmed katerih je troje (v Selcih, Železnikih, in v Zalem logu t posvečeno brezmadežni Kraljici Marii. Tudi popravljalo se je mnogo v teiu oziru. — (Konee ua*l.| h Dobrepoljn, pros. — Po prošnji svojega znanca in prijatla sem tele verstice zapisal, kakor mi je pravil. Preljuba „Danica!" sprejmi te. moje verstice v slavo prečiste Device, nase ljuoe matere in pomočnice. Pred malo leti, ko sem se bil oženil, dobil sem zdravo ženo; ali malo časa sva skupaj, kar se polasti moje žene neka prečudna bolezen, neznana božjast. Začnejo grozovitno lomiti, vse ude ji hoče zlomiti, i/, postelje jo meče in grozovitno terpinči. Nobena zdrav niška moč nič ne pomaga. Kratkoverni ljudje mi pravijo: narejeno njej je, pojdi tu in tu, ker tam so taki, ki vse vedo, če je narejeno, iu tudi vsakemu pomagajo. Ali jaz si mislim: Bog naju tepe zavoljo mojih in njenih grehov z boleznijo; zmotenim ljudem pa nik dar nič ne verjamem iu nikakoršnu vere ne »tavim v tako sleparije, ker dandanašnji goljufi grozno sleparijo priprosto ljudstvo. V tolikih nadlogah iu martrah uboge uboge žene, ktero je vsak dan neznansko lomilo iu jo za komolce od posteljo metalo, »c pa jaz obernem za pomoč k usmiljeni materi Marii, ki se zdravje bolnik-*v imenuje. K nji se obernem, k nji zdihttjcm in se k njej na božjo pot obljubim. Ker je bližnja božja po! od nas na Kopanje, ton j obljubim sebe ut njo ua lepi kopanjski hribček k usmiljeni Materi Marii. Pri nas namreč se ljudje v mnogoterih nadlogah kopanjski Materi Božji priporočajo in po nji veliko dobrot iu milost sprosiju, ter v zahvalo k njej ua božjo pot romajo... Ljudje pa mi le še svetvajo, naj grem k s|.-parjem po moči iskat; toda mojo zaupanje v pomoč Marije Device je nepremagljivo. Iu kakor po besedah sv. Bernarda še nikoli nobeden ni bil osramotcn, kteri je k tej usmiljeni Materi pribeža! iu pri nji pomoči iskal . tako t«a«Ki moje zaupanje ni bilo zastonj. Ženo skorej b-to in dan bolezen terpinči, zdaj pa jo popolnoma popusti in zopet ie zdrava in terdna, od tistega časa je že kacih šest let in čisto je še zmiraj zdrava ... Z veselim hvaležnim sercem sva se bila podala /. ženo na lepi kopanjski hribček usmiljeno Mater zahvalit za toliko milost, ktero je moja žena gotovo po njeni prošnji zadohila. Torej ti rečem, ki v britkostih, boleznih in nadlogah zdihuješ* z zaupanjem kliči na pomoč usmiljeno Mater Marijo, in os rum o teu nikdar ne boš, uslišan bodeš, ako je le k tvojemu zveličanju. Zato naj bodo tudi te moje revne verstice v čast iu hvalo prečiste Device Marije, Tolažnice žalostnih, Zdravja bolnikov , Pomoči kristjanov, ki naj jo sleherni na poiuoč kliče, in bode mu polajšaiije pridobila od Boga. Zastran sleparstva pa naj še to le pristavim. Enaki sleparji so po več krajin, iu uboge kratkoveruc ljudi vetluo goljufujejo ter pravijo, da znajo odpraviti človeške in živinske bolezni, in vse nesreče »ol hiše odgnati od ljudi in živine. Zatorej , če pri kaki hiši kdo zboli, berž gre k takim sleparjem, in ravno tako če živinče zboli aH svinje, ali če se teleta ne rede. Taki gerdi sleparji napravljajo siucrtnc sovraštva, krege iu prepire med sosedi, ropajo dobro ime nedolžnim in so priča rajni zidar Medved, urar Pire z drugimi vred. — Posebno pa priporočamo Kojra zlasti tudi zato, ker < «v«.jimi izdelki ui predrug, kur v sedunjih Ludib Čavib tudi ui zadnja reč. Pisavec. torej nravi pomagači -atanovi. Naj povem eno tako sle-parštvo, ktero na tanko poterjuje, kar sem rekel. Nekemu takemu malovernemu. v Boga nczaupnemu človeku pogine eno telet. No, si misli, gotovo mi je narejeno: in nekdo mu še reče: ,,1'ojdi tje in tje, tam boš /.vedil. kdo ti je naredil, da ti teleta cepajo, in tudi ..arenij«"' boš zoper to dobil." — Kes gre in slepar mu da nekake vode in malo poroti, da naj kam v hlev (štalot zakoplje, in bo „nuealo." Ta če zvediti, kdo milje uaredii in uni pravi: Ko domu prideš, pervi človek, kteri bo k tebi kaj iskat prišel, tisti je, in mu ne smeš dati, kar te bo prosil, in nič ne sme nobeden tvojih govoriti /. njim. Ko domu pride, kmali priteče poštena kmečka hči iskat stope za pšeno ali ječmen. Po kmetih je navada, da imajo take male stope, ki si jih med seboj pogojujejo, da si vsak posebej ječmen ali pro-* obdela. Ali nobeno ne spregovori z njo; vsi jo pisano gledajo iu nič ji ne dajo. Potem pa jo ob dobro in.«* pripravijo, iu lahko si vsak misli, koliko druzega hudega je i/, tega izhajalo. — Se veliko enaeih, iu še bolj sleparskih zgledov bi lahko povedal, rečeni pa samo to: o naj bi si deželska in pa tu li duhovska gosposka prizadevalo take sleparijo s poti spraviti, da bi ne delali toliko jezo, sovraštva, krega, natolcevanja ter groznega greha med priprostimi in mirnimi kmeti in jih za denarje ne žulili. Zakaj ti sleparji nektere reveže tako ošemijo. da vse nesreče, ki jim jih Bog pošilja, le ita hudobne ljudi obračajo, in kjer koli se jim kaj nesreče prigodi , berž pri tacih goljutih pomoči išejo. tako pa vso vero in zaupanje v Boga /.gube iu nobene reči za kazen Božjo ali štralengo ne -prejmejo, ampak vse na hudobno ljudi /vračajo in v enacih zmotah I«- preradi vse živo dni ostanejo. Ali oh. ubogi! k tiji se edino dobro •'•lovekovo p.» raznih potili zmerom bolj in bolj podpira. Tako je v poslednjem času v mestu Kanninu (forinoiis. prav dobro za poduk in izrejo ženske ml oliiie p«»-k«rbolo. Pripravljalo -e je namreč tamkaj ze precej časa vstanovlj« nje ženskega samostana, in sicer se je n.-tr bolj trudil «» ti reči v. č. gosp. Maroceo, karmiiiski mestni tajmošter in dekan. Prepričan, da nune posebno zato. ker one ne išejo nobenega lastnega prida, bolje podučil jejo mladino, kakor pa po-vetne učenic\ jc -Ule ui). ue mirovati popred. dokler ne b«» vidil v-tan-.v-lj« nega nunskega samostana v svoji mestni fari. Ko • • go-,«. de],.,!; -Voj' želje T11 i X 2 tUUl llH/JMl; • -val. -•» -e mu kmali • « Ipiral«' dobrotn*- -«'r«-:i v pomoč in pod pop»: podarila je neka grotinja Strasso|d«»va lM>'igl. v ta eamen: podpirali -o tudi mil. knez in nadškof pr«»šnje dekana, da s«- je tako še neknj d«*nara i»o-l»il«», iu «l.i je ter/a-kri <-. kr. vladija v to dovolila. Z denaroiu -«• je kupilo iu popravilo poslopje nekdanjih 11111». ktt-ril. -amostan je bi! zatert leta ls!" p<» Napoleonu I. Vlada pa je dovolila, da naj -e nekdanja nunska cerkev zopet v ta namen oberne in s samostanom sklene, t) novem letu j«* bilo vse dodelano in tako pripravljeno. «la so bile vpeljan«- nuno. ki so prišle iz vi«lcmsk«'ga samostana ,,Sii«>re d«'lla provvidenza" - ..-e-str«* oskerbni«-e-;, ki mladim; in bolnike, «>skcrbljujejo. To vpeljanje se je zgodilo prosenca — na dan Marijne poroko: in da bi bilo bolj slovesno, in bi imele nune večji važnost pri ljudeh, so se mil. knez in nadškof na ta dan v Karmin pripeljali. Sprejeti od gosp. dekana, barona Locatelli-a, gosp. c. kr. okrajnika in druzih gospodov, so se podali v nunsko cerkev, kamor so bile nune že poprej v procesii pripeljano od duhovnov šolske mladine, od gospodov iu gospa in velike množice ljudstva. Mil. knez in nadškof, v cerkev pridši. so pokropili ljudstvo, molili nekoliko pred sv. Rešnjim telesom in se podali na svoj sedež. Nato je g. dekan pričujoče nune v kratkem govoru izročil višjemu pastirju kot duhovne hčere, in za njo pastirskega blagoslova prosil. Po dokončanem govoru poklekne na spodnjo stopnjo nadškofovega sedeža gospa mati (sprodnica) videmskih nun, obljubi v imenu vsih pričujočih sester pokoršino in natančno dopolnovanje vsih dolžnost, in na to so poljubilo vso nadškofov perstan. Nadškof pa so jih v krepkem laškem nagovoru o-pomnili, kako svet iu lep jo njih stan. in kako je njih dolžnost bogoljubno in sveto živeti. Tudi so jim kar-minsko žensko mladino prav živo priporočili in jim poslednjič podelili pastirski blagoslov. Ko je to minulo, so zapeli prečastiti višji pastir pesem „Voni sanete Spi-ritus", in po tem brali sv. mašo. Mod sv. mašo so redovnice kaj lepo čveteroglasno pele ,,Salve Rcgina" in pesem od presv. Rešnjega telesa: „Voni sanete", ..Tantuin ergo" in ,,(ienitori" so pa karmiiiski moški pevci, spremljani z glasovi orgelj. umetno peli. Proti koncu sv. maše so mil. nadškof nune obhajali; po blagoslovu s presvotim Rešnjim telesom so blagoslovili samostan ter z blagoslovljeno vodo pokropili vso sobe in shrambe novega poslopja. Po ti slovesnosti, ktera je torpola do poldne, so se mil. knez in nadškof po kratkem počitku peljali do palačo barona Locatelli-a, kteri jih jo k sebi na kosilo povabil, in njim na čast tudi precej veliko gospodov raznih stanov. Vsi gosti so bili prav veseli in glasile so se napitniee na zdravje mil. kneza iu nadškofa, do-linčega gospodarja in gospodinje. kakor tudi na srečo novega samostana in njega vodno večjega pospeha. Tako j«; Karmin postal bogateji za ono naj koristni jih naprav, t »1. .,Lib. eatt.*') K temu še te lo vorstico. Karmin je laško mesto v laškem oddelku naše iiadškotije. Ako pa Lahi tako dobro oskerbljujojo izrejo in poduk ženske mladine, kako. ali bo Slovenec zaostajal? Res, le on zaostaja. Koliko jo mest na Slovenskem, v kterih so ženska mladina skupej /. moško podučiij«*! Pravim mest. zakaj v kaki fari :di po manjših krajih ne moro tako lahko drugač biti. V naši liadškotiji pa po mestih povsod, p:« tudi po deželi že pogosto dekliške farne šole. Tudi mod sloven skiini so kraji, kteri bi lahko kaj storili za posebni ločeni poduk deklet. Naj bi se saj toliko skupaj -pravih«, da bi se kaki dve učenici plačal«' in tako ženska mladina ločena od moške podučovala. Toliko pa bi s«» že dalo doseči; t«»ga priča nam je to, da so po nekt«'rih krajih za ples in druge veselico in društva veliko iu toliko denara na leto znese, da bi ta denar, od dveh ali treh let naložen, že zadostoval /.a plačo saj en«* učenico. Naj bi torej tisti, kterim je skerb mladino izročena, n«' mirovali tako d«ilgo, da hi kaj več storili za dobri in po spolu ločeni poduk slovenske mladine. Sapienti pauca. (ioriske iiatiskolije pastirski list prav raz ločno pojasnuje nauk od zasluženih in nezasluženih kazen . ter od vesoljnih šib in stisk, ki zadevajo iz naj modrejših namenov nedolžne iu zadolžene. Potem g«>-govorč premi L vikši pastir o lakoti, ktera je vstala vsled hude suše lanskega leta in opominjajo vernike k usmiljenju do tacih rcvežev. Iz Štajerskega smo zvcdili, da je ,,Drobtinic" sedem pol natisnjenih; upajmo, de nc v predolgem času jih dobijo Slovenci v roke, ki po njili oprašujejo. V lavaiitinski škofii je po letošnjem imeniku 172 fara, 43 lakalij, 0 beneticij, 395 dušnih pastirjev, .31 svetnih in 29 redovnih duhovnov v druzih službah, 45 penzjonistov iu druzih v pokoju, vsih duhovnov 500, vsih cerkev in kapel 621, in pa vse ob enem 425,279 duš. Naj starši mašnik jc bil posvečen 1. 1802, namr. pens. fajm. v. č. g. Mih. Nekrcp, rojen 16. avg. 1777, tedaj je že 64 let mašnik Gospodov. Umcrlo jih jc pretočeno leto 13 z redovniki vred. Pri imenih, ki so tako natisnjene, kakor se kdo sam piše, bi bilo sem ter tje marsikaj piliti, da bi bila čedna pisava slovenska. Najdejo se, ki imajo celo 4 — 6 čerk odveč; ali ni škoda za černilo, zlasti o današnjih hudih časih V? — Iz VirieiiiNkcign. Naš rojak č. o. Ant. Ban kič, iz .Jezusove družbe, bo prihodnji postni čas pridigoval v Kimu v cerkvi vstava Jezusove družbe. Iz Reke. Znani in spoštovani gosp. Dragot. Ludovik II u t, Kranjec, vojniški duhoven pri ban-baron-Šokčevem pešnem polku št. 78. je postal domači kaplan in katehet v vojaški odrcjišnici pri Beli cerkvi v Banatu. Iz Požele smo prejeli naslednji list, ki ima mnogo mičnega in tehtnega za slovenske rojake, torej se na-djamo, da nam gospod pisavec ne bode zamiril, da ga naznanimo. J. M. J. Ze teče šesto leto, odkar sem domovino zapustil in v družbo Jezusovo z veselo nado stopil, da bi mogel, ako bi bila volja Božja, na njegovo veči čast in slavo med milim slovenskim narodom ko jezuit niisijonariti. Gospod je uslišal željo mojo in me po mojih višili med Jugoslovane semkaj v Požego poslal pripravljat se po svojih slabih močeh za veliko nalogo misijonarja družbe naše. Malo sem imel časa za pripravo k per-vemu sv. poslanju v narečji hervaškem, ker sem bil ravno popred še le svoje učenje modro - - in bogoslovsko na inomoškem vseučiliši zveršil in se z Inomostom pozno (mesca vinotoka) poslovil. Post jc pred durmi iu ž njim novo delo, za sedaj v Slavonii. Ali ne samo tukaj, tudi v ljubi slovenski zemlji nas t lospodnja žetev čaka. Dopadlo je višjemu družbo Jezusovo na Štajersko poklicati v vinograd slovenski, pervič v Prihovo, kjer se bo mesca majnika stavila stoletnica s poslanjem svetim. O. Dolijak i «•, k«l«ir jih Z"|»1111 nektere verstice in spoznal, da ima ta spis namen pripr«»sto ljudi popolnoma zbegati, ker pravi, da je cerkev protestanška „kat««liška." Pa pustil sem to in pogledal d«»pis iz Kakovnika na Ceskem. Tu so stale napisane med drugiin te le besede, ki jih postavim sem, k«-r so 11 ost i karakteristične iu nam razjasnijo marsikaj: Nisem sicer ud vaše ceskoslovanske vere , ali vendar sem vam z resnično Ijiibeznijo vdan ... Ker toraj ne moram »nebno z vami občevati, sem si naročil spoštovani vaš „111. Kv. Vrstnik," da bi vsaj pismeno mogel >«• kedaj z vami pog<»v««riti. — — Pred vsem vam pa morem naš«- razmere razjasniti, ker pri na> ne najdete ne ene cerkve ali šole, «» kteri bi se moglo reči, da je lastnina vaše ver« ! Ali s«- pa in«»re reči. da bi tu tudi n«- bilo »vangclikov v duhu in resnici? .,<>, zar«> je lepo k« rdelo teh, kteri se v tluhu gla-ijo k veri ..II u-sovi," t«« j«-, k vaši veri." — Tak«« se bere tam «lo besede. Povedan«« nam je s t* m v« č, kakor «lo>ti. Ako pridem-m t«-m besedam še to, kar vitvu in kakšen pom«'ti se z besedo ..mistr llus" navadno sklepa, lin* obide m ki strah iu preti očmi so mi verst ijo spet nekdanje verske homatijc na tej zemlji. — Ctinam talsus vat«>! Pa še eno o tej zadevi: Zna no je, kako >lo-vitm« tlelo se izdaja v Pragi, mislim Naučili slovnik." V tej knjigi je g««vorjenje tudi «> skušnjavah hudičevih iu tu stoji od besede «1«> besetle: „Za izgled se imenuje pravljica «» padu pervih staršev."*t Velik«« veselje je zbudila tukaj ii«»vica. da je presvetli cesar poterdil postav«« o ravnopravnosti češkega jezika na srednjih šolah, kakor jo je izdelal tukajšnji je bila v Hartumu velika dragimi, in bode verjetno tudi 1. ISfii«. Za „ardeb" i menda blizo vagana) pšenice n. j»r., ki se je 1. 1 >4 plačeval po •"> tolarje, s«- m««ra zdaj dajati po ."»o tolarjev, in še za ta denar >e dostikrat ne dobi. ,,Kotel" (blezo okoli libre) sirovega masla, ki sc je sicer navadno dobival po 2 pia-stra. se mora zdaj plačevati po 10 piastrov, akoravno je ztlaj naj boljši čas, čez dva, tri mesce pa ga bode uaj beržc treba plačevati po 15 ali Iti piastrov. Iz Amerike sino dobili kaj zal rmi*ijonski koledar" s podomi, ki v vsem kaže, da v deželi svobodo tudi kaj lepega dozori. Na čelu ima prezalo novojorško per-vostolno cerkev v gotiškem zlogu, ki je že podoba tak«« lepa, da bi jo človek le glodal. Ni pa še dodelana in ravno „Ne\v-York. Kztg." 18. pros. pravi, da nozvoršeni zidovi hrepeneče proti nebu glodajo, da se pa bode kmali delo dalje gnalo in so marmor v „MarbIegardu" pridno obdeluje. Tudi omeni ta list, da pač marsikdo, ki ga že zidanje male mostne ali vaške cerkvice v oči bode, se pač kislo derži. kt« namreč vidi, tla ljudstvo k tej častitljivosti veliko denarja daje. Mnogi ne pomislijo , tla brez ozira na dušne potrebe lope Božjo hiše ljudstvu samemu naj veči čast in poštenje delajo. Znano je tudi, da Bog nikomur dolžan ne ostane, in še vsak jc skusil, da za tisto, kar je za cerkve obernil, ni bil nič bolj ubožen. — Razun druzih ste v imenovanem koledarju tudi podobi Pija IX in pa proslavnoga r. kardinala \Viesemana. Bote posebuo v stregli v«iin rojakom »svojim. Vr. §£qj Je hej nvrefja po širokem svetu* Razne novice. Sv. Oče Ti j IX so mož molitve in o vsaki priliki v molitvi pomoči išejo; posebno radi pribeže k Marii Devici za pomoč. Iz posebnih in tehtnih namenov so želeli letos, da naj se devetdnevniea pred Svečnieo po Laškem prav slovesno obhaja. Naznanila v ,,Unita" dokazujejo, kako natanko in goreče so škofje spolnili to željo Njih svetosti. — Pruski kralj je podelil kardinalu Antonelu naj imenitniši red černega orla, ka-koršnega le udje vladarskih hiš in pa prav posebni zaslužni možje dobivajo. — Rim ima j>et bolnišnic v ktere je bilo leta 1 8( >4 sprejetih 17.577 bolnih, izmed kterih je 15.3< >3 zajiustilo naprave ozdravljenih in zbolj-šanih, 355 je bilo prenesenih, 1*83 jih je umerlo, 10»>3 jih je ostalo v zdravljenji. — Trideset delavk v Orleanu j«- undan lep dar v denaru poslalo sv. Očetu. Pridobile so ta denar s tem, da so vsak dan skoz delj časa še posebej delale, ko bi bile imele proste biti. — Na Francoskem imajo to leto 1 «537 časnikov; v Parizu je <>3 samih politiških, nepolitiških pa 703, Bogi papir! — Prekopi na ožini Suezu dobro napredvajo; v malo letih bode srednje morje z rudečim sklenjeno. — Vikši škof v Baltimori v Ameriki dr. Spaulding je l. 18»)5 birmal 7271» oseb in med njimi je bilo >4 spre-obernjencev. Enake naznanila se slišijo tudi iz druzih škofij. (Ne\v. York Kztg.) — Pri Ocprani na Rimskem so pred malo tedni našli bogat lom drazega kamna ala-bastra. Njih svetost papež Pij so ubožni srenji podelili 1< h m) škudov za napravo poti v alabastrovišo. da bi jim lomljenje in vožnjo tega kamenja olajšali. — Uboge pre-ganjanc redovnice nekega laškega samostana so prosile cesarico Evgcnijo za pomoč zoper lakoinnc lahunc , ki jim hočejo stanovališe vzeti... 157 duhovskih semeniš, kterim so ravno taki možje dohodke ustavili, si jeiz bralo advokata Boggio-ta. in išejo pravice pri sodnijah. Anglikanski in ]>a pokatoličeni učenci pričenjajo med seboj učeno vojsko, ki se terdno zanašajo, da za katoliško vero nc bode brez sadu. . . Naj bi tudi nezedinjeni greki v slovenskem narodu namesti ognjenega fanatizma rajši zgodovino študirali, in bilo bi njim v ]>rid in pravi cerkvi v tolažilo. — Na Parskcm poterjenje naropane Italije noče nič prav dobrega sadu roditi. Rudečkarji in pravi domorodci se pisano gledajo; zanikarneži kričijo zoper ,,ultromontane" in kakor obsedeni tirjajo, da naj sr katoličani povsod po glavah dobro naklepljejo itd. Tirolski deželni poslanci so res možje, ki se smejo imenovati nainestovavei svojega ljudstva. V pismu do svitlega cesarja se moško potegujejo za „visoko sreč" verske edinosti" v svoji deželi iu pravijo, da ne morejo s svojo vestjo tega zediniti, da bi versko edinost na igro postavili, in da si tega tudi pred svojimi volivci ne upajo odgovoriti. Mchikauski cesar si prizadeva z Rimom in s cerkvijo vravnati se, napraviti žrli odškodvavno zalogo, ker sr cerkvene dobrote ne morejo več poveruiti. Boj«« se pa. da konec mehikanskega cesarstva bi utegnil te j>o--kušnje v nič d j ati. — Viktor-Etnanvelu je jela večna pravica bolj občutljivo na vrata terkati, umeri mitje undan v (ienvi sin Odo, mladeneč, ki ga sedanje prekueijstvo ni kaj mikalo. Bil je dober katoličan: preti smertjo je eerkvi, ki se v CJenvi zida, podaril zalo postavo (štatvo) čistega spočetja. Kralju je pred smertio neki prav čversto na serce govoril, tako da od tistega časa je ves pretresen. — P. Montagnac, tajnik v francoskem vojenskem mi-nisterstvu, nastopi kmali pot v Rim storit določno pogodb«, s papeževe vlado, po kteri bodo francoski vojaki sprejemam v papeževo vojno. Francija jih bode neki dala švajcarskih najetih ima biti 2000, vsih sku- paj pa 12/ i H) mož. Kakor je bilo zmiraj misliti, tako tudi zdaj kaže, da Napoleona ui volja dopustiti, da bi ..italianissimi'' v Rimu gospodovali. — V rimski propagandi je bilo ss. treh Kraljev dan govore slišati v hebrejskem, kaldejskem, sirskem, armenskem, arabskem, persijanskem, kurdiškem, turškem, koptiškcin. sene-gambiškem, novogreškem, francoskem, laškem, kel tiškeni, irskem, holanškem, nemškem, švicarskem, skem, danskem, angleškem, ilirskem, bolgarskem . albanskem, retiškeiu, avstralskem jeziku, tudi v besedi nekdanjih latineev in helenov. Portugalskega, španj-skega, poljskega, ruskega, švedskega, kitajskega to jmtnibilo. Med častnimi poslušavci je bil tudi dedni veliki vojvod vimarski in memo Barnabo - ta še 4 kardinali. (HI.) — V (jrenevi so verski prepiri (dogovori) med katoličani in kalvinci vsako sredo pred obilnim poslušavstvom. Katoliško duhovstvo čversto dopolnuje svojo nalogo, kakor je treba sedanje čase. Na čelu mu je mladi škof Mervcillodc, kteri je tako neutrudljiv, da mnoge nedelje po večkrat pridiga. (III.| Velik del policijskih vodstev, med njimi tudi ljubljansko, bode prenehalo zavoljo tega, da deržava več prihrani (neki 4okopališih, ali pa da bi sc posvetne pesmi na njih pele, da duhovni pastirji tega ne smejo dopustiti, in ako bi se temu kljuhu vendar kaj tacega dogodilo, tla naj školijstvii obširno naznanijo. — Mig. škof budejeviški Valerijan Jirsik je prejel <>d Cehov iz št. Lujza v Ameriki zahvalno pismo, da jim je poslal dobrega pastirja duhovna g. Jož. Ilesouu-a. — Jteri h hrinom. (Sf.ijarska [mvert. Rczika gre na ples. Blagorodna Rezik.t Bokal ska, bogata hišna dednja, na ]>lcs napravlja. Z zerkalom v me i sedi na stolu, stre/.kinje ji la>e spletajo. kakor naj lepše vedo in znajo, da Iii to lepo človeško bitje še več mičlinsti doseglo, le/.ika Rokal--ka je bila res lejtotica brez graje, zavalila >«• je pa tudi te |»ree sem ter tje v videzu svoje žalosti, — posmchljava se in veselja omamljeni kakor v ognju oči žare. Že naprej se sladka nad zavidnostjo in jezo svojih tovaršic. Taka Šumi v plesavnico, ki je bila že polna gospode, ktera je liezike čakala . . . V predsobi še malo počakuje, da bi se usopla in vmirila. Tukaj pa nad vratmi, ki derže v plesavnico, visi podoba K r i s t u s o v a v priprostem obodu; t e r p e č i Z v e 1 i č a r je , ki v velikih bolečinah križ na rami nese, — kri in pot mu lije po obrazu. Kakor neprevidoina se Rczika na podobo ozre, rezno vanjo upre oko in mili pogled Gospodov jo grenko v serce zadene. Urno pa se podrami in reče: „Nocoj pač nimam časa za premišljevanje! nocoj ne, nocoj ne: ples, veselje in kras — le za t«'» nocoj je čas!" — in in ko bi trenil, namer ja smukniti na plesiše; toda, ne da seji ganiti z mesta. Nevidna roka jo ustavlja, kakor upanana obstoji. Merzlo jo spreleti po vsih kosteh, v britkostih se ozre na podobo, — in čuj! glasne in razločne besede zasliši s podobe: „0 moja hči! ti v grešnem lišpu greš na veselico in ples; poglej mene s težkim križem, na kterem sem v kervi za-te umeri, da bi tvoji duši zveličanje pridobil. Ali moreš tako prederzna biti in pozabiti, kar sem za-te storil V" - Obledela se na kolena sklone, in — serce njeno prevzetno in nečimerno — je bilo omečeno kakor vosek. Ljudje ravno ta trenutek pridejo iz plcsavnice in najdejo Rcziko v plesnem lišpu na tleh, kakor bi hotla Minirati. V plesavnico jo hočejo spraviti; ali ona ne pusti. ..Ne na plesiše," jim reče. ,,nazaj v svojo stanico poj-dem: — za vselej preč posvetno veselje, preč njegova nečiinernost in bliš! grešni ca sem. in za grešnico »e "podobi le obleka, ki j«- za spokornice". Pove nato, kaj se ji je dogodilo in beži v svojo sobo. Tri dni ostane sama in le sama seboj in s svojo dušo ima opraviti. Ta čas pa je dozorel v njeni duši junaški sklep; tretji dan gre iz sobe, zbere k sebi vse svoje sestre in prijatliee, pa jim to-le besede reče: „Ne bodite žalostne za to, kar se je dogodilo, zgodilo se je k mojemu z v e I i č a u j u , I»og me oteti hoče. Zdaj pa dovolite, naj se z vami poslovim in poslušajte, kaj vam še povem. Ljube sestre in prijatliee, varite se sveta: ne skazujte svoje lepote, in ne obračajte s v j o z a 1 o .< t j o d r u z i h o č i u a - s e , ne dajajte > v o j e g a sere a in s v o j e g a života v si u ž b o p o s v e t n o s t i in p e k 1 u , zakaj strašne šibe take čakajo. .lest pa zdaj grem od doma in domačije in v zastavo svoje ljubezni vam zapustim tisto prečudno podobo Kristusovo, obetom Frančiškenom jo izročim, ondi naj grešnike in grešnice tako na se vleče, kakor je mene potegnila." Rezika Rokalska je kinali potem popotvala v Prago, in sprejeta je bila v samostanu sester karinelitaric. Podoba terpečega Zveličarja pa se vidi še zmiraj v frančiškanski cerkvi na altarji v Gradcu, — od koder kakor solnce milosti zre na vse. ki pobožno molijo. To, kakor „Wahrhcitsfreund" pripoveduje , se je godilo v tako imenovani „malani hiši-' v Gradcu, ki je bila v pervo cesarska tevdija, naslednjič pa posest mnogoterih samosvoj nih lastnikov. Mtntmrmke spremembe. X lavautinski školii. Vis. čast. gospod dosedanji stolni župnik in korar Jož. Kostanjevec, so izvoljeni za stolnega dekana; g. Maks Globočnik, dosedanji župnik v Šent-Janži blizo Drauberga je dobil duhovni jo Ribniško. Dobrotni tiarori. Dohodki in stroški za Slomšekov spominek. Lembahška fara je podarila 20 gold.; Matjašič Juri dekan v Jerenini 5 gl.; Kramer Andrej kaplan v Jeren. o gl.; Osočnik fajm. pri sv. Iliju .'i gld.; Fluhor fajm. pri 8večinah 3 gld.; Košir Janez kaplan 1 gl.; Pukšič Frane kurat pri sv. Jurju 1 gld. 50 kr.; Kle-inenčič Ant. kurat 5 gld.; Kepa Fr. fajm. 5 gld.; Roškcr Fr. kaplan 1 gld.; Vogriu M. kaplan 1 gl.; Smirmaul Jan. kmet 5 gl.; Venger Jožef kmet 3 gld.: IMil Dragot. učitelj 2 gld.; Dainko Peter dekan 5 gld.; Turkuš Jožef kapi. 5 gld.. Verbnjak Jožef kapi. 3 gl.; Vuk Juri fajm. 5 gold.; Fras Jožef kaplan 2 gold.; Simonič Jožef fajm. 3 gld.; Pirker Ignac kurat 1 gld.; Fric Matija fajm. 3 gld.: Mavčič Jožef fajm. 2 gld.; Mosten Jožef kaplan 5 gld.; Stuhec Juri kurat 2 gld.: Muhič Štefan deficient 2 gold. ; Toplak Franc kurat 2 gold; Codelli Avguštin, baron stolni prošt v Gorici, 6 gld.; Rozman Jožef dekan v Konjicah 10 gld.; Korošec Stef. v Stranicah 2 gld.; Stergar Lena 50 kr.; Argenoek Anton 50 kr.; Arlič Janez v Zrečah 2 gld.; Faroška družina y Stranicah 40 kr.; Kumav Jožef v Zrečah 1 gld.; Kuniav Janez v Čadramu 2 gl.; Pintar Matija 1 gl.; Počen Gregor v Keblu 1 gld.; Kavše Mica 80 kr.; Straus Liza 20 kr.; Rebernak Kuna 20 kr.; Regula Juri v Tinjali 3 gold.; Sotič Jožef 1 gold.; Pevec Janez v Pruhovi 5 gld.; Jugovič Juri 2 gld.; Kinčič pri sv. Jurji 1 gld.; Virk Jožef pri sv. Duhu 2 gld.; Jarič Valentin 1 gld.; Sabokovšek Kašpar 1 gld.; Jaklič Drag. v Spitaliču 3 gld.; Pahote Lucija 50 kr.: Kroner Janez v Konjicah 2 gl.; Ogradi Franc 5 gl.; Bančič Anton pri sv. Kungoti 2 gld.; Modič Janez 1 cesarski zlat; Člani Mariborske čitavniee 11 gld. 60 kr. — Skupnina prejšnjega računa 230 gold. 43 kr. — Matija Vodušek , dekan v Celju je nabral v svoji dekaniji od samih duhovnov in poslal 80 gld. (Imena darov-nikov se mi niso naznanile.) — Skupnina vsih dohodkov 478 gl. 63 kr. Tiskarju se je plačalo 31 gld. 19 kr., za poštnino 53 kr. — 31 gl. 72 kr. : tedaj še ostane čistih dohodkov 446 goldin. 91 kr. in en cesarski zlat. Opazka: Sledeči gospodje so obljubili vsaki vsega skupaj podariti: Gosp. prof. Sunian, g. dr. Srebro, g. Rad. Roj, g. Morič vsaki 12 gld.: g. dr. Geršak 6 gld.; g. Harih, g. Derra vsaki 3 gl. 60 kr.: g. Koprivošek in g. Hotfinan vsaki 2 gld. 40 kr. in gosp. Vodušek suplent 4 gld. SO kr. Matija Prelog. V Mariboru 1. februarja 1S66. denarničar Za 8 lom še kov sponi. Čč. g£. Fr. Anžlovar, Mih. Kmetič, Prim. Pet-rlin, Juri Križaj, Matija Krzar, Tomaž Zerovnik , Anton Ahčin. Damijan Pavlič, Simon Jan, g. župan Adolf Obreza, g. Jak. Janežič, bukvovez: vsak po 1 gld. — G. Ant. Čibašek, fajmošter v Skoeijanu 2 gld. — Železniška šola 1 gld.; njen g. učitelj 1 gld. — Iz Trebenj^ke dekanijo 32 gl.; — g- Andr. Stritar 1 gld.; iz Zalega Loga 1 gld.; — g. Smole Jan. 1 gld.; g. Oblak Jan. 1 gld. Za sv. Očeta. I/. Toržir.i 1 križavec za 1 gld. 6 kr. in 1 za 33 kr. st. du. Sv. Oče ! prosim blagoslova za vso svojo deržino in za vso faruo mladino do 30 leta. — 1 tolar za 1 gld. star. den.: Salvam fac servum tuiim! — Javorje po g. A. R. 4 gold. — G. f. A. P. 8 gold. — ,,1'aroehus Patri sanetissimo devotionem filialem ezhibiturus, piis ejusdoin precibus se suosque eominendans". . . 1 tol. za 2 gld. st. den. — ,,Dobrotnica z. 1. fare" — 1 gld. Za gosp. m i s. Pire a. G. Ant. Čibašek 1 gl.; g. J. Menciu 1 gld.; g. Jan. Zeleztiikar 1 križavec za 2 gold. 4 gr. st. den. Za zidanje cerkve: Dve dobrotnici iz Loke 1 gld. 30 kr. (Op. G. J. Tomazinu so v ta namen že mnogi darovi zročeni.) Za pogorel ee v II arij ah. G. J. Železnikar 1 gld. (Oddan v kn. šk. pis. Vr.) Za reveže na Dolenskem. Iz Cerkljan 9 gold. 35 kr.. g. J. T. iz V. 1 gld. 50 kr; z Bukovšice g. fajm. J. Demšar 10 gl — B. Th. 2 gld. Za afrik. misijon. Dobrovska fara 8 gl. — Iz Trebelnega: Maria Rožin.in, Ana Miklič, Jera Pene, Jera Pavlin, vsaka po 1 gl.; Helena Bergant 2 gold. (2 gold. za amerik. mis. oddana v kn. škof. pisarn.) (i. A. Čibaaek 2 gld.; Jož. Tekavčič 1 gld. — .,Iz Zalega Loga 3 gld. — Neža Mulhar 1 gld. Za misijon g. BI. Verri-ta. Deus in adjutorium itd. 1 gl. sreb. st. den. Vogoeori z gg. dopisorarel. G. B.: Non possum. — G. P. P. v š. P.: Neljubi nered v prejemanji listov smo odpravništvu naznanili in upamo da se bode poravnalo. Ravno tako tudi za pošto v. Pr. — G. k. K.: Ravno došlo in o pravem času. Hvala!