IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, tel./fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ST. 1910
TRST, ČETRTEK 17. FEBRUARJA 1994
LET. XLII.
Za kultu miru
Februarja se z obredom kulturnih prireditev in proslav obnavljata in krepita naša zavezanost slovenskemu jeziku in kulturi.
Toda v današnjih kriznih razmerah navezanost na žlahtno kulturno dediščino ni dovolj, ni dovolj spoštovanje tradicije, niti ne zadostujejo miselna odprtost, svetovljanstvo in strpnost.
Konec 20. stoletja, ko plamtijo in izgorevajo nacionalistične strasti, ko se na političnem prizorišču bijejo idejna nasprotja,
MAJDA ARTAČ STURMAN
ko prebivalci od vojne razdejanih območij pričakujejo mir, bi morali na Zahodu gojiti novo kulturo, kulturo v najširši pomenski razsežnosti, torej zlasti kulturo miru.
Toda kako? Kako naj se v sodobni družbi, naravnani pretežno v pridobitništvo in egoistično samozadovoljevanje lastnih interesov in potreb, vzbudi nekaj več kot sočutje ali zgroženost ob pogledu na raztrgana in razmesarjena človeška trupla na sarajevski tržnici? Kako dopovedati Presitemu in razvajenemu otroku, da obstajajo otroci, ki bi se zadovoljili s koščkom starega kruha, jabolkom ali pestjo zdroba, z mirnim popoldnevom brez streljanja in strahu?
In najsi se nekateri imajo za zelo razgledane in kulturne ljudi, intelektualce na izredno visoki civilizacijski stopnji, so bolj Zaprti vase, kot pa da bi živeli in °znanjali kulturo srca, miru. Nenapisano vodilo se zdi: prebiraj casopise in knjige, sledi knjižim novostim, udeležuj se predavanj in vsakovrstnih proslav, skušaj biti informiran o sodobnem dogajanju, skratka, dokaži, da ti je do kulture in da vanjo usmerjaš svoja zanimanja.
Revolucionarnost kulture bi danes bila v razširjanju idej resnicoljubnosti in miru. Ob zaliv-ski vojni se je ob bombardiranju nbveščevalnih sredstev kar čez noc ustvarilo protivojno javno mnenje, mirovniško gibanje, ki
je kljub instrumentalizaciji sklicevalo na visoka etična nače-
III+- 0
Ultimatum bosanskim Srbom povzroča zaskrbljenost
PRIČELO SE JE VZVRATNO ŠTETJE
Ultimat, ki ga je Atlantsko zavezništvo postavilo bosanskim Srbom, zapade v ponedeljek, 21. februarja ob enih ponoči. Pričelo se je vzvratno štetje. Občutki so različni, toda zaskrbljenost prevladuje tako v Bruslju, kjer je poveljstvo Nata, kot v Sarajevu, kjer pričakujejo vojaško intervencijo kot odrešitev 22-mesečne more, in Beogradu, od koder so se zahodni diplomati z družinami že umaknili.
SASA RUDOLF
Nedelja pozno popoldne je praktično zadnji rok za izročitev težkega orožja, z mrakom v Sarajevu nastopi, še pred uradnim pričetkom policijske ure, premor, saj je ponoči izredno nevarno postopati po ulicah. Da bodo v predpisanem roku Srbi izpolnili zahtevo NATA in umaknili težko orožje z obronkov v notranjost, v Sarajevu skoraj nihče ne verjame. Na Palah, srbski postojanki le nekaj kilometrov od bosanske prestolnice, minister za informiranje samozvane srb-sko-bosanske republike, Toholoj vztraja »niti za milimeter ne bomo umaknili svojih topov, na ultimat Atlantskega zavezništva bomo odgovorili tako kot smo to storili leta 1914, ko nam je grozila avstro-ogrska monarhija«. Karadžič zavzema sprejemljivejše stališče, postavlja na laž lastnega ministra, »umaknili bomo topove, toda
modre čelade morajo zaustaviti muslimansko pehoto«.
Pogajanja se nadaljujejo, odštevanje teče dalje. Srbi pa so doslej izročili le nekaj desetin starih, večinoma neuporabljivih topov. Še dalje so prepričani, da tudi tokrat v vrhu Nata in svetovne organizacije ne bo enotnega stališča in da bo Rusija odločilno pritisnila na Varnostni svet ter s pravico Sveta preprečila letalske napade.
Nepričakovanega zaveznika so dobili v vojaškem vrhu Unprofor-ja. Novi poveljnik modrih čelad, britanski general Michael Rose trdi, da je edinole v njegovi pristojnosti ukaz za pričetek letalskih napadov. »10-dnevni ultimat Nata, ni naš ultimat«, pravi dalje Rose, »Srbom ni treba umakniti težkega orožja izven dometa, torej 20 kilometrov od sarajevskega središča, topove je moč nadzorovati tudi z drugačnimi metodami«. Rose predlaga postavitev širokega radarskega sistema, ki bi nadzoroval srbsko topništvo in v sekundi sporočil letalom AWACS, ki krožijo nad Bosno, kje in kdaj je prišlo do morebitne kršitve premirja. V tem primeru bi avtomatično prišlo do povračilnega ukrepa z uničenjem srbske postojanke, ki je odprla, kljub prepovedi, ogenj. Rose obenem opozarja, da je napačno zgolj preštevati topove, ki so jih Srbi izročili modrim čeladam, važnejše je popolno
nadzorstvo nad celotno težko oborožitvijo.
V Bruslju menijo drugače. Ultimat velja, ne more postati predmet novih pogajanj in ga ne bodo podaljšali. Združene države in evropski zavezniki vztrajajo tudi pri razlagi, da za avtorizacijo letalskih napadov ni potrebno novo zasedanje Varnostne-
Iz vsebine:	
a.b.: Protislovenski pamflet	
	(str. 2)
Igor Orel o načrtih SGZ	
v Gorici	(str. 3)
Boris Kobal režiser »Agonije«	
	(str. 4)
D.B.: Pogovor z	
Valentino Suber	(str. 8)
ga sveta. Dovolj naj bi bila resolucija, ki so jo odobrili avgusta 1992 in ki odreja zagotovitev humanitarne pomoči z vsemi sredstvi, tudi z uporabo moči. Toda v Moskvi in Kijevu menijo drugače in pri tem vztrajajo.
Združeni narodi so znova v precepu, pod vprašanjem pa je tudi kredibilnost Atlantskega zavezništva. Spomnimo se le na muslimanske enklave v vzhodni Bosni. Srebrenico in
IIII+- 0
Lillehammerske igre - polovična olimpiada
Lillehammerske igre so v marsičem novost. Najvednejša je v tem, da prvič ne sovpadajo z letnimi, ki bodo šele čez dve leti. Oddvojitev zimskih od letnih iger ima seveda pozitivne kot tudi negativne aspekte. Med pozitivnimi bi omenili razdelitev stroškov, ki so se izkazali za preobremenjujoče za eno samo računsko leto. Sponzorji lahko le za kak odstotek povišajo sklad, ki je namenjen za reklamiranje, ne morejo pa ga podvojiti, kar bi bilo nujno ob dvojnih igrah v istemu letu. Pa tudi ta ugotovitev ne drži popolnoma. Zimske igre bodo odslej sovpadale s svetovnim nogometnim prvenstvom, po pomenu za letnimi igrami najpomembnejšo športno prireditvijo. In kar smo prej dejali o sponzorjih glede istočasnosti
Lillehammer’94
poletnih in zimskih iger, velja tudi za zimske in nogometno prvenstvo. Pristaviti pa velja, da od Los Angelesa dalje igre niso več visoka finančna izguba z dodatnim bremenom za davkoplačevalce, pač pa v mnogih primerih dobičkonosna prireditev, seveda pa le v državah, kjer ima čut za skupno lastnino domovinsko pravico. Drugod vrhunske športne prireditve izkoriščajo za goljufije in grabež, kot se je deloma pripetilo na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji.
Oddvojitev zimskih od letnih iger je spravila v dvome tudi najboljše poznavalce olimpijske tradicije. Kako naj Lillehammerske imenujemo igre 17. olimpiade, ko pa so bile 16. komaj pred dvema letoma.
S.R. Illht- B
Ssk ni več na volilnih pogajanjih
Slika še ni povsem jasna
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 17. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 18. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Poslušajmo, rišimo in pišimo!«;
14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 19. februarja ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon;
15.00 »Ena se tebi je želja spolnila« — romantični sprehodi v neponovljivo obdobje umetnosti; 16.00 75 let po 1. svetovni vojni; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob« — roman.
■ NEDELJA, 20. februarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji^ 10.00 Mladinski oder: »Tretji dvojček« (Žarko Petan); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighie-ri: »Božanska komedija: Vice«; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Šport in glasba;
17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 21. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila;
8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Vaš Pepi in pa-pači; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nagradna abeceda — radijska kviz oddaja za otroke; 15.10 Panta rei; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Brezposelnost: teorija in praksa.
■ TOREK, 22. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«.
■ SREDA, 23. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Šaljivo-resno.
Ko to pišemo, še nimamo povsem jasne slike o položaju v deželi Furlaniji Julijski krajini — v večji ali manjši meri velja tudi to za vso državo —-pred državnozborskimi volitvami 27. in 28. marca. Slovenska skupnost, ki se je od vsega začetka udeleževala pogovorov in pogajanj v okviru snujočega se progresističnega zavezništva, je v nedeljo, 13. t.m., na seji deželnega sveta v Devinu sklenila, da je na nadaljnjih pogajanjih ne bo več, ker njeni sobesedniki niso kazali zanimanja za njene predloge. Šlo je predvsem za problem zajamčenega zastopstva slovenske manjšine v pomembnih izvoljenih telesih, med drugim v parlamentu, in za slovenskega kandidata v drugem volilnem okrožju za poslansko zbornico na Tržaškem.
Ssk je bila mnenja, da bi bila kandidatura zgodovinarja, vseučiliškega profesorja Jožeta Pirjevca sprejemljiva ne samo za vse slovenske volivce, temveč tudi za vse italijanske demo-
Pričelo se je...
4iiii □
druga bosanska mesta so Združeni narodi označili za varovana območja, toda Srbi jih oblegajo in napadajo, ne da bi se Varnostni svet za to zmenil.
Beograd grozi z razširitvijo spopada, če bo Nato bombardiral srbske položaje okrog Sarajeva. Italija je povsem zavarovana pred morebitnimi srbskimi povračilnimi ukrepi — trdi obrambni minister Fabbri. To velja za morebitne raketne in letalske napade, mnogo manj pa za terorizem. In prav terorizem kot poslednja možnost obupanca, je največja nevarnost, še posebej če pomislimo na povezave med srbskimi skrajneži in organiziranim kriminalom.
pilili □
la zoper državniške interese ameriške velesile.
Po skoraj dveh letih bližnje vojne v balkanski smodnišnici se sicer mnoge zlasti italijanske skupine prostovoljcev zavzemajo za mir, prenekatere televizijske oddaje opozarjajo na nevzdržni položaj civilnega prebivalstva na vojnih področjih. Toda širše italijanske množice se bolj ubadajo z ekonomskimi in političnimi problemi, premnogi mladi se utapljajo v apatiji. Ustvarjajmo kulturo sožitja, miru in nenasilja. Med mladimi, z zgledom in besedo, s posegi in miroljubnim zadržanjem.
Ali nas mora vedno iztrezniti le smrt? Ali se je moral zgruditi naš Saša, ali so morali umreti
krate. Gre namreč za osebnost, ki ima velik ugled v italijanskem znanstvenem, kulturnem svetu, kot je med drugim pokazala njegova zadnja knjiga, ki je postala prava uspešnica na italijanskem knjižnem trgu. Njegova kandidatura žal ni prodrla tudi zato, ker je niso podprli niti slovenski levičarji, četudi dobro vedo, da prof. Pirjevec ni bil in ni član Ssk. V ostalem je treba ugotoviti, da je bila naša levica gluha tudi za predlog Ssk, naj bi vse komponente slovenske manjšine še pred začetkom pogajanj z italijanskimi partnerji izoblikovale skupna stališča o volilnem nastopu. Očitno raje goji svoj vrtiček, kot da bi družno orala veliko skupno njivo.
Po informacijah, ki jih imamo do tega trenutka, bo v goriškem senatnem okrožju, kamor med drugim spadajo tri občine s Tržaškega (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), gotovo kandidiral dosedanji senator DSL vseuč. prof. Darko Bratina. Še vedno pa naj bi bila sporna kandidatura bivšega senatorja KPI Stojana Spetiča v drugem volilnem okrožju za poslansko zbornico na Tržaškem. O njegovi kandidaturi naj bi imeli pomisleke predvsem DSL in italijanski levi krogi, četudi priznavajo, da kandidat v tem volilnem okrožju pripada Stranki komunistične prenove, katere član je tudi Spetič. Celotno progre-sistično zavezništvo, s Ssk in Ljudsko stranko vred, pa podpira kandidaturo germanista, vseučiliškega profesorja Claudia Magrisa v prvem senatnem volilnem okrožju v Trstu.
Imena vseh kandidatov bodo morala biti znana še ta teden, tako da bomo tedaj imeli popolnoma jasno sliko o položaju pred vsekakor izredno pomembnimi, morda celo zgodovinskimi volitvami v Italiji.
D.L.
tržaški časnikarji, da je začelo utripati tržaško kameno srce? Kaže, da je strahoviti pokol na sarajevski tržnici — oseminšestdeset nedolžnih žrtev — odločilno vplival na stališča mednarodne skupnosti v odnosu do srbske agresorske vojske. Ali morajo torej vedno umirati nedolžni, da spregledajo živi?
Skupna dolžnost vseh je, da kulturno in omikano vrnemo dostojanstvo življenju, nenasilju in miru. Ogabna je ta findesieclov-ska kultura nestrpnosti, nasilja, pokola, krvi in smrti.
Občudujem vse tiste ljudi širokega srca in duha — katerih imen ne poznamo — ki delajo za mir, in tiste, ki so zanj tudi žrtvovali svoje življenje.
Prava kultura je danes kultura miru.
Protislovenski
politični
(Ob pismu ligaške predsednice goriške pokrajine)
V zmedeno in že itak zapleteno politično atmosfero na Goriškem kot sicer malo povsod po deželi in državi — ob pripravah na bližnje volitve je nepričakovano stopila še ena novost. To je pismo, ki ga je predsednica goriške pokrajine Monica Marcolini poslala predsedniku vlade Ciampiju. V tem se zaganja ob osnovne pravice oz. pričakovanja slovenske manjšine na Goriškem (in v Italiji). Marcolinijeva pravi v začetku, da piše ne samo kot predstavnica pokrajine, ampak posebej kot državljanka (kar nato stalno ponavlja), ki na tem področju zagovarja absolutno in brezkompromisno italijanstvo. Izhaja še iz nekega članka, ki ga je milanski II Giornale objavil dne 6. februarja letos, ki nosi zgovoren naslov »Rdeč paket Slovencem — Italijanska vlada želi zagotoviti dvojezičnost, milijarde in uradno dodeljene volilne sedeže«. Ob vsem tem naj bi »modro« predsednico kar streslo kot vsakogar, ki verjame v integralno italijanstvo republike.
Ne bomo tu navajali celega pisma, saj tega nikakor ne zasluži, kot tega v prvi osebi ne zasluži bedno pisanje mlade in neizkušene predsednice pokrajinske uprave. Pismo pa vsekakor pokaže na osnovno pomanjkanje kritičnega duha, zgodovinskega okvira, zemljepisnih pojmov (smo mar Slovenci na Balkanu saj piše, da »mi ne spadamo še k Balkanu, smo in želimo ostati Italijani..« V nadaljnjih vrsticah zmeša nadebudna predsednica v en koš osnutek vladnega zakona, ki naj bi ga tržaški župan Illy nesel Kučanu, itd, itd. Večkrat še piše o nesrečni drugi vojni, o nesrečni novi državni meji. Nato bi želela ironizirati rekoč, ali naj manjšine po rotaciji izberejo predsednika vlade?! Besedičenje, ki nima ne repa ne glave...!
V prejšnjem stoletju je francoski utopični socialist Picrre Joseph Pro-udhon napisal knjigo z naslovom Filozofija bede, v kateri piše o nesrečnem socialnem položaju takratnega časa. Karel Marx mu je odgovoril s polemično naslovljenim delom Beda filozofije. Mi bi ne posnemali nemškega politika in ekonomista, saj je pisanje Marcolinijeve oddaljeno precej svetlobnih let od logične misli. Gre pa vsaj za veliko bedo politične in zgodovinske kulture, ki bi jo moral imeti vsakdo, ki zaseda odgovorna javna mesta!
a.b.
* * *
Kdor želi Kraško gorsko skupnost zaprositi za dopolnilno odškodnino za letošnje leto v smislu deželnega zakona 34/86 (130 tisoč lir za vsako odraslo govedo oziroma za vsak hektar obdelane zemlje), lahko to stori do 28-februarja. Prošnje bodo izpolnjevali izvedenci Kmečke zveze.
Za kulturo
M
Pravna komisija Slovenske skupnosti obravnavala Paladinov predlog
Deželna pravna komisija Slovenske skupnosti, ki se je zbrala v Trstu pod vodstvom koordinatorja dr. Petra Močnika, je obširno obravnavala Paladinov predlog vladnega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Izrekla se je za oblikovanje skupnega stališča vseh manjšinskih komponent, ki naj utemelji nasprotovanje takemu pristopu do obravnave problematike in negativni vsebini, ki v bistvu ponavlja Maccanicov osnutek.
Ker je pravna komisija SSk o Maccanicovem osnutku že svoj-čas izdelala obširno gradivo s pripombami, spreminjevalnimi in
Gledališka skupina »Beseda« bo v spomin preminulih sodelavcev Saše Ota in Lojzeta Zupančiča uprizorila v soboto, 19. t.m., ob 20. uri v farni cerkvi v Boljuncu igro Alek-sija Pregarca »Božji vitez na slovenski zemlji«. To bo tudi edina predstava te igre v tržaškem Bregu.
dodatnimi predlogi ter utemeljitvami, ki ga je deželno tajništvo SSk osvojilo, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček pa z drugimi dokumenti izdal v posebni brošuri, bo zdaj pripravila še pripombe k edinim trem novostim, ki jih prinaša Paladinovo besedilo.
Pravna komisija SSk je pri tem poudarila nujnost, da se z zakonom reši vprašanje zagotovljenega zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih telesih — od parlamenta do krajevnih sosvetov. Pa-ladin je upravičenost zahteve priznal z uvedbo posebnega člena o zastopstvu, ki pa ni zadovoljiv in celovit.
Iz protesta proti volilnemu pragu štirih odstotkov je fužnotirolska ljudska stranka (SVP) sklenila kandidirati za poslanska mesta, ki se delijo po proporčnem redu, svojega zgodovinskega voditelja, 80-letnega Splviusa Magnaga. Ta se je bil pred nekaj leti umaknil iz aktivnega političnega življenja. SVP poudarja, da volilni prag ni v skladu z republiško ustavo.
Pustni sprevod v Gorici
Načrti SGZ v Gorici
Pogovor z ravnateljem Igorjem Orlom
Goriško Slovensko gospodarsko združenje je imelo pred nedavnim svoj prvi občni zbor. Ustanovila ga je aprila 1992 skupina slovenskih goriških gospodarstvenikov, med katerimi se moramo še zlasti spomniti pokojnega Antona Nanuta, ki je bil med drugim prvi predsednik. V intervjuju za Novi list je Nanut tedaj dejal, da je novo Združenje nastalo predvsem iz potrebe po večji avtonomiji goriških operaterjev, ki so bili dotlej preveč vezani na SDGZ s sedežem v Trstu. Goriško SGZ je vodil Igor Orel, ki je bil na prvem občnem zboru potrjen za ravnatelja. Igorja Orla smo vprašali, naj nam v skopih besedah obrazloži delovanje goriškega Združenja.
»SGZ nastopa le kot sindikalna organizacija, in sicer tako, da deluje izključno v korist članov. Za ostale stranke pa je SGZ ustanovilo družbo GO Servis, ki opravlja tudi komercialno dejavnost.
Člane med drugim pravočasno obveščamo, in sicer z okrožnicami ali preko tiska, o zakonskih novostih in zapadlostih, nudimo pa jim tudi določeno zaščito. Povezani smo tudi z ustanovo ESA iz Vidma za potrebno informiranje npr. glede olajšanih kreditov«.
Kdo se pravzaprav obrača na Vaše združenje? Ali prihajajo k Vam tudi italijanski podjetniki in obrtniki?
»Kot SGZ imamo le slovenske člane, ker to predvideva statut. GO Servis pa opravlja razne storitve tudi za italijanske podjetnike. Italijanskih strank je precej in njihovo število stalno narašča. Zgleda, da se obračajo na nas, ker smo pri roki (v ul. Roma -op. ur.) in tudi ker smo konkurenčni.
Naše združenje je podobno kot SDGZ razdeljeno na 4 sekcije, in sicer na zunanjetrgovinsko, malotrgo-vinsko, obrtniško in gostinsko.
Pri družbi Servis je nekoliko več obrtnikov in trgovcev, manj pa sta zastopana gostinski in zunanjetrgovinski sektor.«
Skoro 2 leti po ustanovitvi SGZ-ja je bil sklican prvi občni zbor. Kako je potekal in kateri so bili najpomembnejši sklepi?
»Potekal je na goriški zbornici, in sicer zelo delavno ter uspešno, mislim tudi glede na veliko prisotnost članov in pomembnih gostov. Člani so bili na splošno zadovoljni. Med gosti pa so bili med drugimi prisotni predsednik goriške trgovinske zbornice Be-vilacqua, predsednik in podpredsednik goriškega Združenja trgovcev, direktor Zveze industrijcev, predsednik ter funkcionar Državne konfederacije obrtnikov, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve republike Slovenije, ravnatelj in podpredsednik območne zbornice iz Nove Gorice, predstavniki gospodarskega foruma iz Ljubljane in iz Nove Gorice, predstavniki SKGZ-ja in SSO-ja ter še številni drugi gostje.
Občni zbor je potekal izrazito delavno. Med najpomembnejšimi sklepi naj omenim le željo po potenciranju sindikalnega dela. To naj bi se
uresničilo s potenciranjem kadrov. S povečanjem delovanja bi po vsej verjetnosti še pridobili nove člane in stranke. Imeli bi tudi možnost za iskanje novih poti in oprijemov. Podčrtati želim dejstvo, da so odbori posameznih sekcij in predsedstvo močno pomlajeni, kar je nedvomno jamstvo za prihodnost Združenja«.
Darko Bradassi * * *
Konec tega meseca bo poteklo 50 let, odkar so nemški policijski oddelki zgodaj zjutraj obkolili vse vasi v devinsko-nabrežinski občini in moške do 60. leta starosti odpeljali v internacijo na Bavarsko. Tu so do konca vojne delali na kmetijah ali v tovarnah. Sredi avgusta pa bo poteklo prav tako pol stoletja od požiga Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi v devinsko nabrežin-ski občini. Gre za edine vasi na Tržaškem, ki so jih požgali nacisti med svojo zasedbo.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Kolesarski klub Adria iz Lonjerja ter tržaška sekcija športnih novinarjev Slovenije bodo v četrtek, 24. februarja, ob 18.30 predstavili letošnjo mednarodno amatersko kolesarsko dirko, veljavno za 18. Trofejo ZSŠDI. Gre za tradicionalno dirko, ki privablja najboljše amaterske kolesarje na mednarodni ravni. V spisku njenih zmagovalcev je več znanih imen kolesarjev, ki so se nato uveljavili tudi med profesionalci.
Močna burja in hud mraz nista ustavila pustnega sprevoda v Gorici, k ]e bil v nedeljo, 13. t.m., v zgornjih popoldanskih urah. Udeležilo se ga je h slcupin, med katerimi so bile tri z alegoričnim vozom. Ob sprevodu po mest n]h ulicah se je resnici na ljubo zbralo bolj malo ljudi in je bilo vzdušje neko ' o bolj mirno kot v preteklih letih, vendar norčij in zabave ni manjkalo ecja množica se je zbrala na Travniku za nagrajevanje najboljših. Zmagali K skupina iz kraja S. Giorgio di Nogaro z eksotično-beneškimi barvnimi, do 0 izdelanimi oblekami. Drugi so bili »Ipno-Magi« iz Zagraja, ki so zmagal t?n Prej na openskem pustu, tretji pa domačini z naslovom »Le sette divini a«. Med vozovi je bila prva skupina iz Podturna z morsko tematiko, drugi le bila skupina društva Sedej iz Števerjana, ki je prikazala problematiko strast nega igranja v sosednjem novogoriškem casinoju. Vzporedno ob goriškem pu u )e potekal tudi fotografski ex-tempore, ki ga je priredila slovenska foto Kmfska skupina 75 in na katerem je sodelovalo skoro 20 fotografov iz Gorici rsta. Nagrajevanje in projekcija najboljših del bo v Domu na Bukovji v soboto, 26. t.m.
Na fotografiji: Števerjansko društvo Sedej je osvojilo 2. mesto
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Miroslav Krleža
V AGONIJI
Režija Boris Kobal
PREMIERA
V petek, 18. t.m., ob 20.30
ABONMA RED A
PONOVITVI
V soboto, 19. t.m., ob 20.30
ABONMA RED B v nedeljo, 20. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
Boste morda nastopili tudi kot igralec?
Trenutno ne. Sedaj šele razmišljam, nekaj idej, imam za kabaretno predstavo, vendar ne bom še nič povedal o tem, ker je vse še v moji glavi. Bomo videli — čas bo že prinesel svoje.
Pogovarjala se je Helena Jovanovič
V prostorih Beneške palače v Naborjetu bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri, prva
PREŠERNOVA PROSLAVA
v organizaciji Slovenskega društva Planika. Ob tej priložnosti bodo predstavili najnovejšo knjigo dr. Rafka Dolharja »Stezice«.
Konec prejšnjega tedna so v tržaških kioskih začeli prodajati časopis La Cronaca / Nord Est. V bistvu gre za naslednika dnevnika Trie-ste Oggi, ki je, kot znano prenehal izhajati. Zadruga časnikarjev se je odločila, da prevzame odgovornost za časopis v svoje roke. Osnovala je zadrugo, ki bo izdajala časopis. Odgovorni urednik je Fabio Amo-deo. La Cronaca/Nord est je v tabloidni obliki, oblikovno pa se pravzaprav ne razlikuje od svojega predhodnika. Tiskarna bo v Ulici Montecchi, kjer se tiska tudi Primorski dnevnik.
nosilnih igralcev v slovenskem gledališču nasploh. Gre za igralca, ki je pomemben in bo šel v zgodovino slovenskega gledališča zaradi svojega inovativnega načina igre. Vanjo je namreč v 50. in 60. letih vnesel moderni način govora dramskega teksta. Zaradi tega je Souček tudi zaslovel in mislim, da je tudi sedaj v zelo dobri formi in da lahko še marsikaj pokaže.
V glavnem delate predvsem v Sloveniji. Kakšni so problemi gledališča v matici? In še — kaj osebno pripravljate oz. kaj ste režirali v tej sezoni?
Tudi v gledališčih v Sloveniji vidim povsem enake ali zelo podobne probleme kot v Trstu — predvsem primanjkujejo finančna sredstva, mladi kadri, marsikje pa so težave tudi z organizacijo gledališke hiše kot take. Kar zadeva mene, pa bi rekel le, da bom, kot bom zaključil z »agonijo«, v aprilu in maju pripravljal predstavo za otroke v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Gre za novost Milana Jesiha. Pred tem pa sem v prejšnjem letu ot-voril sezono v ljubljanski drami s Cankarjevim delom Za Narodov blagor, z Mestnim gledališčem ljubljanskim pa sem pripravil mladinski mušicah
Pogovor z režiserjem dela »V agoniji« Borisom Kobalom
Krleževa drama o večnem sporu med moškim in ženskim svetom
Na odru Slovenskega Stalnega gledališča v Trstu se igralski zbor pod vodstvom režiserja Borisa Kobala intenzivno pripravlja na novo premiero, ki bo v petek, 18. t.m. Gre za delo z naslovom »Vagoniji« hrvaškega avtorja Miroslava Krleže. Drama sodi v t.i. trilogijo o Glembajih. Poleg članov SSG — Maje Blagovič, Vladimirja Jurca in Mirande Caharija, bo nastopil tudi znani slovenski igralec Jurij Souček iz Ljubljane. V Trstu je že igral, a pred mnogimi leti.
Kot je v pogovoru dejal sam režiser dela Kobal, je tema, ki se jo Krleža loteva v svoji igri, večno aktualna, saj opisuje konflikt med ljudmi, posebno še med moškim in ženskim svetom. Nekaj pa je povedal tudi o svojem delu predvsem v gledališčih v Sloveniji ter o načrtih...
»Mrzlo« pustovanje na Tržaškem
Kljub strupenemu mrazu, ki je letos pošteno zagodel pustnim veseljakom, je nekaterim le uspelo, da so priredili pustne sprevode. Osrednja prireditev na Tržaškem je bila v soboto, 12. t.m., na Opčinah. Zmagovalci letošnjega 27. Kraškega pusta so Prosečani in Kontovelci s pravljičnim vozom in maskami. Izbrali so naslov: Bilo je nekoč. Na drugo mesto se je uvrstil voz it Zgonika in Saleža, na tretje pa iz Šempolaja. Med skupinami so bile nesporne zmagovalke skrivnostne in izredno efektne maske iz Zagraja.
Veselo, čeprav izredno mrzlo, je bilo tudi v Dolini in v mnogih drugih vaseh na Tržaškem, kjer so pustovali vremenu navkljub. Zaradi burje pa so organizatorji prenesli dve osrednji pustni prireditvi — sprevod v Skednju in Miljah, kjer se bo pust »podaljšal« do prihodnje nedelje, saj krhki vozovi iz lepenke ne bi mogli kljubovati vetru.
Na sliki: (F. Križmančič) Tako je bilo na 27. Kraškem pustu
Kakšno je to Krleževo delo, ki si ga bomo v teh dneh lahko ogledali v slovenskem gledališču v Trstu?
Krleževa igra »V agoniji« spada v trilogijo, t.i. »ciklus o Glembajih«, ki opisuje razpad neke aristokratske družbe, vezane na avstroogrsko monarhijo v času prehoda iz te monarhije, se pravi od konca prve svetovne vojne, v novo, industrializirano dobo socializma in raznih fašizmov. Trilogijo sestavljajo dela: Gospoda Glem-bajevi, V agoniji in Leda. Delo, ki ga bomo predstavili, je nastalo v 30. letih. Mislim, da je to zelo dobra drama, kar sicer lahko človek reče o vseh Krleževih delih. Sploh je Krleža najmočnejši jugoslovanski dramatik, če lahko še govorimo o Jugoslaviji. V 80. letih, ko je bil Miroslav Krleža še živ, je še obstajala. Avtor je bil ves čas prisoten tako v literarni kot politični sceni takratne federacije kot esejist, mislec, velik polemik, kot disident, pa tudi kot pristaš bivšega režima.
Kaj bi povedali o vsebini te drame. V čem je delo aktualno?
Pri delu »V agoniji« bi človek težko govoril o vsebini. Gre za trikotnik, za zgodbo o ženski, o njenem svetu in njeni naravi, ženski razpeti med starim možem in ljubimcem, ki je prevarana od enega in drugega, ki jo torej življenje povozi. Vendar pa je sama zgodba za Krležo izkjučna formalnost. Njegova faktura teksta je spoznavna v nordijskih modelih predvsem Ibsena in Strindberga. Slednjega verjetno še bolj, saj je predvsem ta dramatik vnesel v svoja dela ta večni konflikt med moškim in žensko. Pri
Boris Kobal
Strindbergu pride do dobesednega masakra med tema dvema svetovoma. Tudi Miroslav Krleža zelo trga ta odnos med moškim in žensko. Ta odnos je sicer do neke mere mogoč, v glavnem pa je zelo problematičen, če že ne neznosen.
Kar zadeva drugi del vprašanja — aktualnost te drame, pa želim najprej poudariti, da tekst sploh ni politične narave. O tem govori le posredno. V svoji postavitvi dela pa sem se odločil, da tega aspekta ne bom podčrtal, ker je v tem besedilu tudi obroben. Zanimivi so odnosi, ki se pletejo med ljudmi, ta strahotna odvisnost, zaradi katere se vežemo in povezujemo s sorodnimi dušami. Te pa se lahko v določenem trenutku pokažejo tudi za izjemno sovražne. Naši odnosi v življenju se prepletajo tako, kot v tej drami. In prav v tem je aktualnost teksta — v tem večnem boju med ljudmi.
Katere so glavne nastopajoče osebe v tej igri? Poleg igralcev SSG bo nastopil tudi gost iz Ljubljane. Bi ga predstavili?
Med glavnimi vlogami naj omenim Majo Blagovič (Lavra), Vladimirja Jurca (Križovec) ter Mirando Caharijo (grofica Madeleine), ljubljanski gost pa je Jurij Souček, ki sicer na tržaških odrskih deskah ni »novi obraz«, ker je že nastopal pri nas leta 1984 v igri Paracels avtorice Ivanke Hergold. Delo sem takrat režiral jaz. Souček spada v generacijo in kategorijo»starejših igralcev«. Je član ljubljanske drame in je gotovo eden od
Pol stoletja od požiga Komna in Rihemberga
V torek, 15. t.m., je poteklo natančno pol stoletja od požiga Komna in Rihemberga ter nekaterih bližnjih vasi. Nacisti so se hoteli s tem maščevati za partizanski napad na nemško kolono, Pri čemer so imeli več žrtev. Šlo )e seveda tudi za ustrahovalni ukrep. Prebivalstvo so odpeljali na Bavarsko, kjer so moški morali
elati povečini kot hlapci na velita bavarskih kmetijah. Ženske in otroci pa so živeli v barakah. Računa se, da je tedaj bilo odpelja-n>h kakih 1200 ljudi.
V internacijo sta s svojimi fa-tani odšla tudi tedanji dekan v
omnu Viktor Kos in njegov ka-P an Mirko Rener. Lahko bi oba nstala na Primorskem, a sta se od-.^na, da bosta delila usodo svo-n ^uPljan°v. Oba sta že pokoj-,a' Mirko Rener je bil talentiran 8 asbenik; po vojni je bil eden 6 avnih dejavnikov pri obnavlja-lu kulturnega življenja v Gorici,
nato se je izselil v Kanado, kjer se je po nekaj letih prekinil njegov stik s slovenskim svetom. Umrl je lani v Nemčiji, kjer je opravljal profesorski poklic.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 21. februarja predstavitev dnevniških zapiskov Alojza Rebule s Sinode v letu 1992, ki je izšla pred kratkim pri Moh. družbi v Celovcu z naslovom Koraki apostolskih sandal. Predstavil jo bo prof. Bogdan Dolenc s teološke fakultete v Ljubljani. Začetek ob 20.30.
SKRD JADRO iz Ronk prireja v petek, 18. februarja, ob 20. uri, na društvenem sedežu v Romjanu (Trg sv. Štefana 1, ob cerkvi), PREDVAJANJE diapozitivov, na katerem bo arh. Jože Cej predsta-yd svoje potovanje po Keniji ,r> vzpon na Kilimandjaro.
Toplo so vabljeni člani, Prijatelji in ostali rojaki iz Lahkega, ki bodo lahko dobili tudi novo številko društvenega 8lasila Jadro.
Msgr. Viktor Kos se je po vojni vrnil v Komen, kjer je v težavnih razmerah nadaljeval dušno-pastirsko delo, nato pa je bil dušni pastir za bolnike v novogoriški bolnišnici. Pokopan je v Komnu. Njegovega lika se bodo spomnili v nedeljo, 20. t.m., ko bo v Komnu posebna slovesnost.
•k "k "k
Tudi v Špetru so Slovenci iz videmske pokrajine lepo počastili dan slovenske kulture. S tem so ponovno ipri-čali, da sta jim slovenski jezik, prav tako pa tudi domače narečje, dragocena dediščina. Na proslavi je bila tudi poudarjena potreba po večji skrbi za razvoj kulture. Beneški večer se je pričel z odprtjem razstave koroškega umetnika Rudija Benedika in nastopom mešanega zbora Pod lipo. Igral je tudi priznani kvartet Do.
Razpis natečaja za števerjanski ^4. Festival domače glasbe
Vg ^ Števerjanu bo domače Slo-štv ° kulturno prosvetno dru-tos° Frančišek B. Sedej« tudi le-do Prjrecrilo priljubljeni Festival
p0^e glasbe, ki bo tokrat že 24. leDVrst;k Prireditev bo potekala na
3 kraju »Med Borovci« 2. in Parn3 *etos' Slovenski ansambli lijo0«nozabavne glasbe, ki se že-jaVn eležiti natečaja, morajo prija P°slati najkasneje do 31. ma-Sed Sedež društva - SKPD F.B. Štev Trg Sv°bode št. 6, 34070 kj er)arL Gorica - Italija. Podat-prija°ra)o biti čitljivi in popolni, hje nVa,Pa mora vsebovati nasled-deg j datke: naziv ansambla, seans^ u,atum ustanovitve, naslov lefonTi!3 *ali nieg°vega vodje, te-titUr ®tavilko, besedilo in parile ' 1Zv^rne skladbe, naslov in ^ Zakf1vrnega izvajalca skladbe adnice najbolj priljubljenih
uspešnic domače glasbe, število članov ansambla in njihove funkcije v ansamblu.
Kdor se želi udeležiti natečaja, se lahko obrne na tajnico šte-verjanskega društva »F.B. Sedej« Franko Padovan, ki odgovarja na telefonsko številko 0481/884160 vsak dan razen sobote in nedelje od 15. ure dalje^
Prireditelji si želijo, da bi se letos udeležilo vsaj nekaj zamejskih narodnozabavnih ansamblov, saj so v zadnjem času odločno prevladovale skupine iz Slovenije. Lani iz zamejstva ni bilo celo nobenega. Udeleženci, ki morajo za to tekmovanje pripraviti dve skladbi, eno izvirno, drugo pa iz zakladnice uspešnic narodnozabavne glasbe, se bodo potegovali za 7 nagrad.
Literarni večer s pesnikom M. Kravosom
Skupina 85 si je zamislila organizacijo večera v srcu mesta štirih pesnikov, ki živijo v tem mestu in govorijo štiri različne jezike. Prvi je v knjigarni Nova Universitas na Drevoredu XX. septembra bil na vrsti slovenski pesnik Marko Kravos. O njegovem svetu poezije je spregovorila prof. Marija Pirjevec, docentka za slavistiko na tržaški univerzi. Poudarila je predvsem Kravosov mediteranski temperament ter njegovo navezanost na življenje in stvarnost. Večer je bil pravi kulturni dogodek. V pozdravnem nagovoru je predsednik Skupine 85 Roberto Damiani dejal, da želi skupina s to svojo pobudo predstaviti štiri pesnike, ki so živa priča večkulturnosti Trsta.
V prihodnje bodo na vrsti predstavitve del Huana Octavia Prenza, ki piše v španščini, Hansa Ralmunda (nemščina) ter Claudia Grisancicha, ki ustvarja v tržaškem narečju.
Na sliki: (foto Ferrari/Kroma) prizor s kulturnega srečanja v knjigami Universitas
Prešernova	proslava
»Prešeren mora ostati z nami ne samo kot avtor, ob katerem smo se zedinili, toda kot ena izmed najbolj avtentičnih substanc slovenstva, kot substrat našega narodnega početja!« To je ena zaključnih in obenem najbolj pomenljivih misli Evgena Bavčarja, čigar govor je bil osrednji dogodek Prešernove proslave, ki jo je Slovenska prosveta imela v ponedeljek, 14. februarja. To je bila spet ena izmed tistih priložnosti, ko postane Peterlinova dvorana premajhna za številne goste in nagrajence iz natečajev Mladike in Mladega odra, ki predstavljajo dragoceno sredstvo za pospeševanje prosvetne dejavnosti.
Pariški gost Bavčar je v svojem pomensko bogatem nastopu povezal Prešernov dan s pomenom splošne kulture (kultura — je dejal, navajajoč župana v Leonu — to je tisto, kar nam ostane, ko nimamo ničesar drugega več) in z ogroženostjo slovenske kulture v zamejstvu. S poudarkom ga je povezal tudi s slovenskim zgodovinskim spominom, s tradicijo, z mitoma Črtomira in Lepe Vide ter opozoril — sklicujoč se na vojne morije — na Pesnikovo etično funkcijo in na dejstvo, da je bil vedno stična točka vseh Slovencev, čeprav smo se razhajali. Zavrnil je poskuse enostranske interpretacije Pesnikovih verzov še posebno v ključu nekega interna-
cionalizma, ki je škodil slovenski kulturi v tujini.
Program proslave je obsegal objavo rezultatov natečajev Mladike. Prof. Ester Sferco je podala obračun letošnjega literarnega natečaja, ki je že 22. po vrsti in ki je zabeležil — ob dobri kvaliteti — rekordno udeležbo: 120 prispevkov, 100 avtorjev, vendar pretežno iz matice. Odtod njegov vseslovenski pomen. Za prozo so bili nagrajeni: Aleksa Šušulič (Lj), Dolores Terseglav (Reka) in Andrej Arko (Lj); za poezijo Brigita Mencinger De Toni, Anica Perpar in Andrej Rifel. Matejka Maver, Sara Balde in Majran Kravos so prebrali odlomke iz nagrajenih del.
Izid fotografskega natečaja je podal Marjan Jevnikar, ki je poudaril prevelik razpon kvalitete med prijavljenimi deli. Nagradi sta dobila Janez Korošin in Andrej Štekar, odkupne pa Magda in Marina Sturman ter Silvan Pipan.
Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice pa sta potem razdelili priznanja za gledališke nastope Mladi oder. Dobile so jih razne dramske skupine po šolah in amaterski odri iz Tržaške in Goriške. Proslavo je zaključil klavirski nastop mladega gojenca Glasbene matice Stefana Artesija (Raz.M.Šiškovič), ki je zaigral 5 Chopinovih preludijev.
S.
V založbi verskega mesečnika Ognjišče
Tri knjige, ki so res vredne branja
Pri Ognjišču, verskem mesečniku v Sloveniji, so konec lanskega leta izdali tri knjige, ki se jih splača ogledati pobliže, ker so res vredne branja. Posebno dobrodošle bodo mladim vernim staršem, ki hočejo svoje otroke vzgajati v krščanski veri. Naj obenem tu zabeležimo, da je z leti Ognjišče postalo izredno knjižna založba, ki tiska predvsem dobre knjige s področja krščanske vere, včasih pa tudi knjige, ki jih mora vzeti v roke tudi vsak slovenski neverni intelektualec, če hoče vedeti, kako na svet gleda njegov verni kolega, kako mislijo slovenski verniki, ki jih sploh ni tako malo, kot bi rade nekatere javnomnenjske raziskave na Slovenskem zadnje čase rade dokazale. Naj povem samo še to, da je pravi absurd sedanje slovenske družbe tudi v tem, da se prav neverni slovenski intelektualci in vsi tisti, ki se za intelektualce imajo, neverjetno otepajo vsega, kar diši po Cerkvi in katoliški veroizpovedi. Sedaj, ko so v Sloveniji komaj učijo prave demokracije, se s Cerkvijo in vernimi intelektualci veliko bolj pometa, kot se je z njimi to delalo v prejšnjem, socialističnem družbenem sistemu. Paradoks je še večji, če povemo, da je danes v Sloveniji ustvarjeno tako javno mnenje, da je dejstvo, če je nekdo veren, slabšalnega pomena; vsaj za vse tiste samozvane intelektualce je to tako, ki imajo glavno besedo v domala vseh slovenskih javnih občilih. Tudi zato ima koprsko Ognjišče, ki od vedno skrbi za izredno dobro knjižno politiko, posebno važno mesto v slovenskem kulturnem prostoru, s svojim nevsiljivim vzgojnim delom pa opravlja v slovenski družbi neprecenljivo delo predvsem med mladimi, med bodočo slovensko vodilno generacijo.
»MOLITI NI TEŽKO«
Silvester Čuk (legendami Silvester Čuk, kakor ga rad imenujem, ker ga berem, odkar berem knjige in slovenske revije, vsaj tako se mi zdi, pa čeprav berem vsaj že trideset let) je za Ognjišče pripravil in prevedel iz angleščine drobno knjižico Davida Win-terja z naslovom Moliti ni težko, katere podnaslov pravi takole: Rad bi se naučil moliti. Za predstavitev drobne in zelo lepo oblikovane knjižice naj navedem samo prvi odstavek tega zanimivega pisanja, ki naj bi služilo sodobnemu človeku pri uvajanju v molitev: »Molitev ni nič nenavadnega, protinaravnega. Otroke, ki jecljajo prve besede, ni težko uvajati v molitev in zlepa ne boste našli odraslega človeka, ki bi dejal, da nikoli ni molil. Ljudje, ki le redkokdaj zaidejo v cerkev, molijo. Ljudje, ki imajo trdne vere v Boga, molijo. In v rešilnem čolnu vsakdo moli.« Mislim, da te besede lepo uvedejo človeka v sicer drobno, a zato nič manj koristno in lepo knjigo.
»MOLITVE ZA TA NAŠ
KRHKI SVET«
Druga knjiga je izredno lepo oblikovana in ima naslov Molitve za ta naš krhki svet. Napisala in zbrala je otroške molitve Carol VVatson, knjigo pa je prijetno ilustriral Rhian Nest James v tehniki akvarela. V slovenščino je knjigo molitev za otroke od osmega leta naprej lepo prevedla Anamarija Smrdel Beninger. Na rob knjige večjega formata so pri Ognjišču med drugim zapisali takole: »Knjiga je namenjena otrokom kot pomoč pri izražanju njihovih skrbi ob nenehno spreminjajočem se svetu, njihovega veselja ob božjem stvarstvu in delovanju božje ljubezni ter njihovega upanja za prihodnost... Molitve so tako ustaljene kot sodobne; mnoge od njih so napisali otroci sami in izražajo njihovo neposredno skrb za naš svet.« Avtorica je molitve razdelila na pet večjih sklopov: Hvala Ti, Gospod..., Oče, odpusti nam..., Gospod, nauči nas skrbeti..., Bog, pomagaj, prosim... in Gospod, v prihodnosti... V knjigi je veliko (čez 150!) preprostih molitev, ki jih vsakdo lahko prebere, ker so zelo lepe, ker govorijo o našem svetu in naših otrokih, ki so povsod po svetu v duši enaki, le socialne razlike jih delajo nekatere drugačne; revščina, za katero smo krivi mi, ki smo bogati, jih ponižuje. Lepe so te preproste molitve, naj navedem samo eno, ki jo je napisal desetletni Hay-ley Bentley: »Gospod, naredil si svet, toda poglej, kako vse uničujemo! Odpusti nam gospod. Sekamo drevesa in uničujemo bivališča živali. Amen.« Lepo kaj? In ker je prav sedaj mir zaradi vojne v Bosni v naši neposredni bližini zelo aktualen naj prepišem iz knjige Molitve za ta naš krhki svet še to molitev za mir, ki jo je napisala devetletna Josephine Davies: »Pozdravljen, Bog, ali me slišiš ob vsem tem hrupu? To smo mi, ki tolčemo drug drugega. Prosim, pomagaj nam, da bodo ustavili vse svoje vojne. Amen.«
»POZABLJENI«
Tretja knjiga, ki so jo pri Ognjišču izdali v zbirki Žepna knjiga, je povest Ivana Malavašiča in ima naslov Poza-
bljeni. Tukaj moram pošteno priznati, da sem kot bralec dobre literature zelo zavihal nos in že hotel čisto po barabinsko napraviti to, kar večina današnjih kritikov dela, ko piše o takih knjigah: samo pogledati tu pa tam vanjo in potem napisati recenzijo, po možnosti vzeti še s seboj največjo macolo in treščiti pisca knjige tako dobro v sence, da ga ubiješ, ali pa vsaj spraviš v komo, iz katere se ne bi smel več zbuditi in nikdar več napisati nobene knjige. Ker pa sem si že na začetku mojih pisarij o knjigah zadal navodilo, da ne bom nikdar pisal o nobeni knjigi, ki je nisem prebral, ker se mi to zdi nepošteno do bralca, ki potem bere moje pisanje o knjigi, in tudi nepošteno do samega sebe in pisatelja, ki je knjigo napisal, sem tudi to povest prebral in lahko rečem, da je bilo to po zelo dolgem času, namreč to, da sem knjigo s tako vsebino prebral.
Nočem zapisati, da to ni branje, ki bi si zaslužilo moj čas, hočem samo reči, da takih povesti, kot je Malava-šičeva Pozabljeni, že dolgo ne berem, ker berem druge stvari, za katere sem prepričan, da so boljša literatura, vsaj zame. S tem nočem knjigi vzeti ničesar in tudi zato o njej pišem. Pravim samo, da že dolgo nisem bral podobnega slovenskega čtiva, ker so leta mojih Bobrov, Ovčarja Marka, Vozar-jev, Svobodnega sonca in podobnih lepih knjig, ob katerih sem presanjal marsikateri popoldan in noč in jutro in tedne, mesece, minila tam nekje pri petnajstih letih, ko me je vzel v roke izjemni slavist dr. Anton Požar in me začel učiti literature, ki me je potem tako prevzela, da mi je na žalost vzela tudi vse slovenske povesti, katerih skorajda nisem več bral in jih tudi sedaj ne. Če pa sem jih, sem jih nejevoljno in vedno nekako »zviška«, kot se temu reče.
Tokrat pa je naneslo, da sem Ma-lavašičevo knjigo Pozabljeni prebral v avtobusu, s katerim se vsak dan vozim na delo. Mislim, da sem jo končal v dveh, treh vožnjah iz Červinja-na v Gorico. Prijetno branje je, nedolžno pisanje je to, poštene ideje, le-
pe misli, preproste besede, nobefltf literarnih fint in nobenega literarni ga znanja, ki je sedaj tako modern( v vsaki literaturi. Posebno še v lju' bljanski postmoderni ne najdemo' zgodbi človeka, ki se bori za svoj* vero in ga vsi otroci zapustijo, pristJ' ne v domu za ostarele, kjer pa najd* nekoga, ki poskrbi zanj.
Saj vam pravim, da ne znam f sati o povestih več in res mi je žal, ^ ne znam, kot mi je tudi žal, da jih l* zmorem prebirati več, ker človek njih še najde tisto črno belo tehnik0 ki dela taka branja prijetna, pa čepP' moram tudi zapisati, da se Malavi ču pozna, da je vešč pisanja dialoge' katerih je njegova povest polna. K® je polna tudi vsega tistega, čemur I*a lijani danes že zaničljivo pravijo »h0 oni sentimenti«, mi pa bi raje rekli/ ^ je polna vsega tistega časa in njeg° vih vrednot, ki nam ga je sedanji0> ukradel. Če hočem biti do konca p° šten, potem maram zapisati tudi *° da bodo knjigo zelo radi brali ljudj* ki so starejši in še vedno verjamejo' tiste lepe krščansko-človeške vredb te, ki jih je Malavašičeva povest p® na, mlajših, vsaj tu pri nas, pa knji$ ne bo pritegnila. Tega je kriva tudi*0 levizija in njeni neumni programi, k° tisti Beverly Hillsi in Dallasi (Niti111 vem, če jih še predvajajo!, vem pa, ^ to otroci in najstniki vedo.) in pod<^ ne svinjarije, v primerjavi s katerih je Malavašičeva povest prava Boža0 ska komedija. Predvsem pa je tej' kriv današnji čas, v katerem se malo bere, v katerem so na žaK-padle neke vrednote in se sedaj z v° liko težavo skuša postaviti spet nek nove, ki so iste kot prej, vsaj mor°|' bi biti iste ali podobne, a jih še no ne vidimo, gotovo pa je življefl' po njih veliko manj, kot ga je bilo sih. Predvsem pa: čas se je spreti" nil in mi v njem, jaz tudi, kot tudi' Družba seveda tudi in niti ni reče*1' i da je današnje življenje z raznovP1 nimi, nekakšnimi tehološkimi pN*“ i zami, ki nam lajšajo življenje in fla|1 j ga delajo veliko ugodnejšega, velik i lepše, kot je bilo takrat, ko so še cenili povesti.
Če sem še bolj oseben, bom k1*0 1 čal zapis o Malavašičevi povesti P1 ' zabljeni takole: Vem, da bi bila poV’ moji mami zelo všeč, če bi jo preh(' la, in vem, da bi rekla, da je zelo k 1 pa, da je tako življenje, kakor je v f vesti opisano, res lepo, trdo, sreČP nesrečno in resnično življenje. R^1 bi tudi moja mati, da se v povesti P[ ( zabljeni najde veliko drobnih nauk za življenje, za krščansko življe*1)' s Rekla bi, da je to dobra povest in t bra knjiga.	(
In kot sin, katerega je vzgojil j očetom prav ona, ji moram pritfd’1 \ pa čeprav takih povesti že dolg o [ berem več.
Jurij
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je 27. januarja predstavil prvo izmed dveh knjig o tržaškem vprašanju v času okoli Londonskega memoranduma, ki ju je izdal pred kratkim.
Drugo knjigo, ki jo je v italijanščini napisala prof. Bruna Ciani in nosi naslov
Trst 1954-1956 Spomenica o soglasju in samostojne slovenske stranke
bomo predstavili v četrtek, 17. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Svoje delo bo najprej predstavila avtorica, nato bo Ivo Jevnikar vodil javni razgovor s tremi protagonisti samostojnega političnega nastopanja v tistem času. Ti so dr. Branko Agneletto, dr. Drago Legiša in dr. Jože Škerk.
Večer bo vodil predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar.
Človek in narava
Učbenik za slovenske nižje srednje šole
Pred kratkim je izšla tretja in zadaja knjiga obširnega učbenika za fi-z'ko, kemijo in naravoslovje, ki je na-menjen nižjim srednjim šolam s slo-Venskim učnim jezikom. Izvirnik v 'talijanščini je pred leti izdala založ-
rincipato in je doživel v enem de-*etletju lepo število ponatisov, kar je z6 dobro merilo za uspeh. Tri knjige
0 segajo več kot tisoč strani, ki jih je '■ nenavadno natančnostjo in marlji-'°stjo prevedla v slovenščino prof. arjet Dornik Klanjšček. Knjigo je iz-a Deželni šolski urad v Trstu, tiskala Pa tiskarna Villaggio del fanciullo na Pčinah, ki je bila nalogi kos kljub nepoznavanju slovenščine med osebjem. Število tiskovnih napak je spre-Kmljivo,
v j^Sa^a °d treh knjig je razdeljena va poglavitna dela: raziskovanje in
P°glabljanje.
n; ^ raziskovalnem delu so prikaza-1 Predvsem preprosti poskusi, ki jih te ? iaj° številne in natančne risbe lab	slovensko izrazoslovje za
p Oratorijska opravila in potrebščine. Izvajalka je vredna posebne pohva-e'ker se je načrtno in uspešno izo-° am tujkam. Pretirana raba nepolnih tujk se je namreč hudo raz-*a, ne le med našimi prevajalci,
: , tudi med književniki ustvar-^e^n’čnih izrazov, ki so v tem . eniku nanizani, večkrat ne poznani strokovnjaki, ki se posebno pri šv. radi udobno zatekajo k italijan-ni- Poizkusi so tako privlačno opi-
sani, da bodo gotovo pritegnili vsako mlado glavico, da je le nekoliko »znanstveno radovedna«.
V poglavjih za poglabljanje je snov razvita postopoma od preprostih opazovanj do globlje raziskave. Predmet vsakega poglavja je obdelan v obliki zaključene razprave, zato je učbenik razumljiv, tudi če mu ne sledimo po vrsti. To omogoča profesorju, da med poglavji po uvidevnosti izbira. Nekatera poglavja so tako obširno razvita, da bi knjige lahko predlagali tudi v nekaterih višjih srednjih šolah. Vsem odraslim, ki bodo ta učbenik dobili v roke, svetujem, naj ga obdrže v svoji knjižnici kot dragocen priročnik, ki bo lahko dopolnil meglene šolske spomine o naravnih pojavih in marsikoga rešil iz zadrege, ko ga bodo otroci predrzno vprašali o tem in onem.
Učbenik je izdelan tako, da uči misliti znanstveno, in upošteva glavne prehode na tej poti: opazovanje, zbiranje, urejevanje in povezovanje podatkov, odkrivanje razlik in podobnosti, preverjanje vzporednosti med zamislijo in preizkusom. Poleg sodobnega pristopa do znanosti moramo učbeniku priznati še, da postavi na pravo mesto važnost naravoslovja za današnji in bodoči svet ter osvetli njegovo zgodovinsko razsežnost.
V tretji knjigi so posebno poudarjena vprašanja o čistoči okolja, o ravnovesju med okoljem in življenjem ter o nevarnih človekovih posegih, ki ta ravnovesja ogrožajo. Posebne
omembe so vredna čudovita poglavja o astronomiji, podnebju, geologiji, anatomiji človeškega telesa in o delovanju notranjih organov. Dragocena so poglavja o zdravi prehrani in zdravstveni vzgoji. Besedilo spremlja več tisoč jasnih fotografij in kakovostno izdelanih risb, ki dosežejo izredno natančnost pri anatomiji rastlin, nižjih živali in žuželk. Mislim, da bo ob tej knjigi marsikaterega šolarčka znanost tako zamikala, da se ji bo z navdušenjem posvetil. Stvar bi nam še prav prišla, saj imamo Slovenci veliko pesnikov in gospodarskih izvedencev ter malo manj znanstvenikov.
Ko listam po knjigah, si skušam predstavljati garaško delo, ki ga je opravila prevajalka. Preseneča že to, da se je našel nekdo, ki si je za nehvaležen državni honorar naprtil tako breme. Prevajalka se je spoprijela z nič manj kot 1015 stranmi in od začetka do konca vztrajala na hvalevredni kakovosti prevoda. Pri tem je treba pomisliti, da to ni roman o Angeliki, ampak znanstvena knjiga, v kateri je izrazoslovje odločilno in kjer vsebina poglavij ostro preskakuje od enega predmeta k drugemu.
Take knjige ne doživijo slovesnih predstavitev, ker prevodi ne veljajo za ustvarjalno delo, prevodi šolskih knjig še toliko manj. Včasih zaženemo hrup in pojemo slavospeve že skromni zbirki poezij, ki nam nič ne pove, prevajalcev pa se nihče ne spomni. O pravilnosti takega pristopa imam svoje pomisleke, saj dobro vem, da je včasih vrednejši kakovosten izdelek obrtnika kot packarija, ki jo je »ustvaril« umetnik.
-lom
Po predvidevanjih naj bi do 8. aprila trajal proces proti skupini voditeljev neofašistične stranke MSI, ki so konec oktobra 1991 poškodovali tablo z napisom »1. maj 1945«, to je ime zgoniške šole. »Pohod« je vodil poslanec v parlamentu Gastone Pari-gi. Občina Zgonik in VZPI-ANPI sta se na procesu prijavili kot civilni stranki.
k k ie
Tokrat zares: v sredo, 16. februarja, bodo na Tržaškem v občinskih izpostavah začeli ponovno razdeljevati kupone za bencin po znižani ceni. Tisti, ki so dvignili prejšnje, nepravilno tiskane bone, jih bodo morali vrniti, če hočejo dobiti nove. Vozniki morajo imeti pri sebi prometno knjižico in vozniško dovoljenje. Kupone bodo razdeljevali do 18. marca.
■k -k -k
V Trstu je bila konec prejšnjega tedna na krajšem obisku skupina 13 učiteljev in profesorjev slovenskih šol v Argentini. Najprej so se ustavili v Gorici in Doberdobu, v Trstu pa so si v Kulturnem domu ogledali predstavo Garderober R. Harivooda. Učitelji so prispeli 22. januarja. Najprej so bili v Sloveniji, kamor jih je povabil slovenski zunanji minister.
NASE SOŽALJE Našemu nekdanjemu sodelavcu Davorinu Tavčarju iz Trsta je pred dnevi umrla mama, gospa Ema Trampuž vd. Tavčar. Njemu in njegovim dragim izrekamo občuteno sožalje.
Uredništvo in uprava
J^vDetela
knjižna izdaja nemških prevodov Cankarjevih Dunajskih črtic
l»^nano ^e' )e vocMn' umetnik slovenske moderne Ivan Cankar med le-6 in 1909 živel na Dunaju. V avstrijski prestolnici je bil nenavadno ust-
ti
ce^a^n' P°leg obsežnejših proznih in dramskih del je pisal tudi vinjete, črti-ln članke, ki jih je objavljal v različnih glasilih.
Ho San^arja so po njegovi smrti konec leta 1918 večkrat prevajali v nemšči-v el°vška založba Drava je leta 1984 izdala novelo »Martin Kačur«, ki so thi‘l?rarnatizirani obliki predstavili tudi na odru dunajskega gledališča Volks-
lo v
so
vlteater- Cankarjeve kratke črtice so privlačevale različne prevajalce. Poleg slo-ste ^a “hlapca Jerneja« je nekatere že leta 1929 prevedla Gusti Jirku. Te tek-twS° leta 1970 ponatisnili pri knjižni družbi Gutenberg v Frankfurtu, na Du-u . ln v Ziirichu. V knjižni obliki je izšel tudi nemški prevod znanega Can-l®vega dela »Na klancu«. vih ~^aj je mladi koroški prevajalec Ervvin Kostler prevedel devet Cankarje-vn e>«tov z dunajskimi motivi, ki z redkimi izjemami še niso bili dostopni i,d «»dh prevodih. Pod naslovom »Vor dem Ziel« (Pred ciljem) jih je te dni o Iv a cel°vška založba Drava. Ervvin Kostler je napisal tudi uvodno besedo fiat an.U ^-ar|karju, v kateri je razložil svoj način prevajanja. Želi biti čim bolj Pa |!n^en' s posluhom za lirično subtilnost Cankarjevega posebnega stila, ki tj£r“oa )e treba danes preliti v moderno, a do Cankarjevih prizadevanj avten-
nemščino.
ske ar*karja je prizadevalo težko socialno stanje revnejših slojev. V dunaj-Predmestju Ottakring, kjer je dalj časa stanoval, je spoznal trpljenje obrt-Čgj^Sa in industrijskega proletariata, ki so ga večinoma sestavljali moravski Pan' ^P'su)e žalostne osamljene otroke, nesrečne ženske, brezposelne obu v Črtice 7 Hnnaickn fpmafiko ie obiavil V različnih kniicmh. na nrimei
'2birki»
rtiče z dunajsko tematiko je objavil v različnih knjigah, na primer Za križem« iz leta 1909. Prizorišče teh zgodb je proletarski dunajski °s na Ottakringu, v tem predmestju dolgih, zaprašenih cest s pustimi
enoličnimi stanovanjskimi kasarnami. V črtici »Gospodična« na primer ženin nepričakovano izgubi službo. Nevesta gre na poroko v izposojeni obleki, rodi se jima otrok, mož pa začne iz obupa piti. Mnogi od objavljenih tekstov zrcalijo tudi Cankarjevo osebno počutje na Dunaju, njegove melanholije, samotnosti, hrepenenja po lepšem in boljšem življenju, misli na smrt. Ti spisi niso le jasno začrtane skice človeških nedonošenosti, nesrečnih ljubezni, greha, pijanstva, temveč vedno znova tudi podobe propada, psihogrami umiranja in smrti. Kostler je prevedel nekatere tekste, ki niso posebno znani, a imajo tudi feljtonistično in zgodovinsko vrednost, ker razodevajo Cankarjev značilni odnos do obdajajoče ga stvarnosti, do političnih razmer v državi. V uvodu objavljenem tekstu »Kako sem postal socialist« iz leta 1913 zapiše: »Grozodejstva, ki jih vidimo v vsakodnevnem življenju in sami doživimo, so samo tisočera znamenja ene same težke bolezni«. Da se je začel zavzemati za ponižane in razžaljene in za argumente, ki jih je poosebljala socialna demokracija, je na kompliciran način povezano z značilnostmi Cankarjeve ponotranjene senzibilnosti.
V petek, 28. januarja, so zbirko Cankarjevih črtic v nemških prevodih predstavili v celovškem lokalu Pri Joklnu. Obsega 174 strani in stane 28 mark.
ZBIRKA VZPODBUDNIH PESMI ZA OTROKE
Pisanje pesmi za otroke velja v (slovenski) javnosti vse prevečkrat le za obrobno ustvarjanje. Po krivici! Na Slovenskem je delovalo skozi različna obdobja več avtorjev, ki so se uveljavili tudi kot kvalitetni mladinski pisatelji. Pomislimo na primer na Levstika in Stritarja — in seveda na mojstrskega Otona Župančiča. Pa tudi najnovejši čas je dal izrazite pesnice in pesnike, ki so napisali številna čudovita dela za mladino. Med temi se je primer močno uveljavila Svetlana Makarovič.
V Mariboru živeča Gema Hafner je v zadnjih desetletjih napisala bogato bero pesmi za otroke. Objavljala jih je v različnih mladinskih revijah v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, prebrali pa so jih vedno znova tudi v radijskih literarnih oddajah v omenjenih središčih.
Ob koncu leta 1993 je Gema Hafner izdala pisan šopek svojega pesniškega cvetja v prisrčni knjigi za otroke, ki je istočasno njena prva knjižna publikacija. Pod naslovom Pol za šalo pol zares ponuja pesnica obilo hudomu-
v
Smučarka Valentina Suber z Opčin o zimskih olimpijskih igrah
»Upam, da bo v Lillehammerju Slovenija osvojila kako kolajno«
Dne 12. t.m. so se v Lillehammerju na Norveškem pričele zimske olimpijske igre. Zimske športne panoge v tem dvotedenskem obdobju doživljajo sezonski višek. Podvigom svetovno znanih tekmovalcev, kot so npr. Alberto Tomba, Marc Girardelli ali Jure Košir, bo z zanimanjem sledila celotna svetovna športna javnost.
Smučanje je trenutno v ospredju tudi pri nas, še zlasti po spodbudnih dosežkih naše zamejske reprezentance — Indules. Pred nedavnim smo se pogovarjali z odgovornim za tisk Ervinom Mezgecem, tokrat je na vrsti tekmovalka Valentina Šuber. Valentina je stara 18 let, stanuje na Opčinah, obiskuje Pedagoški licej in je ena izmed naših najbolj uspešnih tekmovalk na deželni ravni. Ljubezen do smučanja so ji posredovali starši, še posebno oče. Prvič je stopila na smučke, ko je bila stara šele 5 let, iz leta v leto se je nato z učitelji stalno izpopolnjevala.
»Ko sem bila dovolj vešča,« pravi Valentina »sem se vpisala k Mladini, nato sem prestopila k openski Brdi-ni. V združeni ekipi sem kasneje našla Francesco Rapotec, ki je pred nedavnim opustila aktivno smučanje in ki jo ljubitelji tega športa zaradi njenih vrhunskih dosežkov prav dobro poznajo. Trenutno sem v združeni ekipi najstarejša med dekleti«.
Njena sezona je dolga in naporna, krajši oddih si Valentina privošči le v pomladanskih mesecih. Poleti jo čakajo ekipne priprave na ledeniku, ponavadi v Avstriji, kjer so — kot pravi — cene nekoliko ugodnejše in ni težav zaradi pomanjkanja snega. Tek-
Smučarka Valentina Šuber
movalna sezona se ponavadi prične januarja in traja dobre tri mesece. Letno jo čaka približno 15 tekem, poleg onih med slovenskimi zamejskimi društvi. »Med letom imamo, kljub šolskim obveznostim, treninge ob petkih, sobotah in nedeljah, včasih tudi sredi tedna, vendar je takrat veliko težje. Vsaj dvakrat tedensko nas čakajo še treningi za fizično pripravo, ki so še kako pomembni. Tekme so namreč zelo naporne, saj trajajo praktično ves dan, ker nas čakata dva spusta.«
Valentina je na tržaškem prvenstvu zasedla 4. mesto v absolutni ženski konkurenci in drugo oz. 3 v svoji kategoriji. V deželnem merilu se je večkrat uvrstila med prve tri tekmovalke. Na vsedržavni ravni je zasedla 21. mesto v veleslalomu in 23. v slalomu. V edinem smuku, ki ga je opravila v S. Caterini, pa je bila trinajsta.
»Rada imam vse tri panoge, morda pa mi je le nekoliko bolj všeč slalom, čeprav sem dosegla svoje najboljše rezultate v veleslalomu. Smuk v S. Caterini je trajal skoraj dve minuti in je bil zato zelo naporen. S takšno hitrostjo še nisem tekmovala, bilo pa je zanimivo in seveda tudi koristno.«
Na olimpijskih igrah v Lillehammerju navija za moško in žensko reprezentanco Slovenije. »Se posebno so mi pri srcu Košir in Kunc ter Pretnarjeva in Hrovatova. Upam, da bo Slovenija osvojila katero izmed kolajn. Konkurenca je zelo ostra, dovolj je, da pomislimo na Tombo ali na avstrijsko reprezentanco.«
Valentina pravi, da bi se rada ukvarjala tudi izključno s smučanjem — seveda na še višji stopnji — vendar pa je to zelo težko, ker je konkurenca velika. Nekateri tekmovalci praktično živijo na snegu in so zato olajšani. Trenirajo lahko vsak dan, kar je jamstvo za uspeh. Zamejski tekmovalci pa so oddaljeni od smučišč in je za njih vse veliko težje.
»Moram se zahvaliti staršem«, je še povedala Valentina »ki me stalno podpirajo in bodrijo. Še posebno mi je ob strani oče, ki me tudi vozi na tekmovanja. Zahvaliti se moram tudi klubu.«
Valentina se namerava vpisati na visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani. Želela bi postati učiteljica in smučarska trenerka, da bi tudi ostalim posredovala svoje znanje. Predvsem pa želi nuditi svoj doprinos, da se tudi v zamejstvu uveljavi ta šport.
Darko Bradassi
Lillehammerske igre.-4hiii a
Olimpiada je namreč pojem štrild ja, zato bi se tudi prireditev v Lille hammerju lahko imenovala »ig1* 17. štiriletja«. Toda to prav gotovf ne bo glavni problem, neuki bodf še dalje uporabljali za igre izra2 olimpiade, ne zavedajoč se, da P govorijo o tekmovanju, pač pa o & sovnem razdobju štirih let.
Norveški organizatorji, ki jim je bilo vreme doslej naklonjeno, so s* izredno dobro pripravili, morda bf Ije kot v bližnji preteklosti. Pte& vsem so poskrbeli, da ne bi pokv° rili ekološkega ravnovesja s posta' ljanjem smučarskih prog, gradif vlečnic, športnih palač in hotelo' Spoštovanje narave je bilo vodil' organizatorjev, ki so šli tako dalaf, da cvetja, ki je bratelo na obronk'1 vzpetine, na kateri so zgradili skJ kalnice, niso pomendrali, pač p! presadili na nasprotni grič.
Gradbeni materiali so izključi domači, pa naj gre za kamen ali lgS Seveda so uporabili tudi plastik0 vendar takšno, ki po nekaj letih, k' jo odrabimo, strohni.
Tekmovalni del je sredi naj''0 čjih bojev, tako da bi bilo izredf težko podati oceno, pa čeprav le ^ časno. Za to bo še in še priložnoS' čez dober teden, ko bomo o Lill£ hammerju že pisali v pretekli
casu.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
Član
Združenje periodičnega tiska v Italiji
šnih, a vedno tudi poučnih verzov, ki bodo razveselili marsikaterega otroka a tudi starše in vzgojitelje.
Pesniška zbirka je razdeljena na dva dela. V prvem, Bolj te poznamo rajši te imamo, je avtorica zbrala predvsem pesmi šaljivke in nagajivke, povečini z motivi iz vsakdana, a vendar primerno zasukane, da nagovorijo tudi mlajše otroke in jih tako rekoč sproti in nehote vodijo k prvemu razmišljanju, h kritiki vedenjskih načinov, k pravilnim sklepom.
V drugem delu, V vseh letnih časih..., je Gema Hafner razkrila svojo ljubezen do narave, do zdravega okolja.
Na to ploskev je na razgiban način, v za otroke razumljivih plastičnih prizorih, zapletla številne zgodbice in prigode, iz katerih lahko bralci spoznajo tudi nekaj prvih ekoloških zelenih resnic o nujnem negovanju okolja. Tozadevno primerno kritična je pesem Velikan, ki otroka navaja k razmišljajočemu odnosu do pretirane gradnje v mestih.
Pesmi so v glavnem zasidrane na mariborskem področju, vendar jih bodo razumeli tudi povsod drugod. Navezujejo se na najboljšo tradicijo naše slovenske mladinske literature. Zelo učinkovito jih je ilustriral mariborski slikar Viktor Šest. Na koncu je šest pesmi objavljenih tudi v esperantskem prevodu, saj ta mednarodni jezik poučujejo na nekaterih slovenskih šolah.
Knjiga je izšla pri Dravski tiskarni v Mariboru (Pobreška c. 20) kjer jo je mogoče naročiti (za ceno 1100 tolarjev).
NOVA NEMŠKA IZDAJA PREŽIHOVIH »SOLZIC«
Dela slovenskega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca so razmeroma pogosto prevajali v nemščino. Zbirka eruptivnih novel o kmečkem živ-
ljenju »Samorastniki« in roman »Požganica« o razpadu Avstro-Ogrske in k? ju za slovensko severno mejo sta izšla pred desetletjem pri celovški zalo^ Drava v prevodih različnih prevajalcev. Tam so leta 1985 izdali njegove lp>., ne črtice o mladosti »Solzice« v prevodu v Celovcu živečega Klausa DetP Olofa.
Lani smo obhajali stoletnico Prežihovega rojstva. Po tem jubileju je cl lovška založba VVieser pripravila novo nemško izdajo »Solzic« (»Maiglo^ chen«) v popravljenem in delno predelanem prevodu istega Olofa. Del sm kovne kritike mu je po prvem prevodu namreč očital, da velikokrat ni P*1 merno ponemčil subtilnih, a realistično jasnih zgodb o težki, a hkrati sa^ svoji mladosti v gozdnati koroški pokrajini s kopastimi gorami in temni11' kotanjastimi globačami. Olof, ki poučuje na celovški univerzi, je po namreč severni Nemec iz bližine Hamburga, a je postal ljubitelj slovenj' literature ter iz nje na veliko prevaja. Vendar je v njegovo predstavitev ^ rančevega sveta zašlo precej severnonemških izrazov, ki jih nemško pr^ valstvo na Koroškem ne pozna.
V novi izdaji je Olof pomisleke svojih kritikov upošteval in prevode p? lagodil južno nemškemu jezikovnemu idiomu. Uvodno besedo k ponovni daji Vorančevih »Solzic« v nemščini je prispeval znani avstrijski esejist in P' blicist Karl-Markus Gaub. Voranca predstavi kot velikega pisatelja-realist0 humanista. Popelje ga iz nekdaj preveč forsiranega ideološkega okvira in u',f' k epikom konkretnega delovnega življenja, kot so na primer bili Jack U1' don, Andersen Nexo ali pa Maksim Gorki.
Nova nemška izdaja Prežihovih »Solzic« stane 168 šilingov. V prodaji tudi stara založba Drava za ceno 135 šilingov.
if