9. številka. Ljubljana, petek II. januarja. XI. leto, 1878. LOVENSKI Ishaj* VHtik dan, izvioiušt pmllH))| in tinovo po pr&stuuih, tw velja po polti proieman n a v it r o - o ru r n k v dežela za celo leto 16 ^ld., za pol leta 8^1d., 1» četrt leta 4 glri. — Za T.jubljaoo fore* pošiljanja ua dom na celo leto 13 ^liL, sa ćo ■'. leta 3 pld. 30 kr., za en mouec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so raflum 10 kr. z.» meaec, BO kr, a* oetrt lota. — Za tuje đeiele toliko već, kolikor poAtnina iznaaa. — Za goapuiie učitelje ua (jadfkJB šoiah in za dijake volja znižana iw» in »ieer: Za Ljnbljauo *.a četrt lota 2 gld. 60 kr., po poiti projeumn zn četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačuje od Čotiriatopne pe|it-V*ite *> kr.. te te osuntilo enkrat tiika. 6 kr., Čo so dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska. Dop:8i naj ae - :i. -^"..L — Hokopiei »o ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljnbljani v Franc Kolmanovej luši i-. 3 „gleuuliška stolna*. Opra vništv«, na katero i*j *e ?>laij«JV©hjo posipati nttrofaMlfl r.«H;>ru>ioij.*, o«,nifa, L j. adminiatrativne reći, je v „Narodni tiskarni" ▼ Kolmanovej hiši. Telegrami „Slov. Narodu". Peter Imii g- I O. J a a. 1% l^Mt'-e se 51. januarja tele-£;ra f ira o I i : lleiies Je ruski general lta-decki ujel po trdovratnem |>oJi fso tursko vojsko pri Šibki soteski, t. J. 41 turških bataljonov, lO baterij in en kavale-rijsk uolk. <»eiieral ilirski Je zašel lia/aulik. §kol>e-lev vas Mbho. Peterburg 10. januarja. Iz Tillisa 9. jan. se oficijalno telegrafira: Totem, ko so lUisi vas Ilidžo posoli in daleč okolo rekognoscirali v jug od Ilidže, je direktna zveza mej Erzemmom iu Trapezuntom pretrgana. — Muktar-paša stoji z manj-gimi oddelki pri Baiburtu. — Ismail je prevzel poveljništvo v JErzerumu. Nabrežina 10. januarja. Sinoči tu sem iz italijanskega Vidma došli telegram javlja, da je Viktor Euiauuel spokorjen in previden s sv. zakramenti ob polu treh popoludne umrl. Od vseli ministrov je bil njegov sin Humbert za kralja »prejet. Rim 10. januarja. Proglas novega kralja italijanskega Humbert a L obeta udanost domovini, ljubezen do na predka, zvestobo svobodnim institu cijam. "Rim 9. januarja. Viktor Emanucl, kralj italijanski, je umrl. Po njegovej smrti je bil kraljevič Humbert proglašen za kralja italijanskega. Ta je potrdil zdanje niinisterstvo. Bogot 8. jan. ((Jticijalno.) Po noči od 6. na 7. jan. bo Rusi obšli turško pozicijo, ki zapira Trajanov preval, zasoli so Turkom za hrbtom položenja pri Kor-naru in so vzeli eno turško reduto, tako-imenovano gnezdo. Ruska avantgarda ima ukaz marširati na Teke. — 7. jan. so Rusi vzeli utrjeno pozicijo DcviČjo mogilo in so vrgli Turke do Starajareke. Turki so pustili nad 270 mrtvih na mestu. Rusi so v Alimedli veliko priplenili. Ruska izguba je 214 mož. Peterburg !). januarja. Oficijalno poročilo iz Bogota od 5. t. in. obseza natančnosti o boji pri Taškesni due 31. decembra. Iz njega je razvidno, da so trije prvi oddelki orhanjske kolone, na m ver oddelki generalov itaucha, Karlova in Filozofova, prodirali koncentrično in po peturnem boji in z mnogimi obhodnimi manevri Turke prisilili, umakniti se iz Taškesne. Ker je bila cesta za umikanje zasedena, morali so Turki popustiti konje, zaboje se strelivom in ran je n i k e ter razkropljeni bežati po gorskih stezah. Zasledovanje njih je Rusom overala megla. Zbog tega pobitja pomaknili so se 1 t. m. Turki tudi iz Arab-Konaka in Šandor-nika nazaj; zadnje njihove straže, obstoječe iz 3 4 taborov so, od vseh s t rani j o k le ne ne, bežale v neredu in so bile skoraj vse p o 1 o v 1 j e n e. Bogo t 8 januarja. Oficijalno se poroča : Rusi so 2. januarja posedli Zlatico, od koder so se Turki proti izhodu pomaknili nazaj. Riisi so jih podili in posedli Tašen, Dne 3 januarja so Rusi posedli Petrišao. Pri oddelku carjeviea naslednika je bilo mnogo neznatnih prašek. Vojska. Kljubu hudoj zimi in strašnim elementarnim težavam ru^ka vojska hrabro in zmagovito prodira onkraj Balkana naprej, jemljoč eno turško pozic jo za drugo. Bas pred končevanjom uredovanja smo dobili veseli telegram o vc»Iiltaii«Rej i»o-vtj ru*lt<>J zmagi pri Šibki. Rusi so tu vso turško vojsko ujeli! Oo pojde to tako naprej, bodo Rusi prej pred Carigradom, nego se bodo Turki spravili miru prositi. Slava ! Nemška Turkinja „N. Fr. Pr." jo prisiljena takole Rusom slavo peti: „Podrobna poročilu o balkanskem prehodu Rusov pri Sofiji bodo vzbudila v istej meri občno s t r-ni e n j e nad v s t r a j u o s tj o in energijo ruskih vojsk, kakor o brezkrajnej brez-skrbnosti iu nerodnosti Turkov. Če se premisli, kaka naravnost gigantična dela so morale ruske garde storiti, da so od kraja gotovo maloštevilne, v borbi z elementi brezstezno gorovje prekoračile, mora se pač tudi misliti, da bi Turkom lehko bilo, to zabraniti." Kane a 8. jan. Tu sem iz Aten za novine došli telegrami poročajo o uporu na Kreti in da se grška vojna proti Turkom začne. O turškem parniku „Mersina", katerega je na morji priplenila ru.ska parna ladija „Ros-sija", poroča dopis v „Novoje Vrenija" sledeče: „Za poveljnika priplenjenega parnika je bil imenovan kapitan druzega reda, Sutkov. Turškega poveljnika so odveli na ladijo „Rossijo", a Rusi so Sli na sovražnikovo ladijo. Tukaj se jim nij baš prijeten pogled odprl: ujeti vojaki ležali in sedeli so po palubi, kjer bo si kukov prostorček našli bili. Mej njimi je bilo zastopnikov najrazličnejših narodov turške dr- Crna gora. (Sp;Bal GluUHtoue, poslovenil A. K.) Govori so včasih o posamnih osobah, da Bvet ne pozna velikih ljudij svojih. Isto se moro reči v večjem razmerji, da kristijanski avet ne pozna jednoga čudovitega naroda v Bvojej sredi. Smo li mnogo vedeli mi pred dvema letoma za Crno goro? EvropćU je bilo znano ime kneževina Monako, in, naj bo, tudi San-Murino. Mej tem bi pa ime Orna gora uže davno davno bliščalo se v vsesvetuej brez-Bmrtnej slavi, ko bi se našel \\ alter Scott, da bi nam razkazal njeno zgodovino, ali Byron, da bi popel njena junaška dela in se jih udeležil. Nij se našel za-njo posvečeni pevec — „"VateB saeer" — in ona je ostala brez glasu v takej tujini, kakor bo ostali predniki Aga- lnemuona. Jaz hočem poskusiti, da pokažem božjemu svetu glavne dogodke črnogorske zgodovine, a le jednega se bojim, da mi čitatelji ne verjemo: tako čudoviti, tako basno slovni se nam na prvi pogled zazde ti do godki. Groza otomanskega navala, nujstrašneja iz vseh groz, kar jih jo skusil svet, prišedša iz Azije po ozkem morskem prehodu v 14. stoletji, se je j'la naglo dvigati k zapadu, iu pograbila jo eden kraj za drugim, poplula je dežele, ki so se štele tačas večji del k najbolj izobraženim v Evropi. Nuj ne govorim o grškej zemlji: dovolj je reči, da so Bolgarija, Srbija, Hercegovina in Albanija prišle Turku v last. Samo eno pleme, podobno krepkemu hrastu, kojega ne more premagati sam blisk, — je zadrževalo ves napor groze in nij dopustilo nad soboj podjannljeuja; a prej kot preidem k njemu, počastimo umrle. Vsi oni, skoraj brez i/jeme, so padli po krepkej in možatej borbi. Srbski vladarji v 15. stoletji so bili veliki in hrabri ljudje, njih narod je bil napolnim s stanovitno srčnostjo. Srbija je stala na svojem vrhunci leta 1317, ko je Štefan Dušan imenoval f-e carja srbskega, grškega in bolgarskega". A grška država je v nesrečni čas, in sebi v pogubo, pozvala si na pomoč proti njemu — Turke. V 1350. letu je nenadna smrt pobrala Sttfana. Na osodepolucm polji, na Kosovom, leta 1389 je izdaja, v jedinstvu s premočjo, pomagala Otomanom razbiti srbsko armado; a potem, kar se ima tudi izdaji pripisovati, se je pogojno podvrženje Srbije spremenilo v brezpogojno robstvo. Zapad z vsem svojim viteštvom more samo primerjati svoje junake z Markom Kraljevičem — slavo srbske zemlje, ali z znanim junakom Jur-jem Kastriotom Skauderbegom. Privadili smo se gledati na ta predel Sare: poleg Murov in Arabcev ležali so Kardi in Čerkesi, v svojih visokih kapah, in Turek s turbanom čepel je poleg Armenca, oblete nega v pisano, do pet dolgo suknjo. Največ jih je pak bilo zavitih v cunje. Paluba je bila strasno onesnažena. Ker je bila večina teh vojakov Se le prvič na visokem morji, prijela jih je bila morska bolezen in gnjusne izmečke vsled nje so povsod po palubi z ori jentalsko brezskrbnostjo iu nečednostjo samo gledali, a ne jih pospravil'. Ruski poveljnik je povsod razpostavil straže in je dal odvzeti orožje ujetnikom. Mej vožnjo prikazal se je na vzhodu naenkrat velik parnik. Vsled tega porodil se je mej ujetniki velik nemir in pri vseh je bilo videti orožje, katero so prej skrivali. Ruski poveljnik je zatorej ukazal vse turške ujetnike še jedenkrat preiskati in vse orožje, ki bi se našlo pri njih, pometati v morje. To se je zgodilo takoj, in z desne in leve padala so bodula, samokresi, meti in puške v vodo. Se solznimi očmi je mnogo ujetnikov žalostno gledalo, ko je njihovo lepo orožje pogoltnilo globoko valovje. A tuja ladija nij izpremenila svojega teka, nego je šla svojim potem dalje, gotovo ne sluteča tako blizu sovražnika. Kakor se je pozneje izvedelo, je tuji parnik vozil turške -vojake in rtrelivo. Ta slučaj je Ruse napravil Se bolj previdne. Ujetnike so še jedenkrat preiBkali in zopet so našli orožje pri njih, katero so tudi pometali v morje. Pri tej priliki našli so Rusi tudi turško pošto, ki jo je doslej skrival nek kurir. Mej raznimi pismi bilo je tudi eno za llobart-pašo iu neka koreapoa denca Muktarja-paSe. Priplenjena ladija je prav krasen vijen parnik (schraubendampfer) na tri jadrnike, 21G črevljev dolg in ima njegov stroj 2G0 konjskih mofcij. Italijanski kralj, Viktor Emanuel f. Italijo je velika izguba zadela. Umrl je po kratkej, komaj tri dni trajajočej bolezni prvi kralj, kar je ta dežela po dolzih stoletjih zopet narodno in državno zjedinjena, Viktor Emannel, v 57. letu svoje starosti. Rojen je bil 14. marca 1820 kot sin sardinskega kralja Karla Alberta. Od mladega vojaškim vajam nagnen, bojeval se je na strani svojega očeta L 1848 in 1849 proti Avstriji in bo odlikoval. Ko je po pobitji pri Novari 23. marca 1849 njegov oče krono odložil, moral je Viktor Emanuel nesročno vojsko končati in mir narediti. Ko je potem v času reakcije v celej dru- gej Italiji zavladal absolutizem, dal je Viktor Emanuel svojim Sardincem svobodo in polno ustavo, katere se je tiko zvesto in konstitu-cijonalno držal, da so mu Italijani dali priimek ,,11 re palantuomo" — kralj poštenjak. Mej tem je Viktor Emanuel s svojimi državniki, v prvej vrsti s Cavourjem, pripravljal se na narodni italijanski poklic Sardinije, zjedi-njenje Italije. Talentiranemu in rodoljubnemu Cavourju se je celo udal. Leta 1859 je znal Napoleona pridobiti in z njegovo pomočjo je dobil Lombardijo od naše države, kakor tudi Toskano in Emilijo, ki sta uže mej vojsko tujo vlado zapodili, (laribaldi je potem na svojo pest osvojil kraljevino obeh Sicilij, za-pisavši ime Viktorja Emanuela na svoje za-Btave. Tako je Viktor Emanuel, poprej kralj sardinski, mogel 17. marca 1801 prevzeti naslov kralj italijanski. Leta 1864 se je iz Turina preselil v Florenc. Lota 18GG je sklenil po baš te dni umrlem Bvojem generalu Lamar-mori zvezo b Prusijo, katera mu je, da si te-penemu pri Kustoci in Visu, prinesla Benečijo. Francozje so branili le še papeževe dežele in so Garibaldija leta 18G7 pri Mentani pretepli in izrinili. Kralj zoper to nij mogel ničesa Btoriti, zato so ga pa radikalci hudo napadali. Ali francosko-nemško vojno in pad Napoleona III. porabivša, zasela je Viktor Emanuelova vojska tudi papeževe dežele, staro-slavni Rim je postal koncem leta 1871 glavno mesto Italije in prestolnica Viktora Emanuela, ki je 27. nov. 1872 prvi italijanski parlament osobno odprl v tem „večnem" mestu. Viktor Emanuel je imel, kakor vsak člo vek, prijatelje in sovražnike. Narod italijanski ga je rad imel in tudi drugod so ga spoštovali mnogi. Sovražili so ga pa vsi konservativci in vsi oni, ki zastopajo misel, da sv. oče pa pež mora imeti tudi posvetno oblast poleg cerkvene. Oboji so, vsak se svojega stališča, prav imeli. Ali soditi smemo, da bodo mrtvemu tudi oni odpustili, ki so živemu nasprotovali, ker to mu morajo priznati, da nij delal iz samoljubja, temuč iz ljubezni do Italije, katero je res zapustil zjedinjeno in v krogu evropskih velevlastij slišano in spoštovano. Njegovo ime bode ostalo sloveče v zgodovini, naj se reče, kar hoče. „Spokorjen in previđen se sv. zakramenti" je umrl, pravi naš nabrežinski telegram. To bode potolažilo tudi one, ki z njegovim živ ljenjem nijso bili zadovoljni. Italijani imajo pač uzrok, žalovati po zdaj, in katerega je Viktor Emannel še letos na novega leta dan zdrav in krepak naglašal pri sprejemu čestitajočih deputacij, nij otovrej, da bi bil ugoden izpreminjanju vladujočih osob. Kakov bode naslednik, 34 letni sin njegov Humbert, to so bode še le videlo iz del njegovih. O ruske] humaniteti pise, po Slovenskem Salibog mnogo čitana, graška „Tagespost" na čelu svojega jednegav večernega lista pred nekaj dnevi Čudne reči, katerim pa še v teku spisa nevede sama nasprotuje. Najpoprej se graška tetka silno jezi nad Rusi, Peš, da ti turSke ujetnike vsem zimskim in vremenskim nezgodam prepuščajo, tako, da jih na stotine mraza umira. To bi bil tedaj prvi akt ruske humanf-tete! Kakor pa da bi se začela kesati, navaja „Tagespost" hitro za to tožbo rusk telegram iz Bogota, v katerem se poroča, kako RlabO so turški ujetniki oblečeni, da so skoraj na pol nagi, tako, da po mrazu silno trpijo. Dalje govori telegram, da ruski grenadirji drva in živež s Turki dele in da jih v svojih kočah stanovati pusto. Ruski oficirji obedujejo skupno s turškimi in trpijo celo bolnike v svojih Ša-torih. Če to nij dovolj turSkim prijateljem, kaj zahtevajo še več? Kaj jednakega nij se še čitalo v poročilih dosedanjih vojin, najmenj pa se je kaj podobnega, lepega in humannega čitalo od Nemcev, ki so vse drugače go« spodovali v Franciji. In, če prevdarimo velikansko nasprotje mej Ru^om in Turkom, moramo se vsakako čuditi tej ruske j velikodušnosti. Da pa turški ujetniki še po vrhu tega mraz trpe, je lehko razumljivo, oni so pO večjem iz gorkih dežel in trde zime ne vajen!. Ker so še po vrhu razcapani in na pol gollj jih elementarne nezgode še bolj pritiskajo. Ali kaj mora Rusija za to, da Sultan svojih vojakov z obleko ne preskrblj uj e; če pa se našim nemčurjem ti siromaki res tako smilijo, naj jim pa oni gorkejšo obleko omislijo ! n Najjasnejši dokaz ruske brutalitete," pr"(>m so občinske volitve skoro povsod izpale republikancem na korist. Republikanska ideja je torej povsod uže globoko korenine zasadila in se ne da več iz rovati. . ime rilci* n* f i it zjedinjenih držav kongres so denes snide in bode svoje letošnje delo pričel. _ Politični razgled. Notranje «ležt»le. V Ljubljani 10. januarja. Ministri dunajski so imeli 8. t. m. posvetovanje. Razen odpretja državnega zbora je bilo tudi več osobnih vprašanj resiti, mej temi mesto banknega guvernerja. Tudi tirolski Dop INI. I k 14 ru ii lit O. jan. |I/.v. dop.] Čitati je bilo v „Slovenskem Narodu" od 3. jan., kako se je odlikovala naša čitalnica pri besedi 30. decembra: 8 petjem, z igro, ki sta prouzročila splošno pripo/nanje in navdušenje narodnjakov in pohvalo celo nasprotnikov, katere je bil privabil blagodejni namen besede. Strokovnjaški kritiki in oni naravni kritiki, ki bolj srce kot um slušajo, bili so ene misli v pohvali ter mnenji, da bi imeli tako izborni pevci in igralci pravico na vsak oder stopiti. Zasluga za tako dobro organizacijo pevcev gre pa g. Fr. Trdini, ki je bistveno pripomogel, kakor pri vsake j drugej zabavi, tako tudi pri tej, k izvrstnemu izidu, kot pevovodja in kot glavna osoba na odru. A žalibože imamo poročati izgubo tega zmožnega, delavnega, požrtvovalnega narodnjaka, ker nas jo zapustil in Šel zopet na višje šole. Zahvaliti pa se mu hočemo, ker kazal nam je dejansko svojo navdušenost za narodno stvar povsod. Z iztiranjem prof. g. Glaserja se nij uresničila želja naših nasprotnikov, čitalnico pokopati, ker je bilo prišlo pevovodstvo v ravno tako spretne, marljive roke g. Trdine. On je pevce do te stopinje popolnosti izuril, kakor jih smo videli in slišali na odru. Pozneje, ko se je bila čitalnica preselila v novo krasno stanovanje g. Mayerjevej hiši, napravila Bi krasno sobano in oder, bil jo zopet g. Trdina delaven. Za to mu je po pravici vsak Kranjski narodnjak iz srca hvaležen ter obžaluje njegov odhod. Is radea 7. jan. [Izv. dop.] (Dijaška slovanska društva, — društveno življenje.) Primerno in navadno je, o rečeh, kakor jih nameravam kratko razpravljati, govoriti koncem leta, ker se baŠ takrat sklepajo računi ter se delajo bilance — v življenji posameznega človeka, društev itd. — ker takrat navadno na dan pi i I lajajo ugodni in slabi uspehi raznega delovanja v minolem letu in se razkrivajo uzroki takih nepovoljnih prikaznij. Vse to pa se godi radi tega, ka bi se skušnje, nabrane v preteklosti, bolje porabile v prihodnjosti, kratko, ka bi se dosegli vedno boljši uspehi. Toda, r Rim vodi več cest in gradivo, če zahteva nekoliko premišljevanja, ponuditi se sme vsak čas. Gotovo bodo dijaki, prišedši iz domovine, in vrnivši se na svoje delo z okrepčanimi močmi, tudi slovensko društveno življenje po starej navadi povzeli in nadaljevali. Vpraša se samo, kako hočejo naši dijaki to društveno življenje nadaljevati in v katerih društvih. Kratek odgovor bil bi: po starej navadi v svojo korist — v društvu „Triglavu" in ▼ pevskem društvu višjih šol! Prav tako, toda, pomisliti je treba, ka je zopet poteklo leto in ka v minolem letu nijsmo dosegli tega, kar bi doseči bila naša dolžnost. In vendar hočemo ostati pri „dragej in milej" nam starej navadi 1 ? Oglejmo si društvo „Triglav"; ono ima namen, „združevati slovenske dijake graških višjih šol, izobraževati jih z znanstvenimi predavanji , razveseljevati jih s petjem in domačo zabavo. To se doseže, da se pri zborih predava, govori ali krasnoslovi, pevajo narodne pesni in pogovarja. Po dokončanem predavanji sledi splošna kritika o predmetu in za tem vodi občno zabavo vsakokrat za to izvoljeni starešina. To društvo je edino središče slovenskih dijakov, in marsikdo misli, ka nij dijaka, kateri bi ne bil ud temu društvu. Kaj pa; pomisliti in pre vda riti je treba, ka govorimo o slovenskem društvu in — ka je nad polovico dijakov slovenskih, kateri — se zanje ne brigajo. Samo, da me nihče ne poprašuje po uzrokih tej prikazni, ker so meni ravno tako malo znani, kakor imenovanej polovici dijaštva! Edino pravo bi zadeli naši dijaki, po mojej misli, ako bi od prvega do zadnjega tako dolgo čakali s snovanjem društev, dokler se ne bode udomačila navada, ka so društva mogoča, če imajo lo svoje odbore in pravila — mo- soboj tiskarnico. To je bilo leta 1484, v maloj kneževini, pri ljudeh, zamaknenih v vojna dela, — in ti ljudje so bežali, da so rešili svoje življenje. Naj še omenim, v kakej dobi se je to zgodilo: še-le sedem let pozneje je prvo ti-Bkano knjigo izdal Kakston v bogatoj, gosto naseljenoj stolici Angleške, takrat, ko še nij bilo tiskarne niti v Oksfordu, niti v Kem-bridgu, niti v Edinburgu. Komaj šestnajst let poprej (1468) se je vstanovila prva tiskarna v Rimu, v stolici kristijanskega sveta, in ne več, kakor 28 let pred tem (14oG) so je pri kazal v svetu prvenec velike iznajdbe, naj-prva tiskana knjiga, kojo poznamo. Malo krdelo, sobravši se v bratsko zvezo, je sprejelo prvo delo, staviti si osnovni zakon za celo bratstvo, z edinodušuo prostimi glasovi. Ta zakon obstoji v tem, da ob Času vojne s Turki nihče iz sinov Črne gore ne more oditi z bojišča brez dovoljenja načelui- kovega, da naj se begunec vBelej oropa česti in izpodi iz zemlje svoje. Obleče naj se v žensko obleko, da naj *%e mu v roke preslica in babe naj ga s preslicami poženejo ven iz svetišča svobode. In, glejte! od istega časa je, do malega skoz Štiri sto let, ves narod izpolnjeval in izpolnjuje v vsej nerazrušljivej sili zavezo tega znamenitega dne, sredi neprerivnih skušenj, sredi takih nevarnosti j, takih rev, takih činov, kakor se težko najde kaj podobnega v letopisih Evrope, morebiti celo v letopisih vsega človeštva. Se vo, da nij bilo pričakovati, da bi v celej masi naroda ali plemena ohranila se enako ta nadčloveška energija, kakor jo je terjal položaj. Od časa do časa so se javljali slabi, in odpadali od bratstva. Primerilo se je, da so drugi govorili Ivanu tako besede, s kakoršnimi so se obračali k Mozesi Izraeljci: Čemu Bi nas vodil iz Egipta, da si uus pri- vedel na tak proklet kraj ? Ivan je umrl v 1490. letu; na njegovo mesto je prišel starši sin Jurij, katerega Žena, Benečanka po rodu, si je izgovorila oditi v drug kraj, v živo mesto — res, da ne v islam, a na Beneško. Primerilo se je še hujše kot to: njegov mlajši brat Štefan je ušel s celim pajdaštvora v Cd-rigrad in predložil Bajazetu drugemu izdajo domovine svoje. Terjali so od njih — sprejeti mohamedanstvo, in oni so se poturčili. Izdaji-cam nij nič lože, kakor odstopiti tudi od vere. Zjedinlli so se s Turki in šli skupno ž njimi z vojsko nad Črno goro. Jurij zadene na nje In jih razbije. A ti zmagovalci, da si bojeviti, nijso bili po prirodi divjaki, oni so postali divji uže pozneje, ko so jih Turki obdivjali. Sprejeli so marveč prejšnje svoje tovariše k sebi v Črno goro in nijso jih stiskali v njihovoj novej veri. (Daljo prib.) rebiti tudi svoje deske na vseučilišči; ka morejo pevska druStva svojo nalogo iz?rSevati, »ko le pevoTodja sam točno k pevskim va jam uhaja ter po redno in vestno manjkajočih pevcev vzdihuje. Urez dvombe imata naši društvi blag na men. Ali morebiti slovenskim dijakom nij potrebno, ka so v vsakem mesecu vsaj par-krat snidejo ter se pogovarjajo o Bvojih študijah, o dogodkih v domačiji, ka kramljajo po domače, pojejo domače pesni ter se veselijo pri kozarcu vina ali vrčku piva ? Resnega uka je treba mladini, pa tudi razveseljevanja. Spo znanja in zgodnjega sporazumljenja je treba, ako hočemo, ka bode naše m ozko delo vanje v raznih poklicih in po raznih krajih naše domovine plodno. Ako smo si do mačini kot dijaki tuji, ne bode ho to spremenilo tudi pozneje. In, kake razmero bi to bilo v našej malej domovini! Meni je tedaj celo nedoumno, zakaj se na pr. koroški Slovenci tako strašno bojijo naših društev, ker vem, ka zahajajo v druga, na&ej reči manje ugodna. Nam so bili in so ▼edno dragi bratje ter smo jih radostnega Brca sprejemali y našej sredini. Toda, letargija in apatija polastili ste se teli popolnem, mej tem, ko imate druge Slovenca vendar še le deloma v svojej oblasti. Morebiti pa društva svojim udom nikakor ne ustrezajo, ter dijaki radi tega za-nja ne marajo? To je tudi lehko mogoče. Ali vsi morejo vse in vsi dijaki bodo si vendar za mogli taka društva ustvariti, ali obstoječa tako preustvariti, ka bodo vsem terjatvam zadostovala. Tedaj, samo na delo in no jadikovati, grajati ali celo mirovati! Naj dohajajo vsi Slovenci k zborovanju .Triglava", naj pred-našajo, deklamirajo, pojejo itd. Naj zahajajo pevci redno k vajam, in imeli bomo lahko vsak mesec svoj „tihi večer", v naše veselje in zadostenje, vsem drugim v zabavo. Tukaj živeči Slovani nam gotovo ne bodo vedno svojih močij odtegovali, ako nas vidijo vrle pri delu. PoBobno pevsko društvo bodo bolje podpirali, duševno in gmotno, ako vidijo, ka nam je mar za našo reč. In kake „tihe večere" bi naše pevsko društvo lahko napravljalo, ako pomislimo, koliko pevcev bo nahaja tu med Slovani, koliko umetnikov na tem ali onem instrumentu! To bi se dalo tem lože doseči, ker slovanske dru-žbine sedaj druzega središča nemaj o, ker gotovo ljubijo domačo zabavo in ker pri nas nij kitajskega zida mej dijaštvom in uedijaštvom. Naši dijaki pustijo vsakemu svojo veljavo; oni se pustijo radi voditi, no smejo se samo njih pravice in opravičene terjatve samovoljno prezirati. Tedaj vzajemnoga delovanja navedenih dveh faktorjev no zavirajo posebne zapreke Odvisno pa je vse v prvej vrsti — mi to posebno naglašamo — od dijakov samih, namreč, ka raste obema društvoma število udov, ka moreta društvi napredovati in doseči stavljeni si cilj. Dijaki ne sinejo štediti tam, kjer štedenjo nij na mestu; žrtvovati jim jo res nekoliko ur v mesecu, ali te si zamo-rejo gotovo preje, nego vsi drugi, prihraniti Tako ravnanje je tem primerneje, ker imajo izgledi veduc dosti večjo moč od besedij. Pri Sli smo tudi uže vsi po mnogih skušnjah do spoznanja, ka resno in izgledno marljivo de lovanje prinaša obilnega sadu. To pa je ravno, iesar si v novem letu v prav obilnoj meri že Jimo; tega pričakujemo vsi željno. Ker pa la stne želje poznamo, ker poznamo tudi sredstva v njih dosego, zdramimo Ee v novem letu, najdimo s trdno in resno voljo ua delo! Drugo bode postalo naše življenje, zadovoljni bomo mi z njim — in vsi drugi z nami. Domače stvari. — (Tiskarski ples.) Tukajšnje tiskarsko izobraževalno druitvo napravi plesovno veselico v steklenem salonu kazinske re stavracije 10. jauuarja, h katerej uljudno vabi p. t. občinstvo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice po 1 gld. in za rodbino po 1 gld. 80 kr. se dobivajo v knjigotržnicah pri gg. pl. Kleinmovru in Bambergu in K. S. Tillu, ter zvečer pri blagajnici. — (Protestautovsko šolo) v Ljub bljani je ministeivtvo uvrstilo mej javne učilnice. Ta šola je samo nemška, za to se glasilo naših uemškutarjev silno veseli tega čina. — (Narodna čitalnica kamniška) napravi prihodnjo nedeljo 13. t. ni. veselico s sledečim programom; 1. „Mihova zenitov", zbor. 2. ,,Roka v roko'1, za 2. citre od J. Umlaufia, igrano na 4 citre in na gosel ske citre, priredil Fr. Ozbič. 3. „Večerna", čveterospev od A. lliirtla. 4. „ Vojaška", zbor od dr. B. Ipavca. 5. „Kdor prej pride, prej melje", šaloigra s kupleti v 2. dejanjih. 6. Ples. Vstopuina navadna, začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi najuljudneje vabi odbor. — („Slovenski učitelj"), preneha-joč izhajati in priporočujoč ,,Učiteljskega to-vuriša", končuje: „K sklepu Vam kličemo, dragi gg. kolegi: Ostanite zvesti svojim dobrim naroduo-pedagogičnim načelom, delajte v duhu narodnem za omiko našega naroda, zlasti mladine, podpirajte po svojih slabih močeh slovensko časopiBJe in slovstvo slovensko in skazite se vselej in povsodi prave slovenske učitelje!" — (.Učiteljsko društvo za bIo venski Štajer"). S tem, da preneha „Slovenski učitelj", ne preneha tudi ob enem uči teljsko društvo, ki je za slovenski Stajerpre potrebno in prekoristno, dokler imamo namreč tako društvo, kakor je ravno naše, sklicujemo lehko učiteljske zbore v poljubne kraje spodnjega Štajera, kar bi bilo brez društva veliko J težje. Zbore sklicovati bo tudi v prihodnje koristno za slovensko štajersko učiteljstvo. Zato pa bode dosedanjega odbora velika skrb, ne samo, da ohrani društvo, marveč, da ga tudi okrepi iu očvrsti. Radi tega prosimo sedanje gospode družabnike, da ostanejo društvu še zvesti in mu pošiljajo letno doneBke. Do ae-duj je bila letna dru.štveniua samo 50 kr. Vsled društvenih pravil mora tudi za bodoče leto (1878) pri tem nizkem znesku ostati. Zato pa prosimo, da se nam bodo ne samo ti krajcarji za gotovo poslali, ampak tudi zaostala društven ina (pri nekaterih gospodih od prejšnjih let). Ta denar ne bo zavržen. Društvo ga bodo, kadar sedanjo dolgove poplača, hranilo v ta uumen, da se porabi pri izdavanji kake nove knjižice ali pa, da služi kot potrebna zaloga za kakov časopis, ako bi ga črez nekaj ča-a v ugodnejših okoliščinah zopet izdajati začelo. Da naše društvo zasluži večjo podpore, nego marsikatero diugo, to svedoči njegovo dosedanje delovanje: „Slovenski učitelj", občni zbori: v Mariboru, Celji iu Ptuju, izdane knjige: Koledar, Občua zgodovina in zemljepis. Uiaaill w IJiiR»lJ**iii od 6. do 8. januarju I618i Marija Žvokelj, uiokarjova žjna, 73 1., v gradišci fit. 2, za vnetjem pljuč. — TomaŽ Viduiiič,. piodtak 53. puš-polka, 24 1., za vnetjem pljuč. — Cilka Lavrič, kuhar.ca, 70 1., v prečnih ulicah št. 8, za vodenico. — Lavra Jagodoc, davkarakega nadzornika otrok, 4 1. 6 m., v gospodskih ulicah it. 1,. za sušico. ___ Dunajska borza 10. januarja. (Izvirno telugrančno poročilo.) Enotni dri. de Ig v bankovcih . 68 gld. 60 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 66 „ 90 „ Zlata renta....... . 74 „ 60 „ 1U60 drž. posojilo..... 113 „ 75 , Akcijo narodne banke .... 812 „ — „. Kreditne akcijo...... 220 „50 „ London......... il9 „ — „ Napol.......... 9 „ 52 „ C. kr. cokiui....... 5 „ 63 „ Srebro ......... 103 „ 65 „ Državno marki«...... 58 _ 80 fSvawiio in, lut^ias- N I g; ti a r še nij noben kozmetičen izdelek protizrokoval z velikanskimi svojimi vsjiehi tolike pezomosti, 11 UulitiiMio hI Je liri iht-li inilikuli ztt«lobil Winkelmayerov toričen cvćt, kajti DO lljclll NO I.......ij l.'i U'llli iiiIikIiiiii i IIKV nosili tiiklkVfl lirutlf. kukurrhili na vulm pri Ijiulili v lm./koj ilrilii, |>l«'N<-«<, kjor u/.ii vou lit m i i.il<> nujnimi j h«' (tlnelCC, *iin»*l« ho s«- /i>|i«-l lu i^iuil'! kr«-|»k«- iu k»xI<- Iti*«*. Alj s<> «lliklv (Milili, uku »o kmalu priUl vmikovriitiin ponarO- juliju iiu'j ivet. Naj vet pa slepar] oboinatva nek tnkajinjitrgovce, kinapravUa liniji mu hhri'ii ovot 1'Oit intllii mirnom, v umor K11 J"'. h« vo ilu Iu aluliii |iuuOU hlapoo, katerega sani odpravil i». avoje iii*«». Cela ,,\\ niur iiuiii/.iiiini im Zetning" l »reka, da Ima Wiukuiuiuyur n:ijlnp|j..i liiri<'i'ii cvi'1. l'roNimo tluklo, fla ulktMlo ne |in/iiln |mivnoiI1 l«> r.nlil«'-\;iii VI iiikt-llim.t i-rov tortćell «•»«■!, kakor lw
  • u i'i Stekleuicii torit'Ilt'K'U «'Veln kr.; iiinkrčvk Imu m-n ■■•11x11» (.n kr. ; juh krto k a kriltuil iimm. ki brado »lolu leped in VOlnejM 41) kr.; lm mil., olju 411 kr. j torl<-liti VOŠČanO nsn/il" SO kr. | lu-runo inj.siin zii liriulo 'JU kr.; I..111 Al licu ionu«', iiujImiIjmi uroiUlvu KOper ljutice „u glavi, ftu kr. j ]>ni;.iii. voiioIuImIiciiu »n-ilHtvu, ki imlvolej bradi dA ropot prvotno burvo, l k lil, — Pni um ju -.. i i.»vlji.-n brv/. iniuurA' ličnih /1111'Hij m nij ilaklii jiruv nič »kmlljiv. lU/.jiulilJuti ho uiugo mimo iiuruuilu, ki prouogajo 1 niti — /..1 vuuko btuklouicu nuj bo i'i.iii in iu kr. /.1 priruulio. Centralna ra%ii<>*iJjaliia zaloga: J. WINKELMAYER, 6. lfrzirk, Gumpendorferstrasse Kr. 15D und Stn»ipcrri bt. Leopolda*4, v mipiu, riiinkfiigiiHHo. v Pcini J. v. TOrOk, Lakiran v kraijcvi-j ulUi 7. v 1'ritK'- J- JM"*! »karnar, V Urim: v. Kiier, lekarnar. V '■riulcl : H. Klellimiiicr, lokiimur. Y TcnUTUHI i;ru»t Juiomii«, lekarnar. \ Itliius* nl.iii k«i Baokjl Wiklo», ltkuruar. V U) vuk) vrni : Ferilinuiitl Muraltt, lekarnar. JzdateJj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne'