Uredništvo inupravništvo: Kolodvorske ulico Ste v. 16. Z urednikom se moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure. Rokopisi bo no vračajo. Inserati: Šestatopna petit-▼rsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. Ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. BO kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za Četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 2. V Ljubljani v petek 29.februvarija 1884. Tečaj I. Angleži v egiptovskem Sudanu. Čuden slučaj je nanesel, da so vse one evropske velesile, katere imajo velika kolo-nijalna posestva v drugih zemljinah, ob istem času zapletene v važna podjetja. V deltastem ustji Rudeče reke bojujejo se Francozi s črnimi prapori in njih skrivnimi podporniki kitajskimi, in kadar bode poveljnik ekspedicijske armade, general Millot, naskočil tvrdnjavo Bac-Ninh, se bode moralo pokazati, če se iz tonkinskega vprašanja ne izcimi vojska med francosko ljudovlado in „nebeškim sinom“, kitajskim samodržnikom. Rusija, polagoma prodirajoča v neizmerne planjave azijskega osredja, iznena-dila je svet z novim imenitnim vspehom: turkmenski razrodi mervske zelenice so se prostovoljno podvrgli ,.belemu caru“, ruske meje se če dalje bolj bližajo Afganistanu, in kmalu se bode razveljavila znana beseda Bismarckova, da je boj nemogoč med ruskim medvedom in angleškim morskim somom — kajti kdor ima v svoji oblasti afganistanske prelaze in soteske, temu je tudi pot odprta v rodovitne nižave indijskega petorečja. Se pred malo leti uplival bi sijajni napredek ruske diplomacije in ruskega orožja silno na Angleže, ki takoj občutljivi postanejo, kakor hitro jim gre za njih interese v Indiji; in niti miruljubiva politika Gladstonova se ne bi mogla odtezati temu utisu, ali John Buli ima baš sedaj roke vezane in mora vso svojo pozornost obračati na katastrofe, katere neprestano zadevajo britansko moč in slavo v oddaljenem egiptovskem Sudanu. Zapleteni SO bili Angleži v egipčanske bomatije vsled svoje zmage pri Tel-el-Kebiru, kateri je bila naravna posledica začasna osvojitev egiptovske države. Postali so dejanski gospodarji v deželi starih faraonov, in na ta način so si zavarovali prevažni Sueški prekop in morsko pot skozi Rudeče morje v Indijo. Ali med tem, da je angležko ladijevje razrušilo Aleksandrijo in general Wolseley brez ve- likega truda razkropil strahopetne čete egip čanske, pččila je v pokrajinah na gorenjem Nilu vstaja, ki se je z viharno hitrostjo razširila čez vse pustinske dežele med Darfurom in Rudečim morjem. Hipoma se je uničila oblast egipčanskih podkraljev, katero je v prvi tretjini našega stoletja bil ustanovil drzni in grozoviti samosilnik Mehemed Ali. In kdo bi se temu mogel čuditi ? Kar se je nekdaj v Evropi bilo proslavljalo kot civi-lizatorno delo tega makedonskega klativiteza, bilo je v istini najkrutejši despotizem, tem bolj ostuden, ker je svojo odurno spako skrival pod krinko evropejske omike. Obširne pokrajine od Assuana do velikih jezer ob ravniku, razprostane dežele, katere trikrat presegajo obseg našega cesarstva, bile so izročene na milost in nemilost lakomnosti in poželji-vosti turško-egipčanskih uradnikov. Gola sleparija je bila, če so se ponašali z človekoljubnimi načeli in idejami. Tako je n. pr. podkralj 1. 1877 pogodbo z Angleško sklenil, vsled katere se ima prepovedati uvažanje in izvažanje sužnjev po njegovih deželah, ali tudi ta določba ostala je na potrpežljivem papirji, in kako malo je imela praktične veljave, vidi se iz tega, da je jeden najglasovitejših trgovcev s sužnjiki za denar si kupil dostojanstvo — predsednika apelacijskemu dvoru v Kartumu! Ni čuda tedaj, da so tlačeni prebivalci, Arabci in zamorci, porabivši ugodno priliko, se dvignili proti neznosnemu nasilstvu ter se zedinili pod zastavo mohamedanskega laži - proroka El-Mahdija, kateri sedaj z verskim fanatizmom navdihuje svoje zmagovalne čete. In skoraj je videti, da se mohamedanskemu svetu iz novega vrača bojna sreča prvih kalifov! 4. novembra lanskega leta bila je uničena vojska Hiks-Paše, po rodu Angleža, pri Kargehu v kordofanski pustiui, kmalu potem premaga Mahdijev vojskovodja, Osman-Digma, drug oddelek egipčanske armade pod poveljem Angleža Baker-Paše, in komaj jo odnese tepeni general v suakimsko pristanišče na Rudečem morji, kjer sedaj angležki topovi in mornarji angleškega brodovja varujejo žalostne ostanke demoralizovane egipčanske vojske. In zopet prihajajo vesti, da so se uporniki polastili dveh tvrdnjav, Sinkata in Tokara, in poklali egipčanske posadke; osvojivši Tokar prihrule so uporne čete do morskega obrežja, in prav verjetno je, da čujemo kmalu o resnem napadu na angleške pozicije v Suakimu. Ne d& se tajiti, da so silni uspehi Mahdi-jevi pripravili Gladstona v čudno zadrego. Sigurno se sivolasi angleški premier nikakor ne navdušuje za sramotno gospodarstvo v egiptovskem Sudanu. Kdor pozna treznopraktično mišljenje in, skoraj bi dejali, plašno miruljubi-vost tega državnika, uverjen bode, da bi rad žrtvoval ogromne svote evropejskega kapitala, naloženega v pokrajinah ob gorenjem Nilu, prepustil deželo domačinom ter se omejil na pravi Egipt in Sueško zemeljsko ožino. Na to kaže misija generala Gordona v Kartum. Ali tudi Gladstone ne bode mogel prezirati skrajne nevarnosti, da se požar, kateri je vzplamtil pod vročim nebom afrikanskim, ne razširja na vse pokrajine, kjer prebivajo Mohamedanci. Bojne lavorike sudanskega proroka vznemirjajo ves islamski svet in tega gibanja se ima največ bati Ang leška, katera ima v Vzhodnji Indiji nič manj nego 50 milijonov krepkih in bojevitih podložnikov mohamedanske vere. Ni čuda tedaj, da ves angleški narod s skrbno pozornostjo opazuje dogodbe v daljni Afriki, in kar se danes vrši v egiptovskem Sudanu, postalo je črez noč živi j en j sko vprašanje Gladstonovemu ministerstvu. Kako naj bi se uravnale naše občine ? $ L Uže več ko 30 let uravnujemo naše občine, pa jih ne moremo uravnati. Še vedno ni rešeno vprašanje: ustrezajo li bolj potrebam Kranjci po starosti. Spisal El Lah. Ako na podstavi zadnje občne štetve 31. decembra 1880. razdelimo kranjsko prebivalstvo glede starosti v desetletne perijode, pokažejo se nam sledeče razmere: JV CD O 0) Ljudij v starosti O rH O CM s 3 S S o g g 1 vH 1 O vH i J g 1 § 1 S 1 S 1 O I> 'S c je v odstotkih 23-7 18-3 147 13-3 lil 9-1 6-7 2-7 0-4 V vseh zaznamenovanih dobah, razven prve, prevladuje po številu ženstva nad moštvom, namreč: JV 0) -Sž JU V Ljudij v starosti O rH g g s S O r- g g 1 rH 1 O rH 1 g i co i s i 1 S d ■3 a je v odstotkih moških 50'3 49*8 45-8 46-2 46-9 44-9 47-0 48-3 49-6 je v odstotkih ženskih 49-7 50*2 54-2 53* 8 54-1 55'1 63'0 61-7 60-6 Ker prebiva na Kranjskem 229 816 ali 47 • 7 °/0 ljudij moškega, 251 427 ali 52‘3 °/0 pa ženskega spola, vidi se iz zgornje tabele, da je število moških od 1 do 20 let v primeri s številom ženskih te dobe nadnormalno, da je tedaj število umrlih moških te dobe podnormalno, število umrlih ženskih pa nadnormaluo. Ravno narobne so razmere v dobah od 20 do GO let. V starosti več kot 70 let je sicer tudi še vedno sploh več ženskih, kot moških ljudij, vender ne več v normalni razmeri; tedaj je zopet število umrlih te dobe pri ženstvu nadnormalno, pri moštvu podnormalno. Najmočneje se približajo resnične razmere normalnim v dobi od 60 do 70 let; najmočneje se oddalijo v otročji dobi do desetih let. 0) S -4-> •*-> G) O ljudij je bilo v starosti O T—< I rH g 1 o rH g i O ! g S 4 0 co 1 »o 0 t> 1 S 1 O o g ■a a v odstotkih moških 25-0 191 14-2 12-8 10-7 8*5 6-6 2*7 0-4 v odstotkih ženskih 22-6 17-6 15-3 13-7|ll-5j 9-5 6-7 2*7 0-4 Iz te tabele se vidi, da je razloček med obema spoloma samo v otročjih letih pomenljiv; nasprotno je označujoče veliko ujemanje v starosti več kot 60 let. Najmanjši razločki med dvema zaporednima dobama se kažejo pri obeh spolih iz tretje na četrto dobo, dokaz, da pri obeh spolih umre najmenj ljudij od 30 do 40 let. Naj- in željam našega ljudstva velike ali pa male občine ? Primerno se nam torej zdi, da »Ljubljanski List", ki ima po svojem programu nalogo, razpravljati tudi občinske stvari, o tej i za posamezne dežele, i za državo jako važni stvari izrazi tudi svoje mnenje. Mi mislimo in naj takoj tu izrečemo, da so občine lahko majhne ali pa velike, po tem kakor jim hočemo odkazati, ali majhen ali ali velik, a vselej njih potrebam in njih močem primeren delokrog. Močnemu človeku lahko naložimo težko breme, kojega ne smemo naložiti slabemu. Sicer naj nikar ne zabimo, da je vsakteri v svoji hiši sam gospodar, in če to obrnemo na občinsko življenje, naj nikar ne zabimo, da naše občine (male namreč, ka-keršne so bile nekdaj) ljubijo svojo samostal-nost ali avtonomijo, in da jo zdaj večidel pogrešajo, kjer so po novih zakonih v zvezi z drugimi občinami, od katerih bi se torej rade ločile, da bi svojo avtonomijo spet zadobile. Odločimo občinam njih delokrog ali njih področje tako, da jim ne naložimo več bremen, nego jih bodo nositi mogle, da jim prepustimo zlasti tista opravila, katerih bi prav za prav nobeden drug za nje opravljati ne mogel, in da ne bode nobena tuja oblast brez potrebe segala v njih upravo, in zdi se nam, da pravo zadenemo. To hočemo pozneje bolj nadrobno razložiti. Ako si pa ogledamo nekoliko sedanje naše občine, osupniti nas mora različnost, ki se nahaja med njimi. Imamo tu obširne občine, ki štejejo po 3000, 4000, 5000 in celo 7000 duš, in ne daleč od teh take občine, katere, ne da bi bile po primeri premožnejše, ali da bi se nahajalo pri njih več omike, kakor pri onih, ne štejejo več ko po 500, 400, 300 in celo komaj 200 duš. V primeri sč številom prebivalcev teh občin stoji njih zmožnost in dolžnost plačevati davke, ki znašajo v nekaterih občinah — ki imajo vender svojega župana z isto oblastjo in z istimi dolžnostmi, kakor velike občine — komaj 400 do 500gold. Zastonj bi v posameznih občinskih zakonih iskali vodil ali določil, po katerih so se od leta 1850 tako uravnavale naše občine. Velike in male občine imajo isto v čl. V. in VI. drž. zakonika z 5. marca leta 1862. popisano, jako obširno (lastno in izročeno) področje, ki je nam vsem dobro znano — področje, katero bi bilo skorej bolj prilično nekdanjim političnim komisarija-tom, nego našim občinam. Kako je mogoče, da bodo naše male in uboge občine zmagovale tako veliko nalogo? Dobre volje jim sicer ne manjka, a kje so moči? Kje je uspeh njih dosedanjega truda? Kako se morejo sedanja politična oblastva, katerih delokrog se od leta do leta širi, naslanjati na take občine? Ni dvomiti, da so občine, ki ne morejo spolno-vati svojih dolžnosti, vedno zavira napredku in razvoju ustavnega življenja, in da so prav za prav le nezdravi udje državnega organizma. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje zadeve. V vnanji politiki se vršč važne premembe, v notranji pa še vse miruje, in stoprav bud-getna debata bode seboj prinašala kaj več življenja. Sigurno je, da bo združena levica pri tej priliki zopet ostro napadala vladno sistemo, ali njeni napadi se ponavljajo tako pogostoma, da konečno izgubč vso izvirnost. Zlasti v jezikovni debati se je v tem oziru uže mnogo grešilo, in tedaj bode govornikom manjšine sila težavno, zapustivši izvoženi tir, s kako novo pritožbo izuenaditi svojo stranko. Desnica bode izgubila češkega poslanca, kateri je Slovencem v posebno blagem spominu. Grof Jan. Harrach, zastopnik kmetskih občin volilnega okraja Kraljevi Gradec — Jaro-mefskega, častni član »Slovenske Matice1* in unet zagovornik koroških Slovencev, vstopi v gosposko zbornico na mesto očeta, kateri mu je, 84 let star, 26. febr. umrl v Nizzi. Avtonomisti v gosposki zbornici bodo ž njim pridobili zanesljivega pristaša. Ministerski predsednik Tisza predložil je 28. februvarja ogerski zbornici postavni načrt o gradenj i nove železnice, katera bo vezala ercegovsko stolnico Mostar z Metkovičem v Dalmaciji. Načrt se je izročil v posvetovanje dotičnim odsekom. Na Ogerskem pripravljajo se vse politične stranke na prihodnje volitve. Skrajna levica bode napenjala vse svoje sile, ali ta stranka je tako razpala in diskreditovana pred svetom, da si bode prav težko priborila kak nov sedež v državni zbornici, skoraj gotovo bode jih nekoliko izgubila. Bolj nevarna sedanjemu Tiszo-vemu kabinetu je zveza zmerne opozicije po-slaniške zbornice s konservativnimi magnati; to je na vsaki način koalicija, ki ima nadarjene državnike med seboj, ter se resno poteguje za to, da bodejo njeni voditelji Szilagyi, Pulszky, Zichy, Apponyi itd. kmalu nasledniki sedanjemu ministerstvu. V koliko da bode antisemitsko gibanje uplivalo na volitve, se do sedaj niti preračuniti ne da. Vender če pomislimo, da ima Kolman Tisza za seboj kompaktno večino v sedanji zbornici, da je sam najodličnejši govornik in najbolj skušeni parlamentarec v Madjarski ter da misli svojemu programu na čelo postaviti važno vprašanje o preustroji gosposke zbornice, ki je pravi unicum med vsemi evropejskimi parlamenti, — če uva-ževamo vse te okolnosti, potem smelo trdimo, da bode ogerski ministerski predsednik premagal vse sovražne napore. — Ker se proti-židovsko gibanje od dne do dne širi na Madjar-skem, izdal je Tisza okrožnico do vseh muni- cipij, v kateri jih pozivlje, naj se z vso odločnostjo upirajo vsakemu antisemitskemu neredu. Iz Hrvatskega dohaja vest, da bode narodna stranka od 15. marca pričela izdajati glasilo z imenom »Ustava1*. Vnanje zadeve. Najvažnejši dogodek v vnanji politiki, ki zanima vse politike in časnikarje y prvi vrsti, je po vsem predrugačeno razmerje med Nemčijo in Rusijo, oe pred pol leta govorilo se je o nemško-ruski vojski, kakor da ne bi bilo moči, zaprečiti jo, ali veliki berolinski čarovnik iznenadil je svet zopet s svojo umetnostjo in hipoma je spremenjen položaj! S potovanjem ruskega ministra Giersa v Friedrichsruhe, Bismarckov „tusculum“, in na Dunaj se je pričel veliki prevrat, sledilo je premeščenje kneza Orlova, ruskega poslanika v Parizu in Bismarckovega starega prijatelja v nemško stolnico, in na zadnje — last, not least — sijajna deputacija ruske armade z velikim knezom Mihajlom kot načelnikom in nje prelaskavi sprejem na berolinskem dvoru. Tudi resni politični krogi pričakovali so na spomlad veliko vojsko - mesto tega na enkrat najintimnejše prijateljstvo! Gotovo se ves ta prevrat ni vršil, ne da bi avstrijski kabinet natančno bil poučen o vseh obravnavah. Prijateljski odnošaji z Rusijo so tedaj merodajni tudi za Avstrijo, in mi pozdravljamo to veselo spremembo tem srčneje, ker je ž njo zopet zagotovljen evropejski mir, kateri je prepotreben vsem narodom in državam. Francozi v Tonkinu so toliko pomnožili svojo vojsko, da bode poveljnik ekspedicijskega oddelka general Mili o t uže te dni se lotil sovražne tvrdnjave Bac-Ninh. Iz Kristianije se brzojavlja, da je državno sodišče norveškega ministerskega predsednika S e lm er j a obsodilo, da se odstavi in da ima plačati denarno globo 18 225*/2 kron. Angleži so nekako nemirni postali vsled ruskih napredkov v osrednji Aziji; drugače se ne dajo tolmačiti izjave Sir Charles Dilke-ja in lorda Fitzmauriceskega v angleški zbornici. Da bi zavarovali »indijski glacis**, važni Afganistan, sklenili so Angleži, pomnožiti svojo posadko v Kvetahu ter železnico podaljšati iz Sibija do tega mesta ali celo do Kandaharja. Vender so Rusi še mnogo na boljem; oni imajo iz Merva do Herata 60 milj, Angleži pa 130. Angleški polki potrebujejo tri tedne za vožnjo v Indijo, ruski lehko iz Petrograda ali Moskve v 3 do 4 dneh dospejo v Turkestan. Skoraj gotovo so tedaj angleški državniki zamudili ugodno vreme, in ruska diplomacija jih je zopet prehitela. Da je bila zadnja eksplozija v Londonu prouzročena po irskih zarotnikih, vidi se iz tega, ker sta se na kolodvoru v Charing-Crossu in na postaji zahodne železnice našla zaboja večji razločki se kažejo med prvo in drugo dobo. Razven prve otročje dobe do petih let, kjer, kot obče znano, umre primeroma največ ljudij, jih umre tedaj največ v starosti od 10 do 20 let. Marsiktero glavarstvo kaže razmere, ki se s splošnimi nikakor ne ujemajo. Sicer se minimalni razloček med tretjo in četrto dobo po vseh glavarstvih, razven Ljubljane, za oba spola posebej ponavlja, vender se nam kažejo tu pa tam, posebno v prvih dobah, velike ne-jednakosti. Naravno bi bilo, da število od dobe do dobe po starosti povsod ponehuje, da je tedaj v prvi dobi največje, vender nahajamo pri Ljubljani, kjer število do tretje dobe pri moških sukcesivno na-rasta, za moštvo in ženstvo vrhunec še le v tretji dobi. Pomenljivi so tudi pri moštvu na Kočevskem veliki razločki med prvo, drugo in tretjo dobo; nadalje v imenovanem glavarstvu minimalni razloček skoz cele tri nadaljne dobe pri moških. Omeniti je, da ima v glavarstvu kamniškem tretja doba za oba spola po več ljudij, kot druga. Večkrat se tudi nahajajo razmere, da je v posameznih glavarstvih pri raznih dobah naslednja po številu bogatejša, kot prejšnja. Moških v starosti več kot 80 let ima relativno največ Radovljica, najmenj Lilija in Novo Mesto; v starosti 70 do 80 let jih je bilo največ v Postojini, najmeDj v Ljubljani; od 60 do 70 let največ v Radovljici, najmenj zopet v Ljubljani; od 50 do 60 let največ v Kranji, najmenj v Ljubljani; od 40 do 50 let največ v Kamniku, najmenj v Ljubljani; od 30 do 40 let tudi največ v Kamniku, najmenj pa v Kočevji; od 20 do 30 let neprimerno največ v Ljubljani, najmenj zopet v Kočevji; od 10 do 20 let največ v Črnomlji, najmenj v Kamniku; moških otrok do 10 let je bilo daleč pred vsemi glavarstvi največ v Kočevji, najmenj v Ljubljani. V odstotkih je bilo moštva v starosti V Kočevji............... V Črnomlji.............. V Logatcu............... V ljubljanski okolici.. V Litiji................ V Postojini ............ V Krškem................ V Novem Mestu........... V Radovljici............ V Kranji................ V Kamniku............... V Ljubljani............. 32-8 27-8 26-5 261 25-7 24-9 24-8 24-7 24-4 24-0 20-8 159 20-0 211 18-3 20'0 18-7 18-4 20'0 19.9 173 190 15-9 20-5 9-6 12'0 127 137 13-5 12-9 13-4 14-5 13-1 14-0 18-1 28-0 9-5 12-8 12-7 13-3 13’4 12-4 13-8 12'9 13-0 12-6 14-5 13.1 g g 9-8 10-3 10-3 10-1 10-5 10-7 11-3 10'8 11-4 10-6 12-5 9-5 8-2 7-7 90 8-1 8-6 8-9 8'2 8-6 9-2 9-3 8-6 7-5 o 67 6-0 6-6 6-2 6-8 7’5 6-0 6-3 7-6 7-4 6-4 4-9 30 2-0 3-4 2-2 30 3-6 2-4 2-5 3-2 2-8 2-8 1-9 0-4 0-3 0-5 0-3 0-2 0-6 0-3 0-2 0 7 0’4 0-4 0’4 Zenstva najvišje starosti ima primeroma največ Postojina, naj menj Črnomelj; od 70 do 80 let največ Ljubljana, oziroma Postojina, najmenj zopet Črnomelj; od 60 do 70 let največ zopet Ljubljana, najmenj zopet Črnomelj; od 50 do 60 let največ Ljubljana, najmenj Črnomelj, oziroma ljubljanska okolica in Krško; od 40 do 50 let največ Ljubljana, najmenj Logatec, oziroma ljubljanska okolica; od 30 do 40 največ Ljubljana, najmenj Postojina; od 20 do 30 let največ Kamnik, najmenj zopet Postojina; od 10 do 20 let največ Krško, najmenj Ljubljana; največ ženskih otrok do 10 let imata Kočevje in Logatec, najmenj zopet Ljubljana. Posebno ekstremne so tedaj razmere pri ženskem spolu le v Ljubljani. z dinamitom in smrtnim strojem. V prvem zaboji je bilo okoli 20 funtov dinamita. Dinamit je narejen v Ameriki, isto tako oba stroja, katera sta po polnem podobna onemu, ki se je zadnjič razpočil na Viktorijnein kolodvoru. Dopis. Iz Gorice, 28. fobr. Čitalnica naša je napravila 24. t. m. sijajen ples, ki bode gotovo vsem vdeležencem ostal v prijaznem spominu. Posebno pa nas je razveselilo, da je počastil ta večer gospod dež. glavar grof Coronini s svojo navzočnostjo. Naj bode ta pohod visocega gospoda v lep zgled onim našim Slovencem, ki se žalibog še vedno premalo zanimajo za našo Čitalnico in katerih navadno pogrešamo pri njenih veselicah! — Otroški vrt, ki smo ga pred kratkim tu vstanovili, kaj lopo napreduje. Sedaj ga že obiskuje kacih 40 do 45 malih in vse kaže, da bode ta prekoristna naprava vedno naraščala in rodila obilnega sadu. Goriški deželni šolski sv&t je jedno-glasno podpiral prošnjo mladega zavoda za podporo 300 gld. in je s tem javno pripoznal važnost in korist prvega slovenskega otroškega vrta. Nas tukajšnje Slovence pa je ta sklep zelo prijetno iznenadil; mlademu zavodu naj bodo to priznanje v spodbudo in blagoslovi — Domače novice. — (Imenovanja.) Nj. Veličanstvo je imenovalo vdovo grofinjo Heleno Sylva-Tarouca, poroj. grofinjo K;ilnoky, damo reda zvezdnega križa, za vrhno dvorno upravnico pri cesaričini nadvoj-vodinji Štefaniji. — Dalje je Nj. Veličanstvo imenovalo finančnega svetnika in predstojnika računskega oddelka za proračun in centralno bla-gajnico v finančnem ministerstvu Ant. Walcherja vladnim svetnikom in privatnega docenta medici-nične fakultete na c. kr. krakovski univerzi, primarija dr. Stanislava Parenskega izrednim univerzitetnim profesorjem. — (Odlikovanje.) Nj. Veličanstvo je podelilo c. kr. kabinetnemu tajniku, vladinemu svetniku Viljemu Smoluchovskemu kot vitezu reda železne krone III. razreda priimek „Smolan“. — (Gosp. dež. predsednik) je imenoval c. kr. vladna koncipista Rudolfa grofa Margheri-ja in Markwarta barona SchOnberger-ja začasnima vladnima komisarjema, c. kr. konceptna praktikanta Leop. viteza Rotha pl. Bothonhorst-a in Josipa Orešeka začasnima vladnima koncipistoma. Grof Margheri pride iz Kočevja v Krško, baron Schon-berger v Postojino na mesto vladinega komisarja Frid. barona Rechbacha, kteri je prestavljen k deželni vladi v Ljubljano. Novoimenovana vladina koncipista ostaneta na svojem mestu pri deželni vladi, oziroma pri logaškem okrajnem glavarstvu. — (častno občanstvo.) Občinski zastop na Blodu imenoval je g. deželnega glavarja grofa Gustava T h urn a jednoglasno častnim članom občine bleške. — (Volitve v trgovinsko inobrtnijsko zbornico kranjsko.) Včeraj ob 6. uri zvečer je bil dovršon skrutinij došlih volilnih listov. Danes bode sprejela volilna komisija le še po pošti došle liste — iz Ljubljane ne več — in zbere se ob 6. uri zvečer k seji, v kateri bode skrutinij končan. Ker naš list izide pred začetkom seje in ker se bode konečni rezultat volitev le za nekaj glasov po danes došlih volilnih listih izpremenil, naznanjamo število glasov, kakor so bili sešteti včeraj zvečer. V kupčijskem oddelku gg.: Pran Kolman n 196, Vaso Petričič 196, Janez Knez ml., Alfred Ledenik in Josip Lozar, vsi trije po 192 glasov. Nasprotni kandidati so dobili glasov, gg. E. Mayer 61, Zenari 60, Treun 60, L. Burger 59, in Kordin 58 glasov. V obrtnijskem oddelku gg.: J. N. Horak 1893, Miha Pakič 1892 glasov. Nasprotna stranka v tem oddelku ni postavila kandidatov in ni volila. V odseku velike obrtnije gg.: Otomar Bamberg, K. Mally in Jan. Baum-gartner, vsi s 7 glasovi. V rudarskem odseku gg.: Karel Luckmann in Pankracij Eichelter, oba s 15 glasovi. — (Državni zakonik) izšel je dnč 27. fe-bruvarja iz c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaji v laški, češki, poljski, rusinski, slovenski, hrvatski in rumunski izdaji 1883. letnika ter ob-seza dva repertorija; prvi prinaša kronologično in drugi alfabetično kazalo v LVI listih obljavljenih zakonov in ukazov 1. 1883. — (Ustanove.) Vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje razpisalo je tri državne ustanove po 300 gld. za učence, kateri so na Kranjskem, Koroškem, Primorskem ali Tirolskem rojeni ter nameravajo učiti se živinozdravništva na c. kr. živinozdravniškem inštitutu na Dunaji. Uživati se morejo ustanove pri ugodnem napredku do dovršenih študij. Prosilci imajo svojim prošnjam priložiti rojstni list, spričevalo ubožnosti, svedočbo o stavljenih osepnicah in dokaze, da so dobro prestali šesti razred kake javne gimnazije ali realke, oziroma prvo polletje enega izmed treh letnih tečajev živinozdravniških študij. Prošnje naj se do 15. marca 1884 izroče c. kr. ministerstvu. Ker se po slovenskih pokrajinah jako pogrešajo domači, slovenskega jezika po polnem zmožni živinozdrav-nild, opozorujemo našo mladino na ta razpis. — (Spored porotnih obravnav), koje se prično 3. marca pri ljubljanski c. kr. deželni sodniji, je naslednji, in sicer 3. marca: Fran Nahtigal, uboj; 4. marca: Jurij Reznik, uboj; 5. marca: Janez Alijančič, težka telesna poškodba; 6. marca: Alojzij CJabrovič, uboj; 7. marca: Jurij Kokalj, uboj; 8. marca: Martin Lipnikar, uboj; 10. marca: Fran Pečnik, požiganje; 11. marca: Anton Gregorin, rop; 12. marca: Fran Črne, uboj; 13. marca: Marija Udovič, uradno izneverjenje; 14. marca: Kunibert Drenik, uradno izneverjenje; 15. marca: Martin Lazar, Matevž Otrin, Janez Treven in Matevž Lukančič, vsi zaradi uboja. Nekaj porotnih obravnav pride še na vrsto. — (Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo 2. marcija je povodom 501etnice prve javno predstave Raimundovega „ Zapravljivca “ (20. fe-bruvarija 1834) slavnostna predstava tega čarobnega igrokaza z alegorijo: „Raimund v Olimpu“. Pojasnilne besede govori režiser g. J o s. Kocelj. — (Otrok se je obesil.) Iz Trebnjega se nam poroča: Dne 22. t. m. okolu štirih po-poludne igral se je devetletni deček Janez Sirk s petletno Ivano Pucelj na skednju svojega očeta. Med igranjem’ pravi mali Janez Sirk, da se bo obesil, kajti potem bo čul godbo, videl kače, in najrajše še tudi zaradi tega, da bi se prepričal, kako je v — nebesih. Na to odide mala deklica domov. Ko uro pozneje pride v hlev 131etni Anton Sirk, brat omenjenega, našel je svojega brata Janeza mrtvega mod dvema voloma, okolu vratu je imel ovito vrv, koja je bila privezana za jasli. Na glasen krik bratov pritečeta mati otrokova in jedna sosedinja ter poskušata unesrečenega, čijega truplo jo bilo še gorko, oživiti, toda zaman. Otrok je bil uže od nekdaj slaboumen, torej ne pri pravi pameti. — (Tatvina.) „Za pustne dni mora imeti gospodinja kaj moko v shrambi", mislil si je brž ko ne tisti tat, ki je 19. febr. zvečer med Rakekom in Postojno štirim vagonom tovornega vlaka svinčene pečate odtrgal in vrečo moke, 85 kil. težko in 16 gld. vredno, ukradel. Zaznamovana je bila z napisom „Ludwig Fronz, Leibnitz". Po snegu so se poznali sledovi in morda se posreči cerkniški žendarmeriji, zasačiti predrznega lopova. Sokolova Maškerada je ljubljanskemu karnevalu to, kar je Štefanov stolp Dunaju ali Markovi levi Benetkam. Pust brez maškerade ni mogoč, in kar je pri tej veselici najboljše: — od leta do leta je lepša. Tu ni stagnacije ali celo preobrata na slabejše, — nasprotno : leto za letom vidimo bolj lepe, elegantnejše maske in kostume, in celo oni zlobni kritik, ki obiskuje vsako veselico jedino z namenom, da bi potem zabavljal ter rešetal obleke in ljudi, imena in pogovore, — tisti zlobni človek na Sokolovi maškeradi ne more najti gradiva. Tu se mora le hvaliti, ker je ros vse lepo. In kdo biVam štel vse narode in stanove, zastopane zadnji pustni torak na starem strelišči? Od klasičnega „ h o f -ratha“, ki je hodil okolo, kakor bi bil kol požrl, do ponižne pa zvite ciganke, od otroka v povojih do sivolasega starčka, vsak stan, vsaka starost je bila tu, in narodje ,.od Urala do Balkana1*, na desno in levo, na sever in jug — od povsodi so bili tu; kinez se je bratil s patagonskim Indijanom, in Evo s kačo in jabolkom poljubil bi bil skoro črni C ul uk afer. Črni frak se je skoro izgubil, le v sredi na otoku skušali so si nekateri fraki postaviti tvrdnjavo, toda zastonj; sedaj jo je vzel in razdrl krasen „rozadomino“, sedaj zopet je priletela nežna golobica v njo ter sejala seme razpora mej črne može — nikjer ni bilo miru, nikjer obstanka. Tu so nam žugale mornarice in veslarice, tamkaj nam je pretila prekrasna snežnica, tu bi nas bili kmalo podrli s& svojim rajanjem Hrvatje. Toda dovelj, našteti vseh ni mogoč. Dovtipov sicer ni bilo mnogo čuti in tudi V odstotkih je bilo ženstva v starosti V Kočevji............ V Logatcu............... V Litiji................ V Postojini............. V Črnomlji.............. V ljubljanski okolici. Kržkem............... Novem Mestu Kranj i.............. Radovljici........... Kamniku.............. Ljubljani............ 24-4 24-4 24-0 24-0 23-8 23-6 23-3 22-5 21-5 21-5 20-4 15-2 o (M I O 17-5 17-7 17-1 18-3 17-9 18-6 18-7 181 17-6 16-7 16-6 14-9 I S 14-5 14-7 14-9 13-9 15-4 15-9 14-6 15-4 14-9 14-2 17-7 17'6 13-5 13 1 13 8 121 14’0 13'4 14-2 137 13-1 14-3 14-4 16-2 o -K 11-2 10-6 10-8 109 12-1 10-6 117 11-7 11-5 12-0 12-4 13-5 I S 9'8 9-4 9-4 9-4 8-9 8-9 8-9 9-5 10-6 10-1 91 109 jo o 6-3 7-0 6'8 7-3 5'8 6-4 6-1 6-4 7-5 7-5 65 7-7 2’5 2-7 2-8 T3 rt a 0-2 0-2 0-4 0-6 0-4 0-6 Brez ozira na spol je največ otrok do desetih let v Kočevji, najmenj v Ljubljani; v starosti od 10 do 20 let je primeroma največ ljudij na Krškem, oziroma v ljubljanski okolici in v Črnomlji, najmenj v Radovljici; od 20 do 30 let jih je največ v Ljubljani, najmenj v Kočevji; od 30 do 40 let ravno tako; od 40 do 50 let jih je največ v Radovljici, najmenjv pa v ljubljanski okolici; od 50 do 60 let največ v Kranji, najmenj v Črnomlji; od 60 do 70 let zopet največ v Kranji, oziroma v Radovljici, najmenj na Krškem, oziroma v Črnomlji; od 70 do 80 let največ v Postojini, najmenj v Črnomlji; iz najstarejše dobe jih je največ v Radovljici, oziroma v Postojini, najmenj na Krškem, oziroma v Novem Mestu in v Črnomlji. V odstotkih je bilo ljudij sploh v starosti 1—10 let 10—20 let 20—30 let 30—40 let 40-50 let 50—60 let 60—70 let 70-80 let nad 80 let V Kočevji 28-1 18-5 12-4 11-8 10-6 9-1 6-5 2-7 0-3 V Logatcu 25-5 18-0 13-8 12-9 10-4 91 6-8 3-0 0-5 V črnomlji 25-5 19-3 13-8 13-4 11-2 8-5 6-0 21 0-2 V ljubljanski okolici.. 24-8 19 3 14-8 13-4 10’3 8-5 6-3 2-3 0-3 V Litiji 24-8 17-8 142 13-6 10-6 8-9 6'8 2-9 0-4 V Postojini 24 5 18-4 13-4 12-2 10'8 9-2 7-4 3’5 0-6 V Krškem 24-0 19-3 14'0 14-0 11-5 8-6 6-0 2-4 0-2 V Novem Mesta 23'6 19-0 14-9 13-3 11-2 9-0 6-3 2-5 0-2 V Radovljici 22-9 17-0 13-7 13-7 11-7 9-7 7-5 3-2 0-6 V Kranji 22-7 18-3 14-4 12-8 11-1 10-0 7-5 2-8 0-4 V Kamniku 20-6 163 17-9 14-5 12-4 8-8 6-5 2-7 0.3 V Ljubljani 15-5 17-6 21-9 14-7 11-6 9-3 6-3 2-6 0-5 Najmočneje se je držalo normala glavarstvo Novo Mesto, najmenj pa glavarstvi Ljubljana in Kočevje. Najstarejšega, 101 leto starega, moža je imela ljubljanska okolica; najstarejžo, 99 let staro, ženo Logatec. vpraSanja dominov in mask bila so po večjem taka, kakor — lani ali predvlanskem. „Si li tudi ti prišel ?“ „Kaj pa ti tukaj dola§?“ „Saj te dobro poznam!“ „Nicht zu erkennen!“ i. t. d. in inflnitum Neki domino, snežnica, Eva — in morda še jedna ali druga — ti so izvzeti. Njihove opombe bile so časi vredne, da bi jih človek zapisal, pa z dovtipom jo kakor z bliskom — in če jih je preveč, pozabimo lehko posamične. Proti belemu jutru je bila dvorana še polna, in morda je marsikdo žaloval, da pepelnica ni več pustni torek. —n— Telegram »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 29. febr. Tudi avstrijskemu državnemu zboru se je izročila vladina predloga o gradbi železnice z ozkim tirom iz Mostara v Metkovič. Stroški bodo pokriti iz aktiv prejšnjih skupnih financ ercegovsko - bosenskih. Vlada zahteva v ta namen posojila v maksimalnem znesku 1 700 000 gld. Uradni glasnik z dne 28. in 29. februvarija. Razpisane so tri ustanove po 300 gld. za učence triletnega živinozdravskega zavoda na Dunaji, ki so rojeni na Kranjskem, Koroškem, Primorskem ali Tirolskem, Prošnje do 15. marca c. kr. ministerstvu bogočastja in uka. — Oddajate se dve službi pazniške I. razreda v moški kaznilnici na ljub. Gradu. Prošnje v teku štirih tednov, počenši od 4. marca 1.1., ljubljanskemu državnemu pravdništvu. Eks. javne dražbe: Posestvo Janeza Valenčiča iz Narina, sodno cenjeno na 1645 gld., dnu 18. aprila v Postojini. — Posestvo Gašperja Vidriha v Trnji, sodno cenjeno na 3685 gld., dn6 18. aprila v Postojini. — Posestvo Mihajla Stegu iz Poreč, sodna cena 210 gld., dnč 16. aprila in 16. maja v Vipavi. Prostovoljna javna dražba: Iz zapuščine c. kr. fml. g. Stanislava Bourguignona vozovi, konji, konjska oprava in jermenovje v dan 12. marca od 9. do 12. in od 3. do 6. ure v letogradu Jordis v Teharjah pri Celji. Umrli so: Dne 28. februvarija: Janez Urbinc, sin hišnega varuha, 23/t 1. star, Kdrlovska cesta št. 15, zavratnica. — Avgust Kramaršič, prisiljenec, 28 1. star, Poljanski nasip št. 50 (posilna delarnica), pljučna unetica. — Marija Miiller, strežajka, 771. stara, Frančiškanske ulice št. 6, pljučna unetica. Tujci. Dne 27. februvarija. Pri Maliču: Arena Feliks, trgovec iz Draždan. — Kalkhof Hermann, trgovec iz Remscheida. — Hersch-mann Jos., trgovec iz Badna. — Bonomme in Grun-hut, trgovca iz Dunaja. — Vitez Gutmannsthal, graščak iz Trsta. — Smola Belan, c. kr. sodn. pristav iz Novega Mesta. Pri Slonn: Lehmann Lenart, železniški uradnik, Norim-b2rk. — Kubak in Goetze, potovalca iz Dunaja. — Brusina Hinko, potovalec iz Zagreba. — Derčič Rok, c. kr. oficijal gl. carinskega urada, s soprogo in sestro iz Siska. — Keršič J., župnik iz Jesenic. — Murnik Ivan, trgovec iz Kamnika. Pri južnem kolodvoru: Hof Ferd., zasebnik, s soprogo iz Dunaja. — Ellinger Julij, potovalec iz Brna. — Walter Ernest, potovalec, Windschau Brig., udova, iz Gradca. !ITnTTTTnfflTOTTTTTTTITTTTTTTTr innuHHinnuiiiiimmiuHn TTTTT7TTTTTTTT7TTTTTTTT1 Na prsih in pljučah bolehnim! Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu. Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka Iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice. Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku. !! Priznanje!! Proti Meč« tiari in Mota! Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ja v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hndi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglloe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic. Pozdravljaje Vas, sem najudanejša Lucija Šlibar. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr. Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (7) 2—1 Anton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna pri „Samorogu“ Jul. pl.Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Melange marmelade (mešana omaka) mareljce, kajsije (aprikoze), ribiz, citronat, jagode, reine-claude (slive), smokve, breskve in jabolka, sveže in zelo fine, prodaja po jalro znižani ceni kilo J. po 60 kr. R. Paulin špecerijska trgovina, Stolni trg st. 1, vogel Špitalskih ulic, Ljubljana. Pri večjem nakupu ie ceneje. Šžl 'v' ŽžT' ^---------------- A. Mayer-jeva zaloga ■v ILjj-u.Tolja.n.i priporoča Izvrstno marčno pivo iz pivovarne bratov Kosler (2) 3-2 v zaToojčlsiib. po 25 In 50 steklenic. VAJ). (Tr. 2. jjj 25 !sasasHSH5E5Hsas asHs asasM aszsas^ ^sasi Podpisani usoja si naznaniti, da je in drugih stvari od gospoda A. FribošiČa prevzel ter priporoča p. n. občinstvu vsakovrstne klobuke za grospod-e posebno pa: auJrneuo klobnke (Lodenhiite) v raznih barvah, Kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozeleno itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši'izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate (4) itd. itd. Odličnim spoštovanjem Ivan Soklič* v Ijubljani, Gledališke ulice štev. 6. Semena. 1=0 najn-lžji ceni se dobi vajo mnogovrstna zanesljivo kaliva, kakor dečna detelja (Luzemer), živinska veli kanska pesa, domača detelja, kakor tudi travna, poljska in vrtna semena. Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri _2 Petru Lassniku. $ Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje. Tiskala in založila Ig. v,