■m m® m -M: mm- LIST DELAVCEV V V7GO.? NO IZORRA SEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA 18. DECEMBRA 1969 LETO XX ST. 21 DIJAKI in samoupravljanje Sveža mladine Slovenije se zavzema za večjo udeležbo mladih v samoupravnih organih na srednjih šolah Novembra je Zveza mladine polnoma enakopraven član delov-Slovenije organizirala nekaj nega kolektiva in ima teoretično sestankov na temo: položaj možn°lt enakopravno sodelovati 1 ' v vseh samoupravnih organih hiladih v samoupravnih organih svoje gospodarske organizacije, ha srednjih šolah. Tudi decem- medtem ko dijak teh teoretičnih bra bo več posvetovanj, na ka- možnosti nima. Zakaj tako, ko pa terih bodo povedali o tem svoje bi moral tudi srednješolec svoje . .. . . , . ... delo, to je učenje, opravljati ena- hinenje dijaki, profesorji in resno jn odgovorno kot nje- občutljiva, 'ampak verjetno sedanje v resnice ne bodo izcrpa- H nekoliko dvorezna. ne- ~ z druS® strani J® Pa tudl res, da nekateri učitelji kratijo Sik i namreč, da se je v na- cjijakom pravico kritike tudi ta- ^nrrzSila13^6 J-t, ko bi bila upravičeno potrebna. Res je nadalje tudi, da je Sveti šol imajo predstavnike mia(j človek že po naravi nemiren {Iškega kolektiva in zunanje jn ^ p0če novo, tisto, kar priha-‘ahe. Sveti v polni sestavi se . . , ’ . , , ^tajajo zelo poredko. Zunanji Ja -.tudl Pn Nekaten *lahi odločajo le o globalnih Pa teJ P°trebl nlladlh ne znaJ° Problemih, o onih, ki bolj ali ali tudi nočejo prisluhniti. Z di-j^hj zadevajo samo problemati- jaki prihajajo taki učitelji v n0 šolskega kolektiva, odloča konflikte, seveda tudi s svojimi 5;aIhreč svet šole v ožji sestavi.. kolegi, ki so bolj odprti do ožji srednjih šol imajo zdaj učencev. j‘iaki _ .Vo39 predstav-nike v širši sestavi '1 Ptov šol in imajo torej enake S tega vidika bi bilo nemara --------------------— irsa ss&zssi »».«. »«. «, imu»u .. Položaju so torej nekako pred-Ovniki družbe v svetih šol. bolj vplivali na kvaliteto in di- takrat' pa do danes se je število študentov štirikrat povečalo: namiko pouka na šoli. Toda kako na vsei, fakultetah je bilo v lanskem študijskem letu vpisanih v vse položaj dijakov v samouprav- v konkretnih primerih, od šole do letnike 8713 rednih študentov, od teh v prve letnike 3718. Izrednih ^ OraaniVi crcsHniih ip tn-rp-i £r>lp trt Hn^p^i ip na npnrimprno 5tiiflmtnv ip. hiln 701 TiPfrm rlirlomiril na 1 iuhliaivNki nnivprTi nkrnff študentov je bilo 701. Letno diplomira na ljubljanski univerzi okrog 1000 študentov. Večina študentov pa je iz Ljubljane in okolice: kar 41,6 odstotka... moralne vzgoje bistveni sestavni zahtevno, ker je bistvo odnosov del celotnega vzgojnega procesa. spoloma bolj emocionalno Zadeva človekov najintimnejši *n manj racionalno ter človeka- čustveni svet, hkrati pa oblikuje vzl}emirja. V procesu razvoja bi racionalen odnos do spolnosti. naišir«oVe" S porn°®''0 Yz®°ieA najširšem pomenu besede utrdil — Izvajalci spolne vzgoje so svojo notranjo duševmo energijo moški in ženske . v vseh svojih in se naučil odgovorno voditi svo-aktivnostih in še posebej v med- Ie funkcije do primerne stopnje Wran Tn pcsotiobUen pouk in j7hk “takšna ^»budaškodi"aktiv“ obojnih odnosih. Kakor odrasli in ^stvene zrelosti o tJ° tud' besedo takrat, ko se nost. mladine v srednjih šolah> doživljajo^ sami sebe, svojo oseb- elatl^a aio nost v 1UC1 spolnosti in kakor so a - težave v zakonih zaradi namesto da bi koristila. sposobni ljubiti, tako prenašajo ^Ine spolnosti, suicidi in nevroze. Aktivnosti dijakov v učnovzgoj- doživljanje spolnosti in odnos do 3 ■ P*12®/11- narkomanija, abotnem procesu pa seveda ne želi nje na mladi rod. Zadovoljitve mnogi riminal opozarjajo, da organih srednjih šol je torej šole to doseči, je pa neprimerno 2aielno vprašanje. Dijaki so živo težje vprašanje. Odgovor nanj ne jdderesirand za vse kar se na more biti to, da bi v šolskih sa-Krii bo^a j a, so v določenem oziru nioupravnih organih sedelo enako namreč ne^egaTe profesorjev in dijakov. Profesorja na katedru in nje- Zaht®va mal° Pr®v®e 8>mphficira |.Ve redovalnice, do plesa in izredno delikatno in zapleteno j^kih ekskurzij, ampak gotovo vprašanje učnovzgojne vsebine. t0®c®j dlje. Zainteresirani so za Zato bi lahko ta. sicer dobrona-ijj' .da bi imeli dobre učitelje, da merna misel Zveze mladine prej W11161 ’ ^imveo učnih pripomoč- naletela med učiteljstvom na od-tuai m dobre učbenike, hočejo ak- ^ kot na podporo. S tem pa jr,.odloča. Srednješolci se tudi j^P^rstavljajo temu, da bi bili Sv Nekakšen obdelovalni material. C* vrasih pasivno vlogo v uč-VZ®°jnem procesu želijo špre-^iti v čimbolj aktivno. Ta Vnanja se prepletajo tudi z nihče zavirati. Zato bi bilo bolje, individualne ljubezni ni mogoče 1 ' u. ________: ji____ Hncori hr« cnosohnnsti linhiti ne razvola n so utrdili zdravega od ko bi tako eni kot drugi iskali skupno pot za kvaliteten napre- doseči brez sposobnosti ljubiti ne nosa do lastne spolnosti in od- jan jem, da je položaj mla- dek učnovzgojnega dela v šolah, Si delavcev v podjetjih precej namesto da se spet ustvarjata od tega, ki je v šolah, dve strani; le partnerja, temveč vsakega člo- „ d ‘ P , ..... veka na sploh. Naj si človek še "oiavf spola'7sl.t‘ tako prizadeva doživeti pravo lju- .znans.tvenih bežen, mu to ne bo uspelo, če ne nze “, kovrllh mstducij večjo kvalitetno za-spolno delavec v podjetju je po- JANKO SVETINA razvije svoje celotne osebnosti. vzgojo — Naravni razvoj osebnosti Negativni pojavi v odnosu do ^^^^zahteva, da v oblikovanje le-te spolnosti se kažejo v že zgoraj “ njeno spolno kompo- naštetih anomalijah, za katere je nento; zato je spolna vzgoja se- giavni vzrok sprejemanje spol-stavni del splošne vzgoje in ne nosti ločeno od celotne osebnosti, terja v šoli posebnega predmeta. Doživljanje spolnosti kot neke lo-Poudarjanje takoimenovanega čene fiziološke funkcije brez emo-spolnega pouka bi bila podobna cionalne komnonente in interri-napaka, kot je bilo ignoriranje tete s cuiotno o"eSnostjb vodi v spolnosti in ustvarjanje tabujev v razvrednotenje ljubezni. Ljubezen preteklosti. zato ni več pri nekaterih ljudeh — Spolna vzgoja samo iz osnovni življenjski cilj in žal tudi seksološkega vidika predstavlja ae glavni motiv za sklepanje zares nekaj stopnic v razvoju, ven- konov. Zakon brez ljubezni je ne-dar če te ne vodijo v prostore srečen zakon, neuspešen zakon ^zdravega človekovega razuma in staršev pa je najtežja oblika ne-»resnične ljubezni, često povzro- gativne spolne vzgoje. ^čijo le to, da človek, ki se vzpe- V evropsko-ameriški zahodni D n ja po njih, pade se z večje vi- kulturi, prepojeni z »izvirnim N šine, kot če jih ne bi poznal. Po- grehom«, prikrivanjem spolnosti vdobno je lahko postavitev diagno- in ignoriranjem nienih fnnkrii ie VI m-eZ nadalJni?. terapije bolj bila spolna revolucija nujna. Žal ^škodljiva, kot če diagnoze sploh pa je p0 drugi svetovni vojni De bl P°stavlli- spolna revolucija prešla v drugo, Da bi kar najbolj uspešno in s kar največjim zadovoljstvom opravljali svoje veliko vzgojno poslanstvo tudi v letu IS70 — želi vsem, prosvetnim delavcem Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Novo leto 1970 naj bi prineslo našim bralcem, naročnikom in prijateljem obilo sreče in notranjega zadovoljstva! Uredništvo in uprava Prosvetnega delavca Sposobnost za zrelo ljubezen biti enakost med spoloma. Ena-je edini način, s pomočjo kate- kopravnost bi morali doseči tako, rega se človek lahko integrna s ^ damo ženski kot ženski enako celotno naravo. V ljubezni v pra- vrednost kot moškemu, da damo vem pomenu besede postaneta enako priznanje njenim tipičnim dve bitji eno, a kljub temu osta- funkcijartl in delu, ki iz tega iz-jata dva, ohranita svojo indivi- ne da pačimo naravne dualnost. Ljubezen je dajanje ne lastnosti enega ali drugega spola, sprejemanje - toda dajanje brez Kot imata ženska in moški v fi. občutka izgube ali zitvovanja. ziojngkern smjsiu oboje, ženske To dejanje je igra moči in vital- jn moške hormone, tako ima vsak nosti, ki ga spremlja občutek ra- i7rned njiju v psihološkem smislu dosti, dajanje zrelega človeka je mogko in fensko polarnost, od lepše kot sprejemanje. Princip da- katerih je ,e ena udarjena. janja velja tudi na področju spol- Združenje moškega in ženske po-nosti. Z da.ianjem nekaj oživimo menj združenie moške in žen-v drug, osebi, kar se obratno re- ske polarnosti; v bioioškem smis-flektira v nas. Z dajanje t i lu .e zdrujjtev sperme in jajčeca drugo osebo naredimo za daro- dova bodočega živega bitja, v va ca. Tako se rodi vitalnost za ihološkem smisIu ljubezen katero sta s, obe oseb. hvaležni. ^ moSkim in žensko pomeni V terminih ljubezni pomen,, da vno rojevanie obeh. je ljubezen moč k, proizvaja lju- Razvoj osebnosti do stopnje, bežen. Marx je bil istega mnenja k je sposobna doživljati ljubezen in pravi: »Ce tvoja ljubezen ne J p proizvaja ljubezni, če ne posta- (Nadaljevanje na 3. strani) poprazniCni ZAPIS Slovesnosti so za nami. Fan- liteta študija je srednješolska,' fare so utihnile, bleščeči lestenci saj so študentje popolnoma pašo ugasnili in v prostore naše sivni. Svetovna književnost . je univerze se je spet zgrnil mrzli modni študij zaradi prof. Pir-mrak, tako značilen za to našo jevca, ki študente prvega letni-nacionalno institucijo. ka navduši s cinizmom in nihi- Seveda smo ponosni na to, da lizmom, s katerima zaobjema imamo univerzo, najvišjo znan- stvari ...« (Citati študentov so iz stveno ustanovo, kot ji tudi vča- študentskega lista Tribuna.) sih pravimo. In 50 let je stara. Tu se nemara srečamo s po-To resda ni kakšna posebna javom, ki nam v zadnjem času častitljiva starost (v Zagrebu se daje veliko misliti, pa si ga ne pripravljajo na proslavo 300-let- znamo prav razlagati- pisanje niče njihove univerze). Toda mi mladih v revijah, uprizarjanje smo ponosni nanjo. Ponosni na gledaliških predstav, ki so sramo-Ijudi, ki jih je ona oblikovala — tenje vseh moralnih in etičnih to so znameniti znanstveniki, de- vrednot človeštva, samorrtori lujoči doma in v širnem svetu, mladih ljudi, ki pišejo v poslo-To pa smo tudi mi, prosvetni de- vilnih pismih. »Naveličani smo lavci, ki se dan za dnem ubada- vsega, ne vidimo več smisla živ-mo s problemi mladine, »posre- Ijenja ...« dovanjem« znanja in vzgojo mladine. Tudi nas je ona oblikovala — kolikor se nismo mimo nje in ob nji sami. Zato je prav, če vsaj ob. tej priložnosti spregovorimo besedo, dve o naši almi mater. Med vsemi temi pojavi bi kdo lahko našel nekakšno povezanost. Cinizem in nihilizem med mladimi, na drugi strani pa vzvišenost, ki se ukvarja S »planetarnim blodenjem«. (Glej razmišljanja dr. D. Pirje/ca v 12 Ali naj bomo zelo kritični do štev. Sodobnosti, kjer čisto rešuje? (Ne bi ji radi delali krivi- no razlaga, kako pravzaprav slo-ce.) Pa navedimo najprej eno iz- venski znanstvenik nima doma, med mnpnj univerzitetnih uči- v svoji domovini in na naši uni-teljev, kot smo jih brali v 12. verzi nobene perspektiva, vse številki revije Sodobnost: ga utesnjuje., nima pogojev dala, »Osebno sem prepričan« — zato se odloči za »blodnje« v tako pravi' redni prof. na eko- svet. v države, kjer so mu na nomski fakulteti dr, France Cer- razpolago vsi pogoji za sodobno, ne — »da je potrebno »demonti- »planetarno« znanost...). rati« idejo (kolikor se že ni sa- To so zares blodnje vzvišanih ma po sebi), da je univerza tem- znanstvenikov, ki ne vidijo, kaj . pelj znanja, univerzitetni profesor pa njen svečenik. Univerza si ne more več privoščiti vzvišene osamljenosti iznad potreb te se okrog njih dogaja. Se ne zavedajo, kolikšna je odgovornost prav naših najvišjih znanstvenih institucij pri razreševanju pro- potrošniško zahtevne družbe ...« blemoV našega življenja. To je problem »vzvišene Tako živo. prepleteno in za-osamljenosti«, ki ga prav dobro pleteno je to naše življenje, da čutimo: tudi nedagoški delavci ga z navadnimi merili dostikrat smo osamljeni (posebno še v za- ne moremo obvtadati. In vpraša-četku svoje praktične dejavnosti nja človekove eksistence so prav v šoli, ko ne vemo ne kod ne tako žgoča pri nas, v teh naših kam); le da pri tem nismo prav »majhnih razmerah«, kot so v nič vzvišeni, temveč vse prej ZDA ali Franciji ali kje drugje, kot to... In kje naj b bilo v tem na- Se mnogo bolj kot prof. Cer- šem življenju, v tej naši družbi, --------------- ---------------- la se koplje iz zaostalosti, mesto institucije, kot je univerza? SO ne so ostri v svoji: kritiki univerze študentje: »Univerza je ne kvalitetna, zaradi nezmožniL prpfesorjev. Tudi ti bi se morah učiti naprej. . » Neka študentk; pravi: »Mislila sem, da se bom spoznala z zgodovino li^-rature predavajo pa nam cnmo lu-u-ar no teorijo ...« In še tretji -Kva- fudi tu kaže odtujenost? Ali pa nemara stara, podedovana, av-Umoerska mentaliteta visokošOl-kesa študija ki si v sodobnem 'i'-'ieniu ne zna najti prave poti? Ali pa še kaj drugega? D. Ham OB ČLANKU »ZA GLABENE SOLE SE NE BO ZAKONA« KAKŠNO IZOBRAZBO NAŠIM GLASBENIM PEDAGOGOM? Ko sem v 19. številki Prosvetnega delavca z dne 20. novembra 1969 prebral članek z naslovom »Za glasbene šole še ne bo zakona«, me je ta tako začudil, da sem, čeprav nerad, vzel v roke pero. V omenjenem članku je napihano, da sta pristojna občinska skupščinska odbora zahtevala, naj imajo učitelji na (nižjih) glasbenih šolah le višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Ker se odbor za vzgojo in izobraževanje, prosvet-nokultumega zbora slovenske skupščine ni zedinil glede tega vprašanja, so predlog zakona umaknili. Počakali pa bodo na analize o strokovni izobrazbi, ki jo daje akademija za glasbo, srednja glasbena šola in pedagoška akademija. Zdi se mi, da se v nekaterih osnovnih stvareh ne razumemo. Menda ni vsem odločujočim povsem jasno, kaj je glasbena šola in kaj je pedagoška akademija. Glasbena šola je danes izraz za nižjo umetniško šolo, ki je po vsebini strokovna šola. Ta zahteva učitelje strokovnjake, ki obvladajo svojo stroko (v tem primeru instrument) do čimvečje mere. Jasno je, da bi bilo idealno, če bi na glasbenih šolah poučevali samo učitelji z visoko strokovno izobrazbo, to je absolventi akademije za glasbo. Toda to je v naših razmerah zaenkrat kratkomalo neizvedljivo. Torej ne bomo uzakonili nečesa, za kar vemo, da zaenkrat ne moremo uresničiti. Mimogrede bi samo pripomnil, da celo virtuoz na nekem instrumentu ni vedno najboljši pedagog za taisti instrument. Pa pustimo glasbeno akademijo na strani. Do tu smo si menda vsi na jasnem. Danes poučujejo na naših glasbenih šolah (poudarjam, da imam v mislih le nižjo glasbeno šolo) večinoma absolventi srednjih glasbenih šol, ki dajejo srednjo strokovno izobrazbo. Kdor je kdaj študiral kak instrument na srednji glasbeni šoli, ve, kaj mora vse znati in do kakšne mere mora obvladati instrument (mogoče tudi dva), da dobi diplomo. Srednja glasbena šola je, čeprav srednja, le str b kovna šola, ki daje absolvente, ki do visoke mere obvladajo svoj instrument. Gotovo niso laiki tudi v pedagogiki in didaktiki. Dosedanje izkušnje kažejo na vseh naših glasbenih šolah, da so to odlični učitelji, ki se znajo neverjetno približati otrokovi psihi (zavedajmo se. da so učenci naših glasbenih šol v veliki večini o t r o c i) in da dosegajo odlične uspehe. Ti uspehi so v i d-n i, jasno ugotovljivi, saj mora sleherni učenec delati vsako leto komisijski izpit in mora tudi javno nastopati! Tu ni ocena nekaj, do česar je mogoče nrišel učenec slučajno po več ali manj srečnem naključju, ampak tu presneto zares velja »Hic. Rhoduc, hic salta!« Učenec mora javno pokazati, če obvlada instrument tako in toliko, kolikor zahteva učni načrt! In kdo ga je naučil vse to? Učitelj s »srednjo strokovno izobrazbo«, absolvent srednje glasbene šole (večinoma). Ne poznam nobene višje šole, ki bi dajala višjo glasbeno izobrazbo! Pedagoška akademija je višja šola, ki daje kadre za osnovno šolo, ki je izrazita splošno izobraževalna šola, ne pa strokovna šola! V navedenem članku je zapisano, da so glasbeni pedagogi navajali primer, ko absolvent gimnazije (ki je tudi splošno izobraževalna šola!) po treh letih študija na pedagoški akademiji dobi naziv predmetnega učitelja, a se po znanju glasbe nikakor :f jS: ne more meriti s tovarišem, ki je treh letih ne mprejo dati, ker je ška izobrazba učiteljev na glasbe- končal srednjo glasbeno šolo, čeprav je študiral oni na PA glasbo. Naj mi kdo pove, kaj se lahko slušatelj pedagoške akademije, ki nima že precejšnjega znanja v obvladovanju instrumenta, v treh to tehnično (časovno) ne- nih šolah. Mogoče so imeli pri-mogoče. Kaj naj bi počeli sedanji pravljalci osnutka zakona prav učitelji na glasbenih šolah, če bi to v mislih, ko so se zavzemali uzakonili tak absurd? Naj se vpi- za višjo izobrazbo. Tudi učnih šejo na PA samo zato, da bodo načrtov srednje glasbene šole ne dobili formalno »v i š j o« izob- poznam dovolj natančno, a skoro letih nauči? Kaj lahko napravi še razbo, čeprav že sedaj obvlada gotovo niso brez pedagoškega in tako nadarjen učenec v treh letih sleherni izmed njih neprimerno didaktičnega poudarka. Ce pa so, na klavirju ali violini? Bo mogel bolje instrument kot vsak absol- se da to z majhnimi sprememba-potem poučevati druge, mogoče vent PA? Menda ne misli kdo, mi predmetnika dopolniti. Sicer učence nižje glasbene šole, ki so da so zahteve »glasbenega pouka« bi se pa dal tudi za pedagoge, na osnovni šoli enake zahtevam posebno glasbene, uporabiti tisti instrumentalnega izrek: Paedagogus nascitur. non pouka na glasbeni šoli? Da »viš- fit! ja« glasbena izobrazba včasih celo ne zadostuje za pouk na osnovni šoli, kaže primer, ki sem ga zgoraj navedel. Bo hodil »pred- v V. ali VI. razredu? Mu daje naziv višje strokovne izobrazbe že sam po sebi znanje instrumenta? Ne poznam sicer natančno učnih načrtov PA, a ti ne morejo biti taki, da bi v treh letih dali znanje, ki ga doseže učenec sred- Dvomim, da bo analiza o strokovni izobrazbi, ki jo dobivajo slušatelji na akademiji za glasbo, na pedagoški akademiji in na nje šole v osmih ali desetih letih metni učitelj glasbe« po pomoč srednji glasbeni šoli, kot jo pri- (saj je menda vsem znano, da mora priti na srednjo glasbeno šolo le učenec z določenim — in ne majhnim — predznanjem instrumenta!). Torej? Kaj naj iščejo absolventi pedagoške akademi- drugem instrumentu! je na glasbenih šolah, pa čeprav so to po rangu nižje šole? Obvladanje instrumenta ni zemljepis ali prirodopis, ki se ga lahko »na- PA že prej končano srednjo k ubogemu »strokovnemu učite- čakuje odbor prosvetnokulturne-iju« na glasbeno šolo, če bo treba ga zbora, pokazala kaj drugega, v osnovni šoli zaigrati na klavir- kot sem skušal dokazati zgoraj, ju skromno narodno pesmico? Da Če bi uzakonili kaj tako nemo-ne govorim o violini ali kakem gočega, bi skupščina prevzela nase velikansko odgovornost, da bo slej ali prej ostalo na Slovenskem na tisoče otrok brez možnosti šolanja na glasbenih šolah, ker enostavno ne bo učiteljev, ki bi Vse zgoraj povedano pa ne velja v primeru, če bi moral imeti slušatelj glasbene skupine na glasbeno šolo, ali če bi jo obisko- imeli pogoje, kot jih zahteva za-val istočasno. Če se pa to ne izva- kon. Ali bomo spet izdali zakon, ja, potem je po mojem mnenju ki ga bomo morali, preden bo vsaka debata, da bi uzakonili za- dobro začel veljati, že »poprav-htevo po »v i š j i« glasbeni Ijati«? izobrazbi, za glasbene šole brez- Prof. Miloš Humek, predmetna. ravnatelj glasbene šole Posebno vprašanje je pedago- Kočevje Naposled pojasnjeno, za koga veljajo zakonske določbe o izpopolnitvi izobrazbe učiš« v dveh ali treh letih! Prosim, naj nihče ne sklepa iz mojih besed, da imam kaj proti PA ali da podcenjujem zemljepis ali biologijo! Nasprotno, sem mnenja, da je zadnji čas, da smo dobili višjo šolo, ki jo bo moral slej ali prej imeti vsak osnovnošolski učitelj. A trdim, da absolventi te akademije ne morejo poučevati na glasbenih šolah! Poznam v svoji bližini primer, da predmetni učitelj »glasbe« na osnovni šoli ne upa spremljati najbolj preproste pesmice, ki jo poje otroški zbor, na klavirju, češ da ga ne obvlada dovolj. Men- v republiškem odboru sindi- pristojnih republiških institucij. .l® dosegel pri svojem študiju kata delavcev družbenih dejavno- Sprejeto je bilo stališče, da 5-let-na Višji pedagoški šoli (tik pre- sti Slovenije so zaradi pritožb de- ni rok za izpopolnitev stopnje izo-den se je spremenila v pedagoško lavcev in informacij nekaterih brazbe oziroma smeri ustrezne akademijo), četrti razred osnovnih sindikalnih organizacij stroke velja enako tudi za osebe, klavirja. To je znanje, ki ne zadostuje niti za vpis na srednjo glasbeno šolo! Kaj naj poučuje tak človek na glasbeni šoli? ugotovili, da so posamezni repub- ki poučujejo na osnovnih in sred-liški organi različno razlagali za- njih šolah, pa niso učitelji oziro-konske določbe o rokih za prido- ma vzgojitelji. Enako stališče je bivanje izobrazbe. Slo je pred- nato sprejela tudi zakonodajno- Naj poučuje začetnike po sistemu vsem za različno interpretacijo pravna komisija skupščine SRS na »una lezzione d’avanti«? Mogoče določb o tem, za katere delavce seji 31. oktobra 1969, medtem ko so zahteve o teoretičnih glasbe- velja 5-letni rok za izpopolnitev je republiški sekretariat za pro-nih predmetih na nerlauoški. aka- stopnje izobrazbe oziroma smeri sveto in kulturo obljubil, da bo demiji velike, a obvladovanja in- ustrezne stroke. Zato je bil na po- umaknil okrožnico, ki je navede- budo republiškega odbora organi- no vprašanje razlagala drugače, ziran razgovor s predstavniki vseh G. strumenta, ki je potrebno za pouk tistega instrumenta, v IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA Poročilo o uresničevanju programa RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti (september 1968—september 1969) _ (Nadaljevanje) NOTRANJA DELITEV Zaradi velike podpore, ki ) je katalog skupen dogo' V okviru te naloge — tako vor članov oziroma organizacij je rečeno v poročilu RO za pre- sindikata delavcev družbeni teklo enoletno obdobje — kateri dejavnosti Slovenije: skupen do-so republiški odbor in njegovi govor o notranji delit« in dogo-organi ter občinska in podruž- vorjena podlaga za družben nična vodstva posvečala prav vrednotenje dela na hegospodar-posebno skrb, bi morali prakso skem področju, čimbolj uskladiti z načeli delit- Na skupni seji predsedstva ve po delu. Naloga je nedvomno rq in izvršnega odbora-repub-trajnejše narave,, zato so oprav- liske izobraževalne skupnosti t®I Ijene akcije le del vseh potreb- na skupni seji predsedstva RO nih prizadevanj. in upravnega odbora sklada SRS Najpomembnejša opravljena za pospeševanje kulturnih-, d®' naloga v tej zvezi je bila izdela- javnosti-je bilo sklenjeno, da bo va Kataloga nekaterih osnov in katalog podlag«, za izračunava-meril za vrednotenje dela v nje potrebnih sredstev za 1. 1970. družbenih dejavnostih. Doku- Predstavniki RO so.se o dem p0' ment je bil izdelan v treh fazah, govarjali tudi že s predstavniki V prvi je bilo treba zbrati po- skupščine SRS in-izvršnega s.ve-trebno število strokovnjakov, . ta. Občinska in medobčinska opraviti anketo o notranji delit- vodstva pa si prizadevajo, da bi vi dohodka v delovnih organiza- katalog, uporabili- .za vrednote-cijah (po vzorčni metodi), pre- nje dela družbenih dejavnosti gledati potrebno število pravil- tudi v okviru občin. ni.kov o notranji delitvi ter Pomembno je, da so na- pod-zbrati ustrezne statistične in jagj pogovorov, -ki so jih organi-druge podatke. V drugi fazi so ziraja občinska vodstva med na podlagi zbrane dokumentaci- jaVno razpravo - o- katalogu, - ^ je sestavljale! pripravili osnutek mnogjh delovnih skupnostih že kataloga, republiški odbor ga je za^en primerjati stališča in raz-obravnaval na plenarni seji in nierja v delitvi, ki so vsebovane ga dal v javno razpravo vsem v katalogu, s svojimi pravilniki osnovnim sindikalnim organiza- 0 deiitvi dohodka in s svojo de-cijam, občinskim vodstvom in ktveno prakso. Ponekod so na drugim zainteresiranim orga- tej osnovi že spremenili notra-nom in organizacijam. V tej fa- nja razmerja, in sicer, tako, da zi je republiški odbor zbral pri- so zmanjšaii uravnilovko, in se pombe in predloge iz javne raz- bolj približali načelom delitve prave, ki so jih nato obravna- p0 deiu. Katalog je nedvomno vale strokovne skupine, podod- m0(1 za Ggovor- PriprLvih p^oSorji Vzgojiteljske vse. sred^e+.šole vsaj Pribbžno lo veliko (letos 48,7 odst.). y ob- plana za 1. 1969 pove, da je bilo n0 delo. srednje šole: Borut Stražar, Mile- enako skrbeti. potreben denar. Pregled uresničitve finančnega čini so načrtno izgrajevali šolski planirano za leto 1969 za svobod-prostor, izboljšala pa se je tudi ne dejavnosti 9.641 din — do 30. Številke tudi povedo, da se sanacija šolstva zrcali doslej predvsem v sanaciji osebnih dohodkov. Marjana Kunej kakovost učiteljevega dela: Kljub oktobra 1909 je bilo to'l00 vUure- ostroelnasprotovaU Sse«. o Aditivni človek je verjel, da centrirana, potrpežljiva, zaupljiva no in ^tegovi usodi odločajo dobri in ]R duhovi...« tako so napoveda-Pri °bredni Ples demonov, ki je Povedova] o zmagi dobrega sta zbrn' ° boju človeka za ob-rr nek in temnih straneh življe-v,- • .Vstvarjalnosti dijakinj pa n: j. tej^va) le ples. ki so ga ustva-tti-f , sarr>e. temveč tudi čudovite inA ske. izdelane posebej za to pri- »Najbolj nas je presenetila zad-Ja točka predstave: ob glasbi IIIIIIII! I nuni!! njene moralne i ii!in!iiii kriterije. IIIIIIIIF nas. Preko seminarskega dela in Notranje zrela in trdna oseb- predavanj za predavatelje naj bi se utrdila sposobnost za sistema- sodelovanju odborom za Ulili! Osnovna šola Janka Premrla-Vojka v Kopru razpisuje prosta delovna mesta: — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas; — UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK, PRU ali P, za 10 ur tedensko; — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK, za določen čas od 7. januarja do 7. aprila 1970. nost bo sposobna v sebi predelati in zavzeti kontroliran, raciona- t'čno strokovno delovanje na pod len odnos do negativnih in škod- ročju spolne vzgoje. uivih pojavov ter seksualne plaže 2. Vzporedno z iz<_______________ v:svoii okolici. V procesu vzgoje kadrov za izvajanje spolne vzgo je treba čim večji del populacije je v šolah je potrebno organizira pripeljati do zadostne stopnje zieiosti, da se bo b S a) Narodni dohodek na i prebiv. J. 1967 2.126 1.432 1.602 2.613 1.381 4.039 2.157 805 b) % v odnosu na jugoslov. poprečje 100 67 75 123 65 190 101 38 c) Nac. dob. na l zaposlenega 1967 12.016 11.856 12.238 12.633 9.437 13.G46 11.783 10.775 (produktivnost) J) % v odnosu na jugoslov. poprečje 100 99 102 105 78 113 98 90 d) Delež industrije pri ustvarjanju 49,3 52,9 51,8 51,8 41,9 57,6 43,6 47,3 narod, dohodka v »/o e) % zaposlenih od celotnega prebival. 17,7 12,8 13.1 20,7 14,6 29,6 18,3 7,5 v letu 1967 f) % aktivnega prebivalstva 45,0 39,2 34,3 47,0 39,4 48,3 49,1 34,7 S temi podatki lahko temeljiteje ocenimo stopnjo gospodarskega razvoja. Zato mi dovolite k številkam nekaj komentarjev. Narodni dohodek na zaposlenega ne variira veliko (c in č); v Sloveniji je 13 % nad poprečjem, na Kosovem 10 91) pod poprečjem. Večja razlika je v zaposlenosti (e); ta variira med 7.S odstotka in skoraj 30 % vsega prebivalstva. To pa ni odvisno le od možnosti za zaposlitev, ki so na Kosovem nedvomno najmanjše, temveč tudi od fiziološke sestave prebivalstva. Nerazvita območja imajo veliko otrok (zelo mlad populacijski režim) in zato precej nižji delež aktivnega prebivalstva (7); v razvitih območjih 47—49 %, v nerazvitih 35—37 %. Seveda se mora to poznati tudi v celotni skupnosti (pokrajini), ne samo v vsaki družini, če ima veliko ali malo otrok. Spremembo pa bo prinesel šele razvoj standarda in prosvetljenosti, saj je znano, da v razvitih deželah zavestno omejujejo številčnost družine, ker razmišlja vsaka družina tudi o svojem standardu. Ključ do napredka je v hitrejšem gospodarskem razvoju zaostajajočih: ko bodo razmere približno uravnane, ne bo le odpadla potreba po dotiranju, temveč se bodo umirila tudi nekatera gibanja, ki so sedaj značilna. Druge poti do rešitve ni. Seveda smo o tem govorili, točneje: izmenjali smo poglede. To so mnogo širša vprašanja, ki so #h obravnavali s predsednikom ZIS Mitjo Ribičičem in z drugimi funkcionarji, ki so letos obiskali Kosovo. Kakor je standard šolstva povezan z gospodarstvom, tako seveda nismo mogli mimo teh vprašanj. Sodim, da bi na Kosovem morali posvetiti vso skrb vzgoji deklic in mladine, da bi hitreje spreminjali življenje, saj se z razvojem vse spreminja. Razvoj gospodarstva na Kosovem zaostaja za našim splošnim razvojem. V obdobju 1947— 1967 se je narodni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji potrojil, s takšnim poprečjem rasel tudi v Črni gori, Makedoniji in Srbiji brez Kosova, na Hrvatskem in v Sloveniji je bil malo nad poprečjem, v Bosni in Hercegovini se je povečal v istem obdobju le 2,5-krat, na Kosovem pa samo dvakrat. Na Kosovem je dohodek na prebivalca le 38 % jugoslovanskega poprečja! Smemo torej pričakovati, da bo naša socialistična skupnost skušala odpraviti ta ne- , sorazmerja. Konkretno za šolstvo pa na Kosovem predlagajo, da bi povečali sredstva sklada pomoči za izobraževanje kadrov, razširili akcijo solidarnosti in spremenili nekatere predpise. Predvsem bi morali ob vsaki investiciji za gospodarstvo zagotoviti tudi sredstva za razvoj izobraževanja. Na dvojezičnih območjih pomeni to včasih podvojitev stroškov: na vsaki šoli sta potrebni dve knjižnici, potrebni so zemljevidi in druga učila v dveh jezikih itd. KAKŠNO PA JE KULTURNO ŽIVLJENJE V TEJ POKRAJINI? PROSIM ZA PRIMERJALNE PODATKE NPR. S SLOVENIJO, DA BI JIH LAHKO BRALCI PRETEH- TALII Začniva pri knjigah. V Jugoslaviji pride v poprečju 1,6 knjige v knjižnicah na 1000 prebivalcev, na Kosovem 0,7 knjige. Leta 1967 so izdelali na Kosovem 102 knjigi od 9.226 v Jugoslaviji, izhaja pa 13 listov v primerjavi s 1.259 v Jugoslaviji. Radijski sprejemnik pride v državi na 5 do 6 prebivalcev, na Kosovem pa na 22, televizijski sprejemnik pride v državi na 20 prebivalcev, na Kosovem na 88. ZADNJE ČASE SMO VEČKRAT KOMENTIRALI STATISTIKE, KI KAŽEJO MANJ UGODNO IZOBRAZBENO SESTAVO ZAPOSLENIH V SLOVENIJI. ALI SO NA VOLJO USTREZNI PODATKI? Povem naj nekaj podatkov, ki govore, kako so problemi izo- otrok te starosti. V Jugoslaviji 20 % otrok od 11. do 14. leta, skupno 322.000, sploh ne hodi v šolo! Izobraževanje kadrov za gospodarstvo in družbene službe je povsod pereče, v nerazvitih področjih pa si prizadevajo uresničiti ustavno pravico vseh otrok do osnovne izobrazbe. Te razmere bi morali proučiti psihologi, saj se iz desetletja v desetletja, iz kraja v kraj spreminjajo, brez skrbnih študij pa tudi investicijskih programov ni mogoče izdelati V ZAČETKU STE POVEDALI, DA STE OBISKALI NAJMANJ RAZVITA OBMOČJA V POKRAJINI METOHIJE. PODATKI O MANJ RAZVITIH REPUBLIKAH IN KRAJIH PA PRIČAJO O PRECEJŠNJIH DOSEŽENIH REZULTATIH. VI POZNATE TUDI RAZMERE PRI NAS; MED VAŠIM GRADIVOM VIDIMO TUDI KNJIGO O ŠOLSKIH ZGRADBAH. VERJETNO STE PRIMERJALI PODATKE. ALI MORDA SODIJO V MANJ RAZVITIH PODROČJIH. DA JE PRI NAS NAJLEPSE UREJENO? O tem, kar ste me sedaj vprašali, sem precej razmišljal tudi na poti in v sklepnem razgovoru sem naglasil, da tudi v Sloveniji nismo še vsega uredili, čeprav smo letos proslavljali stoto obletnico obvezne osemletne osnovne šole. Tudi v naši republiki prejema del občin dotacije, tudi pri nas imamo slabo razvita območja — v južnem, jugovzhodnem in vzhodnem delu republike. V Sloveniji je v rabi 247 šolskih stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1850. in 704 stavbe zgrajene do konca 1. svetovne vojne — od skupno 1453 šolskih zgradb. Po osvoboditvi je bilo pri nas zgrajenih 231 šolskih poslopij — približno petina. To ni malo. Ko bo pod streho 100 novih šol, za katere smo se odločili, bo to velik uspeh. Leta 1956 je bilo v Sloveniji od 1167 osnovnih šol 397 v poslopjih, ki niso bila grajena v šolske namene, v 361 stavbah pa so osnovne šole samo gostovale: šole so gostovale v 131 stavbah zasebnikov, v 49 stavbah pa je lastništvo zadrug in drugih organizacij. Pri vseh osnovnih šolah je bilo leta 1961 le 168 telovadnic — 113 lastnih in 55 tujih itn. To so podatki slovenskega učil se mnogo nauče, pa tudi ceniti jih znajo. Tako se budi ustvarjalnost in odnos do dela. Risbe otrok in izdelana učila so mnogokrat estetsko lepa, in ^ to sodi tudi k vzgoji. Tudi tehnična vzgoja je mnogo prispevala, ne samo pri pridobivanju praktičnega znanja učencev, temveč celo pri opremljanju kabinetov, hodnikov itn. Koliko vrat smo sami prepleskali! Razmišljajoč o tem, si predstavljam, kako velike in vsestranske so naloge pedagoških šol, pedagoških zavodov in kakšen je smisel izmenjavanja izkušenj. Izredno važen dejavnik vzgoje je tudi izvenšolska dejavnost in svobodne aktivnosti. Vsa ta pestra kultura šolskega dela nastaja z izkušnjami in s tradicijo. Včasih se vprašujem, če to v programih dela šol in s pravilniki o nagrajevanju dovolj upoštevamo. CAS JE, DA SKLENEVA POGOVOR. TEMATIKO SVA OBRAVNAVALA MALO SlR-SE, NE SAMO O VASEM OBISKU NA KOSOVEM. PRAV BO ZATO, CE NAM OB KONCU POVESTE, KAKO BI — POLEG PROGRAMA IZGRADNJE SOL — UTEGNILI MANJ RAZVITIM OBMOČJEM BOLJ POMAGATI. Tradicija in dolgoletne izkušnje šole so kljub dinamiki, s katero se spreminja, zelo p<> membne. To bi predvsem morali^ izkoristiti, to bi se dalo urediti tudi z odobravanjem krajših, denimo enomesečnih študijskih dopustov. Takšna zamenjava kadrov bi imela še drug smoter: spoznali bi učne načrte, navade in sredstva za pouk. Okrepili bi nekoliko premalo razvito pedagoško svetovalsko službo. Drugo: še vedno je učitelju naj dragocenejši pripomoček knjiga. Pri nas celo preveč slonimo samo na rabi šolske knjige in izbor domačega beriva, ki je navezan na pouk materinščine, je preveč leposloven, premalo obrnjen k sodobnim problemom družbenega razvoja. Mnogo knjig bi lahko prevedli — ali razširili — za rabo v šoli in za dopolnitev pouka. Predvsem pa: manjkajo nam še knjige za učitelje, vsa reforma in velik del uspeha pa je odvisen od dela učiteljev! Kadrom moramo posvetiti vso skrb! Tudi učiteljem na Kosovem ali drugod, kakor pri nas, velja vsa pozornost! O tem bi morali mno- Potres jim je uničil šole. Takole poteka pouk otrok iz prizadete Bosanske Krajine v Volpariji pri Savudriji; Slovenija je številnim otrokom nudila, kolikor je mogla braževanja povsod odprti. V Jugoslaviji je med zaposlenimi 7,1 odstotka vseh z višjo ali visoko izobrazbo, na Kosovem 7,5 %, v Sloveniji pa 5,3 %. Zaposlenih s srednjo izobrazbo je v poprečju 12,3 %, na Kosovem 14,2 % in v Sloveniji 10,9 %. Visokokvalificiranih delavcev je v Sloveniji 4,8 odstotka, na Kosovem 5,5 %, poprečje v državi pa je 5,6 %. Toda imejmo pred očmi še število in odstotek zaposlenih in vrednost izobrazbe, ki jo da šola s tradicijo. Na 1000 prebivalcev v Sloveniji je 137 učencev osnovnih šol, na Kosovem pa 187 (jugoslovansko poprečje 147). Učencev vseh vrst srednjih šol je v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev 33, v Sloveniji 30, na Kosovem 25. Študentov visokih šol je v poprečju 7, toliko tudi pri nas. na Kosovem 4. Kljub visokemu številu učen-cev^ osnovnih šol na Kosovem hodi v šolo le 70 % otrok v starosti od 11 do 1.4 let. V Bosni in Hercegovini so razmere še slabše, saj hodi v šolo le 64 % šolskega muzeja v knjigi Šolske zgradbe v obdobju 1775—1966; že samo letnica pove, kako daleč nazaj seže kronika naših šolskih zgradb — skoraj 200 let, Poznam zelo različne naše šole in marsikatera je povsem neustrezna. Toda naši učitelji znajo vsako še tako slabo šolo urediti in opremiti. Če bi Imeli na voljo statistiko, koliko učil in učnih pripomočkov so izdelali učitelji in učenci, bi bili podatki nadvse spodbudni. Tudi razstava takšnih izdelkov v našem muzeju bi po-budila veliko zanimanje. V dveh šolah na Kosovem sem vprašal, zakaj ni nikjer videti v učilnicah izdelkov učencev in doma izdelanih ponazoril ali učil, pa sem dobil odgovor, da to dekoncentrira učence pri pouku in da je bolje imeti prazne bele stene. S tem pojmovanjem, kdorkoli ga je že razširil, se ne strinjam, kajti z verbalizmom lahko dosežemo samo del vzgojnih smotrov. Učenci so — kot nas je odraslih večina — vizualni tipi in pri izdelavi go bolj razmišljati pedagoški vodje zavodov. Učitelji morajo hib informirani o vsem: o novih dosežkih v svoji disciplini, o spo znanjih moderne pedagoške znanosti, o napredku v svetu, 0 družbenih gibanjih, o razvoju občine in soseske, kjer je šola, 0 rezultatih v šolstvu itn. . Tretje: lahko bi se povezal' pedagogi in založniki v Jugoslaviji in dali vrsto knjig, ponazori in učil za vse naše šole. Potrebe" ^ samo jasen koncept. , Četrto: mislim, da bi bilo "aCl' vse koristno, če bi sociologi ' ^ pedagogi skupaj proučevali vilne pojave v družbi, če bi vsem tem več pisali in obvešča javnost ter skušali tudi v Pra g vsak dan predočevati, da šola " sodi v potrošniški sektor, ten'v v je v procesu formiranja kadr", za najrazličnejše družbene deja n osti zelo pomembna za ši' družbeno reprodukcijo! To tudi za osnovno šolo: na njej v gradimo. (Nadaljevanje na 5. strani »Nenavadni pogovori« — nove oddaje radijske šole Vedno pogosteje se dogaja, da našo javnost vznemirijo novice o tej ali oni obliki neprilagojenega oziroma točneje: družbeno nesprejemljivega obnašanja mladine: mladinski delinkventnosti, samomorih, prostituciji, delomrz-nosti itd. Prevladujoči refren ljudskih komentarjev ob takih Poročilih se da strniti v eno samo Ugotovitev: z mlado generacijo se tako pri nas kot po svetu nekaj čudnega dogaja, nekaj, česar ne moremo prav razumeti in na ne moremo vplivati ali pa se nam Vsaj zdi, da ne moremo. Ta občutek nemoči je do neke mere posledica načina, kako smo o tem dogajanju obveščeni. Največkrat nam sredstva javnega obveščanja ali pa kar govorice Posredujejo le najbolj groba dej-stva* pri tem pa poudarjajo njihovo izjemnost in nesprejemljivost. Posredujejo jih iztrgane iz njihovega življenjskega konteksta, torej brez vsake zveze s tistim Vsakdanjim dogajanjem, ki ga molče sprejemamo kot samoumevnega in nas sploh ne vznemirja, ki pa — če natančneje Pogledamo — v sebi skriva vzroke za močno vznemirljive stvari. Tako se nam — za primer — ne zdi nič nenavadnega, če starši s čezmerno zaposlenostjo skrbe, da otrokom ne bi »ničesar manjkalo«, pri tem pa pozabijo, da materialna preskrbljenost — pa naj ho standard še tako visok — še zdaleč ne zadostuje za otrokov mzvojj za njegovo socializacijo. Če pa otrok, ki zaradi prezaposlenosti staršev izgubi stik z njimi in se zato v docela normalni razvojni krizi znajde sam, iz svo-■jo stiske najde družbeno nesprejemljiv izhod* potem smo močno začudeni* presenečeni, prestrašeni. Ko se je vodstvo radijskega Programa odločilo za uvedbo nove oddaje radijske šole, je Imelo pred očmi prav dejstvo, da Posamičnih pojavov nesocialnega obnašanja mladine* pa naj so še tnko pogostni, ne kaže sprejeti kot nespremenljivo dejstvo, še manj pa kot predmet senzacije. Nasprotno: take primere je treba razumeti kot skrajne in izjemne posledice na videz »normalnega« dogajanja. Treba se je torej yprašati, kako je z »normalnostjo« tega dogajanja samega, in če se izkaže, da vendarle ni tako Zelo normalno, potem je treba Poseči vanj in ga spreminjati, kolikor je to pač s sredstvi jav-^nga obveščanja mogoče. Redakcija radijske šole je po °bširnih posvetovanjih z najbolj Pristojnimi strokovnjaki sestavi-'n delovno skupino psihiatrov, KADROM MORAMO POSVETITI VSO SKRB (Nadaljevanje s 4. strani) Seveda se da marsikaj reše-Vati s predpisi, mnoge stvari se Pa tudi zavoljo predpisov ne iz-n^ljšajo. Resolucija o izobraževanju na temeljih samoupravljanja. ki bo sprejeta v zvezni skup-®cini čez nekaj mesecev, z njo Pa bo ukinjen osnovni zakon o ojstvu, bo odprla pot novim Prizadevanjem za razvoj izobra--evanja. Poudarja osnovno si-'emsko zasnovo, sicer pa prepu-na vso pobudo republikam in ^pPinam. Važen bo predpis, ki bo investitorje zavezoval, da mi-‘ib najprej na celoten proizvod-1 Proces, tedaj tudi na kadre in ^bspevek za izobraževanje in rUžbeni standard, potem šele na unumertalnost gradbenih reši-(A- Sred,tva za šolo naj bi ne rj a obdavčena ali pri uvozu oca-. U.jena. Končno ne bi bilo napak, bi imeli kak fond za podpira-modernizacije pouka. Zvezni organi posebej skrbno r(5?.učujejo in pripravljajo vrsto ra? eY’ naj pomagajo manj Okitim območjem do hitrejšega fla T,°variš urednik, dovolite mi, j)r °b tej priložnosti zaželim vsem olj.Svetnim delavcem in drugim V 'a?°m, ki se zavzemajo za raz-(jj lzubraževanja in vzgoje, vse V«’0 ’n nove uspehe ” w" 1070? da je to odvisno psihologov, pedagogov in sociologov in jo. naprosila, naj izdela seznam vseh tistih mladinskih problemov, zaradi katerih se starši najpogosteje zatekajo po pomoč v ambulante in posvetovalnice. Ta spisek je potem postal programska osnova nove serije oddaj z naslovom »Nenavadni pogovori«. Za razumevanje namena teh oddaj je najbolje, če opišemo, kako nastanejo. Začetek dela za kar tako oddajo je izčrpen opis VLOGA IN POMEN SLIKE V SODOBNEM POUKU IN VZGOJI Povzetek predavanja prof. Mirka Kambiča na srečanju sodelavcev revije Pionir letos 24. oktobra v Klubu poslancev v Ljubljani čudovanju same besede, znanstve- dar je to v učnovzgojnem procesu pripombo, da se je tudi polž od- Starejša generacija se je rodila v svet besede, nova prihaja v svet slike. S tem izrekom poudarjamo vedno večji pomen slike v sodobnem življenju in vedno ne ali umetniške, tiskane ali govorjene. Toda sprijazniti se moramo z dejstvi. Kioski v mestni sivini kar večjo vizualno dojemljivost mla- žarijo v mavričnih barvah bogato dega rodu. ilustriranih revij. Statistika pravi. večkrat le ploha vtisov, ki ne pro- pravil na Triglav, niknejo dovolj globoko. Mladini so posebno všeč slike Tiskana, statična slika, združe- živali. Na Javorniku (Koroška Bena s primerno besedno razlago, pa la) so si otroci od vseh zanimivih je kot miren, stalen ali ponoven in barvno lepih slik najbolj za-dež, ki prodre globoko v zavest, pomnili sliko gorskega leva ali pu- pro- blema, njegovih psihičnih in socialnih vzrokov in vseh možnih razrešitev. Tak opis izdela strokovnjak iz delovne skupine, redakcija pa ga izroči avtorju, ki na tej osnovi napiše tekst. V njem so — v obliki pripovedi ali igranih prizorov — zapopadeni vsi elementi problematične situacije, ki vodi v družbeno nesprejemljivo Ravno pred 130 leti je direk- da se v svetovnem merilu množijo Knjiga in revija sta priročni stva- me in naredili s tem doma takšno ■n' —:j_ --;i--- —i.i-j.-------rj; postaneta človekova last, ima reklamo, da so potem tudi odra- tor pariškega observatorija F. Arago poročal v Francoski akademiji znanosti o fotografskem postopku in uspehih slikarja Da-guerreja in posebej poudaril, da je njegov prijatelj posnel celo sliko Lune. To je bilo leta 1839. In samo 130 let pozneje, leta 1969, je človek na Luno stopil ter slikal sebe in Luno s tako popol- eova osebna cticim siusaice Deseunm poroča, temveč gova osebna okolja nanjo -neustrezno — stiska, reagiranje - tako ustrezno kot momenti, ki omo- v skoraj neposredne gledalce človekovih prvih stopinj na Luni. In ' ... v neverjetno kratkem času sta za- gOCcJO sprejemljive razrešitve, ]ia.. 1 vnema in tiskarska teh kot tudi tisti, ki konflikt zaostru- 1 vnema in tiskarska teh Ho in v skrajni posledici lahko nika poskrbela za revije in knjige z odličnimi barvnimi reproduk- vzročijo tako imenovano iztir- ■■ • m „ j- — lznr cijami slik vesoljske dogodivščine in jih ponesli v naše šole in domove. To je le eden od primerov, kako močne se je razvila tehnika vizualnih komunikacij in dokaz, kako pomembno vlogo ima danes jenost mladega človeka. Dvajsetminutne oddaje sodijo v sestav radijske šole in so seveda predvsem namenjene skupinskemu poslušanju v razredu. Po svojem namenu naj bi omo- gočile odprt in sproščen pogovor slika, ustvarjena zgolj s tehnič-med vzgojiteljem in učenci tudi o tistih vprašanjih, ki se jim zaradi njihove občutljive narave kar preveč radi izognemo. Enako dobrodošle pa bodo tudi staršem, predvsem tistim, ki se kdaj vprašajo: »Le kaj je z mojim otrokom, da je takšen?« V teh oddajah bodo našli odgovor na marsikatero takšno vprašanje, s nimi pripomočki ali z igrivo domišljijo in umetniško roko; slika razmnožena in predvajana kot dinamična projekcijska slika ali pa razširjena kot statična tiskana slika. Z njo se srečujemo vsak dan, predvsem na televiziji, v filmu, v statični predavateljski projekciji, v črno-belem in barvnem tisku, pa naj gre za znanstveno ra-tem pa tudi trdnejše izhodišče ziskovalno dejavnost, za poljudno-za pogovor z otrokom. znanstvene objave, za učno vzgoj- Oddaje so na sporedu vsako ne namene ali za čisto razvedrilo. drugo sredo ob 9.05 na prvem Pomen slike moramo izrecno programu, ponavljajo pa jih vsak poudarjati, ker se še vedno sre-drugi ponedeljek ob 14.05 na dru- čujemo z ljudmi starejše generaci-gem programu. je, ki so vredni vsega spoštovanja, Janez Dokler pa konservativno vztrajajo na ob- revije in njihove naklade mnogo hitreje kot naklade sicer solidnih dnevnikov. Založbe se dandanes mednarodno povezujejo zaradi kvalitetnejšega in cenejšega tiska barvnih slik v številnih poljudnoznanstvenih knjigah in slike postajajo mednarodna govorica izobraževanja, vzgoje in sporazumevanja. Slika prodira tudi na univerze kot vedno nujnejši raziskovalni in pedagoški pripomoček, čelo na oddelke, kjer je doslej prevladovala izključno beseda. Tako je na primer italijanski Narodni center za avdiovizualne pripomočke v Rimu priredil že leta 1965 razgovor univerzitetnih profesorjev raznih strok o pomenu avdiovizualnih pripomočkov na univerzah. Udeleženci so soglašali, da je ustvarila sodobna tehnika odlične pripomočke, da so nekatere stroke še preveč konservativne in da bo treba močneje uveljaviti AV sredstva tako v raziskovalnem kot v učnovzgojnem procesu. Učbeniki vseh vrst postajajo mladini prijetnejši in koristnejši prav zaradi mnogih ilustracij, ki olajšujejo dojemanje težje snovi. Toda to je le del učnega procesa. Sodobna tehnika daje učitelju in učencem na razpolago zelo praktične projektorje za diapozitive in diafilme (statična slika), 16 in 18 milimetrske filme in televizijske odddaje (dinamična slika), grafoskop (nastajajoča slika, ki vodi učenca — s pomočjo prekrivanja risb na prozornih listih — od začetka nekega pojava do končne, že komplicirane faze). Dinamična slika (film, televizija) ima svojo magično moč. Ven- ju doma, nosi ju na pot, z njima se intimno pogovarja in svobodneje obuja lastno domišljijo ter rešuje lastne probleme. Pri intimnih vprašanjih spolne vzgoje odigrata lahko tiskana slika in beseda pomembnejšo vlogo kot živa beseda staršev ali učitelja. Ali postaja slika nevaren tekmec besedi? Beseda, znanstvena in umetniška, ohranja in bo ohranila svojo neprekosljivo vrednost in slika ji v tem pogledu ni tekmec, temveč sodelavec. So področja, kjer absolutno sli čisto napolnili dvorano in z nasmehom govorili: »Otroci so nas navdušili, prišli smo zaradi nekakšnega leva.« Pred leti sem se 1. novembra v zelo mrzlem večeru vračal z Vršiča v Ljubljano, z motornim kolesom. Pri Lescah me je ustavil študent matematike in me prosil, naj ga potegnem v Ljubljano, ker ima izpit, z avtostopom pa da ni imel sreče. Vozila sva se tiho in precej zmrzovala. Na Sorškem polju pa se je fant nenadoma veselo oglasil: »Ali ni krasno, te rdeče odloča beseda (npr. lepo- luči avtomobilov pred nami! Spo- slovje), so področja, kjer ima vso veljavo slika (npr. slikarstvo) in je svet glasbe, kjer se beseda in slika umikata drugemu mediju izražanja. Človeku, ki uporablja besedo, daje slika marsikdaj možnost, da se izraža manj ekstenzivno (gostobesedno, nejasno), in mnogo bolj intenzivno, ker mu slika prihrani mnogo besedi in mnogo časa. V določenih primerih drži stari kitajski pregevor: »Ena dobra slika odtehta tisoč besed«. Vendar pa ima tudi slikovna govorica svoje slabe strani. V sedanji poplavi slik je mnogo tehnično in estetsko slabega. Do slike imajo mnogi površen in nevzgojen odnos, podobno kot na besednem področju do lepega jezika. Se slabše je, ker je mnogo slik moralno škodljivih, na primer slikovna propaganda nasilja (film, televizija, strip itd.). Mnogi stalni gledalci avdio-vi-zualnih sporedov postanejo življenjsko skrajno pasivni, lenobni. minjam se še lepšega prizora iz New Yorka: velik most, večerne luči in črte avtomobilskih reflektorjev.« — »Ste bili tam?« ga vprašam. — »Ne, sliko sem videl že pred leti na predavanju na Jesenicah, mislim, da je slike kazal neki profesor Kambič.« — Kar prijetno toplo mi je postalo ob misli, kako trajen vtis naredi lahko ena sama slika. Ena sama slika je lahko človeku kot krepka spominska kljuka, na katero se mu obesi mnogo znanja, ki bi mu sicer utonilo v pozabo. Slika, ki gledalca ali »zagrabi« ali se mu vsede tiho v zavest, vzbudi lahko nepremagljivo željo in voljo, da si človek to stvar tudi v resnici ogleda. Moja predavanja so dala. mnogim ljudem pobudo, da so odšli na izlete in potovanja v tiste kraje, ki so jih doživeli najprej v oliki Pozdrave sem prejel celo iz ameriških kanjonov kot odmev na predavanje. Slika pridobi na moči in traj- Pretirana uporaba slik pri po- nosti, če se druži z njo kratka, za- uku in vzgoji pomeni lahko strel mimo cilja. Mladina se razvadi, zabava in slika ji odvrača pozornost od glavnega problema na čisto postranske zadeve. Nevarno je, da se otroku zmanjša sposobnost za abstraktno mišljenje. Z upoštevanjem prave mere, estetske in vsebinske kvalitete pa je slika vedno vzgojna, poučna in odlična družabnica govorjeni ali pisani besedi. V štirinajstih letih sem imel nad tisoč potopisnih predavanj za odrasle in mladino. Spoznal sem, kako veliko moč ima slika, združena s kratko razlago. Zbirka slik kot celota ostane ljudem v spominu zelo dolgo, če obravnava predavatelj svet, ki gledalcem še ni znan, pa je slikovit in zanimiv (npr. svet ameriških kanjonov). Odrasli in mladina zelo radi gledajo slike krajev, ki so jim pri srcu (domači kraji), in krajev, po katerih so sami potovali (obujanje spominov, doživetij). V glavnem pa se »zapiči« v spomin posameznemu gledalcu le nekaj malega, od npr. 150 slik morda celo ena sama slika. — nimiva besedna razlaga. Mladini je ob sliki najbolj všeč anekdota. Šaljiva zgodbica in slika pomenita lahko trajno doživetje. Po desetih, dvanajstih letih na primer nenadoma zvem, ob slučajnem srečanju z nekdanjimi gledalci in poslušalci: »Tiste zgodbice o klopotači pa ne bom pozabil vse življenje.« Fotografija je danes ljudska spretnost, dostopna vsakomur. To je lažje kot šoferski izpit. Fotografija je popotna skicirka, notes. Slike so opora spominu, so dokument, osnutek za risbe, ilustracija k članku. Fotografija nas vodi k mnogo skrbnejšemu opazovanju narave kot oko samo. Bolj smo pozorni in vidimo, za kar smo bili prej slepi. Gre za znanstveno natančno opazovanje in dokumentiranje, gre za umetniško doživljanje. Neka-*s teri pojavi so enkratni in če imamo aparat, jih ujamemo, podoživljamo, posredujemo drugim. Slika čistih in barvitih odsevov v Bohinjskem jezeru nam pove, da najde vsaka beseda in vsaka slika svoj odsev v mladem srcu. Uredništvu in sodelavcem Gojenci vojaške pomorske akademije pri praktičnem pouku Vstopil sem kot predavatelj v pol- Pionirja želim, da bi posredovali no dvoranico v Bohinjski Beli in globoke in lepe odseve, si mislil, da me ne bo nihče več poznal, saj sem bil tam prvič in zadnjič pred tremi leti. Toda komaj sem vstopil, že sem zaslišal glasen vzklik desetletnega fantiča: »Ta je pa tisti, ki nam je polža pokazal!« Res, pred tremi leti so ga bili videli na sliki, s šaljivo JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA — NAŠA VARNOST IN NAŠA MOC. — OB 28-LETNICI NJENEGA OBSTČJA Zakaj tako malo slovenskih mladincev v vojaških učnih zavodih? ’n nove uspehe v letu 1970! hosa"’ **a i® odvisno od vsakega 0 oieznika. toda tudi od sploš-Odp n:ll,redka skupnosti in od ra,Hvala „ z§ovor. med ljudmi. Vso srečo! za dobre želje in za mor,ul- Tipam, da nam odpira ša obravnavamo še dru- Dnri Praaan.ia in naše razmere na doben način. »(PRIHODNJIČ BO O VPRA-»anjih Šolstva v sr slo- ’ EMJI ODGOVARJAL FRED-PEDNIK IO REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNO-LUDVIK ZAJC.) Malokatera armada na svetu se je porajala in krepila v tako težavnih okoliščinah kot naša. Nastajala. je med veličastnim plamtenjem narodnoosvobodilnega boja in nezaustavljivo sociali-stičnp revolucijo pod vodstvom KPJ in tovariša Josipa Broza Tita, ob nenehni podpori ter množičnem sodelovanju vseh bratskih jugoslovanskih narodov. Po prvih manjših vojaških formacijah (narodnih stražah, četah, odredih), ki so bile le slabo opremljene, toda prežete z globoko mržnjo proti brezdušnemu okupatorju ter z vizijo bodoče socialistične družbene ureditve, je že po nekaj mesecih oboroženega upora prišlo 21. decembra 1941 v kraju Rudo do formiranja Prve proletarske narodnoosvobodilne udarne brigade; ta je že naslednji dan zmagovito prestala svoj prvi ognjeni krst. Obletnico tega datuma praznujemo vsako leto kot Dan JLA. Od tedaj je minilo že polnih 28 let. Živeč že nad četrtino stoletja v miru, pogostokrat pozabljamo, da nas obdaja svet, ki še zdaleč ni urejen. Protislovja med bogatimi in revnimi se vse bolj zaostrujejo, kar je vir neštetih vojn in nezaslišanih grozodejstev. Orjaški proračuni držav velikank ječe pod pritiskom bajeslovnih izdatkov za oboroževanje. Na deset in deset tisoče tovarn, kjer dela nad 80 milijonov ljudi, mrzlično proizvaja najrazličnejše smrtonosne kemikalije, grozljive stroje in fantastična ru- bodo v obliki najbolj množične obrambe vodili neizprosen boj proti vsiljivemu sovražniku na vsakem najmanjšem koščku državnega ozemlja. Vloga Jugoslovanske ljudske arma?e Pa ni samo obramba. Kot resnična prijateljica ljudstva, iz katerega je izšla, mu priskoči na pomoč povsod tam in . ob vsakem času, ko je to potrebno; pomaga ssrstfssjftsSL domišljijo najbolj blaznega shizofrenika. Kolo zgodovine se vrti vedno hitreje. Danes je lahko še mir, jutri pa že lahko sledi nenaden napad brez formalne vojne napovedi. Ob tovrstnem presojanju obstoječih dejstev je vloga naše armade še posebno pomembna. Katerakoli bodoča vojna bo totalna vojna, ki ne bo delala razlik med oboroženimi silami in civilnim prebivalstvom. Zategadelj je naša operativna Jugoslovanska ljudska armada ne samo najbolj strokovna in najtemeljiteje opremljena vojaška organizacija, marveč tudi mogočno ogrodje splošnega oboroženega odpora vseh delovnih ljudi, ki materialnih dobrin pri naravnih nesrečah, gradi ceste, proge, mostove, letališča, luke in podobno. Njene tovarne izdelujejo vrsto artiklov za široko potrošnjo. Je tudi najbolj množična šola mladine, ki se po odsluženju kadrovskega roka vrača domov obo-gatena z novimi izkušnjami ter Y®^lmv znanjem. V nad 50 voja-SKin učnih zavodih se leto za letom osebnostno oblikuje in strokovno usposablja na tisoče in tisoče mladih ljudi za tehnike in inženirje, kajti pravilno in hitro vnlfifi?36 z vse bol.i zapletenimi »-•s 4 mi napravami terja do-sPl°šno razgledanost in temeljno strokovnost. mo H=VS^m tem’ žal’ ngotavlja-■ da dosedanji — večinoma kampanjski — način informiranja slovenskih mladincev o možnostih ter pogojih za šolanje na odlično opremljenih vojaških šolah, kjer predavajo priznani strokovnjaki, nikakor več ne zadostuje. Zaradi tega tudi ni zadovoljeno potrebi, da bi bilo — glede na proporcionalno število prebivalstva — v Jugoslovanski ljudski armadi 8% slovenskih častnikov. Vsekakor bomo morali poiskati učinkovitejše načine približevanja vojaških šol slovenski mladini, vendar ne z namenom, da bi jo vzgajali v militarističnem duhu, ki je tuj naši socialistični družbeni stvarnosti, temveč zato, da bi med slovenskimi mladeniči našli in usmerili v Jugoslovansko ljudsko armado tiste, za katere bo ugotovljeno, da razpolagajo s specifičnimi potencialnimi možnostmi za opravljanje določenih opravil v naši armadi. To je vsekakor pomemben problem, ob katerem bi se bilo treba ob 28-letnici naše Jugoslovanske ljudske armade še posebej ustaviti in temeljito razmisliti. VIA TOR Uvod v pedagogiko Navajeni smo, da so učbeniki, ki obravnavajo takozvani uvod v pedagoško znanost, napisani več ali manj stereotipno, nizajoč že znane ugotovitve, razporejene v določen sistem, kateri naj osvetli temeljne silnice ter njihovo medsebojno učinkovanje za boljše razumevanje pedagogike kot teoretične in uporabne znanosti. »Uvod v pedagogiko« (v originalu: »Uvod v pedagogiju«), ki ga je napisal upokojeni profesor zagrebške Pedagoške akademije Ivan Le-ko, pomeni v tem pogledu vsekakor dragoceno osvežitev, saj gradi pisec svoja izvajanja na pedagoško idejni platformi vzgoje ter izobraževanja v naši socialistični samoupravni družbi. Učbenik ima pet delov: — v prvem so interpretirani vzgoja, izobraževanje in pouk (t. j. medsebojna povezanost vzgoje, izobraževanja in pouka ter posebej vzgoja, izobraževanje in pouk); — v drugem so prikazane glavne .smeri vzgojno-izobraževalnega sistema sholastično-religiozni vzgojno-izobraževalni sistem, klasično-huma-nistični sistem vzgajanja, pragmatični vzgojno-izobraževalni sistem ter socialistični sistem vzgoje in izobraževanja); — v tretjem je obdelan šolski sistem Jugoslavije (njegov zgodovinski razvoj, klasifikacija, pedagoška načela. prva, druga ter visokošolska stopnja, izobraževanje odraslih, izobraževanje učiteljev, pedagoška služba. televizija pri pouku); — v četrtem je avtor analiziral osnove ekonomike izobraževanja (poglavja: tehnični proces in izobraževanje, izobraževanje odraslih in ekonomski razvoj, osnova sistema financiranja izobraževanja ter financiranje in delitev osebnih dohodkov); — v zadnjem — petem — delu pa zaključuje pisec svoja izvajanja s splošnim pregledom tendenc v razvoju šolstva in izobiaževanja v Evropi Dodan je tudi krajši popis ustrezne domače in tuje (ruske, anglosaške. nemške in francoske) strokovne literature. Knjiga (190 strani: latinica!), ki so jo pred kratkim izdale »Narodne novine« v Zagrebu ” zbirki Biblioteka »Učbeniki« (št. 36), stane 45 N-din. vi AT n t? RAZVELJAVLJENE NALOGE V mesecu maju je republiški sekretariat za prosveto in kulturo izdal pravilnik o ocenjevanju v osnovnih in srednjih šolah. V jeseni tekočega leta je ta pravilnik doživel prve preizkuse tudi v praksi in pokazal marsikaj slabega, zahtevali Nekateri členi bodo gotovo zahtevali še spremembo oziroma dodatna tolmačenja izdajatelja. Tako npr. člen 7, 3. odstavek navaja več načinov preverjanja znanja, pa nobeden od njih ne sme biti edini vir za oceno. Kako naj se izvaja to pri predmetih, kjer se ne pišejo šolske naloge, testi pa še niso bili izdani kot preštudirani objektivni pripomočki za preverjanje znanja? Testi sestavljeni na hitro, bolj škodujejo kot koristijo, zato niso primerni za preverjanje znanja. Zelo nejasen je tudi člen 11 o učenčevem splošnem uspehu, ki ga sedaj določamo po čisto drugih kriterijih, kot je bila to navada v srednjih šolah doslej. Prav tako je nejasen tudi člen 13 o javnem ocenjevanju, ki bi moral biti zelo precizno formuliran. Iz tega člena se ne da sklepati, ali moramo učenca seznaniti z oceno tako kot npr. starše, ki pridejo po informacije, ali zadostuje le pojasnilo, da njegovo znanje (ne) zadošča zahtevam, oz. ga pohvalimo, če je znal zelo dobro. O navedenih nejasnostih bi morali spregovoriti še kdaj drugič. Danes pa bi hoteli obširneje spregovoriti le o drugem odstavku 7. člena, ki pravi: »Ce je pri pismeni šolski nalogi ocenjenih v oddelku več kot tretjina učencev negativno, se ocene razveljavijo, učenci pa pišejo novo nalogo.« Presenetljivo je že to, da je pravilnik namenjen osnovnim in srednjim šolam hkrati, ko pa so vendar med učenci obeh šol nekatere bistvene razlike. Medtem ko prvi opravljajo svoje obvezno šolanje, se drugi pripravljajo na poklic oz. nadaljujejo šolanje povsem prostovoljno. Tako so zahteve v srednjih šolah relativno mnogo večje. Uspešno naj bi opravili srednje šole le tisti učenci, ki so pokazali v času šolanja sposobnost za poklic oz. za nadaljevanje šolanja. Ce nismo preverili učenčevih vpliva na razred kot celoto in nem obdobju letošnjega leta pose ji mora boljša dvotretjinska navijati naloge. To je važna večina ukloniti? Kaj dosežemo v ugotovitev, o kateri bi morali razredu s ponovitvijo? Če samo razmisliti tisti, ki so ta pravilnik ugotovimo, ali je profesor dal primerne naloge ali ne, je to odločno premalo za trud, ki ga marljivi učenci često vložijo v pismeni izdelek. Ker se profesor izogiba ponavljanju, skuša to preprečiti, da da lažje naloge, kot bi jih bil dal v prejšnjih okoliščinah. Njegove zahteve tako padajo, nivo pouka se znižuje. Lažje naloge prav malo pomagajo tistim, ki niso pri- izdali. Če bi se morali nad tem zamisliti učitelji matematike in fizike, potem to pomeni, da danes Slovenija nama ustreznega učitelja teh predmetov. Ali je prav, da se vse učiteljevo delo s popravljanjem neuspelih nalog preprosto anulira, pa čeprav je tak rezultat že naprej pričakoval? Pri ponavljanju neuspelih nalog nastopajo še tehnične težave. Šolska naloga naj predstavlja res' pravljeni ali so drugače nesposob- nično zaokroženo celoto predela- ni, pomagajo pa tistim, ki so se pripi’avili. Tako bo prišlo do velikega števila zelo uspelih (odličnih) nalog. S tem ni nobene diferenciacije med nadarjenimi in povprečnimi. In če je že bila prva naloga lahka, pa jo moramo kljub temu ponoviti, ali ni naravno, da bo naslednja težja? ne snovi, predstavlja naj vrednost in sposobnost razreda. Izraža naj resnični nivo, ki je dosežen v razredu. Predstavlja naj bližnji cilj, neki višek v tistem redovalnem obdobju; zato jo mora profesor zelo pazljivo pripraviti in cerminirati. Navadno blizu konferenčnega ob- To je tudi morda edini način, ka- ' dobja. Kdaj naj se piše ponovi- sposobnosti ob vstopu v srednja ša tretjina v razredu odločilno predmetov že v prvem redoval-šolo, moramo sprejeti vse, ki se vpišejo v prvi razred. V takem primeru morajo biti prvi razredi podvrženi določeni selekciji. Verjetno pa je to tudi najpravičnej-ši način zavračanja nesposobnih učencev. Z nobenim sprejemnim izpitom ali testom ne bi mogli tako zanesljivo ugotoviti, kateri dijaki so sposobni za to šolanje in kateri ne. Ta pravilnik pa tak način selekcije posredno zavrača. Kako lahko potem veljajo za prve razrede osnovne šole enaki učni kriteriji pri pismenih nalogah kot za prvi selektivni razred srednje šole? Če piše npr. tretjina učencev nezadostno iz računstva v 2. razredu osnovne šole, ali je to isti neuspeh, kot če jih piše nezadostno prav toliko v prvem razredu srednje šole? Ali je res potrebno v prvem razredu srednje šole pismene šolske naloge, kjer piše 12 učencev od 35 nezadostno in je morda prav toliko nalog odličnih, razveljaviti, ker pač tako piše v pravilniku? Zdi se, da je ta odstavek nepremišljen in škodljiv. S kakšno pravico razveljavljamo 23 dijakom uspešno opravljeno nalogo zato, ker drugih 12 dijakov ni bilo dovolj pripravljenih (niso delali samostojno domačih nalog in podobno) ali pa so drugače nesposobni? Jasno ie, da se razveljavitvi upirajo dijaki sami. Ponovitvi pa se upirajo ne le tisti učenci, ki so pisali pozitivno, ampak tudi tisti, ki so Dišali negativno. ker se boje še enkrat pokazati svoje neznanje. Kako preprečiti, da ne postane v kakem razredu ponavljanje šolskih nalog že kar navada dijakov in da jemljejo prvo nalogo kar za trening, pri čemer upajo, da bodo pri ponovitvi podobne naloge? Zlasti pri manjših razredih je mogoč dogovor med učenci. Ali ni škodljivo in ne-vzgojno, ko omogočamo dijaku špekuliranje, da prve naloge ne jemlje dovolj resno ali pa upg na ponovitev? Vse drugače je, če se zaveda, da bosta njegov izdelek in ocena veljavna, in če se pripravlja z zavestjo, da bo njegov trud poplačan glede na njegov uspeh in ne glede na uspeh drugih. Učenec je v nekem smislu s tem odstavkom nezaščiten. Navsezadnje, ali je prav, da slab- K temi: učiteljeva pismena priprava na pouk O pismenih učnih pripravah je Ad 2. bilo že mnogo povedanega ter MAPNA UČNA PRIPRAVA napisanega. Učitelju naj bi med Namesto vezanega zvezka drugimi pripomočki služile kot učnih priprav so mnogi prizadev-opora pri uresničevanju njego- ni predavatelji gimnazij, strokov-vih učno-vzgojnih nalog. Pregle- nih, višjih ter visokih šol očitn° dovalcem učiteljevega dela naj že od nekdaj uporabljali najPn' mernejšo vrsto mapne učne Pn' prave. Ta oblika priprave omogoča predavatelju (učitelju), da razvršča snov po predmetih (al1 celo oddelkih) po sorazmerno zelo preglednem sistemu. Orno- bi služile kot pripomoček za lažji ter objektivnejši pregled. Mnoge doslej uporabljene oblike pismenih učnih priprav moramo v grobem uvrstiti v eno izmed naslednjih variant: 1. zve- ----- ------------ . zek učnih priprav; 2. mapna učna goča vnašati najnovejše dopoin ve in spremembe v znanosti m tehniki iz najrazličnejših virov. priprava. Ad 1. ZVEZEK UČNIH PRIPRAV Učitelj piše priprave za posamezne predmete, razrede in od- Vselej je mogoče na pravo mesto priložiti dokazno, ilustracijsko ih podobno gradivo. V tej obliki priprave je tudi dovolj prostora za vnašanje beležk s področja ki zadevajo predavateljevo L (učiteljevo) učno-vzgojno ravna- ko pripraviti učence, da se dobro pripravijo že za prvo nalogo, če že naprej Vedo, da bo ponovitev težja. To pa postane v nekem smislu absurdno. Dvomimo, da je zakonodajalec tako mislil z omenjenim členom. Razveljaviti bi morali le take šolske naloge, ko je neuspeh presenečenje za profesorja in včasih celo za razred, ko so bile pre- tev, če so vsi dnevi praktično že oddani za druge naloge? Po tem pravilniku ne smejo dijaki pisati več kot dve pismeni nalogi na teden. In še en problem: prepričani smo, da obstajajo razredi, kjer bo treba pisati nalogo vsakokrat po-dvakrat. Ker so že vse ure v začetku leta programirane, bi to v takih razredih vodilo do neizpolnitve učnega načrta. V razredih delke v zvezek po kronološkem psihologije, pedagogike, didaktike redu, kakor se vrstijo posamezne in metodike — skratka vseh po učne ure. V nižjih oddelkih r°čj.i> osnovne šole, kjer je očiten po- (učite.,^------------ ,i\ udarek na vzgojnosti in metodič- n.Je; Marljivi predavatelj (učit nosti pouka in kjer je treba si iz l.eta bogati in 1 P° »predelati« sorazmerno manj Pol"f Je SV0J° u“° ri- snovi kakor v drugih oddelkih, Mapna priprava je zlasti p ie -ee* uM, Ptipra. dokaj uporaben. Morda bi ga bilo mo- goče zamenjati z neko drugo obliko priprave, toda zadeva ni »aktualna«. Ponekod so včasih zahtevali, da učitelj svoj zvezek priprav ob zaključku šolskega leta odda rav- m s®* V spomin uglednemu pedagoškemu in družbenemu delavcu Karlu Barbariču Med šolsko nalogo (6. novembra t. 1. smo v našem listu objavili kratko notico, da je umrl Karel Barbarič; pokojni prosvetni in družbeni delavec vsekakor zasluži, da se ga spomnimo še s kratkim pogledom na njegovo delo in življenje.) V svojih najustvarjalnejših letih življenja nas je zapustil vzorni prosvetni in pedagoški delavec tovariš Karel Barbarič, ki je bil še do nedavnega direktor zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti, Huda bolezen ga je iztrgala iz vrst učiteljstva v Pomurju, kateremu ni bil le vodnik in usmerjevalec, temveč vzor doslednega ustvarjalca pri razvijanju sodobne socialistične šole. Karel Barbarič se je rodil 25. maja 1914 v Salovcih, v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, od koder je v tistih časih le redka kmečka mladina odhajala med intelektualce. Prav tej revni kmečki mladini pa je bila še edino odprta pot v učiteljski stan, ki se je še pred drugo svetovno vojno bojeval za družbeno veljavo v tej pokrajini. Po gimnaziji se je tudi mladi Karči vpisal na učiteljišče, ki ga je končal v letu 1935 v Mariboru. Ko je odslužil vojaški rok, je kljub vnetosti za prosvetno delo moral ostati dve leti brez zaposlitve. Kakor mnogi drugi tedanji mladi učitelji, se je tudi on moral preživljati pri starših. Sele leta 1938 je dobil učiteljsko mesto v Dcmanjševcih, kjer pa je njegovo delo, polno idealizma in poleta, prekinila druga svetovna vojna. Madžarska okupacijska oblast je v njem kmalu spoznala nevarnega sodelavca v narodnoosvobodilnem gibanju v Prekmurju. Pri tem se ni motila! Saj se je tovariš Barbarič že v letu 1941 pridružil akcijam za osvoboditev, ki jih je v Prekmurju vodil narodni heroj Stefan Kovač. Še tega leta so ga Madžari po razkritju delovanja ilegalcev zaprli. Po prihodu iz zapora je bil pod stalnim nadzorstvom okupatorskih oblasti. Vendar v mladem naprednem slovenskem učitelju, kakršen je bil Karel Barbarič, madžarska policija ni mogla zatreti revolucionarnih misli o svobodi. Naslednje leto je bil ponovno obsojen na ječo, a kmalu zatem so ga odvedli v internacijo. Osvoboditev je dočakal v delavskem taborišču na Madžarskem, kjer je moral skupaj z drugimi domačimi intelektualci opravljati najbolj težaška dela. Po osvoboditvi je bil nameščen na osnovno šolo Sulinci, zatem v Križevce. Z vso predanostjo se je poleg pedagoškega dela takoj pridružil osvobodilni fronti in bil med prvimi graditelji ljudske oblasti na vasi in na širšem območju. Od 1946 do 1962 je opravljal na okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti odgovorne upravne funkcije. Pretežno pa je v tem času zasedal položaj načelnika za šolstvo. Ves razvoj šolstva v Prekmurju je v povojnem obdobju povezan z vztrajno in neumorno osebnostjo tovariša Barbariča. Po dekretu takratnega ministrstva za šolstvo LRS je bil medtem v šolskem letu 1948—49 nameščen za prosvetnega inštruktorja pri OLO Poljčane. Tudi tod se je lotil dela z vsem srcem in žarom; saj je bil eden izmed tistih, ki je vselej pomagal tam, kjer je bil potreben sposoben kader v osvobojeni domovini. Od 1962 je bil na zavodu za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti, kjer je vse do upokojitve opravljal položaj direktorja ustanove. Vse njegovo življenje je bil naporen delaven dan. Poleg nesebičnega in požrtvovalnega dela na odgovornih mestih je bil po osvoboditvi neprestano vodilni družbenopolitični delavec na področju občine in okraja. Na odgovornih mestih v šolstvu je opravil mnogo več, kot je bila njegova dolžnost. Pri svojem delu nikoli ni poznal odmora, domala ves prosti čas je posvečal aktualnim nalogam pri razvoju šolstva. V Pomurju in posebej na področju občine ima neprecenljive zasluge kot organizator povojnega šolstva v tej pokrajini. Kot predstojnik ZPPS je mnogo prispeval pri strokovnem usposabljanju učiteljstva v Pomurju, zlasti pa je bil odločen usmerjevalec idejne rasti pedagoških delavcev. Vselej se je boril za pravi lik sodobnega učitelja. Na vodilnih mestih v šolstvu se je nenehno strokovno poglabljal ter še pred nekaj leti di- metov. Saj se predvsem na teh področjih pojavljajo skoraj vsakodnevne spremembe in dopolnitve. Učiteljem teh predmetov v osnovnih šolah so nekateri naši vodilni metodiki že davno priporočali uporabo mapne priprave za pouk. Z združitvijo bivše štiri razred n e osnovne šole ter nižj® gimnazije smo dobili »enotno" osemletno osnovno šolo. Bivša nižja gimnazija je tako postala »predmetna stopnja« osnovne šole. Predmetno stopnjo nenehno »bombardirajo« zahteve po iz' boljšanju strokovnosti in metodičnosti pouka iz najrazličnejših virov. Učitelj, ki poučuje dva učna predmeta s po dvema učnima urama tedensko v šestih oddelkih mora npr. izdelati 24 različnih priprav tedensko. Ce piše po kronološkem redu, se vse te priprave nenehno »prepletajo«. Zarao> določenih neizbežnih motenj p°' uka se že dokaj pestra podoba učnih priprav še nekoliko »zaplete«. Pod okriljem naše naj nove j s« pedagoške svetovalne ter nadzo' rovalne službe za Slovenijo (ah vsaj sklicujoč se na to službo) sp neki »strokovnjaki« predlagaht naj pristojni organ zahteva, da naj vsak učitelj osnovne šole (t?" rej tudi predmetne stopnje) svolp učne priprave piše v zvezek, ga mora ob zaključku šolskega leta oddati ravnatelju šole. Ob tej priložnosti se nam P0' raja vprašanje: Ali bi takšna rešite« bolj stimulirala ali bo” utesnjevala ustvarjalnost učitelje' vo? Ali ne moremo učitelju t0' liko zaupati, da naj sam izbere obliko učne priprave, s katero ° Z n;|lml tU 1 SP°' pravljali srednješolski učitelji, na teden v prvem in v dveh v dru- aktivu Društva matematikov, fi- gem razredu? Marsikdaj se vzro- Temeljna izobraževalna skupnost žikov in astronomov SR Slove- ki za neuspehi kar ponujajo. Ni- Sov^bra^e^za vse rprosvetne del nije. Skoraj vsi prisotni so na- kogar pa hi, ki bi jih zbral in lavce v občini strokovno ekskurzijo, sprotovali omenjenemu členu in jasno povedal. Ko bi jih tudi od- v®? kot 100 prosvetnih delavcev iz zahtevali, naj društvo pri pristoj- pravili, bi se začela resnična re- dalo6rimske Tzkopanine evSsavinfskl nih forumih uredi, da se ta člen forma v srednjem šolstvu. dolini, železarski muzej na Ravnah, ponovno pregleda. Pri tem ome- _ ^ se udeležilo otvoritve razstave nimo, da se predstavniki nekate- ALEKSANDER KREGAR f|^f|raatf^arJa Lojzeta Perka rih šol niso udeležili sestanka, pač pa SO pismeno ali ustno iz- Kovinoplastika Lož šola v raznih ■ . S rednih in izrednih šolah kar 90 de- raziii svoje nesoglasje. « Razpisna komisija S lavcev: 38 štipendistov obiskuje raz- Ce povzamemo glavne misli S nsjivovNnr e m ^ ivia^irmrr', • ne ^ednie. vlšJe 10 visoke šole, la , ; U»AOVNE SOLE MAČKOVCI ; delovodsko šolo. 11 dopisno Tehnič- tega sestavka v zvezi z nacettm . . . S no šolo 7a strojno stro‘k0i 16 poklic. problemom, potem bi bile v glav- • S no vajensko šolo, 7 pa jih študira iz- nem sledeče. Razveljavljena naj ■ prosto delovno mesto s redno na višji šoli za organizacijo ne bi bila nobena šolska naloga, 5 - UČITELJA ! ^■inn^ojntTaSli. razen tiste, pri kateri je ugotov- 5 6J\ RAZREDNI POUK ■ bo porabila Kovinoplastika lož v šoi- Ijena objektivna sistemska napa- ■ za določen čas (od 18. 12. S skem letu 1969-70 več kot 240.000 din. ka. Ce se naj naloga ponavlja, S 1969 do 30. 6. 1970). S Pred nedavnlm so ustanovili naj o tem odloči kak organ • Pogoj: U. S na osemletki v starem trgu pri Lo- (aktiv matematikov in fizikov, ; Razpis velja do zasedbe delov- ] ltUvo ^tejf 1m“cV od p^eg? dUo' razredni zbor, direktor). Obvez- ■ nega mesta. S osmega razreda. Člani so prejeli po- nega ponavljanja naj bi torej ne '_______________________________ • sebne izkaznice,' tiskane v ta namen. D, o, razen v primeru, ko se nam- ......___ vadbe še sekcljo ^ nogomet, strel- ga razveljavi. V primeru, ko piše ” ■ stvo, košarko in folklorno skupino, več kot tretjina učencev nezado- ; ^ _ » Ce bo imelo društvo na voljo vsaj stno nat se izvede natančna ana- : OSNOVNA SOLA PIRAN S minimalna finančna sredstva, bodo smo, naj se izveae natančna ana ; . ustanovili spomladi še taborniško liza In zaključki vnesejo V raz- ■ razpisuje ■ sekcijo. Razveseljivo je, da so vod- redni dnevnik. S ^ . , S je oziroma inštruktorji v posamez- Na omenienem sestanku ie bilo s Plosto delovno mesto . nih sekcijah vsi prosvetni delavci, nia omenjenem gestahKU je DUO . S saj je vključenih v društvo več kot tud; poudarjeno, da zahtevek po ii VZGOJITELJICE - polovica članov učiteljskega zbora, ponovitvi naloge pri tretjini ne- ! ZA OTROŠKI VRTEC l Največ zanimanja je že sedaj za uspešno opravljenih nalog iz- j PORTOROŽ - VZG ! f^Zilo oČM sftSl raza nezaupanje zakonodajalca ; Nastop dela tnkni ili nn do- * sl{0 zvezo, še posebno pomoč pa pri- do učiteljev, da to nujno vodi do ‘ govoru Š čakujejo od strelske družine Račna .guvuiu. . gora, ki ima vse potrebne priprave nlzonyia kriterija in ravni mate- J prijave ie 15 dni nn nhia- ! in osebje ter združuje več kot 100 matičnega in fizikalnega pouka. ! • ■*, . e 15 clm P° 0l^a ; članov. Dokler ne bo zgrajena nova Ugotovljeno je bilo tudi, da je ■ V1 rdzPlsa- S osnovna šola v starem trgu, bo dru- moral skoraj vsak profesor teh ...................................... se b^rH že od osvoboditve in uspešno .vni*1 je tud1 selilo v svoje prostore, saj novi osnovni šoli predvidena gradnja telovadnice. Krajevna skupnost Loška doh^ je pred letom dni popolnoma pren<^ vila Dom Kulture v Starem trgu Pr Ložu. Za popravilo in ureditev 3 porabila 240.000 din. ki so jih prisP vale v glavnem delovne organizmu, je v Loški dolini. Takoj ko so eu prli Dom kulture, je krajevna skuk nost sprejela, tudi pravilnik o nac nu, oddaji in plačilu ter urejanj teh prostorov. Na razpis godbe na pihala osnc^L ne organizacije sindikata KovinoP stike Lož se je pri j avdio za sode*^ vanje 13 učencev iz osemletke trg in vajencev iz podjetja. Ijenci se učijo instrumente pihaj trobil dvakrat tedensko, poučuje J pa jih učitelji iz glasbene šole b kek. Na osemletki v Starem trgu P^ Ložu prejema skupno s podružnic ma šolama v Iga vasi in BaPU polju šolsko malico več kot 400 ucdin cev. Za malico plačujejo po 10 mesečno. Pionirska in mladinska . ganizacija sta organizirali proštov g no zbiranje hrane. Tako se nja1 ^ ne bo podražila. Dosle jso zbrall.oVe' 700 kg krompirja, sadja in zelenja Za praznovanje dedka Mraza Društvo prijateljev ml din e Lbgv-dolina organiziralo glasbeno za no prireditev, ki jo bodo Vt učenci glasbene šole iz Rakeka- ' prireditvi bodo sodelovali tudi u ^ ci osemletke Stari trg z dek in palčki. Dedek Mraz bo ou ^ priložnosti obdaidl tudi Pred?VI1eZ‘' otroke, medtem ko bodo P°sa -tc* ne šole in kolektiv otroškega 1 prejeli kolektivna darila. praznovanje bodo prispevale organizacije in Krajevna konfer SZDL Loška dolina. __ gvo* Moški pevski zbor pri boda Loška dolina, ki aktivno pa na vseh proslavah drža občinskih praznikov in drugih ditvah, bi nujno potreboval pevovodjo. Od ustanovitve pa davnega je vodil zbor požrtvoupr*' dolgoletni prosvetni delavec — vit el j Ivan Mercina. SLAVKO BERČIČ POSTOPOMA V SVET FILMA - - . ' . •• :■ . ' .. . ■ .• a&iliiKdPmi&j/ 5- • •e'-'"'. •'I> .. ''“S., -- * nimshE ■ .-fe ' :i& ■■■': , :-p ' • S-- - ■ - . ■■---■ . ■ ■ • ..... •' •• ; . ' • ; • ■ . y^B 6 1969 Z H LJU > O cc CL O m > < _j m O O bistvo filmske vzgoje Moderni film prav tako kot moderna umetnost nasploh postavlja današnjega gledalca v poseben položaj. Vrednote, ki naj jih umetniško delo posreduje, niso več jasno zaznavne. Oblikuje jih gledalčeva, bralčeva, poslušalčeva zavest. V konfrontaciji umetniškega dela in življenjskih izkušenj, vzgoje in izobrazbe posameznika, ki je voljan iskati te vrednote, pa se oblikuje odnos do umetniškega dela in do življenja nasploh. Tako moderna umetnost ne posreduje določenih moralnih in etičnih vrednot, temveč vzpodbuja na osnovi umetnikove analize družbenih in intimnih konfliktov na samostojno oblikovanje teh vrednot. Kot taka sili potrošnika k aktivizaciji čustvenega in miselnega sveta. Film pa prav tako kot ostale umetnosti odraža dileme in konflikte sodobnega človeka, ki nastajajo zaradi nesorazmerij med naglo spremembo načina življenja (napredek znanosti je spremenil nemogoče v mogoče) in prepočasnim prilagajanjem človekovih medsebojnih odnosov novim življenjskim pogojem. Za zrelega gledalca je film dragoceno sredstvo, ki omogoča boljše spoznanje življenja in lažje vključevanje vanj. Čim bogatejša so ta spoznanja, tem aktivnejši je odnos do stvarnosti. Vse to pa narekuje zelo rahločuten odnos do filma in mladega filmskega gledalca. Tu pa se nahajamo v Jugoslaviji na razpotju. Kako uskladiti naše že obstoječe predpise in navade s potrebami mladega gledalca in kako le-te prilagoditi našemu vzgojnemu in izobraževalnemu procesu? Cenzura filmov, namenjena odraslemu gledalcu, v našem sistemu ni potrebna. Potrebna pa bi bila omejitev uvoza filmov, ki ne zadovoljujejo najosnovnejših estetskih kriterijev. Potrebno bi bilo posvetiti večjo pozornost gledalcem do 16. leta. Predvsem bi bilo potrebno za ta problem zainteresirati večje število inštitutov, ki bi skušali analizirati dojemljivost najmlajše publike. Pri nas dovoljujemo ogled prav vseh uvoženih filmov vsem od 4. leta starosti dalje. Teza, da otrok doživi in vidi samo tisto, kar je sposoben dojeti, ni popolnoma sprejemljiva. Filmska umetnost je umetnost realistične gibljive slike. Vse, kar mlad gledalec vidi, postane zanj del obstoječe resničnosti. Ker pa so dileme in konflikti odraslega človeka njemu tuji in ker tudi njegova sposobnost razumevanja filmskih izraznih sredstev ni tolikšna, da bi posamezne filmske prizore (ki delujejo nanj vidno in slušno) povezal, sprejema samo določene, filmsko (slikovno in zvočno) najbolj impresivne odlomke. Ti — pa čeprav jim ne more najti pravega, odgovarjajočega pomena, ostanejo del njegove zavesti. Ta nerazrešena uganka pa lahko povzroči večje ali manjše mentalne motnje takoj ali pa tudi desetletja pozneje. Na žalost kompleksne študije o tem problemu v Jugoslaviji ne poznamo. Obstajajo le mnenja in izkušnje posameznikov. Debate o tem problemu potekajo tudi drugod. Vendar nikjer ne poznajo tolikšnega sproščevanja. Za primer bi navedla razprave na Danskem o osnutku zakona za odpravo filmske cenzure. V tej deželi naj bi ostala le komisija, ki bi določala primernost filmov za mladino izpod 16. leta. Filmi, katerih ta komisija ne bi pregledala, bi avtomatično bili neprimerni za predvajanje za mladino. Podoben postopek je uveden že leta tudi v sosednji Avstriji. Le da tu poznajo državno cenzuro za vse filme. V Jugoslaviji smo prepustili selekcijo komisiji za uvoz filmov (cenzuri). Problematična je prepoved filmov, ki ne bi bili primerni za mlade gledalce za vso jugoslovansko mrežo. Pa čeprav je bila takšna praksa. Na ta način se je leta in leta prikrajševalo zrelega in razmišljajočega gledalca za mnoge filme, ki posegajo prav v jedro težav modernega človeka. In pogosto so to prav največji dosežki filmske umetnosti. Zato podobna situacija nikakor ne sme ponovno nastati. Filmska vzgoja je premalo razvita, da bi bila lahko edini regulator tega problema. Pa četudi bi dosegla svoj maksimalni vzpon in obseg, ne bi mogla negirati pedagoškega principa postopnosti, ki ga pozna prav na vseh področjih. Namen filmske vzgoje ni le preprečevanje negativnih vplivov. Njen namen je priprava gledalca na čim popolnejše dojemanje filmske umetnine, cilj pa je gledalec, ki je sposoben samostojno doživeti filmsko umetnino in to doživetje vtkati v svoje življenjske izkušnje. Na drugi strani pa je situacija v naši reproduktivni mreži takšna, da mlad gledalec ne more zadovoljiti svojih potreb ob repertoarni politiki. Novi zakon o filmu, ki se pripravlja, bi lahko upošteval marsikatero potrebo mladega gledalca in s svojimi predpisi omogočil postopnost pri uvajanju najmlajših gledalcev v filmski svet. Za to pa bi bile potrebne tri stvari: večji odkup filmov, primernih za otroke, obvezno predvajanje filmov za otroke v vsakem kraju ob koncu tedna (podoben ukrep poznajo v mnogih evropskih deželah), in nekatere filmske umetnine, ki zaradi prezahtevne vsebine in oblike presegajo otrokove zmogljivosti sprejemanja, predvajati le v večernih urah. To niso prevelike zahteve in verjetno zmogljive tudi v naših ekonomskih pogojih. Samo nekaj dobre volje je potrebno imeti in ljubezni do mladega rodu. Za dosego tega pa ni potrebno čakati zveznih in republiških predpisov. To bi z nekoliko večjo angažiranostjo dosegli lahko že pedagogi in starši sami. Ni potrebno čakati odločitve družbe, saj družba smo mi sami. Predpise pa krojijo naše potrebe in zahteve. Mirjana Borčič Na področju filmske vzgoje so danes jasno zaznavne tri smeri. Njih predstavniki so pedagogi, literati, moralisti. Pedagogi pojmujejo film kot predmet izobrazbe in poučevanja. Pri pouku materinščine ali spoznavanja družbe učenec v pouku o filmski umetnosti spozna filmska izrazna sredstva. Preizkušnja znanja je pogovor o filmu. Takšna filmska vzgoja učence usposobi za samostojno vrednotenje filmske umetnine. Oblikuje pa tudi miselnost posameznika. Literati pojmujejo film kot pripovedko, pesem, roman. Njihova filmska analiza je omejena na naštevanje dejstev in vrednotenje vsebine. Filmska izrazna sredstva so — žal pre- pogosto — neznanka. Dramaturška ali cineastična analiza sta jim tuji, enako tudi sociološka in psihološka. Moralisti govore in pišejo občasno o filmski umetnosti. Vendar je zanje to predvsem filmska tehnika. Namen njihovega dela je zavarovanje dobrih otrok pred nevarnim filmom. Njihovo vodilno geslo je: Film —* vzornik ali zvodnik. Mi smo mnenja, da filmska vzgoja ni niti literarna vzgoja v novi obleki niti pouk moralke. Filmska vzgoja naj pripravi otroka, da bo umel tudi pozneje v življenju film samostojno vrednotiti in doživeti kot umetniško delo. HANS CHRESTA, Ziirich v imenu mnogih filmskih pedagogov Prizor iz filma »Zazidana«, zadnjega, ki ge je posnel nadarjeni* nedavno umrli režiser Kokan Rakonjac 'STRAN t Osnove za razumevanje filmaa,) KAKŠNE SO RAZLIKE MED FILMOM IN DRUGIMI UMETNOSTMI? V nasprotju s književnim delom (ki se čita in se na osnovi preči-tanega zamišlja tisto, kar je v knjigi napisano), za razliko od slike (ki se samo gleda) in za razliko od glasbe (ki se samo posluša), se film, tako kot gledališka predstava, gleda in posluša hkrati. Poudarili smo že, da je osnovni učinek filma izhajal iz preračunanega povezovanja in hitrosti izmenjavanja kadrov, medtem ko zvočni film deluje z gibanjem kamere, z gibanjem osebnosti in s skupno igro igralcev (ki večkrat govorijo dolge dialoge), kakor tudi z vizual-no-avditivnim dočaranjem avtentične atmosfere v kadru. Na tej osnovi bi se lahko sklepalo, da je bil nemi film bližji slikarstvu (ker se je izražal z izključno vizualnimi sredstvi), celo bližji glasbi (ker so bili kratki kadri večkrat tako povezani in ritmizirani, da je to na platnu izgledalo kot neke vrste »optična glasba«); medtem ko bi se lahko reklo, da je zvočni film bližji gledališču (ker kamera še danes večkrat snema dialoške prizore in konflikte, ki so postavljeni pred kamero tako kot v gledališču, ne glede na to, da prostor predstavlja avtentični ambient in ne poslikane kulise, kot je to običajno na gledališkem odru). Čeprav so mnogi današnji filmi napravljeni na gledališki način (zaradi česar so označeni kot »posneto gledališče«!), je treba poudariti, da se takšne stvaritve ne morejo imenovati film v pravem smislu besede (prej bi se lahko reklo, da je bil film uporabljen kot primerno sredstvo za ekranizira-nje in populariziranje gledališke umetnosti). Tudi takrat, kadar je film izdelan na osnovi dramskega teksta, mora izražati vsebino na način, ki je lasten filmu, ne sme pa se zreducirati na fotografiranje gledališkega spektakla. Kajti film ima velike možnosti razbijanja enotnosti prostora in časa (ki se mora na gledališkem odru zelo spoštovati), lahko se osvobodi trdnega zapleta (kondenziranega dramskega konflikta), odkriva notranjo dramatiko v navadnih dogodkih (ki se samo na pogled zdijo nepomembni in nezanimivi). Prizor pred kamero, za razliko od gledališča, ne prenese stilizacije (razen v posebnih žanrih), v kadru mora vse dogajanje delovati življenjsko, resnično, postopki posameznih oseb pa morajo biti skrajno naravni in neposredni, V nasprotnem primeru se ruši prepričljivost filmske iluzije na filmskem platnu in peša moč identifikacije (poistovetenja z osebami na platnu). Po strukturi se moderen film približuje epski narativnosti romana. Se več, tako kot moderni roman, tudi današnji film želi (in to mu čedalje bolj uspeva) prodreti v dele človekove psihe in podzavesti. želi tipati za neopaznim smislom življenjskih manifestacij, odkrivati simboliko v celem sklopu dogodkov, spremljati razvejane in prepletene družbene procese, razburjati gledalce z »navadnimi« dogodki iz življenja, interpretirati stvarnost takšno, kakršna v resnici je, s svojo celovitostjo vsiljevati filozofske zaključke in pri gledalcih po filmu izzivati asociacije. Kot gibajoča se slika dogodkov uporablja film mnoge principe iz slikarstva, vendar pa jih prilagaja zahtevam filmskega medija (izraznega sredstva). Filmski kader se razlikuje od fotografije po tem, da se dogajanje na filmskem platnu neprestano giblje, medtem ko je prizor na fotografiji statičen in predstavlja »otrpel« trenutek stvarnosti. Zavoljo tega se principi slikarske kompozicije lažje uporabljajo pri fotografiji kot pa pri filmskem kadru, katere izgled se stalno menja in razvija. Ko se je na filmu pojavila barva, so se začeli uporabljati mnogi principi simboličnega uporabljanja barv, tako kot v slikarstvu, vendar danes prevladuje mnenje, da je barva v filmu funkcionalna samo takrat, ko se je sploh ne opazi. Glasba v filmu največkrat igra vlogo spremljave, ki poudarja dinamiko dogajanja ali pričara potrebno »atmosfero« ter povzroča od-govarjajc>če emotivno stanje. Sliko lahko spremlja v smislu kontrapunkta, to je glasbeni ritem vkom-poniran v nasprotju z vizualno dinamiko, ki ustvarja montažno menjavanje kadrov (mnogi veliki režiserji nemega filma so menili, da mora ton nasploh imeti samo takšno vlogo v filmu). V modernem filmu (razen kolikor ne gre za glasbeni film, komedijo-burlesko, animirani film) ima glasba podrejeno funkcijo; prevladuje mnenje, da je glasba v fi'mu dobra takrat, kadar se je ne opazi. Sodobne tonske kamere omogočajo sinhrono registri- ranje slike in tona, zato postanejo že avtentični šumi in dialog tonska »spremljava«, ki jim ni. treba posebej dodajati glasbe, ali pa jo je treba dodati samo v izjemnih trenutkih, kot poseben akcent, kot komentar avtorja ali kot dramatiziranje situacije (zlasti, kadar je prizor pred kamero pogojen in stiliziran). Moderni film se ne more več razumeti kot »ozvočeni« film (to je nemi film, ki mu je ton dodan), ampak samo kot popolni zvočni film, v katerem slika in ton tvorita absolutno avdio-vizualno enoto. Čeprav prevzema film elemente drugih umetnosti, jih vendar preobraža v specifično filmske vrednote, izzivajoč pri gledalcu doživljaj, ki mu ga ne morejo nuditi niti književnost, niti slikarstvo, niti glasba, niti gledališče. Bistvena odlika filma je torej prav v tem, da mu uspe do skrajnosti avtentično odraziti stvarnost in hkrati na poetični ter dinamični način razodevati njen notranji, prikriti pomen. Ob koncu še nekaj besed o odnosu filma do televizije, ki predstavlja najmodernejše tehnično sredstvo, ki je predvsem pripravno za obveščanje (komunikacije), vendar pa tudi za umetniško oblikovanje stvarnosti in avtorjevih zamisli. Največji del televizijskih oddaj ne presega okvirov informacij in novinarstva; prav tako se televizija uporablja kot sredstvo za prenos gledaliških predstav in filmov (največkrat starejšega datuma). Zadnje čase se snemajo posebni televizijski filmi v serijah PIŠE: Vladimir Petrič, izredni profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Beogradu (nadaljevanjih), največkrat na osnovi znanih književnih del. Takšna je bila na primer uspela serija »Saga o Forsytih« (po Galsworthy-jevi trilogiji). Specifično televizijski izraz je najprej moč opaziti v direktnih televizijskih reportažah, ki zavoljo svoje avtentičnosti in neposrednosti izjemno učinkujejo na gledalce, kakor tudi v televizijskih dramah, ki se po strukturi in učinku nahajajo nekje med gledališčem in filmom (zato, ker igralci igrajo v večji kontinuiteti kot v filmu, vendar z izraznimi sredstvi, ki so diskretnejša kot v gledališču, medtem pa so montažne možnosti manjše kot pri filmu, pač pa neprestano premikanje kamere stalno menja kot opazovanja, česar v gledališču seveda ni). KAKO JE TREBA FILM GLEDATI? Večina gledalcev (ne samo učencev) prihaja v kinematograf brez predhodne priprave, največkrat slučajno, z enim samim ciljem, izpolniti svobodni čas in z željo, da bi se v teh dveh urah zabavali in se vznemirili. Taisti gledalci pa ne delajo tako, ko se odločijo, da bodo čitali. V tem primeru obvezno razmišljajo, katero knjigo bodo vzeli v roke, predvsem se odločijo, ali bo to lažja ali resnejša klasična literatura. Če se odločijo za klasičnega pisatelja, potem so bral-, ci največkrat že seznanjeni z njegovim ustvarjanjem, ali pa iščejo podatke o pisatelju in delu, ki ga želijo prebrati. Podobno se obnašajo tudi takrat, ko gredo v muzej ali na koncert. Takšen odnos do književnosti, slikarstva, glasbe, gledališča gojijo in razvijajo v mladih ljudeh učitelji v času srednješolskega šolanja, ki daje osnovno znanje s področij navedenih umetnosti. Zal se o filmu (ki ga učenci v večji meri sprejemajo kot druge zvrsti umetnosti) v naših srednjih • šolah še vedno ne govori strokovno in sistematično in dijaki so popolnoma prepuščeni (da ne rečemo zapuščeni) samim sebi v pogledu obiskovanja kina, doživljanja in razumevanja filma kot umetniškega izraznega sredstva in spoznavanja njegovih najpomembnejših lastnosti ter njegovih specifičnih struktur. Tako že izza mlada učenci sprejemajo (in razumejo) film le kot golo zabavo, katerega edina funkcija je razvedriti jih v prostem času in jim vzbuditi zanimanje; film potemtakem v tem smislu tudi opazujejo. Vendar pa smo že poudarili, da lahko film poleg zabave in razvedrila predstavlja tudi močno umetniško stvaritev, tako kot vsak resen roman, slika ali glasbena kompozicija. Tovrstni film nas torej zanima in o takem filmu tudi razpravljamo v tem sestavku. Zavoljo tega mora učenec, preden se napoti v kino, vedeti, ali predstavlja film, ki ga namerava gledati, izključno samo lahko zabavo, ali pa gre za dostojno umetniško delo. Če je na sporedu umetniško delo, potem je koristno, da se učenec vsaj v glav- nih obrisih seznani z ustvarjalci filma, predvsem z režiserjem, zato da bi lahko razumel, kakšni vrsti pripada film in kaj je avtor s svojim filmom želel povedati. Ce film predstavlja originalno, avantgardno stvaritev, ki se ne izraža na ustaljen način, ampak poskuša odkrivati nova izrazna sredstva, je še posebno važno, da učenec ve, kakšen eksperiment predstavlja film in kje se kaže novi način izražanja. Ce film obravnava nek kompliciran psihološki, filozofski ali družben problem, režiser pa skuša odkrivati notranji pomen dogodkov in človekovih postopkov, zanemarjujoč pri tem zunanji, atraktivni del dogajanja, potem se mora gledalec še posebej potruditi, da bi ga razumel in odkril originalnost načina, s katerim je oblikovan, prav tako, kakor se mora truditi in uporabiti svoje znanje pri branju Dostojevskega, Kafke, Joycea in drugih pisateljev, ki v svojih romanih na nekonvencionalen način izražajo podobne probleme. Navajeni, da najdejo v filmu samo zunanjo dinamiko, omamno romantiko, fizične spore in drastično napetost, gledalci niti ne poskušajo odkrivati nečesa globljega, niti niso pripravljeni doživljati pravega umetniškega občutenja, zlasti pa ne dovoljujejo, da bi jim film sprožil njihov miselni svet. Dolžnost šole je, da dijakom takšne predsodke o filmu izbije iz glave in da v njih razvija naklonjenost k filmu kot umetnosti. Po filmu se mora gledalec vprašati: kaj film obdeluje in kako to snov prikazuje na filmskem platnu (poskušati mora vzpostaviti odnos med vsebino in obliko). Ce izhaja iz dejstva, da film ni samo zabava, bo poskušal odkriti pravo lepoto, občutil vzburjenost, poskušal bo miselno obogatiti se, spremljajoč dogajanja na platnu, ki večkrat nimajo nobenega zunanjega zapleta niti fizičnega spora, pač pa predstavljajo le filmsko razodeva-nje človeške psihe, smisla življenja, družbenih dogodkov in vsakdanjih prizorov. Ce gledalec ve, da je film medij, ki se nenehno razvija in tehnično izpopolnjuje, se bo potrudil pronikniti v poskus režiserja, ki želi najti nove nekonvencionalne oblike izražanja, sposobne odkrivati človekovo podzavest, komplicirano psihologijo osebnosti, ki želi prodreti v atmosfero avtentične stvarnosti, v prizore brez zunanje dimanike, ki želi obdelovati filozofske probleme, in ki želi doseči metaforičnost ne prek simboličnega komponiranja kadrov in dogajanja v njih, niti s posredovanjem montaže, marveč prek obče simbolike celega filma, ki izziva asociacije šele po koncu filma, katerega celovitost mu daje metaforični pomen. Da bomo jasnejši, bomo navedli nekaj primerov. Kot smo že povedali, obstajajo filmi različnih zvrsti, ki ne presegajo meja lahke zabave in razvedrila, kakršne lahko najdemo v ameriških komedijah z Bobom Hopom ali z brati Marx v glavnih vlogah. Vendar pa so tudi film, ki predstavljajo uspele poskuse komediografskega pronicanja ne samo v smešne -življenjske situacije in komične človeške nravi, ampak tudi uspešno izražajo, seveda na komediografski način, določene filozofske ideje, kot to delajo francoski pantomimiki Jacques Tati in Pierre Etaix. In končno so tu filmske komedije, ki hkrati predstavljajo zelo dinamične in zanimive predstavitve (situacij in karakterjev) ali pa izvrstne satire na določene družbene probleme, kot so to filmi z angleškimi karakternimi komiki Alecom Guinnesom in Margareth Rutherford. Podobne primere bi lahko navedli tudi iz drugih filmskih zvrsti, iz westerna, thrillerja in iz ostalih filmskih žanrov, o katerih bomo govorili v naslednjem delu tega sestavka. KAKO SE JE FILM RAZVIJAL? Čeprav zgodovina kinematografije ni daljša od sedmih desetletij, predstavlja velik obseg ustvarjalnosti v mnogih deželah. Lahko trdimo, da je kinematografija med vsemi umetnostmi najbolj internacionalna in da se filmi prikazujejo po vsem svetu, ne glede na to, kje so bili posneti. Tukaj bomo govorili samo o najvažnejših trenutkih v razvoju filma. Najprej naj omenimo »predzgodovino filma«, ki obsega dolgo obdobje raziskovanja in eksperimentiranja na področju tehnike, ki omogoča kinematografsko iluzijo, to se pravi vtis, da se slika na filmskem platnu premika. Sem sodijo optične igrače, ki so jih izdelovali konec 18. in v začetku 19. stoletja in ki so nudile optično iluzijo, da se risba premika (zahvaljujoč »pomanjkljivosti« našega časa, ki vsak optični dražljaj zadržuje desetinko sekunde tudi potem, ko predmeta več ne gledamo, in se na ta način različne faze gibanja povezujejo in stapljajo v enotno kontinuiteto gibanja). Naj omenimo odkritje temnice (camera obscura), na katere osnovi je skonstruiran fotografski aparat in nato tudi filmska kamera; pomembna je tudi čarobna svetilka (laterna magica), iz katere izvira projekcijski aparat. Najpomembnejše pa je vendarle odkritje fotografije, zlasti občutljive emulzije, s katero se je lahko hitro snemalo, v delcu sekunde. Čeprav je Thomas Alva Edison (izumitelj gramofona, telefona in električne žarnice) izpopolnil filmsko iluzijo in prikazoval prve filme v zaprti škatlji, imenovani »ki-netoskop«, kjer je samo en človek lahko gledal film, se vendarle brata Lumiere (Louis in Auguste) štejeta za »očeta« kinematografije, ker sta pač prva organizirala javno predstavo 28. decembra 1895 v pariški »Veliki kavarni«. S tem trenutkom se začenja zgodovina filma, najprej nemega, nato (od leta 1928 naprej) pa tudi zvočnega. Louis Lumiere je hkrati snemal dokumentarne prizore (prve reportaže) iz aktualne stvarnosti; po vsem svetu je pošiljal svoje snemalce, odkoder so mu prinašali zanimive reportaže. Istočasno pa je snemal tudi Georges Melies, čisto drugače — fantastične prizore, bajke in rekonstrukcije zgodovinskih dogodkov, inscenirajoč prizore v svojem studiu (nedaleč od Pariza), ki je bil v vsem podoben gledališki dvorani (zategadelj so tudi imenovali Meliesove filme »snemano gledališče«), V Angliji odkrivajo pionirji filma George Albert Smith, Robert William Paul, James William-son in Cecil Hepvvorth veliki plan in vnašajo v svoje filme detajle, posnete s kamero od blizu, kar se je izkazalo za zelo efektno in dramatično. Tako se je film začel razlikovati in oddaljevati od gledališča, to se pravi, izražati se je začel s svojim jezikom. V Ameriki Edwin Porter in zlasti David Wark Griffith razvijata filmsko naracijo (pripovedovanje dogodkov s slikami) in uporabljata montažo kot sredstvo za pospešeno dinamičnost zgodbe in za pararelno prikazovanje različnih dogodkov, ki se istočasno odigravajo na različnih mestih. V največji meri se je montaža razvila v Rusiji: slavni režiserji Dziga Vertov, Sergej Eisenstein, Vsevolod Pudovkin in Aleksander Dovženko so ustvarili neprekoslji-ve neme dinamične filme o revoluciji in prvih dnevih sovjetske republike. V Nemčiji se razvija poseben stil filmskega ekspresionizma, ki je, po vzoru iz gledališča in slikarstva, prikazoval največ skrivnostne dogodke in starodavne legende z močno stilizacijo v de-koru, igri in maski. V Italiji se snemajo veličastni spektakli izza časa rimskega imperija, v katerih nastopajo popularne filmske zvezde (slabe igralke, toda obdarjene s fizično lepoto). Vloga igralcev v filmu postane s pojavom tona vse večja (v nemem filmu večkrat nastopajo neprofesionalni igralci, katerim je režiser z montažo »pomagal«, da so izražali občutke in zgradili oseb- nost, ki so jo predstavljali). V zvočnem fil.*iu se razvijejo različni žanri, kakor je musical ali glasbeni film s petjem, plesom in dialogom (AMERIKANEC V PARIZU, MY FAIR LADY), nato »vvestern« ali o kavbojih z divjega zahoda v Ameriki (POSTNA KOČIJA, TOČNO OPOLDNE), »scien-ce-fiction« ali znanstveno fantastični film, v katerem se predvideva, kakšen bo svet v prihodnosti, ko si bo človek osvojil vsemirje (VOJNA SVETOV, PREPOVEDANI PLANET), »horror« ali film groze in strahu, ki pripoveduje o bojih in revolucijah (NAJDALJŠI DAN, PADEC BERLINA), avanturistični filmi o pustolovščinah v daljnih eksotičnih deželah (OTOK ZAKLADOV, UPOR NA LADJI BOUNTY), animirani filmi z risanimi figurami (BAMBI, PETER PAN) ali z lutkami (DOBRI VOJAK ŠVEJK). Po drugi svetovni vojni so se pojavile mnoge šole in smeri sodobnega filma, ki nosijo vse odlike osebnega stila in osebnega režijskega postopka. Navedli bomo samo najpomembnejše, kakršni so na primer neorealizem v Italiji, kjer so v filmih prikazane usode preprostih malih ljudi v vsakdanjih življenjskih situacijah (TATOVI KOLES, CESTA), novi val v Franciji, ki je na drzen in neposreden način pričel prikazovati najintimnejše strani odnosa med moškim in žensko kakor tudi prizore z dna življenja (MOŠKI SPOL, ŽENSKI SPOL, 400 UDARCEV), film-resnica, ki sploh ne dopušča aranžiranja prizorov, ampak lovi kamera dogodke v življenju in nepričakovane reakcije ljudi, ki večkrat tudi ne vedo, da jih opazuje objektiv kamere (LEPI MAJ, Človeška piramida), fiimani psihološki romani, v kateri ni zunanje akcije, temveč sledimo samo toku zavesti junaka (PROCES, LANSKEGA LETA V MARIEN-BADU). Zavoljo pomanjkanja prostora smo navedli samo bistvena mesta iz zgodovine nemega in zvočnega filma in opozorili na osnovne smeri sodobne kinematografije, prepuščajoč učencem samim, da si do polnijo znanje o tem, kako se j' razvijal film, iz filmskih zgodovir ki so tiskane v našem jeziku. »Moje ruke na tvojim bodrima« je originalni naslov filma, ki ga je v režiji Mira Komosarja posnel »Sutjeska — fiUra** STKAN 4 Roman Polanski: Rosemaryn otrok Film, s katerim se je pričela v Ljubljani kvalitetna zimska sezona, je bil prav gotovo Rosemaryn otrok. Obenem je to, po mojem mnenju, eden najboljših filmov v Ljubljani v zadnjih letih. Tako občinstvo kot kritika sta bila ob (po) filmu zelo razgibana in kar ni zmanjkovalo ustnih komentarjev in razpravljanj ali pismenih ocen in razmišljanj. Večina ljudi je gledala film z vednostjo o usodi režiserjeve žene Sharon Tate in tako povezovala morbidni svet Polanskega z morbidno resničnostjo. Film Rosemaryn otrok je predvsem film vzdušja, in sicer nadvse sugestivnega vzdušja. To sugestivnost je potrjevala reakcija občinstva po končani predstavi: tišina, zbeganost, negotovost... Zelo zanimivo bi bilo anketirati gledalce še s svežimi vtisi o filmu. Oglejmo si značilnosti tega svojskega, silovitega vzdušja. Poprej pa še nekaj o vsebini. Mlad par si najame novo stanovanje, pride v stik z raznimi sosedi, žena Rosemary (zares sijajno jo je zaigrala Mia Farrow) pa doživlja neko posebno moro od zanositve preko nosečnosti do otrokovega rojstva, ko rodi — »Satana« ali »Satanovega potomca«. Kot rečeno pa je to film vzdušja in obravnava vsebine je umestna samo v zvezi z raziskavo vzdušja. Bistvo za ta film Polanskega je, da temelji na zapomenih. Običajno, vsakdanje dogajanje doživljamo tako, kot da je »nekaj zadaj za tem«. Polanski gradi napetost predvsem na razvoju strahu in tesnobe glavne junakinje; le-ta se znajde osamljena in nemočna v sovražnem svetu, svetu »Satana in njegovih pomočnikov«. Film je srhljiv, ni pa grozljivka v smislu Hitchcocka ali drugih avtorjev. Napetost v Rosema-rynem otroku ne izhaja iz množice zunanjih efektov, ampak iz notranje stiske, strahov in prividov glavne junakinje. S tem nočem reči, da ni v Hitchcockovih filmih VI. republiško srečanje pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenije bo 16. in 17. maja 1970 v Ljutomeru. Srečanje organizirajo: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Foto-kino-zveza Slovenije, Zveza mladine Slovenije, Občinska zveza PMS Ljutomer in Pionirski dom Ljubljana. Z razpisom se vključujemo v Jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo v letu 1969 in 1970 pod geslom »Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«. Posebni poudarek je na 25-letnici osvoboditve, ki jo praznujemo v letu 1970. Mednarodna tema, ki jo je razpisal Mednarodni center otroškega in mladinskega filma pri UNESCO, se glasi »IGRA«. VI. republiškega srečanja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno pionirji do 15. leta (osnovne šole) in mladinci do 19. leta starosti. — filmi so lahko posneti na temo Jugoslovanskih pionirskih iger, na mednarodno temo ali na temo po prosti izbiri; (npr. Psycho, Ptiči idr.) tudi dovolj notranje napetosti. Vendar je razlika še v nečem: film Polanskega ima v svojem ozadju metafizično izhodišče, česar pa pri običajnih grozljivkah ne zasledimo. Od kod izvirajo prvine satanizma pri Polanskem? Vemo, da je režiser Poljak in da takega ali drugačnega, božjega ali satanskega mesianizma pri Poljakih ni malo. Spomnimo se samo na S. Przy-byszewskega, njegovo Satanovo sinagogo ali roman Otroci Satana. Seveda je kult Satana že stara stvar in pojav satanizma v sedanjem svetu (npr. v ZDA) tako ni nekaj novega ali posebnega. Film je nastal na temelju nekega romana, je pa seveda več kot običajna ekranizacija literarnega teksta. Režiserjeve dispozicije za to ali tako snov so namreč tako nedvomne, da je Polanski v filmu realiziral predvsem to, kar mu je bilo tudi brez določenega tujega teksta domače. Lahko bi se vprašali, od kod in zakaj satanizem v svetu, v katerem je vse (!?) znanstveno in racionalno razloženo (Rilke: »Ah, kdo nam pač more biti zavetje? Angeli ne, ne ljudje, in bistre živali že opažajo, da nismo zelo zanesljivo doma v pojasnjenem svetu« — iz prve devinske elegije). Seveda pa bi tako bolj ali manj naivno vprašanje kmalu ovrgli z določenimi psihološkimi ali sploh eksistencialnimi danostmi, katerim razum ali suha znanost tudi danes ne zadoščata. Tu se začenja razpirati dovolj razsežno — še vedno — področje za tako ali drugačno religijo, mistiko, metafiziko. Po Nietzschejevi razglasitvi »Bog je mrtev« in potem, ko človek ni postal nadčlovek oziroma je pač ostal most od živali do nadčloveka, po izpraznitvi prostorov, v katerih so domovali stari bogovi, se je človek znašel v neprijetni praznini, v soseščini Niča, kar je skušal nekako kompenzirati. Zato se zdi obnovljeni kult Satana le eden nado- — prijavite lahko neomejeno število filmov 8 mm ali 16 mm; — dolžina filmov je do 15 minut (za mednarodno temo do 30 minut); — filmi so lahko barvni ali črno-beli, zvočni ali nemi; — zvočna oprema filma mora biti posneta za vsak film na posebnem magnetofonskem traku; — prija<*ice za vsak film posebej je treoa poslati najkasneje do 15. aprila 1970, filme pa najkasneje do 1. maja 1970 na naslov: Pionirski dom. Oddelek za filmsko vzgojo, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ št. 1; — prijavnice in filme pošljite pri-poročeno; — filmom naj bodo priloženi scenariji, snemalne knjige ter delovni in scenski posnetki (format 13 X 18 cm); — filme bo pregledala in ocenila žirija, ki jo imenuje pripravljalni odbor; — najboljši filmi bodo nagrajeni; — projekcija filmov bo v Ljutomeru 16. in 17 maja 1970. PRIPRAVLJALNI ODBOR mestkov za kult Boga, kajti bolje Nekaj (Satan) kot Nič. Stvar ima v literaturi tudi še druga izhodišča. 2e v bibliji nastopi Satan kot vladar sveta, ko skuša zapeljati Kristusa z miki Tukajšnjega sveta. Kristus zavrača zapeljevanje, saj njegovo kraljestvo »ni od tega sveta«. Iz tega izhaja sledeče: v svetu gospoduje Satan (Zlo). Satan je realnost kot taka, božje kraljestvo, idealiteta, absolutno dobro pa je onstran, onkrat, na drugem svetu. Vsi veliki preroki so v svojih vizijah pro-padli, kajti niso upoštevali moči tostranstva (Satana). S svojimi idejami, s transcendenco, so sicer presegali ta svet, niso pa mogli obvladati velikega mehanizma tega sveta, stvarnosti. Češki pesnik J. S. Machar v pesmi Na Golgoti lepo nakazuje propad idealista (Kristusa) in zmago realnosti (Satana). Svet je domena Satanova. Ali je zaradi tega svet v celoti slab? Ne, le relativen je, ne prenese absolu-tov, ki jih terjajo preroki irf odrešeniki. Satan v literaturi često sploh nima funkcije zla, marveč nasprotno — vzemimo npr. Byro-novega Luciferja v Kajnu (Lucifer — Nosilec luči!). Poglejmo še dileme Gdtza von Berlichingena v Sartrovi drami Hudič in dobri bog. Od absolutnega zla preko absolutnega dobrega je priromal junak končno do relativističnega tostranstva, sveta neposredne dejanjskosti in akcije, sveta »umazanih rok« — in to je kraljestvo Satanovo! Sicer pa, zakaj toliko pisanja in razmišljanja o Satanu in satanizmu, literaturi in veri? Želel sem priti po poti temeljnih literarnih primerjav o bogu in satanu do funkcije boga oziroma satana v filmu Rosemaryn otrok. Film nam kaže naslednje: svet je v rokah Satana, vsi nastopajoči so v glavnem v službi Satana — vedno so izjeme nekaterniki, ki se upirajo, a brez uspeha! — razen junakinje Rose-mary. Ona ni nikaka predstavnica »božjih« sil, ampak je le naivna, ni še spoznala zakonitosti sveta, v katerem vlada Satan (dejanska praksa, stvarnost). Vendar tudi junakinja odraste, v njej se porodi Satan (občutek zla). S tem ko rodi otroka, Rosemary samo dokončno odkrije zlo okoli sebe (se pravi: rojstvo otroka je rojstvo njenega spoznanja o zlu v svetu, v njeni, okolici, v ljudeh). Zanikati, prezreti ali uničiti otroka (to je svoje spoznanje) je nemogoče ali pa bi pomenilo samomor, tu pa se junakinja preda življenjski zakonitosti: sprejme svoje spoznanje o zlu (Satanovega otroka) in postane z vsem svojim občutjem in vlogo materinstva nosilka in nadaljevalka življenja, se pravi normalne realnosti sveta, Satanovega sveta. Razlaga filma se bo zdela nemara čudna. Ne trdim, da je mislil ali doživljal Polanski ravno to. Vendar: umetnost je odprta struktura in pušča številne možnosti so-ustvarjalnih postopkov. Tako je film Rosemaryn otrok po mojem gledanju film o dozorevanju življenjskega spoznanja v glavni junakinji. Film vsebuje izredne kvalitete; ob zanimivi vsebini in bolj ali manj očitni idejni teži zlasti oblikovno dognanost; poleg že prej omenjenega izrednega vzdušja še posebej odlično fotografijo, primerne barve, dobro igro (glavna junakinja pa je zaigrala prav čudovito). Režiser Polanski je s tem filmom potrdil svoje vsestranske ustvarjalne sposobnosti. Rosemaryn otrok je (če se ne motim) tretji film Polanskega na naših filmskih platnih. Mogli smo videti pred tem že Nož v vodi (poljski film) in Slepa ulica (angleški film), nadvse učinkovit film beckettovskega (godotovskega) tipa. Ce povzamem: Polanski je avtor, ki mu zelo ustreza skrivnostni svet iracionalnega, zato ni čudno, da je Rosemaryn otrok mojstrovina upodobitve in izraza. Film Ro-semaryn otrok — kot eden vrhov sezone — je že in še bo doživel vrsto razlag ali osvetlitev. Naše pisanje daje vidike za eno od interpretacij. Andrijan Lah »FILMSKE BELEŽKE« Izdaja Združenje filmskovzgoj-nih delavcev pri ZKPOS — Urejajo Mirjana Borčič, Igor Gedrih in Andrijan Lah RAZPIS za VI. republiško srečanje pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenije Iz filma »Krvava bajka« (scenarij in režija Toni Jankovič) ANTHROPOS — revija za humanistične vede. psihologijo in filozofijo TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, LEPI POT 6 , obvešča vse šole in prosvetne delavce, da je pravkar izšla knjiga: Pred nami je nova slovenska rsvija »Anthropos«, časopis za sodelovanje humanističnih ved, za Psihologijo in filozofijo. Anthro-Pos obeta izhajati četrtletno, izdaja pa pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani; zamišljena io kot katalizator bolj organizira-nega sodelovanja humanističnih y*d. Dosedanja dela s področja filozofije, psihologije, morda tudi sociologije so bila več ali manj raztresena po raznih revijah; z izdajanjem Anthroposa pa je zagotovljena periodika, ki lahko tvorno strne humanistična pro-Učevanja, zasidrana predvsem v sodobnosti in zaradi sodobnosti, bodisi da gre za metodološke ali koretične-sintezne ali izkustvene smeri, ki vrednotijo celovito projekcijo človeka sedanjosti, seveda v najrazličnejših življenjsko pojavnih možnostih. Vodilo Anthro-Posa hoče biti resnica, ki je v Zvezi s človekom in vsem, kar je človeško tvorni imperativ, ki ne more priznavati nikakršnega šent-florjanstva. Zato beremo v uvodnih besedah: »-Revija Anthropos bo široko odprta vsem tistim, ki jim je iskanje resnice o človeku in njegovih bistvenih oblikah glavni smoter, ne glede, kako se je v njih težnja k resnici vzbudila — ob tej ali drugačni filozofski, psihološki, sociološki, ekonomski ali pravni ideji in hipotezi,. ob tem ali drugačnem človeškem pojavu.« Pomembna postavitev je zavrnitev dogmatičnih, apriornih gledišč, ki ne morejo životvorno odraziti človeške pojavnosti v konkretnih življenjskih in družbenih situacijah. Zato je vsakdo, ki hoče priti’ resnici blizu, podvržen določeni preizkušnji; ali je pripravljen zavreči lastno izhodiščno hipotezo, če to zahteva kasnejše prizadevno in dosledno iskanje resnice? Tako iskanje resnice daje možnosti široke odprtosti humanističnim problemom, hkrati pa teži k znanstveni odprtosti in ne k improvizaciji. Pred nami je dvojna številka Anthroposa; pretirano bi bilo pričakovati, da bi že 'ob prvem snopiču lahko pobliže opredelili vsebinsko, problemsko plat revije; svojo fiziognomijo si bo lahko docela izoblikovala s prakso; ki jo pač potrebuje vsaka nova periodika. Ze zdaj pa se da ugotoviti nekatere značilnosti. V rubriki Skupne teme je objavljeno več raziskav in diskusij s simpozija Društva slovenskih ekonomistov, Društva psihologov Slovenije, Slovenskega filozofskega društva, Slovenskega politološkega društva in Slovenskega sociološkega društva. Temi sta bili: sodelovanje humanističnih ved’ in njihova vloga ter človekovo bistvo kn sedanji trenutek. Kakor so bili dosedanji simpoziji pretežno obravnavani le nekaj-vrstično, informativno po časnikih in je vsebina, ki bi ^zanimala širšo javnost,, ostajala malone le v krogu udeležencev, tako je prav, da tako gradivo pride v re-vialnem tisku do polne veljave. Pomislek velja le za nekatere vsebinsko skromne diskusije, ki po nepotrebnem. Odvzemajo prostor. Rubrika Slovenski narod danes daje predvsem diskusijsko gradivo, ki je nedvomno potrebno, a še mnogo bolj študijsko. PO DOMOVIH NAŠIH PISATELJEV Kot stoti zvezek zbirke Moja knjižnica je izšlo delo Stanka kotnika Po domovini naših pisa-teljev. Avtor j« znan pobudnik in °rganizator tekmovanja za bralno značko, tokrat pa je poizkusil na hov način približati osnovnošolcu *Jovenske pisatelje, njihovo življenje in domove. V prisrčnem kramljajočem ®logu potuje učenec po slovenski Pokrajini, z Dolenjske na Gorenjsko, Štajersko, Koroško in v Prekmurje, se ustavlja ob hišah ‘h hišicah, kajžah in kajžicah, pa Ndi pred mogočnejšimi zgradbami. Pisec nevsiljivo obudi spo-htin na pisatelja, vplete njegove verze, izreke, poišče daljne sorod-hike in se pogovarja z njimi. Potopis je napisan živo, s prizadetostjo in daleč vstran od Soldih šablon. V njem ne najdemo ‘®tnic in druge navlake, ki vča-s>h tako neizogibno spremlja obravnavo pisatelja v šoli. Kako Približa otrokom pesnika Kosova, tega najbrž ne bi izvedeli Pri nobeni šolski uri: »Kar sam se je petleten ,vpi-sal' v prvi razred in tako resno ^deloval, da dobremu učitelju '-ernetu, ki je imel Srečka zelo rad, na koncu ni preostalo dru-&ga, kot da je še temu benja-hlinčku napisal pravcato spriče-valo« Kotnik zna tudi oživeti predmete: knjige, pipe, burkle, sploh vse, kar je še ostalo od tistih dni. Mimogrede vzbudi, otrokovo radovednost, da bi spoznal tudi tisto, česar današnji, zlasti mestni otroci, ne poznajo več. Kot primer s srečanja na Vrhniki: »Kuhinja seveda po starem, taka črna, s sajasto lakiranim stropom, izlizanim opečnim tlakom in primernimi gospodinjskimi pripravami, kot so burkle za železne lonce, greblje in lopar (ali sploh veste, kakšen je in čemu rabi?).« Avtor je kritičen do sprememb, Jd so v desetletjih nastale. Skoraj nikjer ni več prvotnega doma, spremenjene so strehe, okna, vrata, najdemo prezidave, ki ne ohranjajo prejšnjih osnov. Sedanji lastniki največkrat nimajo čuta za ohranitev prvotnega, ampak spreminjajo glede na življenjske potrebe in možnosti. Le redki so primeri, kjer spreminjajo s čutom in pieteto (Vrsno). Ob tem se mi porajajo še nekatere misli. V tej knjižici imamo predstavljenih precej domov slovenskih pisateljev (med njimi pa res pogrešam Frana Milčinskega), vendar gre predvsem za naše najstarejše pisce. Po vojni pa so nam zrasle generacije pesnikov in pisateljev in nekoč bo srečanje z domom tega ali onega za javnost zanimivo. Ali jih ne bi kazalo pravočasno ohraniti? Verjetno res ne bi našli .slikovitih slamnatih kočic in kozolcev, vendar domove, kot so bili, ko so v njih pisatelji preživljali otroška leta. Fotografije domov, prav posrečene in tudi z novih zornih kotov, je posnel avtor in z njimi obogatil to uspelo knjigo. Velimir Batič ■ AV tečaj T i j ZAVOD ZA TEHNIČNO ! IZOBRAŽEVANJE : LJUBLJANA • : : razpisuje 0 45-urni intenzivni tečaj o avdiovizualnih pripomočkih ■ 5 z metodiko (diaprojektor, ■ grafoskop, episkop, 16 in ■ 8 mm kinoprojektor, magne- ■ tofon). ■ Tečaj bo od 21. do vključno ; 27. I. 1970 v Osnovni šoli To-5 neta Čufarja, Čufarjeva ulica, | Ljubljana. Začetek 21. I. ob S 8. uri. Prispevek za tečaj je | 220 din. Informacije in prijave: ; Zavod za tehnično izobraževa-š nje, Ljubljana, Lepi pot 6, te-| lefon 22-270. Živa tematika ni mogla v okviru . zastavljenega vprašanja izčrpati vseh možnosti. Diskutanti so govorili o gospodarskem položaju, o odnosu med nacionalno in mon-dializacijsko smerjo v sedanjem položaju, o odnosu med federacijo in republikami, o šolstv»!( in visoki šoli kot potrebnemu oblikovalcu progresa in programiranja, o položaju, ki je specifičen za . male narode ipd. Spričo naslova tematike — Slovenski narod danes — bi bilo pričakovati več razmišljanja tudi o narodnih manjšinah na Koroškem, v Italiji in na Madžarskem. Nazadnje bi sodil v ta okvir tudi delež slovenskega ekonomskega izselje-ništva ali celo jasna beseda o emigraciji v tujini. Seveda nujno ostaja slovensko področje osredje programskega razpravljanja. Ob nekaterih plodnih mislih bi drugod želeli več konkretnih, ne-izogibajočih problemskih osvetlitev. Zdi se, da bi bilo potrebno statistično in drugo osnovno gradivo, ki bi omogočalo studiozen pristop in korenitejša spoznanja; vendar tudi opazovanja in izkušnje mnogih diskutantov nakazujejo tvorne misli, odveč pa je bilo vključiti tiste diskusije, ki se oddaljujejo od jedra problema. Med razpravami in raziskavami o, družboslovju in filozofiji je Zdravko Mlinar analiziral »Vas v procesih družbene integracije in vlogi komune«, Andrej Kirn pa je podal »Oris nekaterih vidikov pojmovanja časa v filozofiji in znanosti«, Valter Motaln pa govori, o »Russellu in izkustvu«. V rubriki Mednarodna in jugoslovanska misel gre beseda raznih avtorjev o Češkoslovaški in sodobnem svetu. Sodelovali so gosti iz Češke in Slovaške, ter nekateri domači. V temeljitem pretresanju pomembnih vprašanj so avtorji nujno vključili obravnavanje sodobnega vprašanja marksizma. Mikavna vsebina Anthroposa kaže v celoti zavestno orientacijo k izrazito sodobnim pojavom in iz teh izvirajoči problematiki. Prevladujoča diskusijska vsebina pa lahko postane dvorezna: kakor je zelo simpatično’ da iz neke tematike z diskusijami zaobjamemo celotno območje gledišč in spoznanj, pa je vmes tudi to in ono oddaljeno od jedra, na nezadostnem nivoju ipd. Praksa sama bo pokazala, ali ne kaže v večji meri posvetiti prostor zaključenim ali nezaključenim, a tvornim razpravam posameznikov, analizam, skratka studioznemu obravnavanju, ki pač ima vse drugačne razsežnosti kot odmerjena diskusija. Kljub temu, da doživljamo baročni razcvet re-vialnega tiska na Slovenskem, pa lahko domnevamo, da bo lahko Anthropos postala ena osrednjih revij, če si bo s kakovostjo znala trajno zagotoviti životvorno dejavno mesto v slovenskem kulturnem prostoru. I. G. FRANCE AVČIN »ČLOVEK PROTI NARAVI« Ime pisca Francčta Avčina je pri nas široko znano, saj le malokateri od naših znanstvenikov združuje v sebi dve navidez tako nasprotujoči si lastnosti: znanstveni, tehnični poklic in ljubezen do Narave, nepopačene in nepokvarjene od tehnike in civilizacije. Poklicni dolžnosti se je oddolžil z mnogimi znanstvenimi deli, Naravo — ki jo dosledno in zvesto poimenuje z veliko začetnico — pa časti in poveličuje v govorjeni in pisani besedi že vrsto let v revijalnem tisku, se zanjo trmasto in neizprosno bori na vseh ravneh in forumih, njej je postavil spomenik v svoji poetični knjigi »Kjer tišina šepeta«. Tej Naravi je posvečeno tudi pričujoče delo, ki nosi simboličen naslov »Človek proti Naravi«'; v njej nam avtor včasih drastično in prizadeto, včasih suhoparno, s številkami, a zato nič manj zastrašujoče opisuje vse zločine, ki jih je človek storil nad Naravo, ki jih še dela in ki zanje vedeti noče. Časopisje leto za letom polni stolpce z naslovi, kot Množičen pogin rib v Savi, Ljubljana — »plinska celica«?, DDT nevaren za živali in človeka, Radioaktivne ribe v japonskih morjih in še in še. Članke preberemo, se ob njih za hip zamislimo, za trenutek nas stvar pretrese — s tem je vse opravljeno. Zdi se, da je vse to daleč od nas, naj si pač beli glavo s tem tisti, ki ga to neposredno prizadene. Ne zavedamo se, da se človekov zločin nad Naravo razširja, da ni samb enkraten in da ga vselej ni moč popraviti. Tako si človeštvo samo in vedama uničuje tisto, iz česar je izšlo in kar mu daje možnosti za življenje in obstoj na Zemlji: svojo pramater in stvariteljico — Naravo. Dan za dnem, na vseh koncih Zemlje, z najrazličnejšimi sredstvi in na stotere načine si sami zastrupljamo zrak, zemljo in vodo. Pomehkuženo in nenaravno življenje človeka prav taka tira na rob prepada, in počasi, a nezadržno stopa proti njemu. Ce se ne bo osvestil pet minut pred dvanajsto, »bo stopil čez rob gnezda Življenja... preostalo bo le še, da zgrmi v prepad brez dna« (Avčin) Naj. bo ta knjiga opozorilo in vodila, da bi se vsi skupaj zavedli nevarnosti, ki jo prinaša Človekov neodgovoren in brezvesten odnos do Narave, še posebej v naši ožji domovini Sloveniji, na tem malem koščku zemlje, tako polnem lepot in naravnega bogastva, da mu zlepa ni enakega na svetu. Knjigo priporočamo vsem prosvetnim delavcem, šolskim in drugim knjižnicam. Knjiga bo irpela okrog 200 strani, 12 fotografij na umetniškem papirju, vezana v celo platno z lakiranim štiri-barvnim ščitnim ovitkom. Cena khjige je 40 din. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa naročite pri Tehniški založbi Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. iiunim il!llllll!IUI!iil!lll«IIIIIIU!ll !!llll!lillllllll!ll:lli!l!!llll!l!lll!lllllll!lllllllllllll!lll!!!ll!ll!;il[llllll!!llllllll!lll[|||||l!llll!!llllllllllll[ini I NOVO PRI CANKARJEVI ZALOŽBI: Barka Marentič-Požarnik: Kako naj se učim | n Knjižica ni zbirka magičnih receptov, ki bi učencu pomagali, a da bo brez truda in kar čez noč dosegel odlične ocene. Pri- B dobi pa lahko nekaj drugega: trud, ki ga vlaga v učenje, | lahko mnogo bolj smotrno izkoristi, tako da se nauči oprav- jj Ijati iste stvari v krajšem času in bolj uspešno. Tudi dolž- g nosti, ki so mu sedaj neprijetne in odveč, bo opravljal z lah- 1 koto in veseljem. Knjižica je izšla v zbirki Knjižnica za mlade. iV |*; Cena izvoda je 4,50din. II8SS1.®T 1 llll!!lll!!!!!!lll!!nile sedmo poglavje je spet za lase privlečeno, zato je polno otrobov in žaganja. Prozorno in enostransko nekaj razlaga. Buc, buc! , •.. Potem moraš zapustiti svo-Je zakajeno prebivališče in oditi haravo in med ljudi. Preveč si 7? prepojen z vonjem prahu in s.lrtia, preveč že misliš, da ima ’vljenje samo eno obliko in di-^nzijo, da moraš prebrati vse ^slanosti, ki jih dandanes ljudje tik ^o ‘z takih in drugačnih na-|*bov, poklicno ali nepoklicno. | ® tudi spreobjedel si se že šte- T'nih radijskih ponavljanj o [»h, koliko izobraževanje stane, l1 intervjujev na televiziji o tem, h°llko gre iz občinskih in repu-*'ških proračunov za šolstvo in ^Preslanih člankov v časopisih »Podobni temi in priskuti se ti da vsa ta informativna sred-l^a ne govorijo tudi o tem, koli-jj vse drugo požre, skratka, tra-F^to se ti zdi, da samo ti in « žreš in ne dovoliš naro- da bi Sredstva trošil za bolj r^netne stvari,, kot je šolstvo, pa 3 živce ti gre. da od vseh naših j^odv.v ravno Slovenci najmanj s-^dirajo in še druge podobnosti n “ gravžajd in zagravžajo. Po-. to i hiik° *r«čiš .N; moraš malo v naravo, med icjer je misel še kolikor-|jo zdrava in 'trezna, da pre- svoja pljuča in misel. H,.Zagaziš v sneg ali v jesensko (jtJo in hodiš uro ali dve in med tH^iem opaziš dva ali tri ljudi, ftiRH arJe> tud’ ženska je lahko to t, njimi, nič nenavadnega ni se’ se mučijo okoli smreke, ki |)lj>J® pri podiranju obesila na i^jdjo bukev, in skleneš, da jim Sh? Pomagal. Ko spodnesete V..c‘nii konec in oklestite nekaj p.« smreka trešči na tla in sku-ui r®čete, pa smo jo ugnali. Po-01 Je slučajno ura za malico, sedete, malo klepetate, malo me-Ijete črn kruh in konec klobase in spet klepetate in tu pa tam poplaknete usta z jabolčnikom in tako nekaj časa. Potem ti tisti, ki ga imaš za gospodarja, pove, da jim bo popoldne pomagal tudi sin, ki je zdaj v šoli, v osmi razred hodi in kar dobro dela. Ne, doma pa mu ne morejo nič pomagati pri šolskem delu, tako učene stvari se učijo danes v šoli, včasih je bila osnovna šola veliko lažja, veliko morajo znati tisti, ki jih učijo. Ysak dan se lahko pred učenci osmešijo, ker otroci danes vidijo in preberejo marsikaj. No ja, vse mu najbrž ne bo. koristilo; najbrž bi čisto lahko shajal brez nekaterih podatkov, a tisti v šoli že vedo, saj se snovi najbrž ne izmišljajo sami, Ne, o kmetijstvu pa ne sliš-i skoraj nič, a zanj tako ne kaže nobenega veselja. Ce se bo dalo, ga bom dal v kako srednjo šolo, pravi, da ga še posebno zanima elektrika. Ce bo. le hotel,- bomo pač morali še posekati nekaj ku-bikov lesa. Šole so drage, davki pa tudi precej visoki. Lesa pa se skoraj ne izplača spravljati, če nimaš svojih ljudi in živine. Precej odmaknjeni od doline smo, petnajst kilometrov ima do šole. Včasih pa se vrne domov in pravi, da se skoraj ni izplačalo iti tako daleč v šolo, nič novega ni slišal. In v tebi se oglasi vest, če včasih le ne poženeš ure kar v prazno, nisi se dovolj pripravil, da bi bii zanimiv, skleneš, da boš odslej s tem računal, da nimajo vsi šole pred nosom, da nekateri priromajo petnajst in več kilo- metrov daleč, da jim moraš dati toliko, da se ne bodo praznih rok vračali domov. Potem pa spet prisluhneš, da imajo nižje razrede v vasi in tri učitelje imajo. Vsi so mladi in ne živijo s krajem. Nič ne naredijo, nobenih iger ni, včasih pa so bile! Vsi .komaj čakajo, da bodo dobili mesto v dolini, ker jim dolina lahko več da kot vas. Radi bi našli takega, ki bi ostal med nami leta in leta,, ki bi bil naš, ki bi o nas kdaj kaj napisal za časopise o naših težavah. Pa so taki učitelji. Zadnjič sem slišal, da živi nekdo tam nekje nad Velenjem in slika kmete in vaške običaje. Za naše pa mi nismo nič zanimivi. Da, sin kar dobro dela in v dolini pravijo, da je prinesel še kar dobro podlago iz vaške šole. To je pa tudi nekaj! Sedem smrek moramo posekati, ' da bomo plačali četrto akontacijo. Občina potrebuje denar pa za socialno gre tudi veliko, pa kaj veš, kaj .še pride. Takole v gozdu se ti lahko hitro kaj zgodi. Lansko leto je šel hlod sosedu čez nogo in zdaj se zdravi že celo leto. Kosti mu niso dobro sestavili, potem pa so mu jih lomili in še sedaj hodi v berglah. Pa vojska tudi precej stane, nobena država ni brez nje,, kaj hočemo, ko pa ljudi dve hudi vojni še nista spametovali. Za šolstvo gre tudi precejšen delež davkov, a ljudi, ki delajo, je treba pač plačati. Mi delamo po svoje, delamo tisto, kar so nas naučili naši starši, učitelji delajo svoje in študirajo. Včasih me je kar sram pred sinom, ker ne razumem, kaj žebra. Na, spij še kozarec, da boš laže hodil, ti rečejo, nato se posloviš in nadaljuješ pot. . Potem po poti razmišljaš kmetovih treznih besedah in °o tem, da v njih ni bilo nobenih očitkov, da žreš družbeni denar, da žreš njegov denar, da nič ne delaš, tvoja plača.pa raste iz meseca., v mesec. Ko se znoči, si doma in na široko odpreš okno, da skozi sobo zaveje sveži veter s hribov in prežene zatohlost, ki trepeta od očitkov in razbolelosti. Potem se vržeš na posteljo in zaspiš. Recimo, da naslednji dan ne odideš v hribe, ampak skleneš, da boš postoril nekatere opravke v. dolini. Bežno preletiš dnevnik in vidiš, da spet piše na prvi strani, koliko bo treba odriniti za šolstvo, in časopis odložiš. Moraš na občino in obiskati moraš nekatere politične funkcionarje. Prazniki se bližajo in potrebno bo nekaj pripraviti, da ne bodo minili brez kulturnega programa in podobno. Povsod naletiš na mnogo praznega časa in posedanja,. na branje takih in drugačnih ča-. sopi.so.v in revij, na dolge malice in na dolge obiske in klepetanja. Saj res, prazniki, državni prazniki se bližajo, da, nekaj bo treba Pripraviti. Joj, pa tako malo, časa imamo. Resno se pripravlja-. mo za letno konferenco, ki bo čez tri tedne. Ko bo pa ta mimo. bomo začeli delati že za konferenco v naslednjem letu. Obiskana ftajbrž- ne bo kaj prida, biti pa mora. Moramo dati obračun svojega jenoletnega dela. Da, te stvari okoli državnega praznika naj kar šolniki pripravijo. Mnogo časa-imajo, saj nič ne delajo. In f mesece počitnic imajo! Ko tn .Uh jaz imel! Ni kaj reči, godi se vam kot malim bogovom! Plače vam. pa kar naprej rastejo. .le bomo vzeli denar, ko že -POZ.rete skoraj ves . občinski P cun. Saj boste imeli kmalu večje plače kot čistilke v lekarni! Tako se vam godi kot ledvici v loju, vi pa kar naprej nekaj jamrate in nergate! Nič ne nergam, rečeš, samo vprašat ..sem prišel, kaj bomo pripravili za državni praznik, potem pa spet izveš, da se pripravljajo za letno konferenco. Izdali bomo okrožnico, da bodo morali na konferenco priti vši prosvetni delavci. Saj ■ .živijo čisto izven časa in problemov! Potem pride v napad sekretar za družbeno aktivnost stoletnikov. Končal je : neko djvjo šolo in od takrat se ima za velikega inteligenta. Po dolini, krožijo besede, da se še vedno ni otresel svoje vaške mentalitete, zato najraje prebira časopis za kmečko mladino, to je Anteno... Pride v napad in pravi, da dobro ve, da šolniki nič ne delajo. Moj sin hodi v šesti razred in dobro spremljam njegovo in vaše delo. Vsake pol leta mu pregledam zvezke. Vsak dan mi'zatrjuje, da niso vzeli nič naprej, da nimajo nobene naloge, da ni bil nič vprašan, da bi vse znal, če bi bil, da mu večkrat odpadejo ure, da učitelji prepozno prihajajo v razred, ker pijejo v zbornici kavo, in kaj vem še vse. Se tisto plačo bi vam vzel, če bi imel kaj besede. Da. poleti, vam bomo poiskali delo. Štiri mesece počitnic in še vse druge mesece počitnice! Poleti boste splanirali novo nogometno. igrišče, ker bomo sedanjega razprodali privatnikom za hiše, pa vaške poti boste šli popravljat! Kmalu bodo volitve in podeželju se moramo nekako prikupiti. Saj bo državo in občino hudič vzel, če bo šlo tako naprej! Človek vam prst pomoli, vi pa za roko zagrabite. Na svoje prednike v nekdanji državi pomislite, pa boste takoj postali bolj ponižni! Da, poleti boste videli, kaj se pravi delati! Državne gozdove boste čistili in smreke sadili, boste že videli! Potem ga še enkrat spomniš, da si prišel zaradi bližajočega se državnega praznika in izveš, da je kultura izključno stvar prosvetnih delavcev, najbolj poklicani so zanjo, zato naj nekaj organizirajo. Potem se le malo ohladi in pove, da ima ogromno dela, ker pripravlja referat za letno konferenco, poleg tega pa je včeraj umrl tudi eden od stoletnikov, jutri bo pogreb in napisati mora nagrobni govor, nenadoma je umrl, prav treba mu je bilo ravno v tem mrazu, zato mu ne smeš’ zameriti, če ti je povedal stvari, ki so mu že dolgo ležale na duši. Potem tudi tebi privošči kavo in skupno pokadita vsak svojo moravo. Potem spet naslednji dan prideš v šolo in malo pobrskaš po dnevnikih, matičnih listih in redovalnicah in ugotoviš, da je učenec s kmetov skoraj odličen, da nikoli ne manjka, da redno piše domače naloge, da se mati vsaj štirikrat na leto oglasi na šoli in še mnogo podobnega. Ugotoviš tudi, da je sekretarjev sin že dvakrat zaostal, da neupravičeno izostaja, da ne piše domačih nalog, da šole ne vzame resno, predvsem pa, da nima prav nobenih delovnih navad, staršev pa od nikoder, ker so preveč zaposleni. Potem ti postane marsikaj jasno, razumeš strpnost enega in nestrpnost do šole drugega. Spomniš se tudi, da vsak drugega po sebi sodi, zato ne zameriš kmetu, ker tvoje delo enači s svojim, a tudi sekretarju ne, če to počenja. Potem skleneš, da boš še večkrat šel med naša gričevja, da boš večkrat temeljito prezračil sobo, predvsem pa da tistih, ki .'iodijo ure in ure v snegu v šolo, ne boš nikoli pustil domov praznih rok. Potem prisluhneš, kako pri farni cerkvi mrliču zvoni. Zvon je počen. Danes zvonimo z mnogimi počenimi zvonovi, gi praviš. Te dni v kine- PISMA UREDNIŠTVU Vprašanja in odgovori matografih ODGOVOR: Vaš predlog, da bi tudi Pedag-pss akademija v Mariboru organizira tak enoletni študij za učitelje, ki končali pet letnikov učiteljišča ib u si oridobili višjo pedagoško iz ob ra bo, je popolnoma na mestu. Mnsnj sem, da bi Pedagoška akademij3-Mariboru tudi organizirala tak enoletni študij, če bi se s tako zahtev obrnilo nanjo več interesentov. stavite tako zahtevo zato direktn na Pedagoško akademijo v Manbo' ru. VPRAŠANJE: . Pomorska šola Piran spraŠUJ®’ kaj je učitelj s srednjo izobrazbo n predmetni stopnji, ki ga citira osD,H* tek meril RIS za dodeljevanje štev srednjim šolam v letu 1969- ’za' nima jih, ali se šteje med delavce s srednjo ali med delavce z visj0 izobrazbo. Končno bi radi veden« koliko točk naj znaša osnova, to J® za koliko naj se zviša osnova ^ srednjo izobrazbo oziroma zniža nova za višjo izobrazbo. ODGOVOR: Za delovna mesta pedagoških && lavcev na šoli se zahteva visoka* višja in srednja izobrazba. Glede na ta in ostale faktorje so ocenjena tiP di posamezna delovna mesta, -v praksi pa ne zasedajo delovnih mes1-vedno učitelji, ki izpolnjujejo zahte* ve delovnih mest glede na šolski izobrazbo. Zato je RIS tudi doloch vmesno stopnjo učitelja s srednjo izobrazbo, ki uči na delovnem me-stu, kjer se zahteva višja izobrazba* in na ta način ustrezno znižal sredstva glede na dejansko zasedbo delovnih mest. Zato morajo šole v svojih Splošnih aktih upoštevati dejstvo, da z*' sedajo delovna mesta, kjer se zahteva višja izobrazba, tudi delavci, ^ imajo le srednjo izobrazbo in sarm določiti višino pribitkov oziroma odbitkov od osnovne vrednosti delovnega mesta. Kolikšni naj bodo P**' bitki oziroma odbitki, pa določa šol* sama s svojim splošnim aktom. Janko Rrunet, dipL iur. { VPRAŠANJE: J. O. sprašuje, koliko znaša uČfl* obveznost prosvetne delavke v času* ko dela s skrajšanim delovnim som, t. j. do 8 mesecev starosti otroka. Tedenska učna obveznost je P° različnih šolah različno določena * takih primerih, in sicer od 7 do 1" ur tedensko in jo zanima, če je določeno z zakonom ali je prepuščeno šolam, da o tem same odločajo. ODGOVOR: Ko prosvetna delavka dela * skrajšanim delovnim časom, t J* štiri ure dnevno, kakor določa kon, je treba upoštevati, da štiri ure obsegajo vse tri elemente delovnega časa prosvetnih delavcev (učno obveznost, priprave in drug® izvenučne aktivnosti). Učna obveznost je določena z zakonom o osnovni šoli, število ur za druga dva elementa pa določa šola sama s svojifd splošnim aktom. TZDR določa le. d* se vsi trije elementi delovnega čas* sorazmerno skrajšajo tako, da skupno ne presegajo 4-urne osnovne delovne obveznosti. Glede na povedano je torej možno, da je učna obveznost v skrajšanem delovnem času na šolah različna. Janko Brunet, dipl. inž. Zazidana je film nedavno umrlega beograjskega režiserja Kokana Ra-konjca. Rakonjac je začel snemati v kinoklubu Beograd . Skupaj s še nekaterimi danes priznanimi filmskimi ustvarjalci je vnesel v našo kinematografijo mnogo novega in svežega. V filmu Zazidana se je želel poglobiti v psihološko študijo odnosa med kaznjencem in paznikom. Iz njunega globokega medsebojnega sovraštva se razvije iskreno in tesno prijateljstvo. Konflikt nastane, ko paznik, 'ki je svojemu prijatelju sam predlagal beg, ubije kaznjenca, z njim pa tudi edinega svojega prijatelja. Igra Ljube Tadiča in Danila Stojkoviča ter domi-sel&a filmska realizacija so uvrstile film med boljše stvaritve lanskoletne jugoslovanske proizvodnje. Čudovita ljubezen Elvire Madigan je najlepši in najbolj čist ljubezenski film zadnjih let. Švedski režiser Bo Videberg je v kratki časopisni beležki ob začetku filma povedal zgodbo, v prvih kadrih pa z besedami glavnega junaka objasnil svoj odnos do zgodbe same. Potem pa je gledalce prepustil impresionističnemu dojemanju lepote, ljubezni, radosti, ki jo povzroča žarek sonca na listu, ki ga pozibava veter, ali pogled na skladen pregib obleke ob premiku nog in poetičnega prikaza lakote in obupa. Pripoved, ki je jasna in premočrtna, je potisnjena v ozadje, v ospredju pa je prefinjena, neizu-metničena poezija filmske govorice. Film priporočamo za ogled že v višjih razredih osnovne šole. Rosemaryn otrok je film Poljaka Romana Polanskega, ki ga je posnel v Ameriki. Osnova filma je roman o kraljestvu Satana, zgodba sama nosi v sebi mnogo grozljivega in je zato mnogi doživljajo le na nivoju grozljivke. Vendar se za to na videz nemogočo zgodbo skriva globoko razmišljanje o človeku danes. Režiserjeva bogata kultura, predvsem pa njegova nepomirljiva misel sta uspeli ustvariti mojstrovino, katere osnova je filozofska sinteza evropskega in ameriškega sveta. Vsaka interpretacija filma je sila osebna. Bogastvo misli, ki kot vulkan bruhajo iz vsakega gledalca — njegovim nazorom, izobrazbi in sposobnosti umetniškega doživetja ustrezno, je prav gotovo tisto, kar ie postavilo film v vrh letošnjega filmskesa repertoarja. (Podrobno oceno filma ie napisal A. Lah v Filmskih beležkah 6). Film priporočamo za obdelavo v srednji šoli. Daleč od ponorele množice 1e film angleškega režiserja Johna Schlesin-gerja, ki je za izhodišče razmišljanj o humanizmu uporabil Hardviev roman. Človekova eksistenca, razpeta med pojmovanjem človeka — osebnosti in človeka — predmeta, med nezavisnost-jo in pripadanjem drugim, vklenjena v tokove življenja, je snov. ki je zainteresirala tega režiseria. F^šitve ne kaže. temveč odpira večno živ etičen problem Človeka. Na videz sladkobna zgodba preraste v rokah sposobnega režiseria, ki gradi ves film na oblikovanju vzdušja, ki pogoiuie človekovo obnašanje, okvire melodrame v barvah. leralska okina Juli e Christie, Terence Stamp. Peter Finch pa so k temu pripomogli. Film je nrimeren že za učence višjih razredov osnovnih šol. Navihanci Iz nrve klopi je zahodno-nemški film režiserja Werneria Jacob-sa. Zgodba iz šolskih kloni je napolnjena s sladkobnimi zeoribirami. naivnimi zapleti in humoriem. ki je blizu malomeščanski miselnosti. O našem glasilu, pouku kmetijstva in še... Rad bi napisal nekaj stvari za naše stanovsko glasilo, katerega že dolga leta rad prebiram. Posebno sem vesel tistih člankov, ki posežejo kar naravnost v življenje prosvetnih delavcev in ki brez olepšavanja odkrivajo vse naše težave in nadloge. Vem, da to naše glasilo ni namenjeno samo učiteljem, da piše tudi za ostale znanstvene in kulturne delavce. Vendar sem mnenja, da bi to naše stanovsko glasilo le bilo posvečeno predvsem učno-vzgojnemu delu na vseh naših šolah. Da bi postalo strokovni informator v pravem pomenu besede. Kaj na primer najbolj zanima mladega učitelja na podeželski šoli, kaj ga najbolj privlači v tem našem stanovskem glasilu, da ga bo z veseljem prebiral in da bo s tem število naročnikov za naše stanovsko glasilo res stoodstotno, kot je bilo nekdaj še v mojih mladih letih »Učiteljski tovariš«, brez katerega takrat ni bil noben učitelj in ga je plačeval obenem s članarino pri društvu. Zato naj bi bila vsebina glasila res taka. da bi vzbudila zanimanje za vse članke, ki izidejo v posamezni številki glasila. Tako pa vem iz izkušenj in pripovedovanja naših tovarišev in tovarišic, da pre-čitajo le ta ali oni članek. Vsi ostali članki pa ostanejo več ali manj neprečitani. Posledica take nezainteresiranosti je premajhno število naročnikov in pozabljanje na redno plačevanje naročnine. Drugo, kar bi rad poudaril, pa je tole: mnogo se zadnje dni piše o lepo uspelih dnevih prosvetnih delavcev. Ne razumem, zakaj se tak dan prosvetnih delavcev ne more in ne more sklicati tudi za ljubljanski bazen. Ali pri nas za to ni potrebe in je to potrebno le za bolj oddaljene kraje? Tretje pa še to. Veliko smo se razpisali v našem dnevnem časopisju o potrebi uvedbe kmetijskega pouka v naših osnovnih šolah. Čitamo o različnih načinih te uvedbe. Nekateri skušajo po svoje dokazati, da je to nemogoče, ker današnji učitelji niso sposobni prevzeti tega pouka, pa da bi bilo težko dobiti za to strokovni kader. Res je, da mlajši učitelji na osnovnih šolah nimajo predizobrazbe za to vrsto pouka, katerega smo bili mi starejši le deležni na nekdanjih učiteljiščih. Zato so nekdaj prav lepo uspevale kmetijsko nadaljevalne šole na mnogih naših osnovnih šolah, ki so bile dvoletne. Zato so bili nekdanji šolski vrtovi vzgledni. Na njih ste našli učna travišča in lepo urejene matičnjake mladega sadnega drevja. Naše učiteljice so bile sposobne voditi gospodinjske tečaje po vaseh. Tako so bili prosvetni delavci v resnici tesneje povezani z ljudstvom ih ljudstvo je znalo ceniti njih trud in je bilo zanj hvaležno. Mar danes res ni več to potrebno? Morda to v mestu, na podeželju pa se razmere in odnos do šole res ni bistveno spremenil. Še vedno se ljudje zatekajo v šolo po nasvete za to in ono. Prav bi bilo, da se naši bodoči prosvetni delavci, zlasti oni, ki bodo poučevali na podeželju, tega v celoti zavedajo in da jim 'šola da tako izobrazbeno sposobnost. Veseli me, da je po daljšem premoru le prišlo iz ljudstva ven nekaj, kar naši ljudje zlasti na podeželju rabijo. Prav bi bilo, da naši odgovorni forumi to tudi upoštevajo in na ta ali oni način podeželskemu ljudstvu ugode. Nace Vodnik Prispevek k anketi o Prosvetnem delavcu Razveseljivo je, da je uredništvo ob svojem malem jubileju poseglo po anketi kot sredstvu, ki naj ga še tesneje poveže z bralci. Tak prijem je zlasti koristen, kadar se pojavijo znaki; da na stvari nekaj šepa in v. tem primeru znakov he manjka. Odražajo se v dinamiki števila naročnikov, v člankih dopisnikov, v objavah uprave, še večkrat pa v naših medsebojnih pomenkih: Ob vsem tem je značilna dosedanja, zelo skromna udeležba v'anketnih prispevkih, čeprav tokrat anketna vprašanja he zožujejo njene tematike; veljalo bi se zamisliti ob zadržanosti, če ne kar pasiv- I PROSVETNI DELAVEC Ul st izdata republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. Izide Sldrtnalstdnevno med Šolskim letom Oreja uredniški odbor, od 20. vornl urednik Draro Ham Naslov uredništva: Ulunllana. Pollanska S-TT. telefon 815-58S Naslov uprave' Ddubllana Na-zorleva 1. telefon 22-984 t-oStnI predal: S55-VT1. Letna naročnina: 12 din za posameznike. za Sole to druse ustanove 30 din. Štev. tek. računa: SOl-8-28-1, Tiska CZP Uudska pravica. nosti anketirancev, tj. naročnikov. Ocenjevanje je mogoče, kadar so na razpolago uporabni kriteriji. Tovarišem iz predvojne generacije se pri tem rade vsiljujejo primerjave s stanjem izpred vojne. Imeli smo takrat, skupno z upokojenci iz naših vrst organizacijo, ki je združevala funkcije današnjega sindikata in strokovnega društva. Članstvo so tvorili pedagoški delavci v vseh ustanovah, namenjenih izobraževanju in vzgoji v obsegu šoloobvezne starosti učencev. Temu primerno je bila prirejena tudi vsebina obeh takratnih glasil, Učiteljskega lista : in Popotnika. V tako zaokroženi organizacijski strukturi je družila članstvo določena zavest kolektivne odgovornosti do družbe za dosežke njegovega dela. Režim je gledal v njej transmisijo za pritiske navzdol, v določenih pogojih pa mu . je lahko pomenila .tudi nevšečne-ga pobornika za njene lastne koncepte........ Po vojni se je struktura organizacije povsem menjala; koliko v korist in'koliko v škodo celotne pedagoške bilance, bi pokazala le izčrpna analiza.' Premaknilo pa se je tudi publicistično področje Prosvetnega delavca nekam med dejavnosti našega, po svoji sestavi zelo heterogenega sindikata, samostojnega. Pedagoškega društva, pa tudi Zavoda za šolstvo in še sekretariata za prosveto in kulturo. Zato je postalo marsikatero ocenjevalno merilo iž preteklosti ■ neuporabno za sedanjost. Novo mesto in bodoči profil glasila bi v prihodnje lahko- Usmerjevalno ■ opredeljevali zlasti uvodniki v vsakokratnih aktualnih situacijah' in' problemih pedagoške operative, če bi se uredniški odbor za to odločil. Koristno bi v to smer prispevala tudi Tribuna bralcev, kot posebna rubrika za diskusijo in polemiko k razpravam, objavljenim v listu. Zanimanje za list bi verjetno dvignila še rubrika z informacijami o dogajanjih v šolstvu izven Slovenije in Jugoslavije. Na kraju nekoliko o sedanji praksi poročanja s knjižnega trga. Ob periodičnem informativnem, zelo preglednem katalogu Knjiga 69, ki je interesentom na voljo v vsaki knjigarni, in z ozirom na ostalo gradivo v časopisu se zdi obseg kritik včasih kar preobsežen, pa tudi neenakomerno obširen z ozirom na uporabnost posameznih publikacij pri učiteljevem pedagoškem delu. Jože Rupnik ANTON KRIŠTOF — OSEMDESETLETNIK V mesecu decembru v tem letu je praznoval osemdesetletnico svojega rojstva Anton Krištof- šolsM upravitelj v pokoju. Ob tem njegovem jubileju so ga s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjajo ne s^mo njegovi stanovski tovariši, temveč tudi veliko število njegovih nekdanjih učencev in učenk. Tovariš Krištof se ie rodil v vasi Razdrto pri Šmarju-Sap. 8. decembra 1889. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani. Njegovo prvo in zadnje službeno mesto so bile Radomlje, lep turističen kraj blizu Domžal. Na tem mestu je služboval vse od leta 1911 do okupacije 1941, ko je bil nasilno izseljen z družino vred v daljno Srbijo v kraj Lozovik blizu Smedereva. Kmalu se !■■■■■■■■■■■■■■■■■■B■■■■■■■■■c■■■■■»■■■■■■gBliai OSNOVNA ŠOLA IZLAKE j ■ razpisuje delovno mesto j — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK i v oddelčni šoli Kolovrat J za določen čas. Razpisni rok je 15 dni. : : • «**■■■ UBBBBBBBBB^BBB »BUB BBUBB-BBCJB a »■■■1B'4BBI mu je posrečilo, da se je vrnil v svoj domači kraj, kjer je preživel dobo okupacije in bil ves čas brez zaposlitve. Po 'osvoboditvi leta 1945 se je nemudoma vrnil v Radomlje, kjer je takoj organiziral pouk. Ker je bila šola požgana, je bil pouk začasno občinski hiši. Treba je bilo obnoviti šolsko poslopje, poprijeti v vseh na novo nastalih družbenopolitičnih organizacijah in zaorati novo ledino na polju šolstva. Kot vsi takratni prosvetni delavci tudi tovariš Tone ni niti za trenutek miroval. Povsod je sodeloval in se dajal vsem in vsakomur na razpolago, čeprav za to ni pričakoval ne zahvale ali priznanja. 2e pred vojno je bil kar trikratni tajnik tako pri domačem gasilskem društvu, pri Sokolu in domačem prosvetnem društvu. Še danes ne miruje in se živahno zanima za vsa dogajanja, še vedno se udeležuje sestankov, občnih zborov, najrajši pa se oglasi pri radomeljski zvezi' borcev NOV. Tov. Tone še danes dobro skriva svoja leta. V tovariškem razgovoru je lasmejan in tudi kritičen, pa vedno tovariški in odkrit. Zato je priljubljen med mlajšimi tovariši, s katerimi rad podebatira o nekdanjih časih in jim daje tudi praktične nasvete za njihovo delo. Ob njegovem visokem jubileju mu želimo vsi njegovi stanovski tovariši še mnogo zdravih in zadovoljnih let! N. Vodnik ■ ■■aHaaiaaij. 1 mali I \ svet J ® REVIJA ZA VRTIČKARJE, Q REJCE MALIH ŽIVALI IN • LJUBITELJE NARAVE Tudi vi lahko posfanefe naročnik priljubljene revije »MOJ MALI SVET«, ki je praktična in poučna in vam : bo odlično služila pri praktičnem in teoretičnem pouku. Revijo »MOJ MALI SVET« lahko naročite pri ČZP »KMEČKI GLAS« Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO za nedoločen čas. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Nastop dela 1. februarja 1970. Stanovanje zagotovljeno. s Delovna skupnost s Doma strokovnih šol Vere Šlandrove, Celje objavlja prosti delovni mesti: > VZGOJITELJA S VZGOJITELJICE (ponovna objava) . . s Pogoji: po Zakonu o srednjem šolstvu SRS — 37. člen. Prednost imajo kandidati s prakso v domovih srednjih šol. Nastop dela možen takoj ali,, po dogovoru. Stanovanje: vzgojiteljska soba v domu. VPRAŠANJE: A. K. je zaposlena kot vzgojiteljica z učiteljsko diplomo in strokovnim izpitom v dijaško-vajenskem domu s tedensko obveznostjo 42 ur vzgojnega dela z učenci. Smatra, da je preveč obremenjena še posebno zato, ker si mora pridobiti višjo stopnjo izobrazbe. ODGOVOR: Glede na to, da je z zakonom o srednjem šolstvu določena tedenska obveznost vzgojiteljev v domovih 30 ur vzgojnega dela z učenci, ki jo lahko svet doma poveča ali zmanjša za največ dve uri tedensko, je vaše stališče, da bi moral svet doma odpreti še eno delovno mesto vzgojitelja s krajšim delovnim časom, pravilno. Še posebno pa se strinjam z vami, da bi vam moral dom pomagati glede na to, da ste vpisani na oddelku za domske vzgojitelje na pedagoški akademiji s tem, .da bi vam določil vsaj* z zakonom določeno tedensko obveznost, in pomagal s tem, da vam da tudi študijski dopust, saj je na ta način mogoče izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v domu, kar tudi zahteva zakon. VPRAŠANJE: T. F. sprašuje, kolikšna je učna obveznost ravnatelja gimnazije, ki ima 7 oddelkov. ODGOVOR: Zakonskega določila o tem. koliko znaša učna obveznost ravnatelja gimnazije, ni, pač pa je z normativi o učni obveznosti, o številu učencev v oddelku itd., ki so osnova za izračun sredstev za financiranie srednjih šol v letu 1969 (glej Informacije republiške izobraževalne skupnosti št. 2/1969) določena učna obveznost pe-dagoških delavcev na srednjih šolah, učna obveznost ravnatelja, pomočnika ravnatelja itd. Po teh določilih se ravnatelju srednje šole zniža učna obveznost za 3 ure tedensko za vsaka dva oddelka tako, da pri 14 oddelkih že nima več učne obveznosti. VPRAŠANJE: Osnovna šola »Tineta Rožanca« Iz Pirnič sprašuje, do kdaj ima pravico delati skrajšan delovni čas prosvetna delavka, ki ji je potekel porodniški dopust Z. 6. 1969, ker so bile vmes letne počitnice. ODGOVOR: Delavka ima pravico delati skrajšan delovni čas, če to zahteva, do 8 mesecev starosti otroka. Delavka, ki ji je potekel porodniški dopust 2. 6. 1969, bo torej delala skrajšan delovni čas do 2. 2. 1979. Letne šolske počitnice in počitnice ob polletju se vštevajo v čas, ko delavka dela s skrajšanim delovnim časom. VPRAŠANJE: E. M. navaja, da je brala razpis Pedagoške akademije v Ljubljani za vpis na enoletni razredni študij za učitelje, ki so končali pet letnikov učiteljišča. Ta enoletni študij omogoča takim učiteljem pridobitev višje pedagoške izobrazbe. Zanima jo, ali v Mariboru, ki je bližji njenemu kraju zaposlitve, ni takega oddelka oziroma če bi ga bilo mogoče ustanoviti, da bi tako pomagali učiteljem pri izobraževanju in pridobitvi višje pedagoške izobrazbe. '^^^•^''S^AA^AAA^AAA^A^A^^^AAAAA^AAAAAA^AAA^AAAA^AAAAA^AAAAAAKAS^1 ^■AAAAA^AAAA^AAAA^^AA^AA^AAA^A^AAAAA^\AAAA^AA^\AAA^AAAAA\AAA\AAAy\AAA^J Delovna skupnost POSEBNE OSNOVNE ŠOLE NOVA GORICA ponovno razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas KLINIČNEGA PSIHOLOGA Kandidat mora imeti končano fakulteto. Nastop dela 1. januarja 1970. Razpis velja 15 dni po objavi. '^AA^^^A^AAAA^AAA^AA^AAA-A^AAAAA^AAAA^AAAA^AAAsAA^AAAA^AAA-AA^AAAAA^rA^ OSNOVNA SOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU razpisuje prosta delovna mesta: — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1. 1. do 30. 4. 1970 — 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas. Na razpisana prosta delovna mesta se lahko prijavijo tudi upokojenci. Samske sobe so na razpolago. Prijave sprejema uprava šole do 1. 1. 1970. •^AAA^AA^AAAAAAAA^AAA^AA^AA^AA^AAA^AAA^AAAA^AAA^AAAA^AA^AAAAAAAAAA^AAA^ '^AAAAA^AAsAAA^AAAAAA^A^r^AAAAA^AAAA^\AAsAA^AAAA\AA^AA^AAAAA^AAA^AAAA^ O POP GLASBI Kot 77. zvezek zbirke »Umetnost in kultura« je pri Prosvetnem servisu v Ljubljani izšla knjižica **-0 pop glasbi« (popularni glasbi). Avtor Tomaž Domicelj je obdelal pojave v najmodernejših glasbenih strujah, kot so npr.: preprosta oblika blue-sa, rock’n’roll, folk-glasba, beat glasba, the beatles itd. O tem se dotika nekaterih pojavov tudi širše, npr. beatništva, popevkarstva itd. Zanimiva Je pesem Jacka Keruaca »Beat generacija«, ki jo objavlja v prevodu. Začetek te pesmi se glasi takole: »... pa vendar, pa vendar, gorje mu in sram naj bo tistega, ki misli, da pomeni beat generacija kriminal, nemoralno, mladoletno pokvarjenost... gorje tistim, ki jo napadajo, ker čisto preprosto ne razumejo zgodovine in hrepenenja človeškega duha, gorje tistim, ki verujejo v atomske bombe, v sovraštvo do očetov in mater...« Ob srečanju sodelavcev Mlade njive Zadnje dni novembra je bilo spet srečanje sodelavcev Mlade njive, mladinske priloge Ljubljanskega dnevnika, ki io ureja pisatelj Ferdo Godina. V soboto, 22. novembra, se je v dvorani Doma družbenih organi7acij zbralo lepo število sodelavcev, učiteljev in staršev Jtrok. Mladi so prišli iz vseh krajev Slovenije. Od ponekod so prišle kar cele skupine, literarni ali novinarski krožki. To je dokaz, da pisanje v Mladi njivi spremljajo tudi prosvetni delavci. Tako je prišlo večje število mladih sodelavcev iz gimnazije in osnovne šole iz Ajdovščine, iz osnovnih šol Hrasinik. Ježica. Preddvor, Tržič. Šmartno in Tatija. Prišli so tudi člani lutkarske skupine iz 2i-rov. Vsa ta druščina, skupaj 150 otrok. Je prišla na podelitev nagrad, ki jih je podelilo uredništvo Mlade njive za 29-november. Denarne nagrade so dobili: Jožica Prikeržnik (Hrastnik), Bogomila Vidrih (Ajdovščina), Stanko Ptičaf (Litija), Helena Drnovšek (Zagorje01? Savi) in Marko Suhadolc (Šujica Ljubljani). Poleg denarnih nagrad S0 letos podelili še deset knjižnih nagrad, ki so jih dobili sodelavci iz različni^1 krajev Slovenije. Vsi so prejeli knjižico Kako pišem, ki je nastala prav na takem Srečanju pred dvema letoma. In kakor vedno pred 29. novembrom tako je tudi letos urednik Mlade njive književnik Ferdo Godina.Povabil vrsto književnikov, ki so ’ ^ predlagali mladi sodelavci. Srečanj3 so se udeležili France Bevk, Matej Bor. Jože Šmid, Kajetan Kovič i*1 igralec ter pesnik Vone Kuntner. Sodelavci Mlade njive in književniki so govorili na temo: Kaj mi Pomeni slovenska beseda. Pogovor je Pp: kazal, kako zelo občudujejo, slovenski jezik, kako ljubijo pisano slovensko besedo. Naj navedem samo misel, ki jo je povedal srednješolec Kajetan Bajt iz Ljubljane, ki je lepe misli sklenil z besedami: »Zahvaljujem se tovarišu Ferdu Godini v imenu vseh in v imenu slovenske besede,« Prav ta in še druge izjave povedo* da pomeni Mlada njiva mladini zar^ veliko. Spodbuja jih pri prvih poskusih pisanja, ob taki spodbudi pa c*' štej o novi pesniki in pisatelji. MILOŠ D JUKIČ Priprave na folklorni festival V soboški občini so se že začel: pri' pravljati na festival folklore, ki bP P° 13. do 14. junija prihodnje leto v Muf' ski Soboti. Festival sodi v prograP1 jugoslovanskih pionirskih iger. V soboški občini so se mentorji pionirskih odredov že dogovorili za sodelovanj®' Na festivalu folklore bo nastopila beltinska folklorna skupina in prikazala etnografsko območje Prekmurja. Pujski zbor osnovne šole III v Murski Soboti bo pel prekmurske narodP® pesmi, poleg tega pa bodo izdelali pionirji tudi posebne spominčke za prir®: ditev. Spominčke bo izdelal pionirsi° odred osnovne šole I iz Murske Sobote, predstavljali pa bodo lutke, oblečene v narodne noše. Bakovski pionirski odred bo izdelal »dožnjeke«. Den» za spominke bo ostal pionirskim odredom. TiliK* Gostovanje Mladinskega gledališča v Litiji V torek, 9. decembra 1969, je SP^ gostovalo Mladinsko gledališče Ljubljane, v dveh predstavah so V1 kazali modernizirano Grimmovo Ijico, ki jo je napisal Aleksander F povič — Rdečo kapico. Spet so.hg zbrali otroci iz Jevnice, Kresnic, ’ Hotiča. Vač, Polšnika, Save, §ni*rL^ in Litije. Predstavo, ki pomeni uspeh Mladinskega gledališča, ij ogledalo skoraj 800 otrok. Navduse so občudovali igro svojih ljubljen®® c' Alje Tkačeve (Ivanke), Milene (Rdeče kapice), Braneta Ivanca ka>. Borisa Juha (lovca), Majolke lietove (mame) in Mine Jerajeve To je bila v Litiji prva Pre? ii«* ljubljanskega Mladinskega £leda,*ad-v tej sezoni — in upamo, da nC Ldi-nia, saj so člani Mladinskega 2le_cfcje šča iz Ljubljane že kar stalni otrok iz Litije in okolice. In to dobrodošli gostje! MiloS