Dopisi. Sy. Ilj v Slovenskih goricah. (Kako aaa izzivajo.) nŽiveIi smo v lepi elogi. Ni bilo med Seatiljčaai aobeaega razločka, aobeaega aaaprotstva. Zlati časi pa ao kmalu miaali. Prvi \e za8ejal aemir med aaše ljud8tvo zaaai Piator. Začeli so ae prepiri pri občiai, potem v šoli ia ae celo v cerkvi aiso dali miru. V aealavae Priatorjeve stopiaje je krepko nastavil svojo aogo veliki Nemec — Ceh Helčl, ki z vaemi močmi aadaljuje od svoj^ga predaika zapričeto vražje delo. Seveda je oa popolnoma aedolžea. Berite aemške čaaaike, ia raorate ae prepričati, da amo Sloveaci tako podivjani, da zraven nas ae more aibče mirao živeti, rai 8ejemo prepir med ljudstro, mi rabimo vaako priložaoat, da hujakamo proti Bmiro]jubaima Nemcem — ia aobeao gred8tvo aam zato ni prealabo, še celo spovedaica se zlorablja! Vsakdo si lahko misli, da smo aevarai barbari, ki ae jim je dobro izogaiti. A prosim, pridite v Šeatilj ia videli bodete, da ai ravao tako aevarao biti med aami. Prepričate se labko aa laatae oči ia uaesa, da naa aa domačih tleh izzivajo aemški ia aemčurski prijatelji aa tako aezasliaaa aačin, da je čudno, da jib že nismo aaučili z batinami, da ae gostoljubast tako grdo ae zlorablja. A dobro pozaa aaae vrlo sloveaako ljadatvo vse zvito aastavljeae zaajke. — Izmed boljaih Šeatiljčaaov ne da aihče svojega otroka v aolo, ki ae po krivici imeauje ,,aemška aola". Lažejo aicer nasprotniki, da Jjudje vedao bolj spozaavajo vredaost te aole, a mi vemo, da je reaaica ravao aasprotao. Ko bodo vai ljudje priali k pameti, bo Helčl gledal v prazae ja8le. Ta človek pa je šel v svoji predrzaosti že dalje. Po8tavil je veliko kobačo, po ajegovem maeaju aov 8teber za veliki raost db Adrije. A med domačiai ai Iškariota, ki bi ae dal preslepiti, zato pa aaj pomagajo tujci. Tudi vea krik po časnikib ae pomaga aič — privleči jih hočejo za aoa. Pred kolodvorom je postavil Helčl tablo, kjer se z velikimi črkami ia prazaimi obljubami vabi v kobačo. Ali ni to prav židovsko vsiljiva reklama, ia to tembolj, ker ae godi aa aloveaskih tleh med aloveaskim ljudatvom. Poaesrečili 80 ae pa že prvi poizkusi. V aedeljo ao pričakovali naeakrat tisoč hajlačev! Kdo se ae smeji! Priprave 80 bile velikaaske. Pritrobili so aemški turaarji, aaateli smo jih — aedem. Velika večiaa je bila aemskih goapic ia otrok. Zabave ai bilo aobeae ia ljudje so jo šli iakat v aloveaske gostilae. Tudi govorilo ae je. A kdor po8lusa take govore, mora imeti dober želodec. Kvasili so aekaj celo o aemškem ,bogu", o avojem BAltajčlaad" —potem zamolkli nhajl" — res komedija za poč't. Žani in Helčl pa se še aekaj dai lahko mastita pri oataakih. Le tako aaprej! Dober tek! Sv. Lovrenc v Sloveaskih goricah. (Razao.) Krasao je videti Sloveaake gorice, katere obaegajo lepe hribe, aaaajeae z viasko trto. Še krasaeje je videti veliko trtaic, s katerimi ae poaebao pečamo. V miaulem letu je aaša župaija imela nad dva milijoaa cepljeaih trt na prodaj. Letos je zopet toliko trtaic. V miaulem mesecu smo imeli shod, da smo ae pogovorili o trtniški zadrugi. Na ahod amo poklicali gosp. Bele, da nam je razja8ail namea zadruge. K temu shodu ata veliko pripomogla aaš 6. g. župnik in aaa poatar gosp. Franc K o s e r. Vsera teru ae iakreno zahvalimo. Naši aovi vinogradi aani obetajo prav obilao trgatev, ako Bas Ijubi Bog obvaruje pred ledeflim bičem, kateri ae aam je že poBujal dae 9. t. ra. Prosimo občiaske predstojaike, da spravijo ob pravem času amodaik za streljaaje proti toči. Viaogradaiki pa aapravimo akropljeaja ob pravem času. Za aavažaaje ce8tje primerea čas. Sedaj 86 labko popravi, da bomo labko vozili v jesea po dobrih občiflskih cestah, ae pa do kolea po blatu. Dae 10. t. bi. sem bil v Ptuju, pa ae vem kako mi je aekje priae! tihotapec v žep. Po poti mi postaae vroče, sežem v žep po robec, pa glejte, kaj seua Basel, BŠtajerca". Ko ga odprem, zagledam: Opomba uredaistva. Sv. Lovreac v Slov. gor.: Koser pride pribodfljič pod krtačo. Povem ti BŠtajerc", da pustia pri niiru poatene katoliske može; dopisflik pa aaj ai Bamače pero rajai v vodi Bamesto v črailu. Drugikrat več! Tihiopazovalec. Črešnovec pri Slovenski Bistrici. (Velika zmaga.) Dae 15. t. m. vršila se jeaa Čresajevcn že v tretjič volitev v občiaaki odbor, kajti Bemčursko-atajercijaBska straaka s svojim voditeljem Kreaflikom je vedflo vložila ugovor. Šli amo torej v tretjič v bojia slovenska aarodna atraaka je prav aijajao zmagala v vseb treh razredih. — Kot občiaski odboraiki so izvoljeai: v III. razredu: ŠimoB Pušaik 66, UraBJek LoreBC 63, Krpaa Matevž 63, Soršak Jurij 63 glaaov; v II. razredu: Jožef Lab 23, Štefaa Repaik 22, Jaaez Kmetec 20, Fraac Brumee (Petriček) 15 glaaov; v I. razredu: Fraac Brumec (Kaiaer) 7, Gregor Korea 8, Kodrič Fraac, 6, Spager Jurij, 6 glaaov. — Tedaj popola poraz BemčurBko-stajercijaaake straake, poraz aa celi črti; v odboru ni niti enega Stajercijaaca več. Prišlo je prav obilao vrlih volilcev iz prijazaega Laporja okoli 30 aarodaib mož, iz 81ov. Biatrice pod vodatvom vrlega aarodajaka g. Petra Novaka m g. Ivaaa Asiča iz Laporja. — Ko je Bemčurska atraaka ugledala tako veliko atevilo vrlib aarodaih volilcev, apal jira je pogum. Volitev se je vrsila od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldae. — Daairavao so pripeljali seboj raajeae ia bolaike — aič ai pomagalo. Prialo je tudi aa daa, kakih aredatev ae poslužuje ta atraaka. Krivica se le poprej obrabi, resaica pa zmaga prej ali slej. Kresaik, ki se je vsiljeval v vseh troh razredih za kaadidata, je propal povsod, kajti v III. razredu dobil je Jaaez Hajdnik 45, Kreaaik 43, Peter Breg 43 glaaov. — V II. razredu Kreaaik ia ajegovi zopet aastavljeai kaadidatje le po 9, v I. pa le po 4 glasove. Ta poraz pa ai je Kresaik sam zaalužil, saj je vedao aapadal aarodao aloveaako straako, kjer koli je mogel. Omeaiti ae ae mora, da je letoa prvič volila v I. razredu tudi južaa železaica a pooblastilom ia je prišel kot zaatopaik g. M a h r , stavbeai aadkomiaar iz Celja, za stajercijaace volit. Tu se vidi, kako c. kr. priv. železaica, ki teče po sloveaaki zemlji in od 8lovea8kib grošev bogati, aam Sloveacem aaaprotao dela. Zapomaiaio ai to! Vaem zavedaim volicem prierčaa zahvala, posebao oaim iz drugih občia. Ta dau pa ostaae za Čreaajevec nepozabljiv v zgodoviai sloveaskega aaroda!