Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - I -90603 -7. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
Poštnina plačana v go-
JOl-UdlJ
Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Montecchi 6-II. Teleion štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je tre. ba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 20.
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Foto MAGAJNA
ìmmrapgrTTi
Politični obzornik
jtronika
Koreja Mac Arthur je napovedal cenzuro, in bodo odslej vesti iz Koreje strogo kontrolirane. Kitajske Cete napadajo precej silovito mostišče pri Hungnamu, zadnji položaj, ki ga imajo čete OZN še v Severni Koreji. V predelih pod 38. vzporednikom pa priha-haja samo do borb izvidnic. Kitajske čete so skoncentrirane na 39. vzporedniku in v sedanje boje na tem področju niso posegle. Sile OZN precej nadlegujejo gverilci.
ZSSB je zahtevala od ZDA, da postavijo japonskega cesarja Hi-rohita pred sodišče.
V	ZDA so stavkali železničarji. V soboto pa so šli zopet na delo.
Holandska je predlagala, da bi z Indonezijo še enkrat pregledali stališči obeh držav do vprašanja Nove Gvineje.
Avstrija je poslala ZSSR noto v kateri je predlagala naj reši vsaj problem civilnih deportirancev v ZSSR, ko že noče rešiti vprašanja vrnitve avstrijskih vojnih ujetnikov.
Kakor poročajo iz Pekinga, so kitajske čete v operacijah proti tibetanskim četam zavzele mesto Tinčing v severozapadoem delu pokrajine Hsijang. Kitajci so ujeli 109 tibetanskih vojakov. Operacije v Tibetu gredo torej le počasi naprej.
Novi finančni minister v Turčiji je posta! Hasan Folaikan, dosedanji minister za delo Prejšnji finančni minister je odstopil, ker je večina poslancev demokratične stranke nastopila proti temu. da bi uvedli n -ve davke in takse.
Podpredsednik indijske vlade in notranji minister Sardar Patel je umrl. Poleg Nehruja je bil eden izmed voditeljev stranke kongresa.
Sudanska zakonodajna skupščina je predlagala samoupravo Sudana. General de L,attre de Tassi gny in Jean Latoumeau. minister za prekomorske dežele sta prispela v Saigon. De Tassigny bo odslej kot glavni poveljnik v Indokini vodil operacije proti Ho-čiminghovim silam.
Grila gospodarski minister je odstopil, ker se ni strinja! z ameriškimi gospodarskimi strokovnjaki.
Angleži trdijo, da jim Američani doslej niso naročili, naj spremene svojo dosedanjo trgovinsko politiko do LR Kitajske. Vendar novinarski krogi trdijo, da so vesti o tem resnične.
Japonski ministrski predsednik Jošida se je zavzel za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Izjavil je, da mu je vseeno, če bi jo sklenile samo zapadne sile brez ZSSR. Nehru pe je izjavil, da doslej ni bilo mogoče skleniti te pogodbe zaradi različnega gledanja velesi!.
Ivom Kirkpatnck, britanski viso, ki komisar v Zapadni Nemčiji se je izrekel proti meji na Odri in Nisi, ki jo predlagajo Sovjeti.
Pogajanja med Anglijo in E-giptcm glede Sueškega prekopa in Sudana so bila prekinjena. Egiptovski zunanji minister sedaj razpravlja z angleškim zakladnim ministrom o vprašanju kreditov v funtih šterlingih. Domov se bo vrnil prve dni januarja.
Grški poslanik Nikolas Kapita-nides je prišel v Beograd.
Zaradi oboroževanja se obeta v Italiji nova draginja in z njo novi davki.
V	Turčiji razpravljajo o zakonu, po katerem bodo kaznovali delovanje ekstremistov «desnice in levice». Osnutek določa ostre kazni za nemoralnost, trgovino z mamili in rasistično propagando.
TTigve Lie bo prišel po novem letu v Evropo. Obiskal bo Norveško, Ženevo in Pariz.
Italijanski ministrski svet je sprejel načrt zakona, s katerim bodo onemogočali sindikalno borbo delovnega ljudstva in daje vladi pravico, da odloča, če bo stavka dopuščena ali ne. Medtem ko je šel Togliatti v Moskvo po nove recepte, v Italiji razpravljajo domači in ameriški izvedenci o tem, koliko more Italija prispevati k oboroževanju.
V	Angliji ne bodo proglasili
stanja pripravljenosti, kot v ZDA.
Vodja ameriških republikancev Stassen je prišel v Novi Delhi.
AZIJA IM EVROPA
na tedenski politični pozornici
Potem ko so v Lake Successu izglasovali resolucijo o koncu .sovražnosti na Korejj, jc nadaljnji razvoj odvisen od odgovora iz Pekinga. V teh dneh, ko je še bila kitajska delegacija v ZDA, lahko rečemo, - da so OZN, indijski predstavnik in drugi, napravili vse, da bi bil ta odgovor povoljen. Niti v eni resoluciji niso na primer obtožili LR Kitajsko kot napadalke, ker bi to imelo za posledico sankcije in bj ponovno otežkcčilo pogovore o miru.
Nič novega iz Pekinga
V primeru sprejema resolucije 13. držav bi bila kitajska vlada samo na dobrem. Ustvarila bi položaj, ko bi se uresničile njene upravičene zahteve za sprejem v OZN in na sedež, ki jo čaka v Varnostnem svetu. Anglija in nekatere druge, zlasti evropska vlade so že skoro v celoti sprejele tudi ostale kitajske zahteve: popolno priznanje pe-
kinškega režima, pravice do Bor-moste Amerišika vlada je kot znano nasprotovala tem zahtevam. To je potrdilo poročilo o sestanku Tnumam-Altlee in nekateri so celo trdili, da b" pričetek razgovorov s Kitajsko poglobil ta nasprotja. Zato so menili, d® bo ZSSR pustila Peking, da se pogaja. Vendar pa nam je «dfeod generala Wuja iz New Yorka pokaza», da so bile želje o skorajšnjem koncu korejske zadeve preuranjene. Danes ne vemo, česa se bodo lutisi v Pekingu. General Wu je pred svojim odhodom povedal ista, kar je povedal, ko se ni hotel raztovarjati s komisijo trdi, namreč da bi ustavitev ognja na Koreji zvezala roke korejski Ijud-skj vojski ™ kitajskim prostovoljcem, da bi napadalne sile ZDA lahko nadaljevale napad in razširile vojno. Nato je voščil Amcričatcan srečne praznike in veselo novo leto ter odletel v London, kjer ie P°-novij svoje izjave iz Washingtona.
Anglija se ozira na Evropo
Vprašanje nastaja, kaj more sploh Kitajska sama narediti O tem na Zapadu precej razpravljajo. Najbolj odkrito Je Q tem govoril Bevir., ki je rekel, da ima informacije, po katerih Peking nasprotuje, da bi se vojna na Koreji nadaljevala in da hoče mir. Vendar te »voje B®1!« more uresničiti zaradi pritiska Moskve.
Drugo angleško stališče se nam zdi tudi precej važno. Nekaj dni Po svojem prihodu iz Washingtona je namreč Attlee izjavil, og ne bo mogoče sprejeti zadovoljive rešitve glede Fcrmoze, dokler ne bo Kitajska z dejanji pokazala, da ne namerava izvajati obstrukcije nad kairsko izjavo.
Anglija je že velikokrat pokazala z dejanji, dg ji ni do tega, da bi prišlo do odprte vojne s Kitajsko. To zlasti ker se boji, da bi bila a tem Evropa nezaščitena. Zato je značilno pisanje angleškega tiska, da je bila vedno Evropa tisto po-prišče, kjer se je odločevala usoda sveta. Tg teden je pokazal, da postaj* počasi Evropa ponovno sredi-
šče svetovnega položaja Truman je prejšnji teden v svojem napovedanem govoru izjavil; «Obramba Evrope je največjega pomena za varnost ZDA«. Zato je treba smatrati dalekosežne izredne mere, ki bodo po Trumanovih besedah spremenile ZDA «v arzenal svobode» Za ojačanje evropske varnosti, kot si to zamišljajo tvorci atlantskega pakta.
Truman razglasil vojno pripravljenost
Truman je v svojem govoru napovedal štiri glavn*. točke, kf se jih bodo držale ZDA v svoji bodoči politični akciji: 1. izpolnjevanje in če treba tudi oborožena obramba načel Združenih narodov; 2. nadaljnje sodelovanje z drugimi svobodnim: državami za okrepitev skupne obrambe; 3. povečanje su-hozemnih. pomorskih in letalskih sil ter proizvodnja orožja ža ZDA in njih zaveznike; 4. razširjenje cmeriškega gospodarstva in ohranitev njegovega ravnotežja. Truman je nadalje dejal, da ao Kitajci s svojo intervencijo na Koreji dokazali, dia hočejo potisniti svet na rob splošne vojne. To je vzrok, zaradi katerega smo v nevarnosti Predsednik je nato dejal, da imajo ZDA sicer krepke toda omejene sile, ki jih lahko postavijo protj nevarnosti, ki grozi državi. Odkar se je začela korejska vojna, se ie ameriška vojska povečala od 1500.000 na 2500BOO mož in žen* «Naš naslednji korak Pa je povečan je števila mož in žena v aktivni službi na skoraj 35OOjO0O. Odredil sem. da naše oborožene sile čimprej dosežejo ta cilj». Za suhozemno vojsko in mornarico je to vprašanje nekaj mesecev, je dejal Truman toda za letalstvo pa je treba več časa. Pred-sednik je nadalje napovedal, da bodo oklepna vozila dosegla v enem letu štirikratno proizvodnjo v primeri z današnjo. Tudi proizvodnja elektronskih naprav za obrambo se bo povečala za štirikrat in pol.
Naslednjega dne pa je Truman sporočit stanje vojaške pripravlje-
nosti in ustanovitev mobilizacijskega urada za obrambo, katerega naloga bo vskladiti napore ZDA zb oborožitev. Obenem pa je zahteval od kongresa kredit 1.834.911.000 dolarjev za pripravo vojaških rezerv. Fondi, določeni v ta namen, bodo tako zrasli na dobre 3 milijarde.
Truman je nato napovedal, da bo zahteval še nadaljnje zakensk« ukrepe za koordinacijo programov mobilizacije in programov ZDA.
Nekako nadaljevanje sestanka med Trumanom in Attleejem pa je bila ta teden konferenca zunanjih in obrambnih ministrov ^.lantskega pakta v Bruslju. Zasedanje ni bilo dolgo. Sprejeli so pa v glavnem naslednje važne odločitve: imenovati Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika atlantske vojske; ustanoviti novo ustanovo za pospešitev vojne proizvodnje; poverili so trem velikim državam nalogo, naj prepričajo Nemce, da vstopijo v atlantsko vojskoi; Acheson je pozval ostale atlantske države, naj združijo svoje napore, da bo program oboroževanja uspel; ostalih 11 držav atlantskega pakta s® je obvezalo, da bodo povečal^ svojo oborožitev.
K tem sklepom naj dodamo še poznejšo Trumanovo izjavo, da bo imel ameriški general Eisemhower približno isto oblast, kot jo ima Mac Arthur na Pacifiku. Obenem pa je zanimivo, da je Truman vneto branil svojega zunanjega ministra Achesona, katerega v teh di.eh republikanci vneto napadajo.
Manjka še sporazum z Nemci
Drugo dejstvo pa je, da se je Francija, kot je bilo pričakovati, odrekla vsem dosedanjim pomislekom» pustila ca strani znani Scbu-
manov načrt, ki ga je stavila za pogoj sprejemu Nemcev v atlantsko
armado. Poslušala ni niti sovjetskega «opomina» v obliki note, ki jo je ZSSR poslala Franciji in Angliji. Obtožuje ju. da nista izpolnjevali pogodb, ki sta ju sklenili z ZSSR. To je bil pač korak Sovjetske zveze na predvečer atlantskega zase-
MIR LJUDEM-
Zarodi običaja, pravijo, je treba lezjem. najmUčmejUh morilnih napisati božično misel. Mi pa. smo orožij; kajti za ene g« ogrožajo eni, mstenja, da jo je treba napisati, za druge drugi, predvsem zato, da damo prav za- ln sredi teh derbi za mir smo rodi obžčajr^Jv^aeni	ma- — ljudje — člani velike drn-
na**jo vsebino.	deni pri vsakdanjem delu in obre-
Božič velja za družinski praznik, menjeni z vsakdanjimi skrbmi za-Midimo, da te letos bolj kot pre- se in Za družine. Do vseh nas pri-tekta leta. pojem družine istoveten ba^ glat radijskih zvočnikov, pf-z milijoni im maijoni Itudi, ki so sarte črka časopisov vsak dan, dan sbtage valjes, z vsemi ljudmi, ki ^ dKrwt Postammo, beremo, razu-Jih veže tstu mart. *1» zaskrbijo- mcmo ^ f^dičenje ali ne, **■ bo,a^”-	'f®-	vendar pa vemo, da hočemo mir
« tema tudi Uho upanje, da bo- fj» čutimo da svet res ie ni našel žične besede aMir ljudem na zrm- prave pod, kako priti do njega. Ijis niso samo še ironična oznaka več konkretnosti si želimo, več tafanai* jih dni.	kih dejanj, fct so sama po sebi mi-
la vendar go, žal, dokaj red- roLjubnč, in manj »kongresov miki argumenti, ki bi govorili v rus in manj vrhovnih štabov, manj prid iskrenosti bučnih kampanj za evropskih vojska, kajti vse to ven-mir ljudem. Saj poznate zgodbo o dar vadi k vojni, mi pa iščemo mir. tolovaju, ki je tekel po ulici pred ,	. . _	,
stražnikom in vpil: »Primite tatu*? ^	Vpramnje miru m
Taki se mi zde in pravzaprav je mmo vpraOtnse »visoke pbUtdce». veljavnost te zgodbe tudi dokaza, ^P*"0** *** >e *uar odnosov na za one. ki sredi Moški* Var- w“a'r<’ffa pc«mezmtoa * »omim se iave, Budimpešte Stockholma in stvar razumevanja med dve-ie kje uganjajo »kongres miru», med mnogimi, v narodnostnen. spuščajo pod oblake bele golobe tn okviru, v odnosih med narodi itn se cede od miroljubnosti, vzpored- **. lasnem oteh odnosih no in istočasno pa na drugem kra- P°in*ni stati na. čvrstih pozicija», ju zemeljske oble gonijo ljudi v v borb» za mtr-krvavo klanje (Koreje) in spet Jasnost v teh odnosih fta obrtaje drugje snujejo načrte, kako z v razumskem spoznanju, da je po ognjem in mečem pokoriti deželo sebno za nas Slovence n* tem ko (Jugoslavijo), ki si je vprašanje *u slovenske zemlje življenju»» miru zastavila resno in konkretno, važnosti utrditi mir v narodnem ln nič manj ni zgodba o tolovaju nem merila in kljub naspratovo povezana z »mirovnim» delovanjem nju zaslepljenih pogumno dopat-onih na zapadu, H izjavljajo, da po poti pomirjevànja z mlijanskn» pravzaprav ni nobene mednarodne narodom vse do take stopnje mec konvencije, ki bi prepovedovala sebojnih odnosov, ki jim pravnu uporabo atomske bombe v vojaške bratski. Prav tu, na tem konlrret-namene.	nem primeru, ie naš kos fronte v
Mir je treba zavarovati — pr a- iskrem borbi za mir na svetu, k) vijo oboji — in obdajajo go z ie- fato jo dolžni bojevati.
SENEGAL RAU INDIJSKI DELEGAT
danja, s katerim je hotela ločiti ZDA od njenih evropskih zaveznikov. Zdj se, da ZSSR še ni spoznn-la, da je prav današnji ostri položaj v sveta te sile bolj privezal na ZDA, kot vsi Marshallovi načrti itd.
Zaključk konference v Bruslju so važni, o tem ni dvoma. Vendo r je to samo sporazum zapadnih sil o nemški oborožitvi, ne pa sporazum z Nemci sanimi. Sporazum z Zapadno Nemčijo je treba šele doseči in visoki komisarj ao se že pričeli razgovar jati z bonsko vlado. Ni važno pravzaprav, koliko bodo morali zapadnjaka plačatj M te usluge, vendgr Je prav zanindv®, da se vedno bolj veča odpor proti tej oborožitvi. Bes nič bolj ne kaže tra-gičnesti današnjega položaja, ki je Evropo povedel z nasprotovaloo politiko velikih sil in brezkompromisnim oboroževanjem v položaj, čbj smo naenkrat priče oboroževanja dveh Nemcu, Vzhodne m Zahodne,
Kaj pravijo danes Nemci? Adenauer, kot predsednik vlade molči in se pogaja, Schumacher pa ikada-Jjuje s svojo akcijo. Zdj se nam potrebno, da navedemo njegovo izjavo po zasedanju ministrov atlantskega pakta, ko je izjavil: «Bruseljsko stališče proži velo; sedanji problemi se ne. morejo rešiti z metodami preteklosti. Nemcj bodo tisti, ki bodo dsakončno sklenili, ali želijo zopetno oborožitev, in to bodo napravili ne glede na brusetjl-sko stališče».'
Schumacher je nato dejal» da A-mericami s svojo politiko zopetne oborožitve Nemčije «tvegajo, da zgubijo zaupanje nemškega detov-Jfcega razreda», ter je pandarii, da bodo Nemci morali odklonili zopetno oborožitev, če bodo zahodne države zajamčile s svojimi četami zadostne obrambe Zahodne Nemčije. Nato je dejal; «Ce bi se sedanji pogoji spremenili, bomo imeli pogum pritrdilna odgovoriti». Na kczi-cu je Schumacher dejal: «Nočano —ctoStatoi vojske, toda sprejemamo mednarodno vosco, samo če. se bodo tudi drugi odpovedal: «a-ctonalnim vojskam. Ni mogoč» braniti miru samo z na pol svobodnimi ljudmi».
Mir je nedeljiv
V mednarodnem položagil SC torej vzroki in posledice prepletajo. Kritični dogodk na Daljnem vzhodu so skoncentrirali, namesto ria bi odvmilj mišljenje, da je tudi Evropa v nevarnosti. Toda mere *a odpravo te nevarnosti morejo, k»t kaže, vplivati na razplet krize, ki «e je pričela na Daljnem vzhodu.
Spomnili bi radi na besede, ki jih je izrekel pred 14 *®**
»jp» zunanji minister Litvimov v tedanjem Društvu narodov. Vrgel jc parolo; «Mir ie nedeljiv». Lilvinov je šel že davno v pozabo. Tod», njegova tedanja parola se je tudj dare» pokazala z« popolnoma prn-vBno.
Res je, mir je nedeljiv?

»-> IDSIU I t D N I H
3
Kroženje kapitala
v današnjih svetovnih političnih prilikah
Zadnje čase se kar kopičijo vesti o izvozu kapitala iz ZDA. To se je pojavilo v Kanadi in je privedlo do takih razmerij, da je kanadski finančni minister pred dvema mesecema izjavil, da je treba napraviti konec brezkončnemu posojanju Iz ZDA. Zato je bila ukinjena uradna pariteta kanadskega dolarja, da bi dobila kanadska valuta s prostim kroženjem na tržišču višjo ceno, kar bi zaus,avilo izvoz ameriškega kapitala. Kanadske rezerve dolarjev in zlata so narasle namreč na 1789 milijonov, dočim so znašale leta 1947 samo 500 milijonov.
V istem času so pričeli na newyor-ški devizni borzi vneto iskati avstralske In angleške funte. Krožili so namreč glasovi o revalvaciji teh valut In šele uradni demantiji so zaustavili to začasno konjukturo.
Iz ZDA so izvozili med 15. januarjem in 15. oktobrom tega leta v Mehiko 120 milijonov dolarjev, „kar predstavlja za to državo že veliko vsoto. Od začetka korejskega konflikta pa do 1. decembra računajo.
da so izvozili v Mehiko 320 milijonov dolarjev. Nenadno izboljšanje finančnega položaja te dežele je zopet okrepilo glasove o revalvaciji valute. V istem času pa so bile opravljene na newyorški borzi velike prodaje evropskih vrednostnih papirjev, kar zopet pomeni izvoz kapitala iz ZDA.
Angleške denarne rezerve so se povečale v prvih treh tromesečijh tega leta za skupno 1068 milijonov dolarjev. Ta vsota bi narasla po poznejših poročilih do 30. septembra na 2736 milijonov dolarjev. Prav zaradi tega izboljšanja bo Anglija prenehala dobivati v prihodnjem letu Marshallovo pomoč.
O mednarodnem- «begu» kapitala govori tudi vest, po kateri sta dve banki objavili, da bosta Izdajali «zlata potrdila» za zlato, deponiarno v Tangerju. Mednarodna cona v severnoafriški luki Tangerju tik ob gibraltarskem prelivu ima mednarodni trg zlata in valut, kjer opravljajo finančne transakcije brez devizne kontrole. Lastnikom zlata, ki
ga bodo deponirali v Tangerju bodo izdajali potrdila, s čemer bo olajšan prenos lastništva in bo zajamčena večja tajnost kroženja kapitala. Pri tem moramo predvsem poudariti, da je lani 56% svetovne proizvodnje zlata prišlo v privatne roke.
Čeprav predstavlja to kroženje kapitala pojav na periferiji kapitalističnega gospodarstva. Je to vseeno faktor z daljšimi posledicami in mu je treba posvetiti vso pažnjo. Kaj nam torej kaže Izvoz kapitala iz ZDA? Prvič moramo vedeti, da je gospodarski potencial ZDA zelo na-rastel v zadnjih dveh svetovnih vojnah. V prvo svetovno vojno so ZDA vstopile kot dolžnik in so izšle kot upnik. V obe svetovni vojni so ZDA vstopile razmeroma pozno, 1907., oziroma konec 1941. leta. V obeh vojnah so bile arzenal zapadnih sil, proizvajale so vojni material: iz obeh vojn so izšle brez upo-stošenja. Pred drugo svetovno vojno je evropski kapital našel zatočišče v ZDA. Po vstopu ZDA v drugo svetovno vojno pa se je položaj preo-
brnil. Ameriške zlate rezerve so se zmanjšale od oktobra 1941 do konca 1944 za 2200 milijonov dolarjev (10%). V istem času pa so se povečale zlate rezerve v državah Latinske Amerike, ki so ostale nevtralne, za trikrat od avgusta leta 1939 in so dosegle ob pričetku leta 1945 višino 2.300 milijonov dolarjev.
Zopet nič
glede Avstrije
Z avstrijsko mirovno pogodbo ni zopet nič. V petek so se namreč sešli namestniki zunanjih ministrov za sestavo avstrijske mirovne pogodbe v Lancaster House k svojemu že 258. zasedanju. Predsednik zasedanja je bil to pot sovjetski zastopnik Zaru-bin. Kakor je bilo pričakovati, niso mogli priti tudi na tern zasedanju delegati z mrtve točke, na kateri že tičijo celo leto. Na zasedanju ni bilo niti nobene napetosti, prevladoval je vtis, da delegati niti ne poizkušajo prepričevati drug drugega.
Zarubin se je ponovno postavil na stališče, da morajo zahodne sile po-
Icazatt svojo «*ol»ro voljo pri odločbah
mirovne pogodbe z Italijo in pred. vsem pri vprašanju Trsta. Sele potem bo mogoče nadaljevati z razpravo o avstrijski mirovni pogodbi. Zahodnjaki so se ponovno postavili na Stališče, da avstrijska mirovna pogodba nima nobene zveze s Trstom.'. Zarubin je nato prešel na 9. Člen načrta mirovne pogodbe z Avstrijo, ki se tiče denacifikacije. Kmalu so pa ugotovili, da se ne izplača razpravljati o tem vprašanju, ko je bil Trst postavljen s sovjetske strani za pogoj pogajanjem. Zastopniki ZDA, ZSSR. Francije in Velike Britanije so dosegli nazadnje soglasnost pri zadnji točki dnevnega reda: da se bodo ponovno sešli šele sredi marca.
Se enkrat se je torej pokazalo, da je Avstrija zelo občutljiva točka v Evropi. Velesile so sporazumne * tem, da same tam varujejo svoje interese. Ce se po pričelo nebo nad našim; planetom vedriti, tedaj bomo tudi doživeli podpis mirovne pogodbe z Avstrijo.
0I0K CIPEI-VPIMŠiUIJE SREDOZEMLJA
Velika Britanija, ki je bila v drugi svetovni vojni zaposlena od prvega do zadnjega dne, je po podatkih A, g e ške banke izgubila od leta 1938 do leta 1948 inozemske investicije v vrednosti 1585 milijonov funtov. Njene investicije v Indiji in Pakistanu so se zmanjšale za }2%, v ZDA za 72% in v Evropi za 23%. Poleg tega pa je imela Anglija po vojni velike dolgove po vsem šterliškem območju.’Dolgova-
V Lake Successa je že dva meseca delegacija z otoka Cipra. Vodi jo tamkajšnji patriarh ortodoksne cerkve. Delegacija ja na poti že dobre 4 mesece in je obiskala Atene, London iti New York, kjer je zahtevala priključitev otoka Cipra h Grčiji. Poročila o delu delegacije v posameznih prestolnicah so v svetovnem tisku zelo skromna, ali pa je sploh ne omenja.
Otok Cipar je bližnji sosed Turčije; parnik vozi do Grčije cela dva, dnc'vi vendar t>n je to čisto grški otok. Na otoku biva 400.000 ljudi, od katerih je 4/5 Grkov.
Preostalo petino predstavljajo Turki. Na otoku manjka, vode, zato sade rastline, ki jo manj porabijo.
Ciper so leta 1570. zavzeli Turki. Leta 1878 je sultan odstopil otok Angliji' Otoški prebivalci so bili za nove gospodarje ob njih prihodu zelo naitdušeni; od novega režima so pričakovali politično svobodo in gospodarski procvit. Upali so tudi, da bodo v kratkem priključeni h Grčiji. V tistem času je Anglija namreč zelo podpirala Grčijo v njenem boju proti Turčiji. Vendar Cipra ni odstopila, kot Jonske otoke in Krf. Grkom ga je obljubila leta, ISIS kot nagrado za vstop v vojno. Svoje obljube ni izpolnila in ni niti otoku dala avtonomije, kot so Grki pričakovali.
Po proglasitvi novega statuta leta 1925 so se odnosi med grškim prebivalstvom in angleškimi oblastmi stalno slabšali. Tudi danes je uprava otoka organizirana po ndčelih iz leta 1925 Guverner, ki je nastanjen v Nicosiji, ima, popol-
Spletke v Libiji
Libijska narodna skupščina ima nalogo, da pripravi vse za združitev s Cirenajko, Tripolitanijo ter globoko v puščavi ležečim Fezamom X enotno državo. Ta bo dobila L aprila prihodnjega leta začasno vlado in bo neodvisna 1. januarja 1952. 2e preje pa je pred nekaj dnevi oklicala libijska narodna skupščina Idrisa ei S en usi ja za libijskega kralja.
Ustanovitev nove države pod okriljem OZN seveda ne gre brez potrebnih porodnih težav. Velesile, ki so upravljale to italijansko kolonijo, so si precej nasprotne. Angleži vladajo v Tripolitaniji in Cirenajki, Francozi v Fezanu, ZDA pa upravljajo svoje vojaško letališče Mal-laho.
Senusija je postavila za kralja libijska skupščina, o kateri ne moremo reči, da izraža voljo ljudstva, ko so jo Angleži gladko imenovali. Prav tako je znano za Senusija, da je angieška lutka. Za Angleže le pos'al «interesanten» že od pričetka začuje vojne, ko je še bival v Kairu. V dar je dobil lep avtomobil. Senusi pa ’ je v zamenjavo zbral pripadnike svojega plemena v ne-
kaj bataljonov, ki so se potem borili v sestavu 8. armade pod zastavo belega meseca, bele zvezde in črnega komja. Se večje usluge pa je storil Senusi Angležem s tem, da je dosegel pri plemenih v Ci-renajki, da so pomagala Angležem pri njih bojih. V zameno je dobil Senusi pismeno obljubo tedanjega zunanjega ministra Ed ma, da ne bodo Senusijcj nikoli več prišli pod italijansko nadoblast.
Angleži imajo polno vzrokov, da se drže Senusija. Po izgubi položajev v Palestini fai Egiptu, ima Ci-renajka važno mesto v Sredozemlju. Predvsem Pa je važno zanje, da dobe v bližini Sueškega kanala nove, zanesljive prijatelje. Na Vzhodu ima Anglija y jordanskem kralju Abdulahu takega prijatelja, na Zahodu pa naj bi to bil Semiši, Prav tako pa Angleži prav dobro vedo, da bo novi 60-lelm puščavski kralj potreboval veliko tehnične pomoči, svetovalcev in kapitala. S Senusi-
jem, ki so ga ustoličili, so tako dobili prednost pred ZDA, ki se zad-
nje čase temeljito zanimajo z» afriške probleme.
no suvereno oblast. Tajnik kolonije Pa ima funkcije ministrskega predsednika. Voditelji posameznih de-partementov, tvorijo skupno z «.Chief of Justice» nekak kronski svet. Otok upravljajo prefekti, ki zastopajo guvernerja. Angleška u-prava, je od otomanske nadvlade obdržala zakonodajni svet, ki je imel samo posvetovalno pravico; vendar pa se je v njem zrcalila volja ljudstva. Ta svet je bil središče odpora proti angleškemu režimu. Vendar pa. govori v tem svetu niso imeli nobenega odmeva. Pre-b'vaici Cipra so borbo za avtonomijo prenesli iz Nieomije v Veliko
&
**»*«*• Sfjr
Ov	4
Nad mestom Tuorane v Indokini sta se zaleteli dve vojaški letali tipa «Junkers». V dveh trimotorniklh je bilo okrog 30 oseb, v glavnem višji francoski častniki in so pri tem vsi našli smrt.
V praškem predmestju sta se zaletela dva vlaka. Tri osebe so pri tem umrle, 35 pa jih je bilo ranjenih.
Angleški parlament je šel na počitnice do 23. januarja.
Letos so uvozili v Italijo iz * Svice v 6 mesecih ure in njih sestavne dele v skupni teži 162,113 ton. Lani so v Istem obdobju uvozili samo 72.018 ton.
Egipčansko zunanje ministrstvo je napovedalo konec vojnega sta. nja z Nemčijo. Egipt je Nemčiji napovedal vojno 15. februarja 1945.
Muenhenska policija Je aretirala trgovce, ki so prodajali naslednje «blago»: slike, ki jih Je napravil Hitler med prvo svetovno vojno, Imenovanje Hitlerja za kanclerja, ki ga je podpisal Hindenburg, vplsnico v nacionalsocialistično stranko, razna božična voščila, ki jih je pisal Hitler za božič in drugo. Vse to «blago» so hoteli prodati nekemu Američanu za 200.000 dolarjev. Policija je «blago» zaplenila tn ga bodo prodali na javni dražbi.
Togliatti, ki so ga nedavno operirali na možganih, je sedaj odpotoval v ZSSR.
Po 11 dolgih letih zakona, sta odločila Barbara Stanwyck in Robert Taylor, da se ločita, ker nista nikoli našla časa, da bi bila skupaj.
Britanijo, kamor je leta 1929 odšla delegacija. V Londonu pa ni uspela pri takratnem laburističnem režimu Ramsaya MacDonalda in se je vrnila domov praznih rok. Leta 1931 se je dvignilo prebivalstvo Ni-cosije in zažgalo vladna poslopja. Ta upor je imel za posledico, da so angleške oblasti odpravile zakonodajni svet.
Druga svetovna, vojna je na otoku ustvarila zopet nov položaj. Otočno prebivalstvo je sodelovalo pri angleških vojaških naporih in veliko število viprških prostovoljcev je sodelovalo v vojni. Priznanje so jim dali zavezniški vojaški vrhovi in so zato upravičeno upali, da ne bo po vojni nobenih zaprek glede priključitve otoka h Grčiji. Vendar se njih upanje ni izpolnilo. Angleži še vedno niso hoteli, da bi bilo prebivalstvo Cipra udeleženo pri upravi. Od tedaj je gibanje «Enonis» (združitev z Grčijo) bruhnilo s še večjo silo na dan.
Letos januarja so pričele po otoku krožiti liste, na katere so se podpisali pripadniki Enosisa. Na, ta način so zbrali 250.000 podpisov za združitev z Grčijo. Številke nam kažejo, da so za to odločitev glasovali skoro vsi Grki v starosti nad 18 let. Svojih podpisov ni dalo okrog 10.000 Grkov, in to v glavnem učitelji, policaji in poštarji, katerim je vlada prepovedala sodelovati pri tej akciji. Podpise je vzela s seboj tričlanska delegacija, ki jp odpotovala na Zahod. Sestavljajo jo Kuprianos, škq£ iz Kyre-nije, N. K. Lanitis, starček 84 let, ki je živel 15 let v pregnanstvu in jurist Savvas Loizidis. Delegacija je odpotovala najprej v Atene, nato pa v London, kjer je zahtevala sprejem pri kolonialnem ministru Jamesu Griffithsu. Ta jim je odgovoril, da so mu znane želje ciprskega prebivalstva - in jih ni sprejel. Tudi Churchill, na katerega se je obrnila delegacija, ni imel časa. Delegacija je potem pustila podpise s Cipra na kolonialnem ministrstvu in se napotila v ZDA.
Glede Cipra imajo Angleži naslednje uradno «stališče»: Turčija je dala Angliji Ciper, ne zato, da bi ga potem ta predala Grčiji, temveč da ga upravlja v interesu tamkajšnjega prebivalstva.
Razumljivo jo, da prebivalci Cipra ne soglašajo s temi «argumenti». Obtožujejo angleško upravo, da je nesposobna, draga in spletkarska. Odgovorna je zato, da je na otoku slab gospodarski položaj, da primanjkujejo tehnične naprave in je trgovska bilanca vedno bolj deficitna.
V današnjem položaju je težko, da bi na Zahodu upoštevali upravičene želje ciprskega prebivalstva: Angleški izgovor glede vojaške nujnosti, ki narekuje Angliji, da še vedno drži ta otok trdno v svojih rokah, bo imel prav verjetno pri vsej zadevi veliko prednost.
Stališča bližnjih držav so nasled-

■, t . .
la je Indiji.900 milijonov funtov, Egiptu 300 milijonov funtov itd. Skupna vsota angleških dolgov na tem podro-ju je znašala 3 milijarde funtov.
ZDA so izšle iz druge svetovne vojne z ojačenim gospodarskim potencia- . lom in so prevzele v istem času od Anglije vlogo svetovnega bankirja in svetovnega dobavitelja industrijskih proizvodov. V povojni dobi so ZDA stalno zbirale kapital. Vrednost njih izvoza je bila znatno večja .od uvoza, čemer je nastai svetovni dolarsxi deficit na drugi strani pa so stalno rasile ameriške zlate rezerve. Ta doba ima svoj konec devalvaciji funta in drugih valut na gospodarskem področju, na svetovnem pa z istočasnim: povečanjem napetosti.
Zaradi prehoda nia polvojno gospo-;, darstvo. ki se je z vedno večjo silo, izoblikovalo v ZDA po pričetku ko" ’ rejskih dogodkov in zaradi večjih konkurenčnih sposobnosti držav po Evalvaciji funta, je pričel ameriški izvoz padati, uvoz pa večati; istočasno pa smo opazili iilìro kupovanje strateških surovin in konkurenčno borbo: ZDA na svetovnem tržišču. V avgustu so imele ZDA prvič po drugi svetov-’ ni vojni pasivno trgovinsko bilanco. V oktobru je znašala vrednost uvoza v ZDA 921 milijonov dolarjev, izvoza pa 904 milijone dolarjev.
Na finančnem področju so torej na-, stopile posledice, ki jih moremo na kratko orisati z nas'"d '''1	? -
mi:
Od devalvacije funta pa do junija 1950 (Koreja) so dolarske in zlate za-' loge na svetu izven ZDA in svojetske-ga bloka narasle na 1550 milijonov dolarjev. Od devalvacije pa do konca novembra 1950, pa so narasle od 3500 do 4000 milijonov dolarjev, V to vsoto, je vračunano novoproizvedeno zlato. 1700 milijonov), dolarski viški, pretopljeni v zlato (1500 milijonov) ostanek pa predstavlja povečano dolarsko imovino.
Ameriške zlate rezerve so padle med korejskim konfliktom za 1255 mi. lijonov dolarjev. Samo v zadnjih 5 tednih je znašal njih padec 314 mi. lijonov.
V tem, da so ZDA (za razliko od zadnjih dveh svetovnih vojn) sedaj neposredno angažirane v mednarodnem konfliktu, ko so vanj vložile vse svoje sile, je tudi skrivnost aint,. £ e-ga izvoza kapitala in zlata. To je brez dvoma važen pojav, ki bo verjetno veliko vplival na nadaljnji razvoj go-spodarsko-političnih odnosov v zapadnem svetu. -
,rf.

nja: Turčija nima nobenih zahtev do otoka, vendar pravt, da je zanjo nujno, da Angleži ostanejo iz vojaških vzrokov njeni bližnji sosedje. Iran ima približno enako stališče. Arabska liga pa je objaih-la, da bo nudila Cipru vso podporo, vendar je vprašanje, če bo držala dano besedo. Sovjetski blok se je izrekel za priključitev. Grčija, danes ne more siliti tega problema v ospredje, ker se boji, da bi se s tem ohladilo angleško «prijateljstvo» do nje. Zdi se, da bo v bližnji bodočnosti zastopala stališče, po katerem bi suvereniteto nad otokom prenesli na Grčijo, ki bi se pa obvezala, da bi vri tem ne bili ogroženi vojaški interesi Zahoda,
4
LiUDSKi TEDNIK
Kronika
Pred kazenskim sodiščem je bivši ravnatelj glasila MSI «La Fiamma» Colognatti tožil odgovornega urednika independentističnega lista «Trieste sera» dr. Giampicco-lija, češ da ga je v svojem listu klevetal. Na poziv predsednika sodišča sta se stranki spravili s pogojem, da bo plačal Giampicco-li sodne stroške in dal 50.000 lir v dobrodelne namene.
Na uradu za delo so se nadaljevala pogajanja med industrijcl in sindikati glede ukinitve izredne doklade delavcem. Industrije! predlagajo tako rešitev, ki bi bila v škodo specializiranim in kvalificiranim delavcem in bi le malo hasniia navadnim delavcem.
Moža je zapustila in odšla ne-znanokam z doma s svojim 11-letnim sinom Gerusina Emilia. Mož je zato ves v skrbeh ter doma joka in stoka.
Jeep ameriške vojaške policije se je v torek ponoči prevrnil na Ul. Commerciale. Pri tem si je en vojak prebil lobanjo in kasneje umrl v vojaški bolnicj, drugi vojak pa je bil laže ranjen.
V	ladjedelnici Sv. Marka in v Tržaškem arzenalu so delavci nekaj ur stavkali, ker Jim hočejo delodajalci znižati božično nagrado (13. plačo) za 17/365, to je sorazmerno s številom dni, v katerih so stavkali.
Ob božičnih in novoletnih praznikih bodo javni lokali odprti do štirih zjutraj, in sicer 24.. 25., 26., in 31. decembra.
Novembra meseca se je znižalo število tržaškega prebivalstva od 274.605 na 274.577. Umrlo je 267 ljudi, rodilo se je 244 otrok, od katerih 5 mrtvih. V zakonski jarem je stopilo samo 157 parov, čeprav postaja mrzlo. Vsak dan .so v Trstu porabili 80.789 kub. metrov vode.
Delegacija kmetovalcev iz Milj-skih hribov je skupno s predstavniki Kmečke zveze šla na ZVU protestirat zaradi zapore stranskih poljskih poti med cono A in B.
Trgovec Josip Rusjan iz Ul. Santa Teresa je v pijanosti iznil
v	samomorilne namene nekaj jodove tinkture. Izprali so mu želodec in bo ostal živ.
Volivne sezname bodo dali občinstvu na vpogled od 1. do 15. januarja 1951 na anagrafskem uradu v Ul. Diaz 23.
Odbijači dveh železniških voz so močno stisnili železničarja Prima Montina iz Drevoreda XX. septembra. Ostati bo moral delj časa v bolnici, ker se je hudo poškodoval.
Akademski senat tržaške univerze je podvzei disciplinske ukrepe proti petim študentom, ki ro svojčas motili demokrščanskega ministra Gonnello in Škofa Santina pri otvoritvenih svečanostih nove tržaške univerze.
Vojaška uprava je poslala upra.
vi	Marshallovega plana poročilo o razvoju gospodarstva na našem področju od 1 julija do 30. septembra t.l. Iz poročila je razvidno da se bodo ERP krediti znižali od predvidenih 7 milijonov dolarjev za prvih šest mesecev 1950-1951 na 3,1 milijona dolarjev. Za celo finančno leto 1950-1951 pa bodo znašali ti krediti le 6,2 milijona dolarjev. Zato se bo zmanjšal investicijski načrt za gradnjo novih ladij in se bodo znižali tudi krediti za nujni uvoz pšenice, petroleja, oljnih semen, kemičnih izdelkov in strojev.
V	morje je padel 30-letni A-dalberto Pauli iz Spodnje Magdalene 169. Mož se ga je bil namreč napil in bi bil prav gotovo utonil, če bi ga ne potegnil iz vode neki financar.
Pri belem dnevu med 13.25 in 14.35 uro so neznani tatovi oplenili zlatarno, last 69-Ietne Mar-gerite Fano v Ul. Passo San Giovanni. Odnesli so zlata in draguljev v . vrednosti 7 milijonov lir. V ta namen so izkopali pod zemljo 15 metrov dolg podzemeljski rov.
Predsedstvo cone sporoča, da morajo vsi lastniki borovih gozdov, parkov in vrtov, kjer rastejo bori, zatirati borovega prelca, in sicer od 15. decembra do 15. februarja. Kdor tega ne bo storil, bo kaznovan.
S Tržaškega
OSVOBODILNA FRONTA
v odločni obrambi naših pravic
Komemoracija naših junakov
V	nedeljo dopoldne se je tržaško ljudstvo na openskem strelišču v velikem številu poklonilo spominu junakov Pinka Tomažiča, Ivana Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Vika Bobka. Žalno svečanost je otvo-ril v imenu Zveze partizanov tov. Franc Lipovec — Tine, nakar je zapel pevski zbor «Žrtvam».
V	slovenščini je spregovoril tov. Franc Stoka in med drugim dejal:
«Klanjamo se vašemu spominu z zavestjo, da se je treba še vedno
boriti za pravice našega teptanega naroda. Zavedamo se, da smo izpolnili vse vaše želje takrat, ko smo na teh kraških planotah in po vsej naši domovini obračunavali s smrtnim sovražnikom — fašizmom: Ko pa to na tem mestu ugotavljamo, moramo zakričati v svet, da Je naš Kras, prepojen z vašo krvjo, še danes nesvoboden in da kljub vsem žrtvam, ki jih je naše ljudstvo dalo, mu še vedno tujec deli pravice.
Govor v italijanščini je imel tov. Bollar, ki je s toplimi besedami orisal življenje in borbo tov. Finka Tomažiča. Govorom je sledilo polaganje številnih vencev vseh množičnih organizacij in mnogih vasi. Na koncu proslave je pevski zbor zapel še «Bazoviško».
PREDKOMGRESNO DELOVANJE ERS
INDUSTRIJSKI DELAVCI
zahtevajo znatno zvišanje prispevhov
Dejavnost O F se vedno bolj krepi. Pretekli petek je bila seja izvršilnega odbora OF, na kateri je organizacijski tajnik tov. Bole podal poročilo o delu odbora od zadnje seje dalje. Tov. dr. Kukanja je nato poročal o krivičnem odloku sodišča, ki je proglasilo slovenščino za iuj jezik na Tržaškem ozemlju. Naito so sklenili, da ustanovijo odbor za proslavo J 0. obletnice OF, imenujejo tekmovalno komisijo ter da vse krajevne organizacije OF priredijo razstave o borbi našega ljudstva proti fašizmu. Kasneje pa bo v Trstu osrednja razstava.
N,a seji so sprejeli tudi protest proti omenjeni krivični odločbi tržaškega sodišča. Ta pio test oravi med drugim: «Izvršilni odbor OF protestira proti odločbi tržaškega sodišča z dne 23. novembra 1950 ter zahteva, da za upniška vojaška uprava, katere dolžnost je upravljati to ozemlje predvsem po načelih spoštovanja človečanskih pravic:
1.	zgoraj omenjeni odločbi tržaškega sodišča odvzame vsakršno pravno učinkovitost;
2.	nemudoma poskrbi tudi za odpravo še neukšnjene fašistične zakonodaje, zlaàti pa čl. 122 civilnopravnega postopnika in čl. 137 kazenskopravnega postopnika in teko z uzakonitvijo zadosti nujnosti kulturne in politične reparacije tržaškim Slovencem.»
Preteklo nedeljo pa sita bili na Opčinah in v Nabrežini konferenci OF openskega in nabrežinskega okraja. Na Opčinah je podal politično poročilo o položaju v svetu tov. Bole, poročilo o položaju v okraju pa tov. Nada Kapunova.
OF je v okraju pritegnila mnogo novih članov, kar je pokazala zlasti prvomajsko proslava. Ljudje so se tudi v velikem številu udeležili izletov v Jugoslavijo, kjer so
»poznali resnico. V kolonije je šlo 150 otrok. Uspešna ie bila borba za slovensko šolstvo fti le malo je bilo staršev, ki se y tem pogledu niso zavedali svoje narodne dolžnosti. Akcija za novoletno jelko se dobro razvija in Openkg bodo sešile 120 igrač.
Tudi na Opčinah so razne šovinistične organizacije kakor Lega Nazionale okrepile svoj raznarodovalni pritisk V ta namen so ustanovili «Villaggio del Fanciullo», pri Padričah gradijo poboljševal-nico itd Proti vsem poskusom raznarodovanja pa se bo naše ljudstvo, organizirano v OF, odločno borilo.
V Nabrežini ie orisal svetovni politični položaj tov. dr. Dekleva. V svojem poročilu je na koncu kritiziral tudi nabrežinsko občinsko upravo, ki dviga občinske davke in viša trošarino. Poročilo o položaju v okraju pa je podal tov. Milan Husu.
OF je krepko branila naše narodne pravice in dosegla v Križu in Stivanu lepe uspehe. Posvečala je mnogo skrbi tudi prosveti. Obnovila so se prosvetna društva v Nabrežini, Sempolaju, Sv. Križu m Saležu. Priredila je večje število Izletov v Jugoslavijo. Število članov OF se je letos zvišalo za 32 odstotkov, koledarjev OF so prodali letos enkrat več kot lani. Tudi število naročnikov na naš tisk je naraslo.
Zelo aktivne so bile žene. 140 otrok je letovalo v Sloveniji. Za novoletno jelko so žene nabrale nad 108.000 Ur in bodo obdarovale 900 otrok. Tov. Košuta iz Sv. Križa je v diskusiji poudaril žalostno dejstvo, da nekateri svetokriškj slovenski kominformistj pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo. Po diskusiji so delegati sprejeli tekmovalni načrt za počastitev 10. obletnice OF.
V zvezi s pripravami na ustanovni kongres Razrednih sindikatov so ti sin. dikati zelo poživili svoje deiov, je. Razredni sindikat pekovskih delavcev je že izvolil delegate za kongres in na svoji skupščini tudi razpravljal o mnogih važnih vprašanjih. Med drugim so sklenili ustanoviti sklad za pomoč brezposelnim ^ekoyskig:- Hetavcem, v
katereo-. oodo prispevali vsi zaposleni
ciani sindikata. Iz svojih fondov pa
so že dali na razpolago brezposelnim določeno vsoto in jih povabili na svoj sedež, da denar dvignejo.
Industrijski delavci so imeli preteklo nedeljo skupščino, na kateri so v glavnem razpravljali o položaju, Ki je nastal potem, ko so industrije! odklonili nadaljnje izplačevanje izredne ve-n'.-de 48 lir, katero so dobili delavci po dolgi 20 - dnevni februarski stavki.
Delavci tega sindikata so že na neki prejšnji skupščini postavili zahtevo po izdatnem zvišanju plač in mezd tako, da bi te mezde krile življenjske izdatke vsaj v toliki meri kakor za časa fašizma leta 1939, ko so bile mezde italijanskih delavcev že Itak med
«Pred voli vrti shod»
v tržaškem o bčinskem svetu
Po mnogih dolgočasnih sejah je v torek zvečer občinski svet zopet oživel. Bližajo se namreč upravne volitve in najmočnejši stranki v občinskem svetu: demokristjani in kcmiinformisti si pač morajo začeli delati reklamo že sedaj. Zato uporabljajo oboji demagogijo, ki naj bi volivcem pokazala, koliko so štorih zanje' doslej in kaj vse bodo še naredili v bodočnosti.
Vse to je bilo na torkovi seji precej jasno, je bilo tudi jasno, da so kominformisti spravili načrtno na galerijo čim več svojega občinstva, da bi jih med sejo podprlo. Val nestrpnosti pa je sprožil pravzaprav župan, ki je bil silno občutljiv in razburjen.
Vzrok županovemu razburjenju pa je dejstvo, da demokržčani izgubljajo v zadnjem času v Trstu tla Pod nogami, kar se je že pokazalo ob mnogih prilikah, in se boje, da jim bodo volivci na bodočih volitvah pokazali hrbet. Znakov za to upadanje vpliva demokrščanov je precej: velik padec članstva de-mokrščanske stranke, zmaga misi-noy pri volitvah v Legi Nazionale, zmanjšanje pristašev med člani Delavske zbornice itd. Ce upoštevamo vse to, tedaj nam je jasno, zakaj je bil župan na tej občinski seji tako razburjen.
Nestrpnost in razburjenje župana, demokrščanskih in drugih «italijanskih» svetnikov se je že pokazalo, ko je začel dr. Stocca, vodja indi-pendentističnega «Blocco Triestino» govoriti o trgovini s kavo, pri čemer je tržaška trgovina zaradi italijanske gospodarske politike zelo prizadeta, in kritiziral gospodarsko politiko vojaške uprave, ki je z znanimi finančnimi, denarnimi in carinskimi dogovori popolnoma navezala tržaško gospodarstvo na Italijo. Med govorom dr. Stocche se je vdelo, da župan sedi na iglah. Zupan je hotel celo ustaviti govor dr. Stocche in je ves rdeč v obraz vzkliknil: «Vsa kofeina lega sveta ne more nadomestiti r a&ega patriotizma!» Poleg župana so posegali
v ta govor z medklici tudi svetovalci drugih šovinističnih skupin. V tem razgretem ozračju je spregovoril komdnformist Malalan. Dejal je, da občina ne skrbi dovolj za predmestja in za dodelitev .stanovanja mladim poročencem, ki jih župan te dni ni hotel niti sprejeti. Zahteval je, da mladim poročencem dodelijo v novih hišah vsaj deset odstotkov stanovanj. Medtem so Malalanove besede podprli kominformisti izmed občinstva, pri čemer je župan vzrojil in zahteval, da se izprazni dvorana. To je silno vžgalo komin-formiste in dvorana Se je »premerila v pravo beznico. Ki ninfo: misti »n demokrščani so se začeli obmetavati z najhujšimi psovkami, s katerimi je zelo bogat njihov slovar. Dr. Franzil in leader komin-formistov Dogassi b; se kmalu tudi
dejansko spopadla, župan pa jo-je medtem neslavno popihal.
Duhovi se niso mogli pomiriti niti kasneje, ko so vsi svetovalci soglasno sklenili, da di.be občinski uslužbenci predujme na bodoče poviške plač in da se izboljšajo p»> kojndne upokojencem.
Zanimivo je tudi t~. da jc župan na seji izjavil, da svetniki govore preveč o politiki in zanemarjajo upravna vprašanja, ker mu v torek to ni šlo v račun, ,.aj je dobro znano, da se župan zelo pogosto cmeri zaradi ločitve Trsta od. matere Italije in sam stalno vnaša v občinski svet politiko. Iz vsega .tega lahko sklepamo, da je bila torkova seja pravzaprav nekak prvi volivni shod in da je v bodoče pričakovati še takih razburljivih sej: pričel se je že namreč lov na volivce.
najnižjimi mezdami na svetu in je bil življenjski standard italijanskih delavcev zelo nizek. Na tej skupščini so delavci ponovili zahtevo, da se njihovi skupni prejemki zvišajo za 30 odstotkov, kar bo seveda še vedno premalo za dostojno preživljanje. Zahteva po tem povišku pa popolnoma upošteva stvarne pogoje in je zato upravičena in uresničljiva.
Delavci so namreč šli februarja meseca v stavko z zahtevo po izdatnem povišanju mezd. zaradi oportunizma njihovega sindikalnega voustva pa so dosegli le malenkosten izreden doda* tek k draginjski dokladi. Sevaj pa postaja to vprašanje še bolj pereče, ker so se podražili osnovna živila, ob.esa, obutev, stanarina, plin, voda, električna energija itd. Razredni sindikat industrijskih delavcev je že enkrat pozval obe ostali sindikalni organizaciji na skupno akcijo za izboljšanje prejemkov, toda ti organizaciji mu nu sta niti odgovorili. Sedaj ju je ponovno pozval, ker se je gmotni položaj tržaškega delavstva od takrat še poslabšal. Razredni sindikat se bo ne glede na odgovor omenjenih sindikatov še naprej odločno boril za izboljšanje gospodarskih pogojev vsega delavstva in ne bo zaradi pasivnosti oportunističnih sindikatov vrgel puške v koruzo. Pri tem mu bo v veliko opo. ro ravno bližnji kongres, ki bo okrepil razredne sindikate in ustvaril u? godnejše pogoje za uspešno borbo.
NASE NAROČNIKE OPOZARJAMO NA POLOŽNICE, KI SMO JIH DANES PRILOŽILI «LJUDSKEMU TEDNIKU». OBENEM PROSIMO NAJ VPLAČAJO ZAOSTALO NAROČNINO NAJKASNEJE DO 31. XII. 1950.
Prizivno stM v Benetkah
razveljavilo razsodbo “Tribunale speciale"
Konce julija je dalo vrhovno vojaško sodišče v Rimu ukaz, da morajo aretirati dr. Avgusta- Sfi. ligoja iz Gorice, češ da še ni odsedel kazni, na katero je bil obsojen leta 1941 pred posebnim sodiščem v Trstu. Dr. Sfiligoja so takrat aretirali in kasneje celo odpeljali v kaznilnico Portolongone na otoku Elba. Proti tej aretaciji je protestiralo vse slovensko javno mne. nje ne glede na politično pripadnost. Dr. Sfiligoja so nato izpustili na začasno svobodo.
Pretekli torek dopoldne je prizivno sodišče v Benetkah preuči-lo obtožno gradivo proti dr. Sfiligoju in ga popolnoma oprostilo. Sodišče je tudi obsodilo zločinske metode fašističnega sodišča in z obžalovanjem ugotovilo, da je bilo tedaj umorjenih pet antifašistov.
Sodišče je priznalo, da so bile
ovadbe proti dr. Sfiligoju lažnive in razna priznanja obtožencev izsiljena. 2e sodnik Marcozzi, ki je preučeval obtožbe, je dejal, da ni. so imele nobene opore. Sam državni pravdnik je ugotovil, da od obtožnice prav nič ne ostane in da način, s katerimi so te obtožbe izsilili, ni bil vreden kulturnih ljudi.
Tako je prizivno sodišče v Benetkah moralo izreči pravično razsodbo, čeprav so hoteli nekateri fašisti pri vojaškem sodišču oživi, ti obsodbe izrednega sodišča za zaščito države. Razsodba prizivnega sodišča pa mora pomeniti konec uveljavljanja vseh sodb fašističnih in vojaških sodišč, ki so pošiljala v smrt in ječe ljudi sa. mo zaradj njihovega antifašističnega prepričanja in njihove borbe za svobodo. Skrajni čas je, torej, da se zakonito razveljavijo vse _ obsodbe izrednega sodišča za zaščito države in drugih fašističnih vojaških sodišč, kakor je to zahtevalo že združenje bivših političnih pre. ganjancev v svoji spomenici Var-, nostnemu svetu.
■^AU ^	:U. I ILI
@M4ttìC2>
ix tržiiNkega rcakviomirnc^a ti« ka
«Delo» piše v svoji zadnji Ste* Vilki o nekih nepoklicanih «zgo* dovinarjlh», vohunskih priležni-cah in slamnatih urednikih.
ooo
Mislimo, da ravno pri «Delu» niso prav nič upravičeni govoriti o «slamnatih urednikih», ker to spominja na vrv v hiši obešenca. Poleg tega pa so ne glede na «Delo» vsi kominformiiitični u-rednlki še posebno slamnati, kar nam potrjuje ravno zadnja pridiga glasila Kominforma «Vse za mir itd» glasilu KPI «Unità». Mislimo, da ljudje, ki morajo vse pisati le na ukaz iz Moskve in čakati vedno na tamošnji namig, mnogo bolje store, če molčijo.
ooo
Isti list govori o nekih «šovinističnih izbruhih» in postavlja našo pravično borbo za narodne pravice na isto raven s šovinizmom «Giornale di Trieste» in njegove druščine. Dalje pravi: «Naš glavni sovražnik je imperializem (misli angloameriškega op. ur.), medtem ko sta oba šovinizma le njegova najnevarnejša priveska».
ooo
Imperializem je res naš sovražnik, toda konkretno v Trstu so naši najhujši sovražniki ravno i-talijanski šovinisti (med katere so se sedaj uvrstili tudi kominformi-sti). Ti šovinisti so nas preganjali že celo stoletje, zlasti pa za časa fašizma, medtem ko traja an-gloameriška okupacija le pet let. Razlika Je v teh letih samo ta, da uživajo šovinisti podporo An-gloameričanov. Sicer pa je položaj v Gorici, kjer ni zapadnih imperialistov še slabši kot v Trstu, o b o
«Il Lavoratore» piše o nekih 'proslavah v Kinu ob morju in
pravi, da je Ado Slavec izrazil
sovraštvo borcev svobode proti Titovi kliki, ki so izdali Ideale osvobodilne borbe itd.
ooo
Verjamemo, da Ado Slavec sovraži «Titovo kliko». To je popolnoma Jasno. Ta «klika» se je borila za svobodo do kraja, medtem ko pravijo, da je Ado vrgel puško v koruzo- ne pardon, da je prodal samokres za vino,
mmm.
■
V koprskem gledališču je bil* v nedeljo prva mestna konferenca SIAU, ki so se je udeležili delegati vseh dvanajstih baz, izvoljeni na volitvah SIAU. Delovno poročilo je podal tov. Beoiussi. Tov. Lanza je govoril o važnosti SIAU pri kulturni vzgoji njenih članov. Iz poročila o dvomesečnem tekmovanju je razvidno, da so članf vseh koprskih baz SIAU opravili 25.000 ur prostovoljnega dela. Končno so izvolili novi izvršilni mestni odibor SIAU, sestavljen iz 21 članov.
***
Istrska obafe je bila vedno bogata s školjkami, katerih se je zredilo vsako leto več sto vagonov. Prejšnja leta so nalovili nad 100 vagonov školjk, od katerih je odpadlo samo na piranske ribiče nad 90 vagonov Lansko leto je bil lov na školjke že mnogo manjši, letos jih pa sploh ni. Ribiči pravijo, da se je spomladi pojavila med školjkami bolezen, ki jih Je skoraj vse uničila in da gre za neko vrsto kuge. Drugi zopet trdijo, da se je poleglo veliko število morskih klobukov, ki so zadušili vse školjke. Naj bo vzrok kakršen koli, istrsko gospodarstvo bo zaradi tega utrpelo več milijonov dinarjev škode
Druga nadloga za ribiče so delfini. Ribiči pravijo, da jih je prišlo v Koprsko-tržaški zaliv nad 200. Delfini delajo veliko škodo, ker podirajo in grizejo nastavljene mreže ter požrejo mnogo rib. Nekateri pravijo, da gre v njih nenasitne želodce od 30 do 5o kg rib na dan. Zato je potrebna akcija za uničevanje delfinov.
BOŽIČNE IN NOVOLETNE RAZGLEDNICE V NARODNI ORNA. MENTIKI (DELO TRŽAŠKEGA SLIKARJA BOGDANA GROMA) DOBITE V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU

>LeU' Menu daófnu nako-čnlk&m in Zitcđe!l{enu vedele-
božične praznike
O MASI ŠOLI
hočemo odločati sami
Ze mnogokrat sm0 postavili zahtevo po samostojni slovenski šolski upravi in to našo zahtevo bomo ponavljali vse dotlej, dokler nam oblasti ne bodo ugodile. Ta naša zahteva ni nikaka svojeglavnost, temveč nujnost, ki jo dogodki na šolskem področju često potrjujejo. Ce bi imeli samostojno upravo, bi nam bila prihranjena marsikatera krivica.
Vzemimo za primer šolo v Kolo-nji. Tu slovenski starši že mnogo časa zahtevajo slovensko šolo za svoje otroke, ki morajo hoditi v šolo na Opčine ali v Rojan. Za italijanske ~ otroke so pred kratkim otvorili novo, lepo, zračno šolo; ko slovenski starši zahtevajo šolo tudi za svoje otroke, pa jim odgovarjajo, da primanjkuje učnih moči in opreme. To je prozoren dokaz, da je za šoviniste slovenska šola le Pepelka.
V Sv. Križu je ljudstvu uspelo, da je šolska oblast odprla iržjo strokovno šolo za 21 slovenskih u-čencev, potem ko so jo otvorili za samih 7 italijanskih učencev. Ob tej priliki je celo prof. Andri izjavil staršem otrok, da ne b0 dopuščal več nobene pristranosti. Toda besede so eno, dejanja pa d u-go. Solska uprava je takoj n: „la način, kako zapostavljati že ustanovljeno slovensko strokovno šolo. Na ta šolo je za 21 učencev dodelila le 2 profesorja, za 7 italijanskih učencev (ki poleg ostalega povečini sploh niso Italijani) pa kar sedem profesorjev, torej za vsakega učenca po enega. Mislimo, da je to sila jasen primer razlikovanja na škodo Slovencev.
Ta šola tudi še ni debila delavnice za praktično delo učencev, ki morajo še vedno hoditi v Nabr.ži-no. Oblasti naj se končno pozanimajo, da se odpravi tudi la n e v sta-
V TEH »MEH...
Živahno mesto Trst slučajnega gosta resnično prevzame. Po glavnih ulicah drve luksuzni avtomobili, razkošne izložbe ponujajo mimoidočim vsega, karkoli si more zaželeti; iz barov diši Po pristni braziljski kavi, skozi okno velikih restavracij in bifejev vidiš bele pogrnjene mize in natakarje, ki spretno nosijo gostom pečenje, ribe, vino...
«Da, i) Trstu je življenje boljše kot pri nas», pravijo gostje vsi
od kraja, pa najsi prihajajo z vzhoda ali zapada, z juga ali severa.
Trst je bogato mesto, živahno in lepo, v Trstu kupiš, kar ti pri-
TRZASKE IZLOZBE SO POLNE DOBROT ZA BOGATE OTROKE
de na pamet in pošlješ kamorkoli in tam se čudijo: «Poglej, poglej, v Trstu je res vsega v izobilju!»
Trst pa n; le ulica Carducci in Corso, trg Impero in Unità. Trst je še naprej od Sv. Ane in je tudi tam za trgom Unità, prav blizu bleščečih palač, ki pa ta del zakrivajo, kakor bi ne hotele omadeževati svojih svetlih pro-čelj.
Tam ni luksuznih barov in bleščečih izložb, tam vise z oken krpe — in če dobro pogledaš, vidiš, da so te krpe -perilo in obleke ljudi, ki ne stanujejo ne v ulici Carducci ne na trgu Unità, pa so vendarle Tržačani, pristni tržaški meščani.
Tega dela mesta gost, ki pride za nekaj dni k nam, ne spozna.
Pa je to tudi Trst, ki je s svojo bedo in zanemarjenostjo, s svojimi bledimi prebivalci in slabotnimi otroki dopolnjevanje «divnega in bogatega Trsta», prava slika kapitalističnega mesta z vsemi svojimi nasprotji.
Dva svetova, ki živita v njem, imata vendarle en skupni interes:
borbo. Svet z ulice Carducci in s Corsa se bori za še boljše in udobnejše življenje, se bori za čim večje profite, da bi dosegel brezdelje. Svet iz Starega mesta in Sv. Ane se bori za delo, za kruh. Kajti kljub živahnosti Trsta, kljub prometu in večnemu vrvenju ni dela Za vse, kljub šibečim se izložbam ni kruha za vse...
In Trst gre dalje svojo pot: pri-viligirani svet kopiči svoje bogastvo, na bedneže pa se iz dneva v dan grmadi vse večja beda.
Ti drugi so spoznali to, dvignili so svojo pest, toda niso do kraja zamahnili, ostala jim je dvignjena, toda grozeča. Zavest pa, da so tudi oni ljudje, je ostala v njih; prepričanje da so tudi oni vredni človeškega življenja je v njih, ker to mora biti in če ne bodo zamahnili zase, morajo

Goriški občinski upravni odbor je imel pretekli petek zvečer svojo običajno tedensko sejo. Odbor je sklenil, da bo imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz odbornikov, ki bo-bo preučili vsa vprašanja, ki se tičejo pokritega trga. Odbor je odobril izdatek za ojačanje javne razsvetljave v Lečniku. Odobrili so tudi popravilo meteorološke postajice pri Ljudskem vrtu ter popravilo javnih tehtnic v Ločniku iri Standrežu.
Sovodenjci se živo zanimajo za vsa upravna vprašanja svoje občine. Ob. činska uprava v Sovodnjah je zelo prizadevna in so zato prebivalci na splošno zadovoljni z njenim delom. Uprava je dosegla, da bodo končno rešili vprašanje občinske užitnine, ki jo občina dobiva na osnovi .proste cone in ki jo je morala doslej dajati v goriško blagajno. Sedaj bo ostal ta denar v občini in služil za razna javna dela. Ljudstvo pa si želi še tesnejše povezave z občinsko upravo in hoče zlasti bolj sodelovati z onimi, ki jim je poverjena uprava občinskega premoženja
Zveza slovenske mladine v Italiji je sklenila, da začne priprave za telovadni nastop 1. maja in da v ta namen ustanovi tečaj za fizkul-turne vaditelje. Ker ni v Gorici primernega prostora, so mladinci sklenili, da bo tečaj v Sovodnjah. Tu so našli dve sobi s kuhinjo v bližini, prenočišče za tečajnike pa pri raznih ljudeh. Prostore so opremili s pečmi in tečaj se je pričel 13. t. m. Tečaj obiskuje 20 tečajnikov. V tečaju so zastopane skoraj vse slovenske vasi v Italiji in mesto.
to storiti za svoje otroke, ki brez določene misli gledajo izložbe in se samo čudijo ter vdano in ponižno. spremljajo z očmi toplo oblečene otroke, ki z velikimi škatlami in zavitki zapuščajo z bogastvom obložene trgovine.
Toda svet je za vse, tudi za te bedne otroke iz Starega mesta in Sv. Sobote: Tudi oni morajo biti deležni vseh dobrin, ki jih mesto nudi le nekaterim izbrancem, in prav zato, ker tržaški delauci niso spustili svoje težke pesti na tiste, ki jih še naprej izkoriščajo, danes njihovi otroci še vedno le hrepeneče gledajo.
Vendar pa ne bodo pozabljeni.
PO STAREM MESTU PA SE POTEPAJO LAČNI OTROCI
Tudi oni bodo imeli ob piehodu iz starega leta v novo praznik. Vsi, skupno ob novoletni jelki. Daleč je še obdaritev ob jelki od tega, kar bi morala biti. Skromna je še, delo je le pridnih rok žena in prispevkov ljudi, ki sami ne žive v izobilju. Toda pomembna je, kajti ob njej bodo vsi otroci in vsi bodo obdarovani. Ne enako —t siromašnejši bodo dobili več. Vsi bodo skupaj, Slovenci in Italijani, bedni, in manj potrebni. Občutili bodo, da so ena družina, ki jih druži veselje ob njihovem prazniku. In v njih bo ostala zavest, da morajo ostati ena družina tudi, ko bodo stopili v življenje, da bodo skupno dokončali delo, ki so ga začeli njihovi očetje: da bodo tudi pri nas zrušili pregrade, ki ločijo svet z ulice Carducci in s trga Unità od Starega mesta in Sv. Sobote, da bodo uničili miselnost, ki deli svet na izkoriščevalce in izkoriščance, kajti svet je le za ene vrste ljudi: za poštene in delavne.
tek ter da se zviša število slovenskih profesorjev, da ne bo trpel pouk na šoli..
Druga krivica, ki se mora popraviti je dejstvo, da ima italijanska, nižja strokovna šola, zelo lepo in udobno pisarno, za več razredov slovenske strokovne šole. ki ima prostore v istem poslopju, pa pisarne ni in učitelji nimajo kje sprejemat^ staršev.
To je le nekaj primerov zapostavljanja slovenske šele, Ivi o;;o smo jih že navedli in jih bomo morali žal še navajati, dokler bodo odločal; o naših šolah zagrizeni i-talijanski šovinisti, ki jim je bila slovenska šola vedno trn v pet; in bi jo radi uničili, če bi jo le me gli. To pa jim bo naše ljudstvo s svojo borbo preprečilo in končno doseglo tudi ločeno šolsko upravo za slovenske šole, kakor je s svojo dosedanjo borbo doseglo že marsikak uspeh.
Obvestilo!
n®»:
bo z novoletno številko začel izhajati
v prenovljeni tipografski
Obliki, opremljen z bogatimi
illustracijami
in izpopolnjeno
vsebino, da u-
streže željam svojih zvestih čitateljev
Novoletna številna bo izšla namesto v petek v soboto 30. t.m.
6
■ ai >iri i n
Iz republik Jugoslavije
Kroni ka
Grški poslanik Nicolas Kape-
tanides je prispel v Beograd.
Plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije je bil 20. decembra v Beogradu. V glavnem so razpravljali o zboljšanju metod dela v mladinskih organizacijah ter pri izobraževanju članstva.
Prva tovarna igel v Jugoslaviji bo začela obratovati v začetku leta 1951 v Kobaridu.
Motocikle in električne vozičke bodo začeli izdelovati v Zagrebu. V tovarni mlinskih strojev bodo začeli izdelovati nov tip mlinskega agregata. V tovarni «Bratstvo» so izdelali prototip stroja za brušenje žag.
V tovarni računskih strojev so
proizvodnjo povečali za 7 krat v primeri s prejšnjim letom.
Do konca decembra bodo delale mladinske bosanske brigade na velikih gradbiščih. 1600 jih dela na gradbiščih metalurškega kombinata v Zenici, 600 bri gradnji hidrocentrale v Jablanici, nad 600 v Varesi in 1300 na gradbišču tovarne medjcinskih instrumentov v Foči.
Dobrodelna akcija za pomoč FLRJ organizacije CARE napreduje. V Chicagu je bil ustanovljen «Ameriško - jugoslovanski odbor za pomoč v hrani». Tudi v Pittsburgu je bil te dni ustanovljen začasni odbor za zbiranje pomoči. Hrvatska «Bratska zajednica» je sporočila, da bo dala za 15.000 dolarjev pomoči. Ameriški organizaciji «C H U R C H World Service» in «Lutheran Council» sta zbrali do sedaj največjo količino hrane.
Vodovod grade v goriških Brdih. Do sedaj je končan že glavni rezervoar v Vehovljah ter več manjših rezervoarov.
Obsojeni na prisilno delo so bili informbirojevci iz vrst višjih uslužbencev v rudniku Kreki. Najvišjo kazen 10 let je dobil bivši sekretar partijskega rudniškega komiteja, ki je razširjal kcminformistično propagando.
Na mestni partijski konferenci v Ljubljani je bil izvoljen nov 11 članski biro. Za sekretarja je bil izvoljen Vlado Krivic, za or-I ganizacijskega pa Lojze Ocepek.
‘ V 24 urah Je zvrtala vrtalna brigada na naftinih poljih v Dolnji Lendavi 534,6 m globine in s tem presegla dosedanji jugoslovanski rekord, ki je znašal 382,8 m in evropski rekord, ki je znašal 508 metrov.
Plan Je izpolnila kovinska industrija LR Slovenije. Ta zmaga je tem pofembnejša, ker so podjetja te direkcije zaradi težav pri nabavi materiala izpolnile plan za leto 1949 samo z 90,2 odst.
Delovni kolektiv steklarne v Hrastniku je v celoti izpolnil
letni plan.
Vutt» frio moka Nenehni, ki je
preplavila -zemljišča, -pada. Pro-.■met mn cesti Stniač — iffiileče je zopet urejen. Ttfleči križ pomaga jjrtibrvalsrvB .pnpUrvljenih vasi.
•Dene na zagrebškem 1rgu pašta Jo. K temu so mnogo j)>-'pomogle nove -prodajalne državnih SemHbijšfcfh iposestev..
Muzej «ledstfiške tmwtnosti je odpilta vladB JLR Srbije v Beogradu.
V udobna stannvamiia se bodo presemi še pred Ttovrm letom tìcOavci Jn -nameščenci kolektiva državnih elektrarn v Mariboru.
Veliko vinsko klet bado zgradili v 'Rentah pri ’Go’-'ci.
29.000 -pitanih prašičev je dalo letos državno posestvo Bel j e Pred kom-em krta bodo poslali v potrošnjo še nadaljnjih 4000.
Dan jugoslovanske armade bo 22. decembra pb devetletnicl u-stanovitve I. proletarske brigade. Po vsej Jugoslaviji pripravljajo slovesne proslave.
Največjo proizvodnjo so srbski premogovniki dosegli 12. decembra. Povprečno je prišlo na delavca 1205 kg premoga alt 216 kg več kot navadno.
Na nad 6 milijard dinarjev ali skoro za 100 odst. so se povečale investicije od leta 1947 za industrijalizacijo LR Hrvatske.
Zlatko Balokovič Je pozval Američane jugoslovanskega rodu, naj se odzovejo akciji za zbiranje pomoči Jugoslaviji.
y
Crnogorske vode
bogati vir električne energije
NAMESTO 1 IN POL KILOVATNIH UR, KAKOR PRED VOJ-NO, BO PO IZPOLNITVI PETLETNEGA PLANA PRIŠLO NA VSAKEGA PREBIVALCA 272 KILOVATNIH UR. OBRATOVATI SO ZAČELE NOVOZGRAJENE TERMOELEKTRARNE V KOTORU, PLEVLJU IN TITOGRADU. V PJGON SO SPUSTILI HIDROCENTRALO NA MUSOVICA REKI. KONČUJEJO ZADNJA DELA NA HIDROCENTRALI NA SLAPU IN GLAVI ZETE. VSE NAPRAVE SO IZDELKI JUGOSLOVANSKIH TOVARN.
BEOGRAD, decembra
Predvojna Jugoslavija je, kakor v večini primerov, tudi po povprečni produkciji električne energije na posameznega prebivalca, zavzemala eno izmed poslednjih mest v Evropi. Toda niti to poslednje mesto, ki ga je Jugoslavija imela zaradi svoje bedne produkcije — 71 kilovatnih ur na prebi-vadca niti pr.bi.žno i.^ i>o dejanskega stanja. Povpreček 71 kilovatnih ur na prebivalca je do. sežen zaradi visokega maksimuma potrošnje v nekaterih središčnih centrih, ki so v odnosu na minimalno potrošnjo v ostalih delih države, t. j. največjega dela dežele, izkoriščali procentr.o velike množine električne energije.
Najslabši položaj Je bil v Črni gori, kjer se je na prebivalca proizvodilo vsega samo 1 in pol kilovatnih ur. To je tudi razumljivo, saj so eleictrifikacijski načrti služili leta in leta samo kot predvoliv-ne prevare. Vse kar se je tedaj napravilo v 22 letih, od 1918 do 1939. je bilo v letih po osvoboditvi preseženo s 113 odst. $e bolj zgovorni dokaz o eletrifikaciji te republike je, da je produkcija električne c-nergije v letih od 1945 do 1949 narasla za 110 odst. V ta podatek je všteta samo produkcija nekaterih mar.-jših energetskih izvorov. Sedaj pa so začele obratovati tudi termoelektrarne v Plevlju in Titogradu in prva hidrocentrala v Crni gori, ki je zgrajena na Mušoviča reki. Vsi ti objekti so bolj ali manj plod prizadevanja prebivalstva bližnjih mest, ki so, odločeni, da se končno vendar enkrat rešijo primitivne in nepraktične petrolejke, vložili ves svoj trud in znoj v tisoče prostovoljnih delovnih ur. Nagrada za to je luč, ki je zasijala v njihovih domovih. Mnoga mesta in vasi, ki nikoli niso imela elektrike, sq jo do. bila iz teh novozgrajenih izvorov.
Daljnovod, ki vodi od termoelektrarne v Kotoru do skrajne južne točke Jugoslavije, do Ulcinja, m njegovi odcepki preskrbujejo prebivalstvo in nove tovarne z električno silo. Tudi iz termoelektrarne v Plevlju vodijo na vse strani daljnovodi in že preskrbujejo mnoga mesta z elektriko in kmalu bodo tudi pognali prvo žičnico, ki vodi od velikega rudnika svinca in cinka na Šuplji steni do mesta, kjer grade tvornice za predelavo teh rud — Gradca.
Hidrocentrala na Mušoviča reki je začela prav teko pred meseci obratovati, oskrbuje meato Kolašin in ostale kraje v bližini z elektriko. Ne bo dolgo, ko bo osvetlila tudi vasico Mojkovac ir. zavrtela prve stroje velikega lesnega kombinata, ki obsega 10 tvornic in ki ga grade v bližini te vasi.
Električna energija, ki jo dajejo samo do sedaj končane termoelektrarne in hidrocentrala na Mušoviča reki, že presega planske naloge petletke. Namesto za 1(5 krat, presega produkcija električne e-nergije za 28 krat produkcijo iz leta 1946.
Na hidrocentralah, ki jih grade na Slapu in Glavi Zete, so dela že toliko napredovala, da bodo tudi tam kmalu začeli s produkcijo, Gradnja hidrocentrale na Slapu je že končana. Dovodne cevi so betonirane v vsej njihovi dolžini, t. j. od vodnega rezervoarja do strojne-
stroj» iz Ljubljane, «Rade Končar» iz Zagreba, «Elektromontaža» tudi iz Ljubljane in mnoga druga.
Velik doprinos k elektrifikaciji Crne gore predstavlja tudi hidrocentrala na reki Cijevni, ki so jo pričeli graditi pred kratkim. Njena izgradnja je vključena v sklop načrta za izsuševanje velikega Ska-drskega jezera, za kar bodo potrebovali električno energijo, ki jo bo dajala prav ta elektrarna. Ko bodo končali z izsuševanjem Skadrskega jezera, bo dajala elektrarna svojo energijo mnogim postajam za namakanje nove obdelovalne zemlje v dobi suhih mesecev
Z delom ha Belopoljski Bistrici bodo tudi kmalu pričeli, g končali ga bodo, kakor tudi vsa ostala, ob koncu prve petletke,
PO SPORAZUMU IZ ZDA PRIHAJAJO V JUGOSLAVIJO POŠILJKE HRANE, IN SICER DIREKTNO IZ A-MERIKE TER IZ AMERIŠKIH FON- j DOV IZ NEMČIJE IN ITALIJE. V ZADNJIH DNEH JE PRISPELA V RESKO LUKO PREKOOCEANSKA TOVORNA LADJA «HRVATSKA», KI JE PRIPELJALA IZ A-MERIKE 6000 TOn ŽIVIL. OSTALI TOVOR PREDSTAVLJA RAZNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO. ŽIVILA SO VKRCALI NA LADJO V NEW YORKU IN DRUGIH JUŽNOAMERIŠKIH LUKAH TAKOJ KO JE LADJA PRISPELA V RESKO LUKO, SO 4 SPECIALNE LUSKE BRIGADE PRIČELE Z IZKRCAVANJEM TOVORA IN GA DIREKTNO NALAGALE V VAGONE, KI JIH SPROTI ODVAŽAJO Z REKE — IZ ITALIJE PA JE PRISPELO NA SEŽANO 18 VAGONOV MOKE. TO JTE PRVI DEL POŠILJKE IZ AMERIŠKIH ZALOG V ITALIJI. SKUPNO BO DOBILA JUGOSLAVIJA IZ ITALIJE 35.000 TON MOKE. — NA SLIKI; IZKRCAVANJE ŽIVIL NA REKI
Vse hidrocentrale In termoelektrarne, ki preko noči rastejo po vsej Crni gori, bodo sčasoma povezane v mrežo, ki bo spojena z mrežami ostalih republik in tako .tvo-
rile enotni energetski izvor, ki bo dajal ne le 272 kilovatnih ur na prebivalca, kakor predvideva petletni plan, temveč mnogo več.
SIMA GAJIN
V v
SREDISCE VOJVODINE
HOV! SAD
Novi Sad, središče avtonomni pokrajine Vojvodine, je bil nekdaj prvo srbsko mesto. Njepova kulturna tradicija je ogromna. Leta 1860 postane Novi Sad. kulturna metropola Srbije, ker se je Srbija šele
tedaj začela prosvetno dvigati; ker' pa ni bila politično svobodna, se tudi kulturno življenje ni mogle bolj razviti Leta 1863 je v Novem Sadu izhajalo 56 različnih srbskih listov, 4 pa v madžarskem in nemškem jeziku. Leto pozneje se je Matica srbska pieselila v Novi Sad in tako se je kulturno življenje v središču Vojvodine še bolj razvijalo.
Tudi prvo stalno srbsko gledališče je imel ravno Novi. Sad leta 1861 _ Njegove amaterske igralske družine, lei pa so delovale že od 1636. leda dalje^ Mo navdušile Ijubi-l’Ajje 'iymhik.e umetnosti v V.agrre-’SyisIcii., HLarrliovc/u in iBeogradši.
Kotvi Sad je bil Vada med prvimi matti^ kti si je priborilo gimnazijo, ki je postala ena izmed najboljših in najuglednejših na slovanskem ju-
nekdaj in
danesmm.
gu. O Novem Sadu tistega časa piše zgodovinar Jovan Skerlič, «da je celih 60 let bila duhovna hegemo-nija Novega Sada tolikšna, da je bilo mesto resnično srbske Atene». Cela vrsta književnikov, umetnikov
in javnih delavcev je bilo vezanih z Novim Sadom; Zmaj Jovan Jovanovič, Laza Kosič, Svetozar Mile. tič, Svetozar Markovič in mnogi drugi. Zmaj, Kostič, Miletič so igrali važno vlogo ne samo v kulturnem življenju, temveč tudi v upravi mesta. V tem času je bila organizirana tudi nova politična Partija v Vojvodini «Ljudska svobodomiselna stranka». Tu je bil tudi osnovan močan pokret «Ujedinjena omladina srbska».
Zaradi krepitve reakcije p Srbiji, so letil 1872 prišli w Novi Sad znameniti socialisti, med njimi Svetozar Markovič, ker so bili tu pogoji za delovanje povoljnejši. Prav tega leta je začel v Novem Sadu izhajati tudi prvi socialistični list «Jednakost». Mladina se je 'navdušila za
aòpeh
jugoslovanskega konstruktorja
Čeprav je vyehanizacija v precejšnji meri uporabljena tudi v tehnološkem procesu sodobna industri, je sardin, sta kljub temu ostale ne-mehanizirana dva procesa, ki predstavljata pravzaprav dve glavu,, jazi konserviranja. To je sekanje ribjih glav in zlaganje rib v škatle.
Prpe stroje za mehanično rezanje ribjih glav so skonstruirali še pred vojno na Norveškem. Vendar so ti stroji praktični le za delo z večjimi ribami kot je n. pr. polenovka, pri manjših kot so n. pr. slaniki ali sardele pa niso uporabni, ker ribe razmrcvarijo. Ker se pa naivec iz-ga oddelka ,tako da bo po monti- | med vseh rib konservira ravno sar-
ranju turbin in drugih naprav začela hidrocentrala takoj obratovati.
Obe ti dve hidrocentrali bosta poleg tega, da bosta preskrbovali Titograd, Nikšič in ostale kraje v bližini, dajali elektriko tudi zs težko industrijo, ki jo grade v bližini Titograda in v ostalih mestih Crne gore ter za črpalne postaje, ki bodo v poletju preskrbovale plodno Bjelopavliško ravnino z vodo. Za obe hidrocentrali, kakor tudi za vse ostale, ki jih grade ali fci so že zgrajene, izdelujejo naprave jugoslovanska podjetja «Lito*
dela., je bila potreba po primernem
stroju velika.
Strokovnjaki različnih pomorskih držav, evropskih in ameriških, so poskušali skonstruirati stroj specialno za sardele. Prvi, ki so tak stroj napravili, so bili inženirji znane belgijske tvrdke «I.M.C.», ene izmed največjih tvornic instalacij in strojev za živilsko industrijo. V mraksi pa se je ta stroj pokazal kot nepraktičen, ker ni mogel v tvornicah pospešiti dela, kakor so Pač predvidevali.
Tudi Jugoslavija je prizadeva-
la, da bi rešila to problem In s tem pospešila delo v tovarnah za kon-serviranje sardel posebno zato, ker je ravno m Jadranu lov na sardele najbolj bogat, industrija konservi. ranja sardel pa je že tudi povoljno razvita.
Jožo Mardešič, nameščenec ministrstva za ribarstvo pri vladi LR Hrvatske se je lotil dela, da bi skonstruiral tak stroj. Po dolgem in napornem proučevanju je končno dosegel uspeh: skonstruiral je stroj, ki je odličen in ki dela popolnoma precizno. Dosegel je to, kar drugim strokovnjakom v svetu ni u-spelo. Mardešičev stroj je mnogo boli prraktičen od kanadskega. Poleg tega dela na deset nožev, med. tem ko oni uporablja le enega. Stroj se lahko uporablja tudi za ribe različne velikosti. Izurjena delavka lahko z njim uredi v eni sami minuti 80 rib, medtem ko je z ročnim delom pripravila največ 20 rib v eni minuti.
Mardešičev izum bo prinašal velike koristi industriji rib. Poleg tega pa pomeni njegov uspeh tudi uspeh jugoslovanskega delovnega človeka v borbi za napredek in krepi ugled Jugoslavije v svetu.
socialistične ideje in organizirala prve skupine s sodalistično-ekonom-•tkim. programom. Prvi znanstveni
socialistični list «Straža» je tudi izšel v. središču Vojvodine.
Ta izredni polet Novega Sada je ■nekoliko zavrl nacionalni pritisk Avstroogrske, toda ni mogel vplivati odločilno. Sadovi pieteklositi so biu trdni in so z močno silo zopet vznikli v narodnoosvobodilni vojni. Novi Sad je dal v revoluciji narodne heroje Svetozarja Markoviča — Tozo, Sonjo Marinkovič rn mnoge druge, ki so s številnimi neznanimi junaki izvedli revolucijo tudi v Vojvodini.
Danes je Noci Sud zxipet velMco središče vimijudne VtijvaSiine, ednje ton im. timer vojvodin tik emu razvoju in ziuilyemjm. Sami tkdujje samtuJličmo, nuno grmu cumaltnt je, kaikmr je mvno-gomzcioiudna oefattna Wojtbodmsi. V vsakdanjem z ivi je n ju. je uresničeno tisto, česar meščanstvo ni znalo in ni moglo nikoli uresničiti; rešeno je nacionalno vprašanje, vse narod-nosži imajo enako možnost, da se razvijajo, enako pomoč in podporo ljudske oblasti v njihovem razvoju. Zato se tudi v Novem Sadu čuti burno življenje nove dobe kakor malo kje. Vloga Novega Sadu pri ustvarjanju novega socialističnega življenja Vojvodine ie ogromna; prav tako je pomemben Nomi Sad kot kulturno središče te avtonomne pokrajine.
Slavna gimnazija preteklosti ni več edina snednja šola. Poleg nje ima danes Novi Sad večje število strokovnih šol, od srednjetehiiične do glasbene, baletne in šole za dramsko umetnost. V zadnjih letih so ustanovili v Novem Sadu tudi višjo pedagoško šolo.
Tudi dramsko gledališče ie danes na višini, poleg njega ima Novi Sad tudi svojo opero.
Mesto, ki je imelo v XVIII. stoletju deset izdelovalcev ladij, osem usnjarjev, šest čevljarjev, dva krznarja in dva izdelovalca mila, je danes eno izmed najbolj industrijsko razvitih mest v Jugoslaviji, V njegovih tovarnah izdelujejo stroje, kable, tekstil, kemijske proizvode, pohištvo itd. itd.
Bodočnost Novega Sada kakor vse avtonomne pokrajine Vojvodine jo v svobodni socialistični Jugoslaviji zagotovljena. Po tradicijah prejšnjega stoletja se bo tudi ta del jugoslovanskega ozemlja razvijal dalje skladno z vsemi ostalimi reputa llkami.
PRH DIHU
UKUHAH
Se ie svež spomin na velike dni 1941. leta, ko je pod zastavo partije zaplamenei upor proti okupatorju, ko so prvi partizanski bataljoni defilirali v osvobojenih Užicah ob navdušenem pozdravljanju ljudstva, ob plamenečih besedah narodnega heroja Ive-Lola Ribarja.
Okupator je občutil moč upornikov in pripravljal veliko ofenzivo. Pozimi je ljudstvo, naj gre v borbo proti «komunističnemu vragu», nem-ška komanda pa je na ves. glas klicala komunistom: «Ponujamo vam roko za sodelovanje!» Medtem pa so v Mačvi gorele vasi, mesta so bila polna vešal, polja preorana z grobovi ustreljenih.
Na predvečer napada na V žice so partizani in aktivisti kopali /ove in se pripravljali na obrambo, čeprav so vedeli,, die je siila nemškega želez ja mogočnejša od vsadke drage armade w EfoiopL.
Avioni so napadli mesto, za tem pa so vdrli v Užice tanki. Tov. Tito je med zadnjimi zapustil mesto. Borci niso pozabili na zastavo, ki je plapolala nad vrhovnim štabom.
Užice so padle. Padlo je tudi mnogo borcev, toda vera v zmago je ostala. Evakuirali so tiskarno, ranjence, borci, ki jih je spremljala lakota, so se povlekli v najhujši zimi proti Sandžaku. Zapuščali so Srbijo napojeno s krvjo in šli naproti novim, težkim ofenzivam. Sli so naproti Prvi in Drugi proletarski brigadi, proti uresničitvi močne ljudske armade Bila je težka in trnjeva pot, toda tudi edina. Po kateri So lahko prišli v svobodo.
Ta ljudska armada, ki je zrasla iz krvi, navorov in žrtev, je danes čuvar svobode jugoslovanskih ljudstev. In prav v današnjih časih, ko prihajajo na dan nasprotja med he-gemonističnimi težnjami posameznih imperialističnih skupin, je prav ljudski značaj jugoslovanske armade tako zelo važen. Jugoslovanska armada je iso »1 'On-tii svsta-uu kakor tudi
po svojih nalogah resnično socialistična, ker je Plod revolucionarne borbe vseh narodov Jugoslavije in ker je njena osnovna naloga, da brani revolucionarne pridobitve svojih narodov.
Nobena sovražna propaganda niti provokacije na mejah ne bodo omajale njene trdnosti in ne oslabile njenega poslanstva. Jugoslovanska armada je in b° ostala čuvarica ljudske revolucije in miru. In prav zato jo tudi jugoslovanski narodi spoštujejo in podpirajo, da bo lahko izpolnjevala to svoje poslanstvo. Danes užitni jugoslovanska annoda spoštovanje tudi izven meja svoje države, ker so tudi drugi narodi spoznali, da je Jugoslavija edina država na svetu, ki se dosledno bori za mir.
KOMINFORMISTI SO PO IZPUSTITVI SRETENA 2UJOVICA JAVLJALI PO RADIU IN V TISKU, DA SE ZUJOVIC MRTEV. 2UJOVIC JE ZA KOMINFORMOVSKO PROPAGANDO RES U-MRL, NA TISKOVNI KONFERENCI, KI JO JE IMEL PRED MCMJGJMi DOMAČIMI IN* TUJIMI NOVINARJI PA JE IZJAVIL, ISA HOČE ZNOVA 2IVETI I» DELATI ZA DOBRO JUGOSLOVANSKIH NARODOV m ZA SOCIALISTIČNO DOMOVINO
SZ HOČE GOSPODOVATI TUDI NA REKI DONAVI
Leto 1948 je pomenilo v zgodovini reke Donave velik preokret: na podonavski konferenci v Beogradu je bila sprejeta konvencija o režimu plovbe na Donavi. Podpisale so jo vse obrežne države. Seveda je ta konvencija naletela na odpor dežel, ki ne leže ob Donavi, toda obrežne države so prvič končno dobile v svo-Je roke upravo reke, ki je skoro na vsem- toku plovna in ki je zato velikanskega pomena za države, ki ob njej leže.
Stanje na Donavi pa se kljub konvenciji ni bistveno spremenilo. V upravlj.-rnju te važne ekonomske reke ni bil uresničen princip enakopravnosti prizadetih držav. Stare tradicije, znane v zgodovini Donave — vsiljevanje tuje volje večini — so se ponovno pojavile. Sovjetska zveza kot obalna dežela, ki meji na najmanjši tok Donave pri njenem izlivu, je kljub frazam sovjetskega predstavnika Višinskega na podonavski konferenci leta 1948 v Beogradu prevzela nase vlogo glavnega upravnika.
Sovjetska zveza, izkoriščajoč svoje satelite, je ponovno uvedla znano politiko diktata na Donavi. S takimi metodami hoče Sovjetska zveza podrediti tudi na sedanji konferenci donavske komisije v Galacu.
Konferenci v Galacu prisostvuj e-jo delegacije Romunije, Bolgarije,
Težka industrija
v zadnjem letu petletke
V kapitalni graditvi bodo imela v prihodnjem letu prednost podjetja težke industrije, tako da bodo ob koncu petletke v celoti lahko opremila s stroji druge tovarne, železarne, rudnike, hidrocentrale in železnice. Od 17 zveznih podjetij strojne industrije, so jih pet zgradili šele po osvoboditvi, ostala podjetja pa so v zadnjih petih letih tako povečana, da skoro lahko govorimo o novih podjetjih.
Prvenec strojne industrije «Litostroj» v Ljubljani je dograjen, treba je v zadnjem letu petletke zgraditi le nekaj dopolnilnih objektov kakor so skladišča, industrijski tir 1. dr.
Tovarna «Franc Leskošek» v Mariboru, ki gradi hidromehanično opre mo za nove centrale, bo dobila prihodnje leto popolnoma dokončano veliko montažno dvorano. Veliko tovarno «Ivo-Lola Ribar» v 2elezniku pri Beogradu sedaj preusmerjajo za proizvodnjo naprav za črno metalurgijo. Ta tovarna Je tudi v glavnem dograjena.
Za leto 1951 so določene obsežne gradnje pri zagrebških podjetjih «Prvomajska», «Jedinstvo» in pri tovarni parnih kotlov. Podjetje «Prvomajska»,
ki zdaj izdeluje le lahke in srednje
stroje, bo začelo v prihodnjem letu izdelovati tudi težke orodne stroje.
Velika bo tudi kapitalna graditev pri tovarni električnih strojev «Rade Končar» v Zagrebu. V tej tovarni bodo izdelovali v prihodnjem letu generatorje in transformatorje največjega tipa. Letos so zgradili veliko industrijsko dvorano.
Velike investicije bo dobila tudi tovarna «Djuro Djakovič» v Slavonskem Brodu, kjer izdelujejo lokomotive, težke bagre, velike parne kotle in cestne valjarje.
V	tovarni vagonov «Dragutin Djor-djevič -Goša» v Smederovski Palanki je sedaj proizvodnja 26krat večja kakor leta 1939. Letos so dovršili del novega velikanskega objekta za izde-levo vagonov, končali pa ga bodo v prihodnjem letu. Ko bodo zgradili še montažno dvorano, sušilnico in ostale potrebne objekte, bodo izdelovali lahko v tovarni potniške vagone v velikih serijah.
V	podjetju «14. oktober» v Krušev-cu so v četrtem letu petletke dovršili veliko industrijsko dvorano za izdelavo strojev in naprav za rudarstvo in gradbeno stroko. V zadnjem letu petletke bodo začeli s proizvodnjo tovarniških in rudarskih naprav, separacije za premog, dvigala, itd.
Madžarske, Jugoslavije, Češkoslovaške in ZSSR.
2e at> začetku konference je bala takoj videti, da bo potekala tako, kakor pred letom, oz. pred dvema letoma. Člani komisije imajo edino nalogo, da glasujejo in to brez razpravljanja, saj so bili sklepi že dokončno določeni v Moskvi. Ko se je jugoslovanska delegacija protivila tak; informbirojevdki praksi in to Pri glasovanju dnevnega reda, kjer je zahtevala podrobno dokumentacijo, ki je sovjetski delegat Morozov kot referent-sekretar ni dal, so jugoslovanski delegaciji očitali, da ovira delo zasedanja. Jugoslovanska delegacija je tudi kritizirala sistem: dela v komisiji in predlagala. da bi se za pravilnejše reševanje tekočih nalog sestavile posebne komisije. Toda sovjetski «dirigent» in ostale informbiro j e vrke delegacije niso hotele ni tj razpravljati o tem predlogu. Zavrgle so ga brez vsake obrazložitve, čeprav bi upoštevanje tega predloga olajšalo delo komisije.
Podobno se je zgodilo tudi pri drugi točki, kjer se jugoslovanska komisija ni strinjala z ustanovitvijo posebne rečne administracije Gab-čikovo-Rajka, ki naj bi bila dvakrat večja od one, ki jo določa konvencija iz leta 1948 To je samo ena podrobnost, ki značilno prikazuje, kako sovjetski predstavniki vsiljujejo svojo voljo satelitom, ki jim je dovoljeno, da sp hvaležni ZSSR, ki jim je omogočila, da po osvoboditvi delajo v «boljših pogojih». Kakor v mešanih družbah gledajo Sovjeti tudi na sodelovanje v podonavskem vprašainju. Namesto da bi princip sodelovanja narodov bil v podonavski komisij; stvarnost, ga sovjetska mračna diplomacija ob vsaki priliki spreminja v obrabljeno frazo na škodo vseh ostalih članov komisije, ne glede na to, da oni, razen Jugoslavije, vse suženjsko sprejemajo.
Jugoslavija je ena izmed najvažnejših podonavskih držav. Na njenem teritoriju so ključne pozicije donavske plovbe najvažnejše naprave za varnost plovbe in pomembna pristanišča. To je treba upoštevati. In prav zaradi tega je tudi nemogoče svobodni deželi kakor je Jugoslavija vsiljevati hegemonistične sovjetske pogoje, ki se prav nič ne razlikujejo od onih iz carističnih in podobnih časov.
4 fi ste že
narcčenl na EšB^2XSEX332£J
—,
Odklon proti moskovsko mu «liktiraujn tudi med švedskimi komunisti
Švedska komunistična partija preživlja krizo, ki je prišla » 410 irruza v resoluciji, ki so jo podpisali pomembni člani, ki so na vodstvu opozicije proti današnjemu vodstvu partije. V svoji resoluciji obsojajo «reformistično politiko» centralnega komiteja in «centralistično birokracijo».
Informbirojevsko glasilo «Za trajni mir» je že v. maju letos napadlo švedske komuniste, sedaj pa je Izšel drugi članek izpod peresa sekretarja KP Švedske Lagerja «Odkriti so agenti Titove klike v Švedski». Lager kritizira komuniste, ki se nočejo podrediti moskovskemu diktatu in jih seveda Imenuje «titovska klika». Med temi so nekateri napredni švedski pisatelji. Najplodnejša švedska pisateljica Marija Shernstead, Icomuni-stka in borka za socialne pravice in mir, je kritizirala sovjetsko hegemonlstlčno politiko ter Izjavila, da bi morala švedska dotsiti partijo, ki bi se rešila moskovskega vpliva, tako kot jugoslovanska partija. Pisatelj Karlsson, ki je leta 1948 obiskal Jugoslavijo, je po povratku mnogo pisal o njej, a na partijski konferenci je Izjavil, da bi se švedska partija ne smela vezati v nobenem bloku.
To je bilo dovolj za napade informbirojevcev, ki so začeli sedaj javno kritizirati te «titolate» prav zato, ker se -gibanje za čistoto partije in njeno neodvisnost vedno .liblj širi.
Resolucija, ki jo je podpisalo 30 članov partije, je pomembna, čeprav se v njej ne govori posebno o Kominformu in Sovjetski zvezi. Kritizira revizionizem in centralistično birokracijo, a to so značilnosti moskovskega kominformizma, to so hibe vodstev, ki so na tej kontrarevolucionarni liniji.
Instrukcije moskovske „I* rov «le"
Moskovska «Pravda» je v svojih stolpcih ponovno objavila ukor raznim komlnformističnim partijam. Taki javni ukori brez dvoma odkrivajo zanimive momente, ki so v odnesih med VKP(b) in drugimi komunističnimi partijami, obenem pa osvetljujejo podrejenost informbiro Jevških držav znotraj kominf ormo vskega tabora
Zadnji tak ukor se nanaša na KP Itali je oz. na njeno glasilo «Unità», zaradi popuščanja, ki se nanaša v glavnem na «precenjevanje zapadnih vesti» in na odstopanje od «ustaljene linije». Istočasno očita «Pravda» «komunističnemu tisku», predvsem praški «Rude pravo», da ne vodi dovolj odkrite borbe proti «titoizmu» in da dopušča politične in teoretske pogreške, « a «Unità», da ne posveča -dovolj pažnje «borbi za mir» ter da se poslužuje informacij iz nekominformovskih virov.
«Unità» je takoj pokazala skesanost. Namesto svojega obl- ^ čajnega komentarja k sestanku Attlee-Truman, je enostavno ponatisnila komentar moskovske «Pravde». Istočasno pa je objavila serijo protitltovskih člankov izpod peresa tržaškega komlnformistlčnega eksponenta Vidalija.
Toda to vse ni bilo dovolj. Togliatti je moral v Moskvo da se stvar popolnoma razčisti, verjetno bo Togliatti v Moskvi razpravljal tudi o nezadovoljivi situaciji v KPI. Pred kongresom, če pojde vse po sreči, se bo prvak Italijanske partije vrnil v Italijo poln instrukcij za delo Italijanske partije, ki mora biti trdno na liniji, kakršno ji začrta. Mosltvai.
V fraucoNki partiji ai «Hakwtije
Tudi Thorez je v Moskvi. Nadomestuije ga* Deuslos, toda stvarno vodi francosko partijo Lecoeur. V nepartijskih krogih govore mnogo o sporih v vodstvu po odhodu generalnega sekretarja, o borbi za položaje itd. Lecoeur jim odgovarja dobesedno takole:
«Da se je določil namestnik generalnega, sekretarja, ta Je tovariš Duclos ter da se je okrepil današnji sekretariat s •kooptiranjem tovariša Fajona, sta bili potrebni le dve minuti diskusije in to na koncu sestanka Politbiroja. BiTo- je L rej zelo lahko. Vidite torej, do se v vodstvu partije ne diskutira mnogo».
To mu pač radi verjamemo. Cernu bi bila potrebna diskusija, saj morajo itak sprejeti vse, kar jim Moskva diktira, še tisti dve minuti sta bili odveč.
%i*elo*tui izpit
Pred sprejemom na univerzo morajo maturantje v Budimpešti opraviti posebni izpit, s katerim morajo dokazati svojo proletarsko zavest.
Pii Izpitu postavljajo naslednja vprašanja:
Zakaj je Stalin garant pravega miru?
Kdaj je nastala velika sprememba v veliki domovinski vojni?
Komu se morajo zahvaliti zapadni zavezniki za zavezniško zmago leta 1945?
Zakaj se pripravlja Amerika na novo vojno?
Zakaj hoče zapad potisniti zopet človeštvo v pogubo?
V čem se razlikuje svobodni sovjetski človek in sovjetsko ljudstvo od sužnjev zapada?
Zakaj mora ostati Sovjetska zveza po vsaki vojni zmagovalka?
Ko kandidati odgovore na ta vprašanja, kakor jim rakoszi-jevci predpisujejo, so zreli za univerzo, pa čeprav bi morda niti ne vedeli, da se svet vrti. Vse drugo ni važno, važno je le, da Imajo trdno vero v Sovjetsko zvezo In v njeno poslanstvo.
Blažena Rusija!
Sovjetsko zvezo je obiskal italijanski profesor Luigi Russo.
Se ko je bil tam, je moskovski radio javljal, kako se Russo divi sovjetskemu človeku, češ da je drugačen, kot vsi ostali ljudje na svetu že zato, «ker lahko v vsakem trenutku izjavi, kaj se bo dogodilo čez dve, tri leta».
Ko se je prof. Russo vrnil v Italijo, je «Unità» pisala navdušeni vzklik profesorja: «Le zakaj ni ves svet Rusljnl»
Verjetno si je profesor Russo predstavljal, da bi bilo pač lepo na svetu, če bi bil ves Rusija in vsi ljudje Rusi, saj v Sovjetski zvezi gre Rusom še nekako, kako pa Ukrajincem, pripadnikom baltskih narodov, da ne govorimo o narodih na jugu in vzhodu pa najbrže tudi profesor Russo kaj ve.
Mogoče pa so profesorja v Moskvi celo prepričali, da je tudi on Rus, ker se piše Russo...
v_________________________________________________________________/
pimoisn uni lumi
'	.. ..i
Ob posnemanju napisa na Krtovem oknu v Sežani v zaietku novembra smo odkrili še eno sežansko posebnost, za kar se moramo zahvaliti Milki Opatovi; ker je bila dolgo let zdoma, zna ceniti tudi domače zanimivosti.
Voda in Kras sta si nasprotnika, saj je Kras rešeto. Suša Kraševce še zmeraj prizadene, vendar vsaj živina in ljudje malokje trpe žejo. Po mnogih vaseh teče vodovod, če pa ta kdaj odpove, so tu še vodnjaki. V zadnjih sto letih se je preskrba z vodo na Krasu neverjetno izboljšala. Stari Sežanci pa še pomnijo, kako so zajemali In pili vodo iz «Planince», s «Kaučiča» in iz «Nove Štirne».
101. NAPIS
«Nove Štirne» bi čiovtk sam nikoli ne našel, oziroma bi moral biti lovec ali kaj podobnega, da bi lazil tam okoli po gmajni In po naključju zadel obnjo. Da prideš tja, moraš iz Sežane najprej po bazovski cesti; pred veliko dolino «Leskovcem» pa zaviješ po
TEHNIKA
m
lil
ŽNANOST
NOVO UMETNO VLAKNO
V Angliji so pričeli izdelovati novo umetno tekstilno vlakno «teryione», ki je mehko kakor svila in še enkrat odpornejše od bombaža. Po svoji kemični sestavi se močno razlikuje od vseh drugih umetnih vlaken; izdelujejo ga namreč iz odpadkov surovega petroleja.
Kakor poročajo ima terylon odlične tekstilne lastnosti. Blago iz tega novega vlakna je mehko, pere se z lahkoto in se tudi hitro posuši. Pletenine iz terylona dajejo občutek toplote. Blago se ne mečka.
OBLEKE IZ IIAZLICNIH VRST PREJE
Prav tako to na Angleškem začeli zaradi občutno rastoče cene volni izdelovati obleke iz enake količine volne in umetne svile. Tako blago bo seveda cenejše, bo pa tudi trpežno, lahko in se ne bo mečkalo.
NOVI RADARSKI
APARAT ZA MORNARICO
Izdelali so nov radarski aparat, za mornarico, «KH Type 2», ki pomeni zaradi tehničnih značilnosti znaten napredek v plovbi.
Premer aparatovega zrcala Je 30 cm (dosedaj le 22,5 cm); zaradi večje natančnosti delov aparata, lahko točneje ugotavljajo razdalje med ladjo in posameznimi predme»':, število zaklopk je maniše in je zato tudi delovanje apaiata varnejše. Nova naprava pa je tudi cenejša od dosedanjih.
kolovozu na desno v smeri proti Orleku. Na Cokcovi gmajni v dolčku ob kolovozu so pastirji najbrž videvali, da se ob deževju voda ustavlja malo delj, zato so se odločili, prostor obzidati in urediti kot vodni rezervoar. Nanosili so ilovice, z njo založili zid okoli in okoli in nabutali dno. Okrogli ograjeni prostor ima (na oko) 8-10 metrov v primeru in bi mu po kraških pojmih pritikalo ime «lokev». A ljudje — Sežanci in Orlečani, — ki so vložili toliko truda, preden je bilo podjetje srečno izpeljano, so se hotéli pač malo postaviti, da je to «Štirna». V trajen spomin so to tudi napisali na površno oblikovan kamen (približno 50 x 60 x 50 cm meri nad zemljo), ki stoji desno ob stopnicah k vodi;
18 2 2
NOVA SHTERNA!
SESANA
ORLEK
Ta in oni bo vprašal, od kod «italijanska» oblika SESANA pred 130 leti. Odgovor nikakor ni težak: pisanje je pisanje, izgovarjava pa je čisto nekaj drugega. Sežana — prav tako kakor danes izgovarjamo (in pišemo) — so izgovarjali že v 15. stoletju, o čemer pričajo listine, ki jih je videl Matija Sila v arhivu tržaškega kapitlja. S pisanjem Sexana, Sessana, Sesana ipd. so tuji in domači pisarji v raznih časih sku-
šali podati edino obliko, ki živi v ljudski govorici: Sežana.
V	«Novi Štirni» pri Sežani seve-da že zdavnaj ni več vode. Lokev je prepuščala, ko je pa nihče ni popravljal. Danes je vse zaraščeno z grmovjem, da komaj opaziš zid in napisni kamen (glej pri-loženo podobo). Ostalo pa je ime «pri Novi Štirni», ki danes velja za tamkajšnje pašnike in bo brez dvoma preživelo zadnjo sled nekdanje Štirne na sežanski gmajni.
102. NAPIS
V	drugi polovici preteklega stoletja pa so vse bolj pogosti vodnjaki, ki si jih skrbni kraški gospodarji postavljajo sami na svojih borjačih. Od neštetih primerov se ustavimo danes v Skopem ob Štirni pri Blažkovih «na kalu» (za opozorilo hvala Pepci Mrcino-vi iz Koprive). Na šapu Blažkove Štirne piše:
(Posneto 11.8.1950).
Da bi mogli ta napis prav razumeti, je treba nekaj pojasnil.
Stanceja v tretji vrsti pomeni prebivališče — hišo in gospodarska poslopja — vse, kar je zidanega. Ta izraz, ki danes ne živi več, srečamo v stari kraški kolednici o sveti Krvi, kako si je izbirala mesto. V inačici, ki jo je zapel kolednik Tone Mrcina iz Koprive (1849-1936), je sv. Kri nezadovoljna v Ljubljani in spregovori:
«Leti ni zame štancije...» Kolednik Jože Gazdičev iz Križa pri Tomaju (r. 1863, u. med vojno) pa je zapel inačico, kjer sv. Kri noče prebivati ne v Ljubljani ne na Dunaju —
— «Le tukaj zame štaneje ni!» — ampak si izvoli Radovljico: «Tukaj bom jest počivala in prebivala...» Oblika stanceja v skopelj-skem napisu je torej enakovredna obliki štancija. kakor je ohranjena le še v starih pesmih z istega področja.
Kompličik v četrti vrsti pomeni konec in je prav tako kakor štancija romanskega izvora. V narečju danes rabimo samo še glagol «kompelt» (smo komplili, komple-na maša ipd.). Stancijo so začeli zidati 1.1875, dela pa so zaključili 1878.
V zadnjih treh vrstah beremo, da je gospodar, ki je dal zidati (štoru zidat) to štancijo, prišel iz Skopega s štev. 34 in da mu je bilo ime Jože Gec. Po ustnem sporočilu je bila tu prej njiva. Jože Gec je bil Blažkov iz vasi, a je hišno ime prinesel kar s sabo na novi dom, tako da imamo zdaj v Skopem dvojne Blažkove.
Končno moramo še razložiti, kako to, da je tako pozen napis — iz 1. 1878 — tako starinski. Odgovor nam spet daje ustno sporočilo vsa štancarska dela pri zidanju Blažkove hiše je vodil mojster, ki je bil takrat že zelo star. To je bil stari Kramar, oče Antona Zež-Ime. Brez dvoma je ob zaključku del on sam sestavil napis na šapu Štirne.	(ge nadaljuje)
NAPIS NA BLAŽKOVl ŠTIRNI V SKOPEM NA KALU
•."»■VVWWV
NEKAJ SPOMINOV
NA
V teh čneh ko se naša misel pogosteje ustavlja piri naših fantih, naših junakih, ki jih je podrl 15. decembra 1941. leta na openskem strelišču fašistični svinec, nam tudi bolj živo stopajo pred. očj dogodki iz onih grdih let fašističnega suženjstva, ko je bila misel na svobodo le dlrzen up, goreča želja, dejal bi skoraj, sanja.
In kakor iz daljnih sanj se tudi meni poraja pred obrazom podoba Simona Kosa, tega dobrega poštenega in zavednega sina naših Peči. To svojo podobo je sicer Simon v zadnji noči svojega življenja izklesal v plemenit lik v pismu staršem, ki ga more napisati le velik človek: v pismu, ki nam odkriva vso njegovo nežno dušo, in ožarja vso njegovo ljubezen do naše zemlje. Kljub temu pa bj se rad v teh dneh oddolžil Simonovemu spominu z nekaj vrsticami in to še tem bolj, ker vem, dd neizprosni zob časa gloda in izjeda spomine in nam slika preteklih časov vedno bolj bledi v duši.
V onem poslovilnem pismu je Simon tudi dejal: «Srečen bi bil, ako bi znal, da more moja kri ohladiti le del gorja, ki ga trpi moj ubogi narod. In če bo moja žrtev le malo koristila trpečemu človeštvu, potem sem živel dovolj .... Prepričan sem. da mora za temi najtemnejš-mi dnevi naše zgodovin- zasijati nova zora ... Ljubil sem preveč to našo zemljo, te naše gore tako. da se tedaj, ko je bilo š*> čas. nisem mogel ločiti iz njih objema. Zato je treba, da tej svoji zemlji žrtvujem svoje skromno življenje, saj drugega itak n mam.»
Đa, Simon je globoko in toplo ljubil našo zemljo. To sem čutil že prvikrat, ko sem ga spoznal. Naučili so ga ljubiti to zemljo njegovi starši, kakor so ga naučili ljubiti svoj jezik in -svoj rod1
Bilo je maja leta 1939. ko sem Simona prvikrat srečal. Povabili so me na sestanek tem gor za vasjo, kjer se ,ie zače-njai gozd. Ko sem Po dolgi hoji po kolovozu prišel iz ozke grape na planjavo, se je odprl pred' menoj čudovit svet: zeleni travniki in pašniki, malce naslonjeni v breg, sredi teh travnikov prijazna vasica - Nemški But, za njivami in travniki gozd in za njim sive skale Peči, od Črne prsti pa do Poljanskega vrha, Razikovca in Rodice. Spoda j, v dlolini . Baška grapa, onstran Pa strmi bregovi Porezna in kopasta Kojca.
V tej lepoti, na teh višinah je živel Simon m pil iz zemlje ljubezen.
Simona sem našel pred hišo in s- mu predstavil. Lep fant je bil. visokega čela in sanjavih oči. Toplo me je sprejel in me peljal v hišo. Oče je sedel v izbi. mati in sestra sta bili v kuhinii, brat Jože pa je bil še na polju. Simon mi je naj-
prej razkazal hišo, lepo urejeni hlev, senik in veliki kozolec. Meni se je zdelo vse to tako lepo in prisrčno, toplo in domače. Le mimogrede je Simon omenil, da se najdemo s tovariši zvečer v gozdu pod visoko temno smreko, potem Pa mi je Pripovedoval o svoji družini in o svojem delu. Peljal me je na polje. S pritajenim ponosom mi je kazal lepo obdelane njive,-na katerih so valoval; pšenica, ječmen, rž in oves ter je cvete] krompir. «To je Velika njiva, to je Dolga njiva», mi je ves zadovoljen pripovedoval, ko sva hodila med razori. Vse te njive So imele svoje ime in v Simonovem p-ripovedova-nju so kar oživele. Potem sva šla proti gozdu. «Vidiš, od one smreke pa do one bukve se širi naš gozd in sega Prav do onih skal, kjer raste rušje. Le temu gozdu se moramo zahvaliti, da zmoremo visoke davke.»
Potem mi je pokazal tja proti zapadu, na Grant. «Tam so fašisti», je dejal, «toda leni so in se klatijo 1 a okolj vasi in po jezdnih poteh; na vrhu pa naletiš nanje le poredko. Fašisti so tudi v Stržišču in ti hodijo bolj pogosto na Crno prst. Zato hodimo mi čez mejo tu med Razkovcem in Rodico.»
S'miom mi je vse to nekam umirjeno pripovedoval. Kakor vs; ljudje v Baški grapi, ni izgovarjal šumnikov. Zato pa je bila njegova izgovarjava še tem bolj lepa in topla. Takoj sem videi, da mnogo .bere. Ko sva se vrnila v hišo, mi je pokazal svoje knjige. Imel jih je lepo število. Posebno so mu ugajali romani «Modre ptice«, ki so jih prenašali čez mejo »kupno z letaki.
Ko se je zvečerilo, je prišel s polja tudi brat Jože in šedti smo k večerji. Tu so se vsi domači prijazno razgrvar-jali z menoj in nihče ni niti od daleč omenil vzroka mojega prihoda, kakor da bi se že zdavnaj domenili 0 vsem. Večerja mi ie šla zelo v slast, saj je bilo vse 'domače. Simonu sem dejal: «Pri nas pridelamo le nekaj krompirja, fižola, koruze in repe, zato otepamo mnogo polente in ljudje morajo kupiti skjoraj vse v trgovini, posebno pa kruh.» Simon pa mi je odvrnil: «Vidiš, pri nas jein0 sa- ■ mo naš pridelek. Kruh jemo iz domače moke, ki je prav dobra, čeprav je črna. Òbela je naša in celo ki« delamo sami. Zato 1:1 naša večerja tako tekne.» In ob teh besedah mu je zopet zažarel obraz, kakor po-ooldine, ko mi je kazal svoje polje. ’ Kmalu potem, ko se je zmračilo. smo odšli » Simonom in njegovim bratom Jožetom v go-zd Cričk; so peli in trava nam je šelestela pod nogami, ko sin0 oprezno lezli čez pašnike. Ob visoki sknli ped veliko smreko smo sedli. Kmalu so se na travnikih prikazale no-Ve sence, prišj; go France, Mir-
nice. Tu sino ^ na tovariše, ki bi mora' ' čez mejo; Ferda, ki N ^ ^ V partizanih nosil i®4 br, Zelena
in Lončnarja.
Simon je P0’’! Pripovedoval: «Veš, Želj® fferda bo pripeljal ^*0lu| ,arIš iz naše vasi. Pr4\ K zbežal
v Jugoslavijo, P! (a dva fašista tik pod'!"1 ustavila. Ko sta ga že Pflr-iu ie tako močno sunil, n *' telebnila po strmini ji.*n preden sta se pobrala.j?*| Lončnar že onstran C*;***, takšni so naši fantje. ^ «eia Lonč
pobralayWd stran
„„J fantje, f dela Lo: nar na Jesenica]2 njim »i mo zvezo.» /
h gozda s« gor;
iz gozda s® , gorj y hribu slišal Pš . Zategnjen glas, podoben * l^emu. Simoni mu je oj, ^ Bdo je znamenje; toV' q Prihajali. Po daljšem č3* ^ ■se v temi zarisale	Lonč-
nar, Zelen invjp je bil ovit v svojo omr rjavo pelerino. PrisedMripWi in raz-govarjali sipo1;5 mnogih stvareh. Dobr»,Rominjam, da je Simon ^ Zelenu dejal; «V«®' m tak; naše ljudi prev«® ^animajo. Mi vemo, ka™ te tam v Jugoslaviji. I*®1 *)e zahtevajo kaj bolj" »ega, bolj levo usmerj4” 'zahtevajo več pisanja o vprašanjih in ne le ^ ^sed.»
Ko smo se i'a jja ie Simon še marsikaj Pj la m; je žal, da se tečaj,Pominjam. Le tega se še. mrUam, kako navdušeno ir>‘ jfjPnvedoval o tem, da	brata,
Cirila, ki	Gorici
kako b; tudi višje šole.
Takrat se«1, mom poleg s’ zemlje in svo boko ljubi] i® starše, sestro sem, kako je ^ bolnega očeta, tej rodbini vsi je vse to osta« zaokrožena goče ločiti: Si"
jp1 hodil
'ko je g svoj Ifod-a gk ’al svoj - Vide
P svojeg
ip 5(0 se
J ^ato ir
be’"; k<: m mt
*§ova dru
. . H “-Lo*®- Vse j
bilo kakor	'■ žn
žina, polja,goz'
msmmmr 1$
eFaU‘
url110
vo lastno žif
da J™
*>Val
je nad dve '^ŽSfkr. državi
Fai
ni bi
glavna Simo«<iJ|^a njeg
pruvdnik Simona
starše. «Le £®f .. stili, da bi s'] mi!» Tu mWpi možganih v 01 S Simono«1 krat videli- L«; smo šli v. »Tji Se temno io skozi gozd. b.,, n ili, so sc K oglasili ptičk' gozd. Ob so« t stali na vrb11, je ve» «avdk
niveč
le!a opro
Untali sa
I Jmovala '
rk'h dneh nekaj 1 Kcdron Bistrice lezi /»čelo da a. vrhovil Su ve PDdu sm< Sinioi pogle
dom vso iv^bjiili .e3oša, ' Snežnika i« 1 Jl"1 še b( navdušeno k^b^ro
Bilo je blizu pred božičem, ko sva govpr-ila. z znancem o tistih genij ivih s solzajini' namočenih božičnih zgodbah, ki jih beremo vsako leto v svobodomiselnih in židovskih časopisih.
«Nikar me ne zasmehuj!» je rekel znanec: «Jaz berem tiste zgodbe vse po vrsti; kolikor bolj so neslane, toliko bolj me ganejo ... Nič drugače ni, kakor . z onimi zaničevanimi in opljuvanimi šundtonaani. V družbi jih človek po iškarjotsko zataji, na stranišču pa jih bere. Ne pomaga nič! Saj vem, da je Vse skupaj grehotaa neumnost, a)i človek je po svoji naturi bolj k neumnosti nagnjen nego k pameti ... In še nekaj drugega je vmes, nekaj resnega. Bral sem tako bridko storijo . in toliko, da se nisem razjokal. Kaj da so počeli ip kako so se ljubili v tisti bridki štoriji, več «e vem. Cenila me je ena sama beseda, ki jo je , bil lačni študent napisal najbrž čisto ponevedoma. To je namreč vsa skrivnost teh zgodb; človeku je treba besede začetnice, treba

IB
ro v Bohinjskem kotu. • Tedaj sem še bolj spozna.! vso njegovo mehko nrav in nežno dušo. In še na nekaj se spominjam: Ko sva šla z nekim njegovim vaščanom ob veliki noči v snežnem metežu onstran meje, da se sestaneva v planini Poljane s Ferdom in Zelenom, ju nisva tam našla. Namesto da bj se vrnila, sva šla naprej v Bohinjsko Bistrico in tam hudo cštela tovariša, ker nista zaradi slabega Vremena prišla. Vrnila »va se šele n.a-; slednji dan, vsa premražena mimo Rodice. In preden sva stopila v gozd, sva zagledala Simona, ki naju jP prišel ves za.
, skrbljen iskat. Ko naju je zagledal, se mu je kakor kamen oAvaiilo pu -i'cii in obraz mri je bil vesel.
Takšen je bil Simon. Zal mi je, da ne znam v celoti pokazati lepote njegovega značaja, ker hi bilo treba za to spretnejšega .peresa. To je le nekaj utrinkov iz njegovega življenja, ki se j.e končalo na pustem strelišču, daleč od lepote njegovih gora. Podobni so mu bili tudi drugi fantje iz Ruta, te male a junaške vasice. Ob spominu na Simona n« hiti misel tudi k dirug'm tovarišem, ki so bili takrat na onem prvem sestanku.
mu je šepetalca, da začno V njegovem srcu razločno govoriti stare, sladke otroške bajke. Takih besed začetnic ni v resničnem življenju, tudi v umetnosti jih ni. Resnično živ-' Ijdnje te pobjje s kolom na tla, umetnost ti razgali dušo v o-giedalu. Edini • šund pozna te blagoslovljene besede, ki se jih sramujeta umetnost in življenje.»
Znanec je pil v ■ dolgih požirkih, cmokaje in z zatisnjeni-roi očmi; nato Pa:je pravil:
«Poznam božično zgodbo, ki , je od kraja do konca resnična. Zato n j. prava, božična zgodba,' ni ganljiva in he pretresljiva; treba bi bilo šele, da bi j o . spretna roka lačnega študenta pre-ualvarila y šund.»
* * ti
Starec sed1; za pečjo in čaka, da mine polnočnica. Vsakih pet minut zapoje zamolklo veliki zvon od farne cerkve svetega Pavia.
«Mislim, da so že pri povzdigovanju!» pravi starec; skloni glavo, potrka se po prsih ter se pokriža. Noge ima preko kolen ovite z žakljevino. Pred seboj na mizi, kjer se dimi dremotna svetilka, ima tobak, pipo in steklenico žganja. Peč je še topla, y izbi pa je mraz.
Starec je zaspan in lačen. Soseda mu je bila obljubila, da mu koj po polnoči prinese pečeno krvavico.
«Ali kdaj bomo že pri kraju!» vzdihne žalosten. «Zdaj so šele P0"1 povzdigovanju in pol-
nočnica se vleče, vleče!»
Vajen je bil samote in dolg čas mu ni bil nikoli. Tisti večer pa ga je obšla misel, da bi ne bilo neprijetno, če bi imel poleg s-ebe mačka ali psa. Mlado, belo, mehkužno mačico, ki bi mu predla v naročju; al; črnega psa, ki bi dremal v klopčič zvit za pečjo, ozrl se včasih nan; s svetlimi očmi ter. narahlo pozibal z repom.
Prižgal si je pipo, da -bi ne zasipal. Vzel je poleno izpod pe-
Či in ga skrbi j ivo potehtal v roki. Drva so draga in zima je dolga. Spustil je poleno na tla in se tesneje ovil z žakljevino okrog nog.
«Da bi človeka noge ubogale! Stopil bi malo in se koj ugrel!»
Potegnil je močno iz pipe, da so se mu lica globoko udrla; ali pipa je zamolklo zažužljala v cevi ter ugasnila; ker je ni maral več prižgati, jo je položil na mizo. Nato je sklenil roke v naročju, povesil glavo in zadremal.
V poldiremavic; so mu priha-jaje v dušo misli, presekoma, posamezno in v gručah, kakor hodijo ljudje od maše.
«Čudno je, oj čudno, da sem tako sirotno sam pod svetim Bogom! Se sneg, ta mrtvi sneg Sg pogovarja s soncem, jaz pa se nimam s kom!»
«Kako b; zameril tebi, ti družica moja, ubožica. ki si šla ta-
ko zgodaj počivat, ker si bila trudna! Štirje so te nesli, jaz sem šel za njimi in nisem nič jokal; nič nisem jokal, grešnik, le v blato sem giedal, ki se je mrežilo po cesti. AH zdaj me vidiš, vidiš me skozi okno, saj ni zagrnjene!»
«Kako bi zameril vam, tovariši, prijatelj; moji! Segli smo si v roke, nič nismo rekli; zdavnaj je že. Koder koli blodite, kjer koli samujete pod snegom in križem, pozdravljeni!»
«Ali kako šele bj vam zameril, sedmeri vrabci moji?»
«Sedmero vrabcev sem imel: ko so bili godni, so sfrfotaii bog ve kam, gnezdo je veter razdejal.»
«Prvenec moj, klical sem te mnogo kdaj, ali »i me slišal? Pot je dolga in zamudna. Ce si me slišal, ne zameri starcu, da je nadložen in cmerav. Zdaj si gospod, nosiš črno suknjo. Oženjen si, otroke imaš, bele metulje, vesele. Nocoj ste v topli izbi, luč gori pred jaslicami, otroci kriče, ti plešeš z njimi, ziblješ jih v naročju. Rad bi vas videl, vsaj skozi ključavnico. Ne bodj hud, če ti potrka na okno ta moj spomin!»
«Dragi moj, ti si gospod še večji, roko tj poljubljajo; tudi jaz bi jo poljubil, da bi mogel do nje. Ali kam bi s temi bolnimi nogami?»
«Oj vsi moji, vseh sedmero! Saj vas ne vabim v gnezdo, godnih, kakor ste! Le včasih bi vas rad videl, kako frfotate pod
tud; oči so mi že opešale, ne vidim tako daleč!»
«Ne zameri pa mi ti med vsemi, zadnja moja. najljubša, ne zamer; mi, da sem tako sam in da bi te rad videl. Prav pohlevno pridem, prav spodobno te pozdravim... Mein Kompliment, gnaedige Frau!... Le tvoje oči bi rad videl, tiste plave, le jamice v tvojih licih... saj je še vse tako. kakor je bilo, čeprav si oblečena v žido. Potrkam ti na okn0 prav narahlo, samo z nohtom, da se malo začudiš... tenk... tenk...»
«O Bog', hudo si udaril človeka, grešnika, z marsikatero boleznijo in nadlogo; najhuje pa s; ga udaril s samoto!»
«Krojač sem bil, e j slab krojač, nepreudaren! Blago, kolikor mi ga je bilo dano. sem bil razreza; na sedmero kosov za sedmero toplih sukeni; zame ni ostalo nič. Zdaj »i pokrivam ta stara kolena z žakljevino... z žakljevino...»
Soseda ga je stresla za rameni, starec se je zdramil. Na mizi je stal krožnik s prijetno dišečo pečen« krvavico
«Kaj se vam je hudega sanjalo? Tako milo ste vzdihovali, da se je človeku srce paralo!»
«Hude sanje, botra hude sanje! Bog nas odreši takih sanj... hujše so od bolezni in hujše, mislim, od same smrti!»
Taka je bila božična zgodba, k; mi jo je pravi) znanec. Ko je končal, je hlastno posegel po kozarcu in oči je imel nabrekle od solz; jaz pa sem se začudiL
«Ta zgodba res ni da bi se človek jokal!»
«Kaj zgodba!» je zamahnil široko «Sai sem rekel, da ni zgodba... čisto navadna, vsakdanja strahota je! Tisti starec je moj oče in jaz sem tretji med sedmerimi!»

Lončnarja so ubili Neme; že pomlad; 1941. leta. Zelen je Padel aprila istega leta na Dolenj, skem v boju s karabinerji, Fer-do-Skalar je po več letih partizanskih borb in dela daroval domovini svoje življenje ob So-č; jeseni 1944 leta. Simonovo truplo so fašisti odpeljali daleč v Italijo, da bi nihče ne vedel zanj. Deževnega jesenskega dne 1945. leta, kmalu po osvoboditvi sa tud; njegove ostanke prepeljal; iz tujine v domačo vas. Ko so peljali krsto po strmem kolovozu iz Koritnice v Rut, so v Bašk; grapi zvonili zvonovi v pozdrav svojemu zvestemu sinu, ki počiva tam pod svojimi Pečmi, pG katerih je v ozki celici toliko hrepenel.
a. 7.
Vsa tista literatura, ki je namenjena spodobnim in dobro Vzgojenim ljudem, je polna božičnih, velikonočnih in vseh-svetskih zgodb. Človeku j« slabo, če se sprehaja po tej papirni aleji, rodoljubno počesani, guvernantsko ganljivi, in še bolj mu je slabo, če se spomni, da je bil tudi sam vzgojen pod bridko palico te božičnovelikonočne akuratnosti.
Zaradi umetnosti bj Človek ne trosil besed'; saj je tltdl v vsakdanjih zgodbah ni veliko, v tistih namreč, ki so namenjene spodobnim ;n dobro vzgojenim ljudem... Troje urednikov je bilo, ki so me letos vabili, da naj jim napišem «božično zgodbo». Najprej sem stvar takole razdelil;
1.	Izgubljeni sin; Zunaj naletavajo snežinke (v vseh božičnih zgodbah naletavajo snežinke); družina sedi za mizo; v kotu jaslice; na mizi sredi izbe božično drevesce; darila; šti-munga; ginjenost; sreča družinskega življenja; domače ognjišče itd1.; odpro se duri; vstopi razcapan človek; poklekne; joka, osuplost; spoznanje; solze; objemi; izgubljen človek je bil, popoten umetnik, pa % je spokoril natanko na svet; večer' oblekel dostojno suknjo ter postal rodoljub...
2.	Ljubezen do bližnjega: Pred izložbo, bogato razsvetljeno, stoji siromašen otrok (v vseh božičnih zgodbah stoje siromašni otroci pred izložbami); mraz; snežinke; glad, svetle otroške oči; pohlepnost; noč; onemoglost; omedlevica; pride rodoljub; častitljiv; debel; postane; vzdigne otroka iz snega; ga spozna; se razjoka; nezakonski sin; prime ga za roko; povede v trgovino; mu kupi božično drevesce: «Vzemi to skromno zeleno vejico in spominjaj se, da je nekdo mislil nate!» In ginjenost in solzen konec in štimunga...
3.	Bog je usmiljen: Beraška rodbina (v božičnih zgodbah so skoro vse rodbine beraške); vlažna izba; polmrak; oče bolan; mati bolna; otroci bolni; vsi lačni; mraz; snežinke; obup; smrt; strup; duri se odpro; pride dama; prinese božično drevesce; skromno zeleno vejico; hvaležnost; svetloba; sreča; veselje...
Ne samo troje, stotero urednikov bi ine bilo lahko vabilo, In zdi se mi, da bj ne bil v posebrii zadregi. Zdaj mi, je žal, da nimam pisača; povedal bi mu naslov, drugo bi pa on že opravil na svojo roko..	:	.
Ni je gnusnejše stvari na svetu,, nego je tista božična sentimentalnost. Dolgo sem mislil, od kod ta spolzka in nemarna kilavost, in zdi se mi, da sem jo do dobrega .spoznal.
Vsa ginjenost, vsa sentimentalnost, vsa tista nezabeljena in nesoljena «poezija» ni nič drugega, nego plaho opravičevanje, hinavstvo in laž. In kadar beremo to tiskano ostudnost, mj je prav tako, kakor da bi stal pred menoj debel kujon ter se nerodno smehljal: «Saj je res, da sem kanslja, ampak drugače je moje srce dobro; če ugrabim sosedu hišo, mu vrnem vsaj škornje — za božič!»
Tudi meni je svet in drag božični čas. Kolikor sem okusil grenikpbe in koliko studa — kadar je blizu sveti večer, me prešine sladko, kakor otroka. Prešine me sladko, toda veliko je bolečine in srda v tej sladkosti. Veliko sem doživel svetih večerov, ki so bili tako žalostni, da bi bil omahnil, <se ne bi bilo v mojem srcu srdu in humorja. Veliko sem jih doživel, ko sem čutil; som si, ne bil bi bolj sam, če bi stal sredi ledene pustinje! In sem se ozrl In sem videl daleč naokoli in se nisern jezil na Boga vsemogočnega, d'a mi; je na tako bolesten način dodelil spoznanje.
Najprvo, kar sem ugledal, je bil strahovit eksces dobrotljivosti i« sočutja. Nikoli ne razgrajata ljudemilost in človekoljubje na tako nesramen način kakor o božiču. Društva, komiteji in odbori, ki človek do božičnega tedna ni vedel zanje, ožive nenadoma in vznemirjajo poštene ljudi. Vse debele dame, vsi rejeni fillstejci začutijo mahoma, da se jim topi tolšča okoli srca. In kuga dobrotljivosti začne razsajati po deželi...
Ugledal sem to grdo stvar in sem pomislil: kje men studenec? Ni treba premišljevati dolgo, samo gledati je trebaj
BOŽIČNE ZGODBE
Nikoli se strahotnost družabne krivice, groteskno raz-merje med delom in bogastvom ne razodene tako očitno, v taki goloti kakor ob božičnem tednu. Lepo je in koristno, da še v vseh srcih živi misel o ljubeznivi blaženosti svetega večera; zakaj iz te misli se poraja strašno spoznanje. Jaz, ki grem gol in lačen skoz j to alejo bogastva, jaz, k; stojim pred tem svetim paradižem, zaklenjenim zame — kai nisem jaz ustvaril tega bogastva, ne jaz sezidal tega paradiža? Vaši otroci, ki stoje v zakurjeni izbj pred jelko, v lučih žarečo — kaj niso ukradli mojim otrokom vso to zanko srečo? Gorje vam >n otrokom in vnukom!... Kristus, ki ob prvem svojem večeru ni našel prenočišča in je ležal v hlevu, Kristus je premagal svet; vnuki Herodovi, ki se je gostil v palači, begajo brez doma, zaničevani...
To so jako koristne misli in zato se mi zdi, ca ]e šega svetega večera in svetega dne izmed najlepših šeg na svetu; zakaj v Betlehemu bo zibka poslednje revolucije, kakor je bila v najglobljem pomenu tudi zibka vseh poprejšnjih...
Debela dama in rejeni rodoljub nista premišljevala o teh stvareh; ampak slutnja spoznanja se je bila prerila tudi skozi tolščo teh mirnih src — zato tisto na pol smešno, na pol ostudno razgrajanje dobrotljivosti in človekoljubja. Polspozna-nje resnice, polzavest velike krivde — in polzaveden strah. Družba je zaslutila, da je na ugrabljeno mizo postavila ugrabljeno jelko in ugrabljene darov e ter hiti s smešno nerodnimi, capljajočimi koraki, da bi se opravičila.' To je strah, kj gleda iz vseh ganljivo solznih ekscesov svetega večera
Na čudovito neroden način se razodeva to plaho opra-, ,	vičrvanje. Namesto da bi člo-
vek zagrnil svoj0 krivdo z do g0 suknjo, jp šele na široko razgali. Doživel sem tole nevarno farso: Nek odbor se je bil na-■	menil, da obdari za božič de-
lavske otroke z obleko in čevlji, pa ni povabil na slavnostno razdelitev samo otrok,. temveč tudi očete, delavce; bil sem v dvorani in čutil, kako mi je bušila kri v lica, ko sc se prikazali očetje in otroci; ozrl sem se na debelega gospoda, kj je stal tam v dolgi črni suknji, z rdečo rozeto r- arsiti, ter sprejemal beraške goste; toda gospod je bil najbrž slep, zakaj svetlo sc* mu je smehljal ves obraz; strahoma sem se ozrl tudi na debelo damo, ki }e šumela v Židi in ki je bila pripe-J jala s seboj svoja otroka, da bi se učila usmiljenosti; stala sta tam, fant in dekletce, oba zlatolasa, oblečena v rdeče suknjiče z belim kožuhom in sta gledala osupla na jetično drhal, ki se je prikazala med durmi; ozrl sem se na damo, ampak tudi ona je bila najbrž slepa. Vsi so bili slepi kolikor jih je bilo debelih in spodobnih; jasno so razločevale samo tiste velike, jetične, udrte oči...
Naposled je tudi to lepo in koristno, da se razodevata strah in krivica na tako neroden način. Pred sto leti bi se ne bil fevd tako ropotoma zgrudil, d,a ni bil slep in neroden. Tudi on jo po svoji maniri stavil jaslice za drhal, pa so mu jih nehvaležni povabljenci nenadoma razdrli..
To dobrotljivo hinavstvo, jz hude slutnje porojeno, ta sočutna laž, porojena iz tihega strahu, si pišeta vsako leto sama svoj klavrn dokument, ki samo Za tistega ni dolgočasen, kdor bere še dalje, kar ni napisano in kar še bo izvršilo nekoč brez velikega pisanja. Ce bere človek božične zgodbe kakor ]ih piše v črnilo potopljeni, življenju tuj literat so res zelo neumne m včasih celo ostudne. Ampak pomisliti je treba, da v svoji naivni polzavednosti, v svoji jokavi nerodnosti razodevajo natanko tisto, kar razodeva «odbor za božično obdarovanje siromašne dece».
Berimo torej božične zgodbe, kakor so; zakaj vse je na svetu lepo in koristno urejeno in jaz praznujem svoj sveti Večer z Veselim upanjem y daljno nrihodnost.
7u<zfr Ccmkab
10 m
^ i'»
Za gospodinjo in dom
vehelti « hnuth
/it
tiCi
Verjetno se že vsa nestrpna pripravljaš za ncrvoletni smuk. Volnena jopica je že gotova in je prav lepa, čeprav si jo spletla iz stare volne. Tudi čepica je že izgotovljena, sedaj pa hitiš še z rokavicami.
Vendar pa pri teh pripravah najbrže prav nič ne misliš, da se je treba tudi fizično pripraviti, če no. češ biti po enem samem dnevu smučanja vsa «polomljena».
Zlezi zjutraj nekoliko prej izpod tople odeje in — telovadi vsaj pet minut! Da boš kar najbolj utrdila trebušne mišice, sedi za nekaj minut na tla in upogni hrbet nazaj. Ta vaja te bo zelo hitro utrudila, ' a glej, da boš vzdržala v takem položaju vsaj 3 minute. Tudi meča morajo biti utrjena in prožna, zato se postavi v pokončno stojo m se počasi sklanjaj, ne da bi upogibala kolena.
Da se mišice stegen utrdc in postanejo kolena prožna, se postavi v tako držo, kakor bi se spuščala na smučeh po ostrem klancu. Pri tem se nagni kolikor mogoče naprej — pet nikar ne dviguj! — in pr pogibaj se v kolenih, kakor da bi bila na vzmeteh. Sprva te bo vaja močno utrudila in tudi mišice U- bodo precej bolele, a «stisni 20. e» in misli na to, kako vesela boš potem, ko se ti ne bo treba pritoževati nad utrujenimi in bo. lečimi mišicami, kar bi tvoje novoletno bivanje na snegu pokvarilo,
tuvadi se kar najbolj globoko in počnsi zajemati zrak, da se pljuča okrepe, srce pa navadi laže prenašat vzpetine tako, da večkrat na dan skorajda pretečeš stopnice. Hodi v službo ali po opratikih čim več peš in to hitro, doma pa večkrat stopicaj po prstih. Pojdi zgodaj spat in odreci se — kajenju'.
In kakšna naj bo nega na snegu? V prm vrsti, proč z vsemi lepotilnim: sredstvi! Vzemi s seboj le ona kozmetična sredstva, ki te bodo obvarovala raznih okvar na ostrem zraku.
Gorski zrak in sonce rada razdražita polt. Zato si že doma pripravi v majhni steklenički mešanico 6 vehkih žlic gl cerino in 2 Žlic 90% alkohola. Pred uporabo stekleničko potresi. Razpokane ustne namaži s kakaovim maslom ali Z mazilom iz 15 g Cold kreme
ečine ¥ trebuhu
KAJ BOMO OBLEKLE ZA BOŽIC IN SILVESTROVO? CE BOMO PRAZNIKE PREŽIVELE V PROSTI NARAVI, SI BOMO OMISLILE TAK SMUČARSKI KOMPLET: OBLEKO IZ SIVEGA ALI MODREGA CABARDINA, VOLNENO JOPICO, KI SMO JO PRED KRATKIM OBJAVILI, SMUČARSKO CEPICO IZ ISTOBARVNEGA ČRTASTEGA ZAMETA. CEPICO SI LAHKO TUDI SAME SPLETEMO KAKOR TUDI ROKAVICE. ZA TISTO PA, KI BO SILVESTROVO DOČAKALA V MESTU, PA SMO IZBRALI DVODELNO OBLEKO IZ ČRNEGA ZAMETA (LAHKO SI IZBERE TUDI VOLNENO BLAGO) Z BLEDOZELENIM OZKIM OVRATNIKOM, ZAPESTNIKI IN OZKIM USNJENIM PASOM. OBLEKO NAJ OBLEČE POD PLASC IZ DEBELEGA TEMNO-MODREGA BLAGA, BOGATE GUBE NA HRBTU NABIRA Z GUMBOM PREPETI PAS.
ŽEPI SO VELIKI, OVRATNIK VISOK, ROKAVI RANGLAN.
AVITzNE
in 1 g cinkovega oksida. Ozebline boš na rokah in obrazu odpravilo s kopeljo (rok in obraza) iz za-vretka 250 g hrastove skorje, 50 g galuna in 4-5 kozarcev rdečega vina. Seveda moraš hrastovo skorjo in galun nesti s seboj/ Zvečer pa si natri obraz, če ti je le mogoče, z žličko medu. Koža bo zjutraj po temeljitem umivanju s čisto vodo — in brez mila! — sveža in mehka-Dobra volja in sproščenost pa bosta tvojemu splošnemu razpoloženju dodala svoje!
KOPRI VA
KASTlzIKE
Kopriva slovi že od nekdaj, zato bi | jo s hormoni! Spomnimo se samo bilo odveč o njej mnogo govoriti, pač hormona inzulina, s katerim zdravijo
pa je dobro povedati, da je vrednost koprive vsak dan večja in da se ne zateka k njej samo preprost človek v vsakdanjih potrebah, marveč da se je tudi učena zdravniška veda ustavila pri njej.
Ni ga menda človeka, ki bi ne poznal koprive. Človek se je prvič srečal z njo tedaj, ko se je ob njej opekel in od takrat si jo je dobro zapomnil. Kopriva raste marsikje, še najraje v bližini človeških bivališč. Pravijo, da ji zelo prija gnojna zemlja. Zelo dobro uspeva’ tam, kjer je zemlja dobro pognojena s sečnino, pa naj si bo s človeško ali živalsko. Na takih mestih zrastejo najlepše, najmočnejše in prav temnozelene koprive. Sečni, na je važna snov, je važno gnojilo; gnojnične jame. Kjer jo love in nato vozijo na njive in travnike, so zlata vredne. Toda tudi sodobna znanost jo visoko ceni. Iz nje dobivajo spolne hormone. Dandanes so hormoni v središču zanimanja zdravnikov in znanstvenikov. Koliko bolezni zdravi-
Bciiòm poàlaù tice
STIHI VRSTE OREHOVIH SLASCIC | nate čašice.
Prekuhaj 1/2 kg sladkorja (seveda lahko vzameš manjšo mero!/ v primerni količini vode. Potem dodaj 2 žlici kakaa in vmešaj toliko zmletih orehov, kolikor jih sladkor sprejme. Nato odstavi, stresi testo na desko in ga razdeli na 4 dele. En del zvaljaj na prst debelo in 3 prste široko ploskev ter jo pomaži z mlačnim vaniljinim fondanom (kupi fondan bonbone in jih raztopi v vroči vodi ali mleku). Razreži Jo na prst široke paličice in jih lepo razpostavi po primernem krožniku.
V drugi del testa vmešaj nekoliko nastrgal.e limonine lupine, nekaj limoninega soka in sesekljane orehe. Izoblikuj testo v valjasto obliko, posuši, potem pa razreži v tanjše kolobarčke m jih daj v papir-
V tretji del testa vmešaj nekoliko stolčenih in presejanih nageljnovm žbic. Razreži testo na kocke, izoblikuj kroglice, povaljaj jih v zmletih orehih, in daj v papirnate čašice.
Četrti del testa izoblikuj v več jajčastih oblik, jih povaljaj v zmletih orehih, okrasi jih s tanko narezanimi mandeljni in jih prav tako položi v papirnate čašice.
JABOLKA V HALJICI Napravi gladko testo iz 15 dkg ostre moke, malo sladkorja, prav inalo soli, cimeta, 2 stepenih jajc in 2 dl mrzlega mleka. Vmešaj v testo 3-4 olupljena, očiščena in na tanke lističe razrezana nekoliko kisla jabolka. Z veliko žlico zajemaj to testo in ga ocvri v vrelem olju; povaljaj v sladkorni pran, ki sl mu poprej vmešala nekoliko cimeta.
ali pa vsaj blažijo sladkorno bolezen. Tudi spolni hormoni so izredno važni. Toda tu je naš namen govoriti o koprivi in ne o hormonih. Le omenimo naj še, če že koprive zelo dobro rastejo na zemlji, pognojeni s sečnino, ne potrebujejo mar te sečnine za zgradbo svojega telesa ali pa vsaj ne srkajo vase delov sečnine?
Slišali ste že gotovo kdaj, da menijo ijiidje, da kopriva preprečuje izpadanje las. Priporočajo, da si je zato treba drgniti lasišče z alkoholom v katerem so se namakale koprive ali pa piti koprivin sok. Nekateri znanstveniki so mnenja, da je izpadanje las v zvezi s spolnimi hormoni. Dokazali še niso ničesar, zdravila tudi še niso iznašli, vendar pa le menijo, da je zveza med spolnimi hormoni in plešo. Iz sečnine je mogoče dobiti spolne hormone, koprive zelo ljubijo sečnino; ljudje so že od nekdaj prepričani, da se kopriva uspešno bori proti pleši. Pa še nam ne dajo hormoni miru. Ko upešajo v telesu organi, ki delajo spolne hormone, se človek postara, koža Se mu zguba in še vsi ostali znaki starosti nastopijo. Ponekod imajo konjski prekupčevalci navado, da dajejo konjem med hrano koprive, preden jih prodajo.
Po koprivah postanejo konji bolj živahni in se jim koža lepo sveti. Saj vemo, kako so nekatere živali takrat lepe, ko se ženijo, nadenejo si svatovska oblačila, po njih krvi pa se takrat pretaka velika množina spolnih hormonov. Gospodinje dobro vedo, da krKoši zelo rade nesejo, če jim pome-/jjo med krmo sesekljane koprive, m tudi piščanci kaj radi in lepo rastejo če jim dodajamo v krmo kopriv. Ali niso tudi tu spolni hormoni ozadju? To so le domneve, znanost bo dognala in dokazala svoje prej ali slej. čas ni važen, kdaj.
Koprive pa imajo v sebi tudi tanin, čreslovino. Ta stiska in vleče. Ce komu zelo teče kri Iz nosa, mu jo I skoro ustavi kepica vate, prepojena I s koprivinim sokom. Seveda ustavi ta sok tudi druga krvavenja.
Nadaljevanje prihodnjič J.
Med vsemi prebavili sta zlasti želodec in črevesje od zibelke pa do groba izvor neštetim- težavam in bo. lečlnam. Pri dojenčku so večinoma vse bolezenske motnje omejene na črevesje in četudi se prebavila v poznejšem življenju utrdijo, vendar skoro ni človeka, ki ne bi imel kdaj opravka s pokvarjenim želodcem, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
V kratkem članku ni mogoče orne. niti vseh bolezni in našteti vso možnosti, ki lahko povzročajo bolečine v trebuhu. Omeniti pa vendar moramo, kar običajno mnogo ljudi ne ve, da se pri mnogih boleznih organov, ki leže izven trebušne dupline, bolečine nekako projicirajo trebuh: srčni krči se često odražajo pod žličko (močni napadi so podobni celo napadom žolčnih kamnov), kar velja tudi za vnetje osrčnika z nabiranjem vode in pa za nenadno povečanje srca; pri obolenjih pljuč v bližini prepone ali pa pri vnetju prepone same boli trebuh v predelu želodca, tuberkulozno vnetje sklepa v kolku, gnojenje stegnenice, vnet je moda ali pa ishlas: lahko izžareva bolečine v spodnje dele trebuha, kar lahko privede do napačne diagnoze. Zgodi se pa tu.il obratno, da oboleli trebušni orga-. ni izčarevajo bolečine v predele izven trebuha, kot se to pogosto dogaja pri vnetju žolčnika, kjer se pojavijo bolečine v rami, zlasti pod C-sno lopatico. Bolečine pri želodčnih in črevesnih čirih se pa lahko prenašajo tudi na srce.
Najprej hočemo govoriti o boleznih, ki se pričnejo s silnimi bolečinami v trebuhu in predstavljajo resno nevarnost za zdravje in celo za življenje. če toži kdo o nenadnih bolečinah v trebuhu, ki se po nekaj minutah stopnjujejo do takšne jakosti. da ima bolnik občutek, da bo kar umri, če često bruha, najprej žolč, potem blato, tedaj lahko s precejšnjo gotovostjo sumimo, da je postalo črevo Iz različnih vzrokov neprehodno, bodisi da se je zadrgnilo, ohromelo, zapletlo ali zamašilo. Podobne uničujoče bolečine povzroča tudi zaradi čirov razjeden želodec ali črevo. Poleg nenadne živčne reakcije na hude bolečine in slabosti srca tei- krvnih obtočil Je zdrav na tudi potrebušnica, zaradi česar so trebušne stene napete in trde kot deska, če so nenadne silne bolečine združene z mrzlico, tedaj se Je verjetno zasukal jajčnik, žolčnik ali kak drug organ okoli svoje osi. V današnji dobi športa in hitrega prometa se lahko zgodi, da poči pri nesreči zaradi močnega udarca na treb h kak notranji organ, kar povzroča življen.sko nevarne krvavitve v trebušni votlini. Notranje krvavitve navadno ne povzročajo presilnih bolečin, zanje je značilna srčna slabost, bledica, slabo bilo. stopnjujoči se nemir in slednjič omedlevica.
črevesni krči. nastanejo zaradi nenadnega ali kroničnega črevesnega vnetja, pričnejo se navadno s slabostjo in glavobolom ter povzročajo menjajoče se, zdaj lažje zdaj težje boleči-e, večinoma preko vsega trebuha. Podobne bolečine povzročajo tudi zarast!'o e po operacijah ali vretjih v trebuhu ter, zlasti še pri otrocih, razne gliste. Kronična tuberkuloza potrebušnice je- vzrok neenak-mernim bolečinam preko vsega trebuha. Malokdo ve, da lahko povzroča revmatizem trebušnih mišic bolečine globoko v trebuhu. Isto velja tudi za razne infekcijske bolezni, zlasti za tuberkulozi*, tifus in povratno mrzlico.
če nam je mogoče dognati kraj bolečin, tedaj nam to služi kot va žen pripomoček za pravilno ugotovitev bolezni, želodčni in črevesni čiri povzročajo bolečine v epigastri-ju (tako imenujemo trikegasto mesto ; od žličko, orne; -o ob straneh po obeh rebrnih lokih). Bolečine običajno niso tako močne kot pri koliki .razen če je poleg tega še vnet žolčnik, pri kašljanja In kihanju niso močnejše, so pa odvisne od gibanj , in telesne lege. Razlikujemo
z"odn e bolečine (ki se pojavijo takoj po jedi in so značilne za čir ob vhodu in glavini želodca), pozne bolečine (ki se pojavijo čez 1 do 3 ure po jedi in so značilne za čir na želodčnem vratarju ali na dvanajstniku) in bolečine, ki se pojavijo pri praznem želodcu in ki zginejo, če kaj malega užijemo (tudi te bolečine povzročajo čiri na želodcu in dvanajstniku, pogosto pa tudi vnetje žolčnika). Pri čiru na želodčnem vhodu občutimo bolečine često ludi pod prsnico, včasih tudi na srčm konici in levi prsni bradavici. Seveda pa lahko povzroča tudi vsako drugo obolenje želodca ali črevesja enake bolečine, kot smo jih navedli pri čirih. Obolenje trebušne slinčke, prepone, slezene in danke povzročajo bolečine v levem delu eplgastrija. Pri tabesu (končni stadij sifilisa) se pojavljajo želodčne krize, kot imenujemo ostre bolečine, ki se bliskovito pojavljajo posebno v nočnem času.
(Se nadaljnje)
NASVETI
m odgovori ljudskega zdravnika
J. P. iz Barkovelj:	Moj 30 letni
brat večkrat toži, da mu srce nenadoma prične biti v nekakih težkih udarcih, kar traja nekaj sekund, pd-tem pa mu bije spet normalno. Boji se, da ni to prvi znak kake srčne bolezni, čeprav mu zdravnik pri pregledu ni ničesar ugotovil. Mnogo spi, morda še celo preveč. Toži tudi, da ga rada boli glava.
Odgovor C:e so zdravniki ugotovili, da srčne napake ni, je to utripanje lahko vzrok srčne nervoznosti. V tem primeru bi bilo priporočljivo zmerno udejstvovanje v kakem lažjem športu.
Tržačanka:	Moja mati je sedaj v
prehodni dobi. Periodo je ze izguoila, vendar pa Jo še vedno mučijo razne nadloge, od katerih je najbolj muetm nenadna vročina, ki jo obiije v različnih presledkih. Ali je to morda visok krvni pritisk? Ali se ne bo hik. dar pozdravila in koliko časa prav zaprav traja mena?
Odgovor: Nevšečnosti mene trajajo precej časa, posebno valovanje krvi v glavi se rado zavleče za nekaj let. Krvni pritisk je lahko normalen, dostikrat pa se tudi zniža — krvni tlak zmeri lahko samo zdravnik. V mnogih primerih pomagajo preparati hormonov, ki pa postanejo škodljivi, če jih delj časa jemljemo v preveliki količini.
tJfoite
jfyucUUi tednik
Ali znaš pravilno pogrniti mizo?
Včasih se zgodi, da imaš goste, ali praznuješ kako obletnico in po* dobno. V zadregi si, kako bi kar najlepše pripravila mizo, ker tak' «boljši» obedi o tvoji hiši niso vsakdanji. Torej poslušaj!
Na desno stran krožnika položil nož (rezilo obrnjeno proti krožniku!) in žlico za juho (vdolbina žlice obrnjena proti mizi!); na levo stran pa. položiš vilice s konicami obrnjenimi proti mizi, Nad krožnikom postaviš štiri kozarce, m sicer večjega za vodo .potem zà belo in rdeče vino, čaša za šampanjec. Med kozarce in krožnike daš pribor za slaščice: žličko tik kozarcev, za njo vilice in končno še nož. Spet moraš paziti, da bodo viličine konice, noževo rezilo ih vdolbina žličke obrnjeni prot' mizi.
Pribor za sadje položi na krožnik za sadje, nož nadesno, viliee na levo stran.
Pribor za solato daš v skledo, 0 kateri ponujaš solato.
Lopatico za slaščice uporabi)0* le, če je slaščica narezana. Polo-žiš jo na rob velikega krožnika za slaščice.
Na krožnik, na katerem ponujaš ribe, položiš po dolgem primeren nož in vilice tako, da gledata njd~ na ročaja preko roba. Ribji P’’1' bor za gosta pa postaviš: vilice «a leuo stran krožnika, nož pa TIfl desno med velikim nožem in jušno žlico.
Prtiček položi na skrajno lev stran.
Stran naših kmetovalcev
S3Q
NAVADNA TRSTIKA
L
jArundo donax)_
i
Trstika, je za naše ozemlje ena najvažnejših «jDor ao trto in za nekatere povrtnime, kal «o n. pr. paradižniki in fižol. Gozdovi so izsekani in uvoz lesa ja otežkočen, zato moramo še bolj gojiti te sadike. Trstiki pa posvečamo, žal, premalo skrbi. Navadno dodelimo trstišču najbolj revna zemljišča, tista, ki jih ne moremo drugače izkoriščati. Premalo pazimo tudi, ko pripravljamo zemljo za nove nasade. O. gnojenju tej rastlini pa bolje, da ne govorimo. Zakaj pa ne bi posvetili tej rastlini več Prozornosti? Mar ne bi s pravilno nego dvignili nekaterega donosa?
Predvsem moramo poznati življenjske zahteve in pravilni način vzgoje te rastline. Trstika ne uspeta potsod enako dobro. Ljubi milo, ali še bolje rečeno, toplo klimo. Najboljše uspeva v srednje težki rahli zemlji; ne prenese prevelike vlage niti 'ne suhih predelov. Zelo napačno je misliti, da trstika uspeva v vlažnih tleh. Ce hočemo doseči s trstiščem večji uspeh, mu moramo globoko preorati in pognojiti s hlevskim gnojem. Trstiko sadimo navadno v jarke. Ti morajo biti vsaj SO cm globoki in 1.5 m široki ter med seboj 4 metre oddaljeni.
V	jarke položimo 150-200 q z Zemljo dobro premešanega gnoja. Kot dodatno gnojilo prihaja v poštev super fosfat (5-6 q na ha) in kalijeva sol (200 kg na ha). Trstika razmnožujemo s členki korenin (rizomi). Vsak člen mora imeti vsaj dve očesi. Te posadimo v dveh vrstah oddaljeni 50 cm drugo od druge, in 40 cm člen od člena. Na členih razlikujemo pri-marna in sekundarna očesa. Primarna nam dado prvi pridelek sadik že v mesecu maju, medtem ko so iz sekundarnih očes sadike zre-(e za obiranje šele mašeča avgusta. Zaodnjo trstike at) bolj šibke, zato pa odpornejše od debelejših, ki jih posekamo v mesecu avgustu.
Trstika požene vsako leto nove poganjke. Razmnožuje se zelo hitro, ker se iz enega očesa razvijejo kar trije poganjki, iz katerih dobimo v dobro pognojeni in obdelani zemlji naslednje leto kar 10-12 poganjkov. Trstika se lahko razmnožuje tudi s ključi le če imajo ti dobro razvita in zdrava očesa.
V	sledečih letih ni dosti opravi-
la s trstiko. Prvo leto po saditvi moramo zemljo dobro opleti in okopati ter pokriti z zemljo korenine, ki se vzdignejo na površje. Koristna je še ena kop v juliju ali avgustu. V tem č<jsu lahko oberemo zeleno listje, ki prihaja v poštev kot krma posebno v suhih letih. Listje trstike lahko uporabimo za zeleno insilczo.	•
V	sledečih letih okopamo trsti-šče in osipamo korenine ter meseca julija ali avgusta oberemo li-
stje. Od gnojil prihaja v poštev zreli kompost. Ze v drugem letu po saditvi lahko dobimo prvi pridelek.
Hektarski donos trstičja je 30-35 000 sadik. Ce računamo, da rabimo kolce trstike kot oporo vinski trti 2 leti in še eno leto kot rakije za povrtnino, moramo vsako leto obnoviti eno tretjino trstičja. Na celotnem ozemlju STO-ja imamo več kot 25 milijonov trt. ki se vzgajajo v vrstah. Lahko rečemo, aa uporabioamo vsaj pri polovici vinogradov kot oporo trti trstiko. In tudi skoraj edina opora paradižniku je ravno trstika. C e vse to upoštevamo, si lahko mislimo, koliko trstik potrebujemo letno. Cene trstiki so za naše razmere precej velike, tako da imamo lahko trstiko za efto najbolj donosnih kultur, zato moramo to rastlino tem bolj intenzivno gojiti.
KORENJE
NASE GOSPODINJE BI BREZ KORENJA V KUHINJI NE VEDELE KAJ POČETI. POVSOD GA LAHKO UPORABIJO, KER VSAKO JED ZBOLJŠA.
S čim in kako
gnojimo travnikom
Znano mm je, kako se travniki sčasoma izčrpajo na rastlinskih redilnih snoveh, ki jih izgubljajo s pridelki. Te Pa moramo od časa do časa nadomestiti z gnojem, ako hočemo ohraniti zemljo rodovitno.
Kaj je gnojilo? S to besedo razumemo vse tiste tvarine, s katerimi vzdržujemo zemljo rodovitno ali pa jo v rodovitnosti izboljšujemo. Vsakemu kmetovalcu je gotovo znano, <la potrebuje vsaka rastlina ravno tako živež za svojo rast in obstoj kakor žival. Cim boljšo krmo daješ živini, tem več koristi
]ma5 od nje. Ravno tako pravilo velja tudi za rastline. Ce morejo rastline po njivah in travnikih le životariti ob slabem in nezadostnem živežu, ne smemo pričakovati bogatih in dobrih pridelkov.
Po vsaki košnji postane travniška zemlja revpejša na vseh tistih snoveh, ki so v travi, ki smo jo odpeljali a travnika. Ko bi travnike le kar kosili leto za letom in nič gnojili, bi ti travniki tako opešali, da bi postali polagoma nerodovitni. Zato bo vsak pameten gospodar od časa dio časa svoje travnike gnojil s kakršnim koli gnojem. Kakor se da s pravilnim gnojenjem povečati pridelek na njivi, tako in še veliko bolj se dajo povečati košnje na travnikih.
Kako koristno vpliva na rast travniških rastlin, o tem se je gotovo že vsak naš kmetovalec prepričal. Gotovo je imel že vsak priliko videti, kako ugodno deluje gnojnica na travnik, kako lepo raste trava na takih mestih in kako
Zunanji znaki mlečnosti pri kravah
Predvsem moramo omeniti, da je najbolj sigurno jamstvo mlečnosti — molzna kontrola. Le na podlagi točne evidence o količini mleka lahko z gotovostjo sklepamo, če je krava dobra mlekarica ali ne. Se boljše zagotovilo o mlečnosti goveje živine so «rodovne knjige», V katerrh lahko dobimo podatke o Prednikih živali vse do desetega kolena. Skoda, da so nam U podatki le redko na razpolago. Lahko na prste naštejemo naše napredne živinorejce, ki so y hlevu uvedli evidenco o prednikih živali in o donosnosti poeddne krave. Zato ne bo škodilo, če podamo živinorejcem nekaj nasvetov in navodil, na podlagi katerih lahko Po zunanjih Rnakih vsaj približno ugotovimo in presodimo mlečnost krave.
Najvažnejši in najbolj siguren zunanji znak dobre mlečnosti je izgled in sestav vimena.
Vime mora biti dolgo in veliko. Prehod vimena v kožo ne sme biti hiter. Okroglo vime ni znak dobre mlečnosti, Vse četrtine v.imena
morajo biti dobro in enako razvite. Nepravilno razvito vime je slab znak mlečnosti, Sesci morajo biti enakomerno razviti. Gluhi sesci niso priporočljivi.
Važna je tudi presoja vimena po molži. Ta presoja zahteva veliko prakse, ker je oblika in velikost vimena odvisna od starosti živali, od brejosti, trajanja mlečnosti itd. V tem pogledu je zelo težko podati točna navodila. V glavnem pa lahko rečemo, da čim bolj se zmanjša obseg vimena po molži, tem bolj mlečna je krava.
Fri vimenu prihaja v poštev tudi izrazitost in obseg žil, ki odvajajo kri iz vimena v trebušno votlino in mlečne jamice.
Na splošno lahko rečemo, da mora imeti krava z visoko mlečnostjo vse značilnosti — žene — samice. Vsa njena pojava mora napraviti vtis ženskosti.
Pri visoko mlečnih kravah se navadno razvijejo v dolžino in širino zadnji deli telesa. Glava mora biti
bogate košnje nam daje. Dobro pognojeni travniki a umetnimi gnojili nam dajo dvakrat do trikrat bolj bogato košnjo kakor poprej. Travniki, ki dajo brez umetnih gnojil samo eno košnjo, pa še to slabo, nam dajo gnojeni z umetnimi gnojili po dve košnji in v jeseni še pašo. Tako ugodno delujejo umetna gnojila.
Razumljivo je, da potrebujejo travniške rastline ravno tako gnojilnih snovi kakor vsaka druga rastlina in da je pomanjkanju potrebnega živeža največ pripisovati, ako nam travniki, ne dajejo zadostnih pridelkov krme. Da nam travniki v svoji rodovitnosti ne o-pešajo tako hitro kakor njive, je pripisovati edino le okolnosti, da rastejo na travnikih najrazličnejše rastline, ki imajo različne potrebe, in izmed katerih se nekatere v rasti podpirajo (na primer detelje in trave), druge pa se zadovoljujejo tudi s slabim prostorom (kakor razna zelišča in travniški plevel).
Na vsak način pa se lahko prepričamo, da nam travniki pešajo v svoji rodovitnosti, če jih zanemarjamo. V deževnih letih' nam dajejo taki travniki že še nekoliko boljšo krnj o kakor v suhih, na splošno pa ne moremo biti zadovoljni s pridelki takih zanemarjenih travnikov. Brez gnoja nam dajejo le tisti travniki lepe koristi, na katere prihaja v jesenskem in spomladanskem deževju voda, ki jih pognoji, ali pa travniki v kotlinah in nižjih legah, na katere se odteka deževnica, ki prinaša s seboj veliko gnojilnih snovi iz bližjih više ležečih leg. V takih primerih nam narava sama daje zgled, da gnojenje koristi našim travnikom.. Drugod, kjer niso travniki v takih pogojih, da bi jih narava sama oskrbovala z gnojilnimi snovmi, tam moramo sami skrbeti, da g pomočjo gnojenja ohranimo travnike rodovitne.
Res je, da nam gnoj tudi povsod enako dobro ne zaleže. Vzrok temu pa niso gnojila, ampak so oni travniki ali premokri ali Pa se je gnojenje napačno izvedlo. Premokre travnike je treba najprej osušiti, ker preobilna vlažnost je rastlinam škodljiva; pa naj jim še tako gnojimo; Kjer rastejo kisle trave, jih ne bomo pregnali z nobenim gnojenjem, ampak le z usuše-
vi tenki, trdi in gladki. Vrat je dolg in ozek. Na splošno mora biti glava mirna. Oster in živahen pogled ni značilen za kravo dobre mlečne pasme.
Zelo moramo paziti na hrbtno linijo, ki mora biti ravna, le pri starejših kravah malo upognjena. Prsa izrazita in dolga. Koža in dlaka mora biti fina ih gladka, pod prstom skoro mastna.
Krave, ki kažejo navedene znake, izpolnjujejo navedene zahteve
in so verjetno dobre krave z V»sp-relativno lahka, dolga in ozka, rogo- ko mlečnostjo^ «
vanjem; in če hočemo na takih travnikih izboljšati sedanje slabe košnje, jih moramo prej osušiti in šele potem gnojiti s pripravnimi gnojili.
Za gnojenje travnikov lahko u-porabljamo raznovrstna gnojila. O-glejmo si več načinov gnojenja travnikov.
Hlevski gnoj je prav dober, le da deluje preveč enostransko, ker ima v primeri z dušikom in kalijem premalo fosforne kisline v sebi, ki j.e predvsem važna za detelje in strofinata zelišča, zaradi tega tudi vidimo, da se po travnikih, ki se gnojijo samo s hlevskim gnojem, prikažejo nevšečne kobulnice, ki dajejo v prvi, zlasti pa še v drugi košnji veliko trdih stebel, bolj pri-
ČUajte in Otite
TEDNIK
pravnih za kurjavo kot pa za krmo. Po takih, z dušikom prepojenih travnikih, se širijo krebuli-ca, dežen, razne trebelje, skoraj sam suh plevel. Take rastline bi morali zatirati s tem, da bi jih ob času njih cvetja obželi, ker nare-jajo silno veliko semenja, s katerim se množe po travnikih. Te rastline bi zelo hitro izginile s travnikov, ko bi gnojili z gnojili, ki vsebujejo fosforno kislino, t. j. Tomaževo žlindro (600 kg na 1 ha), ali pa » superfosfatoin (300 kg na 1 ha).
S hlevskim gnojem gnojimo predvsem jeseni, pa tudi y zgodnji pomladi, če razpolagamo z dobrim hlevskim gnojem, da ga spomladansko deževje razluži ter takò redilne snovi spravi v zemljo. V marcu že lahko gnojimo s hlevskim gnojem, ki ga pustimo ležati na travniku do srede aprila, da pograbimo ostanke gnoja in očistimo travnik. Gnoj raztrosimo kolikor mogoče na drobno in enakomerno. Da nam hlevski gnoj po travnikih čim več koristi, je treba dosti dežja in snežnice. Na splošno pa nam na njivah veliko več koristi. Veliko boljše gnojilo za travnike kot hlevski gnoj je gnojnica.
Gnojnica je izvrstno gnojilo za travnike, posebno za trave. Gnojnica deluje sicer tudi enostransko kakor hlevski gnoj. Tudi gnojnici manjka fosforne kisline, ki je deteljam in drugim stročnatim rastlinam potrebna, dočim je bogata z dušikom in kalijem. Zato vidimo, da tudi med njo izvrstnb rastejo trave in razne kobulnice, detelja pa ne. Popoln uspeh gnojenja z gnojnico dosežemo le tedaj, če s pomočjo kakega drugega gnojila dodamo fosforne kisline. Najbolje storimo, če pognojimo travnike e-n.o leto s hlevskim gnojem ali gnojnico, drago leto p» z umetnimi
Nekaj novosti v kokošereji
2e davno je znano ljudem kopu-njenje. S to operacijo dosežemo, da postane kopunovo meso okusnejše, mehkejše in da postane kopun v primeru o petelinom približno za tretjino težji. V večini naših krajev opravljajo to delo ženske. Čeprav so v tem zelo izurjene, se dogaja, da še precej kopunjenih petelinčkov pogine. Vzrok temu je navadno notranja izkrvavitev ali pa razne kužne bolezni, ki se pri kopu-njenju raznašajo zaradi slabega razkuževanja.
V zadnjem času se je raznesla po svetu novica, ki so Jo objaviti tudi naši časopisi, da se namreč lahko kopunijo purani na nov način, t. ,J. tako. da jim vbrizgajo v telo za to pripravna zdravila. Marsikdo se vpraša, kako je to mogoče in zato bomo to tukaj na kratko razjasnili.
Vsakdo takoj loči petelina od kokoši po raznih zunanjih znakih. Za to diferenciacijo skrbijo posebne izloče-vine telesa, ki se imenujejo hormoni. Hormone ustvarjajo t. j. žleze z notranjim izločevanjem od spolne žleze in hipofiza.
Ce pričnejo pešati te žleze, pa naj si bo iz kakršnega koli vzroka, opazimo to v krajšem času tudi v vseh spolnih nagibih in zunanjih spolnih znakih živali. Izginjajo namreč počasi tudi vidni znaki spola n. pr. kokoš prične peti skoraj kakor petelin. Petelinje petje pri kokoši ne naznanja kako smrt v hiši kakor pravijo naši lahkoverni ljudje, ampak da ta kokoš ne bo več dolgo nesla in je zato najbolje, da jo kmalu zakoljemo.
Ta nov način kopunjenja gre ravno za tem, da se uniči delovanje hormonov, ki jih izločujejo moške spolne žleze. Najlaže to dosežejo, da petelinčku ali puranu vbrizgajo ali dajo v hrano, «estrogene preparate» t. j. hormone, ki jih izločujejo ženske spolne žleze. Ko samec dobi dovoljno množino teh hormonov, prenehajo počasi pri njem delovati moški hormoni in prevzamejo nadvlado ženski ter s tem seveda prične izgubljati tudi svo. je moško obeležje; petelinček postaja kopun.
Hormonski preparati so naravni, t. j. pripravljeni iz ženskih žlez raznih živali, ali pa umetni, t. j. pripravljeni kemijsko.
Preparat dajejo več časa s hrano ali pa ga vbrizgajo hkrati pod kožo. Bolj praktično je vbrizgavanje. Najbolje je, da petelinčke kopunimo takoj, ko jih ločimo od kur t. j. v drugem mesecu starosti. Za purane pa je priporočljivo, da jih cepimo približno dva meseca pred zakolom.
Izkušnje kažejo da je ta način kopunjenja praktičnejši kakor kirurški, ker pri krvni odstranitvi spolnih organov petelinčki še precej časa bolehajo in izgubijo v rasti čez mesec dni. Obratno pa dolgo dajanje hormonskih preparatov s hrano, zasiti meso s temi hormoni. Ce uživajo ženske preveč takega mesa, bi se lahko pri njih pojavile motnje v menstruaciji.
Naše gospodinje, ki imajo celo poletje mnogo dela, ker jim hočejo vse kokoši klokati, bodo vesele, ka bodo slišale, da se da tudi ta nadloga odstraniti samo z eno injekcijo. Kakor uporabljajo pri petelinčkih ženske hormone, tako uporabljajo pri kiokah moške t. j. gonadotropne hormone (ki so še precej dragi). Po tej injekciji preneha navadno že drugi dan klokati. Tuđi kloka, ki vodi male piščančke, jih že drugi dan zapusti in se več ne briga zanje, če Ji vbrizgame omenjene hormone.
Dr. LEGISA
gnojili, t. j. s Tomaževo žlindro in z raznimi superfosfati, in sicer v taki množini, kot smo jo navedli zgoraj pri hlevskem gnoju. Za 1 ha je treba do 50 sodov gnojnice, če drži sod 500 litrov, tedaj skupaj do 250 hi gnojnice. Prednost gnojenja z gnojnico je v tem, da deluje hitro, ker so redilne snovi v njej že raztopljene. Gnojnica pomaga v vsakem primeru tudi v suhih legah. Pravi čas gnojenja * gnojnico na travnikih je, ko prične trava zeleneti, t. j. sredi aprila, pa če le mogoče v vlažnem vre»
I menu.
I	(Nadaljevanje prihodnjič).
■■ ■ jjj
\	DOBERDOB:	: 11 ! 11J : t ! t ! ! ! 11 ; : s : : : : : : : : : j :::: PRF7IH(HIi:::::
\ *<r	«•••••••••••«a ,	t < : : t : : : : < s : 11	••*••• ••••••••••	••• *•*•••••••••••••	••• •»•••••••••••••• 				* • • i::::::::::::;::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : t : : i
<r£
e&a rtaìó’W'
«Cetovodja, zakaj se barake ne spravijo k počitku? Pravkar sem bil v baraki druge stotnije, kjer je še vse pokonci, kakor bi pokojnice sploh ne bilo. Pogledal sem tudi v druge barake in povsod je ista stvar; vojaki sedijo oblečeni po posteljah in pojejo. Ali jih čujete, kako krulijo. ?»
Sem od barake je res odmevalo bučno petje; v eni so peli pesem: «Dekle, delaj, delaj pušeljc...» V drugi je bilo razločiti pesem: «Ena ptička priletela...» iz tretje barake pa je bilo slišati pesem: «Slovenec in Hrvat sta brat in brat...». Iz barake, kjer je bila nastanjena prva stotnija. se je slišala celo neka prepovedana revolucionarna ruska pesem. Vmes so vpili ' številni glasovi: «Kruha — mi smo lačni...» Lajtndnta Domina so spreletavale barve in srepo je'zažemal ustnice. Skoraj prosečega glasu se je obrnil k četovodji:
«Ali slišite...?»
«Seveda slišim», mu je z nenavadno prostodušnostjo odgovoril četovodja Rogelj, pri čemer se mu je obraz nekako očetovsko smehljal: «Toda, gospod bataljonski inspekcijom ne pozabite, da gre bataljon jutri na fronto. Nocoj je zadnji večer, pa so si fantje privoščili malo veselja. Ne zavidajte jim tega...»
Cetovodjin glas je bil tak, da se je lajtnant zavzel, vendar, je v še .'kolikor mogoče : mirno, dejal:
«To je že res, toda vse mora imeti svoje meje. Glejte, da napravite red! Bog ne daj, da bi bataljonski komandant izvedel, kaj se godi...»
Rogelj jc nekoliko zakašljal, kakor bi požiral zadrego, potem jè rekel:
«Ne vem. zakaj bi fantom ne privoščili malo veselja. Saj tudi v kazini še niso šli spat...»
Lajtnant Domin ni mogel verjeti svojim ušesom. Kar zazijal je od presenečenja. Ko pa je hotel izbruhniti psovko, se je ustrašil brezskrbnega, prezirljivega Rogelje-vega obraza, ki ga je zagledal pred seboj; namesto psovke jo. iznenađen jeknil. Hkrati pa se mu je zdelo, da vidi oc prta vrata najbližje barake, kjer so v soju svetlobe vihrale temne postave, in od koder so orili klici:
«Živijo svoboda! Dovolj je krvi! Živijo Slovenija! Domov, kakor v Rusiji:..! Gremo,-,, gremo...!»
Lajtnant- Doinin je odrevenel. To je torej tisto zadnje veselje fantov... To je punt, prav revolucija! Ali je res že tako daleč, ali so ti ubogi, izstradani Janezi kaj takega res zmožni...? Cuj — kaj kričijo: Dol Avstrija! Živijo naša slovenska domovina! — Kaj takega bi človek od teh pohlevnih duš res ne pričakoval. Saj so korakali po cestah kot ovce in če je kdo zaregal ter jo potem jzku-pii, kakor se spodobi, so drugi še nižje sklonili glave.... Zdaj pa nenadoma ta izbruh? In tisti klici? Kaj je to...? Domina je nekaj zbodlo pri srcu. Tudi on je bil Slovenec in še zaveden Slovenec. Celo do majske deklaracije ni bfl ravnodušen. Mladega je zajela vojska, o katere vzrokih še ni mogel razmisliti. Potem je hitro postal oficir, nakar je še manj mogel razmišljevati o takih stvareh. Bil je prepričan, da Avstrije ne more biti in je ne bo konec, pa naj se vojna konča, kakor hoče. Nekako se bo tudi slovenski narod pretolkel skozi. Ce dobijo jugoslovanski' narodi samoupravo, bodo tudi pravice slovenskega naroda zavarovane. Vse pa na tem svetu itak ne more biti popolno. Kadar bo te vojne godlje konec, se bodo stvari laže urejale. Potem bodo na razpolago službe in trpljenje vojnih let bo tudi njemu, kakor toliko drugim, poplačano...
Kar je pravkar videl in slišal, ga je popolnoma zmedlo; jasno misliti ni mogel, temveč se je zavedal le enega: To je punt, to je stvar, ki se mora zatreti, ker bi sicer postala nevarna in bi zdrvela nekam, kamor se noben pameten človek ne upa pogledati, ne da bi ga prijelo pri srcu... Začuti! je, da je pred četovoljo Rogljem in pred stražo, ki zaničljivo zija vanj, v svoji podobi neskončne. smešen, zato se je po nekaj težkih trenutkih zganil in skušal popraviti slabi vtis.
«Dobro, gospod četovodja; zapovedujem vam, napraviti red! Zdaj bom zamižal, ako se spet yrnem, hočem najti mir. Kam pa to pride...?»
Ne da bi čakal odgovora, je brez pozdrava zapustil stražnico ter zavil proti mestu. Čeprav je na svojem hrbtu slutil zosmehljive poglede, je vendar skušal korakat! kolikor mogoče mirno in ravnodušno, dokler ga tema ni skrila pred stražo. Ko pa je čutil, da ga oni no
vidijo več, se je sklonil, zgrabil z eno roko za sabljo, z drugo pa za kapo ter jo z vso silo, brez kakega slabega namena, le da izvrši svojo oficirsko dolžnost, ucvrl proti kazini... Takrat je nad mestom zabobnel prvi grom in prve deževne kaplje so mu omočile rosno čelo...
Zaničljiv krohot je zadonel za lajtnantom Dominom iz stražnice.
«Ali bomo tega tudi malo popravili...?» je zasmehlji-vo vprašal četovodjo njegov pomočnik frajtar Kadunc.
«Oh, tega reveža bomo kar pustili!» je dejal Rogelj. «Ljudje njegove sorte niso nevarni in vesel bo, če bo imel mir. Ko bo videl, da se je vse skupaj podrlo, bo sam od sebe pricapljal za nami. Kaj hočeš, so pač služabniki..»
«Mogoče Pa nismo prav storili, da smo ga pustili iz rok?» je podvomil infanterist Ivad, ki je bil na straži. Toda Rogelj je zamahnil z roko, rekoč:
«Oh, kaj nam pa more?»
Nekako tisti čas, ko je major Mobius nestrpno čakal bataljonskega inšpekcijona Domina in je ta prebledeval na stražnici taborišča, sta Se za zadnjo barako ob plotu premikali dve temni postavi; prva je prišla od leve druga od desne strani: Crna noč je bila sklonjena čisto nad zemljo in vsa okolica je bila gluha, kakor bi plot obdajal pokopališče in ne taborišče, v katerem je vrelo tisoč razburjenih možganov. Glasovi Lečinega roga so pravkar zamrli tam v zadnjih gozdnih globinah, a nekje silno daleč je mrmralo črno nebo...
Možina je prisluhnil.
«Kako je s pripravami?»
«Hafner...!»
«Možina...!»
«Ali si...?»
«Sem....!»
Obe črni postavi, zaviti v ohlapna plašča z visoko zavihanima ovratnikoma, sta se prihulili tesno k plotu, kakor bi se bali, da bi ju kljub nepredirni temi in kljub samotnemu prostoru vendarle 'mogel kdo videti. Prva, manjša postava se je sklonila k drugi večji.
«Možina, vse je pripravljeno... naša ura je prišla In ljudje samo čakajo, da se pokaževa in dava signal. Treba hiteti, ker je stanje tako, da lahko upor kar sam od sebe Izbruhne. V barakah kar vre... Vse je navdušeno. AH čuj'eš — do tu odmeva trušč...»
Skozi noč je res lomastil neki skrivnostni šum, podoben šumu daljnega gomazečega plazu.
«Kakor smo se dogovorili: Palir bo zasedel vse ceste in vse dohode k vojašnicam, z njim sta Demark • in Grum, Stefanič bo udaril na skladišče, z njim je Davto-vič, Rogelj bo udaril na oficirsko kazino, z njim je frajtar Kadunc, jaz bom pa zasedel vojašnice nadomestnih stotnij: ti obdrži barake, kjer ostane naša komanda».
«Kdo bo pa zasedel kadrsko komando?»
«Kadrska komanda trenutno ni važna. Tam je komandant podpolkovnik Metnitz, ki ni slab in je bolj na naši strani... Glavno je, da nocoj zasedemo vojašnico in da zatremo oficirsko kazino, kjer so zbrane glavne svinje in naši glavni krvopiji, major Mobius, nadporočnik Seunig in drugi. Ce zdrobimo te, potem smo zdrobili vse».
«In kdo bo zasedel kolodvor?»
«Kolodvor...?» Začula se je Hafnerjeva težka sapa.
«Da, kolodvor!» je mirno povzel Možina. «Ko smo se dogovarjali o načrtih, smo govorili tudi o kolodvoru, o kadetski komandi. Kadrska komanda je hudičevo važna reč za našo akcijo. Tu ne gre za to, če je komandant Metnitz poštenjak ali ne, temveč gre za pomen komande. Komanda je glava garnizije. Kdor ima njo v rokah, lahko veliko odloča. — Potem kolodvor. Kolodvor moramo brezpogojno zasesti. Kadrsko komando bj najrajši zasedel jaz sam, a na kolodvor naj gre Skobh- vsaj z dvema strojnicama. Skobir je odločen in sposoben. Magaci» in te reči niso tako važne. To lahko opravimo nazadnje, ker nam ne bo ušlo, kar 5e tam...»
«Ne, Možina, magacin je v prvem hipu velike važnosti. Ljudje so izstradani in neko veselje jim moramo pustiti. S tein bomo potegnili za seboj tudi mlačneže in cincarje. Stefanič in tovariši bodo to dobro opravili. Kar se tiče kolodvora, imaš prav — tja je treba poslati Sko-birja. Toda zaradi kadrske komande se mi zdi, da se je preveč bojiš. Komanda bomo itak mi, ti, jaz in drugi, in Metnitz ne bo imel kaj govoriti. Da bi ti sam šel na
komando, še misliti ni; tebe potrebujemo v naši sredi».
Toda frajtar Možina se zaradi komande ni hotel vdati.
«Komanda je važna, ti rečem, in se mora zasesti. Preko nje lahko dobimo zvezo s sosednjimi garnizijami. Ali me razumeš...?»
«Razumem. Ce je tako, potem naj jo zasede četovodja Smuk. On je zelo korajžen fant ter ima velik vpliv. Zadostuje mu itak le nekaj ljudi».
«Cetovodja Smuk? Imam pomisleke, Hafner, Smuk je sicer poštena in naši stvari vdana duša, toda zdi se mi, da včasih prerad pogleda v kozarec. To pa je pri akciji, katere se lotevamo, lahko usodepolno. Dajmo 5e Učakarja z njim».
«Dobro, pa mu dodelimo Učakarja. — Ti si vse stvari sila natančno premislil, Možina. Prav imaš, toda zdi se mi, da bomo vso stvar lažje opravili, kakor Se tebi zdi. — Zdaj pa povej, kako je z drugo zadevo, — z zvezami..?»
Ako bi tema ne bila tako gosta, bi se lahko opazilo, kako je čez frajtarjevo lice švignilo nekaj zaskrbljenih potez.
«Dovolj slabo, Hafner. Prepozno smo pričeli s pripravami. Kakor veš, so šli odposlanci v Muravo k Olipu, dalje v Neumarkt k našim lovcem, dalje v Radgono k 97. polku potem v Leoben, Gradec, Celje. Do danes imamo odgovor le iz Murave. Murava bo solidarna z nami. Od drugod pa še ni nobenega sporočila. Sploh dvomim, alt je vse tako izvršeno, kakor smo sklenili. Izbrali smo ne-kateie dovolj slabe ljudi za ta posel...»
«Kaj ie s Poznikom?» ga ie zaustavil korporal Hafner.
«Do tega trenutka tudi od njega ni nobenega glasu. Sploh razmišljam, če smo prav storili, da smo poslušali Poznika in ga poslali iskat državne poslance».
Hafner je ‘kakor v zadregi rahlo zakašljal.
«Jaz pa mislim, da nam taka zveza lahko veliko koristi; poslanci so poslanci in jugoslovanskega kluba se na Dunaju malo žehirajo. Lahko nam koristijo, da si še mislimo ne...»
«Na te reči daš več, kakor pa jaz. Tu gospodje bi nam že koristili, toda mislim, da se bodo ustrašili. Drugo Pa je, če je Poznik sploh mogel izvršiti svojo nalogo, Kdor veliko govori, malo stori. — Razen tega pa,■kakor' sem rekel, je bilo res premalo časa za dobro, temeljito pripravo. Saj še v samem Judenburgu ne gredo stvari, kakor bi morale iti. Z delavskimi organizacijami tudi ni nič. Od njihovih voditeljev še odgovora nismo dobili. Bojijo se. Ce bi bilo več časa, bi se že povezali s pravimi prijatelji, ki so med njimi....»
«Premalo časa. da, premalo časa...»
«In stvari pri nas samih? Namesto da bi mislili na vojaške ukrepe, na to. da bi najkrepkeje prijeli in stvar izvedli, govorimo o magacinih, pojemo, pijemo, vse preveč pojemo... Meni se zdi, kakor bi se bolj pripravljali na kako avatovščino, kakor pa na vojaški uipoir. To se lahko krvavo maščuje. Zdi se mi, da smo tega krivi ml — mi, voditelji-Premalo smo pripravili ljudi...»
Hafnerju je bilo skoraj neprijetno poslušati frajtar-jeve sicer resnične pripombe zdaj v zadnjem trenutku, ko je bilo treba dati že znamenje. Zato je rekel:	i
«Moj bog, Možina, ali smo mi krivi, da maršbataljon že pojutrišnjem odrine?»
«Seveda, to je tisti zlomek!» se je s tihim glasom vdal Možina, «Korporal nikar ne misli, da se kujem. Mene le jezi, da ni vse tako, kako» sl želimo in kakor bi bilo najbolje za našo akcijo, kajti za žrtve, ki bj iz nemarnosti nastale, bomo mi odgovarjali, v prvi vrsti pa midva, Hafner... In ta odgovor bj ne bil lahak...!»
«Možina, prav ti dam in vem, kaj te greje. Saj mene tudi. Toda kakor sem rekel, je to zadnji trenutek, ki 6® lahko izkoristimo; jutri bi bilo že prepozno. Soldati napeti in nimamo več moči. da b; jih zadržali. In potei n. kako bj bilo, ako bj se mi zadnji trenutek pokujali? Zdaj je že, kar je. vendar mislim, da bomo imeli srečo. V dveh dneh. če pojde vse Po sreči, smo že na Slovenskem...»
Nastal je kratek molk, med katerim je bilo slišati le sopenje dveh napetih prsi in videti dva pai/a oči, ki sta skušald prodreti temo. Mrzel piš, ki je potegnil po dolini Mure in naznanjal prihod neurja, je malahno kodral lase, ki so jima štrleli izpod kap, in jima božal razgreti čeli-Naposled se je zravnal Možina, potegnil z roko čez čelo in rekel z odločnim glasom;
A
Prešernova razstava v Ljubljani
V soboto 2. decembra so v počastitev iSOletnice .Prešernovega rojstva odprli v ljubljanekem Mestnem muzeju Prešernovo spominsko razstavo, ki je gotovo bila najbolj tiha In mirna počastitev pomembne obletnice največjega duha slovenskega pesništva. Zaradi svoj « izredno bogate vsebine pa Je razstava gotovo najlepša proslavitev Prešernovega Jubileja. Prešernova razstava zahteva od vsakega obiskovalca, da sam zase in v miru pogleda vse razstavljene pred->nete ter tako pobliže spozna Prešerna, okolje, v katerem Je živel In duha njegova dobe. Na razstavi je namreč razstavljenega obilo drobnega gradiva, originalnih dokumentov, uradnih listin, slik in knjig, ki zahte-
vajo, da jih obiskovalec dobro pogleda ter si tako ustvari sliko o pesnikovem osebnem in ustvarjalnem življenju.
Največ užitka na razstavi bo pač našel vsak ljubitelj domače literature in še posebno Prešerna. Seveda pa to ne pomeni, da je razstava namenjena samo literatom; namenjena je prav vsakemu, ki hoče obogatiti svoje znanje o Prešernu. Približati veličino Prešernovega pesniškega genija, tragiko njegovega življenja in duha dobe v kateri je Prešeren delal in ustvarjal, gotovo ni lahka naloga. Toda kljub temu so prireditelji razstave svojo nalogo uspešno rešili In prikazali obiskovalcu mnogo dragocenega gradiva, kt lepo osvetljuje Pre-
šernov lik. Tako originalni dokumenti iz Prešernovega mladostnega življenja, «lata knjiga ribniške šole, kjer je bil Prešeren najboljši- učenec, katalog njegovega profesorja Dagarina, diploma in razna izpričevala kažejo Prešerna kot potomca gorenjske kmečke družine, ljubečega sina in pridnega študenta. Ob teh prvih spominih na Prešernovo mladost so razstavljene knjige, ki jih je Prešeren imel v svoji knjižnici in ob katerih se je učil. Prevladujejo pesniki Ovid, Horac, Petrarca, Burger, pa tudi domača Valvazor in Vodnik sta med njimi.
Rokopisi prvih Prešernovih pesmi «Povodni mož», «Slovo od mladosti» in drugih kažejo, da Je že dober pesnik, ki uživa priznanje svoliti sodobnikov. Ljubljanski časopis Ilirisehes Blatt, katerega izvodi so razstavljeni
v naslednji vetrini, prinaša skoraj v vsaki svoji številki po eno Prešernovo pesem. Toda v življenju, ki sledi dijaškim letom, Prešeren nima sreče. Vse prizadevanje za državno službo ali lastno advokaturo je brezuspešno. Lastnoročno napisane Prešernove prišnje in razni ohranjeni uradni dokumenti zgovorno pričajo, kako se je pesnik trudil, zagotoviti si eksistenco in kako zaman Je bilo vse njegovo prizadevanje. Poseben oddelek razstave je posvečen dobi tesnega Prešernovega sodelovanja v Matijem Čopom. To Je doba, v kateri so nastale največje Prešernove umetnine «Soneti», «Krst pri Savici» «Sonetni venec». «Ribič», pesmi, ki so razstavljene v originalnem Prešernovem rokopisa Skoro vse Prešernove pesmi se tudi objavljajo, tako da Prešeren kmalu zaslovi kot velik mojster slovenske
besede. V neuslišani ljubezni, osebno razočaran, kljub neuspelemu poteg®' vanju za samostojno advokaturo, dozori Prešernov genij v največjega pesnika. O tem nam pričajo rokopisi «Zdravljice». Pesmi v spomin Matij® Čopa in drugih. Sad Prešernovega pesniškega zorenja pa predstavljajo njegove Poezije. Na razstavi sta na ogled dva izvoda Poezij, ki jih j® Prešeren lastnoročno prepisal in k! kažejo veliko pesnikovo skrb za dostojno zbirko. Na kraju so razstavlj®* na pričevanja o tragični usodi Prešernove zapuščine, katero so pesnikovi nasprotniki raznesli In deloma uničili ter tako povzročili neprecenljivo kulturno škodo. Sploh pa razstava nazorno pokaže tedanjo slovensko kulturno nezrelost, ki je bila vzrok, da se je tako malo ohranilo od tako velikega moža, kot Je bil Pre' šeren.
Kultura • umetnost
„Razvalina življenja' na odru SNG-a
SNG v Trstu si je za svojo tretjo premiero izbralo delo našega najboljšega pisatelja 1 jurskih iger E. S. Finžgarja, čigar osenideset-tetmico bomo praznovali v februarju 1951.
«Razvalina življenja» je mračno, tragično delo, kakor so bile razmere. v . aterih so trn li ras; l.uoje, obkroženi od izkoriščevalcev in zaslepljeni od svojih temnih strasti. Pokaže mu razkroj kmečke družine, ki je ne vodi vsečloveška ljubezen, temveč sov'.'pašna sebičnost. Ostro nam pisatelj osvetli ukoreninjene napake, zlasti špekulanstvo pri sklepanju zakonov, oderuštvo ter podčrta vrednost ljubezni in zvestobe.
Vsa zacdlba je zasnovana iz svarila pred zmotnim gledanjem na življenje. Dogodki s; slede z usod^ no nujnostjo, ki jim ie temeljna moralna misel, ne nastajajo iz napetosti med značaji. Dramatski konflikt v drami pa lahko označimo kot boj med pristnim čustvom Lenčke in Ferjana ter preračunljivost Urha ter deloma tudi Martina. Drama ni postavljena v določen čas in kraj in ima zato splošno veljavo. Dejanje je zaokroženo in dramatično strnjeno. Osebe so jasno in živo o-pisane, dogodki naravni in napeti. Dialog je krepak ter poln pristnih ljudskih izrazov in rekov.
Tako po gradnji kakor po vsebini je «Razvalina življenja» hvaležno odrsko delo, zato so ga z uspehom predvajali skoro vsi naši poklicni in diletantski odri. Režiser Modest Sancin je postavil dramo na oder popolnoma realistično. Dejanje je sicer gladko potekalo, vendar se je premalo napeto stopnjevalo do tragičnega zaključka. Scena med Lenčko in Martinom v tretjem dejanju bi morala gledalca k°lj pripraviti na zločin.
Modest sdiicin Je igral tudi glavno vlogo očeta Urha, ljudskega iz-koriščev.lca, ki žrtvuje svoji grabežljivosti celo. svojo hčer. Z masko in igro je dobro podčrtal oblast nost svojega značaja, močan pa je bil zlasti ob spoznao ju, kam je Pahnil Lenčko s svojo sebičnostjo.
Lenčko je igrala Lelja Sancino-Va, ki se nam je prvič predstavila v večji vlogi. Vsej svoji notranji borbi in obupu je dala pravilen izraz, čeprav ni vseh momentov dovolj intenzivno doživljala. Vendar je ustvarila iskren lik Lenčke in zbujala sočutje. Tako še je Sari-cinova s svojim prvim večjim nastopom dobro vključila v tržaško gledališko družino. Želimo, da bi jo videli ponovno na odru, morda V primer' :jši vlagi.
V vlogi Tone, žrtve Urha in Martina, je nastopila Zlata Rodovsko-
Novosti
V	zbirki Mlada pota je založba Mladinska knjiga izdala pesniško Zbirko Franceta Kosmača: Kurent in smrt. Zbirka, ki vsebuje nove Kosma-Ževe pesmi, je razdeljena v več skupin. V prvi so pesmi iz partizanskih časov, drugi del obsega sonetni venec, v tretjem delu pa so pesmi z narodnimi motivi. Med njimi je tudi pesem «Kurent in smrt», ki je dala ime celotni zbirki. V zadnjem delu so erotične pesmi in pesmi, nastale ob vtisih na Mladinski progi. Celotna zbirka ne kaže kakega posebnega vzpona Kosmačeve poezije.
Kette Dragotin: Otroške pesmi in povestice. Ta knjiga, ki je izšla v Cicibanovi knjižnici zaiožbe Mladinska knjiga, predstavlja izbor najboljših mladinskih pesmi in povesti našega klasika Ketteja in bo lep prispevek h knjigam, namenjenim našim najmlajšim. Zal le, da ilustracije daleč zaostajajo za tekstom.
V	zbirki Male knjižnice marksizma
in leninizma, ki jo izdaja Cankarjeva založba, sta izšla nedavno nova dva zvezka. Prvi pod naslovom:	Karl
Marx: Državljanska vojna v Franciji, vsebuje troje proglasov, ki jih je napisal Marž v ča'U ko je le'a ifi7’
Prevzela oblast v Franciji Pariška

13
va ter izredno prepričevalno podala lik izkoriščane rejenke. Vso svojo zagrenjenost je zlasti dobro izrazila v prizorih z Martinom, medtem ko je bila do Lenčke topla in prisrčna.
Rado Nakerst, ki s svojimi najrazličnejšimi kreacijami vsakokrat uspešno reši svojo nalogo, je tudi to pot izdelano upodobil prizadevnega in neodločnega grun-tarja Martina.
Najmanj življenjskosti je Finžgar vlil v Ferjana. Igral ga je Jožko Lukeš, ki je tudi v tej nehvaležni vlogi dokazal svojo igralsko sposobnost.
Kmeta Sirka, ki pooseblja človeka gorske vasi, je posrečeno igraj Josip Fišer. Podobni tipi se mu dobro prilegajo. Tudi Sirku je vlil precej življenja in z njim poživil celotno dejanje. Tudi Rakarjeva je s svojo posrečeno potovko Mico živahno posegla v dejanje.
Scenerija v prvem dejanju je bila preutesnjena. Seveda je zopet vzrok premajhen oder, na katerem ni mogoče ponazoriti scen v prosti naravi, kot bi bilo želeli.
Uprizoritev Finžgarjeve drame pomeni ponoven uspeh SNG v Trstu.
N. N.
PROSVETA
I tned fytuUto(kn>
V	soboto 16 t.m. so člani pionirske
družine Lonjer-Katinara pripravili za novoletno jelko prav lepo kulturno prireditev. Pionirčki in pionirke so zabavali občinstvo z raznimi recitacijami, prizorčki, rajanjem in petjem ter želi za svoje izvajanje mnogo odobravanja.	#
XXX
Podobna prireditev je bila v nedeljo 17. t.m. v Padričah, tudi tam je domača pionirska družina pripravila lep in zabaven program, kateremu je prisostvovalo številno občinstvo. Pa-driškim pionirjem so priskočili na pomoč tudi lonjerski.
XXX
V	nedeljo 17 t.m. je tov. Marsid s svojim lutkovnim gledališčem pripravil najmlajšim Kontovelčanom in Pro-sečanom prav prisrčno razvedrilo. V dvorani na Proseku je namreč predvajal lutkovno igro «Pavliha in policaj» ter tako spretno vodil svoje lutke, da je pritegnil h glasnemu sodelovanju vseh hvaležno občinstvo.
1 Uro in pol je trajala predstava, toda


POGLED NA DEL OBČINSTVA IN NA KOMORNI ZBOR MED KONCERTOM GLASBENE MATICE V LJUDSKEM DOMU
še in še bi otroci radi poslušali prebrisanega Pavliho.
XXX
Tudi mladina v Nabrežini se je v nedeljo 17. t.m. prijetno zabavala. SNG je ponovno uprizorilo «Rdečo kapico» in z njo znova doseglo velik uspeh. Mladina in odrasli, ki so do kraja napolnili dvorano so z zanimanjem sledili pravljični igri.
Nepozaben uspehi
pevskega in instrumentalnega koncerta Glasbene Matice vlrstu
V petek, 15. decembra je bil v veliki dvorani Ljudskega doma v Trstu velik pevski in instrumentalni koncert, na katerem so sodelovali Ko. morni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca, sopranistki Slavica Batistuta in Kozem Rožica kot domačini ter sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Janez Lipušček, violinist Uroš Pre-voršek in pianist Marijan Lipovšek kot gostje iz Ljubljane. Sestava sporeda glede na sodelujoče je bila tvegana. Vsekakor bi gostje iz Ljubljane sami bolj zadovoljili. Toiko je vzporediti gostom koncertantom domače moči, ki so še v razvoju in Je bil zato spored neenoten. Priznati je treba, da razpolagata Slavica Batistuta kot Kozem Rožica s prijetnim glasom. Obe sta gojenki tukajšnjih italijanskih pedagogov, ki jima lahko pomagajo do pravilnega razvoja njihovega glasu, toda za pevca ali pevko ne zadostuje samo lep glas, marveč je tudi nujna lepa in piavilna izgovarjava. Za Komorni zbor bi veljalo isto. Dodal bi še to, da Komorni zbor ta večer ni bil posebno razpoložen. Sicer pa je število pevcev tako majhno, da je nemogoče uveljaviti. se v večji dvorani. Poleg tega bi bilo bolje, da so bile prve na sporedu Foersterjev© «Naše gore» in Matzove «Pesmi iz Turopolja» na koncu. Vredno se mi zdi opozoriti pevce Komornega zbora, da se moški ne smejo postaviti točno za ženske, ker se jim tako njihovi glasovi odbijajo ob gla-
vah pred njimi. Velja to v primeru, da je oder raven in da druga vrsta nima primerne stopnice. Tako so bili moški glasovi ošibljeni in ni bilo zvočne enotnosti.
V	prvem delu sporeda je nastopil kot prvi Komorni zbor. Odpel je naslednje pesmi: R. Matz «Pesmi iz Tu. ropolja», M. Kogoj, «Trenutek», A. Foerster «Naše gore», Vrabec «Barčica», Dev «Pojdem v Rute» in Adamič «Kaj pa delajo ptički». Prvi dve pesmi sta nekoliko težji in jih je zbor zapel tehnično dobro. Manjkala pa je vsebina. Vse druge pesmi nimajo posebnih problemov in so zboru ležale. «Naše gore» pa zahtevajo številnejši zbor.
Slavica Batistuta je zapela: J. Pavčič «Uspavanka», A. Lajovic «Bujni vetri v polju» in dodala še Flajšma-novega «Metuljčka».
Kozem Rožica je zapela: S. Malič «Kukavica nagajivka», H. Savin «Zimska idila» in dodala Ipavčevo «Curi muri».
Obe solistki je ■spremljal na klavirju dr. Gojmir Demšar diskretno.
V	drugem delu sporeda so nastopili ljubljanski gostje. Bill so to mojstri, ki so jih tržaški Slovenci prvič slišali. Marijan Lipovšek kot skladatelj in pianist je s svojo igro dokazal, da je eden prvih klavirskih umetnikov v Sloveniji. Briljiral je s svojo dovršeno tehniko. Zaigral je F. Chopinov «Nocturno» poglobljeno, Chopinovo «Etudo» in koncertno ran-
knjižnega trga
komuna, katero so potem francoske in nemške protirevolucionarne sile po tren mesecih vladanja zadušile. V vseh treh proglasih podaja Marx analizo dogodkov In predvideva njih posledice. Druga knjižica, K. Marx: Kritika Gothskega programa, pa vsebuje Marxovo kritiko programa nemških socialistov, ki je bil sprejet na kongresu v Gothi leta 1875.
Nedavno je založba Mladinska knjiga izdala basni Ivana Andrejevi-ča Kriiova v prevodu Mileta Klopčiča. Krilov. ki je sam napisal preko 200 basni v verzih, je tudi nam Slovencem že poznan, saj so njegove basni prevajali najboljši prevajalci. Vendar so Klopčičevi prevodi gotovo najboljši. Prevajalec je knjigi dodal tudi beležke o pisatelju.
Pravna in filozofska fakulteta v Ljubljani sta nedavno izdali vsaka svoi Zbornik razprav. Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete, ki je že triindvajseti, vsebuje več Znanstvenih razprav profesorjev ljubljanske pravne fakultete o raznih pravnih problemih. Prav tako vsebuje Zbornik filozofske fakultete, ki pa je šele prvi, več znanstvenih razprav s področia etnografije klasične filologije, germanistike in arheologije.
Slušateljem Tehnične visoke šole je namenjena Splošna elektrotehnika, ki jo je napisal univerzitetni profesor ing. Drago Matanovič. To je prva knjiga Iz serije, ki bo obravnavala vse probleme elektrotehnike.
Snuderl Makso: Zgodovina ljudske oblasti. To je knjiga, namenjena predvsem študentom pravne fakultete, prav pa bo prišla vsakomur, kogar zanima razvoj ljudske oblasti pri nas v času med narodno-osvobodilno vojno in po osvoboditvi. Vse te knjige so izšle v založbi Univerzitetnega tiska pri Državni založbi Slovenije. Cankarjeva založba je nedavno izdala v slovenskem prevodu referat, ki ga Je pod naslovom: o položaju v biološki znanosti imel leta 1948 znani sovjetski znanstvenik T. D. Lysenko.
V sindikalni založbi Delavske enotnosti je izšla knjižica pod naslovom: Iz zgodovine rudarskih stavk v trboveljskem revirju. Brošura je prva med brošurami, ki jih napoveduje založba in v katerih bo obravnavana zgodovina delavskega gibanja v Sloveniji.
Pri Državni založbi Slovenije je izšla knjižica pod naslovom: Navodilo za uporabo zvezdne karte z opisom zvezd, ki jo'jg napisal Pavel Kunaver.
tazijo A. Foersterja «Po jezeru» s tako bravuro, da je elektriziral občinstvo, ki ni nehalo s ploskanjem. Dodal je še Chopin'a, ki Je zaradi tople melodičnosti tako priljubljen. Njegov nastop ki je bil, lahko rečem, višek celega večera bo marsikomu ostal nepozaben. Ker pričakujemo, da bo odslej Glasbena matica prirejala še podobne koncerte, bo nujno potreben koncertni klavir. V vsem Trstu nam. reč ni bilo na razpolago za ta večer pravega koncertnega klavirja.
Nastopil je nato violinist Uroš Pre-voršek, ki se nam je predstavil tudi kot skladatelj. Zaigral je svoji dve skladbi «Domotožje» in «Španski ples», Dvorakov «Slovanski ples» ter Musorgskega «Gopak» tako odlično, da je zadivil občinstvo. Na splošno zahtevo je dodal še Sarassatejeve «Giganske melodije».
Komaj se je navdušenje občinstva nekoliko poleglo, je nastopila sopranistka Vilma Bukovčeva in zapela «Arijo o mesecu» iz Dvorakove opere «Rusalka» in arijo iz Gotovčeve opere «Ero iz onega sveta». Njen topli, dobro postavljeni in lepo barvani sopran je tako navdušil občinstvo, da je ni pustilo z odra. Bukovčeva je še mlada pevka in bo s pravilnim ravnanjem svojega glasu dosegala odlične uspehe. Dodala je še dve narodni «Pridi Gorenje» in «Po Koroškem in Kranjskem pa ajda zori». Odobravanja ni hotelo biti konca.
Sledil je nato nastop tenorista Janeza Lipuščka. Zapel je arijo iz Mo-niuszkove opere «Hajka» in arijo iz Foersterjeve opere «Gorenjski slavček». Ima izredno lepo barvan liričen tenor, ki mu višine ne delajo posebnih preglavic. Občinstvo je s svojim petjem' tako ogrel, da je moral dodati še dve narodni, in sicer «Rasti mi rasti, travca zelena» in «Skrjan-ček poje, žvrgoli».
Ob kongu sta Bukovčeva in Lipušček zapela znani duet Marinke in Janka iz opere «Prodana nevesta». Oba solista je mojstrsko spremljal Marijan Lijovšek. Občinstvo je napolnilo do zadnjega prostora veliko dvorano in odhajalo po koncertu domov v prepričanju, da bo Glasbena matica prav kmalu organizirala podoben koncert.
MILAN PEHTOT
Jlóue knfye
za tvojo knjižnico |
Jack London: Železna peta, polplat-no L. 350. Pregelj: Delo knjižničarja, broš L. 100. Pirc: Nauk o človeku, broš L. 280. Čufar: Pod kladivom, polplatno L. 320. Lenin: O Marxu in Marksizmu, broš L. 80.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI!
DR. GOJMIR DEMŠAR JE SPREMLJAL SOLISTE
VIOLINIST PREVORSEK IN PIA. NIST LIPOVŠEK IZ LJUBLJANE
U. f
OPERNA PEVCA BUKOVČEVA IN LIPUŠČEK IZ LJUBLJANE
14«
i a »ir11
Film • šah • uganke
Pogled v novejšo
[rancosko [ilmsko proizvodnjo
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Z Delannojem, Chr. Jacque-om In Cl. A. Laro pregled novih imen v novejši francoski filmski umetnosti še dolgo ni zaključen. Tu sta še predvsem Becker in H. G. Clouzot.
Jacque Becker je bivši Renoirov asistent in najvernejši naslednik njegovega dela. Ze njegov prvi film detektivka «Poslednji adut» (1942) je vzbudil pozornost z zdravim, razgibanim ritmom pripovedi, izrazito plastiko, veliko in svojsko kvaliteto slike. Z naslednjim filmom «Goupi z rdečimi rokami» (1943) se je uvrstil Becker med prve mojstre novejše francoske filmske umetnosti.
Henri-Georges Clouzot se je pojavil v francoskem filmu leta 1941 kot scenarist eden najboljših francoskih detektivk «Zadnji v šestorici». Naslednje leto je že sam režiral film «Morilec stanuje na številki 21», leta 1943 pa je izdelal svoj najslovitejši film «Krokar», ki mu daje prvenstvo v tako imenovani zvrsti temnih dram.
Film je označila službena francoska kritika po sugestiji slik, močni igri in nizanju značilnih provincialnih e-pizod kot edinstven; po vzbujanju ta-jinstvene atmosfere in nekakšnega perverznega čara groze je primerjala Clouzota Dostojevskemu. Le mimogrede pa si je upala nakazati perečo sodobnost osrednjega konflikta.
Ob Beckerju in Clouzotu stojita znana Rene element («Bitka za progo») in Louis Dacquin («Ob zori») Zadnja imena kažejo naposled tudi v francoski filmski umetnosti prizadevanje, da se ustvari film, ki bi spregovoril o današnji Franciji iz globoke nujnosti.
Iz vsega navedenega zaključujemo:
1.	da je današnja francoska filmska proizvodnja močno okrnjena in brez potrebnih sredstev za širši razmah.
2.	Odvisna od proizvajalcev, ki nimajo prostih rok, proizvaja poleg nezanimivih standardnih le malo umetniških filmov. 3. Odsotni režiserji klasičnega francoskega filma so še vedno glavni vzor, ki nalaga današnjemu umetniškemu filmskemu ustvarjalcu Francije obvezne, tradicionalne stilne naloge. 4. V tradicionalnem francoskem stilu gojijo pretežno modne zvrsti, ki jih uvaja Hollywood: fantastične, fatalistične, irealne zgodbe in adaptacije psihološke literature. Zlasti v tej zvrsti Francija po kvaliteti daleč prekaša tuje vzore. 5. Podobo današnje Francije razkrivajo pogumno in neposredno le dve, tri izjemne filmske stvaritve, ki utegnejo z bogastvom nakazane problematike pri-nraviti francoskemu filmu vzpon.
(Po filmskem Vestniku)
GOO
Švedski režiser Gustav Edgrean je snemal film «Dekle iz Morhofa» po noveli Selme Lagerloef.
V Nemčiji snemajo film «Therese E. tienne» po istoimenskem Knlttlovem romanu.
SLIKA IZ MANKIEWICZEVEGA FILMA «VSE, KAR SE TIČE EVE»; POLEMIČEN FILM PROTI GLEDALIŠKEMU SVETU BROADWAJA. GLAVNA IGRALKA BETTE DAVIS
Nasprotja v filmski družbi ZDA Guild so se končala z zmago znanega režiserja Josepha D. Mankie-uric z«. Medtem ko se je namreč Mankiewicz mudil meseca, septembra v Evropi, je družba pod vodstvom Cucila B. De Milla zahtevala, da se odpusta vsi člani družbe, ki so se uprli podpisati izjavo proti komunizmu. Cmo listo upornikov», ki jo je potrdil upravni svet, so postata Mankiewiczu. Toda, ta se je umil v HoOigmoađ im zašel ostro. barbio prati Cerile' De Millu, Iti je imel zaveznike med najbolj konservativnimi elementi. Končno je zmagal Mankiewicz, ki ga je podpiral George Stevens in skle-
njeno je bilo, da noben režiser ni dolžan podpisati izjave omenjene vrste, če tega zvezna vlada, izrecno ne zahteva.
Zadnji Mankiewiczev film, nosi naslov «Vse, kar se tiče Eve» in prikazuje v sarkastični, cinični in žolčni luči gledališki svet Broad-waya: mlada žena. (Ann Baxter) ki stremi za tem, da postane slavna igralka, se približa že priznani umetnici, lei jo predstavlja flette Davis ,im » hladno, preračunijirta-stjo in spletkami končno uspe, da zadosti svoji ambiciji. Film je zaradi svojega kritičnega tona vzbudil precej protestov.
'filmdka
KRONIKA
Filmsko podjetje Vardar filmi v Skopju zaključuje snemanje dokumentarnega filma «Naš ponos». Film prikazuje zadrugo in življenje v vasi Vevčani, kjer so zadrugarjl ustanovili novo gimnazijo In kulturni dom, ter delo na mavrovski hidrocentrali. Scenarij za film je napisal Jovan Popovski.
O O O
V Ljubljani {jo kmalu premiera novega slovenskega celovečernega filma, ki so ga snemali pod imenom Trst in ki ga bodo predvajali pod naslovom «Se bo kdaj pomlad». Scenarij o ilegali tržaškega proletariata med preteklo vojno Je napisal France Bevk, režiral pa je film France Štiglic.
GOO
Centralna jugoslovanska kinoteka je } priredila štiri posebne predstave starih domačih in tujih filmov. Posebno zanimanje je vzbujal film Beograd 1904, prvi film. ki so ga snemali v Jugoslaviji. Neznani snemalec Je poleg defileja na Banjici snemal tudi povorko ob kronanju ter nekaj beograjskih ulic.
Danes je na svetu 14 kinotek ali filmskih arhivov, po zgldeu katerih
-DVE STUDIJI-
Studiji ki ju objavljamo, je sestavil znanj veliki komponist Ri-nek. Obe prikazujeta podobno zamisel križanja linije in diagonale. Presečiščno polje igra vodilno vlogo. v prvi študiji (diagram L).
vzeti, sicer podre kmet na enostaven način. S stolpom črni ne sme vzeti, ker kmet e6 uide, na pr. 2.
--------Thl; 3. e7 Lc6 4. a8U La8
5.e8D+ in lovec pade. Ta končnica je za belega prav lahko dobljena. Igrati mora;
2.----------- Ld5—hi:
3. e6—e7 in dobi, ker mora sedaj trdnjava presekati diagonalo lovca in kmet na a7 postane dama.
Druga študija je lažja, če že poznamo vodilno zamisel rešitve.
Diagram II.)
so pred letom in pol ustanovili tudi Centralno jugoslovansko kinoteko v Beogradu. Kinoteka ima več oddelkov, tako fototeko, v kateri je sedaj okrog 18.000 slik vseh znanih filmskih igralcev, vseh tujih filmov, ki so jih prikazovali v Jugoslaviji in £e drugih.
V	zgodovinskem oddelku je ves material od začetka jugoslovanske kinematografije dalje, tako so tudi nedavno odkrili prvi scenarij za «Hasan-aginico», ki ga Je 1919 napisal književnik Milan Ogrizovič.
V	fiimoteki pa zbirajo, proučujejo In prikazujejo filme. Najpomembnejše delo kinoteke je v tem, da organizira predstave z vrsto kulturnih in dokumentarnih ter predvsem tujih svobodnih filmov za domače strokovne filmske delavce.
GOO
V	Florenci je bil četrti mednarodni kongres za znanstvene filme, kjer so sklepali, kaj in kako bi bilo treba ukreniti za razvoj in mednarodno izmenjavo znanstvenih filmov. Predlagali so ustanovitev mednarodne kinoteke, za katero naj bi pa skrbeli znanstveni in vseučiliški zavodi vseh držav po svetu. V vsaki državi naj bi torej bile tudi nacionalne kinoteke. Glede produkcije znanstvenih filmov so že v Franciji, Angliji in v Belgiji, kjer so bili prvi trije kongresi, precej napredovali, dočim je v Italiji znanstveni film šele na začetku razvoja kakor ga je nakazal kongres.
Reli; Kd2, Tel, a6, e6, e2 (5 figur) Cml: Kh5, Th4, Lc4, d4 (4 figure) Beli na potezi dobi.
Črni ima premoč frgtrre, toda «*>3 bela kmeta na 6 vrsti sta izredno nevarna in pretita prodreti do osme vrste in se pretvoriti v demo. Enega kakor drugega črni prav lahko ujame in če je treba se lahko lovec žrtvuje za kmeta. Partija bd bila kljub temu remis. Komponist je zelo zvito priredil študijo in pot do zmage je dokaj skrita. Ideja študije obstoji y tem, da obe čmi figuri morata ovirati druga drugo. Crnj stolp bo zasedel polje in napadel kmeta na e6, črni lovec pa polje Ò6, od koder bo vzel a-kmeita. C mi bi stopil na a8. Zmagati moremo le tedaj, kadar zvabimo — čmega lovca na spodnjo desno stran diagonale a8 — hl. V tem trenutku bi prodirali z e kmetom, stolp bi zasedel polje e4 in zaprl lov:u pot po glavni diagonali. V igro moramo najprej zvabiti črnega lovca:
1.	a6—a7	— — — —
Nič ne bi dosegli, če igramo 1. e7 Te4; 2. a7 LdS; 3. Tal La8 in partija bi bila remis, ker takoj pade e kmet. Nujno je, da stolp zapre pot lovcu ali tudi obratno lovec stolpu.
1..------------ Lc4—d5
Druge izbire črni nima.
Ce bi beli sedaj igral 2. e7 dobimo zgoraj opisani primer. Samo ena poteza vodi do zmage in to je 2. Tel—hi! !
Stolp se žrtvuje. Tega mora čmi
Vodoravno:
1.	zabavišče; 2. važna rastlina - kemična prvina; 3. judovski skrivnostni nauk - angel pokončevalec; 4. cvetici podobna morska žival - poželenje -moško ime - arabski žrebec: 5. lepo vedenje (množ.) - ponavljanje Iste besede - turški dostojanstvenik; 6. blazinjak - učena - števnik - delec snovi; 7. žensko Ime - glas - grmičevje; 8. oz. zaimekmoško ime - pripadnik izumrlega slovanskega plemena - žival; 9. izraelski bog (množ.) - pripomoček za učenje tujih jezikov; 10. reka v Jugoslaviji - del živali (brez srednje črke); 11. mesna jed. Navpično;
A. pripadnik azijskega plemena. B. kemična prvina; C. cenik - latinski veznik; C. sorodnica -.medmet; D. pokopališče - sveta gora; E. utež - protest;
F.	oče - podredni veznik - moško Ime;
G.	pomožni glagol - čistoča . igralna karta; H. zemlja - žensko ime l. egipčansko božanstvo - čustvo -, dva soglasnika; J. žensko ime - osebni zaimek - poslanci; K. reka v Italiji - varanje; L. literarna in umetnostna smer - judovsko moško ime; M. predlog -tehtnica (narobe); N. grška črka - ta tarski poglavar; O. alokucija; P. vrsta živinske staje.
KRIŽANKA
A b CČbZT G H l 7 K LM V 0 P
REŠITEV
Križanka Vodoravno:
1.	Karavanke - polkovnik; 2. anal
r^irvj
park - amor - telo; 3. rasti - masoven - sokol; 4. tona - Vika; 5. evo - 1. n. (ljubljanski nebotičnik) - astra - ad kič; 6. ve - Meta - ara - Oton - te;
7. ara - ton- kis - sel - pao; 8. lipa -Nil - vel -filo; 9. Zora . 11 - eb. (ebenovina - Bari; 10. eto - riba - oreh -koj; 11. smem - Ani - Oka - imam; 12. Kant - juhan - Dora; 13. kra - Ramazan • nič.
Navpično;
A. karneval - sak; B. Ana - verizem;
C.	Rasto - apoteka; C. alto - aroma;
D.	Inlet - na; E. a. p. (avtobusno podjetje) - Anton - rat;’F. nam - anilin; G. krama - Libija; H. eks - sak - um;
I.	ostrina - oha; J. pav - ras - a. z. (atletska zveza); K. Omega - Verona; L. Ion - osebek; M. kr - vatel - Had; N. sidol - od; O. vtok - fakir; P. nekak
-	piroman; R. Ho - Italija; S. Količevo
-	moč.
- LJUDSKI I
odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ulica Montecchi S
Beli: Kh4, Tgl, L,a2, Sd2, a7, d!7 (6 figur)
Crni; Kg8, Td6, Lc6, c5, f7, g4, h3, (7 figur)
Beli na potezi dobi.
Beli Ima premoč ene figure. Crni stolp pa napada belega skakač« in ima 4 močne kmete. Ce beli rešuje napadenega skakača, črni vzame oba bela nevarna kmeta in zmaga belega je nemogoča. dobno kot v prvi študiji lahko takoj ugotovimo glavno linijo dl—' d8 jn diagonalo a8—hi. Presečišče je polje d.l. Tudi tu moramo zvabiti čmi figuri preko polja d5 stran od belih kmetov in reševati problem podobno kot v zgornji prvi študiji. Zvabimo najprej črnega lovca, zato igramo;
1. Sd2—e41!
Beli skakač napadia črno trdnjavo, ki ne sme vzeti kmeta na d7 zaradi
2.	Se4—f6+ niti &e umakniti n. pr. na Td4—(J5 3. La2—d5: in dobi. Zato mora črni skakača vzeti;
1.	----------- — Lc6—e4:
Sedaj moramo zvabiti še črni stolp na drugo stran polja d5, kar ne bo težko.
2.	Tgl—dlH-----------
Pri reševanju študij in problemov ne smemo pozicije gledati iz materialističnega stališča. Tu ideja visoko nadkriljuje vrednost figur ter zato žrtve ne smejo presenečate
Tudi žrtvovano trdnjavo mora črni vzeti;
2.	-------------Td6—dl:
Cmi stolp je na drugi strani presečišča. Sedaj sledi še zadnji udar, ki predstavlja zaključek cele zamisli študije: črna figura mora zasesti polje do in zapreti lastni drugi figuri pot po liniji ali diagonali.
3.	La2—d6!l
Se tretja figura se mora žrtvovati. Kakor koli čmi vzame, je te-gubljen; n. pr.;
3.	---------- Tdl—nS:
4.	a7—a8 + D	Kg8—g7
5.	Da8—d5;	Le4—d5:
6.	d7—d8D in dobi
Ali
3.	-------------Le4—dSJ
4.	d7—d8D-(-	Kg8—g7
5.	Dd8—g5+	Kg7—h7
6.	Dg5—h5:+	Kh7—g7
7.	Dh5—g4:+ in dobi trdnjavi*
Na	3--------Le4—d5:
4.	d7—D8P+	Kg8—h7 sledi
5.	a7—a8D	Ld5—a8:
6.	Dd8—dl: in beli dob; z lahkoto.
Irta. Slkošek Boris
Rešitve problemov
Trije tedni so menda zadostovali za razbijanje glave z našimi problemi. Prinašamo vam ključe, po katerih seveda rešitev ne bo nikak problem’
Problem št. 1; L d2.
Problem št. 2: T h3
Problem št. 3: S c5
Problem št. 4: 0-0
Telesna v zgoja in šport
i lUDSKi TEDNIK
15
Naš intarvju
Miloš Stergai1
Poleg drugih je imela Stergarje-uc mama nemalo skrbi tudi s svojim. sinkom. Miloš je namreč bil precej slaboten v tistih časih. Peljala ga je k zdravniku in ta je toplo priporočal, naj se malček prične baviti s športom. Tako je Miloš Stergar prišel v telovadnico.
Mnogo let je že od tega in težko je držati v glavi po kronološkem redu toliko tekem, toliko uspehov in tudi Miloš mora resno napreztiti svije možgane, da zbrska končno na dan svoje. Začel je kot začno navadno teatrske primadone: glavna igralka zboli, namesto nje nastopi mlada, neznana, plaha deklica, zapoje ko angelček, ljudje navdušeni, ploskanje, rožice, slava, poroka. Bilo je leta 1930 v Beogradu. Tekma za tradicionalni Kraljevi meč. Najboljši telovadec izmed Beograjčanov. je zbolel, rezerve pa ni bilo nobene primerne; na slepo srečo vtaknejo v tekmovalno vrsto Stergarja in seveda, ni treba pose-ber/i poudarjati, poskus, uspeh in ve-selje je v hiši Stergarja in beograjskih funkcionarjev. Ta uspeh mu je dal zagona, da je lahko svoje naravne sposobnosti s treningom dopolnil in po nekaj letih je b i fant gotov, pripravljen za «.polet v svet». Leta k)34 tekmuje s krasnim uspehom na Vseslovanskih igrah v Pragi, si deli prvo mesto v prosti vaji s tedanjim svetovnim prva-Icom, zasede na krogih drugo mesto, pravtako za svetovnim prvakom Hudecem itd. Potem je redno pri vsaki domači tekmi, vedno med prvimi, kar mu je priskrbelo tud: vPtop v državno reprezentanco preti Franciji in Poljski, Z začetkom vojne je telovadbe konec. Zopet zagrabi Za orodje po osvobod tvi; še enkrat, čeprav že nekoliko v letih, zastava Jugoslavijo v Sofiji na Balkanskih igrah, potem pa pestane Tržačan. Telovadi na balkaniadi v Ljubljani, braneč tržaško helebardo, potem uspešno na medmestnem dvoboju z Ljubljano in Mariborom.
Danes je vidnejši funkcionar ZDTV in ko ga obiščemo, je kaj služben. Pozneje se ob spominih razvname in pred nami je tak, kot pravijo o njem njegovi varovanci, ki mu zaupajo v tržaški baraki, kier telovadijo, svoje kosti: sijajen dečko.
Nepričakovana zmaga tržaških
orodnih telovadcev nad Mariborom
Zmaga je prišla precej nepričako-jj (reprezentanco proti italijanskim mia-
»nr» 10 timpan ki ip imel nriliko eie., iriinrpm* J»p hi «svoìp vaip Sp npkrvlikn
vano za tistega, ki je imel priliko gledati večer poprej Mariborčane In njih vaje na uspeli akademiji v gledališču Ristori. Vaje gostov se odlikujejo po težkih prvinah, dočim se nam zui, d: polagajo Mariborčani mnogo manj važnosti na efektno izvedbo in eleganco. Seveda je možno, da nekdo ceni pogum ali celo drznost nad eleganco, vendar sl vaje, ki bi ji sodniki na mednarodni tekmi prisodili visoko število točk, pač brez popolne lahkotnosti in misliti.
Za zmago Tržačanov so bile v nedeljo zaslužna dekleta. Z naskokom, ki so si ga priborile, so si potem moški lahko privoščili «luk-sus» in izgubili proti gostom s sko-1 raj prav tako občutno razliko v točkah kot mariborska dekleta proti | domačim. Moški zmagovalec Copi Ivan ima pred seboj veliko bodočnost. Star je osemnajst let, osvojil si je letos mladinsko prvenstvo Slove, nije, postavili so ga tudi v državno
dincem; če bi svoje vaje še nekoliko iizpitil, bi brez dvoma lahko nastopil tudi v najhujši mednarodni konku-irenci. Isto velja tudi za drugoplasira-:nega Mariborčana Dušana Furlana. Vrsto gostov pretrgata Miloš Stergar iin letošnji prvak ozemlja Lado Ja-movski. Prvi je kljub štirim križem znal pokazati, kako se konju streže, 'dosegel je pa na drugih orodjih nekoliko manj točk, kar ga je postavilo
.... ____ ________ šele na tretje mesto. Janovski bi ob
elegance ne moremo j daljši prosti vaji dosegel lahko nekaj desetink točke več, Pa tudi drugače ni bil v dobri formi. Od petega do osmega mesta se zvrste še ostali Mariborčani, za njimi pa štirje Tržačani, med katerimi je največ pokazal Berto Bajec.
Misculinova se je maščevala za slab plasman na prvenstvu in je v nedeljo osvojila prvo mesto, verjetno največjo afirmacijo svoje telovadne kariere. Drugo mesto je osvojila olimpijka Vojsk Ruža pred Dolganovo in Bavčarjevo. Poudariti je treba visoko
ZENSKA VKSTA TRSTA:
Lapajne, Lavrenčič, Misctìlin, Rutar, Dolgan, Bavčer.
MOŠKA VRSTA TRSTA:
Serra R., Reinhardt, Bajec, Janovski, Stergar, Žerjal,
Z nedeljsko zmago je Piran
postal najresnejši tekmec Arrigoniju
istrski igralci, danes pa tržaški.
Center nedeljskega zanimanja je bila brez dvoma tekma med kaprskima enajstoricama Meduze in Aurore. Dovolj je gledati na lestvico, da se prepričate, kakšna Je izenačenost meli obema moštvoma. Dve enako močni nogometni društvi v nekem mest« prineseta vedno velike borbe med nasprotnikoma, poskrbita pa tudi, da se kvaliteta nogometa zviša. V nedeljo zvečer so zapustili navijači enega in drugega moštva koprski stadion kar zadovoljni. Videli so lep nogomet, imeli obilo prilike, da etresejo svoj® od vsega tedna nabrano slabo volj® na sodnika in končno, stvar, ki m ravno med najmanj važnimi:	obe
moštvi sta dobili po salajnonsko p» eno točko. Izid tekme bi moral bili po Igri, ki smo jo videli, nič proti nič, a če že sodnik Lončar ni hotel vi-
Jugoslovanski lahkoaHefski rekordi
Po koncu vojne Je jugoslovanska lahha atletika prodrla med ljudstvo io pipa tega, sicer napornega dela, se je kaj kmalu pokazal. Kot vidite na čaši tablici, kljubujeta samo še dva predvojna rekorda in to na 100 metrov in na 110 metrov z zaprekami. Vse druge rezultate so tekmovalci, ki so se povečini prvič srečali z lahko atletiko šele po vojni, bodisi da so jUi odkrili v vojski, kot je to primer Ceraja, bratov Vujačičev, Milakova ali na raznih krosih, kjer so posebno »noge ženske prvič pokazale svoj veliki talent. Prinašamo vam rezultate, fcer je videti pogosto v mestnih časopisih za jugoslovanske rekorde čisto <k«ee cezmitste.
100 m Kovačič	10,7	1935	dom je slednjim prinesel					dragocene	
200 m Sabolovič	21,7	1949	točke, ki bodo morda				pri	vesoljni	
400 m Sabolovič	48,5	194»	sodbi ohranili Novogradcem					mestece	
800 m Hanc	1:53,7	1950	v družbi dobrih.						
1500 rn Ceraj	3:53,0	195»	Za konec:	Vesele	praznike in				mir
5000 m Ceraj	14:30,6	1950	sodnikom na	zemlji.					
10000 m Mihalič	30:50,4	195»	Meduza .	Aurora				1-1	
110 m pr. Hanžekovič 15,0		1936	Novi grad - Umag					3-1	
in Ivanovič			Piran • Buje					S.»	
4x100 FLRJ	41,7'	1949	Brtonigla	• Strunjan				4-0	
4x400 FLRJ	3:17,8	1950	Arrigoni	7	7	0	0	26 1	14
§kok v viš. Dimitrijevi^	1,91	1949	Piran	7	6	•	1	22 10	12
skok v dalj. Urbič	7,32	1946	Meduza	t	4	2	2	15 12	10
skok s palico Milakov	3,91	193»	Aurora	7	4	1	2	13 7	9
troskok Zagorc	14,46	199»	Brtonigla	7	2	2	3	13 13	6
krogla Sarčevič	15,66	1990	Buje	7	1	3	3	0 17	5
disk Žerjal	51,61	194#	Novi grad	7	2	1	4	11 23	S
kladivo Gubijan	56,83	194»	Umag	7	1	1	S	9 21	3
kopje VMjjaftč	SWjMÌ	ismi	1 Strunjan	7	•	•	7	4 23	0
ZENSKA VRSTA MARIBORA: Vojsk, Smld, Aigner, Vinterhalter, Belè.

MOŠKA VRSTA MARIBORA: Oman, Zel, Furlan, Horvat, Copf, Težak.
športno zavest Bavčarjeve, ki je kljub pokvarjeni roki vztrajala do konca in zasedla ob hudi konkurenci tako visoko mesto. Mariborčanke niso nastopile kompletne, vendar bi tudi v popolni postavi ne mogle odvzeti zmago odličnim domačinkam.
Maribor si je priboril z moško vrsto 205.15 z žensko pa 151.48 toCk. Skupno torej 356.63.
Trst pa si je z moško vrsto priboril 182.68, z žensko pa 178.82 točk. Skupno torej 361.50.
Tržaška reprezentanca je torej zma-
gala z razliko 4.87 točk.
Vrstni red telovadcev je naslednji:
1.	Copi Ivan (Mb) 45.17 točk,
2.	Furlan Dušan (Mb) 45.02 točk,
3.	Stergar Miloš (Ts) 44.30 točk,
4.	Janovski Lado (Ts) 43,14 točk,
5.	Težak Vlado (Mb) 37.32 točk,
6.	Oman Franc (Mb) 37.09 točk, Zenske:
1.	Misculin Lili (Ts) 38.52 točk,
2.	Vojsk Ruža (Mb) 37.34 tečk,
3.	Dolgan Neva (Ts) 36.90 točk,
4.	Bavčer Lia (Ts) 36.10 točk,
6. Lavrenčič Devana (Ts) 35 t/ čk.
Enkrat eden, drugič pa drugi. Prej-J z ena proti ena zadovoljni. Prvi gol šnjo nedeljo so ostali za zapečkom | za Aurore se je rodil iz enajstmetrovke, ki je bila privlečena od nekje iz oblakov.’ Tega se je tudi navadno
zelo dobri Lončar 'zavedal in ker je poleg dobrega sodnika tudi nemalo psihologa je priznal v drugem delu igre še Meduzin gol, ki ga je po našem mnenju v mrežo zarinila roka.
V Bujah je pa «luštno bilo» za Pirančane. Lep izlet po kosilu za boljšo prebavo v Buje, nato malo tekanja po svežem zraku in za krono dve točki več na lestvici. Posledica: oživljeno upanje na morebitno končno zmago.
Strunjan nima sreče: po zadnji tekmi je kazalo, da je v njihovih vrstah zapihal drugačen veter in mislili smo, da bo morda ravno Brtonigla tista, ki si bo zlomila vrat ob novem elanu Strunjančanov. A sedaj se je še motorizacija obrnila proti gostom: več kot tri kilometre pred Brtoniglo, se
deti neomadeževanih golov, smo tudi I] J® avtobus ustavil in igralci so prehodili dolgo pot preden so v daljavi zagledali zvonik brtoniglske cerkve. Zaradi nepredvidene hoje so seveda bili trudni, kar je za poraz čisto zadosti.	'
Dvoboj med Umagom in Novim gra-
r—-----------—
Sport po svotu

Odkar so pred štirimi leti začeli igrati za Titov pokal, je letos prvič, da so se preriji med prvo četvorico najboljša jugoslovanska moštva: Crvena zvezda, Hajduk, Dinamo in Partizan. Po tekmama v Zagrebu med Dinamom in Hajdukom ter v Beogradu med Zvezdo in Partizanom je pri. sostvovalo skupno nad 80.000 gledalcev. Nikomur ni bilo žal, da je trpel devetdeset minut mraza in dežja, kajti gledal je zares prvovrstno igro, tako v Zagrebu kakor tudi v prestolnici. Zadnje čase Partizan proti Crveni zvezdi ne uspeva; kaj malo točk je nabral v zadnjih tekmah, a nedelja ski poraz je še hujši, ker proti njemu ni priziva:	izgubljena
tekma pomeni biti izločen iz največjega in najmasovnejšega nogometnega tekmovanja, čigar zmaga velja skoraj kakor osvojeno državno prvenstvo. Tekma se je končala z zasluženo zmago beograjskih študentov, edini gol pa je dal v tretji minuti drugega polčasa Ognjanov, ki Je bil tudi najboljši mož na igrišču.
Kljub temu, da je Hajduk nastopil okrnjen, je prožil Dinamu zelo močan odpor; šele v podaljšku, v sto peti minuti igre so mu 1 "ani strli peroti. Igra je bila lepa za oči in polna duhovitih kombinacij.
V Podkorenu je bila v nedeljo prva letošnja skakalna tekma na novi 35-metrski skakalnici. Zmagal je znani reprezentant Klanč-
nik pred Avsenekom, Finžgarjem, Zalokarjem in Urbancem. Sele sedmi se je plasiral Raz-boršek.
* * *
Končano je jugoslovansko prvenstvo v namiznem tenisu. Pet dni se je borilo sto deset igralcev za najboljša mesta. Prvenstvo je tokrat osvojil Vilim Harangozo, ki je v odločilni igri premagal svojega stalnega rivala Žarka Dolinarja. Igralci so v glavnem pokazali, da se je kvaliteta igre znatno izboljšala, edina večja napaka pa je premajhna ofenziv-nost posameznikov. Jugoslovanski igralci spadajo med najboljše v Evropi, posebno sedaj, ko so z vztrajnim delom zrasli novi igralci, ki bodo kmalu dorasli Harangozu in Dolinarju. V kategoriji žensk je zmagala Temuno-vičeva, med mladinci Markovič, prvenstvo v dvojicah pa je osvojil par Harangozo-Doiinar.
SE RAZUME NA POLITIKO
ŠE NE RAZUME
Kominformisti so v «Kinu ob morju» priredili razstavo iz španske državljanske vojne
MIHEC:, Očka, uh kako je ta grdi fašist Ulise zoprn... OCE:, Molči, sine, kaj se ti razumeš na višje cilje.
Mihec in Jakec
MIHEC- Spet srečujemo v vojnih poročilih besedo o «elastični obrambi» Kaj p,, to pomeni?
JAKEC- Slab spomin imaš, Mihec. Ah si pozabil na elastično obramb) na ruskem ozemlju v letih 1944 in 1945?
MIHEC; Na to se že spominjam; ampak razloži mi stvar lepo po domače'
JAKEC: Po domače pomeni to: Priprav'iàmn kovčege.
Med vrstami
«La persona dell'anno ISSO». Nekateri italijanski listi pozivajo svoje čitatelje, naj se udeležijo ankete ter naj pišejo, katera oseba je v Italiji igrala najvidnejšo vlogo v letu 1950 Toda mora biti oseba, ki je v tem letu zavzela največjo važnost v javnem življenju po svojih nastopih, zaslugah, lastnostih itd., skratka oseba, ki je najbolj značilna za leto, ki se bliža h koncu.
Med vrs’arni: Smo res. radovedni. In če smemo prerokovati; Videli boste da bo med finalisti — bandit Giuliano
Jasna oesecla. Trumanova hčerka Margareta je nastopila kot pevka na nekem koncertu. Glasbeni kritik lista «Washington Post» Paul Hum- sr je upal povedati nekoliko
če nanese, da se srečava, si boste morali preskrbeti drug nos».
Med vrstami: Napadeni kritik ima zadoščenje, da mu premnogi ponujajo visoke vsote, če jim odstopi to pismo, da si ga spravijo, če ne kot vzor vljudnosti, vsaj kot vzor jasnosti. Jasnosti res ne manjka temu pismu.' In če pomislimo, kdo ga je pisal in za kakšno malenkost, postane marsikaj jasno.
NI ZDRAVILA
plSe
PJEPI
Pepa, svetilija v tebi, kaj začenjaš zopet z vojna Se enkrat bi te prosila in to zadnjič, brezpogojno:
rte načenjaj več vprašanja, kj tako diši po krvi.
V tej zadevi, kakor znano, so pri nas še vedno prvi
«Unità», «Lavoratore» in slovenski kamarati pri doraščajočem «Delu».
Ti vedo prerokovati,
kdaj bo koga kje razneslo, kdaj zavladal bo Viđali in kdaj reveži Slovena bomo sužnji spet postati
Po zaslugi Kominforma,
Iti potem bi se začelo spet s preganjanji, zapori, prav kot «Delo» bi želelo.
Vsa ta pestra mešanica kominformovcev, škvadristov, mežnarjev in oficirjev; vatika-ncev in fašistov
nam nastrivi ja svoje zanke pač po nalogu iz Rima.
Tam so namreč komandanti, ki jih zlodjevo zanima
naša moč in trdoživost,
akoravno so kričali, da nas bodo v kratkem časa
uničili in pokopali.
Bolj verjetno zdaj izgleda nekam žaltavo prav zanje, kajti meni se dozdeva, dokaj čudno bolovanje
dobrosrčnega Paimira.
Jaz bi možu svetovala, naj po možnosti ogiba se moskovskega spitala,
kjer baje sam Džugašvili svoje goste operira.
Lahko namreč bi naneslo, da Togliattija Paimira
tam zadene srčna hiba kakor nekatere druge, ki so si na poti v Moskvo prej že naročili truge.
Kajpada kominformisti so drugačnega mišljenja, češ da Markos in Dimitrov sta se branila življenja,
čim sta videla obličje najmodrejšega očeta (z malo pisano seveda).
In tako sta zdaj dva sveta
nezmotljiva patriarha: eden v Rimu, drugi v Kremlju. Prvi kaže pot v nebesa, drugi vladal bo podzemlju.
Nihče torej jim ne uide, naj se še tako otresa: tudi onstran Stalin pekel, papež gnjavil bo nebesa.
Danes, Pepd, dolgo mašo nehote sem naredila, ker je božič. Torej tebi najprisrčnejša voščila.
Nebeški problemi
PRVI ANGEL; Ali bomo ostali tudi letos za božič pri stari paroli: «Mir ljudem na zemlji»?
DRUGI ANGEL; Seveda ostanemo. Zakaj se ne bj za spremembo nekoliko pošalili s .temi norimi zemljani?.
pre-Hikrilo svoje mhenje, češ da je pevka pokazala malo znanja in da je monotona. Razjarjeni oče, predsednik Truman, je nato poslal kri-tiku ostro pismo, v katerem mu med drugim piše dobesedno: «Ni-mein časti. da bi vas poznal; toda
ZDRAVNIK: Kaj pa se je revežu zgodilo?
ONA; Gospod zdravnik, «Delo» je požrl ...
ZDRAVNIK; Težak primer; ni je stvari, ki bi mu mogla pomagati.
RAZBITI LONEC
Primadona italijanskih Kominformistov Togliatti, je nenadoma iz «zdravstvenih razlogov» odpotoval v Moskvo v običajnem sprem stvu ženskega spola ...
NEZMOTLJIVI: Pridi sem, Paimiro, kdo je razbil tisti lonec? ...
In Židi ...	(Merlo giallo)
LAVA IN BIROKRACIJA
— Pomislite, in prav te dm bi morala priti komisija, ki bi Ugotavljala škodo, ki jo je povzročil izbruh Etne 1. 1928 ...
(Marc Aurelio)
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
«Mir ljudem na zemlji»
(Weltwoche)
AVTORITATIVNI OCE
V KOREJI

man v očetovi prisotnosti ..
I.	AMERIKANEC: Kako sl želim, da bi imeli za božične praznike mir ...
II.	AMERIKANEC: Kako ga boš imel, ko pa Kitajci niso naše vere...