Št. 16(1966) Leto XXXVIII I J [IW«| Ji IM 23. aprila 1987 Cena: 200 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI n i YU ISSN 0416-2242 Zaupanje na hudi preizkušnji MS SZDL za Dolenjsko o delovanju Socialistične zveze in poštnih storitvah NOVO MESTO — Ko so prejšnjo sredočlani MS SZDL za Dolenjsko obravnavali poročilo o programskih sejah OK SZDL štirih dolenjskih občin, je prevladalo mnenje, da zanimanje za raznovrstno delovanje znotraj Socialistične zveze še ni upadlo kljub malodušju posameznikov, češ da se itak ne da nič spremeniti na boljše. Vsekakor je dandanes zaupanje v frontne sile na hudi preizkušnji tudi na Dolenjskem, ohranijo ga lahko le uspehi, zlasti gospodarski in kajpak tamkaj, kjer so ljudje voljni sami marsikaj prispevati in postoriti. Kako priti do telefona, je vprašanje, ki si ga zastavljajo številni, zato je medobčinski svet v slabega pol leta že v drugo obravnaval problematiko novomeškega PTT podjetja. Težave, ki sicer tarejo to dejavnost, tukajšnjih poštarjev niso obšle: inflacija za 60 odst. prehiteva cene njihovih storitev, akumulacije domala ni, enako ne dovolj usposobljenih ljudi. Do slednjih bodo skušali priti z načrtnejšim štipendiranjem, prenekatera investicija pa bi padla v vodo, ako ljudje ne bi sami zavihali rokavov. Tako je npr. v metliški občini v razmahu akcija, s katero naj bi v nekaj letih vsaka krajevna skupnost prišla do telefona, in če poštarji ne bodo udejanili svojega dela obveznosti, potem ljudi najbrž ne bo več mogoče pritegniti k podobnim akcijam na drugih področjih. Po daljši razpravi je medobčinski svet sprejel stališča, ki govorijo, kako zastaviti delo. da poštne storitve ne bodo capljale za razvojem. D. R.USTJA V prihodnost skoz prava vrata »Če nočemo v razvoju zaostati, se moramo še bolj nasloniti na znanje,« sta na proslavi 10-letnice študija strojništva poudarila prof. dr. Leskovar in Franci Pivec NOV O MEST O — »Zajela nas je znanstveno-tehnična revolucija, ki pa sama še ničesar ne prinaša, marveč nas prisiljuje, da seji odzivamo z znanjem. Samo pravilen odnos do znanja nas tudi lahko izvleče iz zdajšnje gospodarske recesije in zagotovi normalen, času in razmeram ustrezen razvoj,« je med drugim poudaril prof. dr. Polde Leskovar, dekan ljubljanske fakultete za strojništvo, na petkovi proslavi 10-letnice študija strojništva v Novem mestu, kije bila v Domu kulture. Dekanove misli je ponovil slavnostni govornik Franci Pivec, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, in • Na petkovi proslavi je predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič izročil inž. Božu Kočevarju iz IMV in prof. dr. Poldetu Leskovarju, dekanu fakultete za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, spominski plaketi občine Novo mesto. Imenovana sta dobila to posebno občinsko priznanje za zasluge pri razvoju študija strojništva v Novem mestu. dodal, da je od tega tudi odvisno, pri katerih vratih bomo Slovenci in Jugoslovani vstopili v 21. stoletje, od katerega toliko pričakujemo. Menil je, da mora sleherna naložba v znanje pomeniti gospodarsko investicijo, česar pa še niso povsod dojeli in sezdijo celo intervencijski ukrepi zvezne vlade v tem smislu bolj zaviralni kot spodbujajoči. Spoznanje, da so pravi spodbujevalci napredka le ljudje z znanjem, na NA INVALIDE PREMALO MISLIMO ČATEŠKE TOPLICE — Zveza društev invalidov Slovenije je imela v soboto letno skupščino v Čate-ških Toplicah. Na njej so se med drugim zavzeli za učinkovitejše varstvo pri delu in preventivo nasploh. Zadnje čase namreč opažajo, da se veča število delovnih invalidov. V vsakdanjem življenju so invalidi še vedno zapostavljeni, saj na vsakem koraku naletijo na nepremagljive težave zaradi stopnic, pločnikov in drugih ovir, ki jih drugod po svetu arhitekti spretno prilagajajo invalidnim ljudem. Zveza bo poskušala odl-očilneje vplivati na odstranjevanje teh ovir pri nas. Spodbujala bo tudi vsestransko preventivo, da bi omejili nesreče zaradi nepoučenosti in nepazljivosti. Društva invalidov za svoje članstvo veliko naredijo, vendar so preveč skromna in tiha, zato pri financiranju v marsikateri občini pozabljajo nanje. Dajo jim le toliko, da životarijo. BERITE DANES! na 2. strani: • S seminarjev prihajali zmedeni na 4. strani: • Tehtna in umirjena kritika na 5. strani: • Zdraviti brez prebite pare na 6. strani: • Kabelska TV bo zaživela junija na 11. strani: • Misel za vse čase na 13. strani: • Pijejo likof, če maček pade s peči na 17. strani: • Umetnost ni le zakladnica duha na 18. strani: • Vendarle kazen se-miški Iskri Dolenjskem ni novo, je dejal predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič, prisotno je najmanj že od konca petdesetih let, ko je nova avto cesta tudi temu delu Slovenije pomagala odpreti okno v svet. Kadra pa ni bilo dovolj od drugod, zato je bilo treba vzgojiti lastnega, doma. Pred desetimi leti so s fakulteto za strojništvo v Ljubljani dosegli sporazum, da odpre ta visokošolska ustanova oddelek za študij ob delu tudi v Novem mestu. Kot sta v brošuri, izdani ob 10-letnici organiziranega študija strojništva v Novem mestu, zapisala vodja novomeške študijske enote izredni prof. dr. Franc Cvetaš in organizacijski povezovalec razvoja in dela teenotes fakulteto inž. Božo Kočevar.jedosedajvNovem mestu ob delu doštudiralo 78 slušateljev, na rednem oddelku, uvedenem leta 1981, pa je diplomiralo 48 študentov. Potrebe po tovrstnih kadrih so velike. Dolenjska bi jih samo v prihodnjem obdobju do leta 1990 zaposlila še kakih 560. Posavje pa okoli 140. Zmožnostjo študija v Novem mestu teh potreb ne bo moč pokriti, zato bo moralo gospodarstvo strojne inženirje iskati tudi na drugih območjih. Domače kadrovsko zaledje prav gotovo predstavlja tudi Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, v okviru katere deluje že nekaj let novomeška dislocirana enota za študij strojništva. Program proslavljanja 10-letnice študija strojništva seje popoldne nadaljeval na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, kjer so podpisali razširjeni družbeni dogovor o študiju strojništva v Novem mestu, nato pa je bila še okrogla miza o problematiki kadrov in študija strojništva. Proslava 10-letnice študija strojništva v Novem mestu, ki sojo pripravili v Domu kulture, seje končala s kulturnim programom. Mešani mladinski pevski zbor SŠTZU Boris Kidrič je pod vodstvom dirigenta Francija Možeta zapel nekaj pesmi, kulturna skupina te šole pa je pod vodstvom prof. Zvonke Krištof izvedla nastop Prihodnost je v naših rokah, za katerega je scenarij napisala Julijana Čeh, učenka 4. letnika elektro usmeritve. I. ZORAN IM V BO SODELOVAL S FAKULTETO — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter IMV sta minuli četrtek podpisala samoupravni sporazum o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju. V IM V sezavedajo, da imajo mladi ljudje ideje in da lahko v marsičem prispevajo, da bodo njihovi izdelki konkurenčnejši na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu. Na sliki pri slovesnem podpisu sporazuma (od desne proti levi): predsednik PO IMV Marjan Anžur, Božo Kočevar, predstojnik fakultete, dr. France Rihter in dr. Niko Kralj. (Foto: J. Pavlin) Čebinsko izročilo in sedanjost Nove razmere zahtevajo zvestobo narodu Z ustanovitvijo narodnih komuni sličnih strank v okviru Komunistične partije Jugoslavije, ki je bila posledica enega temeljnih spoznanj, da ima delavski razred vsakega naroda sam pravico odločati o svoji poti, so prevzele odgovornost za obstoj narodov posamezne partije. Tako je prevzela slovenska Komunistična partija odgovornost v boju za enakopravnost, svobodo in obstoj slovenskega naroda, kar je jasno opredelil manifest čebinskega kongresa. Ustanovni kongres Ko-munis lične partije Slovenije je izoblikoval naš nacionalni program. Izrazi! je zahtevo po lastni nacionalni državi in se zavzel za demokratično skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako zastavljene cilje je Komunistična partija Slovenije odgovorno izpolnila, je med drugim dejal član predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc 18. aprila pred delavskim domom v Trbovljah na osrednji proslavi ob 50-letnici ustanovnega kongresa K P Slovenije in 50-letnici prihoda Tita na čelo KPJ. K tem slovesnostim je sodilo tudi znanstveno posvetovanje v Ljubljani o izročilu Čebin. Ob tej priložnosti je poudaril predsednik predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Milan Kučan, da je čebinskemu kongresu zgodovina že zdavnaj prisodila veljavo enega najpomembnejših dogodkov v življenju slovenskega delavskega in naprednega gibanja sploh. Čebinsko izročilo živi danes v vsestranskem odpiranju Slovenije v svet in v Jugoslavijo, v skrbi za vsestranski razvoj tistih delov slovenskega naroda, ki so ostali zunaj naših političnih meja in v soodgovornosti za obstoj in krepitev jugoslovanske skupnosti. Mnenja se bodo še kresala Posavska razprava o spremembah zakona o združenem delu je pokazala, da je v ____osnutku precej nesprejemljivih stališč — Konkretne pripombe KRŠKO — Regijska razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu Posavcev ni našla nepripravljenih. Kritičnih pripomb in dvomov sploh, ali so te spremembe v tem času pomembne, seveda zaradi tega ni manjkalo. Zato že uvodna razprava napoveduje, da se bodo mnenja in stališča še krepko kresala. Predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov je dejal, da osnutek sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu ne prispeva kaj dosti k jasnosti zakona, saj nekatere člene in določila celo zamegljuje. V osnutku sprememb in dopolnitev je tudi marsikaj takega, kar že določajo drugi zakoni, zato se vsiljuje ugotovitev, da bi bil zakon povsem sprejemljiv, če bi bilo v njem dvesto ali tristo členov manj. Prav zato je predstavnik republiškega sveta 9 V razpravi jc sodeloval tudi Stanko Cerjak, posavski delegat v zveznem zboru, in pov edal, da je v zadnjem času slišal precej kritičnih pripomb, ker je glasoval za intervencijske zakone. Opravičeval se je, da pač ni vedel, kako slabo so zakoni pripravljeni. Zavzel seje za to, da razprava o spremembah ustav e in zakona o združenem delu potekata hkrati, saj se bo sicer lahko zgodilo, da bo treba po sprejetju ustave zakon spet spreminjati. še posebej poudaril, daje sedaj razprava odprta o celem zakonu o združenem delu in ne samo o predlaganih spremembah in dopolnitvah. Zatojav-na razprava naj ne bi bila samo ma-nifestativna. sedaj so potrebne vsebinske in konkretne pripombe. Osnutek sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu so namreč pripravljali »kabinetni strokovnjaki«. KROMPIR JEV ZEMLJI — Lepi in topli pomladni dnevi v prejšnjem tednu so kmetom končno le omogočili, da so posadili krompir, to že nekaj stoletij našo nepogrešljivo hrano. V sedanjih razmerah je kmet v nezavidljiv em položaju, saj ne ve, če in po koliko bo lahko prodal, kar bo pridelal. V kleteh imajo še precej lanskega krompirja, kar so ga prodali, pa so ga morali dati pod ceno, tudi za tako, po kateri se, če bi računali, ne izplača niti pobirati. Kopa se oglasi zemlja, kmet ne more računati, treba je delati, kaj šele, da bi »prestrukturiral« svojo proizvodnjo. Posnetek je iz Bereče vasi pri Metliki. (Foto: A. Bartelj) ? polovici tedna pretežno jasno in toplo vreme. zato tudi ni čudno, da predlagani zakon tu in tam dela silo življenju. Sedaj bi potrebovali tak gospodarski sistem« da bi vladale tržne zakonitosti; vendar pa so težnje sprememb naravnane v smer državnega interven-cionizma. Se več, osnutek sprememb kaže, da se bodo zmanjšale že pridobljene in uveljavljene samoupravne pravice. In pri vsem tem »pozablja na to. da so razmere v raznih delih Jugoslavije različne, torej tudi sicer neučinkovitega davčnega sistema ne ASFALT V DEŽELO PETRA KLEPCA OSILNICA — Največja Telja prebivalcev dežele Petra Klepca, se pravi zgom loli' Kolpe in Čabranke, seje začeta uresničevati. Tudi ta.pozabljeni del Slov, lije bo končno dobil sodobno cesto. Cestno podjetje Novo mesto je 14. aprila že začelo z deli pri širitvi, izboljšavi in asfaltiranju ceste od Zamosta proti Selom, nato pa se bodo dela nadaljevala od Osilnice do Ribjeka in naprej proti Gašparcem. SPOMENIK POSVETU GRBAJEL. KOČEVJE — Na praznik dela, 1. maja.bodo ob 11. uri vGrbajelu na Hrvaškem odkrili spominsko obeležje, posvečeno prvemu posvetu hrvaških in slovenskih partizanskih vodstev, ki je bilo tu 18. in 19. aprila 1942. S slovenske strani so sodelovali, na njem namestnik komandanta slovenskih partizanov Aleš Bebler-Primož, namestnik komandanta III. grupe odredov Ivan Jakič-Jerin in še nekateri, s hrvaške pa med drugim tudi komandant in politkomisar Primorsko-goranskega odreda Veljko Kovačevič in Viktor Lenac. bo moč spraviti pod eno streho. Še manj primerno bi bilo, če bi združevali tako velike sisteme, kakor so železnica, letalski promet, ceste ipd. Tuje resda potrebno poenotenje, ampak samo tehnološko. Eden izmed razpravljal cev se tudi ni strinjal, saj ta člen pomeni, da se morajo krepiti nacionalna gospodarstva, nikakor pa naj ne bi prispeval k temu, (Nadaljevanje na 2. str.) Kurirji na poti Potovali so tudi po hrvaških občinah KOČEVJE — Kočevski pionirji so prevzeli kurirčkovo torbico od črnomaljskih vrstnikov 13. aprila ob 9.30v Žlebeh ob Kolpi. Nato je pošta potovala preko Fare v Brod na Kolpi, kjer je bilh skupna proslava slovenskih in hrvaških pionirjev. Pošta je nato nadaljevala pot po hrvaških občinah Delnice in Čabar, v Čabru pa so jo 17. aprila prevzeli spet kočevski pionirji, in sicer iz osnovne šole Podpreska. V Kočevje je prispela pošta v ponedeljek. 20. aprila. Osrednja svečanost je bila na ploščadi sredi mesta, na njej pa jegovoril predsednik OO ZZB NOV Nace Karničnik. V kulturnem programu so nastopili učenci šole iz Željn, učenci osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja in šole Ljube Šercerja iz Kočevja. Tu sta se glavni progi kurirčkove pošte pridružili še stranski iz Kočevske Reke in Željn. Kurirčki so nato nadaljevali pot do Jasnice, kjer so torbico predali pionirjem osnovne šole Dolenja vas iz ribniške občine. Tudi ob tej predaji so učenci osnovnih šol iz Stare cerkve in Dolenje vasi izvedli kulturni program. J. P. Kritike za socialistično bajko Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto skritiziralo scenarij zaključne prireditve ob dnevu mladosti NOVO MESTO— Predlog scenarija zaključne prireditve dneva mladosti »Prižgite luč«, katerega avtorja sta Slobodan Vujovič in Žarko Cigoja, doživlja vsaj v Sloveniji hude kritike. Kritično ga je ocenilo tudi predsedstvo novomeške občinske konference ZSMS. Predsedstvo meni, da je ta scenarij unitaristično skrpucalo, ki z vulgarno naivno stereotipizacijo »karakterističnih« potez (pesem Jugoslovani, kije sedaj umaknjena, nogomet itd.) žali narode in narodnosti SFRJ, zanika in zanemarja nacionalno in nacionalne posebnosti ter slaboumno poenostavlja vlogo mlade generacije v današnjem trenutku. Resničnost je preveč zaskrbljujoča, da bi lahko brezskrbno sanjarili. Iz scenarija je težko razbrati, ali je skupna poteza jugoslovanstva nizek kulturno civilizacijski nivo, ki mu je potrebno prilagoditi raven manifestacije, ali se avtorja zdolgočaseno zafrkavata. Predsedstvo meni, da scenarij vsebuje elemente socialistične mistifika-cije kulta (pred intoniranjem himne se na prizorišču pojavita dva akterja z zastavo, ki ju vodita za roko deček in deklica) in prebliske religiozno obrednih procesij. Tudi izbor aforizmov in besedil grafitov, ljudskih pregovorov in sporočil, še posebno pa predlogi »Jugo reklam« kot veznih členov med posameznimi scenami so sporni in predsedstvo pravi, da jih ni mogoče podpreti. Kljub uvodni obrazložitvi so mladinci menili, da iz vsega ni mogoče izluščiti namena celotnega dogodka, rdeče niti. Scenarijjetak.dabitolahko res postalo socialistična bajka, kot sicer pravita sama avtorja. Čestitamo za dan OF in 1. maj! Hvalnica javašluku Posavski dijaki nočejo v Beograd na sklepno prireditev za dan mladosti. Nočejo nastopiti iz protesta proti neumestnemu scenariju, predvsem pa proti pesmi Jugoslovani, ki naj bi bila odraz splošne jugoslovanske miselnosti. Za to so se srednješolci odločili spontano in soglasno, čeprav so bili počaščeni z vabilom (večna 6. strani). Zmazek, ki ga ni treba na tem mestu ponavljati, saj ga ježe večkrat ponatisnil dnevni tisk. je brezsramna, predrzna luntpenproletarska oda. pesem hvalnica javašluku. ki poveličuje prav tisto, česar bi se morali najbolj sramovati in kar Balkan razlikuje od civilizirane Evrope: grobi primitivizem, nedelo, samopašnost, bleferstvo. pijančevanje, surovo preklinjanje, lastniški odnos do ženske. V gospodarski, politični in moralni krizi, v kakršno so nas pripeljale take in podobne lastnosti in napake, pozivamo k odgovornosti, k drugačnemu odnosu do dela in družbene lastnine, pa si nekdo še upa predlagati in javno razpravljati o skrpucalu, kise postavlja s povsem nasprotnimi»vrednotami« in ki namiguje na promiskuiteto ter žensko predstavlja kot spolni objekt moške lastnine. Res hvala za tako Jugoslavijo, če ne znamo razviti drugačne: civilizirane, humane, kulturne, socialistične. M .LEGAN Prvomajsko srečanje delavcev Mnenja se bodo še kresala Črnomaljski delavci se bodo 1. maja zbrali v kampu v Vinici ČRNOMELJ — Da bi sedelavci črnomaljskih delovnih organizacij med seboj čimbolj spoznali, so se na tukajšnjem občinskem svetu Zveze sindikatov odločili, da pripravijo letos prvič prvomajsko srečanje delavcev, ki bo v petek, l. maja, ob 11. uri v kampu v Vinici. Na prireditvi bodo pripravili pester kulturni program, podelili pa tudi občinska priznanja OF, srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije ter priznanja in pokale ekipam, ki so sodelovale v delavskih športnih igrah. Tovariško srečanje bodo-popestrile tudi šaljive igre. Organizatorji zagotavljajo, da bo dobro poskrbljeno za pijačo in prehrano, prav tako pa tudi za prijetno razpoloženje. Srečanje bo v vsakem vremenu. Integralov tozd Promet bo organiziral brezplačen prevoz delavcev v Vinico zdvema avtobusoma. Prvi bo vozil na progi Vranoviči-Gradac-Stranska vas-Semič-Petrova vas-ČrnomeJj-Vinica, drugi pa na ,progi Zuniči-Adlešiči-Tribuče-Črnomelj-Kanižarica-Dragatuš-Vinica Oba avtobusa bosta z začetnih postaj odpeljala ob 9. uri zjutraj, ustavljala pa bosta na postajališčih delavskih avtobusov. (Nadaljevanje s 1. str.) daje razpadel enotni jugoslovanski tre. SporPC j£ iuui zakonsko določilo o osnutku, po katerem bi morala delovna organizacija obvezno zaposliti tudi edinega kandidata, ki bi izpolnjeval pogoje razpisa. Na ta način pač ne bo mogoče reševati brezposelnosti,breme presežka strokovnjakov naj pač nosi okolje, ki je dopustilo tako nenačrtno •izobraževanje. Govorili so tudi o pooblastilih poslovodnih delavcev in samoupravnih organov, ki za sedaj še nimajo pravice, da bi izdelovnega procesa izločili delavce, ki ne dosegajo načrtovanih rezultatov. J. SIMČIČ NOVO MESTO — Tak posvet za Dolenjsko je bil pretekli torek. V zakonu o združenem delu naj bi spremenili celo vrsto zadev. Osnutek sprememb vsebuje okrog 250členov, kar pomeni, da gre za poseg v skoraj vsak tretji člen sedanjega zakona. Predvidene so spremembe na področju organiziranosti združenega dela, kjer se uvajajo nove oblike. Velike spremembe se nanašajo na vlogo in položaj osebnega dela. predvidena je ponovna uveljavitev zadružništva. Spremembe pri- našajo okrepljeno vlogo delovneorga-nizacije kot poslovno tržnega subiekta^ CCISVSkcga sveta, večia pooblastila in odgovornost poslovodnih delavcev. Cela vrsta členov ureja delovna razmerja. s čimer naj bi dosegli večjo disciplino in odgovornost. Število vprašanj, o katerih se odločajo delavci na referendumu, se zmanjšuje, manj naj bi bilo samoupravnih aktov. V razpravi so udeleženci dolenjskega posveta pohvalili posamezne predloge, na primer o skupnih aktih v delovni organizaciji ter o večjih pristojnostih in odgovornosti direktorjev, na mnoge pa že imeli kritične pripombe. Kaj pomeni družbeni dogovor na zvezni ravni o razporejanju dohodka, če hočemo disciplino, odgovornost, stimulativno nagrajevanje? Zakaj so avtorji povsem zaobšli stavke? Slišati je bilo tudi, da ježe veljala obvezna sklenitev delovnega razmerja s kandidatom, kije ustrezal razpisnim pogojem, pa je bilo to slabo. Pri teh stvareh naj bi imele republike bolj proste roke, ne pa, da je vsepodrobno v zakonu. Naveden je bil problem manjših enot, ki normalno poslujejo, registrirati pa se zaradi togih predpisov in registracijskih sodišč ne morejo. Tudi avtomatsko zmanjševanje vloge in pristojnosti tozdov ponekod ne bo PRAZNIČNO SREČANJE NA TRŠKI GORI KRŠKO — Krajevna konferenca >ZDL in krajevna skupnost Krško etos že četrtič zapored prirejata praz-tično srečanje ob dnevu OFin l.maju. srečanje bo 30. aprila ob 17. uri lopoldne pri lovski koči na Trški gori. Najprej bodo postavili prvomajski nlaj, malo kasneje pa botekmovanjev lečenju vrvi. Praznični kres bo ob 10.30 prižgal Tone Molan, prvi iredsednik delavskega sveta Tovarne eluloze in papirja. Za hrano in pijačo >o poskrbela lovska družina Krško. POBRATENA OBČINA NA OBISKU — Minuli četrtek je Novo mesto obiskala delegacija pobratene občine Bihač, v kateri so bili predsednik občine Omer Djug, predsednik IS Nikola Majstorovič (desno) ter direktorji delovnih organizacij Kombiteks, Krajinametal, Gorenje Bira, drvne industrije UNA, Izgradnje, Sozd PPPK Krajina in Energoinvest. Obisk so namenili tesnejšemu povezovanju sorodnih delovnih organizacij obeh občin, zato so posamezne delegacije obiskale Labod (na sliki), Novotehno, IMV, Novoles, GIP Pionir, Krko in ISKRO — tozd Tenel. Popoldan so v prostorih izvršnega sveta imeli še skupne razgovore o tem, kako bodo posamezni delovni kolektivi konkretno sodelovali s sorodnimi iz pobratene občine Bihač. (Foto: J. Pavlin) S seminarjev prihajali zmedeni Na seji Medobičinskega sveta ZK za Posavje so kritično spregovorili o gospodarjenju, intervencijskih zakonih in financiranju družbenih dejavnosti KRŠKO — O poslovnih rezultatih posavskega gospodarstva je bilo že dovolj ečenega. Prav zato na zadnji seji medobčinskega sveta ZK za Posavje, kjer je oila sicer edina točka dnevnega reda poslovna uspešnost v lanskem letu edina točka, niso govorili toliko o konkretnih številkah, ampak bolj o problemih, ki se ta številkami skrivajo. Še huje kot lanski poslovni rezultati pa so razpravljavce razvneli podatki, po katerih se samoupravnim interesnim skupnostim letos nebo godilo kaj prida. Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose Dejan Avsec je menil, da najbolj skrbi, ker delež akumulacije v dohodku upada v vsej regiji, kar je seveda glede na to. daje polovica opreme iztrošene, naravnost katastrofalno. Število izgubarjev se sicer v lanskem letu ni povečalo, zato pa so izgube gospodarstva precej večje. Vendar ti podatki sami po sebi ne pomenijo dosti, zato se je zavzel za načrtnejše spremljanje slabih gospodarjev. Vendar komisija sama ne bo mogla opraviti vsega dela, potrebno bo pač združiti posavske strokovne moči. Zato so na seji sklenili, da je potrebno odkriti vse delovna okolja, kjer že dalj časa slabo poslujejo, in poklicati na odgovor tudi vse odgovorne poslovodne delavce ter člane samoupravnih organov takih delovnih orga- .juGoe»rt~ r*rc~ UIHM& Mariborsko pismo Zatočišče samskih optimistov Nova pridobitev MARIBOR — Po številu razvez je Maribor ne le v slovenskem in jugoslovanskem vrhu. temveč že kar evropska in svetovna posebnost: v povprečju se razveže vsak tretji zakon, v večini že v manj kot petih letih. Precej strokovnjakov se ježe lotilo tega pojava, našli sokup razlogov, zakaj ta neslaven rekord, a v bistvu jim še do danes ni uspelo prepričljivodokazati.da za tolišno število ločitev obstajajo vzroki, ki bi bili nekakšna štajerska posebnost. Vse tisto, kar v Mariboru spravlja zakonce narazen, se bolj ali manj pojavlja tudi drugod, videti je le.da se posamezni razlogi (denimo alkoholizem enega ali obeh partnerjev) pojavljajo v tem koncu Sloveni je pogosteje kot kje drugje. Od nedavnega skuša posledice vseh tistih osebnih stisk in tragedij, ki se skrivajo za to žalostno bilanco, blažiti novo mariborsko zatočišče za osamljene in razočarane — društvo Samskih optimistov, od februarja letos registrirano pri mestni SZDL. ki ima zdaj že več kot 200 članov, a jih je z vsakim dnem več. Prihajajo tudi ljudje iz številnih drugih koncev Slovenije, z večine ločenci in vdovci, ki nasploh prevladujejo med članstvom, saj je mariborsko društvo za zdaj edino v republiki in eno od sedmih v Jugoslaviji. Tudi v Mariboru se je začelo z ugotovitvijo mnogih osamljenih, da družba praktičnonestoriničzanje. Peščica se jih je začela bolj ali manj spontano družiti, potem so sledili zagrebškemu zgledu in trideseterica se je povezala v društvo, si našla prostore za redna tedenska srečanja, organizirali so prveizlete, obiskali zagrebško društvo — in stvari so stekle. Samski optimisti niso od muh: imajo pravilnik, ki obsega kar 63členov in nedopušča. da bi se včlanil zgolj zato, da bi lahko s tam sklenjenimi poznanstvi predvsem potrjeval svojo moškost: kogar zalotijo, da se je izdajal za samca, pa to v resnici ni. ga disciplinska komisija pri priči vrže iz društva. Članarina je simbolična (1500din letno), temeljno gesno pa je: s prijateljstvom premagati samoto. In trema? V glavnem jo imajo vsi, ko prvič pridejo, saj ljudje pač neradi priznamo pred drugimi, da smo osamljeni — in prihod med Samske optimiste v resnici pomeni to priznanje. Toda že po dveh, treh obiskih je tesnobe konec, zatrjujejo ,/Stari člani, in radi se pošalijo, češ za poročene pri nas ni vstopa, kajti mi smo vendar veseli ljudje! Pripomnili bi le. da najbrž ne bi bilo napak ustanoviti še kakšno društvo Poročenih optimistov. Tudi v tem društvu bi najbrž bila množičnost zagotovljena. MILAN PREDAN nizacij. Zlasti kritično so govorili o premajhnem posluhu za inovativno dejavnost. Posebno poglavje so intervencijski zakoni, kjer so člani medobčinskega sveta terjali, da je treba pripravljavce zakonov poklicati na odgovor. Zakoni so bili slabo pripravljeni in pomanjkljivi. Po mnenju • Še najhuje pa bo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Že ta mesec ne bo denarja za osnovne z zakonom zagotovljene programe, saj intervencijski zakon dovoljuje samo 61 odst. za letos predvidene po rabe, denarja pa bo bržkone zmanjkalo celo zaosebnedohodke. Izvajalci pošiljajo račune na samoupravne interesne skupnosti, te pa so seveda brez denarja, tako da se lahko zgodi, da bodo učitelji, zdravstveni delavci in še kdo maja ostali brez osebnih dohodkov. Presežkov, s katerimi naj bi krili letošnjo porabo, panikjerni. Najslabše se seveda godi tistim, ki so se doslej držali družbenih dogovorov, pa jih je indeksiranje potisnilo v še slabši položaj. O vseh teh problemih bodo obvestili delegacijo za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije. O problemih zagotavljanja sredstev za družbene dejavnosti bodo seznanili tudi CK ZKS. enega izmeti razpravljavcev so ljudje izgubili veliko časa. ko so se udeleževali seminarjev, na katerih so zakone razlagali, nazaj pa so se vračali še bolj zmedeni. In za vse to so porabili težke denarje. J.SIMČIČ prineslo nič dobrega. Nasploh pa so razDravlialgj rf. ■ ■ , ... JC ien sprememb (ustave in zakona o združenem delu) naenkrat preveč, da jemljejo preveč časa in energije in da se je bati, da potem ne bo nič manj zakonov in normativizma kot doslej, ampak le še več. Prav tako je bila izražena bojazen, da pripomb v glavnem ne bodo upoštevali. Z. LINDIČ-DRAGAŠ TCP »DJURO SALAJ« IN »SNEŽNIK« MED NAGRAJENIMI LJUBLJANA — Predsednik republiške konfernce SZDL Slovenije Jože Smole bo jutri ob 12. v prostorih republiške konference SZDL podelil priznanja za uspehe pri razvoju in uveljavljanju krajevnih skupnosti. Prejelo jih bo osem krajevnih skupnosti, dve organizaciji združenega dela in štirje posamezniki. Priznanje, ki ga v okviru tekmovanja »Program akcij krajevnih skupnosti 1981—1985» daje zvezna konferenca SZDL, bosta dobila tudi Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega in posestvo Snežnik iz Kočevske Reke. V utemeljitvi za krško tovarno je rečeno, da seje ta delovna organizacija izkazala s skrbjo za delavca, samoupravljanje in delegatski sistem. Posestvo Snežnik bo nagrajeno za dobro gospodarjenje in bogato sodelovanje s krajevno skupnostjo- Verjetno niti dinarja za posojila Pol manj za stanovanja NOVO MESTO — Lahko bi rekli, da so v novomeški občini tudi lani zadovoljivo reševali stanovanjske probleme in da je občinska stanovanjska skupnost dobro obrnila dobro milijardo in 400 milijonov dinarjev, ki so jih delavci združili v skladu solidarnosti in vzajemnosti. V novomeški občini so lani uspeli obdržati stanovanjsko zidavo. Dogradili so 101 družbeno stanovanje in iz sklada vzajemnosti kreditirali 34 delovnih organizacij pri nakupu 49 stanovanj. Iz sklada vzajemnosti, v katerem je bilo dobrih 677 milijonov, so razdelili tudi posojila 13delavcemza nakup stanovanja. 209 delavcem za gradnjo hiše in 22 prosilcem za dozidave. adaptacije in preureditve podstrešij. V skladu solidarnosti je bilo skoraj 757 milijonov. Kupljenih je bilo 12 novih solidarnostnih stanovanj, razdelili pa so tudi posojila 24 udeležencem NOV. 100 upokojencem in 56 delavcem, zaposlenih pri obrtnikih. Lani je bil v celoti uresničen tudi precej obsežen program vzdrževalnih del. kar pa ne bi bilo mogoče samo s stanarinami, čeprav so šle lani trikrat gor, ampak seje poznalo, da so v ta namen porabili tudi precej sredstev amortizacije. Letos bo na reševanje stanovanjskih problemov močno vplival nov obračunski zakon, ki naj bi začel veljati z julijem. Po ocenah bo za stanovanjsko področje potem za 40 odstotkov manj denarja. Za solidarnostne namene bodo delavci še naprej združevali denar mesečno (iz tega denarja naj bi letos kupili 20 novih solidarnostnih stanovanj ter delno financirali še 40 stanovanj. ki bodo dograjena prihodnje leto. razdelili pa bodo tudi posojila upokojencem. borcem NOV in delavcem pri obrtnikih ter delno nadomeščali stanarino), večje spremembe pa bodo pri skladu/vzajemnosti. Novi zakon predvideva združevanje tovrstnih sredstev šele po zaključnem računu, poleg tega pa je vprašanje, koliko jih bo. ker je čistega dohodka povsod vse manj. Na nedavni skupščini so se delegati zato odločili tako kot že prej odbori in predsedstvo, da vsa razpoložljiva sredstva iz tega sklada namenijo za posojila delovnim organizacijam za nakup družbenih stanovanj. V gradnji je namreč 182 stanovanj v soseski Irča vas-Brod in bi bila velika škoda, če bi vse zastalo. Tako ali tako pa s tem denarjem ne bodo mogli pokriti vseh potreb delovnih organizacij po posojilih. Denarja za posojila delavcem zaenkrat ni in ga do zaključnih računov za letos ne bo. če bo zakon res začel veljati 1. julija. Kako bo z zviševanjem stanarin, zaenkrat tudi še ni posebno jasno. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Naša anketa NOVI DEVIZNI TEČAJI rJ a a'76 r dne 20. aprila 1987 država tečaj valuta velja za nakupni za devize srednji nakup, za čeke in kred. prodajni pisma nakup, za efek. in pošt. nak. Avstrija Asch 100 4611,67 4618.60 4625.53 4519,44 4496.38 Belgija frankC 100 1567.19 1569.54 1571.89 Belgija frank/F 100 1559,28 1561.62 1563.96 1524.20 1516,40 Danska krona 100 8601,71 8614.63 8627.55 8408,17 8365.16 Finska marka 100 13300.11 13320.09 13340.07 13000.86 12934.36 Francija frank 100 9734.15 0748.77 9763.39 9515.13 9466.46 Nizozemska gulden 100 28763,68 28806,89 28850,10 28116.50 27972.68 Italija . lira 100 45.41 45.48 45.55 44.50 44,27 Norveška krona 100 8665.18 8678.20 8691,22 8470.21 8426.89 Portugalska escudo 100 417.09 417.72 418,35 400.41 398.32 ZR Nemčija marka 100 32402.39 32451.07 32499.75 31754,34 31592.33 Španija pezeta 100 462.08 462.77 463.46 443.60 441.29 Švica frank 100 39313,37 39372.43 39431.49 38527.10 38330.54 švedska krona 100 9312.60 9326,59 9340.58 9103.07 9056.50 V. Britanija funt 1 958.68 960.12 961.56 937.11 932.32 Japonska jen 100 412,84 413.46 414.08 396.33 394,26 Kuvajt kv. dinar 1 2156.11 2159.35 2162.59 2069.87 2059.09 Kanada dolar 1 446.46 447.13 447.80 428.60 426.37 ZDA dolar 1 587.08 587.96 588.84 573.87 570.94 Avstralija a. dolar 1 419.16 419.79 420.42 402.39 400,30 ECU 1 674,42 675.43 676.44 647.44 Grčiji drahma 100 433.76 447.18 418.11 415.88 Irska funt 1 864.30 865.60 828.48 824,‘I6 Večstranska Mirno lahko zapišemo, da bolj ko so časi težki, vse več je pri nas najrazličnejše sive ekonomije, med katero bi pravzaprav lahko šteli tudi vrtičkarstvo. Ljudje, kdorlemore, obdeluje vsaj nekaj gredic, da si pridela solato, peteršilj, korenček in podobno zelenjavo, kar seveda pomeni precejšen prihranek v družinskem proračunu pri izdatkih za hrano, ki so že zelo veliki. Poleg tega vleče ljudi k vrtičkarstvu tudi želja po vsaj malo rekreacije v današnjem vse bolj hi trem, napornem in za mnoge sedečem načinu življenja. Za mnoge je vse bolj pomembno tudi to, da vedo, kaj pojedo. Zato ni čudno, da se vrtovi in vrtički vse bolj množijo, da so zasajene tudi krpice zemlje, nadkateri-mi bi se večina včasih le zmrdovala. JOŽICA TOMAŽIN iz črnomaljske Beti: »Ne morem si predstavljati, da ne bi obdelovala vrta. Vedno je namreč pri roki sveža zelenjava, kar je pri nas v Gribljah pomembno, saj smo oddaljeni od trgovin. Poleg tega je delo na vrtu zame tudi prijetno razvedrilo. Ali se obdelovanje vrta splača tudi po ekonomski plati, še nisem razmišljala. Najbrž pa se. posebno v današnjih težkih časih, sicer se ljudje ne bi tako množično odločali, da začnejo znova obdelovati zemljo.« MARIJA VUKIČ. delavka občinske uprave iz Brežic: »Vrtičkarstvo ni nikakršen hobi, saj brez vrta marsikatera družina ne bi preživela. Naraščajoča draginja in nizki osebni dohodki vdružbenih dejavnostih naše občine silijo v to vedno več Brežičanov. Tudi mi si moramo pomagati na ta način in še k meni domov hodimo delat na kmetijo. Za štiričlansko družino je dobrodošlo vse, kar pridelamo v prostih urah.« MARJANCA BARLEK, natakarica v Agrokombinatovi delikatesi Krško: »Pri nas doma nimamo samo velikega vrta, ampak tudi njivo. Vrt veliko bolj intenzivno obdelujemo. Na njem pridelamo vso zelenjavo. da jeni treba kupovati, domača pa je tudi vedno sveža in boljša kot kupljena. Delo na vrtu je koristno tudi drugačef Je tudi rekreacija, ki smo je vsi zelo potrebni. Z vrtičkarstvom se ukvarja pri nas veliko ljudi in se jih bo še več, saj se tako lahko prihrani kakšen dinar.« ZOFKA POLJANEC, upokojenka iz Novega mesta: »Pod našimi bloki ob Krki nas je preko 30 vrtičkarjev. Vsakdo ima pravo njivico, na kateri se lahko marsikaj pridela in tako zmanjša gospodinjske izdatke. Jaz pridelam zase vso ozimnico pa še za hčerko kaj ostane. Mislim, da bo vrtičkarstva vedno več. saj morajo mnogi v teh časih paziti že na vsak dinar, posebno upokojenci. Prav bi bilo. da bi urbanisti ob gradnji večjih naselij mislili na to koristno obliko rekreacije bodočih stanovalcev.« DRAGO TURNŠEK, upokojenec iz Ribnice: »Vrtičkarstvo je za upokojence zelo koristno delo. V Ribnici inokoliciješe dovolj neobdelane zemlje, zato bi bilo vrtičkarjev lahko še več, a ni zanimanja. Za to moraš imeti veselje, rad moraš imeti zemljo, sicer ni uspeha. Jaz si zapisujem, kdaj se kaj sadi ali seje in kakšen je uspeh. V veliko pomoč mi je tudi revija Moj mali _______________ svet.« MITJA HRIBAR, uslužbenec SDK Kočevje: »Vrtičkarji veliko pridelajo za svojo družino in tako prispevajo k višji življenjski ravni in razbremenitvi družbenega kmetijstva. Ko veš. da delaš zase. se potrudiš, da delo dobro opraviš, zato je tudi pridelek velik. Menim pa. da vrtičkarstvo v Kočevju še ni najbolje urejeno, daje še veliko parcel, ki bi jih lahko namenili za to. in da bi se vrtičkarji lahko organizirali.« KRISTINA BAN iz Metlike:»Združino sem že 23 let v Nemčiji. V tem času smo si v Metliki zgradili hišo in še nismo mogli urediti okolice, ker prihajamo samo na dopust. Želeli smo, da bi to naredili iz novomeške vrtnarije, a niso prišli, in tako jaz danes prvič po 20 letih kopljem na zemlji. Drugo leto se bomo vrnili domov in bomo seveda obdelovali vrt. Kar se bo dalo. bomo sami pridelali. Zakaj bi v tej draginji kupovali zelenjavo? Če sam pridelaš. tudi veš. kaj poješ. Tudi v Vidošičih imam zemljo, in če bo treba, bomo tudi tisto obdelali.« % / FRANC HRIBAR, delavec sevniškega Stillesa: »V družini prihranimo marsikakšen dinar že s tem, ker si povrtnino v glavnem sam i pridelamo, sam pa znam narediti tudi razne posode, kijih potrebujem za vinogradništvo. Če bi moral vsako kad ali sod kupiti, bi bil to nedvomno dražji konjiček. tako pa je vinogradništvo v veselje vsej družini. Lepojespitidomačokapljico. po kateri ne boli glava. S svojim znanjem pomagam prijateljem, oni meni. pa se družno lažje pretolčemo.« 4 *« J •p - " Ir A JOŽICA MATOH, frizerka iz Trebnjega: »Živim pri moževih starših. Blizu doma imamo vrt in njivo, kjer pridelamo vso zelenjavo. Zdi se mi pomembno, da veš. kaj poješ. To pa delam tudi zato. da se sprostim. ker sem rada na svežem zraku. Sicer je mož obrtnik in mi ni treba stiskati, a zapravljivega življenja tudi nisem vajena. Mislim. da bi bilo za vse pomembno, če bi se zavedali. do kod se lahko stegnejo.« DOLENJSKI LIST . _________________________________________________________________________________________________________________________________ŠL 16 (1966) 23. aprila 1987 Navzkrižna mnenja o pesticidih Trditve zdravnika in ugovori agronomov na ekološki konferenci v Ribnici Mleka kar 4,2 milijona litrov več V črnomaljski občini ga na leto porabijo le 390 tisoč litrov___________________ ČRNOMELJ —Po samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih o tržni proizvodnji mleka in mesa v dolenjski regiji v letošnjem letu bi morali v črnomaljski občini za nemoteno oskrbo prebivalstva priskrbeti 400 ton govejega, 294 ton svinjskega in 184 ton kurjega mesa ter 390 tisoč litrov mleka. Samo v zasebnem sektorju bo letos moč zaklati najmanj 524 glav govedi, kar pa že zadostuje za občinske potrebe, ne upoštevajoč govejo živino iz družbenega sektorja. Prav tako ne bo pomanjkanja svinjine. Perutnino bodo pripeljali s kurjih farm iz drugih občin, medtem ko bodo mleka namolzli kar 4,6 milijona litrov. Koruzo za zrnje bodo letos v črnomaljski občini zasejali na 600 hektarih, za silažo pa na 350 hektarih in ne na 250 hektarih, kot je zapisano v samoupravnem sporazumu, kjer sestavljavci niso upoštevali tudi 100 hektarov zemljišč v družbenem sektorju. Prav tako po mnenju Črnomaljcev v dokumentu ne drži podatek, da bodo letos meliorirali in komasirali 1.400 hektarov pašnikov in travnikov. Zlo-žbo bodo opravili na največ 600 hektarih pretežno njivskih površin, melioracije pa bodo prav tako predvsem na njivah. 80 odst. proizvodnje z družbenih pi-tališč in 15 do 20 odst. z usmerjenih kmetij naj bi izvozili, tako da bi iz črnomaljske občine po načrtih prodali na tuji trg 150 ton govejega mesa in 12 ton konjskega, kar naj bi skupaj veljalo 226.500 ameriških dolarjev. Po samoupravnem sporazumu pa bodo morali v črnomaljski občini letos spitati tudi 180 telet v družbenem sektorju, 600 v kooperaciji in 300 z us-lužnostnim pitanjem. M. B,—J. O * » v v Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 180 prašičev, starih do 3 mesece, in 23, starih nad 3 mesece. Mlajših so prodali 108, kilogram žive teže je stal 1.400 do 1.500 din. Starejših so prodali 8, kilogram njihove žive teže je stal 800 do 900 din. RIBNICA — »Z umetnimi gnojili in pesticidi (pripravki za varstvo rastlin) smo porušili razmere v zemlji, ki je zbolela in ne more zadrževati vode. Tako jo voda odnaša in se zmanjšuje debelina humusa. Strupi in umetna gnojila prehajajo v živila in v nas. Spotoma pa živilom dodajamo še dodatne strupe, da se hitro ne kvarijo. Že prej dodajamo tudi razne dodatke, da živali in rastline hitreje in lepše rastejo. V naši hranije vedno več strupa, ki povzroča rakasta obolenja in druge genetske okvare.« To je glavna misel iz razprave dr. Božidarja Voljča, ki je v uvodu poudaril, da govori predvsem kot zdravnik, sicer pa je znan tudi kot zavzet borec za zdravo in lepo okolje. V nadaljevanju je poudaril, da je sodobno kmetijstvo energetsko potratno. Zahteval je nadzorstvo nad proizvodnjo strupenih snovi in prepoved proizvodnje najhujših strupov. Opozoril je, da strupi proni- cajo tudi v podtalnico, v pitno vodo in tako v nas. Zatrdil je, da melioracije niso potrdile ekonomskih NOV USPEH METLIŠKIH VIN METLIKA — Metliška Vinska kletje na ocenjevanje vin za mednarodni kmetijski sejem, ki bo prihodnji mesec v Novem Sadu, poslala metliškočrninoletni-ka 1983 in metliški rose lanskega letnika. V konkurenci okoli 280 vin iz vse Jugoslavije sta se metliški vini izvrstno odrezali. Osemčlanska komisija strokovnjakov, ki ji je predsedoval prof. dr. Vlado Kovač, edini Jugoslovan, ki je bil kdaj član francoske akademije za vino, je metliški črnini prisodila zlato medaljo, njihov rose pa je edini med 14 roseji dobil veliko zlato medaljo. Še ena strokovna potrditev kakovosti metliških vin. Vedno složni Jordankal Na kmetiji, s katere je doma priljubljeni godec Lojze Slak in na kateri gospodari brat Stane JORDANKAL — »Včasih sem bil zaposlen v Ljubljani kot gradbeni delovodja. Imel sem manj skrbi kot danes, vse je bilo bolj urejeno, ni se mi bilo treba ubadati s pripravo hrane. Mislim, da sem takrat delal manj kot sedaj, delal sem svoj posel. Zdaj, na kmetiji, je drugače. Tu sem delavec, upravnik in vse drugo obenem, dela pa nikoli ne zmanjka. Če pogledam stvari tako, sem zdaj na slabšem« pripoveduje Stane Slak z Jordankala. Pa ni zato nič nejevoljen pravi, da seje kar vživel v kmečko življenje, v katerem je bil pred 55 leti rojen, a ga je mislil enkrat pozneje zamenjati z mestnim. Ni mogel, ker bi domača kmetija, velika okrog 17 hektarov, ostala prazna. »Imam manjši dohodek, kot bi ga imel, če bi hodil še v tovarno, vendar se da živeti tudi samo od kmetije. Zemlja da veliko dela, a ga naredim veliko s stroji. Kupili smo jih vaščani skupaj, še tako niso čisto izkoriščeni, kaj bi bilo šele, če bi imel vsak za vsako delo svoj stroj. Nekatere stroje pa ima vsaka kmetija, ker je to potreba. Poglejmo samonakladalke: ko poleti zagrmi, jih mora biti čimveč, da pospravimo vso mrvo naenkrat,« pripoveduje starejši brat Lojzeta Slaka. Nekaj denarja mu prinese gozd, bolj malo pa vinograd. Tega so nekdaj imeli več pri hiši, zdaj ga opušča, ker se vina ne da prodati kot včasih. Zaradi tega se mu zdi, daje na mešanih kmetijah velik vinograd lahko veliko breme. Prijetni sogovornik ne reče nič slabega čez komasacijo na njihovem koncu, saj je to le izboljšava. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Novomeška tržnica je bila v ponedeljek. 20. aprila, dobro založena z raznovrstnimi sadikami in semeni za vrtičkarje, prodajali pa so tudi jajca po 70 din, mehko solato po 2000din kilogram, pomaranče po 1000 din. hruške po 650 din, zelje po 400 din, korenje po 650 din ter razno jušno zelenjavo. Šopek peteršilja stane 200 din, krožnik kisle repe 500 din. Spet je bila izredno dobra ponudba v obrtnem delu tržnice. Tudi tako bi se po njegovem dalo uporabiti več znanja, brez katerega na kmetijah ne gre. M. LUZAR Kmetijski Napotki za setev koruze Pri normalnem poteku vremena se zemlja v osrednji in vzhodni Sloveniji V zadnjem tednu aprila že toliko ogreje, da je primerna za setev koruze. V primorskih nižinah sejemo teden dni raneje, v višjih hladnejših legah pa en do dva tedna kasneje, torej v prvi polovici maja. Prerane setve ne priporočamo, ker ob hladnem in vlažnem vremenu seme slabo vznikne, še posebno, če ni neoporečno. Izbor hibridnih sort prilagodimo predvsem podnebnim razmeram: za višinska hladna območja izberemo sorte iz razredov 100 in 200 za osrednjo Slovenijo sorte iz razredov 200 in 300, za vzhodno Slovenijo sorte iz razredov 300 in 400, za primorske nižine sorte iz razredov 400 — 700. Za siliranje cele rastline izberemo za en razred kasnejšo sorto kot za pridelovanje zrnja ali storžev. Hlevski gnoj uporabimo za koruzo, in ne za strno žito. Na 1 ha zaorjemo okoli 25 ton gnoja ter potrosimo okoli 700 kg/ha mineralnih gnojil. Če hlevskega gnoja ne uporabimo, potrosimo okoli 1.200 kg/ha mineralnih gnojil. Pred setvijo uporabimo kompleksna gnojila NPK, dognojujemo pa s KAN-om ali ureo. • Najranejše sorte sejemo najgosteje (9 zrn na 1 m2); srednje rane sorte sejemo nekoliko redkeje (7 — 8 zrn na 1 m2); pri srednje poznih sortah naj bo 6 — 7zrnna 1 m2; pri poznih sortah pa naj bo posejano okoli 5 zrn na 1 m2. Če sejemo na medvrstno razdaljo 70 cm, naj bo razdalja semen v vrsti pri zelo ranih sortah okoli 15 cm, pri srednje ranih sortah okoli 17 cm in pri poznih sortah okoli 20 cm od zrna do zma. Na hektar površine posejemo 20 — 30 kg semena, odvisno od ranosti sorte, debeline semena, kalivosti semena in namena uporabe pridelka (posevek za siliranje naj bo za okoli 15% gostejši kot posevek, namenjen za zrnje). Brez herbicidov si pridelovanja koruze skoraj ne moremo več zamisliti. Herbicid izberemo na podlagi plevelov, ki prevladujejo na njivi. Vse bolj se uveljavljajo mešanice različnih herbicidov, npr. primextra ali lasso combi. Pri nabavi in uporabi herbicidov se natančno držimo navodil, ki so natisnjena na embalaži herbicida. Inž. JOŽE SILC i * d * * i \ * * I Plevel v koruzi Svetovani herbicidi Na površina h, kjer se še niso razvili do atrazina odporni pleveli in bo koruzi sledila ozimna pšenica, bomo plevele zatirali s herbicidom primagram 500-FW(4—7 l/ha) ali primextra 500, tekoči, (5—7 l/ha) ali lasso combi, tekoči (5—7 l/ha). Po priporočeni količini primag-rama, ki bolje zatre travnate plevele od ostalih dveh, smemo saditi tudi krompir. Uspešno bomo semenske travnate in širokolistne plevele zatrli tudi z doma pripravljeno kombinacijo herbicidov dual 500 ali lasso EC + radazin WP 50 ali atrapin. Priporočene herbicide lahko rabimo pred setvijo ali po setvi ali po vzniku koruze in plevela. V daljšem sušnem obdobju, na izrazito suhih tleh bomo herbicid pred setvijo plitvo vdelali v tla, če pa so tla primerno vlažna, bomo s herbicidi škropili takoj po setvi. V primeru, da je po setvi sušno vreme ali obilo padavin, lahko s priporočenimi herbicidi škropimo tudi po vzniku ko'ruze in plevelov. Na temelju naših večletnih poskusov priporočamo, da opravimo to škropljenje, ko travnati pleveli razvijejo 1 do 2 lista. Po setvi, toda pred vznikom koruze, bomo na površinah, kjer bodo sledile koruzi za atrazin občutljive poljščine (oves. sladkorna pesa, oljna ogrščica, lucerna itd.), uničili plevele s herbicidom ciatral KSZ(6—81/ha)ali s kombinacijami primagram 500-FW (3—4 l/ha) + afalon (1,5 kg/ha) ali dual 500 (3—4 l/ha) + afalon (1,5 kg/ha) ali lasso EC (3—4 l/ha) + afalon (1,5 kg/ha). Zatiranje njivnega slaka in osata opravimo s herbicidi na temelju 2,4-D ali 2,4-D + MCPA (deher-ban A ali herbicid ali deherban forte; vsi 1,5 l/ha), ko je koruza velika 15 do 20 cm oziroma ima razvite 3 do 4 liste. Za uničevanje smolenca pa bomo uporabili 3—4 l/ha herbicida basagran (ben-tazon), ko pleveli razvijejo 2 do 4 liste. V posevkih koruze so tudi zelo nadležni trajni travnati pleveli (pirnica, pesjak, divji sirek), ki se jih najbolj učinkovito znebimo s škropljenji strnišč s herbicidi na temelju glifosata (cidokor, roun-dup). Zadovoljiv učinek pa daje uporaba herbicidaeradicane6-E(5 l/ha), ki ga pred setvijo plitvo vdelamo v tla. Inž. OLGA JAKIČ pričakovanj, pač pa so prispevale k hitrejšemu uničevanju celotnega biotopa. Njegove besede so marsikoga pretresla, nekateri so mu pritrjevali, spet drugi pa so menili drugače. »Melioracije niso v interesu le kmetijstva. Če to ni interes vse slovenske družbe, potem prenehajmo z njimi,« je dejal predsednik izvršnega sveta, kmetijski inženir Peter Levstek; medtem ko je direktor KZ Ribnica inž. Mirko Pirc dodal, da na območju KZ Ribnica prodajo le malo umetnih gnojil (80 kg na hektar), med strupi pa kar dve tretjini insekticida za uničevanje koloradarja. V KZ pa imajo tudi službo, ki pojasnjuje kupcem, kako se strupi pravilno uporabljajo. Ni se tudi strinjal, da bi v občini kmetijstvo največ prispevalo k onesnaževanju okolja, saj je v občini pol živine in prašičev manj kot pred vojno, J. PRIMC SNEDENA OBLJUBA? KOČEVJE — Koteks-Tobus ima zbiralnico kož na neprimernem kraju, tako rekoč sredi Kočevja. Čeprav mu je občinska skupščina darovala novo komunalno opremljeno zemljišče, se Koteks-Tobus po polževo pripravlja na gradnjo nove zbiralnice. Se pred dvema mesecema so zagotavljali, da bodo v začetku maja »zasadili lopato«, inšpekcijske službe pa tudi še niso dobile v odobritev načrtov za to gradnjo, čeprav je bilo predvideno, da bodo na ta organ prispeli že konec zime. Koteks-Tobus je iz kočevske občine odpeljal že na tisoče kož, nič pa ni investiral v zbiralnico. Pošteno pa bi bilo, da bi nekaj v Kočevje^ tudi vrnil. Prestavitev zbiralnice je nujna tudi iz več drugih razlogov. m mi EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja Tit Doberšek Varstvo vinograda do cvetenja trte V zaključnem odstavku članka o varstvu vinogradov z gornjim naslovom inž. Jurij Mamilovič v reviji Moj mali svet (štev. 2/87) piše: »Škropljenje pred začetkom cvetenja vinske trteje ukrep, ki sodi med najpomembnejše posege vsega leta. Pravilno opravljeno škropljenje pred začetkom cvetenja v veliki meri prispeva h količini in kakovosti pridelka. V tem času zatiramo grozdnega sukača — senenega črva oziroma senenega molja (basudin, dipterex), ki ga moramo prizadeti, preden se ovije z značilno pajčevino. Zoper peronosporo škropimo tedaj tudi zato, da med cvetenjem ne bo treba motiti trte. Če hočemo to doseči, ne glede na vremenske razmere, ki nas v času cvetenja trte lahko doletijo, bomo rabili škropivo zoper peronosporo s čim daljšim učinkom. Taka sredstva, ki jim navadno rečemo tudi sisteiniki, so ridomil, sandofan in antracol comby. Zoper oidij (pepelasto plesen) v tem času obvezno dodamo bayleton. O smotrnosti zatiranja gnilobe (botritisa)že pred cvetenjem so mnenja deljena, sajjev tem času težko napovedati bolezen. Če bo med letom botritis zelo razširjen, bi bil ukrep vsekakor zelo zaželen, če pa botritisa ne bo, potem je denar za to drago škropivo vržen proč. Torej je dodatek ronilana, oziroma pinulina v tem času prepuščen občutku posameznega vinogradnika. Marsikateri si pa v tem času pomaga s cenejšim načinom in poseže po euparenu, saj bo, če bo nujno, dosti možnosti rabe dražjih pripravkov v času po cvetenju trte.« Priporočila za delo s fitofarmacevtskimi sredstvi Inž. Miljeva Kač in dr. Jože Maček v knjigi Kemična sredstva za varstvo rastlin (Ljubljana 1980) o tem važnem vprašanju svetujeta: • Pred uporabo sredstva obvezno preberimo navodila za uporabo! • Prepričajmo se. če sredstvu rok uporabe še ni potekel! • Prepričajmo se, če sredstvo še lahko uporabimo, ne da bi preko- račili karenčno dobo (določen rok zadnje uporabe pred spravilom pridelka)! • Prepričajmo se, če lahko sredstvo uporabimo brez pevarno-sti za čebele, sicer pravočasno obvestimo čebelarje (bližnje)! • Pazimo, da se v 14 dneh po škropljenju živina ne bo pasla na tretirani površini (krme iztretirane površine 14 dni po škropljenju ne smemo uporabljati, isto velja za sočivje in sadje)! 0 Če škropimo v vrtu, pazimo, da škropivo ne pride na povrtnine! 0 Posoda, ki jo uporabljamo za pripravo škropiva, mora biti čista in brez ostankov, uporabljajmo jo le v te namene! • Ne povečujmo predpisane koncentracije pripravkov! • Odmerjeno (odtehtano) količino pripravka zmešamo z malo vode in jo šele na to, ob neprestanem mešanju, razredčimo do željene koncentracije (to pomeni, daje zgrešeno škropivo mešati kar v škropilnici)! • S fitofarmacevtskimi pripravki delajmo, kolikorje mogoče, na odprtem prostoru, vendar ne pripravljajmo škropilne brozge blizu vodnjakov, napajališč, ribnikov, potokov in rek! • Če se pri pripravljanju emulzije pokažejo oljni madeži, je to znamenje, da fizikalne lastnosti ne ustrezajo, zato je ne uporabljajmo, ker lahko povzroči fitotaksičnost (poškodbe rastlin)! • Vedeti moramo, da so posebno nekateri tekoči pripravki vnetljivi! 0 Nikoli ne škropimo gojenih rastlin s škropilnicami za herbicide! • Mokre posevke (rosa, dež) pršimo z zmanjšano količino vode! 0 Z zmanjšano količino vode pršimo — če je le mogoče — tedaj, ko je zračna vlaga visoka (zvečer, ponoči, zjutraj)! • Rastline zaprašujemo. če je le mogoče, ko so vlažne! • Ne škropimo v vetrovnem in toplem vremenu (opoldne do 15. ure)! • Posode s sredstvi za varstvo rastlin ne puščajmo na polju brez nadzora! • Ostankov škropiva ne izlivajmo v tekoče vode (zato uporabljajmo v ta namen izkopane jame)! • Pri delu s fitofarmacevtskimi sredstvi ne smemo piti. kaditi ali jesti! • Po delu se moramo temeljito umiti! S I S l s I s I s II s i s k \ s n s n s I N D s * s I 5 s I s \ \ s n N I S I N \ S * N i \ \ S * S I s \ * j MERCATOR-KZ KRKA NOVO MESTO TOZD OSKRBA, n. sub. o. Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge: strokovnega prodajalca zaščitnih sredstev v blagovnici Žabja vas. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo šolsko izobrazbo V. stopnje kmetijske smeri — poklic kmetijski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidateobvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 340/16 KMETOM POMAGAJO Z UGODNIMI POSOJILI SEVNICA — Kmetje v sevniški občini zgradijo ali obnovijo letno 20 do 25 hlevov tudi s precejšnjo pomočjo hranilno-kreditne službi (HKS) temeljne organizacije kooperantov kmetijskega kombinata; HKS daje ugodna posojila, občinski intervencijski sklad pa prispeva za kritje interkalarnih obresti nad 25 odstotki. H KS daje letno (ob sodelovanju HKS GG Brežice) povprečne 20 kmetom posojila za izgradnjo ir obnovo stanovanjskih hiš, zato tud domačije kmetov dobivajo lepše podobo. Spet do kosa izboljšane zemlje V dolini Radulje se pripravljajo na melioracijo večjega kompleksa Š KOCJAN — Območje Radulje, ki meri 995 hektarov in sega na zemljišča v krajevni skupnosti Škocjan in Šmarjeta.bodo leta 1990meliorirano. Pred kratkim je 375 kmetov, lastnikov zemljišč, izvolilo melioracijski in komasacijski odbor. Novomeška zadruga oziroma njena TZO »Agrooskrba« Škocjan bo investitor obsežnih melioracijskih del v dolini Radulje. Melioracija bo izvedena vštirih delih, začeli pa bodo predvidoma prihodnje leto na območju Krka-Grmovlje, leta 1989 na območju Grmovlje-Zavinek; v letih 1989 in 1990 pa bodo delali okrog Škocjana in Zaloga in po letu 1990 okrog Zaloga in Radulje. Melioracijska dela obsegajo odvodnjavanje, vgraditev cevne drenaže, agromelio- racijo in ureditev potrebnih poti. Hkrati z melioracijo bo izvedena tudi komasacija zemljišč, tako da bo vsak kmet dobil zemljo, kolikor bo možno, v enem kosu. Sredstva za izvedbo vseh del bo zagotovila Zveza vodnih skupnosti Slovenije, in sicer 80 odst. vrednosti predračunskih del nepovratno, 20-odst. udeležbo pa naj bi dali lastniki zemljišč, vendar bo zanje investitor (zadruga) najel kredit pri Ljubljanski banki. R. B. 0 Pred nekaj tedni so na sestankih v Škocjanu in Šmarjeti lastnikom zemljišč predstavili celoten program in prednosti, ki jih melioracijska dela prinašajo posameznikom kot družbi v prizadevanjih za večjo pridelavo hrane. Hkrati so se dogovorili za pogoje in obveznosti lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Priprave za ta melioracijski poseg so stekle, če bo šlo vse po načrtih, bodo že spomladi 1988 začeli uresničevati prvo fazo del. Robot krajša kljune, cepi in zlaga piščeta Prvič v Franciji -------------p........— — j Francoska tvrdka^ Zoo-techni- | ques je izdelala prvi robot za delo v perutninarstvu. Imenuje se AG 4500 in pomeni pravo revolucijo v reji perutnine, saj lahko hkrati i krajša kljune, cepi, razkužuje in j a vtomatskošteje piščance. »Obde- j la« jih lahkcrkar 4.500 na uro. Znani sta dve tehniki krajšanja i kljunov: kokošim nesnicam odse- i kamo vršičke obeh delov kljuna, ■ piščancem brojlerjem pa izžigamo , le vrh gornjega dela. vse z I namenom, da bi preprečili kaniba- j ližem med živalmi. Todelojedoslej zahtevalo veliko delovnega časa. j bile pa so tudi precejšnje izgube med živalmi, ki so doživljale hude strese. Robot to zdaj opravi kar se da naglo in avtomatsko, hkrati pa še podkožno cepi perutnino proti marekovi bolezni, infekcijskemu bronhitisu ali kaki drugi nevarni bolezni. Cepljenje je lahko tudi kapljično, skoz oči in nosnice. Piščance ali kokoši je treba le' postavljati na tekoči trak. ki je spojen s strojem, vse drugo pa opravi robot sam. Nazadnje celo »obdelane« živali sam zdevlje v škatlje, namenjene v prodajalne. (Sodobno kmetijstvo) Št. 16 (1966)23. aprila 1987 DOLENJSKI LIST IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN IL Tehtna in umirjena kritika S programsko volilne skupščine novomeške občinske organizacije ZZB NOV NOVO MESTO — »Večina napak v naši družbi izvira iz nespoštovanja moralnih vrednot«, so med drugim menili borci na programsko-volilni skupščini 14. aprila, ko so obravnavali politične in gospodarske razmere v družbi. V kritičnem poročilu o enoletnem delu občinske organizacije ZZB NOV in v razpravi so poudarjali, da je aktivnost članstva tudi danes po, rebna, zlasti ob poizkusih protisocialističnih sil, da bi razvrednotile pomen NOB, in so uperjene proti samoupravni družbi. Pri tem pa so se zavzemali za umirjeno in konstruktivno delovanje ter politično enoten nastop. V novomeški občini je 2320 članov ZZB NOV, med katerimi je še 952 udeležencev izpred 9. 9. 1943 in 350 članov ZK ter 1095 žena. Lani je umrlo 88 članov, spomin nanje pa so počastili zenominutnim molkom. Ob dejstvu, da je poprečna starost borcev presegla 70 let, postaja vse bolj pereča zdravstvena problematik a, ki soji tudi v razpravi posvetili posebno pozornost. Ker dispanzer za borce v zdravstvenem domu zadnje čase ne opravlja v celoti nalog, zaradi katerih je bil ustanov- V IMV O SODELOVANJU Z OBRTNIKI NOVO MESTO — 17. aprila je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije na seji v Ljubljani razpravljalo o aktualnih vprašanjih drobnega gospodarstva in o nalogah sindikatov pri tem. Dan prej so člani predsedstva obiskali različne slovenske obrtne organizacije in delovne organizacije, ki sodelujejo s koope-rt uti obrtniki. Sindikalna delegacija pod vodstvom člana predsedstva ZSJ Pala Benaka je obiskala tudi novomeško IMV. Ta tovarna uspe no sodeluje z zasebniki. KRESOVANJE NA DRSKI DRSKA — Mladi KS Drska in krajan: prirejajo 30. aprila ob 20. uri nad stadionom bratstva in enotnosti tradicionalno kresovanje. Kulturni prog-rarl. Copripra vili sami, za zabavnega pa bo r oskrbel ansambel Labirint. SENICA PRINESEL NAJBOLJŠO OTOČEC — Restavracija na I Otočcu je bila v soboto zvečer v i znamenju tradicionalne salami-jade. Komisija, kisojosestavljali mesar Pavle Bobič iz Škocjana, inž. Dušan Fortuna iz živilskega laboratorija in Jože Jaki iz piedelave KZ Krka. je že v petek popoldan skupaj z otoškimi kuharji poizkusila vseh trinajst salam in eno klobaso, kolikor so jih letos prinesli v oceno. Najboljšo salamo je imel Andrej Šenica, komandir milice iz Metlike, dobra izdelka pa sta imela tudi Marjan Zupančič iz Šentjerneja in gostilničar Tone Vovko z Rateža. Po mnenju ocenjevalne komisije so bili letošnji izdelki precej boljši od lanskih predvsem zaradi manj dimljenja. ljen. je precej pritožb. Borci so nezadovoljni posebno s pogostno menjavo zdravnikov, pritožujejo se čez zobozdravstvo, vendar si v občinskem odboru skupaj z zdravstvenim domom prizadevajo razmere urediti. Že v kratkem bodispanzer za borce odprt tudi ob torkih popoldne, s čimer bo ustreženo predvsem bolj oddaljenim članom, ki so vezani na prevoz svojcev. V razpravi so omenjali tudi vse hujše denarne težave pri pošiljanju članov na klimatsko zdraviliško zdravljenje in rekreacijski oddih. Na račun občinske zdravstvene skupnosti seje lani v zdraviliščih mudilo 256 borcev, kar je veljalo 44,5 milijona dinarjev, rekreacijskega oddiha v Banjolah in v Šmarjeških ali Dolenjskih Toplicah pa je bilo iz sredstev občinskega odbora ZZB NOV deležnih 235 članov. Ker pa cene v zdraviliščih izredno rastejo, bo letos kljub povečani vsoti za te namene manjše številoborcevdeležnih tovrstnih ugodnosti. Na seji so predlagali pošiljanje tudi v druga zdravilišča po Jugoslaviji. Posebej so poudarili, da pa imata tako zdravstvena skupnost kot občinska skupščina veliko razumevanje do tovrstne borčevske problematike. S sedanjim družbenoekonomskim položajem občine je delegate seznani! Ivo Longar, predsednik izvršnega sveta, in jim razložil še problematiko v zvezi z izplačili osebnih dohodkov po novih predpisih. 0 V volilnem delu skupščine so upoštevali predlog večine krajevnih organizacij ZZB v javni razpravi, naj dosedanje občinsko vodstvo še opravlja funkcije v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju. Tako je bil Ivan Somrak ponovno izvoljen za predsednika, Vinko Bambič za podpredsednika in Tone Pirc za sekretarja. Kot je običaj, so borčevsko skupščino pozdravili pionirji in ob tej priložnosti izvedli kratek standardni kulturni program. Tokrat so ga izvedli šolarji iz osnovne šole Milke Šobar-Nataše v Šmihelu. R. BAČER Čiščenje v polnem teku Večina krajevnih skupnosti organizira očiščevalne in olepševalne akcije med 25. aprilom in 9. majem NOVO MESTO — Medtem ko so ponekod že uspešno izvedli vsaj del očiščevalne akcije na svojem območju, se večina krajevnih skupnosti na podeželju in v mestu loteva akcije tedni. Za 25. april so napovedali delovno akcijo v svojem okolju v krajevnih skupnostih Bršljin, Gotna vas, Regerča vas in Žabja vas. ostale mestne krajevne skupnosti jo bodo imele prve dni maja. najkasneje pa do 9. maja. Tudi vaške krajevne skupnosti se letos z veliko zavzetostjo lotevajo splošnega čiščenja okolja s hortikulturno ureditvijo, pri tem pa poudarjajoča ne gre le za čiščenje večjih centrov, ampak sleherne vasi. Zmotno • Občinski štab za očiščevalno akcijo poziva krajane k sodelovanju in čiščenju na določene dneve, o čemer bodo gospodinjstva pravočasno obveščena. Imajo priložnost, da odvečne predmete in odpadke odpeljejo v kontejnerje v svoji krajevni skupnosti, s čimer si prihranijo pot, saj bi jih morali sicer sami odvažati. je mišljenje v nekaterih hribovskih ali oddaljenih vaseh, da imajo čisto okolje, ker dihajo čisti zrak. V krajevnih skupnostih poudarjajo,dadanesni več vasi, v kateri ne bi imeli opravka z umetnimi gnojili, škropili, čistilnimi sredstvi, barvami, kar vse odlagajo neznano kam in jim bo slej ko prej uničilo okolje, če ne bodo poskrbeli za ustrezna odlagališča in ravnanje s strupenimi snovmi. Prav po vaseh so že zdaj ponekod pokazali iznajdljivost s tem, konisočakali odvoza Komunale, ampak so sami s traktorji zvozili posebne odpadke na določena mesta. Hkrati s tem tudi občane po kmečkih gospodinjstvih ekološko osveščajo, da bodo v prihodnje pazljivejši. V mestu bibil najbdljpotrčben temeljitega čiščenja in urejanja Bršljin. ki velja za najbolj zanemarjen mestni predel zaradi številne industrije. Prav tu pa ima krajevna skupnost dokajšnje težave, ker v nekaterih delovnih organizacijah niso preveč zagreti za sodelovanje in čiščenje pred svojim pragom. R. B. Letos trinajst priznanj 0F Danes svečana podelitev občinskih priznanj NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo drevi svečanost s kulturnim programom in podelitvijo vsakoletnih občinskih Priznanj OF, ki jih podeljuje občinska konferenca SZDL posameznikom in ustanovam, ki so se izkazali z izjemno dejavnostjo v družbenopolitičnem delu. Dobitniki letošnjih priznanj so: Jože Hribar učitelj iz suhok-ranjske vasi Ratje; Alojz Kočevar, ekonomski tehnik iz krajevne skupnosti Šmihel pri Novem mestu; Ivan Kranjc, samostojni obrtnik iz Novega mesta; Franc Kuzma, komercialist z Dol. Težke vode; Slavko Luzar, šofer iz KS Žabja vas; Marjan Močivnik, ravnatelj osnovne šole Martina Kotarja v Šentjerneju; Silva Murn, upokojenka iz Novega mesta; Ulica talcev, Janez Pavlin, novinar Dolenjskega lista iz Novega mesta; Janez Povšič, zasebni kmet iz Čučje mlake. Aldo Šinkovec, upokojeni kovinostrugar iz Regerče vasi; Franc Sobar, zasebni obrtnik z Uršnih sel; Dolenjski muzej v Novem mestu in Vojna pošta 1394 Novo mesto, ki nadaljuje borbene tradicije IV. SNOUB Matija Gubec. J********************* ★ ★ ★ ★ ★ ir ★ ★ ★ ★ Malomarno delo je na prvem mestu Pogojna prekinitev delovnega razmerja zaleže ------------------------------- METLIKA — piscifllipska komisija Beti je v lanskem letu obravnavala 35 primerov. k'Ar 'jt' pletle ' na število zaposlenih v tej delovni organizaciji — lani jih je bilo okoli'2:600«— brez dvoma malo. Lam so. največkrat. skoraj v polovic i primerovk i?ruki4 pogoj no pre-kinitev delovne^ tjflfcnjflfja. in to od dveh do dy^n7To je že ustaljena oblika druženja učencev in pedagogov glasbenih šol. Pred leti, ko so bile revije še v novomeški, Kozinovi dvorani, smo pedagogi tudi izbirali najboljše, kar se ni dobro obneslo. Revija ni prostor za rivalstvo, podrejanje in povzdigovanje. Temu poglavitnemu smotru bodo podrejene tudi naslednje tovrstne skupne prireditve. J. PAVLIN Petje in priznanja Na jutrišnji občinski pevski reviji v Trebnjem bo nastopilo šest zborov — ZKO bo podelila pet priznanj JAKČEVE GRAFIKE NA JESENICAH JESENICE — V tem železarskem mestu pod Karavankami bodo z vrsto prireditev proslavili otvoritev nove jeklarne in praznik dela. V četrtek. 30. aprila, bodo v razstavnem salonu jeseniških likovnikov Dolik odprli razstavo grafik akademskega slikarja Božidarja Jakca. TREBNJE — Pevstvo je v trebanjski občini, podobno kot drugod na Dolenjskem, najbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost, saj ima svoj pevski zbor tako rekoč že vsak večji kraj, da o šolskih zborih niti ne govorimo. Zbori že nekaj let • Na pevski reviji, ki bo hkrati tudi osrednja občinska proslava ob dnevu OF, bodo podelili razna priznanja. Priznanja za delo na področju kulture, kijih podeljuje občinska Zveza kulturnih organizacij, bodo prejeli: Darja KorelecizKUD Ivan Cankar v Veliki Loki, Ivo Matoš kot dirigent občinskega pihalnega orkestra v T rebnjem, osnovna šola Jožeta Slaka-Silva,delovni kolektiv tovarneTesnila v Trebnjem in krajevna skupnost Mokronog. zapovrstjo predstavljajo svoje dosežke na skupnih, občinskih prireditvah oziroma revijah. Za otroške in mladinske zbore, ki delujejo predvsem na šolah, je bila taka predstavitev pred dnevi v Šentrupertu, jutri, 24. aprila, pa bo občinska revija še za odrasle pevce. Revija bo v trebanjskem kulturnem domu, začela pa se bo ob 19. uri. Na njej bodo peli: mladinski zbor trebanjskega KUD Pavel Golia pod vodstvom Jureta Teršarja, mešani zbor mirnske Svobode z zborovodjem Stanetom Pečkom, mešani zbor Društva upokojencev Trebnje, ki ga vodi Jožica Kravcar, mešani zbor KUD Dr. Peter Držaj iz Velikega Gabra pod vodstvom zborovodkinje Fani Anžlovar. moški zbor mokronoškega KUD Emil Adamič, ki ga vodi Vilko Videčnik, in Trebanjski oktet, katerega umetniški vodja je Tone Strmole. I.Z. HRVOJEV MISAL V KRŠKI KNJIŽNICI KRŠKO — V ponedeljek, 13. aprila, je bila v knjižnici tukajšnjega kapucinskega samostana slovesnost, na kateri so predstavniki sindikalne konference Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj izročili Valvasorjevi knjižnici in čitalnici knjigo Hrvojev misal. S tem darilom sindikalne organizacije krških celujozarjev inpapirničarjevseje Val vasoijeva kn jižnica in čitalnica zelo obogatila, saj predstavlja Hrvojev misal ne le knjižnično dragocenost, ampak tudi enega od dokazov za razvoj pismenstva na jugoslovanskih tleh. Hrvojev misal je star hrvaški obredni zapis v glagolici. Št. 16 (1966) 23. aprila 1987 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi POPRAVEK V prispevku »Petelin, meglenkeinše kaj«, objavljenem na 8. strani prejšnje številke Dol. lista, je bila navedena napačna registrska številka avta, čigar voznik je s prehitro vožnjo skozi vas ogrožal ne samo perjad, ampak tudi ljudi. Prava številka temne zastave 128 je NM 121-800. lastniku vozila s številko, kije bila objavljena, pa se v imenu tiskarskega škrata opravičujemo. Uredništvo DL TAJNI KONCERT? V Metliki je 15. aprila odpadel koncert skupine Rendez-vous. Člani te sicer zelo uspešne skupine so prišli v Metliko pravočasno, ogledali so si dvorano kulturnega doma, kjer naj bi bi! koncert, vendar so pol ure pred napovedanim nastopom odšli. Za to so krivi njihovi oboževalci, ki naj bi kar drli v dvorano, bilo pa jih je vseh skupaj kakšnih dvajset. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so Metličani res tako nezainteresirani za to zvrst glasbe. V lem je det resnice, je pa še nekaj: v celi Metliki ni bilo niti enega plakata, ki bi opozarja! na ta dogodek. Plakat s k upine Rendez- vous je sicer bil v izložbi trgovine s kasetami, vendar na njem ni bilo napisane niti besede. 'Mladina s STUDENCA ZA ZGLED V zadnjem času mnogokrat beremo o številnih sestankih, ki so jih organizirali mladi-z namenom, da bi v naši družbi čimprej popravili to, kar jih najbolj žuli. Žal pa v največ primerih ti sestanki potekajo dokaj razburljivo, potem pa vse tiho je bilo... Drugačno pot pa je ubrala mladina s Studenca. Na enem izmed svojih sestankov so se pogovarjali, kako je onesnažena okolica od Impoljce proti Studencu. Prav po tej cesti se pelje vsak dan na delo in zdela mnogo Stude-nčanov, ki si v bližnji Sevnici ali pa Krškem služijo vsakdanji kruh, vozijo pa se tudi številni turisti, ki si želijo svežega zraka in gostoljubnosti tukajšnjih prebivalcev. Kot sem že omenil, niso ostali le pri besedah, cesto, ki vodi od impoljskega gradu na Studenec, so tudi očistili. Kaj vse so našli v tej nabiralni akciji, je težko povedati. Ljudje pač zmečejo stran različne predmete, kijih ne potrebujejo več, za čistočo okolja pa se največkrat ne zmenijo. Ob tem želim še enkrat poudariti: ni dovolj samo, ugotavljati, kajti takih ljudi je med nami mnogo, treba je pljuniti v roke in nekaj konkretnega narediti. Pri tem nam je lahko za zgled mladina s Studenca. S. SMERDEL VETERANI NA PROGO ŠAMAC—SARAJEVO Na pobudo RK ZSMSpripravlja odbor brigadirjev veteranov obisk mladinske proge Šamac—Sarajevo, ki bo od 15. do 17. maja. Udeležence bo v BiH peljal poseben vlak, ki sebo ustavil v Bos. Samcu, Doboju in Sarajevu. Cena prevoza je 3.750 dinarjev. Odbor, ki ima sedež v Ljubljani, Josipine Turnograjske 6, (tel. 061/222-502), seveda vabi vse brigadirje veterane. PISMO IZ FRANKFURTA Mladi pisci so nam spet pisali, največ o nastopih ob 8. marcu. Takrat so se spet enkrat srečali s prijatelji iz stare in nove domovine, nastopali so na proslavah, imeli so grozno tremo, a je kar izpuhtela ob prisrčnih aplavzih. Nekateri so bili žalostni, ker so morali že zgodaj oditi s proslave, saj tramvaji pozno ponoči ne vozijo v predmestja. Mladi dopisniki so v pismu povedali še veliko lepega o svojih mamah, kijih imajo nadvse radi. Dr. Adolf Medvešek 4. aprila je nepričakovano v 76. letu življenja umrl dr. Adolf Medvešek-Šumski, upokojeni generalmajor, znani partizanski zdravnik in nosilec številnih vojnih in mirnodobnih priznanj in odlikovanj. Že kot študent medicine je med vaščani Žabje vasi, kjerseje leta 1911 rodil v revni družini, užival ugled in spoštovanje. Tudi njegovo uspešno politično delo je pripomoglo k temu, daje njegova rodna vas postala in ostala v vojni vihri napredna in ni bilo v njej vaščana, ki bi postal okupatorjev sodelavec. Priprava vstaje, delo v organih KPS in'OF za okrožje in Novo mesto so bilenjegoveglavne naloge pred odhodom v partizane, kamor je odšel maja 1942, kjer je opravljal sanitetne naloge, skrbel za ranjene in bolne borce. Do osvoboditve in pozneje vse do upokojitve je opravljal pomembne in odgovorne dolžnosti v saniteti. Kot prekaljen borec za človekove pravice, izkušen revolucionar in velik humanist je znal ob vsaki priložnosti najti toplo človeško besedo, poiskati izhod, ponuditi pomoč. Bilje razumevajoč za vsakogar, pozoren do sobesednika, pripravljen pomagati takrat, ko je bil človek pomoči najbolj potreben. S svojimi bogatimi revolucionarnimi izkušnjami je bogatil soljudi in sode- la vce, znal jih je pritegniti in vključiti v delo. Njegovi sodelavci sega bodo spominjali zaradi neizmernega optimizma in tovariških nasvetov, ki jim jih je dajal. Kot upravnik področne fvojaške bolnišnice v Ljubljani je vedno našel čas za vsakogar. Mladim pa bo ostal v spominu kot vzor pogumnega in predanega revolucionarja in partizanskega zdravnika, kije že zdavnaj dojel, da zdravnik ne zdravi le z zdravili in strokovnimi posegi, pač pa predvsem s srcem. Tudi med vaščani njegove rodne vasi bo ostala vrzel, pogrešali bodo sproščeno kramljanje z njim, obujanje spominov, pomoč pri pisanju vaške kronike o NOB. S cvetjem in pesmijo Obiskali prijatelje v Domu starejših občanov 27. marca letos smo bili v Domu starejših občanov viNovem mestu, kjer živi tudi 35 oskrbovancev iz naše obči.te. Obiska, gpia se z naše strani udeležili predstaVniki trebanjskega Centra za socialno delo in Rdečega križa, predstavniki krajevnih skupnosti Trebnje, Mirna in Šentrupert, od koder je največ naših oskrbovancev, ter mešani pevski zbor trebanjskega Društva upokojencev. Potovali smo s posebnim avtobusom, ki nam ga je plačala občinska skupnost socialnega skrbstva Trebnje, za kar se ji zahvaljujemo. { Ob obisku, za katerega je dala pobudo direktorica Lojzka Potrčeva, smo izročili vsem oskrbovancem šopke zvončkov, ki so jih naredile tovarišice z varovanci Kluba duševno prizadetih v Trebnjem. Prisotne je nagovoril tajnik krajevne skupnosti Trebnje Ivan Žajc in povedal, da bo tudi \ Trebnjem dom starejših občanov. Potem je zapel naš zbor, vsi skupaj pa smo se prijateljsko razgovorili o življenju v domu. Spet smo se prepričali, da se domsko osebje močno trudi, da bi bilo življenje oskrbovancev kar najprijetnejše. Spoznali smo, da posvečajo v domu veliko skrbi za bogato kulturno življenje v njem, saj smo navdušeno zaploskali vrsti dobrih nastopov oskrbovancev tako posamič kot v zboru. Ob tem smo se zamislili, če bomo tudi mi lahko prepevali v njihovih letih s takim navdušenjem in tako lepo. Po programu so nas oskrbovanci in osebje postregli z izdatnim narezkom in vinom. Skupaj smo zapeli zdravico in se zavrteli ob zvokih harmonike Toneta Bevca. REZKA MAJER TELEVIZIJSKI SPORED NIČ VEČ »NA ČRNO« Na šoli so bile velike težave, ker učenci niso imeli izpita za moped, a so precej motorizirani. Dogovorili smo se, da bomo delali izpite kar na šoli. Naše prometno znanje jeocenila komisija Avto-moto društva Sevnica. Sedaj imamo skoraj vsi izpite za moped, a od deklet sem do konca vztrajala le jaz. TINA HOČEVAR OŠ XII. SNOUB Krmelj NAS UCENEC PRVAK Najboljši s šolskega tekmovanja o prometu smo sodelovali 14. aprila na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« v Sevnici. Na križiščih so zapisovali miličniki vse naše napake in jih posredovali ocenjevalni komisiji. Po končani mestni vožnji smo pisali teste iz prometnih predpisov, potem smo vozili na poligonu. Tudi ta preizkus smo opravili skoraj vsi brez večjih napak. V vožnji s kolesom je postal Božo Vidmar iz 8. razreda naše šole občinski prvak višje skupine. Ekipno smo bili drugi, za Boštanjčani. Dopisniki OŠ XII. SNOUB Krmelj ŠE VELIKO PLESATI Ob koncu plesnega tečaja smo imeli v šolski telovadnici plesno tekmovanje. Vsi pari so najprej zaplesali dunajski valček, potem seje zavrtelo dvanajst najboljših v šestih tekmovalnih plesih. Po pričakovanju sta najlepše plesala Nuška Hervol in Jani Kršak. Za lep zaključek sta nam zaplesala dva para nekdanjih učencev naše šole. Da bomo plesali tako kot ta dva para, se bomo morali še precej učiti. PRIMOŽ JESENKO, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE Letos je bilo novomeško občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje na osnovni šoli Otočec. Udeležilo se ga je 138 mladih matematikovz vseh osnovnih šol v občini. Najbolje so se odrezali med šestošolci Iztok Speh (OŠ Katje Rupena), Dušan Zgonc (OŠ Grm), Matej Šporar (OŠ Katja Rupena), med sedmošolci Janez Zaletelj (OŠ Grm), Robi Mohorčič in Rebeka Koncilja (oba OŠ Katja Rupena), med osmošolci pa Jasna Stokanovič, Polona Peterle (obe OŠ Katje Rupena) ter Erik Kraševec (OŠ Milke Šobar-Nataše). Vsi ti učenci so prejeli bogate knjižne nagrade. Republiškega tekmovanja mladih matematikov za zlata Vegova priznanja pa se bodo udeležili Janez Zaleteli (OŠ Grm) in Robi Mohorčič (OŠ Katje Rupena) od sedmošolcev, od učencev 8. razredov pa Jasna Stokanovič, Polona Peterle, Gregor Macedoni (vsi OŠ KatjeJRupe-na), Erik Kraševec (OŠ Milke Šobar-Nataše) in Marko Istenič (OŠ Bršljin). Ob tem se zahvaljujemo tudi pokroviteljem tekmovanja: Tovarni zdravil Krka, Hotelu grad Otočec in Občinski izobraževalni skupnosti Novo mesto. TANJA TEROPŠIČ OŠ Otočec KRITIČNI MLADI KOČEVEC KOČEVJE — Značilnost zadnjega Mladega Kočevca je, da ni v njem naveden ne izdajatelj ne uredniški odbor, pod prispevki tudi ni podpisov avtorjev, za nameček pa ni nikjer ne njegove zaporedne številke in tudi datuma izida ne. Pa vendar so v njem zanimivi sestavki. Žal so mladi pisci ne le kritični, ampak tudi črnogledi. Kritizirajo našo kulturno raven in zapostavljanje slovenskega jezika, »ki smo si ga težko priboriti«. Kritični so tudi sestavki o letošnji Pustni ohceti pa tudi razmišljanje pod naslovom Invazija tretjih bitij, v katerem pisec ugotavlja: »Mesto (Kočevje, seveda) je postavljeno na gnilih tramovih v živem blatu, ki se ugreza v iztrebkih Laži, ki kraljuje ne le tu, ampak povsod.« PRIJATELJEM ZAPELI — Na obisku v Domu starejših občanov v Novem mestu je zapel tudi zbor trebanjskih upokojencev. Njegovih 28 članov vodi študentka glasbene akademije Jožica Kravcar. PETEK, 24. IV. TV MOZAIK: 10.00 TEDNIK 11.00 DOKUMENTAREC MESECA: ČEZ 11.40 SVET NA ZASLONU 12.20 SONCE IN SENCE, ponovite 7. dela nadaljevanke 14.50 — 00.40 TELTEKST 15.05 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 MAKEDONSKE LJUDSKE 17.50 FRAČJI DOL, 1L del ameriške nanizanke 18.15 VEČ VESELJA Z VRTOM, 1. oddaja 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 SRCE GORATE DEŽELE, 4. del novozelandske nadaljevanke 21.05 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: Delavci vseh dežel 21.45 SZDL ZA DRUŽBO 21. STOLETJA (okrogla miza v uredništvu Dela) 22.30 POROČILA 22.35 INDENTIFIKACIJA ŽENSKE, italijanski film Zgodba filma, ki gaje režiral znameniti režiser Michelangelo Antonioni. je ljubezenska, ki hkrati odpira nekatere probleme medčloveških odnosov med moškim in žensko. Uspešen filmski režiser srednjih let išče žensko, ki naj bi igrala v njegovem novem filmu, vendar o njej nima povsem določene predstave in tudi scenarija za film še nima. V vsaki novi ženski išče svojo neopredeljeno vizijo ženske za svoj film, kar obremeni njegov odnos do žensk. Zato ženske tudi kar naprej izgublja. DRUGI PROGRAM 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Šaram-baram — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Piknik v Rogaški slatini — j 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.05 Mikronezija: vetrovi spremembe (kanadski film) — 22.55 En avtor, en film TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.25 Šaram-baram — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila —- 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 13.45 Prezrli ste, poglejte— 15.00TVv šoli — 16.00 Doberdan— 17. lOKroni-ka Reke — 17.30 Šaram-baram — 18.00 ^Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke— 19.00TV koledar— 19.10 Risanka— 10.30 Dnevnik — 20.00 Močno zdravilo (serijski film) — 21.05 Ikarov let (kviz) — 22.05 Dnevnik — 22.25 Kulturni magazin — 23.55 Poročila SOBOTA, 25. IV. 7.45 — 13C30 in 15.15 — 23.15 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 RADOVEDNI TAČEK 8.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 8.25 B. Jurca: BABIČNA RESNIČNA PRAVLJICA 8.40 B. A. Novak: V OZVEZDJU POSTELJE, predstava PDG Nova Gorica 9.25 PERISKOP 10.30 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, 3. del 11.00 NAŠA PESEM, 8. oddaja 11.30 MIR IN RAZOROŽITEV — SPREOBRNITEV (Švedska), zadnji del dok. serije OZN 12.00 JUGOSLOVANSKA TEVE-TEKA, ponovitev 2. oddaje 16.15 POROČILA 16.10 CINDY, ameriški film 17.50 ZDRAVILNE VODE: Čateške Toplice 18.25 DA NE BI BOLELO 18.45 RISANKA 19.00 DANES: KNJIGA INOVATOR LETA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 LJUBIVA SE, ameriški film 22.20 DNEVNIK 22.35 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE, 3. del ameriške nadaljevanke DRUGI PROGRAM 15.15 Test — 15.30 Jugoslavija, dober dan — 16.05 Otroška oddaja — 16.50 Laži iz Žaklja — 17.40 Dallas — 18.30 Naše malo misto (dramska serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.35 Feljton —.22.05 Dobro jutro, jazzarji — 22.35 Športna sobota. Opomba: 20.15 Košarka (3. tekma finala) — 17.00 Rokomet (ž) Voždovac : Radnički TV ZAGREB 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 15.10 Almanzorov zaklad (sovjetski film) — 16.45 Mali koncert — 17.00 Poročila — 17.05 TV koledar — 17.15 Narodna glasba — 17.45 Kritična točka — 18.30 T. O. (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Hombre (ameriški film) — 22.50 Dnevnik — 23.10 Nočni spored NEDELJA, 26. IV. 8.55 — 23.30 TELETEKST 9.10 POROČILA 9.15 ŽIV ŽAV 10.10 LUTKE IN LUTKI 10.15 FRAČJI DOL, ponovitev 11. dela 10.40 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE, ponovitev 3. dela 11.25 S POLKO IN VALČKOM PO SLOVENIJI 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.20 POROČILA 13.10 MALU, zadnji del brazilske nadaljevanke 13.55 Tacen: MEDNARODNO TEKMOVANJE KAJAK—KANU NA DIVJIH VODAH 15.00 POZNATE JUGOSLAVIJO? (kviz) 16.30 PRISLUHNITE TIŠINI 17.10 DVORNI NORČEK, ameriški film 18.45 RISANKA 19.00 DANES: KINO TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 13. del nadaljevanke 21.10 ZDRAVO, 2. oddaja DRUGI PROGRAM 8.55 POROČILA — 9.00 Danes za jutri— 12.15 Anglunipe (oddaja v romšči-ni) — 12.30 Oddaja resne glasbe — 14.30Test — 14.45 Finale DPvboksu — 16.30 Izviri — 17.15 DP v rokometu — 18.30 DPvvaterpolu—19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovalci (poljudnoznanstveni film) — 20.25 Mali koncert — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Kariera Nikodema Dizme (1. del serijskega filma) — 21.50 Dokumentarna oddaja — 22.35 Poezija PONEDELJEK, 27. IV. 8.45 — 11.45 in 14.15 — 23.30 TELETEKST 9.00 POROČILA 9.05 PRAZNIČNI ZVOKI: PIHALNI ORKESTER LITOSTROJ 9.35 KAJ MORA SOVA OPRAVITI SPOMLADI 10.15 ŠTIRJE DNEVI PRED SMRTJO (jugoslovanski film) 14.30 POROČILA 14.35 NOVA DEŽELA, švedski film 17.10 RADOVEDNI TAČEK. 9. oddaja 17.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 17.30 MANJ DIJAKOV, DA BO MANJ DIVJAKOV, dok. film 18.00 MPZ ZAGORJE 18.30 RISANKE 18.45 PODELITEV PRIZNANJ OF 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 MOČNO ZDRAVILO, 4. del nadaljevanke 21.05 S. Makarovič: PELINOV MED, .glasbena oddaia 21.40 POROČILA 21.45 JUGOSLOVANSKA TEVE- TEKA — FRONTNO GLEDA LIŠČE: Smeh v partizanih DRUGI PROGRAM 16.00 Dober dan, šport— 17.10 Dnevnik — 17.30 Grimmove pravljice' — 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Meridiani (zunanja politika) — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Domači kino: Morilec (francoski film) — 22.35 Znanstveni grafiti TOREK, 28. IV. TV MOZAIK: 10.00 ŠOLSKA TV — VESOLJE 11.00 JEZIKOVNI UTRINKI 11.05 ANGLEŠČINA VIII 11.35 FRANCOŠČINA VII 16.10 — 22.40 TEL ETEKST 16.25 TV MOZAIK, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 TEDENSKI ZABAVNIK 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 J. Javoršek: ŽIVLJENJE IN SMRT PRIMOŽA TRUBARJA, predstava iz Velikih Lašč 21.40 R. Strauss: DON KIHOT, simfonične variacije na viteške teme 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.10 Dnevnik — 17.30 Angleščina VIII — 18.00 Francoščina VII— 18.40 Številke in črke — 19.00 Videogodba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ko se korenin zavemo: Veš, poet, svoj dolg? — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 Narodna glasba — 21.50 Kako je z vašim očetom (zabavni program) SREDA, 29. IV. TV MOZAIK: 10.00 INTEGRALI 10.40 J. Javoršek: ŽIVLJENJE IN SMRT PRIMOŽA TRUBARJA, ponovitev 16.35 — 23.00 TELETEKST 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 KO BO POMLAD — Lučka (ČB) 18.05 JAPONSKE PRAVLJICE: Lovec na race 18.20 SKRIVNOSTI MORJA: Toplokrvne živali globin, 2. del 18.45 RISANKA 19.00 DANES: OBZORNIK 19.26 VREME Na podlagi 3., 4. in 8. člena odlokater4. člena pravilnikao podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine T rebnje RAZPIS o podelitvi priznanja občine Trebnje Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako letoza občinski praznik občanom, delovnim in drugih organizacijam ter društvom. Predloge za podelitev priznanjadajejodelovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja' in priznanja skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 15.5.1987: KOMISIJAZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE jr 338/16 19.30 DNEVNIK 20.05 MINCA. dokumentarni film 20.25 Belfast: NOGOMET S. IRSKA: JUGOSLAVIJA 22.15 DNEVNIK 22.30 VIDEOGODBA ČETRTEK, 30. IV. TV MOZAIK: 10.00 ŠOLSKA TV: KAJ JE FILM Filip Robar-Dorin: POGLED STVARI, slovenski kratki film 11.00 ENI IN DRUGI, francoski film 16.15 — 22.40 TELETEKST 16.30 TV MOZAIK, ponovitev 17.35 POROČILA 17.40 S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA 18.00 PISMA IZ TV KLOBUKA 18.45 RISANKA 19.00 DANES OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.05 VEGETINA KUHINJA 21.15 SONCE IN SENCE, 11. del španske nadaljevanke 22.10 DOKUMENTARNE IVERI: BEAUTFUL SIDE HARD 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.10 Dnevnik — 17.30 Smogovci — 18.00 Finalejugosl. pokala vvaterpolu — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodra glasba — 20.45 Poročila — 21.00 Dokumentarni večer— 22.30 Branje PRILOGA Namesto več še manj samoupravljanja? Eden od odgovorov na že prisotne kritike na račun spreminjanja zakona o združenem delu pred spremembami ustave oziroma hkrati z njimi, a tipično po jugoslovansko neusklajeno z njimi (kar pomeni, da bo po sprejetju sprememb ustave potrebno še enkrat spreminjati zakon o združenem delu), je, da se je o nujnosti sprememb zakona o združenem delu govorilo že takrat, ko spreminjanje ustave ni še nihče omenjal, in da nekateri zakoni že sedaj presegajo zakon o združenem delu. In tako se v teh dneh po prvih obravnavah po raznih organih in telesih začenja široka javna razprava o osnutku sprememb zakona o združenem delu, male, delavske ustave, ki naj bi bila zaključena nekje do konca junija letos. Na nedavnem dolenjskem posvetu je bilo postavljeno republiškim razlagalcem osnutka sprememb vprašanje, koliko bodo pripravljavci sploh pripravljeni upoštevati pripombe. To je res vprašanje, a menda se splača vsaj poskusiti. Zakon o združenem delu, ki velja dobro desetletje, šteje blizu 700 členov. Osnutek sprememb napoveduje poseg v skoraj vsak tretji čien zakona. Zelo malo je predlogov za črtanje posameznih členov, več pa za vključitev novih norm. Vse bolj je jasno, da komisija skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki je osnutek pripravila, dela ni najbolje opravila. Poskusi, da bi zakon prispeval k učinkovitejšemu poslovanju, večjemu in smotrnemu samoupravljanju, k spodbujanju boljšega dela, pa ne z represijo, ampak s spodbudo itd., so tudi malo manj povprečnim očem zelo dobro skriti v obilici novih členov, odstavkov, dopolnitev. To bo nujno povzročilo še večji normativizem in podvajanje posameznih zadev, ki so ali še bodo podrobno urejene v posebnih zakonih. Že zakon pa se v osnutku sprememb zelo temeljito loteva podrobnega urejanja posameznih vprašanj, kot da hočejo zakonodajalci čim manj stvari prepustiti naključju in tudi samoupravljalski presoji ter jih čim več urejati iz centra. Vse to je sevedapovsem v nasprotju z usmeritvami, ki so pripeljale do spreminjanja zakona o združenem delu. Za povrh pa je glede na številne naše izkušnje dejansko bolj malo verjetno, da bi v javni razpravi lahko dosegli bistvene spremembe besedila osnutka sprememb, pa naj bo še tako slabo oziroma v nasprotju z začrtanimi cilji. Sestavljavci bodo verjetno (kot praktično vedno pri nas) lahko s pozicij moči branili svoje delo kot skoraj mojstrovino. Da so nekatere predlagane spremembe v nasprotju z veljavno ustavno, pa očitno niti ni vredno omembe. In kakšni so cilji spreminjanja delavske ustave? Prvič naj ne bi zakon o združenem delu več vseboval določb, ki se v praksi niso potrdile. Na področju družbenoekonomskih odnosov naj bi nove zakonske določbe predvsem spodbujale delavce, da bi bolje gospodarili in ustvarjali več dohodka, s tem pa obnavljali in povečevali družbena sredstva. Členi, ki govorijo o delovnih razmerjih, se ukvarjajo predvsem z brezposelnostjo in povečevanjem odgovornosti delavcev za izpolnjevanje njihovih delovnih obveznosti. Med določbami o samoupravnem organiziranju združenega dela pa so vsi novi predlogi podrejeni zahtevi, da bi s pomočjo zakonskih predpisov zopet pridobila večjo vlogo delovna organizacija kot poslovno tržni subjekt. Velike so spremembe pri vlogi in položaju osebnega dela in sredstev v lasti občanov, pri združevanju tega dela in sredstev v zadruge, pogodbene organizacije in druge oblike, sprejemljive za naš sistem. S številnimi novimi normami na tem področju naj bi odpravili preštevilne predsodke o drobnem gospodarstvu. Zasebni kapital namreč lahko precej prispeva k pospešenemu gospodarskemu in družbenemu razvoju in k zmanjševanju velike nezaposlenosti. Po novem bi lahko zasebniki opravljali prav vse dejavnosti razen tistih, ki bi jih zakonsko prepovedali. Že temeljne določbe tudi dokaj odkrito govorijo o tem, da se lahko delovni ljudje neomejeno ukvarjajo z domačo obrtjo, zaposlujejo družinske člane in v skladu z zakonom tudi druge delavce. Osnutek sprememb zakona prinaša tudi reafirmacijo zadružništva, zadruge napoveduje za celo vrsto področij in dejavnosti, in sicer tako proizvodne kot nedohodkovn^ in uslužnostne. V zadrugah bi posamezniki lahi A\nV,v.. Zaposlenim v združenem delu osnutek ne obljublja, da bodo najprej razdelili plače, šele nato pa poskrbeli za vse drugo, o čemer so govorile teze. Povzema določbe lani sprejetega novega zakona o celotnem prihodku in dohodku, s tem pa so sredstva za osebne dohodke na koncu seznama o razporejanju dohodka. Žiro računi delovnih organizacij naj bi bili po novem pravilo in ne več izjema, to pa je le ena od potez avtorjev osnutka, da bi s pomočjo predpisov okrepili vlogo delovnih organizacij. Preko njih naj bi po novem potekal ves poslovni promet, v delovni organizaciji ali celo na ravni sozda naj bi oblikovali tudi cenovno politiko, kolikor ne bo v rokah zvezne administracije. V osnutku ni jasno videti teženj po dosledni uveljavitvi tržnih zakonitosti, kar pa je v položaju izjemnih finančnih zagat treh federalnih enot in zaradi izgub cele vrste panog itak vprašljivo. Temeljna organizacija bo skratka precej izgubila na svoji dejanski veljavi v praksi, predvidene pa so še nove oblike organiziranja, na primer začasne organizacije, za izpeljavo nekega projekta. V poglavju o družbenoekonomskih odnosih zbujajo največ pozornosti določbe o delovnih razmerjih. Če bodo vse predlagane spremembe sprejete, bo zakon precej podoben nekdanjemu zveznemu zakonu o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ki je republikam prepuščal ureditev le redkih vprašanj. Po novem naj bi zakon o združenem delu celo predpisoval, kdaj se morajo upokojiti moški in ženske. Tudi določbe, ki zahtevajo, da bodo morali v organizacijah obvezno zaposliti ljudi, ki so se prijavili na natečaj in izpolnjujejo j pogoje, ne bodo prispevale h krepitvi samoupravnega položaja tozdov, pa tudi delavcev ne. Ta del zakona je očitno podrejen problemom brezposelnosti na nekaterih območjih Jugoslavije. Precej možnosti odpirajo zakonske spremembe za razporejanje delavcev v tozdih, delovnih' organizacijah, sozdih. Večkrat je poudarjeno, da zaposlitev ni privilegij, ampak je delo zagotovljeno le tistim, ki vestno izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti. Zato ni čudno, i da osnutek našteva kar 11 primerov, ko bodo morale disciplinske komisije izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Doslej je zakon navajal le en tak primer: kadar delavca pet dni zapored neopravičeno ni na delo. Spremembe zakona predvidevajo tudi, da neuspešni direktorji in drugi poslovodni delavci ne bodo mogli zasesti direktorskega stolčka v drugem podjetju. Sicer pa bodo imeli poslovodni delavci nekaj več pooblastil, tudi kadrovskih. Predvidena je krepitev vloge delavskega sveta, omejuje pa se število zadev, o katerih naj bi se delavci odločali na referendumu. Normiranje v organizacijah združenega dela naj bi omejili tako, da bodo zaposleni v delovni organizaciji urejali posamezna vprašanja z enim samoupravnim aktom, tako da mnogih samoupravnih določb ne bo treba sprejemati v vsakem tozdu posebej. Dejstvo pa je, to so osnutku in njegovim sestavljavcem že v prvih razpravah tudi očitali, da so spregledali vrsto vprašanj, na primer legalizacijo stavk, možnosti skrajšanja delavnika, ki pa je poskusno že v praksi, da osnutek kaže težnje po še večji centralizaciji vsega, predvsem pa, da ne prinaša predvsem zahtevnega manjšega normativizma in večjega samoupravljanja. Sicer pa se javna razprava šele začenja. Upajmo na najboljše! V neobvezen premislek LETO 1 PO ČERNOBILU Predrag Anastasijevič, generalni direktor Nuklina, je v daljšem pogovoru za Borbo med drugim izjavil, da bomo v Jugoslaviji do leta 2005 začeli graditi štiri jedrske elektrarne. Graditev je po njegovem odvisna predvsem od rezultatov razprave o dolgoročnem programu razvoja energetike do Ieta2000, vendar pa je stališče države, kot je poudaril Anastasijevič, do nuklearne energije zelo jasno: smo predvsem za prepoved proizvodnje jedrskega orožja. Kot je rekel prvi mož Nuklina (institucije, ki združuje jugoslovanski jedrski lobi), se morajo predsedstvo države, ZIS in SZDL jasno javno izreči glede domačih jedrskih elektrarn, kajti če kolebajo celo oni, kaj lahko potem pričakujemo šele od drugih. Anastasijevič nam je nekaj več kot 10 dni pred prvo obletnico katastrofe v Černobilu najbrž ne po naključju nasul nekaj drobtin, ki pa niso posebno prepričljive, saj trditve nasprotujejo ena drugi. O čem se naj izrekajo predsedstvo SFRJ, zvezni izvršni svet in povsod navzoča SZDL, ko pa je direktor Nuklina vendar povedal, . da je že vse sklenjeno in da bodo krampi in lopate nagradbišču novih štirih jedrskih elektrarn zapeli leta 2005? So omenjena najvišja telesa o tem vendarle tajno razpravljala in sklepala? Anastasijevič namreč namiguje na njihovo kolebanje, zahteva več jasnosti in javnosti. Kaj je omenjeni možak mislil z besedami, da smo v naši državi predvsem za prepoved proizvodnje jedrskega orožja? Mar to pomeni, da je bil ob dajanju zelene luči za tako imenovani miroljubni jedrski program govor tudi o manj miroljubnih poteh? Od kje direktorju, ki bi gotovo moral vedeti, kaj govori, podatek, da so za jedrski elektrarne zaenkrat zainteresirane štiri republike, med njimi tudi Slovenija? Zakaj to meni kot Slovencu ni znano? Vprašanj je več kot odgovorov. Ste že kdaj pomislili, da bi jih (sebi in drugim) brez Černobila postavljali manj vneto ali pa sploh ne? Gotovo. Svet po Černobilu ni več isti, zemlja se vrti drugače, predvsem so drugačni ljudje. Nekdo je zapisal, da je tako imenovani zeleni način razmišljanja, ki se počasi oblikuje tudi kot politična filozofija in program, največji dosežek druge polovice tega stoletja, ki si je precej pred taljenjem sredice četrtega bloka elektrarne Lenin ponosno nadelo ime atomski vek. Ljudje danes za atom in tako imenovano ceno napredka niti slišati nočejo, dovolj jimjemegle.zakaterojebilotreba odšteti veliko denarja. In teh megel (vedno v imenu napredka) je bilo v Jugoslaviji veliko, NE Krško je samo najbolj očiten primer. Če sta seveda več kot 500 milijonov dolarjev obresti na tuja posojila in večen strah černobilskih repriz in reprizic sploh kakšna argumenta za naše politike in druge, ki odločajo o atomskih rečeh. Naloga države je med drugim zagotavljanje varnosti in blagostanja. Zal gre želja po večji varnosti vedno na škodo blagostanja in obratno: več blagostanja, manj varnosti. Ena od svetovnih zakonitosti je tudi, da bogatejše države posvečajo več pozornosti varnosti, revnejše in manj razvite pa v imenu hitrejšega razvoja varnost zanemarijo. S tem postane varnost tudi politična kategorija. S polno odgovornostjo je torej mogoče trditi, da žveplasti oblaki v Boru, PCB vKrupi in Rip-nju, fenol iz Obiliča, uničena Mežiška dolina niso samo pojavi, nad katerimi pretaka solze nekaj fanatičnih ekologistov. Vedeti bo treba, da je kakovost življenja, ki nujno vključuje tudi kakovost in varstvo okolja ter narave tega planeta, predvsem in tudi politično vprašanje. To bi moral vedeti tudi očitno mogočni Predrag Anastasijevič, ki ježe začel graditi nove štiri jugoslovanske jedrske elektrarne. Mimo predsedstva SFRJ, mimo ZIS in mimo SZDL. Zlasti pa mimo ljudi. MARJAN BAUER 1 » KRČANI IN NOVOMEŠČANI ZAČENJAJO ZARES Resna kabelska dejavnost je zadnji teden stekla v krški in v novomeški občini. Minulo sredo so v krškem hotelu Sremič radovednežem pokazali delovanje satelitske naprave z anteno za sprejem z evropskega telekomunikacijskega satelita Eutelsat. Na osmih televizijskih sprejemnikih, kijih je za to priložnost posodila Novotehna, smo lahko hkrati videli in slišali izredno kakovosten sprejem naslednjih programov: angleški Super Channel, luksemburški RTL, nemški SAT 1, švicarski Teleclub, francoski TV 5, italijanski vsedržavni prvi program RAI in avstrijsko-nemški-švicarski skupni satelitski program 3 SAT. Pravi Babilon! Krčani so se kar takoj sporazu mel i za odkup te opreme v vrednosti okrog treh milijard starih dinarjev in računajo, da bodo lahko priključili prva gospodinjstva letos septembra. To so kampeljci! Novomeščani so ponudili svojim krajevnim skupnostim predlog razmestitve sprejemnih vozlišč. Na sestankih s predsedniki krajevnih konferenc SZDL in s predsedniki svetov KS so jih seznanili z možnostmi za gradnjo kabelskih omrežij in jih s predlogom o 6 vozliščih v občini usmerili k združevanju prizadevanj za začetek gradnje. Če naj bi kraki omrežja ne bili daljši kot 5 km, oskrbovali pa naj bi okrog 1000 gospodinjstev, je to zadostna podlaga za dogovarjanje in druženje krajevnih skupnosti na območjih, ki tema dvema pogojema zadostijo. V takem tipičnem vozlišču je pričakovati znosno ceno približno200.000 dinarjev za en gospodinjski priključek, hkrati pa je tudi dograditev omrežja možna v manj kot letu dni. Glede na hitro izpopolnjevanje opreme in na predvideno izstrelitev neposrednih evropskih ra- diotelevizijskih satelitov še letos, se pogoji postavitve omrežja seveda spreminjajo iz dneva v dan, vendar dokončnih tehničnih in pravnih rešitev še ne bo tako kmalu, da bi se splačalo čakati, češ, lotili se bomo takrat, ko bo vse jasno. Začeti je treba takoj, izvedbo pa sproti prilagajati novostim. Svoj delež namreč odnaša tudi inflacija! Novost so še objave sporedov satelitskih oddaj v naših časopisih. Tako tudi v Delovi petkovi prilogi že lahko najdete pregled sporedov za nekatere oddajnike s satelita Eutelsat I-F1 (ECS-1) in s satelita Intel-sat V A-F 12. Slovenijo pokriva najbolje prav Intelsat V A-F 12 (položaj 60 stopinj vzh. dolžine), precej slabše vzhodni snop Intel-sataVA-F11 (položaj 27,5 stopinj zah. dolžine, sprejem zahodnega snopa tega satelita pa pri nas ni mogoč), z Eutelsata, ki lebdi ta-korekoč nad nami (13 stopinj vzh. dolžine), pa sta še zadovoljivo sprejemljiva tako zahodni (z usmeritvijo na trikotnik Pariz-London-Amsterdam) kotvzhodni snop z usmeritvijo na trikotnik Sofija-Bukurešta-lstanbul. MARJAN MOŠKON ~ JL>~-Vr j MIHU* rtu A/ / . 2U2EMBERK W m. STRAŽA' ■ v. ~VnoTS.fr / k ABIRCNA MS-*: N* (PODGRAD XJ V,- i' ”V 'y C l > C« T .j? mo v o m. m to o— —v. v^urshasela / \ A ‘r* r::r:rrr (' • 1W r.\ '■ VrCr^iV viJrV = r.:r^r- Pregleden zemljevid novomeike občine s predvidenimi sprejemnimi vozlišči, ki naj služi kot predlog za usmerjanjekrajevnlm skupnostim za druženje in skupna prizadevanja pri gradnji kabelskega omrežja. Oj 37 n 'd o 2 £ o ® —L d§ S 0) > a> a Otroci, ki so se v Italiji rodili leta 1348, ko je tam divjala strašna epidemija kuge, so imeli, ko so odrasli, samo po 24 zob. Ljudje imajo običajno 32 zob. Nemec August Pfeiffer je leta 1645, ko je imel samo 15 let, padel s hruške, nakar so ga razglasili za mrtvega. Ko so ga pripeljali na pokopališče, gajevnospičilačebela, nakar je oživel. V komi je bil 70 dni. August se je zaklel, da se bo po čudežni oživitvi posvetil jezikom, naredil je načrt, po katerem bi znal tekoče govoriti v kar70 jezikih. Kosemu je končno v 65. letu življenja posrečilo umreti, jih je znal samo 69. V rubriki »Kaj bi bilo, če bi bilo?« navajajo kar pogosto tudi tole zapleteno vprašanje. Glasi se: Kaj bi bilo, če slikarski talent Adolf Hitler ne bi bil padel na izpitu za sprejem na dunajsko likovno akademijo? Sir John Mansell, tajnik angleškega kralja Henrika III, je imel poleg tega poklica še 300 drugih dolžnosti. Plačanih seveda. Tako je postal najbogatejši pisar na svetu. Nekaj zavistnih kraljevih podanikov je menilo, da to škoduje kraljestvu, in so kralja nagovorili, da mu je vzel vse službe, za nameček pa ga je izgnal iz države. Mansell je leta 1265 umrl v Franciji v bedi. Leta 1955 so Rembrandtov portret njegovega sina Tita prodali na licitaciji za 150.000 dolarjev. Deset let kasneje so zanj na licitaciji iztržili že 2,500.000 dolarjev, danes pa bi ga prodali, če bi bil naprodaj, za 6 milijonov dolarjev. Brontozaver, orjaški prazgodovinski plazilec, je tehtal okoli 10 ton. Vrat je imel dolg nekaj metrov, na enem koncu je bila glava, v njej pa za 250 gramov možganov. Ko je angleški slikar Richard West končal kasneje slavni portret admirala Nelsona, je ta dejal: »To je tako lep portret, da zdaj lahko mirno padem v vojni.« To se je tudi zgodilo, in sicer v bitki priTra-falgarju, nakar je moral West narediti slavno sliko »Smrt admirala Nelsona«. Pred 30 leti je filmska družba MetroGoldwy n Meyer preživljala eno od svojih kroničnih denarnihstiskinzaradi stabilizacije za nekaj dolarjev prodala deset večjih parcel, na kateri so bili studii. Dva meseca kasneje so pod studii našli velikansko morje nafte. Filma o tem niso posneli. Enaod najbolj čudnih bitkv zgodovini je bila leta 743 med Bolgari in bizantinskim cesarjem Konstantinom V. Naobeh straneh je stalo po 80.000 mož. Zmagali so Bizantinci, ki niso v tej bitki izgubili niti enega vojaka, na bolgarski strani pa je bilo 20.000 mrtvih in ranjenih. S / Glasba SPANDAU BALET cah in polni koncertne dvorane povsod, kjer se pojavi. Je uigrana skupina profesionalcev, ki so glasbo s svojih plošč sposobni brezhibno izvesti tudi v živo. Za vizualen izgled skupine je predvsem zaslužen pevec Tony Hadley, za specifični razpoznavni zvok skupine pa ima velike zasluge saksofonist Steve Norman. Ta dva sta gonilna sila Spandau Balleta, ki je po zamenjavi diskografske hiše le še popularnejši in je dejansko prinesel v pop glasbo nekaj novega, kakovostnega. Svojo zadnjo triumfalno turnejo je Spandau Ballet začel lanskega decembra s šestimi razprodanimi koncerti v londonski dvorani Wem-bley Arena, v glavnem same pohvale dobiva tudi za vse svoje poznejše nastope v okviru turneje. Poslušalce enako gavdušuje s starimi hiti (Gold, True, Round And Round, Only When You Leave, Chant No. 1) in s pesmimiz najnovejšegaalbu-ma ozi roma plošče How Many Lies. T ako je bilo tudi na vseh nastopih v Jugoslaviji. Seveda je samo po sebi za take profesionalce razumljivo, da za vsak nastop pripravijo razkošno sceno z vsemi potrebnimi rekviziti za velik spektakel sicer kakovostne glasbe in luči. Še ne tako dolgo nazaj je bilo kar običajno, da so rock zvezdena vrhuncu kariere, na primer Oueen, Paul McCart-ney & Wings, Rolling Stones, Deep Purple, Dire Straits, Elton John in drugi, v svoj koncertni program vpisale od naših mestvsajZagreb, danes pa pri nas lahko v glavnem vidimo in poslušamo v živo le še glasbenike — pa še to vse bolj poredko — katerih zvezda že zahaja. Zadnja leta gostovanja pop in rock zvezd pri nas niso ravno pogosta. Splošno pomanjkanje denarja, posebno deviz, se je pokazalo tudi na tem področju. Zaradi tega ni čudno, da je nedavno gostovanje skupine Spandau Ballet v Zagrebu in Ljubljani (tu jih je prišlo gledat in poslušat preko 15 tisoč ljudi) zbudilo veliko pozornost. Skupina Spandau Ballet je prav sedaj na vrhuncu svoje večletne kariere. Skupina neguje samostojni stil ustvarjanja popularne glasbe brez cenenega priklanjanja široki publiki, pri kateri pa vsemu navkljub uživa veliko naklonjenost. Spandau Ballet s stalno kakovostjo pesmi in izvedbe enako uspešno zaseda visoka mesta na top lestvi- ,N*. iom priloga dolenjske Ustanovni kongres KPS MISEL ZA VSE ČASE Neposredne vsebinske priprave za ustanovni kongres KPS, ki jih je vodil Edvard Kardelj, so se začele januarja leta 1937. Tehnično organizacijo kongresa je pokrajinski komite KPS zaupal Mihi Marinku in okrožnemu komiteju partije v Trbovljah. Kongres je bil od 17. in 18. aprila 1937 na Čebinah nad T rbovijami. S tehnično organizacijske strani se ta zgodovinski sestanek ni razlikoval od-nešteto drugih ilegalnih sestankov takratnih partijskih organizacij, ki so bile prisiljene delovati v globoki ilegalnosti po strogih pravilih konspiracije. Toda ta sestanek se je odlikoval po vsebini svojih odločitev, po zgodovinskem političnem pomenu. Kongresa so se udeležili Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Franc Farčnik, Alojz Hohk-raut, Pepca Maček, Janez Marentič, Vencelj Perko, Franc Salamon, Ivan Tominc, Ignac Tratar, Albin Vipotnik in tehnični sekretar pokrajinskega komiteja Jože Butinar. Kongres je sprejel naslednje sklepe: 1. Manifest slovenskemu narodu. 2. Pozdrav izvršnemu odboru Komunistične internacionale. 3. Pozdrav Centralnemu odboru Komunistične stranke Jugoslavije. 4. Pozdrav junaškemu španskemu ljudstvu. Na kongresu je bil izbran Centralni odbor Komunistične stranke Slovenije — Manifest KPS leta 1937, naslovljen delavcem, delovnemu ljudstvu, Slovencem, je napisal Edvard Kardelj. Objavljeni manifest je sam po sebi dovolj zgovoren dokument in ne potrebuje razlage. Še danes, po petdesetih letih izkušenj preobražanja družbenih odnosov na Slovenskem, ni treba popravljati ali spreminjati ocen takratnih političnih razmer. Prikaz prihodnjih nevarnosti in pot boja, na katero poziva ZKS slovenski narod, so preroški: kasnejši razvoj jih je v celoti potrdil. Manifest ugotavlja, da pomeni nemško-italijanska zveza za slovenski narod strašno nevarnost, da ga bodo fašistični roparji vnovič razkosali. Jugosiovanski del, četudi sam zatiran, pa je danes matica slovenskega naroda, njegovo kulturno središče, iz katerega črpajo novih sil tudi Slovenci v Italiji in Avstriji. Če bi se fašističnim osvajalcem posrečilo razkosati tudi ta del, tedaj bi bil to za ves narod udarec v srce. Razkosan, razbit bi tem laže podlegal nasilnim fašističnim raznarodovalnim metodam, ki po svoji brezobzirnosti in cinizmu nimajo primere v zgodovini. Slovenski narod se ne more in ne smeodpovedati svojemu staremu .cilju: združitvi v svobodni Sloveniji: zato je treba podpreti tudi boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in drugje za njihove narodne pravice. Slovensko ljudstvo zahteva okrepitev vseh zvez z miroljubnimi in demokratičnimi državami. Dolžnost vsake miroljubne države je tudi, da podpre osvobodilni boj španskega ljudstva. Treba je prenehati s politikanstvom in z medsebojnimi prepiri v demokratičnih vrstah, beremo v manifestu, združiti se morajo vse sile, ki jim je res pri srcu usoda slovenskega naroda. Med množicami in med vsemi drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme biti nobenih pregrad, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svobodoljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju. Komunisti spoštujejo versko prepričanje svojih sobojevnikov: in kdor seje v času, ko gre za obstanek slovenskega naroda, razdor zaradi vere, izdaja koristi slovenskega naroda. Združiti vse sile slovenskega naroda zoper naklepe fašizma je naloga predvsem delavcev, saj predstavlja delavski razred tretjino Slovencev, njihov najbolj zavedni, najbolj napredni in najbolj organizirani del. Napočil je čas, ko delavski razred prevzema zgodovinsko odgovornost za prihodnost slovenskega naroda tako, kot je napovedal Ivan Cankar: »... na plečih delavca-proletarca leži bodočnost slovenskega naroda-proletarca.« Zavedajoč se te zgodovinske odgovornosti, so imeli slovenski komunisti za potrebno, da svojo organizacijo preosnujejo v Komunistično stranko Slovenije, da ne v zasebnem sektorju. In če sedaj ne bomo privezovali telet, potem že čez dve leti ne bo kaj odkupiti, ne bo ne mesa ne mleka. Zadnji čas bi bil, da kmetijstvo posluje v enakih razmerah kot ostalo gospodarstvo.« DL: Pri nas veliko govorimo o notranjih rezervah. Ali jih kmetijstvo sploh lahko še ima? Juvane: »Če govorim iz sedanjih razmer, potem bi rekel, da jih nima. Ker pa sem po naravi optimist, poleg tega pa vem, da tudi za kmetijstvo dela znanost, lahko rečem, da rezerve še imamo. Pri nas v boljši organizaciji, nagrajevanju po delu, kar ni fraza. Sploh pa odkrivamo vedno nove načine in postopke, s katerimi lahko pridelek povečamo in stroške zmanjšamo.« DL: Vendar nas vse skupaj glede na našo kmetijsko politiko preveva prej pesimizem kot optimizem. Juvane: »Problem je v tem, da mi kmetijske politike sploh nimamo. Če bi mi imeli kakšno politiko, izdelan dolgoročni program razvoja kmetijstva, potem se nam ne bi dogajalo, da bi Vojvodina uvažala mleko. Zal pa ga, čeprav so Holandci izračunali, da bi lahko samo v Vojvodini pridelali hrane za 60 milijonov ljudi. Mislim, da smo v Sloveniji naredili v kmetijstvu več kot drugod. Če pridela Avstrija dovolj hrane, pa nima ugodnih ekoloških pogojev za to, potem bi lahko tudi Slovenija imela zaključeno prehrambno bilanco. Da se razumemo: ne s pšenico, ampak z ustrezno večjim deležem mesain mleka. Vendarsosedaj vse stimulacije in regresi premalo, da bi lahko pričakovali večjo rast pridelave. T udi kmet je začel računati.« DL: Vaša temeljna organizacija Sadjarstvo verjetno dobro posluje, saj ste, kakor ste dejali, med največjimi pridelovalci sadja v Sloveniji? Juvane: »Tudi v sadjarstvu se ne moremo pohvaliti z akumulacijo. Kako bi se tudi? Lani spomladi smo prodajali jabolka iz naše hladilnice po višji ceni kot letos. VINKO BLATNIK Še slabše je s tozdom Vinogradništvo, ki proizvodnih stroškov tudi ne more pokrivati. V takih razmerah pa seveda ni mogoče obnavljati nasadov, ki so že stari.« DL: Prašičja farma v Pristavi lani ni poslovala samo z izgubo, ampak so proti njej zlasti ekologi, ker onesnažuje okolje. Juvane: »Vsepovsod, kjersofarmejesmrad.Smrdiv j Avstriji, smrdi v Nemčiji, smrdi na Danskem, ki je komaj j tako velika kot Slovenija, pazredivsakoleto6 milijonov j prašičev. T udi ne razumem zahtev, naj bi za gnojevko ; gradili čistilne naprave. V Nemčiji, na primer, obstaja j celo zakon, po katerem morajo farme gnojevko upora- j biti na njivah. V to smer gremo tudi mi, saj bomo na i našem področju, ki gatakointakovsakoletoprizadene j suša in nam zmanjša pridelke najmanj za tretjino, uvedli namakalno — gnojilni sistem na 1000 hektarih ; površin. 60 kubičnih metrov gnojevke nadomesti 500 do 600 kilogramov mineralnih gnojil. Prednost gnojenja z gnojevko pa je tudi ta, da je 90 odst. gnojevke organskih snovi, ki razpadejo v zemlji, medtem ko je v umetnih gnojilih aktivnih snovi le 40 odst. Torej bo gnojenje z gnojevko vsestransko koristno, tudi za našo družbo, saj moramo večino sestavin za mineralna gnojila tako in tako uvoziti. Sploh pa, kako bi brez farm lahko pokrivali naše potrebe po svinjskem mesu? Jugoslavija je lani uvozila 600.000 prašičev, namesto da bi jih 6 milijonov izvozila. Samo sozd Mercator potrebuje 230 prašičev za nemoteno oškrbO svoje trgovske mreže, na svojih farmah pa pridela komaj polovico te količine. Zato bomo proizvodnjo, zlasti v kooperaciji, še razširili. Sicer pa farma najbolj smrdi tistim, ki so porabniki mesa. Kmetje zaradi farme ne vihajo nosov.« DL: Toda ribiči so odkrili, da so odplake s farme zastrupile potok Senušo. Juvane: »To je bil človeški faktor ali malomarnost. Napako je zakrivil človek, ki ni prav črpal gnojevke iz bazenov. Ko bomo v kratkem zgradili tretji bazen za hranjenje hnojevke, ko bo zgrajen namakalni sistem, bomo problem z gnojevko rešili. Če bo dvakrat na leto smrdelo, je pač treba vedeti, da brez smradu ne gre.« DL: Vi ste član programskega sveta za Krško polje. Na tem območju so predvideni veliki posegi v prostor, prizadeti pa boste tudi kmetijci. Juvane: »Z ožjega kmetijskega interesagledano,sem proti posegom, saj je res, da bomo izgubili 1000 hektarov zemljišč, in to za vedno. T oda gledati je treba tudi širše družbene interese. Saj vemo, da elektriko nujno potrebujemo, hidroelektrarn pa ne moremo graditi na Bohorju. Sploh pa živimo na prostoru, kjer vladajo ekstremne razmere. Na eni strani je 1000 hektarov poplavljenih zemljišč, na drugi pa je 1000 hektarov zemljišč, ki jih prizadeva suša. Zamisli o izsuševanju Krakovskega gozda in namakanju Krškega polja so stare vsaj že trideset let. Če bomo ob gradnji hidroelektrarn zgradili namakalni sistem, potem bomo na naših površinah lahko pridelali za 30 do 40 odst. več hrane, študije za namakalni sistem, ki bo potekal od Škocjana do Brežic, so že izdelane. Najprej bomo namakali 1000 hektarov, kasnejepatrikratveč.Kotsem že rekel, so študije izdelane, projekti tudi, soglasja bomo dobili, spomladi bomo potegnili prve vode.« bi s tem najjasneje podčrtali svojo pripravljenost bojevati se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadihal. Ustvarjalna misel ustanovnega kongresa KPS je na Slovenskem takoj pognala globoke korenine, saj je bila resnična, slovensko ljudstvo pa jo je sprejelo kot revolucionarni program svojega boja proti kapitalističnemu izkoriščanju, proti okupatorju in domačim izdajalcem. Po letu 1937 se je ta misel razrastla v materialno silo, ki je v letih narodnoosvobodilne vojne 1941—1945 razodela vso svojo revolucionarno moč. V teh letih največjih preizkušenj je misel I. kongresa KPS prepojila slovenski narod, njegovo ogromno večino, slovensko delovno ljudstvo, delavce, kmete in domoljubno inteligenco, ter ga pod vodstvom Osvobodilne fronte povedla k zmagovitemu osvobodilnemu dejanju. Slovensko ljudstvo, ki se je zbiralo v Osvobodilni fronti, je skupaj z jugoslovanskim ljudstvom preokre-nilo tradicionalni tok slovenske zgodovine. Nekaj mesecev po ustanovitvi Osvobodilne fronte so že zagrmele prve partizanske puške na naših tleh. Zatlela je In Iz dneva v dan vse megočneje plamtela ljudska vstaja. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva je neusmiljeno pokopala podlo tradicijo tiste nacionalne politike, ki so jo dotlej kot edino zveličavno uganjali slovenski vladajoči razredi, ter se končala s popolno zmago in rešitvijo slovenskega nacionalnega vprašanja v novi Jugoslaviji. V bratski, ljudskodemokratični in popolnoma enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov je slovenski narod prvič po tisoč letih dobil lastno državnost. Juvane: »Agrokombinat je nastal iz 22 majhnih kmetijskih zadrug in državnih posestev na Sremiču in drugod. Proces združevanja je potekal v letih 1961 do 1964. Leta 1962 je bila opravljena arondacija in tedaj smo v Agrokombinatu pridobili 1100 hektarovzemljišč. Tedaj je nastala tudi enota za pospeševanje kmetijstva v kooperaciji. V tisti čas sega tudi obnova nasadov in vinogradov v privatnem sektorju, ko smo obnovili okoli 800 hektarov nasadov. Prevzeli smo tudi trgovino oziroma oskrbo s kmetijskimi repromateriali in ostalimi kmetijskimi potrebščinami. Naj dodam še to, dasmose leta 1978 pridružili sozdu Mercator. Mislim, daso bila to zelo plodna leta in da se nam je združevanje obrestovalo. No, najprej smo poslovali kot enovita delovna organizacija, kasneje pa smo formirali tozde. Sedaj imamo pet tozdov, lastna proizvodnja je organizirana v tozdu Sadjarstvo, Vinogradništvo in Poljedelstvo. V našem sistemu je okoli 400 članov in okoli 1000 kooperantov. Kot sem že rekel, je v družbeni lasti samo okoli 1000 hektarov, ostalih 14.000 hektarov pa je v zasebni lasti. Seveda je bil v vseh teh letih dosežen velik napredek. Leta 1964 smo odkupili le 360.000 litrov mleka, sedaj pa ga že preko 5 milijonov litrov. Agrokombinat šteje med največje pridelovalce sadja, saj ga v ugodnih letinah pridelamo 850 do 1000 vagonov, zlasti jabolk in hrušk.« DL: Za vse to so bila nedvomno potrebna velika vlaganja? Juvane: »Brez vlaganj seveda ne bi dosegli takšne pridelave, vendar pa so bili tedaj precej drugačni časi kakor sedaj. Investicijski denar je bil tedaj veliko cenejši, prav tako obratni kapital.« DL: Za kmetijstvo so nastopili težki časi, kako ste jih lani prebrodili? Juvane: »Fizični obseg proizvodnje smo dosegli, tu in tam celo presegli. Vendar nismo poslovali dobro, čeprav so indeksi finančnih kazalcev zelo visoki. Poleg tega pa je naša farma, ki je bila zgrajena v času nove politike obrestih mer, lansko poslovno leto zaključila z izgubo, ki znaša 500 milijonov dinarjev. DL: Verjetno bi bili poslovni rezultati drugačni, če bi ne bilo take razlike med cenami vhodnih materialov in cenami pridelkov? Juvane: »Čeprav o cenovnih neskladjih čivkajo že vrabci na strehi in o tem na veliko pišejo časopisi, vse skupaj nič ne pomaga, naj še jaz dodam svoje. Kmetijstvo namreč ne posluje v enakih razmerah kot ostalo gospodarstvo. Kmetijstvo pomaga vzdrževati delavčev življenjski standard in je sedaj nekakšna socialna ustanova naše družbe. V zadnjem času so se namreč cene repromaterialov dvignile za 240 odst., cene kmetijskih pridelkov pa so močno zaostajale. Poleg tega so se nam povečali tudi prispevki za družbene potrebe, stroški za obresti. Lani smo za obresti odšteli več, kakor pa smo potrebovali za osebne dohodke zaposlenih. Ker so cene ključnih kmetijskih pridelkov, mleka, mesain pšenice določene, seveda ne moremo nič narediti. Ker slabo poslujemo, namničneostanezaakumulacijo. Če ni ostanka dohodka, potem ni denarja za enostavno reprodukcijo, še manj za razširjeno. V takih razmerah seveda ni interesa za večjo pridelavo ne v družbenem Intervju Dolenjskega lista PRAŠIČI NAJBOLJ SMRDE TISTIM, KI JIH JEDO Direktor krškega M-Agrokombinata Franc Juvane pravi zase, da je kmečki sin iz Gorice pri Velikem Podlogu in tak bo ostal še naprej, saj skupaj s sestro še vedno obdeluje domačo kmetijo. Toda za njim je raznolika in bogata življenjska pot. štiri vojna leta je preživel kot izgnanec v Nemčiji, potem deloval v zadrugi pa spet na domači kmetiji, se politično udejstvoval v družbenopolitičnih organizacijah v domačem kraju. Kasneje se je po končani kmetijski šoli zaposlil v Agrokombinatu Krško, kjer je bil referent za arondacijo (ne brez poudarka pove, da je Agrokombinat dobil samo 20 hektarov svoje zemlje zastonj), kasneje vodja kooperacije pa pospeševalne službe, vmes pa je ob delu končal še višjo agronomsko šolo. Ko je leta 1974 postal predsednik občinskega izvršnega sveta, je bilo v občini zaposlenih 5500 delavcev, čez sedem let pa še enkratveč. V tistem obdobju je bilo v ■razvoj industrije vloženih tedanjih 450 milijard dinarjev, 100 milijard dinarjev pav infrastrukturo. Za tista leta, ko je moral skupaj ssvojim timom delati tudi po 16 ur na dan, pravi.dasejihjesplačaloživeti. Za svoje delo je prejel Valvazorjevo plaketo občine Krško in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Zdaj je že šesto leto direktor Agrokombinata, čezdve leti pa namerava v pokoj. Pogovor z njim je nastal v domala usodnih časih za kmetijstvo, hkrati pa je beseda tekla tudi o velikih posegih v posavski prostor, saj je tudi član programskega sveta za Krško polje pri medobčinski gospodarski zbornici. Z Juvancem seje pogovarjal novinar Jože Simčič. DL: Agrokombinat je v vseh teh letih prav gotovo doživljal velike spremembe, preden je postal to, kar je danes, največja družbena kmetijska organizacija v Posavju. priloga dolenjskega lista {2111 Neozdravljiva DolGZGH NA VOZIČKU V9DI POMILUJEŠ •v '■•••I Emob il>l9Q niiSao^ PROSTOR Koliko obrazov; koliko podob in oblik ima človeško življenje? Kdo bi jih vse videl, spoznal in razumel? Kaj je sreča? Trefluthos Ugodno počutje, bežen privid, posrečeno skladji ‘doba in telesa? Kaj je omama, kaj trezna presoja?Afl vemo tisto, kar vidimo, ali vidimo tisto, kar vemo?;Ka$ je videz, kaj je bistvo? Večna vprašanja, na kalei*a;vddno dobivamo pomanjkljive odgovore. 'spion9S9U Bolezen je ederrOčTobrazov življenja, neozdravljiva bolezen je eden riajbotj trpkih in krutih obrazov življenja. In v taobraz 35-1etni Metličan Srečko Šuštar gleda od rojstva: Srečko, postaven, čeden moški živega intelektualnega duha, je eden od približno 180 hemofilikov v Sldvbniji, neozdravljivih bolnikov, ki so svojo bolezen prinesli s seboj na svet. Med njimi je Srečko Šuštar eden najhujših bolnikov. O svoji bolezni in življenju z njo pripoveduje mirno, zbrano, brez ovinkarjenja, natančno, z veliko znanja. »Z marsičem glede svoje bolezni sem si bil na jasnem še preden sem začel hoditi v šolo. Vedel sem, da v nekaterih stvareh ne morem živeti tako, kot ostali otroci, moji vrstniki, vedel sem, da se ne smem voziti s kolesom, igrati nogometa, se igrati z nožem in se izogibati vsemu, pri čemer bi se lahko udaril, urezal, opraskal, poškodoval. Ker sem tudi po naravi bolj miren, sem se tem stvarem lažje odrekel.« Hemofilija, po slovensko se ji reče tudi krvavičnost, je krvna bolezen, ki jo prenašajo samo ženske, in to le na moške potomce, same pa za njo ne zbolijo. Zaradi pomanjkanja neke snovi v krvi se tem bolnikom kri pri urezih ipd. ne strjuje in pri vsaki taki poškodbi je nevarnost, da tak bolnik izkrvavi. Zato je pri vsaki krvavitvi potrebna zdravniška pomoč, umetno dajanje faktorja za strjevanje krvi. Sevedaso razlike tudi med hemofiliki, kot pri skoraj vsaki bolezni so tudi tu lažje in težje oblike. Šuštar ima eno najtežjih. Njegova bolezen se imenuje hemofilija A, kar pomeni, da mu v krvi močno primanjkuje faktorja 6. Zdrav človek ima tega OZlrcma vseh faktorjev za strjevanje krvi v krvi več deset odst., Srečko Šuštar pa manj kot odstotek. Pri Srečku so bolezen ugotovili, ko je bil star leto in pol in si jepri grizenju jabolka malo poškodoval dlesni pa se krvavitev ni ustavila. Takrat so ga prvič peljali naspecialistično kliniko v Ljubljano, ki je potem postala njegov drugi dom. 2e kot otrok je tam poznal vse zdravnike, sestre, strežnice, vse osebje, in oni njega. Tako se je navadil in navezal nato otroško kliniko, da se je tam zdravil (malo po protekciji) kar do dvajsetega leta. ZADNJA ŠTIRI LETA NI BIL ZUNAJ »Kot otrok sem moral pogosto v Ljubljano v bolnico in za najmanjšo stvar sem moral tam ostati po teden dni ali več. Kljub temu pa sem normalno hodil v šolo. Že od prvega razreda so sošolci vedeliza mojo bolezen, to jim je lepo razložil najprej ravnatelj, naš sosed, ki mi je tudi sicer veliko pomagal, in tovarišice. Ves čas v šoli zaradi bolezni nisem imel nikakršneprotekcijeinjetudi nisem hotel. Po tistem, ko sem bil v bolnici, so me en teden pustili, da sem nadoknadil, kar sem zamudil, potem pa spet tako, kot z vsemi učenci. Na šolo v Metliki imam zelo lepe spomine, prav tako na sošolce, ki mešesedaj, ko sem že več let priklenjen na posteljo in invalidski voziček, redno obiskujejo. Že od najzgodnejših šolskih let so mi sošolci veliko pomagali. Bolezen seje namreč slabšala, ničkolikokrat so mi nesli v šolo torbo, saj sem imel že zaradi tega težave. Če sem si roko samo malo nategnil, mi je močno otekel komolec ali rama, oteklina je bila močno boleča in dolgo ni izginila. Pri vseh hemofilikih so ravno sklepi zelo boleča točka. Dovolj je, da malo nerodno stopiš, pride do neznatnih notranjih Priznanja m. | F ^ i IMU v U IVI ELOm /%L/| 1 ■■ ■ jAk aaVal ■ ■ LJLISTI SL OD 4 KICjiLAV DO 1""*% / i i vacVOicLf poškodb vezi in podobnega, sklep v hipu močno oteče in je zelo boleč, oteklina pa ostane dolgo časa. To se z leti stopnjuje in vsak hemofilik ima »svoj« sklep.« Srečku je bolezen tako uničila kolena, tako da se že več let giblje lahko le z berglami oziroma na invalidskem vozičku in zadnja štiri leta ni bil zunaj stanovanja. Tako je ne samo neozdravljiv bolnik, ampak mu je ta že sama po sebi huda bolezen povzročila še težko invalidnost. »Sicer večina hemofilikov, ki nimajo tako težke oblike, živi dokaj normalno življenje, seveda v mejah, ki jim jih ostro zarisuje njihova bolezen. Vendar hodijo v službo, imaio družine...« Po četrtem razredu osnovne šole je bil Srečko skoraj celo leto v bolnici in tako je zamudil eno šolsko leto. To se mu je potem zgodilo še enkrat, v poklicni šoli v Kamniku. Njegova mama se z ganjeno hvaležnostjo spominja vseh, ki so njenemu sinu toliko pomagali, od ravnatelja, sošolcev, učiteljice, ki gajev2. razredu, potem ko je po daljšem zdravljenju v Ljubljani zamudil precej pouka, prišla na dom učit, da ne bi bil ob šolsko leto, do več kot ustrežljivega osebja metliškega zdravstvenega doma. »Vsakega Srečkovega zdravnika smo lahko vedno, ob kateremkoli času poklicali na dom, rešilecje bil zanj vedno na voljo, tako da je bil, če je bilo treba, v najkrajšem času v Ljubljani. Eden od zdravnikov, dr. Pečaver, njegov sin in Srečko sta bila sošolca, pa nas je celo povabil na počitnice v svojo hišico na morje. Vsem tem ljudem nimam kaj dati, samo hvaležna sem jim lahko.« POSTELJA ČLOVEKA VZAME Po končani metliški osemletki je šel Srečko v Kamnik, vdomzausposabljanjeinvalidnemladine, kjerseje izučil za RTV mehanika. »To je bil zame primeren poklic, poleg tega pa se je takrat govorilo, da bo Iskra v Metliki odprla obrat in sem računal, da se bom tu lahko zaposlil. Žal iz tega ni bilo nič, vSemič pa nisem mogel v službo, ker bi se moral voziti, vsakdanja vožnja v prepolnem avtobusu pa jeza take bolnike neprijetna in nevarna zadeva.« V Kamniku jeSrečkozaradi operacije tetive na nogi zamudil eno šolsko leto. »Taka operacija' hemofilika je bila v tistih časih podvig. Za operacijosem se odločil na začetku počitnic, da bi bil ob začetku novega šolskega leta nared. Vendar je prišlo do komplikacij in iz bolnice sem prišel šele naslednjo pomlad, z berglami pa sem shodil šele leto in pol po operaciji. Na- »Leta 1971 je začela delati očesna ambulanta v Novem mestu. Prvih pet let je ordiniral en sam zdravnik s petimi medicinskimi sestrami in instrumentarko. Leta 1975 je oddelek prevzel oftalmološko službo za vso Dolenjsko. Že ob ustanovitvi očesnega oddelka v bolnišnici so začeli tudi z mikrokirurgijo očesa, kar je velikega pomena pri operacijah na roženici, glavkom-skih operacijah In pri operačijah vseh vrst sive mrene. Po mikrokirurški metodi so opravili leta 1977 tudi prvo presaditev roženice. število teh operacij je počasi naraščalo in leta 1985 so opravili 15 takih presaditev. Leta 1977 so začeli vstavljati tudi magnetne proteze pri enukleaciji očesa in uporabljati kriopeksijo pri operaciji roženice. Ko so leta 1979 dobili laser, so uvedli tudi lasersko terapijo pri boleznih mrežnice in šare-nice. Vsa leta obstoja izpopolnjujejo tudi tehniko operacije sive mrehb, kr je najpogostejša operacija. V zadnjih letih šo prešli pri operaciji sive mrene še na sodobnejšo tehniko, ki je veliko bolj zanesljiva in terja manj spremljajočih komplikacij. Taka operacija pa je zanimiva tudi Zaradi možnosti vstavljanja plastične (posteriorne intraokularne) leče. Te so začeli vstavljati leta 1984. slednje šolsko leto je bilo prav pestro: dopoldne šola, popoldne fizioterapija, tako da sem imel cel dan zaseden. Pa nisem nikoli zamudil ne šole ne fizioterapije. V Kamniku je res v redu, ker je vse pod eno streho, internat, šola, delavnice in zdravniška oskrba.« V Kamniku se je Srečko začel bolj resno ukvarjati s šahom in se uvrstil v močno domsko ekipo. Po končani šoli je v Metliki leto dni čakal na primerno zaposlitev, ki jo je dobil v bližnji Novoteksovi temeljni organizaciji, kjer je delal kot pomožni laborant. »Delo je bilo blizu doma, fizično ni bilo naporno,delal sem normalnopoosemur, čeprav so mi nekajkrat predlagali, da bi delal leštiri ure. vendar tega nisem želel. Niti nisem pričakoval, da se bodo drugi meni prilagajali. Nikoli nisem pričakoval kakšnih privilegijev ali olajšav zaradi bolezni, kaj šele, da bi to izkoriščal. Službe nisem zamujal, čeprav sem moral, ker sem pač hodil bolj počasi in previdno, vstajati bolj zgodaj.« Vendar mlademu, delavoljnemu in sposobnemu fantu tudi to, da bi lahko v miru hodil v službo, ni bilo dolgo dano. Po petih letih so se začele hude težave z nogo, del mišice mu je odmrl, dalj časa je bil spet v Ljubljani in ostal dve leti na bolniški. »Prej sem bil le enkrat dva meseca na bolniški, ko sem se pri pripravljanju sendviča močno urezal v prst.« Hudetežavez nogo so ga najprej spravile na bergle, zaradi dolgega neprekinjenega ležanja pa so mu noge tako opešale, da ga je to spravilo na invalidski voziček. »Posteljačloveka vzame,« pravi. Potem je bil Srečko Šuštar kot invalid prve kategorije upokojen. Danes dobi 13 starih milijonov, od tega je pokojnine 5 milijonov dinarjev. »PA MOGAO BI VOZITI NEKI DŽIP« Ko jebil kot mlad fant še pri močeh, je poletiš prijatelji rad posedel pred metliškim hotelom ali na Veselici, bil je ribič, od malega ga je privlačila Kolpa, saj je bilo plavanje ena redkih telesnih dejavnosti, ki je bila za take bolnike celo priporočljiva. Se danes pa ne more razumeti, zakaj je moral na vojaški nabor. Nič niso pomagali vsi zdravniški izvidi, fant je moral sam pred vojaško komisijo v Ljubljano. In tako so zdravniki gledali postavnega 185 cm visokega in 80 kg težkega fanta in izvide o njegovi hudi bolezni in se kar nekako niso mogli sprijazniti, da ta ne bo vojak. »Na koncu mi jezd-ravnik rekel: ,Pa mogao bi ti voziti neki džip.' No, Da bi pridobili primerno znanje, so zdravniki novomeškega očesnega oddelka obiskali znane klinike v Moskvi, Kobenhavnu, Dusseldorfu in Giesnu. Leta 1984 je oddelek prejel štipendijo svetovne zdravstvene organizacije za izpopolnjevanje v oftalmologiji.« To je obrazložitev za podeljeno Priznanje dr. Jožeta Potrča, ki ga je ob letošnjem dnevu zdravja, 7. aprila, v prostorih skupščine SRS v imenu očesnega oddelka novomeške bolnišnice prevzela njegova ustanoviteljica in današnja predstojnica dr. Vesna Morela. Za besedilom in priznanjem, ki je letos doseglo tudi dolenjsko zdravstvo, se skriva dosti več, predvsem dolgoletno trdo delo in znanje, kar je potrdil pogovor z dr. Vesno Morelovo. — Bi predstavili vaš zdravstveni team in ostalo osebje, ki je najbolj zaslužno za visoko družbeno priznanje očesnemu oddelku, saj se za tako vidnimi uspehi vselej skrivajo ljudje? »Svoje sodelavce zdravnike bom naštela po stažu: dr. Barbara Kusič, dr. Branimir Jurekovič, dr. Marija Gregorčič, dr. Cvetka Mirt in dr. Lilijana Uršič. Za uspešno delo tako pri operacijah kot sicer na oddelku pa ima zasluge tudi ostalo osebje, predvsem glavna medicinska sestra Anica Preskar in instrumentarka Mimica Rade.« — Koliko presaditev roženice ste opravili doslej in kaj tak poseg pomeni bolniku? »Od leta 1977 smo opravili nad 50 takih operacij; lani jih je bilo osem, marca letos pa smo imeli tri skoro v enem tednu. Presaditev roženice ni samo z medicinskega vidika uspel poseg, gre za bolnika, ki mu vrnemo vid, sicer bi do konca življenja lahko razločeval le svetlobo od teme. Tak bolnik ni sposoben kakršnega koli dela in skrbi zase« — Hazen vas so se v tujini izpopolnjevali tudi nekateri drugi zdravniki, toda ali imate pridobljenemu znanju na voljo tudi potrebno sodobno opremo? »Medtem ko je bil dr. Jurekovič na kliniki v Moskvi in dr. Gregorčičeva v Kobenhavnu, sem bila jaz v Dusseldorfu in v Giesnu. Za omenjene zahtevne posege in diagnostiko imamo potrebno aparaturo in pripomočke, vendar ob naglem razvoju vse to naglo zastareva, poleg tega se tudi kvari, ker je neprestano v uporabi. Hude težave so pri nabavi novih aparatov, ker gre za uvoz, in dolgotrajne postopke, kar pa je splošen problem in ga ne bi razčlenjevala. Ko pa že neki pomemben aparat dobimo, ga nimamo kam postaviti.« — Ali je prostorska stiska pri vas tudi ena poglavitnih težav in ovir za nemoteno strokovno delo? »Pomanjkanje prostora na očesnem oddelku bolnišnice in v ambulanti je tolikšno, da tako ne gre več dalje. V sobe večkrat postavljamo zasilne postelje,, kajti oddelek je grajen za 33 postelj, imamo pa pogosto 45 zasedenih. Ambulante bomo v kratkem preselili v preurejene kletne prostore, kar je zaenkmt edina možna rešitev. Ko smo pred kratkim dobili nov aparat za biometrijo očesa, ga ni bilo kam namestiti; morali smo izprazniti eno bolniških sob, tako da fmamo za paciente še manj prostora.« — Očesne ambulatne delajo tudi v nekaterih drugih centrih Dolenjske. Kako se obnesejo? »Naši zdravniki hodijo v ambulante v Metliki, Črnomlju, Trebnjem in Krškem, da bi ustregli zahtevam tamkajšnjih ljudi, vendar te ambulante niso primerno opremljene. Pregled in diagnostika v zunanjih ambulantah in v Novem mestu nista enakovredna, ker imamo samo tu zares sodobno in kvalitetno opremo. Prav zato v zunanjih ambulantah bolnike večkrat naročajo še na pregled v Novo mesto, kar vse veliko stane. Menim, da bi morali imeti v Posavju glede na patologijo in število pacientov tistih krajev lastno ambulanto z vso sodobno opremo. To bi bilo tudi finančno povsem opravičljivo.« — Po kakšnih načelih vodite in usmerjate ostali kader, saj je za dobro počutje bolnika pomembno tudi delo sester in strežnic? »V zdravstvu je ugotovljeno, da si je le slaba četrtina zaposlenih izbrala pravi poklic. Zdravstveni delavec, najsi bo zdravnik, sestra ali strežnica, morajo biti pripravljeni na odrekanje v osebnem življenju. Menim pa, da so požrtvovalnost, marljivost in vestnost pri delu s pripadnostjo oddelku vred tiste lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak. Pri nas pa smo še dogovorjeni, da se o slabih plačah pred bolniki ne govori. Niso oni krivi, če kdo premalo zasluži, lahko pa bi dobil občutek, da se nam ne ljubi delati. Bolnik mora imeti zaupanje v zdravstveni kader in mi ga skušamo opravičiti, ne glede na vse težave in razmere.« Da je zaupanje ljudi v novomeški očesni oddelek veliko, pove podatek, da je v njem polovica bolnikov iz najrazličnejših krajev Slovenije in države tja do Skop-Ija. Dr. Vesna Morela, ki kot duša in uradni vodja oddelka svoje znanje prenaša tudi na ostale zdravnike, pa je v letu 1985 prejela Nagrado občine Novo mesto, s čimer so se ji tudi v domači občini hoteli oddolžiti za njene izjemne zasluge. RIA BAČER končno so me le spoznali za nesposobnega za vojsko, ampak samo v mirnem času.« Ob krvavitvah hemofiliki dobivajo manjkajoči faktor, potreben za strjevanje krvi, tako imenovano plazmo. Srečkovo telo pa zadnjih deset let to zavrača. V Švici in Ameriki so že izdelali tak faktor, ki ta imunski proces zaobide in tako bi to zdravilo, če bi ga potreboval, lahko dobil. »V zadnjih šestih, sedmih letih, kar obstoja, jeza hemofilike ogromno naredilo naše društvo. Prav po zaslugi tega društva so sedaj tudi v nekaterih drugih bolnišnicah usposobljeni za nudenje pomoči hemofilikom, tudi v Novem mestu, tako da nam ni treba več za vsako malenkost v Ljubljano. Prav tako si nekateri naši člani lahko faktor dajejo kar sami. Naše društvo ima tudi velike zasluge, da v Sloveniji testirajo kri na aids, to je naša velika zmaga. Na aids so testirali tudi vse hemofilike v Sloveniji. K meni so prišli na dom, čeprav se jaz s plazmo nisem mogel okužiti, ker je že deset let nisem dobil. Naše društvo in še posebej predsednik Jože Faganel je zelo aktivno in smo tudi člani svetovnega združenja hemofilikov, ki ima sedež v Montrealu, kjer našo dejavnost cenijo. Prav zaradi te aktivnosti društva je bilo nekaj slovenskih specialistov na izpopolnjevanju v tujini, prav tako ekipa fizioterapevtov, kajti fizioterapija je za nas izredno pomembna. DRUŠTVO HEMOFILIKOV ODVISNO OD LOTERIJE Nasploh lahko rečem, da smo v Sloveniji na tem področju na ravni razvitih držav. Kljubtemu pavdružbi hemofiliki nismo deležni nobenih ugodnosti, jaz sem jih deležen kot invalid, ne kot hemofilik. Kot invalid imam ugodnosti pri nakupu avtomobila, če bi pa hotel priti do svojega stanovanja ali do hiše, veljajo zame isti kriteriji kot za vse ostale, pa čeprav bi jaz, ki sem na vozičku, bolj potreboval primerno stanovanje kot avto. Ko si na vozičku, šele spoznaš, kako potrebuješ prostor. Jaz se v tem stanovanju ne morem niti obrniti, ven ne grem zato, ker je to povezano s težavami, po stopnicah me je treba nositi, v stanovanju ne morem z vozičkom v kopalnico. Poleg tega smo mi težji bolniki, ki smo povrhu vsega še oddaljeni od Ljubljane, prikrajšani še za marsikaj. Ker si vezan na dom in na oskrbo, ne moreš redno študirati, ne moreš si privoščiti redne in prepotrebne fizioterapije. Jaz še vedno mislim, da bi se s pomočjo primerne in rednefizioterapiješe lahko postavil na noge, prav zato premišljam, da bi se preselil v Ljubljano, v dom za mlajše invalide, kjer bi imel vso potrebno oskrbo in veliko večje možnosti. O odnosu družbe do hemofilikov oziroma do našega društva naj povem še to: delo našega društva financira loterijski zavod, vendar je to bolj mačehovski odnos, saj bomo letos dobili le okoli sto starih milijonov. Že sedaj pa bi tudi mi morali imeti človeka, ki bi bil zaposlen vdruštvu in skrbel za njegovočim boljše in čim bolj koristno delo. Danes je tudi zdravstveni pogled na hemofilike drugačen. Celo spodbujajo nas k telesni dejavnosti, seveda z veliko mero previdnosti in pazljivosti, saj to krepi splošno zdravje, spodbujajo nas k učenju iri študiju, večina hemofilikov je redno zaposlenih, skratka večina jih živi karse leda normalno. Tudi jaz bi se danes gotovo odločil za študij, saj se že tudi pri nas danes delo seli k človeku.« V Ljubljani imaSrečko precej znancev in prijateljev, med drugim tudi dva bratranca, oba prav tako hemofilika. Srečkova mama in njeni dve sestri imajo vsaka po enega sina in vsi trije imajo hemofilijo, le da Srečkova bratranca precej lažjo obliko. »Eden, če jetre-ba, še sam nameče kamion peska.« Od malegaSrečko redno bereštevilnečasopiseinše danes gre precejšen del njegoveskromne pokojnine za časopise in revije. »Knjige pa sem že kot otrok zavestno bral le, ko sem bil v bolnici ali sem moral doma ležati. Vedel sem, da bom slej ko prej moral v bolnico, tam pa sem bral kar vse po vrsti. T udi televiziji se nisem pustil zasužnjiti. Pred leti sem se precej u kvarjal z računalništvom, vendar bi si za resnejše delo na tem področju moral nabaviti boljši računalnik z dodatno opremo, to pa je pri nas zelo drago. Sedaj se ukvarjam s filatelijo, vedno bolj pa me zanima tudi astronomija in sem si že nabavil leče za kar močan teleskop. Še vedno bi rad igral šah, vendar nimam soigralca. Precej se ukvarjam z nečakoma, skratka kar naprej sem z nečem zaposlen.« Močno ga zanimajo družbene teme in položaj naše družbe nasploh. »Nekateri mislijo, da je to zame odveč, češ da imam pokojnino, sem brez skrbi in doma ležim. Pa ni tako, jaz sepočutim še bolj ogroženega. Če bi do česa prišlo, si bo vsak lahko na nek način pomagal, če ne drugega, si bo navrtu nekaj pridelal, jaz pa ne. Če pa bo šlo družbi bolje, bo to dobro tudi zame.« In če bo bolje Srečku Šuštarju, bo to lahko družbi v ponos. A. BARTELJ Novomeške gostilne _ PIJEJO LIKOF, ČE MAČEK S PEČI PADE Leta 1981 je Dolenjski muzej založil knjižico etnologinje Slavke Ložar »Novomeške gostilne in gostilničarji«. Delo, ki je bilo sprejeto z velikim zanimanjem, je spremljala tudi zelo obiskana razstava v novomeškem muzeju. Takrat se je rodila misel, naj bi Ložarjeva delo zaokrožila in na podoben način obdelala vse gostilne, ki so v minulem in delu našega stoletja (do druge vojne) delovale na območju občine Novo mesto. Po več kot štirih letih dela je pripravila rokopis, ki vsebuje žitje in bitje več kot 250 gostišč, raziskovalka se je poleg na za tako nalogo običajne pogovore na terenu naslonila tudi na blizu 30 pisnih virov. Na deželo, kot sama lepo pravi, je hodila za avtobusom in peš, le enkrat ali dvakrat je imela na voljo službeni avto. Z zadnjo piko v rokopisu je Ložarjeva, hči znanega novomeškega gostilničarja Ivana Košaka, do konca izpolnila nalogo, ki jo je zadal, čeprav ne neposredno, njen oče, ko je rad in z veliko vednostjo pripovedoval o novomeških oštirjih in oštarijah. Zdaj je na potezi Dolenjski muzej. Z avtoričinim dovoljenjem objavljamo nekaj za širšo javnostzani-mivejših, čeprav iztrganih ugotovitev iz drugega dela raziskave, ki zdaj čaka tiskarja. Leta 1868 so bile »O malej obliki nasvitlo dani zakoni (postave) in ukazi za Kranjsko GOSTILNIČARSTVO ALI OŠTIRSTVO«. Pravice gostilničarjev so bile: »tujce pod streho jemati, jedila na prodaj imeti, upijančljivo pitje točiti razun žganja, žganje točiti, kuhano kavo (kofe), drugo gorko pitje in pa druge hladivne in kre-pčavne jedi in pijače prodajati«. Najboljši obiskovalci gostiln so bili sejmarji, posebno v krajih, ki so imeli sejemske pravice. Prodajalci živine in drugega sejemskega blaga pa kupci, kramarji in prekupčevalci, mešetarji, skratka vsa pisana množica ljudi je gostilničarjem polnila žepe. Ob takih dneh so imele »dober kup« tudi vse gostilne, ki so stale obcestah, po katerih sosevračalisejmarji.Tisose že opiti ustavljali v teh krčmah na poti domov in nerazsodno zapravljali denar, ki so ga dobili za prodano živino in drugo blago. Pri tem so seskušali okoristiti razni špekulanti, ki so hoteli zastonj priti do pijače. Nekateri kmetje, ki se jim ni posrečilo prodati živino na sejmu, so jo skušali prodati spotoma, četudi pod ceno, samo da se ne bi z živino vrnili domov. POHVALA GOSPODA ŽUPANA Gostilne v okolici mesta ali trga so bile zlasti ob nedeljah dobro obiskane. Meščani so takrat radi zapuščali puščobo mesta, zaželeli so si sprehod v naravo ali daljši izlet, za spremembo pa so si privoščili še dobrote tedaj najbolj znanih podeželskih gostilničark. Te so se prav posebno potrudile. Ne samo zaradi zaslužka, temveč tudi zato, ker jim je laskala pohvala gospoda župana, okrajnega glavarja, predsednika sodišča, adjunktov, profesorjev in druge »mestne gospode«, ki je potem širila ugled in dober glas njihovih gostiln. Mnoge gostilne so imele kot svoje stalne goste vaščane, ki so prišli ob večerih pomoževat in politizirat, kvartat mlajši prepevat. Trdina je zapisal, kar nedvomno tudi drži: »V krčmah imajo ljudje trojen pomenek, ali klafajo ali se oštevajo eden drugega ali pa obrekujejo svoje znance in prijatelje.« Pogosto so se v krčmah pogovarjali tudi o vražah in coprnicah. V večjih krajih se je v gostilnah zbirala trška »gospoda«, tako učitelji, orožniki, financarji, obrtniki in drugi. Tudi nadležnih beračev in raznih potepuhov ni manjkalo. Bilo jih je kar precej, svoj stalni prostor pa so imeli v veži ali v gostilni za vrati. Vsaka gostilna je poznala tudi vaške pijančke, od katerih so mnogi zapravili svoje premoženje pravv krčmi. Držal je pregovor, da »krčmarska kreda gruntec pojeda« in tudi drugi, da »na smrekovi vejici se hudič ujčka«. V gostilnah je pogosto prišlo do pretepov, včasih celo krvavih. Pretep je največkrat izzvala skupina znanih pretepačev, ki je prišla v gostilno izzivat »na korajžo«, nastal pa je v razgretih glavah zaradi preobilo popite pijače, zaradi deklet, raznih žaljivk pa tudi političnih nasprotij. Gostilničar je navadno tako druščino, če ji je bil kos, spehal skozi vrataali pa poslal po »vahtmajstra«. Ravs se je največkrat nadaljeval in končal pred gostilno. »Zjutraj smo pa po dvorišču pobirali knofe«, se spominja nekdanja gostilničarka. Prehrana je bila v manjših podeželskih gostilnah razen ob nedeljah in sejemskih dneh bolj skromna. V Revolucionarji____ VSE SE ZAČNE PRI LJUDEH, NE PRI RESOLUCIJAH Olga Vipotnik, sicer po rodu in govorici Ljubljančanka, sodi med tiste slovenske revolucionarje in funkcionarje, ki znajo s toplo in lepo oblikovano besedo brez političnih fraz najti stik z ljudmi na terenu. Pogovor z vaškimi otroki, kakršnega je imelapedavno na mirnopeški osnovni šoli o partizanskih časih, pri njej ne izzveni v slikanje junaštva mladih fantov in deklet, ki so se že v najzgodnejših nastankih OF spuščali v akcije zoper okupatorja. Govorila jim je tudi o mladostni lahkomišljenosti, ki je botrovala mnogim drznostim, in tudi o človeških stiskah, strahu, ki se je včasih loteval tudi najbolj pogumnih borcev. Prav na Mirnopeško dolino pa vežejo Olgo Vipotnik posebni spomini. »Ker sem v Ljubljani pri delu za OF kot še ne osemnajst let stara skojevka postala znana tudi sovražniku in njegovim sodelavcem, ki so mi poslali celo grozilno pismo, sem morala od doma. Preko zvez z železničarji sem prišla v Mirno peč, od koder sem nameravala takoj v partizane, a so me tukajšnji aktivisti zadržali, češ da bi jim bila laljko v pomoč pri organiziranju terenskih odborov OF ‘po vaseh. S tem sem imela izkušnje iz Ljubljane. Spoznala sem vse vasi in veliko njenih prijaznih in poštenih ljudi. Prav ganjena sem bila, ko je veliko let po vojni Somrakova Tilka nekje našla listek z mojo pisavo, na njem je bil seznam takratnih sodelavcev OF.«. Tudi v Mirni peči je novi aktivistki kmalu postalo »prevroče«, kajti križarjenje mlade Ljubljančanke po vaseh, kjer je vsak vsakogar poznal, ni ostalo dolgo prikrito. Potem je šla na Frato, postala je borka v bataljonu, potem v Gubčevi brigadi. Leta 1943 je bila pri napadu na Žužemberk ranjena; pozdravili so jo v roških bolnišnicah. Na Jelenbreg in dr. Pavla Lunačka-lgorja jo še danes vežeta hvaležnost in spoštovanje. V partizanih je imela različne dolžnosti. »Tudi intendantka sem bila, a se pri tem delu nisem obnesla. Iz šole sem vedela, da je za zdravo prehrano potrebno uživati dosti zelenjave in sadja, zato sem z neke preskrbovalne akcije pripeljala poln voz repe, pese, fižola in sadnih krhljev. Strašno so me kritizirali, ker sem na kravo pozabila. Meso so borci najbolj pogrešali. Prestavili so me k političnemu delu. Sodelovala je tudi pri reviji Mladi tovariš in poskrbela za objavo prvih pesmi Vide Brestove. Leta 1944 se je udeležila mladinskega kongresa v Drvarju in takrat prvič srečala Tita. To so nevezani drobci njenega partizanstva. Ko pa jo je ena mirnopeških deklic vprašala, kateri je bil njen najbolj žalosten dogodek iz teh časov, ni odgovorila z vnaprej pripravljenim odgovorom za take priložnosti. Pomislila hiše padel rdeč nagelj na kolono nemških ujetnikov, k so jo naši borci vodili skozi mesto, sem vedela, a nacizem kljub končani vojni še ni zatrt.« Tudi današnjo mlado generacijo skuša Vipotnikov, razumeti. »O mladih ljudeh današnjega časa iman najboljše mnenje. Razumeti pa bi morali tudi na borce, ko pričakujemo od njih spoštovanje do idealov ki so našo generacijo vodili v boj in domovinskr obnovo, časi so bili neusmiljeno trdi. Če mlad človel ne bo tega spoštoval, če tega čuta nima, ne bo spošto val niti lastnih staršev ne vzgojiteljev, ničesar. Menim da imajo mladi prav, ko hočejo in zahtevajo boljši razmere, več vpliva na družbenadogajanja, toda bojin se, da brez povezav z izkušeno starejšo generacij' tega ne bodo zmogli.« Ljubezen do narave Olgi Vipotnikovi pomeni hkrai dolžnost, ki naj bi jo starejše generacije vcepljale mladim. »Čuvati naravo, živeti z njo, biti kot ljudje dobrega srca in odkritih misli, je del tistega, kar človeka osrečuje,« je preprosto rekla malim iz Mirne peči- , ••.'rošoivetii. Po vojni se je Olga Vipotnik.posvetila pedagoški stroki, v Zvezi prijateljev mladine je na čelu slovenske organizacije od njene ustanovitve v letu 1952. Sest let je bila tudi predsednica Sveta za vzgojo in zaščito otrok Jugoslavije. »Od vsegfiiačetka smo si v Zvezi prijateljev mladine prizadevaj) pridobiti strokovnjake raznih vrst, da bi s svojim znanjem pomagali oblikovati naše programe pri rasti jn vzgoji otrok, pri družinski in družbeni vzgoji doma, v šolj, vrtcu in v krajevnih skupnostih. Prepričana,sem, $a;se vse začne in konča pri ljudeh, njihovi sposobnosti in delavoljnosti, ne pa pri sklepih in resolucijah.« R. BAČER za kakovost raznih vin: »cuckovec, cviček, žvižgalec, kislica, zavrelica, kobin. zelnica, prazno, polno (da so usta polna), glavobolno.bodljivo.grizljivo, samotečno, tečno, zaspano, dremotno, gladko, kaplja, nedolžna kri...« 2ganje, to je slivovko, tropinovec, sadjevec in brinovec so gostilničarji navadno kuhali doma. Nekateri pa so poznali tudi »heroš«, ceneno žganje, ki je bilo mešanicašpirita in vode, kimljevec (špirit in esenca kimlja), malago (grenko žganje iz rož). Trdina je zapisal, da so v »novomeškem okraju dali ljudje žganju, ki se dela iz špirita, zaničljiv pridevek »brljavka«. Brljavkar je bil štacunski pivec, vrtoglavec, zguba«. MED SVETIM OPRAVILOM ZAPRTE GOSTILNE Kruh so v večini gostiln pekli doma. Nekatere gostilne so z njim zalagale tudi druge kraje. Pekli so največ bel kruh, ki je bil namenjen za prodajo in si ga je kmet privoščil za spremembo, kajti doma je jedel le ovsen, koruzen ali ajdov kruh. Zabave tudi v podeželskih gostijah nlbilo malo. Če že ni vaški muzikant nategoval harmoniko, je bil pri marsikateri gostilni tudi orkeatrion (tajna), citre, gramofon, peli so domači pevskjcZfcpri, pa tudi vaški fantje so znali ubrano zapeta Plesali so navadno ob nedeljah. Vendar so bile tudi pteabavah omejitve in so vmes posegali upravni orgaBkefia $o v gostilni imeli godbo, so morali prositi ustrezen organ za dovoljenjein plačati tudi takso. 2e leta 1880berftmQ;V Novicah o seji srenjskega zbora v šentjemeji|Kkjeir3se,je med drugim določilo, »da naj v srenjsko kaso plača vsaki krčmar od godbe, katero ima obnedeljah in,pr$£nikih«, in še, aa se je »enoglasno sklenilo, da morajo,bitjgpstilne in proda- jalnice ob nedeljah in praznikih med svetim opravilom zaprte«. , a iiasniiq • Mnogi vaščani so hoteli več ali manj pomemben dogodek tudi »zaliti«, pa naj je bil god, rojstvootrokaali pa dobra kupčija. Tudi po dobro opravljenem delu jp sledil »likof«. V Šentjerneju soceiorekli, da »pijejo likof že, če maček s peči pade«. Večje gostilne so imele kegljišče in balinišče. Ob večerih pa so kvartopirci, ki so imeli svoj stalni kot in mizo, vrgli karte. Priljubljena igra sta bila durak in šnops. V nekaterih boljših gostilnah so imeli tudi biljard. Pogosto so igrali marjanco ali pa tombolo. je, preden je rekla: »Bilo je nešteto res žalostnih dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabila, rada pa bi vam opisala tesnobo, žalost in razočaranje nas borcev, ko smo po vojni zapuščali Koroško. To deželo smo osvobojali z mnogimi žrtvami. Skupaj z zavezniško angleško vojsko smo vkorakali v Celovec, mi pa smo ga morali iz mednarodnih političnih razlogov kmalu zapustiti. 2e tedaj, ko sem videla, da je z neke celovške najboljšem primeru so postregli z mrzlim prigrizkom (domačimi klobasami). V preprostih krčmah pa ob delavnikih pogosto še kruha ni bilo. Večja izbira je bila v gostilnah, ki so imele svoje stalne goste. Ko zasledujemo prehrano v dolenjskih gostilnah pred vojno, ugotovimo, da je bila različna glede na kraj, čas in sestav prebivalstva. V Novem mestu, 2užembe-rku, Dolenjskih Toplicah in v vaseh, ki so imele šolo, pošto in orožniško postajo in kjer je vrhnjo plast prebivalstva sestavljajo uradništvo in obrtništvo, so boljše gostilne (razen nekaj krčem) vsak dan imele tople obroke hrane. V takih gostilnah so se prehranjevali učitelji in samski uradniki. Hrana za take goste je bila domača, vendar skrbno pripravljena. Drugače je bilo ob sejemskih dneh. Za sejmarje bila hrana skoraj po vseh gostilnah enaka: meSo v juhi (telerflajš), juha z rezanci, golaž, obara (ajmoht) s telečjim, svinjskim ali kurjim mesom, vampi, jetra ali pljuča v omaki, telečja in svinjska pečenka, pozimi klobase(pečenicealikrvavice)zzeljem.Vedetijetreba, da so gostilničarji ob sejmih klali prašiče in teleta. Nedeljski obiskovalci, napovedani in nenapovedani, so si lahko privoščili doma vzrejene piščance, pitane purane, gosi in race, dobre kmečke »potvice«, buhteljne in flancate. Če je bil gostilničar lovec, jeznala gospodinja dobro pripraviti tudi divjačino. Na mizi je bil vedno dober domač kmečki kruh, črn ob sejmih, ob nedeljah pa ržen, koruzen, bel ali zmesen. Najbolj upoštevana stalna pustna jed so bila svinjska rebrca z zeljem, šunka, pleče, klobasa in ajdova potica. Ob postu (na pepelnico in veliki petek) sov mnogih gostilnah pripravili postno jed štokfiš (polenovko). Za 2užemberk je Trdina zapisal: »Na debeli četrtek je tod ,treh piskrčkovgod'. V enem kuhasesvinjinainvjuhinje koleraba (kar je dobra jed), če ju ni, pa kaša; v drugem zelje, v tretjem štruklji, ki morajo biti na Dolenjskem vselej, kedar je večja pojedina. Vse to kuha se šele zvečer, opoldne pa žveči krmopir ali kaj tacega.« KoješevKrki in pritokih do leta 1881 mrgolelo rakov žlahtnikov, je bila ta slastna jed v mnogih gostilnah tudi ob navadnih dneh popotniku na razpolago. RED PRI NAKUPU VINA Vino, ki so ga točili gostilničarji, so v glavnem pridelali v svojih vinogradih. Če je bilo tega premalo ali vinogradov pri hiši sploh niso imeli, so vino kupovali pri kmetih v okoliških goricah. Tisti, ki so imeli večji promet, so ga navadno »vozili« iz najbližjih okolišev, tako iz Gadove peči, Trške gore, Tolstega vrha, z Bizeljskega ali iz Bele krajine, pa tudi z hrvaške Vivo-dine. Nakup vina je potekal po določenem redu. Običajno je prodajalec prinesel pokušnjo-štokovaj (štokovščina), nakar je gostilničar zbarantal ceno. Temu je sledila »furenga«, šli so »točitvino«. Nekateri so rekli »grem na štokovanje« ali »sem bil naštokovanju«, drugi »grem točitvino«. Cejevinogradnikgostilničarju prodal veliko vina, je pripravil tudi pojedino, včasih kar »celo ohcet«. Ob prodaji je kupcu pripadal za tovornika-voznika»liternačep«, tose pravi: nasto litrov kupljenega vina en liter »navrh«. S tako količino so napolnili prineseni putrh. Vino v putrhu je moralo biti enako kotvsodu, karsosproti preverjali. Gostilničarje navadno obdaroval otroke in ženski »dal enga kovača tringelta«. Pivci so dobremu ali slabemu vinu dajali primerna imena. Janez Trdina je navedel zanimiv seznam imen VEČ ŽIVAHNOSTI IN RAZPRTIJ Stalne vsakoletne zabave: silvestrovanje, martinovanje in pust so se začele in končale v gostilnah. Vse priprave in razgovori o takih zabavah so potekali tamkaj ob večerih. Po končanih norijah in vseh dogajanjih pa so spet na dolgo in široko razpravljali v gostilnah. Čas narodnega prebujanjaje razgibaltudi podeželje. Veljavni možje — učitelji, župani, gostilničarji — so vabili razna društva (društvo rokodelskih pomočnikov ali obrtnikov, sokole, orle, čitalničarje, gasilce, lovce, deklet), da sc v vas. orgsnizi= rali zabave in kulturne prireditve. Vse to je prinašalo v kraje spremembe, novega duha, novo miselnost, ki je spodrivala staro in preživeto. Razne politične stranke so vnesle v kraje več živahnosti pa tudi razprtij. V večini vaških gostiln je bila oprema v edinem prostoru, ki je služil za goste, zelo preprosta. Marsikaj ni ustrezalo najnujnejšim higienskim zahtevam. Običajno so bile pri oknih klopi s podolgovatimi mizami, ob drugi strani mizica za posodo in poleg škaf z vodo za pomivanje. Na steni je bila vzidana omarica za žganje, naoknih pasoviselazagrinjala.skaterimisoob večerih zastirali okna. Razen morda družinskih fotografij, nabožnih slik in »bohkovega kota« ni bilo na stenah ničesar. Mize niso bile pogrnjene. Boljše vaške gostilne so imele navadno dva prostora: za navadne, vsakodnevne goste in »ekstracimer« za boljše, navadno nedeljske obiskovalce, tak prostor je bil intimnejši, oprema lepša, na oknih kratke zavese, na stenah slike — tiski z lovskimi ali zgodovinskimi motivi, pogosto skupinske fotografije ali pa diplome, ki jih ie gostilničar prejel za kvalitetno vino, za dobro vzrejeno živino in podobno. Tudi uokvirjeno obrtno dovoljenje je navadno viselo tu. Ob steni za vrati je bila kredenca za steklenino, pred njo pa miza za točenje pijač. Mize so pogrinjali le-uglednejšim gostom. Izpod stropa je visela svetilka na petrolej, plin ali karbid, pozneje jo je nadomestila električna razsvetljava. T udi pepelniki in pljuvalniki so sodili v boljšo gostilno. Naj bodo omenjena še prenočišča, ki so jih imele mnoge gostilne v večjih krajih in zdraviliščih, pa tudi v krajih, kjer so bili sejmi. Take gostilne so prenočevale zdraviliške goste (šmarjeta, Dolenjske Toplice), sejmarje (Šentjernej, Škocjan, 2užemberk). V Šmihelu pri Novem mestu so občasno prenočevali svojci učenk, ki so med šolskim letom stanovale v samostanski šoli. Vhod v gostilno je kazal »cagar« (izvesek). Ta je bil včasih zelo preprost — samo oblanci, ki so viseli nad vrati, drugič pa pločevinast ali železen v obliki grozda in trtnih listov (izdelek dvorske livarne ali domačega kovača). Nekatere gostilne so imele napisano tablo ali pa je bilo ime gostilne napisano nad vrati nazidu. V hiši kjer je bil »pušelšank«, je visel smrekov vršiček. Pripravil: M. B If 'tj, MARUA S Slavka Ložar v pogovoru z Jožetom Dergancem, Zalog, avgusta 1983. Polemika _____ »NUKLEARKE SO LAHKO EKONOMSKA, NE PA EKOLOŠKA KATASTROFA« K tem vrsticam me je spodbudilo v prvi vrsti razmišljanje tov. J. Dularja, predsednika KPO JE Krško, objavljeno v prilogi Dolenjskega lista 26. 3. 1987 pod naslovom: Nuklearke so lahko ekonomska, ne pa ekološka katastrofa. Takoj uvodoma moram pristaviti, da je moj odnos do jedrske energije popolnoma nasproten odnosu tov. Dularja, ki sicer zase pravi, da ni zagrizen pristaš jedrskih elektrarn. Zase lahko trdim nasprotno: sem zagrizen nasprotnik jedrskih elektrarn današnjega tehnološkega trenutka. Tudi pri tov. Dularju bi si glede na njegov vodilni položaj v JE Krško silno želel, da bi bil zagrizen pristaš JE in potiho tudi upam, da tudi je. Vsaj po do sedaj varnem obratovanju JE Krško (sodeč po dostopnih podatkih, ki mi jih je ljubeznivo posredovalo vodstvo JE) bi tako sodil in še naprej želel. V nobenem primeru si niti malo ne želim, da bi tehnološka katastrofa v JE Krško prinesla še dodaten argument proti JE. Osebno mi popolnoma zgoščajo dosedanji dokazi in nesreče drugod, zato obstoječe JE delim le na bolj ali manj nevarne. Zaradi najinega popolnoma različnega odnosa do JE in jedrske tehnologije kompromis seveda ni možen, saj si lahko le pristaš ali nasprotnik jedrske tehnologije. V tem primeru vmesne poti po mojem mnenju ni. Odprt, nežaljiv in strpen dialog naj bi bil namenjen razmišljajočim bralcem, da se bodo pretehtano lahko odločili za svoje, osebno stališče — če jih bo sploh kdo vprašal! O KAČAH KLOPOTAČAH NA ANTARKTIKI Seveda prostor ne dopušča, da bi dovolj obširno in argumentirano odgovorit na številne izzive prispevka (npr. glede zadolževanja v tujini, ki znaša za JE Krško nad milijardo dolarjev; o ceni električne energije iz JE krško, kamor niso všteti stroški zaprtja JE, ki bodo znašali toliko kot sama gradnja; o alternativnih virih, o katerih po mnenju tov. Dularja »sanjajo pametnjakoviči«; politično-strateških in drugih dimenzijah odvisnosti od uvoza jedrske tehnologije, dodelave urana itd.). Omejil se bom le na nekatera vprašanja. Seveda bi bili lahko odgovori veliko bolj celoviti, če bi bil jedrski fizik, a žal pri nas (še) ni jedrskega strokovnjaka (disidenta), ki bi nasprotoval jedrski tehnologiji (kot vpr. v ZRN Traube, pred leti eden izmed vodilnih »zagovornikov« JE). Navajam naslednji citat iz intervjuja tov. Dularja: »Doslej v JE Krško ni bilo dogodka, ki bi kakorkoli ogrozil varnost ljudi. Vsaka (podčrtal D. P., kar velja tudi za nadaljnja podčrtavanja) nuklearka je narejena tako, da se samodejno ustavi ob najmanjši nepravilnosti v delovanju... Če zadevo strnem, s polno odgovornostjo izjavljam, da v Krškem ni mogoča ekološka katastrofa, ekonomske katastrofe pa ne more seveda nihče izključiti«. Bralcu z zgodovinskim spominom seveda ni potrebno ponovno citirati številnih izjav uglednih jedrskih strokovnjakov in zagovornikov jedrske tehnologije o absolutni varnosti JE v stilu: možnost nesreče v JE je tako majhna kot možnost, da bi koga zadel meteorit, pičila kača klopotača na Antarktiki... Leta 1979 sem kot član komisije za okolje pri SEV-u obiskal JE pri Kursku v SZ. Priča sem bil pravemu tekmovanju vodilnih v JE v prispodobah o »absolutni« varnosti zlasti sovjetskih JE. In glej ga, zlomka nemarnega, nesreče v JE se (le) pojavljajo, praznično, prvomajsko razpoloženi smo prav pred letom dni dočakali tudi obsežen radioaktiven černobilski pozdrav, ki ga po matematičnih modelih jedrskih zagovornikov ne bi smelo biti vsaj 3000 let. In posledice, zlasti zdravstvene? ČERNOBIL BO UMORIL POL MILIJONA LJUDI John Golman, profesor medicinske fizike na univerzi v Berkleyu meni, da bo več kot milijon ljudi, ki so bili izpostavljeni radioaktivnim padavinam iz Černobila, zbolelo za rakom: od tega se bo polovica primerov končala s smrtjo. V SZ bo po njegovem mnenju za rakom zbolelo 424.000 ljudi, v Evropi, Aziji in Severni Ameriki pa okrog 527.000 ljudi, ki so bili izpostavljeni sevanju cezija-137. Približno 20 000 ljudi bo zbolelo za levkemijo zaradi istega radionukleida. V imenu zdravstveno ogroženih Jugoslovanov zaradi černobilskega radioaktivnega oblaka bi se rad ponovno lepo zahvalil prvi deželi socializma za bratsko, internacionalno pošiljko »miroljubnega« atoma in še posebej za sila hitre informacije ob nesreči. Še posebno prisrčna zahvala v imenu svojih in drugih otrok tega planeta, ki bodo morda trpeli in umirali za ceno bleščeče atomske prihodnosti! Ker sta tako JE Krško kot rudnik urana Zirovski vrh v neposredni bližini naselij, navajam mnenje raziskovalca P. Weisha iz Inštituta za ekološke znanosti in zaščito avstrijske akademije znanosti. Navaja v nasprotju s splošnim mnenjem, da obstajajo podatki o nastanku raka pri ljudeh pri nizkih dozah in (ali nizkih doznih stopnjah radiacije. Pravi, da prag, pod katerim je radiacija neučinkovita, ne obstaja. Neposredne dokaze o genetskih škodah v bližini jedrskih elektrarn je predložil genetik Ishikavva s pomočjo mutacij na zeliščih. Nazorno je prikazal biološko akumulacijo v prehranjevalni verigi, katere končni člen je v največ primerih človek. Poleg tega njegove ugotovitve kažejo na neustreznost oziroma nepopolnostzgolj dozimetri-čnih meritev radioaktivnosti v zraku (gl. članek P. VVeisha v Mladini 9.5.1986). In za razmislek, kaj pomenijo po podatkih JE Krško in drugih inštitucij sicer skromne dodatne radioaktivne obremenitve okolja za prebivalce Krškega in okolice, kjer je obremenitev okolja že tako visoka, saj je Krško med najbolj degradiranimi naselji v Sloveniji (zrak, voda). Kaj v resnici prinaša t. im. sinergetski učinek, kombinirano delovanje različnih oblik degradacije za prebivalce? Zasledovanje kemizacije okolja obenem kaže, da se zaradi bioakumulacije v organizmih lahko vse posledice pokažejo šele čez nekaj deset let — z genetskimi poškodbami tudi pri bodočih generacijah. DOLGOROČNO SO NAJVEČJI PROBLEM ODPADKI Tov. Dular navaja, da se glede odlaganja radioaktivnega odpada vršijo raziskave tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Po novem zakonu morata za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov poskrbeti obe republiki. Zakonodaja se je spremenila, saj je med gradnjo veljal zakon, da mora za radioaktivne odpadke poskrbeti zvezna vlada. O končnem odlaganju visoko radioaktivnih odpadkov, ki so v posebej zgrajenemu skladišču ob JE Krško potopljeni v vodo, pa tov. Dular meni le naslednje: »Zgrajene zmogljivosti zadoščajo za 15 let. Za nadaljnih 15 let obratovanja bo treba zgraditi dopolnilna skladišča. Menim pa, da visoko radioaktivnih odpadkov ne bomo shranjevali v Jugoslaviji,«. Moram reči, zelo poenostavljeno in po mojem mnenju tudi skrajno nevarno razmišljanje v stilu: »Preidi, skrb, na drugega!« Kdo pa naj bi bil ta »drugi«? Sicer pa v veliki večini tako zagovorniki kot nasprotniki jedrske energije sodijo, da je prav odlaganje radioaktivnih odpadkov dolgoročno največji problem. In kako smo ob gradnji našega jedrskega »prvenca« ravnali mi? Skrajno neodgovorno, pustolovsko in sprenevedljivo. Namesto da bi se predhodno dogovorili o tem, kdo bi »želel« sprejeti lokacijo jedrskih odpadkov, smo na to »malenkost« kar pozabili, oziroma reševanje prenesli na kasnejše obdobje. Zvezna vlada si je po izgradnji JE lepo umila roke, spremenili smo zakonodajo. In kam bomo srednje in nizko radioaktivne odpadke sedaj odložili? Morda v Slovenj Gradec, Velenje, Zirovski vrh, Papuk...? Prebivalcem Krškega je bilo ob pristajanju na lokacijo JE obljubljenega nekaj povsem drugega, sedaj pa se vsi radioaktivni odpadki še vedno nahajajo ob JE. Tudi na ta način se izgublja zaupanje ljudi! Sicer pa geologi (npr. Duhovnik) in seizmologi (Ribarič) sodijo, da se problemi odlaganja radioaktivnih odpadkov zaostrujejo že v prvi fazi zaradi neugodnih geoloških, hidroloških, pedoloških in seizmoloških razmer v naši republiki in drugod v Jugoslaviji. Priznani seizmolog Ribarič (gl. Življenje in tehnika, oktober 1986) sodi: »Zelo pogumno bi bilo trditi, da imamo v zamotanih seizmotektonskih strukturah tudi področja, kjer ne bi moglo priti do močnejših seizmičnih pojavov. To nam končno dokazuje še polpretekla kratka seizmološka zgodovina, ki pa je seveda samo ena izmed pripomb v pestrem spektru človeških, naravnih in tehničnih dvomnjivosti, s katerimi se moramo soočiti.« V ZDA MORATORIJ DO LETA 2000 Potrebno je podčrtati, da celo države, ki so začele intenzivno izkoriščati jedrsko energijo (ZDA, Francija, ZRN, Velika Britanija, SZ) nimajo rešenega vprašanja o končnem odlaganju radioaktivnih odpadkov. Problem je nastajajoča toplota, širjenje radionukleidov (npr. zlasti z vodnimi tokovi). Ob celi vrsti zaprek za osamitev radioaktivnih odpadkov tudi najbolj optimistična predvidevanja dopuščajo možnost, da bodo umetne zapreke lahko po več sto letih odpovedale (New Scientist, oktober 1986). Ob zagotovilih nekaterih o zanesljivih načinih za odlaganje radioaktivnih odpadkov je zelo poučno in temeljitega razmisleka vredno dejstvo, da ZRN, ZDA, Francija in druge države z JE z vso ihto iščejo možnost za odlaganje radioaktivnih odpadkov — v deželah v razvoju! Tako so glede odlaganja radioaktivnih odpadkov JE iz ZRN v »igri« Sudan, Kitajska in Egipt (New Scientist, september 1985). Dokumenti, ki jih jeob padcu Nimeirija (Sudan) zasegla opozicija, kažejo, da ješloza kupčijo, vredno4 milijarde dolarjev! Kitajska je ZRN za shranjevanje radioaktivnih odpadkov ponudila puščavo Gobi, kot protiuslugo pa želi predvsem pridobiti zahodno jedrsko tehnologijo. Kitajska pa bi se morala obvezati, da tega materiala ne bi niti ponovno izvozila niti ga ne bo uporabila drugače kot za miroljubne namene. Nobena skrivnost torej ni, da se plutonij kot »stranski« produkt pri obratovanju JE lahko uporablja kot surovina za izdelavo jedrskih bomb. Kje bodo torej končali naši »stranski« produkti JE Krško — na »varnih« odlagališčih ali morda celo v jedrskih konicah? V obeh 'primerih pa nedvomno slaba reklama za družbo, ki želi v praksi potrditi celostnost glede humanosti. Celo v ZDA, državi z največjim številom JE, imajo sedaj dejansko moratorij za nadaljnjo gradnje JE. Predvidevajo, da podjetja do leta 2000 ne bodo naročala novih jedrskih reaktorjev (Environment, maj 1985). Sodijo, da potrebujejo novo generacijo reaktorjev, bodisi izboljšanih lahkovodnih (kot je v JE Krško), bodisi povsem na novo načrtovanih. Vrsta neodvisnih, priznanih znanstvenih in strokovnih institucij ter posameznikov meni, da so sedanji lahkovodni reaktorji preveč kompleksni, predragi, premalo varni oziroma za prebivalstvo nesprejemljivi, pa tudi čas gradnje je predolg. Tako nastaja po mnenju Exlove (1985) žalostna in absurdna situacija: bogati Američani bodo čakali in morda čez desetletje in več gradili nove, cenene in fleksibilne reaktorje, mi pa bomo kljub težkemu gospodarskemu stanju gradili JE Prevlako sedaj, na drug način, reaktor pa je po mnenju Exlove tehnično zastarel, še preden bo pričel delovati. PREDLAGAM REFERENDUM O (NE)GRADNJI JEDRSKIH ELEKTRARN Kljub več ali manj vidnemu odporu naftnih, jedrskih in drugih močnih skupin z močno politično-vojaško podporo je bilo v zadnjem času veliko obetajočega narejeno pri raziskovanju »mehke energije« decentraliziranih alternativnih virov, ki so v resnici edini na razpolago za celotno človeštvo. Po mojem mnenju je današnja tehnologija jedrske energije za humano socialistično družbo popolnoma nesprejemljiva iz ekoloških, ekonomskih, strateških, političnih, psihosocialnih in kulturoloških razlogov. V prehodnem obdobju do večje uporabe alternativnih virov in stabilizacije porabe onergije se bo potrebno ekološko sprejemljivo opreti na vodno energijo, termoelektrarne (z obveznim čiščenjem), predvsem pa na varčno smotrno rabo (t. i. varianto C, ki jo med drugim ponuja kot alternativo gradivo za problemsko konferenco RK SZDL o »Ekologiji, energiji, varčevanju«). Zato ponovno predlagam: po temeljiti, demokratični in enakopravni razpravi (za in proti) izvedbi referenduma o (ne)gradnji novih JE v SFRJ. Potrebno pa je podčrtati, da je odločitev o (ne)gradnji novih JE in drugih centraliziranih energetskih objektov v energetsko revni in obenem zelo potratni Sloveniji v bistvu odločitev o njeni proizvodni usmerjenosti, energetski porabi. Če želimo resnično izboljšati celotno kvaliteto življenja, dvigniti življenjski standard, je potrebno vlagati v različne načine varčevanja, ne pa v proizvodnjo vedno novih količin energije (Gorz, 1978). Taka usmeritev zahteva več inovativnega dela in manj kapitala, obenem pa zmanjšuje polucijsko obremenitev. Ali ni taka razvojno-energetska strategija v surovinsko-energetsko revni, visoko entropijski in degradirani Sloveniji dolgoročno in celostno najbolj sprejemljiva? Če se želimo resnično »posloviti« od nehumane vizije atomske države z neskončno rastjo porabe energije, potem moramo krepko spremeniti razvojne plane (od republiških do občinskih) in strategijo narodnogospodarskega razvoja, ki še vedno temelji na nadaljnji 3-4-odstotni letni rasti porabe energije in na »tonski« ekonomiji. Obenem moramo obračunati z dvojno moralo: kot občani se razburjati zaradi vse večje degradacije okolja, na drugi strani pa v DO in DPO glasovati za take razvojne usmeritve, ki zahtevajo vedno več energije. Ne moremo biti v copatah (doma) proti JE, na delovnem mestu pa glasovati v bistvu ZA. Ali resnično nismo sposobni, da z okoli 5000 kWh na prebivalca (v SRS) naredimo več in se ne zadovoljimo z dejstvom 2—3-krat manjšega družbenega proizvoda, kot ga imajo razvitejše države z jsto količino porabljene primarne in same električne energije. Zato je jedrski referendum ZA ali PROTI v bistvu referendu o naši nadaljnji razvojni strategiji, pripravljenosti, ali resnično želimo prestrukturirati gospodarstvo ali pa še naprej vztrajati na (tudi zaradi velike porabe energije) vse bolj nekonkurenčni proizvodnji. Gradnja novih energetskih objektov (vključno z JE) pomeni v bistvu podporo inertnemu razvoju sedanje strukture industrije, katere velik del postaja vse bolj v senci svetovnega razvoja. Gre za globusno opredelitev o kvantiteti in kvaliteti nadaljnjega razvoja. TLAKOVANJE SVETA BREZ BODOČNOSTI Po mnenju francoskega neomarksista A. Gorza (1978) je vizija »miroljubne« atomske države (tudi socialistične) na prostorsko-ekološko omejenem in občutljivem planetu, nenehna količinska rast proizvodnje in porabe energije pravzparav tlakovanje sveta-brez bodočnosti. Socializem, ki prevzema in podpira tako vizijo, pomeni po mojem mnenju civilizacijsko zgrešeno alternativo zahodnemu industria-lizmu, saj ne omogoča prihodnjim generacijam zdravega življenja, preživetja. Rifkin (1986) namreč ugotavlja, da kapitalistične in socialistične države oziroma njihova proizvodnja ignorira superiorni zakon entropije in fizične meje planeta in s tem ogroža lasten obstanek. Na drugi strani pa naš veleposlanik pri OZN (Ženeva) tov. Kosin (Delo, 27.3.1987) izjavlja, da so JE primerne tudi zaradi varovanja okolja (!?). Manjka le še izjava, da je potrebno JE zgraditi predvsem zaradi izboljšanja in varovanja okolja! Naj zaključim! Če želimo v praksi resnično potrditi oznako demokratične družbe, potem je referendumsko (neposredno) odločanje vseh prebivalcev SFRJ o temeljnih, eksistenčnih problemih eden izmed neobhodnih temeljev. In jedrska energija je brez dvoma eksistenčno pomembna zadeva, odločitev ZA ali PROTI pa stvar nas vseh , tudi zaradi jutrišnjega dne. dr. DUŠAN PLUT Novomeška smetišča MOČ NARAVE NI BREZMEJNA Tudi v novomeški občini se vse pogostjesrečujemos problemom količine, sestave in odlaganja industrijskih in gospodinjskih odpadkov. Ekološke katastrofe v bližini (primer Krupe!) nas opozarjajo, da kompenzacijska moč narave ni brezmejna in da do okolja ne moremo biti več brezbrižni. V novomeški občini so se vse do leta 1982, ko je začela delovati sanitarna deponija v Leskovcu, odpadki zbirali v deponiji v Žabjaku, ki je bila lokacijsko neprimerna (delno prepustna karminska osnoval), brez kakršnegakoli obratovalnega dovoljenja, sanitar-no-higiensko neurejena, a začasno uradno tolerirana. V to deponijo je bilo v petindvajsetih letih odloženih cca 20.000 m3 komunalnih in industrijskih odpadkov. Če upoštevamo, da že običajni komunalni odpadki vsebujejo 25% vlage, ki jim padavine dodajo še okoli 10, in vlago gošč iz čistilne naprave, ki po svoji sestavi sodijo pravzaprav med posebne odpadke, vidimo, kakšno 1401 obremenitev z izcednimi vodami je moral prenesti ta prostor. Sedaj je v pripravi sanacija te deponije, ki bo bolj estetska in bo obsegala zasutje in pogozditev degradirane površine. Sanitarna deponija v Leskovcu je opredeljena kot komunalna, je primerno tehnično opremljena in ustreza osnovnim lokacijskim kriterijam za deponiranje komunalnih odpadkov. Ob doslednemu dnevnemu zasipavanju bi lahko delovala brez negativnih vplivov na okolje, če bi resnično služila le komunalnim odpadkom. Vendar je od 60.000 m3 letno deponiranih odpadkov v Leskovcu skoraj polovica inu-dustrijskih odpadkov in med temi precejšen delež posebnih. Letni prirast posebnih odpadkov, ki bi sodili na posebno deponijo, znaša po študiji SMELT v novomeški občini 558 t. Največ jih je nakopičenih po tovarniških dvoriščih, kjer čakajo poseben tretman oziroma deponije posebnih odpadkov. Poseben primer degradacije okolja z odpadnimi snovmi predstavljajo neurejena (črna, divja) odlagališča odpadkov. Zaradi naključno izbranih lokacij, ker so nenadzorovana in brez kakršnegakoli zasipavanja, predstavljajo stalno higiensko-epidemološko nevarnost. V Razvojnoraziskovalnem centru Novo mesto (prej Zavod za družbeno planiranje Novo mesto) je bila ob financiranju Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto v letu 1986 izdelana raziskovalna naloga o neurejenih odlagališčih odpadkov in njihovih vplivih na okolje. Terenski pregled občine je pokazal porazno stanje, saj smo ugotovili 66 neurejenih odlagališč odpadkov z velikostjo nad 10 m3. Poleg večjih odlagališč se pojavlja še cela vrsta manjših zasmetenih površin, ki zaradi svoje majhnosti nimajo večjih negativnih ekoloških vplivov, vendar delujejo skrajno neestetsko. Prostor novomeške občine je zaradi velikega deleža karbonatnih kamenin (vertikalno kraško pretakanje), številnih izvirov in vodotokov ekološko zelo občutljiv, zato se moramo zavedati posledic nenadzorovanega odlaganja odpadkov. Negativni vplivi posameznih smetišč na okolje so odvisni od ekološke občutljivosti lokacije (bližina vodotokov in izvirov, prepustna kamenska osnova, visokagladinatalnice...) ter količine in sestave odpadkov. Med zabeleženimi smetišči jih ima kar 32 v svoji neposredni bližini površinske vodotoke ali izvire, od teh so tri odlagališča v najožjem pasu varstva vodnih virov, za katere bi moral veljati najstrožji režim varovanja vodotoka in vodo-prispevnega območja. Problem neurejenih odlagališč odpadkov predstavljajo nevarne snovi. Pojavljajo se sicer v manjših količinah, vendar smo jih ugotovili kar na 46 mestih. Zaradi svoje sestave (lahko) kontaminirajo tla in podtalnico, zaradi gorljivosti in eksplozivnosti pa pomenijo tudi nevarnosti za požare, saj se kar 41 smetišč nahaja v gozdovih ali ob gozdnih robovih. Zaradi velike prostorske disperznosti in obsežnih površin, ki jih zasedajo, smetišča znižujejo pokrajini estetsko, rekreacijsko, bivalno in ne nazadnje tudi ekonomsko vrednost. Med pregledanimi se 13 smetišč nahaja na zemljiščih prve kmetijske cone ali v njeni neposredni bližini, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine jih je 14, v območjih, primernih za rekreacijo, pa 19. Vzrok tako obsežne degradacije okoljaz odpadki jev tem, da komunalni odvoz odpadkovzajema Ie32 naselij (9,6% vseh naselij občine in 53% prebivalstva) in da se ni uveljavilo začasno zbiranje velikega kosovnega odpadnega materiala, čeprav je predpisano z občinskim odlokom. Tudi krajevne skupnosti so pokazale premalo iniciativezaodvozvelikihkosovnihodpadkov, saj bi morale občasen odvoz dodatno plačati. Da pa ne bomo krivde za takšno stanje valili samo na Komunalo, naj poudarimo, da organiziran odvoz odpadkov vključuje vsako leto več naselij, število »črnih« odlagališč odpadkov pa ne upada, kar je odraz nizke ekološke osveščenosti posameznikov in neodgovornosti nekaterih delovnih organizacij. Nekatera smetišča so veljala (ali še veljajo) celo zaneuradnedeponije posameznih krajevnihskupnosti.čepravseježeuvelja-vil tedenski odvoz odpadkov, zato je popustljivost do takšnih odlagališč nesmiselna in nesprejemljiva. V nadzoru nad nedovoljenim odlaganjem in sanacijami neurejenih odlagališč se kaže tudi nemoč inšpekcijskih služb. Dosedanja praksa je pokazala, da sekljub prepovedi odlaganja, odstranitvi ali zasutju posameznih deponij odpadki še naprej odlagajo(npr. Jama pri Dvoru, Hruševec, Dolenja Stara vas, Otočec). Prostor novomeške občine je pokrajinsko pester, ekološko zelo občutljiv in vse prevečkrat podvržen nepotrebnim in nesmiselnim degradacijam, med katere nedvomno sodijo tudi neurejena odlagališča odpadkov, ki so hkrati tudi velik surovinski vir. Vtem mesecupotekavokviruSZDLakcija»Očistimo svoje okolje!«, ki vključuje tudi odstranitev črnih odlagališč odpadkov. Ob sodelovanju Komunale so nekatere krajevne skupnosti že odstranile svoja smetišča, ostale jih bodo v prihodnjih dneh. Pozivamo vse občane, ki do svojega življenjskega okolja niso brezbrižni, naj se priključijo odstranjevanju odpadkov in čistilnim akcijam v svoji krajevni skupnosti. MARJANA LUKŠlC iloga dolenjskega lista i iz izložbe O LJUDSKI OBLASTI Cankarjeve vznesene besede »Narod si bo pisal sodbo sam« so se začele uresničevati v najbolj kritičnih trenutkih za slovenski narod, v viharju zadnje svetovne vojne, ko je bil naš mali narod odpisan in na meji preživetja. Izjemne razmere kot da rojevajo izjemna dejanja, in tako so Slovenci v širokem ljudskem narodnoosvobodilnem gibanju postavili tudi temelje ljudske oziroma narodne oblasti, kot so v začetku govorili. Nastanek in razvoj slovenske ljudske oblasti v letih 1941 — 1945 je sicer poznan, vendar pa se samo tega vprašanja zgodovinarji posebej niso lotevali, ker so tematiko nastanka in razvoja ljudske oblasti obravnavali v okviru splošne zgodovine NOB ali v vojaških okvirih. meljitih raziskav in pisanja sežnega dela o tem vpraša-j se je že pred leti lotil dr. ine Ferenc v okviru razisko-Inega načrta Zgodovina Slo-ncev za obdobje 1918 do 45. Pred leti je že izdal prvo jigo iz obsežne monografije jdska oblast na Slovenskem 41—1945, pravzparav je šlo drugi del, v katerem je obde-obdobje od italijanske kapi-lacije do prvega zasedanja ovenskega narodnoosvobo-nega sveta v Črnomlju, letos i je pri Založbi Borec in Par-anski knjigi izšel še prvi del •žava v državi. V knjigi je avtor zajel obdob-od prvih začetkov ljudske slasti 1941. leta do italijanske cupacije, pozornost pa po- Od nacionalnih slovstev, ki sestavljajo tako imenovano jugoslovansko književnost, je bilo makedonsko (če ne upoštevamo literatur narodnostnih skupnosti) menda res zadnje, po katerem so se ozrli, vsaj kar zadeva celovitejši pregled, slovenski prevajalci. Resda so se najpomembnejše reči v makedonskem leposlovju zgodile zelo pozno, šele po vojni, ko so v deželi ob Vardarju dobili tudi prva temeljna knjižna dela, pa vseeno našega zamudništva pri prevajanju le ni moč povsem opravičiti. Se najslabše bi bilo, če bi se izgovarjali, da se tudi Makedonci niso kaj prida zanimali za slovensko književnost in da smo si na tem področju bot. Prepričljivejši bi bil razlog, da so informacije o tem, kaj je bilo v tej naši najjužnejši republiki izdano res kvalitetnega in vrednega širše pozornosti, prepočasi prihajale do nas. V delno opravičilo bi nam šlo šteti tudi dejstvo, da smo premogli vse premalo v makedonščini tako izurjenih peres, da bi lahko storili kaj več. Velja omeniti, da smo prve prevode dobili celo prek srbohrvaščine. Makedonsko poezijo smo začeli spoznavati ob koncu petdesetih let in takoj povejmo, da se je tega (ne)hvaležnega opravila loteval predvsem pesnik Ivan Minatti. V njegovi prepesnitvi smo najprej brali pesmi Aca Šopova (Zlij se s tišino, 1957), ki so jim sledile pesmi Blaža Koneskega (Vezi- sveča predvsem štirim temam: rojstvu ljudske oblasti, razvoju in delovanju njenih organov na prvem velikem osvobojenem ozemlju na Dolenjskem in Notranjskem, prizadevanjem za enotnost Osvobodilne fronte in obnovi oblastnih funkcij pri njenih odborih v letu 1943 ter odnosu narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji do Avnoja. Kot so poudarili na tiskovni konferenci, gre za kritičen in doslej morda najbolj objektiven prikaz nastanka in razvoja ljudske oblasti na Slovenskem. Avtorse ni ognil nekaterim napakam, ki so se med NOB dogajale, razgrnil pa je tudi prizadevanja vodstva Osvobodilne fronte pri odpravljanju negativnih pojavov. Avtor dosledno vztraja pri zahtevi, da je treba povedati resnico, in je v tem pogledu nadvse aktualen. M. MARKELJ »ZGOVOR- NEJŠI KAJETANA KOVIČA Od četverice, ki je pred slabimi tremi desetletji in pol s skupno knjigo Pesmištirih tudi v knjižni obliki stopila v slovensko literaturo, sta se dva, Ciril Zlobec in Kajetan Kovič, uveljavila tudi kot prozaista. Kovič je do zdaj izdal dva romana (Ne bog ne žival, 1965, in Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna, 1970) pa nekaj uspešnic za mlade bralce (npr. Moj prijatelj Piki Jakob). Nedavno je v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi izšlo (s podporo kulturne skupnosti Slovenije) njegovo novo prozno delo — novelis-tična zbirka Iskanje Katarine. Naslovljena je po eni od petih novel (druge so: Rapsodija v modrem, Prva noč s Terezo, Večerja z Elo in Tihožitje s knjigami) s snovjo iz sodobnega življenja. Čeprav so nastale v daljšem časovnem obdobju, jih v celoto povezujeskupnatema-tika. To je odnos med moškim in žensko, obravnavan iz različnih zornih kotov. Pisatelj raziskuje ta odnos s stališča subjektivnih in objektivnih mo- žnosti in tudi nemožnosti, iz vzrokov in posledic osebne, družbene in tako imenovane večnostne narave. Ta odnos lahko imenujem različno. Označiti ga moremo s posplošenim pojmom ljubezen, na drugi strani pa se nam razkrije kot hrepenenje, igra, nekaj ustaljeno znanega pa telesna, moral- na in duhovna vez, želja po absolutnem, doživetje relativnega, pa tudi in še posebej kot ljubezen v soočanju s smrtjo. Glavne osebe v vseh novelah so, kar je predvsemzanimivo, iz kroga intelektualcev, in ne malih ljudi, kakršni zanimajo Kovičevo poezijo. Na obrobju teh zgodb se odslikava nekoliko širše družbeno okolje. Problemi, ki jih nanaša čas, so zunaj osišča dogajanj, vendar se zrcalijo, seveda posredno, skozi akcijo ali dialog. Novelam daje poseben čar slog pripovedovanja. Večina besedil je namreč napisanih v prvi osebi, pa ne samo zaradi večje prepričljivosti in neposrednosti. Bralno privlačnostvečaprepletanje hudo resnega povednega tkiva in humorja ali celo ironije, ki utegne biti mestoma grenko jedka. Kovič je nekoč dejal, da proza ni samo »zgovornejši del« njegovega ustvarjanja, ampak tudi način, davnevezani besedi literarno oblikuje teme, za katere mu je poezija premalo ali pa je preveč utesnjena. Proza pa mu omogoča, da se izpove tudi takrat, kadar je potrebno kaj drugače povedati. In Iskanje Katarine je nedvomno delo, napisano iz takšnih ustvarjalnih pobud in hotenj. I. ZORAN » MAKEDONSKI« MINA TTI t tja, 1959). Minatti je zatem izdal še prevedeni izbor iz poezije Koča Racina (Svitanje, 1961), prvega pomembnega makedonskega pesnika 20. stoletja. Leta 1963 je izšla v Ljubljani Sodobna makedonska poezija, za katero je pesmi tudi prevedel Minatti. Tej antologiji, ki je slovenskemu bralcuširšeodpr-la okno v svet makedonske poezije in ga opozorila, da se v O ZDRA VILNAH RASTLINAH Zaradi nasilja, ki ga človeštvo počne nad samim seboj in nad naravo, izraža pa se tako v nezdravem načinu življenja kot hudem onesnaževanju okolja, se je nad ljudi skopala cela vrsta bolezni in nadlog, ki jim je človek z moderno medicino in farmacevtsko industrijo sicer pogosto kos, vendar pa ob tem ostaja nekako nepotešen in se kljub pestremu obilju, ki ga dan za dnevom siplje iz svojih žrel farmacevtska industrija, z nostalgijo in upanji ozira v naravo. Iz njenih prvinskih neder želi črpati izgubljeno zdravje, razočaran nad lastno uničujočo močjo in učinkovitostjo išče skrite moči narave, da bi mu pomagale ohraniti dragoceno nemoteno delovanje čudovite iznajdbe matere narave — telesa in duha. Najbrž ni naključje, da se v zadnjem času močno povečuje zanimanje za zdravilne rastline, za tako imenovano zdravo prehrano, za »naravne« pridelke. In temu povpraševanju seveda sledijo ustrezne dejavnosti, med drugim tudi založniški projekti, ki strežejo bralcem z najraznovrstnejšimi priročniki za nabiranje, prepoznavanje in pripravo zdravilnih rastlin. Pri nas takih knjig ne manjka, a kljub temu bo marsikoga pritegnila knjižna novost s tega področja. Pri Cankarjevi založbi so izdali Veliko knjigo o zdravilnih rastlinah, ki jo je napisal eden najbolj priznanih nemških zeliščarjev in lekarnarjev Mannfried Pahlovv, v slovenščino pa so jo prevedli in za naše razmere priredili M. Lovka, S. Rendla in T. Sojar. Avtor je knjigo zasnoval tako, da njen najobsežnejši del obsegajo opisi preko 400 domačih, tujih in starozeliščarskih zdravilnih rastlin, kijih nazorno opiše, navede zdravilne dele, čas in način nabiranja, nahajališča, njihovo zdravilnost in uporabo ter stranske učinke. Besedilo dopolnjujejo nazorne risbe Velika knjiga ZDRAVILNIH RASTLINAH Cukati m založb« rastlin in veliko število barvnih fotografij, posnetih v naravnem okolju. K večji uporabnosti knjige gotovo pripomorejo obsežno stvarno kazalo, seznam zaščitenih domačih zdravilnih rastlin, seznam redkih in ogroženih domačih zdravilnih rastlin ter prikaz literature, ki ji je dodan še seznam knjig o zdravilnih rastlinah v slovenščini. Tudi uvodni del s spremno besedo in uvodom v osnove tematike ter nekaj preglednic služi istemu namenu. Žal tega ni mogoče reči za tisti sestavni del knjige, ki odloča, ali bo knjiga prešla s polic knjigarn in iz skladišč založbe v domove ljubiteljev narave in domačega zdravilstva — to je cena. Kot je že pravilo v teh za knjige in ljudi nelahkih časih, je visoka in ne vsakomur dostopna: 24.600 din. M. MARKELJ RDEČA ZLOBA tej poeziji dogajajo zelo zanimive reči, je sledil izbor iz poezije Slavka Janevskega (Plesalka na dlani, 1966), za katerega je celotno prevajalsko delo opravil Minatti. Ta je prepesnil še pesmi Mateje Matevskega, tako da sta izšli dve knjigi: leta 1975 Poezija, leta 1985 pa Odkrivanje puščave. Še prej, leta 1983, je izšel Vilinski ključ Duška Nanevske-ga, tudi v Minattijevem prevodu. Seveda so to le najpomembnejši Minattijevi prevodi oziroma prepesnitve iz makedon-ščine, nikakor pa ne vsi. Prav gotovo si je Ivan Minatti že s tem pridobil večjo naklonjenost pri.makedonskh pesnikih kot drugi slovenski avtorji, zato se ni čuditi, če so mu makedonski pesniški tovariši že leta 1966, ko je imel Minatti resda že za seboj nekaj iz makedonščine prevedenih knjig, izkazali pozornost z izdajo izbora iz njegove poezije l/se beži z oblaki in s pticami. Od tedaj se je Minattijev pesniški opus pomnožil z novimi knjigami, zato je bilo pričakovati, da bodorhakedon-ski prevajalci spet segli po Najbrž še ni prišla na slovenski knjižni trg knjiga, v kateri bi avtor v uvodnih besedah naravnost zapisal, da svoje knjige ne priporoča v branje, še več, da branje knjige celo »odsvetuje individualnim bralkam in ljudskim knjižnicam«ter jo priporoča kot pomožni učbenik le družbenim institucijam, vse to pa kljub njeni pedagoški funkciji. »Avtorica« knjige je celo zelo skeptično razpoložena do moči besede, ki da je res mogočno orožje in je s ploho besed mogoče uspešno zanikati tako resnico kot zdravo pamet, vendar bi besede najraje kar z dekretom ukinila kot občevalno sredstvo, z izjemo poveljevalnih ukazov. Nenavadna knjiga, v kateri so take misli. Najdemo pa jih v knjigi njegovih pesmih in pripravili nov, celovitejši pregled njegovega pesnjenja. Do tega je tudi prišlo in tako je v Skopju že ob koncu minulega leta izšla Minattijeva pesniška knjiga Bolečina nedoživetega. Ta najnovejši izbor Minattijevih pesmi v makedonščini sta v koprodukciji izdali Cankarjeva založba iz Ljubljane in Makedonska knjiga iz Skopja. Izdaja je dvojezična, poleg izvirnega besedila stoje prepesnitve v makedonščino, delo že omenjenega pesnika Mateja Matevskega. Spremno besedo Kajetana Koviča je prevedla Bistrica Mirkulovska. Pričujoča knjiga ni identična z Minattijevo pesniško zbirko Bolečina nedoživetega, ki je v izvirniku izšla že v treh izdajah in združuje značilne pesmi vseh dosedanjih avtorjevih zbirk. »Makedonska« Bolečina nedoživetega namreč vključuje tudi celoten cikel Oko sonca in nekaj drugih Minattijevih pesmi, ki do zdaj še niso bile objavljene v knjižni obliki. Tako celostnega bo pravzaprav prvič spoznal prej makedonski kot slovenski bralec. Sicer pa slednji Minattija lahko pozna z vsem bistvom njegove poezije, to pa je samosvoj, razpoznaven in nezamenljiv glas: prisluškovanje tišine v sebi. Škoda le, da se je v sicer lično knjigo prikradlo veliko tiskarskih napak in da je na več mestih popačeno predvsem slovensko besedilo. I. ZORAN Rdeča zloba, ki je izšla v Knjižnici revolucionarne teorije oziroma vKrtu.Knjigaježesko-raj pošla in pripravlja se ponatis, kar nedvomno kaže, da ima dovolj kupcev in bralcev. Redni bralci tednika Mladine so najbrž že uganili, da gre za izdelke ostrega uma revolucionarke po rojstvu in prepričanju, za misli in besede slovite Džuli Švigaalias JašeZlobca, kisose teden za tednom v treh letih vrstile v Mladinini rubriki Rdeči kotiček. Nabralosejepreko150 DZDLI ŠVIGA Zloba zapisov, v katerih je Džuli Šviga vztrajno in neomajno držala »počeni družbi svoje izbrušeno ogledalo«. Ni bilo pomembnejšega družbenega ali političnega dogodka, zglednega dosežka prakse in misli našega socialističnega duha, kisenebi odrazil v Džulinem Rdečem kotičku ter šel skozi sito njene neomajne idejne trdnosti. Stvari in dogodki našega vsakdanjika so v Rdečem kotičku dobivali svojo težo in vrednost, umerjeno skozi filter satire in ironije, humorja in parodije. In postale so nekako jasnejše, moreso se razbistrile, dušeče vzdušje razkadilo, strah razblinjal — vse to po zaslugi smeha, ki ga je Džuli znala priklicati na lica svojih bralcev. Najslajše pa se smejimo neumnostim, ko jih prepoznamo! M. MARKELJ BERA PREVODOV Pred tednom dni so pri Državni založbi Slovenije na dobro obiskani novinarski konferenci predstavili nove knjige iz treh zbirk, kisosežedodobra uveljavile pri bralstvu: gre za Branje, Dotik in Labirint. Kajetan Kovič, glavni urednik založbe, je uvodoma poudaril, da bodo še povečali obseg prevedene literature, omenjenim zbirkam se bosta pridružili dve novi, v Svetovih bodo tudi na Slovenskem hitro na voljo uspešnice s svetovnega knjižnega trga, zbirka t.i. ženske literature še nima imena, spet pa bodo začeli polniti zbirko biografij znamenitih ljudi. O knjigah četrtega Dotika smo že pisali, tretja pošiljka Branja pa prinaša dva moderna južnoameriška romana. Pisca »Ljubezni v času kolere« najbrž ni treba posebej predstavljati: to je veliki kolumbijski nobelovec Gabriel Garida Marquez, čigar literarno delo je že skoraj v celoti poslovenjeno. Pričujoči roman smo dobili slabi dve leti po izidu izvirnika, ki je dosegel že milijonske naklade in ga hitijo prevajati širom po svetu. To kajpak ni nič presenetljivega, saj poznavalci »Ljubezen v času kolere« postavljajo ob bok znamenitim »Sto letom samote«: pripoved o njem in njej, ki se v cvetu mladosti ne smeta vzeti, ker sta premlada, na jesen življenja pa tudi ne, kerstaprestara,jeume-tniško tolikanj izmojstrena, da pritegne in zadovolji še takega zahtevneža. Prevod in kratka spremna beseda sta delo Nine Kovič. Nič manj literarno vznemirljiv ni »Pogovor v katedrali« perujskega pisatelja Maria Var-gasa Llose. Četudi spisan na začetku sedemdesetih let, ta roman odraža dandanašnje odtenke življenja na zeleni celini, kjer prevladuje diktatorsko, na moč utesnjeno vzdušje. V takih razmerah glavni junak ne najde prave bivanjske povezanosti z levičarsko ilegalo, boj za boljši svet postane nesmiseln, edina možnost preživetja je v brezimnosti. Llosov roman jeprevedel Ferdinand Miklavc. Po dve knjigi obsegatakrimi-nalki iz Labirinta. Johna le Carreja »Mala bobnarka« je prvovrstna vohunska pripoved, dogajanje pa je uokvirjeno v krvavo politično merjenje moči med Izraelci in Palestinci. Enako napeto, k čemur pripomorejo nenehni zapleti in presenetljivi razpleti, je tudi branje »Matareškega kroga«, politične kriminalke Roberta Ludluma, ki si je izmislil kosanje ameriškega in ruskega obveščevalca s skrivnostno sicilsko Matarese, od katere dobivajo denar teroristi po vsem svetu. Le Carrejev roman je poslovenil Mart Ogen, Lud-lumovega pa Zdenka Lovec. D. RUSTJA priloga dolenjske Pesem VODIL JE 47 ZBOROV ■ iJ'U:i irru.iii' i. i i>yi;moq oh,;, JBrni /i-.. rju omomiio-ji.->/£nq onib3 ,!i; -. . 'ji ivij v uloio.v. ,nnriaiq nnlivi/ir; ij.. ju5 sq jn .cjmjJ/ii. m' m indoboq mi iti ..■. - • ./ n/) eij* : 'i9|iiŽ91 9n &--JZ Pav&jšiVfčij^tftkdifdejal: »Če bi vedel, da je glasbeni poklic^tal^o^ežSiijišfe^gdtovo ne bi nikoli odločil zanj.« Delo z glasbo namreč Hi le strdka, ampak gre predvsem za vzgojo, 'Jprivzgajanje humane kulture, ki ljudem manjka, vendar na tako neopazen način, da tega niti ne Občutijo. To pa lahko uspe le pedagogu, ki z lastnim zgledom pokaže učencem, kakšen je pravilen odnos do sočloveka. In to je prav gotovo uspelo profesorju Francu Mileku iz Črnomlja, ki je v več kot štirih desetletjih privzgajal in še vedno privzgaja to humano kulturo tisoč in tisoč ljudem. 47 zborov je v teh letih pelo pod njegovim vodstvom in še danes, kljubštevilnim razočaranjem, ostajazvest konjičku, kigajedoleta1973, kose je upokojil, opravljal poleg svojega rednega dela. V Črnomlju vodi zbor upokojencev in moški pevski zbor Belt, v Adlešičih pa mešanega. Francu je bilo komaj 11 let, ko je začel leta 1934 pri črnomaljski mestni godbi igrati klarinet. To glasbeno predznanje pa tudi nadarjenost sta mu še kako prav prišla na pevovodskem tečaju Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki je bil od 14. aprila do 9. maja 1944 v Semiču. Milek je z lahkoto in zelo hitro dojemal snov, v spričevalu, ki ga hrani še danes, pa je pri vseh šestih predmetih zapisana ocena odlično. To spričevalo je tudi sicerzanimiv in posrečen dokument svojega časa: ker je primanjkovalo papirja, so namreč ocene napisali kar na hrbtno stran akta, ki so ga Italijani, ko so še bili v Beli krajini, izdali v občini Semič, v njem pasozapisali navodila, kako vzdrževati ubožne rodbine bivših jugoslovanskih vojakov in civilistov, ki imajosorodnike v ujetništvu ali internaciji. Po tečaju, ki gaje vodil Bojan Adamič, poučevali pa so še Marjan Kozfna, Dragotin Cvetko in Janez Kuhar, je Adamič predlagal Mileku, da bi šel z njim na Glavni štab, kjer je ustanovil orkester. Vendar se je Franc raje odločH za brigado. Belokranjsko okrožje mu je dalo nalogo, da ustanovi pevske zbore v semiškem okolišu, dali paso mutudipropustnico,dasejelahkoneovirano gibal po vsej Beli krajini. Tako sokmaluvznikniliženski pevski zbori v Kotu pri Semiču, na Črešnjevcu, v Štrekljevcu in Stranski vasi. Bili so sicer priložnostni, nastopali so v glavnem na mitingih, vendar so za tamkajšnje kulturno življenje veliko pomenili. Ko je jeseni 1944 odšel v brigado, so ti zbori razpadli ali paso peli brez zborovodje. Milek pa je v Zaščitni brigadi Glavnega štaba NOV in POS zopet ustanovil zbor, tokrat moškega. Leta 1945 si je zastrupil roko, moral je na operacijo na Črešnjevec in zopet so pod njegovim vodstvom zaživeli zbori okrog Semiča. 11. maja, ko je v naši domovini še vse vrelo od navdušenja, ker je končno prišla svoboda, je Milek kot komisar oddelka centralne vojaške bolnice moral v Trst. Čeprav je po dveh mesecih že zapustil mesto, je v tem kratkem času ustanovil mešani mladinski pevski zbor. Pot ga je potem kot komisarja oddelka rekonvalescentov-ranjencev vodila na Bled. Toda kamorkoli je Milek prišel, povsod je znal s pesmijo združevati ljudi, povsod so nastajali pevski zbori. Tudi na Bledu. Pod njegovim vodstvom je zapel mladinski pevski zbor in moški zbor slušateljev politkomi-sarskega tečaja. T udi ko je služil vojaški rok v Ljubljani, ni miroval. Hkrati je vodil kar tri zbore: vojaški zbor IV. armije, mešani zbor gostincev in moški zbor invalidovv Trnovem. Po odsluženem vojaškem roku se je sredi leta 1946 vrnil v rodni Črnomelj, kjer je postal načelnik prosvetnega oddelka na okraju. Ob službi pa je vodil še tamkajšnji mešani zbor, moški oktet ter na novo organiziral mladinsko godbo na pihala. »Takrat so nas veliko premeščali z enega delovnega mesta na drugega. Komaj je človek določeno stvar dodobra vpeljal, pa je moral vse pustiti in oditi na drugo delovno mesto. To me je zelo motilo. Sreča je bila le v tem, da je bilo vse moje poklicno delo povezano s kulturo in da sem ga lahko dobro združeval tudi s svojim konjičkom,« pravi Milek. Tako so ga kmalu premestili na sindikat za prosvetnega referenta, po treh letih bivanja pa z družino v Ljubljano, kjer je bil najprej prosvetni referent na oblastnem odboru sindikatov, pozneje pa na glavnem odboru. Takoj, ko je prišel v Ljubljano, je začel prevzemati pevske zbore. Vodil jih je celo v daljni okolici Ljubljane, pozneje pa se je 9 let dvakrat na teden vozil celo v Novo mesto, kjer je vodil moški pevski zbor »Dušan Jereb«, 4 leta pa tudi v Dolenjske Toplice. T oda znanje, ki ga je dobil na tečaju med vojno in s samoizobraževanjem, mu ni več zadostovalo. »Tečaj je bil zame le bežen, pomagal mi je predvsem toliko, da sem navezal in pozneje vzdrževal stike z Adamičem, Kozino, Blažem Arničem. Nasvetov, ki sem jih dobil od teh glasbenikov, mi ne bi mogla dati nobena šola. Seveda sem se leta 1950 kljub temu odločil za šolanje, kot študent pa sem bil tudi član glasbenega sosveta pri republiški Zvezi svobod in prosvetnih društev, v katerem so bili tudi ljudje, ob katerih se mi je še bolj odprlo glasbeno obzorje. Delal sem z Radom Simonitijem, Jurijem Gregorcem, Karlom Pahorjem. Po dvakrat do trikrat na teden sem moral iti po vsej Sloveniji in dajati navodila godbam na pihala in zborom. Nihče me ni vprašal, če imam čas ali ne, avto je kar čakal pred šolo, in ko je bilo predavanj konec, sem seodpeljal,« se spominja študentskih let Milek. Po končanem študiju je vodil tečaje za dirigente godb na pihala pa pevske zbore, poučeval teoretične predmete na glasbeni šoli Moste ter na šoli Glasbene matice. Njegova zadnja redna zaposlitev je bila na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje. »Na tem zavodu so mi ponudili direktorsko mesto, a sem ga zavrnil, do konca sem vztrajal v razredu. Človek naj dela pač tam, kjer lahko družbi največ da. In jaz sem študirat zato, da bom poučeval. V razredu sem imeltudi moralnozadoščenje, ker sem vzgojil kader. Tega v pisarni ne bi imel nikoli.« Po upokojitvi se je vrnil v Črnomelj in zopet začel prevzemati zbore po Beli krajini. Kljub številnim razočaranjem se ni mogel sprijazniti s tem, da bi bil prost, brez obveznosti. »V Ljubljani ni bilo težav z vodenjem zbora, saj je bil red, pevci so redno hodili na vaje, pa tudi izbor pevcev je bil večji. Na deželi pa je nered, zato se odnosi v zborih krhajo, ljudi, ki bi bili pripravljeni peti, je malo, zato se mora zborovodja sprijazniti tudi s tistimi s pomanjkljivim posluhom. Poleg tega so v Beli krajini zborovodje v glavnem amaterji s pomanjkljivim znanjem, nekateri se na pevcih celo učijo, in ko pevci to spoznajo, marsikaterega ni več na vaje. Zato ni čudno, da zborovsko petje v Beli krajini stagnira. Nagribeljskih srečanjih obkolpskih pevskih zborov jesiceropaziti, da kvaliteta iz leta v leto raste, vendar je v te uspehe vloženega veliko več truda, kot bi ga bilo potrebno vložiti v mestne pevske zbore. Predlagal sem. da bi v Beli krajini organizirali vsaj tečaje za pevovodje, a je bil moj predlog kar preslišan. Na žalost je zmagala moč, in ne pamet. Hkrati so me določili, naj bi odgovarjal za belokranjske zbore, čeprav me nihče niti vprašal ni, če sem to nalogo sploh pripravljen sprejeti,« Franc razočarano pripoveduje o belokranjskem Zborovskem petju. Tolaži se s spomini, ki bi jih bilo za debelo knjigo in ki jih jeprineselsseboj iz Ljubljane. »20 let sem bil dirigent in korepetitor pri Invalidskem pevskem zboru, s katerim sem prepotoval tako rekoč celo Evropo. Včasih je bilo naše gostovanje v drugih državah celo nevarno, ker je začela vzdigovati glavo emigracija. Tako je, ko smo želeli nastopiti v Avstriji, naša emigracija pripravljala incident. Takrat je zbor vodil Radovan Gobec. N i vedel, kako bi se izognil neprijetnemu dogodku ali pa ga vsaj ublažil, zavedal pa se je, da bi z borbenimi pesmimi, ki so bile najprej na programu, le še prilil olje na ogenj. Zadnji trenutek se je odločil in začel nastop z narodnimi, s pesmijo Kje je moj mili dom in ostalimi domoljubnimi in tako s pesmijo razorožil izgrednike. Ljudje so v solzah poslušali koncert.« Nepozaben je bil za Mileka tudi sprejem zbora v Rušah v Bolgariji, ko so preprosti ljudje odklonili prevajalca, češ saj se razumemo, saj smo vsi Slovani. Pa spomini na Amsterdam, kjer so: peli na komemoraciji v židovskem getu in vsi vzahvalo dobili izkaznicočastnegaobčana Amsterdama, in Verono, kjer je zbor grafičnih delavcev pod njegovim vodstvom pel na Dantejevem grobu. In še bi bilo moč nizati zanimive dogodke iz njegovegaživljenja z glasbo. Čeprav človek nikoli ni zadovoljen s svojim delom in tudi Milek čuti, da bi dal lahko družbi še več, pase mu, kot sam pravi, zaradi nekaterih ponižanj, ki jih je doživel, delo marsikdaj upira in se zamisli, zakaj pravzaprav sploh še dela. Takrat se zapre v svojo sobico, sklada pesmi za zbore, vendar zaradi skromnosti marsikdaj k notam niti nezapišesvojega imena. Urejaarhiv, opremljen s fotografijami, kritikami, ocenami iz časopisov, o njegovem delu. T udi to je zanj del zgodovine, del trdega dela, s katerim je vzgajal ljudi in sebe. A vedno se mu črne misli razblinejo, ko vzame v naročje zajeten kup priznanj, ki jih je sprejel iz rok tistih, ki spoštujejo njegovo delo. M. BEZEK-JAKŠE Ko min eva 36 let od tiste usodne odločitve našega naroda, da bo s široko osvobodilno fronto sam krojil svojo bodočnost, so sledovi grobov po temnih gozdovih že izginili, še paježivih nekaj pravih prič tistih časov, ko je slovenski narod tako rekoč prvič v novejši zgodovini stopil na prizorišče po lastni volji in oborožen. Pomladni šum gozdov tja od Javorovice, Trdinovega vrha, Palatine, Mirne gore in Roga pa vse do Notranjske je svoj čas dobro poznal Martin Gerkšič s Suhorja, saj je s partizani iz Cankarjeve brigade dostikrat branil ta obmejni pas in čuval prve delčke osvobojenega ozemlja pred Italijani, Nemci in njihovimi domačimi pomagači. Spremljal ga je, vse dokler se ni v začetku maja leta petinštirideset ves v cvetje okiten spustil v slovensko prestolnico Ljubljane. Mladi partizanski oficir, izkušen borec v prenekaterih slavnih bitkah, je takrat prvič videl slovensko glavno mesto. Pa še potem, vse do leta šestinštirideset, je Martinovo oko vedno ostalo budno: »Kosem se leta dvainštirideset pridružil partizanom, pa vse do leta šestinštrideset nisem nikoli spal slečen niti čisto sezut.« Martin seje namreč nekaj taktike naučil v stari jugoslovanski vojski, še več pa v partizanih in to mu je pomagalo, da je preživel. Mnogi, ki so bili prav tako mladi, srčni, pa preveč drzni, so to plačali z življenjem. Martin je pripadal revni kmečki družini, ki je imela, tako kot je bilo v belokranjskih vaseh že pravilo, bolj malo zemlje pa veliko otrok. Kar pet fantov in štiri dekleta so se rodili pri Gerkšičevih na Suhorju. Seveda so morali fantje pa tudi dekleta, čim so bili dela zmožni, hitro v uk ali služit, saj domani bilokruhazavse.Takojemoral Martin oglariti in kopati jarke, potem je odslužil vojake v stari Jugoslaviji in žeje bila tukaj druga ?Yetoyna vojna. Že začetek je bil za družino Gerkšič tragičen. Na bojnem čolnu Drava na reki Donavi je bil Martinov brat Franc v nemškem napadu izgubil življenje. Novica je vse domačezelo potrla, vendar takrat še niso vedeli, da bodo imeli možnost bratovo smrt maščevati. Poznejeso bili v partizanih kar trije: Jože, Janez in Martin, le najmlajši, Tone, je ostal doma. Oba Martinova brata sta bila med vojno tudi huje ranjena, vendar sta preživela, Martin pa jo je odnesel z manjšimi ranami na nogi od mine in nekaj praskami po hrbtu. Se nekaj let povojni mujesestrapobiralaželezne drobce iz hrbta, ko se je vroč po košnji zleknil v senco drevesa. Martin Gerkšič je postal borec kmalu po napadu na belogardistično postojanko na Suhorju novembra dvainštirideset. Bil je takrat šeterenec in vodič. Čete je varno pripeljal na dogovorjena mesta, potem pa je doma pritajeno poslušal nočni potek borbe, ki jetrajala, vse dokler niso bile postojanke uničene in sovražnik pregnan ali pobit. Kmalu potem je imel že tudi Martin puško na rami in sprejeli so ga zasneženi gozdovi. Martin se spominja zlasti treh bitk, v katerih se je odlikoval zaradi izkušenosti in pametnega poguma ali paso se muvtisnilevspominzaradilepe zmage, ki so jo doživeli on in njegovi tovariši. Seveda je bilo bitk veliko, s taki m ali takim izidom, celo komične so bile med njimr, vendar bi izgubljali prostor in čas, če bi jih naštevali vse. Povejmo le, daje bil Martin med prvimi, ki so prišli ob napadu na belogardiste v Pleterjah čez samostansko obzidje, in da je bilo gotovo nekaj življenj prihranjenih, ko je svetoval, naj bi si pripravili prostor za drugi, lažji prehod v samostan. Tako so odkrili nezaklenjena železna vrata v obzidju in drugič lahko brez težav presenetili belogardiste, ki so jih iz samostana odpeljali šele Italijani s tanki. Tudi velikanski italijanski bojni polom marca triinštridesetega v Jelenovem žlebu je Martin videl od blizu. Celo noč je nažigal po brezglavo tekajočih italijanskih skupinah, zjutraj pa se je spustil še v prepad, da je dokončal delo, ki so ga že prej opravile partizanske krogle, italijanska brezglavost in ostre skale prepada. Še najbolj pa je Martinu v spominu bitka nad Lakovnicami pod Gorjanci. Tam so se partizani spopadali s prodirajočimi nemškimi silami in Martin je dobil končno priliko, da je maščeval svojega padlega brata. Takrat je bil komandir 3. čete v 1. bataljonu, razočaran pa tudi, saj mu je sestra dan prej prinesla nahrbtnik s šunko, kruhom, vinom inžganjem. Le malo žganja je utegnil popiti, kosejebilotrebahitroumaknitipred Nemci više v hrib in nahrbtnik je ostal v sovražnikovih rokah. Kosejedrugidanzadevaponovi-la sovražnik je napadal le podnevi in se zvečer umikal — se Martin ni umaknil tako, kot je bila direktiva, ampak je po lastni presoji zasedel vzpetino, mimo katere so Nemci, nesluteč nevarnost z boka, napadali v strelcih naprej. Po razviti koloni je užgal s težkim mitraljezom najprej Martin sam, nato pa je ukazal še ogenj drugemu mitraljezu in sovražnik je bil pokošen. Juriš Martinove čete ga je potem dokončno dotolkel in pregnal. Mrak se že spreminja v noč, Martin pa poslušalce, ženo Marijo in mene, še vedno vodi iz bitkev b!tk0- Leta so minila, prihajajo nove pomladi in čas orožja in njegove govorice se oddaljuje. Pa vendar, brez spomina na naše prejšnje slavne odločitve bodo tudi bodoče odločitve bolj klavrne. TONEJAKŠE LJUBLJANO Pomlad je prijazno dekle. S toplimi sapami objame gozdove, zašumi v krošnjah, na njihove sončne obronke pa nasuje prgišča pomladnega žefrana, ponekod tako na gosto, da je od daleč videti, kot bi bila zemlja pokrita z modrikastimi preprogami. To ječas, ki so ga bili borcitampred tri — ali štiriinštiridesetimi leti najbolj veseli. Spravili so se na toplo sonce in počedili zimsko umazanijo in mrčes. Pomlad jih je navdala z novim upanjem in optimizmom. Za njimi so bili dolgi, naporni zimski pohodi v visokem snegu in ostrem mrazu, neprestano nadlegovanje sovražnika, za trenutek pozabljeni celo sveži grobovi, ki so ostali skriti vsenci mogočnih gozdov. Sedaj, KOT PARTIZAN PRVIČ VIDEL NAGRADA V NOVO MESTO ZORAN in PETER GOLJUF iz Novega mesta sta z združenimi močmi uspešno rešila našo 14. nagradno križanko ter imela srečo pri žrebu, tako sta si prislužila lepo knjižno nagrado, in sicer smo jima poslali slovito Balzacovo delo Izgubljene iluzije v dveh knjigah. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 4. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16. PRS2SČE HT3SL3 Edino neodvisnost in samospoštovanje nas lahko vzdigneta nad ničevost življenja in nad burje usode. A. S. PUŠKIN NAGRADNA KRIŽANKA Do kraja slečena duša je samo še umrljivo telo. M. ROŽANC Literatura je ali pa je ni, je dobra ali pa slaba, ali živi ali pa ne živi. I. POTRČ SESTAVIL VELIK BOGATAŠ PTOK SZ| OD ZADRA TUR. SOSTISCE MOR. RIBA MLADOSTNIK SINOVA 2ENA RIM. VARUH OgnjiSCa/I BOS. PEVEC ftMEMIČfl TROPSKI LES VZHODNI lSERMAN/ [SlBIRSKlI VELETOK VODNA PTI-CA/SLOVE- njgraSka RRMA KEM. SIM BOL ZA NA-TRU/LJU-BKOVALNO 1 IME wm NEM. PESNIK kACHIM VONjl NEPECEN i(RUH| KLEČ/ PRIDELEK GR. BRATOV SKI OBRED SPLET LAS 0ALM.Z.IME/ PREBIVALEC AZIJSKA MAD2.PE DRŽAVE/ IVLAOARl PUŠČAVA SNIK (KAR0- KANDIRANil POMARANČNI OLUPKI/AVTI OZNAKA VICENZE DEL TELESA Zdravilo iz ribjega olja Kapsule z ribjim oljem gredo v promet kot vroče žemlje — Radi bi tako kri, kot jo imajo grenlandski Eskimi Najnovejši prodajni hit v trgovinah razvitih držav so kapsule z ribjim oljem. Kdor da kaj nase in skrbi za dobro zdravje ter se skuša varovati pred sodobno nadlogo, ki ji s skupnim imenom pravimo srčna in žilna obolenja, ta ta čas navdušeno požira kapsule z ripjim oljem. Seveda ne s čisto navadnim ribjim oljem, marveč s tistim, ki vsebuje veliko tako imenovanih maščobnih kislin omega 3. to pa so olja, iztisnjena iz norveških sardin, atlantskega slanika, jezerske postrvi. atlantskega lososa in atlantske skuše. Na najvišji vrednostni stopnici stojijo kapsule z oljem norveške sardine. In kaj je s temi olji? Nekoliko prezgodaj so se razširile ugotovitve raziskovalcev, ki so odkrili, da maščobne kisline omega 3 preprečujejo nalaganje maščob na notranjosti žil, se pravi, da preprečujejo aterosklerozo, eno od glavnih povzročiteljic usodnih kapi. Do odkritja pa sojih pripeljali grenlandski Eskimi. Med njimi praktično sploh ni srčnih bolezni, če izvzamemo občasne zaljubljenosti, prav tako pa je kap neznana oblika smrti. Njihov jedilnik je znan: ribe, ribe in še enkrat ribe. Za razliko od grenlandskih Eskimov pa danski Eskimi kar dvanajstkrat pogosteje obolevajo za srčnimi in žilnimi boleznimi. Na Umetnost ni le zakladnica duha Za umetnine so pripravljeni plačati astronomske vsote denarja — Najdražja slika na svetu so van Goghove Sončnice — Kupčija cveti_ V zadnjih nekaj letih dosegajo umetnine, prodane na svetovno znanih dražbah, astronomske cene in izkazuje se, da umetniška dela niso samo dragocenosti duha, marveč imajo tudi povsem prozaično visoko denarno vrednost. Vse odleta 1980 na dražbah pri Sothe-byju in Christieju postavljajo rekorde. Ta mesec je v sam vrh prišel nesrečni slikar z enim ušesom oziroma natančneje oljna slika Sončnice Vincenta van Gog-ha. Nekaj časa neznan kupec (kasneje se je izkazalo, da je sliko kupila neka japonska zavarovalnica z velikim preostankom dohodka) je na dražbi v Londonu zanjo odštel 39,9 milijona dolarjev, kar je največja vsota, plačana kdaj za kako umetnino. Van Gogh je naslikal sedem slik z motivom sončnic v poletju in zimi 1888/89, ko je bival v Arlesu. Ohranjenih je samo še šest slik, ena je zgorela na Japonskem med zadnjo svetovno vojno. Od preostalih šestih je četverica shranjenih v muzejih, samo ena pa je še v rokah zasebnega zbiralca umetnin. Prava ironija je dejstvo, da je van Gogh v vsem svojem življenju prodal eno samo sliko. To je bila prav ena iz zbirke Sončnice. Denar, ki ga je dobil zanjo, pa predstavlja le neznaten drobec ogromnih vsot, kijih zdaj ljubitelji umetnosti in trgovci z umetninami dajejo za njegove slike. Poznavalci trga z umetninami pravijo, da je to, kar se zdaj dogaja, prava norost. Nobena umetnina pravzaprav nima cene in nobena cena ni odraz vrednosti posameznih umetnihških del. Vsa gonja za dragimi umetninami je le preobilno bogastvo posameznikov, ki ne vedo, kam bi zdenarjem. Kupovati drage avtomobile in diamante, to je nekaj, kar počno novopečeni bogataši in povzpet-neži, pravi milijonar pa je zbiralec. Prestižno nakupovanje umetnin je ustvarilo nenavadno dirko, ko iz leta v leto cene umetnin rušijo prejšnje rekorde. Če pogledamo samo zadnji dve leti, vidimo, da so bile kar petkrat izplačane rekordne vsote denarja za posamezne umetnine. Leta 1985 so na dražbi prodali van Goghovo sliko Pokrajina z vzhajajočim soncem za 9,9 milijona dolarjev, kar je bila osupljivo visoka vsota, toda isto leto so prodali Mantegnovo oljeČeščenje modrih že kar za 10,4 milijona dolarjev. Leto kasneje so prodali Rembrandtovo sliko Mladenka za 10,3 milijona dolarjev, nato pa še Manetovo Ulico Mosnier za rekordnih 11 milijbnov dolarjev. Jasno je, da so zaradi tolikšnih vsot denarja, ki sojih pripravljeni dati zasebniki za posamezne umetnine, muzeji in umetnostne galerije izrinjeni. Ne morejo si privoščiti odkupa tako dragih umetnin. Na svetu ta čas ni ne muzeja in ne galerije, ki bi si lahko privoščila nakup van Goghovih Sončnic. To pa hkrati pomeni, da se umetniški zakladi, ki naj bi končno pripadali vsem ljudem, selijo v pristne zbirke, ki o«* niso široko dostopne in na neki način tudi umetnine niso v pravi meri zavarovane in dovolj strokovno hranjene. Vsemu navkljub pa izjemna cena za Sončnice čudi strokov- Van Goghove Sončnice, umetnina, ki je dosegla največjo ceno doslej. njake. Res je, daje slika ena največjih van Goghovih umetnin, daje zelo priljubljena in največkrat reproducirana umetnina na svetu sploh (z njo se lahko kosa le Leonardo va Mona Lisa), pa vendar je čudno, da je kdo pripravljen odšteti zanjo skoraj 40 milijonov dolarjev. To je že na meji neverjetnega. Posledice Černobila Ogroženo zdravje okrog 4.000 ljudi — Manj raka Černobilska katastrofa je sicer izginila s časopisnih naslovnic in le poredkoma zaide med novice, vendar radioaktivno onesnaženje, ki ga je povzročila polomija na jedrskem reaktorju v zloglasnem ukrajinskem mestu, nikakor ni pozabljeno in tudi ne more biti. Za kratkotrajnimi posledicami, ki so bolj ali manj že mimo, so na tapeti dolgotrajnejše. Med njimi gotovo zbujajo največ zanimanja javnosti podatki o možnih zdravstvenih težavah. Najnovejše raziskave, ki so jih za zahodnoevropsko skupnost opravili v britanski ustanovi za radiološko zaščito, so pokazale, da bodo posledice černobilske nesreče na zdravje Evropejcev celo manjše, kot pa so sprva domnevali. Kljub temu pa je davek dovolj visok. Strokovnjaki trdijo v svojem poročilu, da bo v naslednjih 50 letih v evropski skupnosti umrlo okrog 1000 ljudi zaradi raka, ki se bo razvil zaradi ožarčenosti ob černobilski katastrofi. Kakih 3000 Evropejcev pa bo dobilo raka, ki ne bo smrtno nevaren. Izračuni so pokazali, da so bili najmanj ožarčeni prebivalci Španije in Portugalske, najbolj pa prebivalci Zahodne Nemčije. Italije in Grčije. O Jugoslovanih ni niti govora, ker nas pač tlačijo v vzhodno Evropo, tam pajeČerno-bil doma. Poznavalci van Goghove umetnosti vedo povedati, da je slika Sončnice bolj senca nekdanje lepote. Intenzivna rumena barva, ki jo je van Gogh uporabil pri slikanju Sončnic, je slabo obstojna. Sčasoma je potemnela in se spremenila v odtenke rjavkaste, oker in temno rumene barve, zatorej slika ne dosega barvne intenzivnosti mnogih drugih van Goghovih platen. Kljub vsemu temu pa je umetnina izjemno cenjena. Oglejmo si za konec še, kako je potekala dražba. Pred samo dražbo so umetnino razstavili, varno spravjeno za rešetkami. Množica ljudi si je pri Christieju ogledala slavno umetnino. Ko seje dražba začela, seje dogajala prava norost. V štirih minutah in pol seje umetnina podražila vsako sekundo za 147.700 dolarjev. Na koncu, ko je bila slika prodana, so udeleženci razrezali slavnostno torto, oblikovano kot van Goghove Sončnice. Dogodek zbuja nedvomno mnogo misli in primerjav, za mnoge je bilo vse skupaj bližje komediji kot češčenju umetnosti, za mnoge je šlo za pravo farso, a videti je, vsemu navkljub, da se doba velikih dražb in bajeslovnih cen za umetnine še ni končala. MiM (Vir: Time) Ogroženi svetovni veletoki Ena od največjih lanskih ekoloških katastrof je bilo poleg Černobila hudo onesnaženje reke Ren zaradi požara v švicarski tovarni Sandoz. Tako, kot je černobilska nesreča opozorila na nerešena vprašanja jedrskih elektrarn, je tudi onesnaženje Rena opozorilo na težko stanje svetovnih veletokov. Reke sveta niso ogrožene samo zaradi občasnih nesreč, marveč zaradi stalnega onesnaževanja z industrijskimi in komunalnimi odplakami, katerim se pridružujejo še strupene odplake od kmetijskih dejavnosti. Sveta indijska reka Ganges prejme vsak dan milijon litrov odplak iz 68 industrijskih onesnaževalcev. Odplak iz mest in drugih naselij pa ni kaj dosti manj. Odkar skušajo Indijci očistiti Ganges, jih to stane okrog dve milijardi in pol dolarjev. Kitajskemu veletoku Jang-ceju se tudi slabo piše. Če bodo vanj še naprej spuščali okrog 16 milijonov litrov tekočih odpadkov vsak dan, potem bo reka še pred koncem tega tisočletja mrtva. O čiščenju Jangceja na Kitajskem razmišljajo šele prav v najnovejšem času, medtem ko je bil prej desetletja na milost in nemilost prepuščen industrijskemu in drugemu onesnaževanju. Starodavna reka življenja, veliki Nil, je po pisanju egiptovskih strokovnjakov popolnoma onesnažen, njegove vode pa so strupene. V Nil poleg industrijskih in komunalnih odplak mečejo še različne herbicide, da bi tako preprečili rast vodnih rastlin in na lahek način vzdrževali plovnost vodnih prometnih poti. Nekoliko boljše je z rekami v Sovjetski zvezi, kjer so ogromna območja še vedno ekološko neogrožena, vendar je šele zdaj slišati vse več o nekdanjih ekoloških katastrofah, o katerih se je doslej molčalo. Takose je šele lani razvedelo za hudo onesnaženje v Dnjepru, ko je prišlo do nesreče v ukrajinski tovarni umetnega gnojila. Poginilo je pet milijonov rib. V ZDA, kjer so že pred dvema desetletjema imeli huda onesnaženja, skrbe za reke nekoliko bolj. Tako so največje ameriške reke, kot so Misisipi, Hudson in Colorado, danes neprimerno bolj čiste, kot so bile pred desetletjem. Pravi simbol ozdravljene reke pa je angleška Temza. Iz umazanega in strupenega kanala se je spremenila v živo reko in vanjo so se vrnile skoraj vse nekdanje ribje vrste. Ignac Jereb: Umirajoča domačija njihovem jedilniku je zelo malo rib. Ko so raziskovalci še odkrili, katere sestavine v ribah ib zaslužne za zdravo srce in s holesterolom nenasičeno kri, je začel delovati sloviti ameriški biznis. Lani so že tri podjetja prodajala kapsule z zdravilnim ribjim oljem in iztržila zanje okrog 30 milijonov dolarjev, letds pošilja kapsule na trg že sedem podjetij, v nekaj mesecih pa so ustvarila že za 100 milijonov dolarjev prometa. In kot jepri takih čudežnih zdravilih že navada, se tudi pri zdravilnem ribjem olju navdušenje kupcev ne ujema z natančnejšimi dognanji strokovnjakov. Farmo-kolog Garrett Fitzgerald pravi, da si s kapsulami ribjega olja človek le bore malo pomaga. Enak in večji učinek ima tabletka c vitamina, ki pa je neprimerno cenejša od oljnih kapsul. Edino pravo zdravilo proti holesterolu v krvi je za normalnč ljudi pravilna prehrana in zdrav način življenja, ne pa čudežne kapsule in njim podobni izumi. MiM (Vir: Newsweek) Sveta ne rešujejo ideje, razum ali pamet, temveč človek ssvojim nesmiselnim upanjem. E. SABATO Življenje je pomešano 7 majhnimi bridkostmi in lepimi trenutki. A. STRINDBERG Podivjani psi Ali nastaja nova živalska vrsta? Niso potepuški Italijanski strokovnjaki za živalstvo so mnenja, da bi lahko kar govorili o novi živalski vrsti, ki je nastala v zadnjih letih in je doma predvsem na jugu in vsredr.ji Italiji. Gre za podivjane pse, ki se klatijo naokoli, se družijo v krdela in napadajo domače živali ter že tako redko divjad. Nekatera krdela podivjanih psov žive v planinskih predelih, kjer se sicer skrivajo zadnji od preostalih italijanskih volkov. Najraje pa se zadržujejo v bližini velikih smetišč, kjer dobe vsakdanjo hrano. Po poluradnih podatkih naj bi bilo podivjanih psov okrog 60tisoč. Seveda je treba podivjane pse ločiti od potepuških, ki jih je neprimerno več (blizu milijon), vendar nimajo zaokroženih krdel in ne utrjenih navad, kot so zoologi opazili pri podivjanih psih. Novonastajajoče vrste bi bilo še več, saj se psi parijo dvakrat na leto, medtem ko se pristni divji pes, to je volk) pari le enkrat na leto, vendar je smrtnost mladičev zelo velika. In pa lov na podivjane pse je odprt vse leto. Italijani kot strastni in neusmiljeni lovci streljajo, zastrupljajo, preganjajo in kakor morejo uničujejo podivjane pse. izkoreniniti pa jih ne morejo. Od lova nanje ima škodo le volk. Ta redka in v Italiji zaščitena vrsta je pogosto žrtev preveč razgretih lovcev, ki volka zamenjajo za podivjanega psa in gozdnega sivca položijo na dlako. El Kasneje, ko so okoli Osoj prekopavali grobove padlih partizanov in njihove posmrtne ostanke pokopali na pokopališču, kjer so želeli njihovi svojci, ali v skupno g,obišče, so prišli tudi naOsoje, da bodo prenesli posmrtne ostanke Marjete in njenih dveh otrok na pokopališče v Zadolje. Matevž se je temu nekaj časa upiral, a nazadnje so jih le pokopali v dolini v družinski Osojnikov grob. Ob dolgih zimskih večerih, ko je zunaj okoli voglov zavijala burja in vrtinčila snežne zamete in je bilo v zakurjeni izbi prijetno toplo) sta Polona in Matevž govorila o doživljajih iz pretekle vojne. Matevž je želel zvedeti vse podrobnosti, kaj se je na Osojah dogajalo, odkar so ga Italijani odpeljali. Pa tudi Matevž je imel kaj pripovedovati s svoje krvave poti, skozi mučenje in trpljenje po zaporih, iz taborišča smrti do ruskega ujetništva. Tako so dolge zimske večere krajšali leto za letom, dokler nista otroka že odrasla. Naj so še tako gospodarili in garali, na Osojah niso nikolivečtoliko pridelali kot nekoč. Hlevi in svinjaki so ostali skoraj prazni, tudi klet in kašča se nista nikoli več napolnila. Osoje so ostale pozabljene in hirale. Od partizanov, ki so se mod vojno tu gori zadrževali, pridejo pogledat le redki. Pred vojno so delavci iz Zadolja vsako leto tu gori praznovali prvi maj, sedaj pridejo za praznik le še posamezniki ali manjše skupine. Na Osoje prihajajo redno le položnice od davkarije in morda včasih še vabilo na volitve. Na Osojah je šlo nezadržno samo navzdol. Matevž si je nič kolikokratzastavil vprašanje: »Ali so mi rojenice že ob rojstvu položile v zibelko prekletstvo za vse življenje?« Kar ni opravila vojna, so po vojni pripomogli ljudje v dolini, da je nekoč tako mogočna in trdna kmetija začela naglo propadati. Matevž je opazoval sina Petra, kako se trga od kmečke zemlje in sili v dolino za lažjim zaslužkom in lagodnim življenjem. Saj se temu ne čudi, ko pa je tako naredila večina njegovih vrstnikov iz okoliških kmetij in se sedaj zgleduje po njih. To breme spoznanja mu je še posebno upogibalo hrbtenico in srebrilo glavo. Osojnikova Tilka je odrasla v pravo dekle. Bila je že na koncu študija na fil-' ozofski fakulteti v Ljubljani, ko je za dan mrtvih prišla domov obiskat materin grob. Tedaj je začel naletavati-sneg. To leto je zima zgodaj pritisnila. Sneg je pobelil dolino, na Osojah pagaje.nasulo skoraj do kolen. Kakor na trnih je Tilka stopicala zdaj v izbo, zdaj v kuhinjo in zopet na vežni prag gledat, če je prenehalo snežiti. A sneg se je venomer enakomerno vsipal v debelih kosmičih. Skrbelo jo je, kako bo zjutraj prigazila v dolino do avtobusne postaje, kajti za nič na svetu ne bi rada zamudila predavanj. Tudi Peter je zrastel iz Petrčka v postavnega in plečatega faota. V izbi, pri topli peči je sedel in ihtavo obdeloval poleno v toporišče za sekiro. Godrnjal je in stresal nejevoljo nad Tilkinim stopicanjem. T oda po zamišljenem obrazu se mu je poznalo, da ga razjeda in teži nekaj povsem drugega kot Tilkino stopicanje. V veži so zaropotali težki koraki okovanih čevljev. V izbo je prišel Osojnik in hu-kal v roke: »Saprabolsko! Danes pa reže prav do kosti! Ja, letos smozgodaj dobili zimo, snega pa do kolen.« Osojnik je slekel površnik in snel polhovko z glave. Vse skupaj je položil na peč ter si pri peči ogrel premrle prste. Ko vidi, kako ihtavo hiti Peter z delom, ga začudeno vpraša: »Mar misliš nocoj še kam iti, da tako hitiš?« Osumljeni grabeža in zlorabe Temeljni javni tožilec vložil zahtevek za preiskavo zoper šesterico — Osumljena tudi Božidar Zajc in Boštjan Kovačič — Stališča predsedstva NOVO MESTO — Veliko tega je bilo zadnje dni slišati po novomeških ulicah. Govorice so se bojda najprej pojavile v Pionirju. nato še na občini in v Iskri na Cikavi. Dva pomembna občinska moža naj bi si s pomočjo Pionirja za majhne denarje postavila hiši. pri tem pa izkoristila svoj položaj, šlo naj bi za predsednika novomeške občinske skupščine in direktorja Iskre. »Res je. minuli petek smo zaradi suma storitve kaznivega dejanja grabeža in zlorabe položaja iz-novomeške UNZ prejeli ovadbo zoper več oseb.« pravi temeljni javni tožilec Niko Bricelj. Da zadeva ni tako nedolžna, pove podatek, da naj bi šlo v grabežu za več milijonov (novih) dinarjev protipravno pridobljene premoženjske koristi. Temeljno jav.no tožilstvo je po pregledu zbrane dokumentacije zahtevalo preiskavo zoper Miha Jalovca in Jožeta Preskarja. zaposlenih v Pionirju, tozd Gradbeni sektor Novo mesto, zaradi suma storitve kaznivega dejanja grabeža, zoper Božidarja Zajca, direktorja Iskre Tenel, in Boštjana Kovačiča, predsednika skupščine občine Novo mesto, zaradi suma napeljevanja h grabežu, ter Antona Graberskega zaradi suma pomoči pri tem kaznivem dejanju in Roberta Zupančiča, oba sta zaposlena v Pionirjevem tozdu Gradbeni sektor Novo mesto, zaradi suma sklenitve škodljive pogodbe. V času. ko to pišemo (torek zvečer), o vloženem zahtevku za preiskavo še ni nič odločenega, poročamo pa lahko. da je bil zoper Miha Jalovca in Božidarja Zajca odrejen pripor. Vsekakor je to dogodek, ki v političnem življenju Novega mesta ni mogel ostati brez posledic, še posebej ker gre v primeru Kovačiča in Preskarja za osebi z delegatsko imuniteto, saj je slednji tudi predsednik zbora združenega dela novomeške skupščine. O njih je v torek zvečer na svoji seji razpravljalo predsedstvo OK SZDL, prisoten pa , je bil tudi Boštjan Kovačič. Ob tem je potrebno zapisati, da so se v torek na podlagi informacije temeljnega javnega tožilca sestala tudi vsa predsedstva družbenopolitičnih organizacij v občini. In kakšna so bila njihova stališča? »Temeljito in prizadeto smo analizirali nastali položaj, prizadeto predvsem zategadelj, ker gre za člane ZK. navsezadnje pa je primer dobil velike razsežnosti tudi zunaj občine.« so bile besede Jožeta Florjančiča, sekretarja OK ZKS. »Reči je treba ob tem, da so ulične govorice tudi zlonamerne, da prehitevajo dogodke. Predsedstvo je s posebno odgovornostjo obravnavalo Kovačičevo vpletenost v afero, do zadnjih skupščinskih volitev predsednika OK ZK. tudi zato. ker smo mu dali popolno podporo ob volitvah za predsednika občinske skupšči- • Po doslej znanih podatkih naj bi Božidar Zajc in Boštjan Kovačič s Pionirjevim tozdom Gradbeni sektor sklenila pogodbo o gradnji njunih stanovanjskih hiš, za katerih zidavo naj bi plačala bistveno manjši znesek od resnične vrednosti. Razlika med pogodbeno in dejansko vrednostjo naj bi bila pri vsakemu okrog 10 novih milijonov dinarjev. ne. Naša stališča so bila. da je potrebno še posebej paziti na zakonitost postopka, na to, da ne prizadenemo dostojanstva ljudi, ki so osumljeni, Boštjanu Kovačiču pa tovariško predlagamo, da odstopi s funkcije predsednika in tako omogoči normalno delo skupščine.« Jasna in odločna so bila tudi stališča predsedstva občinske borčevske organizacije. Predsedstvu OK SZDL so borci predlagali, da o nastalem položaju pripravi politično oceno, zahtevali pa so tudi, da primer pride v javnost, saj je dezinformacij in uličnih govoric že veliko in preveč. »Dogodek je ustvaril izredno neugodno politično vzdušje v občini, še posebej pa smo prizadeti, ker je vanj vpleten tudi Boštjan Kovačič, ki je doslej za razvoj občine že veliko naredil.- Tovariško mu predlagamo, da poma- ga in sodeluje v preiskavi.« so bile besede Ivana Somraka, predsednika borcev. »Obsojamo vsakršno korupcijo. še posebej to dejanje, če bo seveda dokazano, in pričakujemo, da bodo ustrezni pravosodni organi objektivno opravili svoje delo. Prav tako pa smo mnenja, da Boštjan Kovačič v takšnem položaju svoje funkcije ne more več opravljati,« je strnilo svoja stališča predsedstvo mladinske organizacije v občini. Edino, ki politične ocene tožilčeve informacije ni sprejelo, je bilo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Zato pa se je predsednik Nace Stamcar osebno pridružil stališčem ostalih družbenopolitičnih organizacij. Takšen je bil v skopih orisih potek predvčerajšnje seje predsedstva OK SZDL, katerega član je tudi Boštjan Kovačič. »Terjam odprt in javen postopek, prav tako zahtevam, da se mi odvzame imuniteta.« so bile prve njegove besede. »Vse obsodbe kategorično zavračam, moj idealizem je brutalno razbit. Umikam se v molk. a ne izstopam iz Zveze komunistov. Vztrajam. da se dokaže resnica. Ne čutim se krivega in ne odstopam s položaja predsednika občinske skupščine,« je bil kategoričen v svoji zadnji izjavi. Vsi člani predsedstva so se v nadaljevanju razprave odločno izrekli proti kakršnemkoli zapiranju in lakiranju informacij, Dušan Jarc, podpredsednik OK SZDL, je med drugim dodal, da je s tem dogodkom storjena nepopravljiva škoda občini in njenim funkcionarjem. Prav tako so se člani predsedstva jasno izrekli za stališče, da mora biti nadaljnji postopek čimbolj hiter, javen in objektiven, menili pa so, da nimajo v rokah dovolj argumentov, na podlagi katerih bi izdelali politično oceno. Ta bo narejena takrat, ko bo znanih več dejstev, le-te raziskati pa je stvar pravosodnih organih. S takšnimi stališči je predsedstvo OK SZDL včeraj seznanilo delegate na zasedanju zborov občinske skupščine. O njenem poteku več prihodnjič. BOJAN BUDJA Obtožena računovodkinja Ana Zupan iz Kočevja obtožena grabeža in uničenja poslovnih listin — Oboje zanika — Denar potrebovala KOČEVJE — Pred senatom peterice sodišča v Kočevju, ki mu je predsedoval Blaž Volf, seje IS. aprila zagovarjala 40-letna Ana Zupan, bivša računovodkinja Komunale Kočevje. Obtožba jo bremeni grabeža in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Zupanovi očita, da je kot računovodkinja Komunale maja 1984 naročila pri svoji delovni organizaciji zidavo kletnih prostorov za novo hišo in dobavo nekaterega materiala. Hišo je zidala v okviru Stanovanjske zadruge LIK, kateri bi morala poslati tudi račun za opravljeno delo in material. Ker pa takrat ni imela denarja, da bi račun v znesku 716.185,50 din plačala, ga je zadržala. Neporavnani računjeodk-rila inšpekcija SDK 10. junija naslednje leto. Ana Zupan je očitani dejanji priznala. vendar je v zagovoru poudarila, da po njenem mnenju ne gre za grabež in tudi za ponareditev ali uničenje poslovne listine ne. Komunali je namreč že do novembra 1985 plačala ves dolg, in to z veljavnimi obrestmi vred, zaradi česar nima Komunala do nje nobene trejatve več. Tudi računa ni uničila, saj so zanj pri Komunali vedeli in je bil tudi vpisan v poslovne knjige. Dejanje pa je storila zato. ker je bila v stiski za denar in ker je morala biti gradnja hitro opravljena. da so nato postavili montažni del hiše. Prepričana je bila tudi, da bosta dobila posojilo tako ona kot zet. a seje obema pri pridobivanju posojila nekaj zataknilo. Sodišče je ugodilo zahtevam obtožbe, obrambe in obtožene o zaslišanju nekaterih novih prič in pregledu nekaterih dokumentov, ki bodo natančneje pojasnili to zadevo. Zavrnilo pa je predlog obrambe o zaslišanju izvedenca finančne stroke. Določilo je tudi, da bo naslednja razprava o tej zadevi 6. maja. ko bo predvidoma izrečena tudi sodba. J. PRIMC NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO GOMILA — 52-letni Ivan Pod-padec iz Dolnje Nemške vasi se je v ponedeljek, 20. aprila, okoli 10.50 ure peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Rodin proti Gomili. Tam je na križišču s prednostnocesto neprevidno zavijal proti Mirni, ko mu je nasproti s tovornjakom pripeljal 40-letni Viktor Senica iz Obrha. Slednji je zaviral in se trčenju izognil, zato pa je prišlo do trka med voziloma Podpadca in 28-letne Ljubljančanke Bojane Lebar, kije takrat prehitevala tovornjak. Vozilo Lebarjeve je nato odbilo še v tovornjak Senice. V nezgodi so se huje ranile sopotnice Lebarjeve. 42-letna Danica Gorjup, 20-letna Vlasta Nahtigal, obe iz Trebnjega, in 35-letna Ana Zakrajšek iz Migolice. Materialne škode je bilo za 1,300.000 din. PREHITEVAL JE KOLONO VO-i ŽIL— 43-letni Husein Džafičiz Rapa-tnice seje 16. aprila ob 21.20 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Nekje pri Pluski je pričel prehitevati kolono vozil in v trenutku, ko je bil vzporedno s tovornjakom, ki gaje prehiteval, mu je nasproti z osebnim vozilom pripeljal 47-letni Edvard Anžič iz Ljubljane. V nezgodi so se huje poškodovali voznika Džafič in Anžič ter sopotnika. 44-letna Cilka ter 47-letni Janez Topolšek iz Ljubljane. Materialno škodo na vozilih so ocenili na 3 milijone dinarjev. ZAVORE KRIVE NEZGODE — 17. aprila ob I9.50seje 29-letni Zlatko Nasarik iz Stare Pazove peljal s tovornjakom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Čatežu, koder teče cesta navzdol skozi slabo pregleden desni ovinek, jeopazil kolono stoječih vozil. Slednja so se ustavila pred semaforjem, kije uravnaval izmeničen promet zaradi del na vozišču. Nasarik je hotel zavreti, a mu je zavorni mehanizem odpovedal, tako da je trčil v zadnji del tovornjaka, ki ga je vozil 43-letni Stanislav Božja iz Malega Lipoglava, tovorno vozilo pa je treščilo nato v osebni avto 37-letnega Novomeščana Blaža Taseva. V nezgodi so se laže poškodovali voznik Božja, 20-letni sopotnik Robert Glas iz Ljubljane in Blažo Tasev, materialno škodo pa so ocenili kar na 2,750.000 din. PO DOLENJSKI DE2EU • Domala vse, kar seje minuli teden zanimivega dogajalo za v ta okvir, je bolj ali manj povezano z velikonočnimi prazniki. K njim pač sodijo šunke in podobne dobrote. Ni sicer znano, kaj je bilo na mizi Ivana Pusta iz Brezove rebri, zagotovo pa ne šunke, klobase, salame in želodec, ki jih je hranil v svoji zidanici v Borštu pri Srednjem Lipovcu. Vzel mu jih je namreč nekdo drug. • Ob mesnino, nekaj žganja in ribjo konzervo za postni petek je bil tudi Anton Žibert iz Velike Loke. Neznanec mu je namreč vlomil v zidanico, ki stoji v Blatu pri Trebnjem in ga oškodoval za 34 tisočakov. • V noči na nedeljo je bilo vlomljeno tudi v priročni hlev ob stanovanjski hiši Franca Slaka iz Trške gore. Za storilcem je žalostnega obraza odskakljalo pet zajcev. • Isto noč je nekdo obiskal še kokošnjak Franca Gorenca v Črešnjicah. Za nedeljsko kosilo si je izbral pester jedilnik, saj so petim parom kokošnjih bedres družbo delale še štiri zajčje nožiče. Vendarle kazen semiški Iskri Sodišče obsodilo Iskro Semič za nepravilno skladiščenje piralena in odpadnih kondenzatorjev — Brez ustreznega dovoljenja NOVO MESTO, SEMIČ — Lanskega 7. julija je bilo, ko je bila na novomeškem sodišču razpisana sodna obravnava zoper Iskro, Industrijo kondenzatorjev Semič, tozd Energetski kondenzatorji, in 46-letnega Janeza Škrinjarja, takratnega direktorja tozda, sedaj pa koordinatorja proizvodnje. Po navedbah obtožnice naj bi omenjeni tozd izpuščal odplake, ki utegnejo onesnaževati vodo, vendar si za takšno početje ni priskrbel vodnogospodarskega dovoljenja. Obtožnica je v nadaljevanju govorila, da so v tozdu skladiščili piralen, za katerega so vedeli, kako škodljiva snov je. na nepokritem betonskem platoju, od koder so meteorne vode piralen iz sodov odplakovale v kanalizacijo. Prav tako so bila ohišja odpadnih kondenzatorjev skladiščena v kontejnerju. PCB pa seje izcejal v kanalizacijo, ki je bila v neposredni bližini. Vse to so potrdile analize odvzetih vzorcev vode. v katerih je bilo moč zaznati ne tako majhne koncentracije PCB. Toliko o obtožnici, ki pa jo je sodišče zavrnilo, omenjeni tozd in njenega direktorja pa oprostilo krivde. Temeljni javni tožilec se je zato pritožil na višje sodišče v Ljubljano, slednje pa je sodbo razveljavilo in jo vnovič vrnilo v obravnavo prvostopenjskemu sodišču. Pred nekaj dnevi je tako v Novem mestu prišlo do novega sojenja. Tožilec je obtožnico zoper tozd Energetski kondenzatorji in Janeza Škrinjarja umaknil, zato pa je na njuno mesto vpisal Iskro. DSSS in njenega takratnega vodjo, 54-letnega Vladimirja Zorca iz Črnomlja, sedaj predsednika KPO Iskra Semič. Pokazalo seje pač. da so za nepravilno skladiščenje piralena in izpuščanje nevarnih odplak brez vodnogospodarskega dovoljenja krive skupne službe (!) v Iskri. Ne bomo se spuščali v oceno tega spoznanja, povejmo raje. kaj jeodločilosodišče. Delovno skupnost skupnih služb je senat obsodil na plačilo 800tisočakov kaz- PET RANJENIH OTOČEC — 37-letni Tosun Velagič iz Ljubljane se je v ponedeljek. 20. aprila. ob 13.30 peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Otočcu je na desnem preglednem ovinku prehiteval kolono vozil. Zadel je osebni avto 26-letnega Zagrebčana Zlatka Gujiča, da se je prevrnil. V nezgodi seje laže ranil voznik Velagič, teže pa njegov sopotnik Ivan Zag-majster iz Ljubljane. Laže ranjen je bil tudi voznik Gajič, hudo pa sopotnika Ante Gajič in Nedeljko Ljubičič. Materialno škodo so ocenili na 4.5 milijona din. S KOLESOM TRČILA BREZOVEC — 49-letna Anica Bukovec iz Gornjega Mraševega se je 14. aprila ob 5.30 peljala s kolesom iz Gornjega Mraševega proti Potoku. Med vožnjo po asfaltni cesti skozi kraj Brezovec je v mraku spregledala brezovo drevo, ki je viselo čez cesto. Trčila je vanj in nato padla, pri tem pa seje hudo poškodovala. Prepeljali sojo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ni. Vladimir Zorc pa jih bo moral odšteti 35.000. In to navzlic temu.da so v Iskri krivdo vztrajno zanikali. Njihov zagovor je temeljil na tem. da odplake niso vsebovale več PCB. kot je predpisano v zakonodaji, da zakon o vodah ni bil kršen, da pa si tudi vodnogospodarskega dovoljenja niso mogli nabaviti iz enostavnega razloga, saj sploh še ni bilo določeno, na kakšen način in na osnovi kakšne dokumentacije se tak papir lahko izda. Zasesoseveda vnovič zahtevali oprostilno sodbo. Sodišče je menilo drugače. Ob inšpekcijskem pregledu 14. marca 1984 je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da je bil piralen v Iskri Semič skladiščen na nepokritem betonskem platoju — sloje kar za 50 sodov s po 200 litri piralena — odpadna ohišja kondenzatorjev pa v kontejnerju v neposredni bližini kanalizacijskega jaška, povezanega s ponikovalnico. Skladiščenje je bilo opravljeno brez vsakršne tehnične zaščite, vzorca odvzeta. 10. aprila in 30. maja predlani, pa sta v vodi pokazala prisotnost piralena. V Iskri so že od leta 1976 vedeli, da gre za škodljivo in zdravju nevarno snov, prav S TOVORNJAKOM V KOLESARKO MIRNA PEČ — V ponedeljek, 20. aprila, okoli 6. ure seje 32-letna Fanika Saje iz Malenške vasi peljala s kolesom od doma po cesti proti Biški vasi. V Mirni peči je nameravala zaviti proti obratu Beti. takrat pa je za njo prehitro pripeljal voznik tovornjaka Anton Mali, 35, iz Krke. Prehiteval je kolesarko v trenutku, ko je ta zavijala proti Beti, jo zadel in zbil po cesti. Sajetova se je hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Kako hud je bil udarec, pove podatek, da je materialne škode za 300 tisočakov. zategadelj pa je po mnenju sodišča prav vseeno, ali koncentracija PCB presega dovoljene meje. Dejstvo da gre za snov, ki utegne onesnažiti in okužiti vodo, je pač nesporno in dovolj zgovorno. Res je tudi. da so bili ustrezni predpisi za pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja znani šele po ugotovljeni kršitvi, vendar so bili v Iskri vseeno dolžni za takšno ravnanje z odplakami zaprositi pri pristojnem upravnem organu za ustrezno dovoljenje. V Semiču ni bilo narejenega prav nič od tega in temu primerna je tudi odločitev sodišča. ki pa-še ni pravnomočna. B. BUDJA POTA m KAZNOVANI GOSTILNIČARJI KOČEVJE — Podobno kot v Ribnici so tudi v Kočevju inšpektorji zaostrili kontrolo točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj. Zaradi kršenja tega določila so inšpektorji predali sodniku za prekrške prijave zoper družbeni gostišči Bife na avtobusni postaji in bife »Na trgu« ter zasebni bife Albine Zupančič na Ljubljanski cesti. Obe družbeni gostišči sta kaznovanispo 10.000 din kazni za odgovorne in po 80.000 din za pravne osebe, zasebno gostišče pa s 70.000 din kazni. Požigal travo, zagorela je hiša TRIBUČE — Davek, ki ga pobirajo spomladanski požari, povzročeni z neprevidnim zažiganjem trave, je iz tedna v teden večji. Kar za 10 milijonov dinarjev je bilo škode, ki jo je 18. aprila zakrivil ogenj na stanovanjski hiši 33-letnega Dušana Habeta v Tribučah. V soboto je 40-letni Božo Adlešič iz Adlešicev požigal travo, ognja pa ni pogasil, pač pa je mirno odšel domov. Plameni so se hitro pričeli širiti, ogenj pa je kmalu zajel bližnjo stanovanjsko hišo Dušana Habeta. Požar je docela upepelil ostrešje, zgorela pa je tudi lesena baraka, kije stala ob hiši. Z ognjem so ob pomoči vaščanov opravili gasilci PGD Adl-ešiči in Črnomlja, velike škode pa niso mogli preprečiti. AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL PLUSKA — 20. aprila okoli 15. ure se je 19-letni Ferhat Abdič iz Velike Kladuše, zdomec, peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Pluski je prehiteval tovorno vozilo, takrat pa mu je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom. Slednji je zapeljal skrajno desno in se trčenju izognil, Abdič pa je naglo zavil pred prehitevano vozilo Franca Kerina iz Ljubljane. Pri tem je oplazil njegov avtomobil, tako da gaje najprej odbilo v desno, nato pa še v levo na nasip, PRIDOBITEV ZA AVTO ŠOLO — Že nekaj dni je moč na novomeških cestah srečevati petico s tablicami »L«. To je prvi tovrstni izpopolnjeni avtomobil za učenje bodočih šoferjev v Jugoslaviji. Posebnost avtomobila R-5, ki ga Francozi izdelujejo posebej za avto šole, je v tem, da ima svojo komandno ploščo tudi inštruktor, vožnja in pouk pa sta tako seveda veliko varnejša. S to in nekaterimi prejšnjimi pridobitvami je novomeško AMD ta čas s svojim parkom vozil za poučevanje zanesljivo najbolje opremljeno. (Foto: B. B.) Po znanje kar s petico Novomeška AMD ima za poučevanje kandidatov poslej na voljo tudi posebej prirejen avtomobil R-5 NOVO M ESTO — Novomeščani smo v nečem le prvi in edini v Jugoslaviji. AMD Novo mesto ima namreč v svojem avtoparku za poučevanje bodočih voznikov od 10. aprila naprej avtomobil R-5, vozilo, bolje rečeno model, ki ga Francozi izdelujejo posebej za avtošole. Petica je v Novo mesto prispela z beograjskega avtomobilskega sejma, kjer je bilo zanjo izredno veliko zanimanja, tedni pa jo je moč srečati že na novomeških ulicah. Posebnost tega avtomobila je v tem. da ima svojo komandno ploščo tudi inštruktorjeva stran, vse pomembnejše komande so torej podvojene, izjema je le volan. Ničmanjpomembnopani tudi to, da so nekatere komande, kot smerokaz, vklop in izklop luči. zvočni signal in druge. prirejene tako, da zmeraj obvelja komanda na inštruktorjevi strani. »Krepko se moti tisti, kdor misli, da smo se za to voziloodločili zgolj iz prestiža,« so enotnega mnenja Ciril Rahne, sekretar AMD Novo mesto. Rudi Boga- taj. vodja avtošole, in Stane Andoljšek, podpredsednik izpitnega centra pri SO Novo mesto. »To vozilo je od vseh zanesljivo najvarnejše, tudi najbolj izpopolnjeno, ne najmanj pomembno pa je to. da se kandidat s takšnim avtomobilom hitreje nauči veščin za volanom. Sicer pa tudi cena ni bila pretirana; ko smo avtomobil kupovali je bila njegova cena nižja od. denimo. golfa. In še nekaj: v takšnem vozilu se kandidat resnično lahko dovolj posveti tehniki vožnje, nauči se nekaterih prvin, za katere bi bil sicer prikrajšan. Težko je bilo namreč v preteklosti kandidata s fičkom navajati na prehitevanje.« Sicer pa so fički v novomeški avtošoli že preteklost. Danes imajo v svojem avtoparku poleg omenjene petice še 17 stoenk, 2 vozili Z-128. golfa in celo motorno kolo. Za pouk kandidatov skrbi 5 rednih in 21 pogodbenih inštruktorjev, za pouk teoretičnega dela pa imajo tudi dva pogodbena predavatelja. Ob tem ni odveč tudi podatek, da ima novomeško AMD tačas verjetno najboljšo starosta no strukturo avtomobilov v Sloveniji, poprečna starost vozil je vsega okoli 15 mesecev. In še ena primerjava s Slovenijo: poprečna čakalna doba kandidatov za poučevanje v avtošoli je v republiki kar 6 mesecev, novomeško AMD »kvari« to številko z vsega dvema mesecema čakanja. Za vožnjo s petico se pač splača počakati, še posebej, ker bo za mnoge to edinstvena priložnost sedeti za krmilom takšnega avtomobila. Razlogi so. verjetno jasni. B. B. Največ kolesarjem in atletom Skupščina TKS potrdila predlog razporeditve tekmovalnih športnih panog novomeške občine za letos — Na vrhu le kolesarstvo in atletika NOVO MESTO — Z velikim zanimanjem je biia pričakovana četrta seja obeh zborov skupščine občinske TKS minuli teden v novomeški športni dvorani. Upravičeno, kajti na dnevnem redu je bil tudi finančni načrt novomeške telesne kulture za letošnje leto, v okviru tega pa tudi razporeditev tekmovalnih športnih panog, ki je kot po pravilu v minulih letih prinašala žolčne debate, očitke in razpravo, ki je praviloma zavila v slepo ulico. In kako je bilo tokrat? Očitno je bilo, da so delegati tudi tokrat besede hranili prav za to točko dnevnega reda. Pričelo seje zupraviče-nimi očitki nekaterih, da se delež sredstev za osnovno dejavnost telesne kulture v primerjavi z denarjem, namenjenim delu in poslovanju organov ter delovne skupnosti (beri: administraciji), iz leta v leto manjša. Prav tako so bili nekateri mnenja, da osnovno dejavnost vse bolj zajeda tudi investicijsko vzdrževanje objektov. Sicerpa le še en podatek: za delo skupnih služb SIS družbenih dejavnosti in delovno skupnost ZTKO je letos namenjenih blizu 74 milijonov, za ves tekmovalni šport novomeške občine pa polovico manj. Ključ do rešitve tega bo težko najti, navsezadnje je tudi »administracija«, če v njej razumemo strokovno in kvalitetno delo, vrhunskemu športu potrebna. NOVI ZMAGI NOVOMEŠČANOV — Zadnjo soboto so novomeški namiznoteniški igralci najprej premagali Primex-Vrtojbo z rezultatom 8:1, nato pa še ekipo Kobarida z 9:0. Novomeška ekipa je še naprej na I. mestu v 1. B slovenski ligi-zahod, do konca tekmovanja pa so še tri kola. Odločilno tekmo igrajo v soboto na Jesenicah, in če bodo zmagali, bodo prvo mesto obdržali do konca in se tako uvrstili v 1. A namiznoteniško slovensko ligo. Novomeški ekipo, ki jo trenira Egon Žabkar, sestavljajo Darko Jakobčič, Rado Medle, Alan Vitezičin Marjan Hribar(nasliki), kije najboljši igralec v tej ligi in v dosedanjih 12 srečanjih ni izgubil niti niza. (Foto: A. B.) odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 21. KOLO: PIONIR — BLED 1:3(11, -10,-10.-11) Pionir: Vernig, Brulec, Goleš, Prah, Travižan. Resnik, Gregurek, Černač, Koprivnik. LESTVICA: 1. Ljubinje 42 točk. ... 10. Rijeka 14,11. Pionir 12,12. Fužinar 8 in 13. Zadar 2 točki. Novohieščani igrajo v soboto v gosteh z Novim Zagrebom. rokomet SRL, moški, 17. KOLO: FUŽINAR — INLES 21:25(11:12) Inles: Gelze, Sile. Lukič 2. Čirovič, Karpov 3, Tomšič 3, Ambrožič 3. Mate 7, Fajdiga 4, J. Ilc 3, T. Ilc. Žagar. ŠOŠTANJ — DVZ PONIKVE 28:23(13:10) DVZ Ponikve: Jambrovič, Juričev 1, Fink, M. Strnad5.D. Strnad l.Drab 13, P. Strnad, Podgoršek 3, B. Strnad, Urbančič, Prokopovič. STT RUDAR — ČRNOMELJ r 33:23 (14:14) Črnomelj: Plut, Kmetič. M. Papežč. Kavšek. Hudelja 2, Novak 3. Možina, J. Papež 6, Švetič, Orlič, Pezdirc, Kolbe zen. LESTVICA: 1. Usnjar 25,2.Šoštanj 24, 3. Inles 24, 4. Rudar 23. ... 9. Črnomelj 15, 11. DVZ Ponikve 9 točk. Pari .prihodnjega kola: Inles — Šoštanj. Ajdoviščina — IUV Usnjar, DVZ Ponikve — Astra Jadran, Črnomelj — Peko, itd. SRL, ženske, 17. KOLO: BRANIK — ISKRA 15:20(7:12) Iskra: Bolte, Gorenc. Dolar 3, Kegljevič, Radovan. Turk 5, Selan 2, Rangus 6. Vide 4, Jakše, Kos. VETA — ITAS KOČEVJE 26:19 (17:8) Itas Kočevje: F lipovič, Klarič, Fajfar 1, Vuk, Križman 2. S- Jerič 8, M. Jerič 3, Bejtovič 3. Saftič, Zalar 2. FERROTEHNA — NOVO MESTO: preloženo zaradi gostovanja novomeščank v ZRN. LESTVICA: I. Kranj (tekma manj) 29, 2. Novo mesto (tekma manj) 26, 3. Itas Kočevje 24. 4. Branik 22, 5. Iskra 21 itd. Pari prihodnjega kola: Itas — Ferrotehna, Novo mesto — Branik, Iskra — Kranj itd. Sedaj pa k razvrstitvi tekmovalnih športnih panog za letos, ki jo je skupščina, tako kot vse ostale predloge na seji, potrdila, čeprav ni šlo brez negodovanj. Mirno lahko zapišemo in s tem pritegnemo nekaterim od razpravljavcev, da tako objektivne razporeditve športov, narejene na podlagi sprejete in veljavne metodologije ter verodostojnih podatkov, Novo mesto še ni imelo. Odbor za vrhunski šport brez dvoma ni bil pred lahko nalogo. Da očitkov tudi sedaj ne manjka,jepo-kazala skupščina, a v novomeškem športu je že tako, da vsem ni moč ugoditi, pa najsi bodo podatki in predlogi še tako objektivni in podkrepljeni. Letošnja novost pri financiranju tekmovalnega športa je v tem. da denar dobivajo le panoge, in ne več klubi. Tako sta v prvi skupini —gre za vrhunski šport, ki dobi 40 odstotkov tekmovalnemu športu namenjenega denarja — le kolesarstvo in atletika, kar si po dosedanjih rezultatih sodeč, nedvomno zaslužita, saj se krepko ločita od drugih. V drugi skupini, to so tekmovalni športi, so skupaj odbojka, rokomet in košarka, katerim je namenjenih 32.5 odstotka sredstev, v naslednji skupini tekmovalnih športov so nogomet, streljanje, namizni tenis in smučanje s 15 odstotki sredstev in v zadnji, četrti skupini gimnastika, plavanje, kegljanje, konjeništvo, športno letalstvo, tenis, karate, GO, šah in balinanje, ki dobijo 12,5 odsotka tekmovalnemu športu namenjenega denarja. Verjamemo, da tasredstva ne pokrijejo vseh potreb, pomembneje od tega pa je, da so pravično razdeljena. B. BUDJA PAPEŽ DRUGI V BRAUNSCHVVEIGU BRAUNSCHVVEIG — Sandi Papež je na sobotni kriterijski dirki v zahodnonemškem Braunschwei-gu dosegel velik uspeh. V konkurenci prek 120 kolesarjev iz osmih držav je namreč zasedel drugo mesto, le točko za zmagovalcem Bollom iz Nizozemske, medtem ko je bil tretji Hess (ZRN) in četrti Becker (Nizozemska). Bojane je na 100 kilometrov dolgi dirki — tekmovalci so morali prevoziti 50 krogov po 2 km — zasedel 6., Smole pa 15. mesto. Krkini kolesarji nadaljujejo pot iz Zahodne Nemčije v Francijo, med njimi pa ni edinole Srečka Glivarja, ki bo danes z ekipo Roga odpotoval na dirko Giro d’ Regioni, ki mu je lani prinesla toliko uspeha. NOV USPEH PAPEŽA HILDESHEIM — Vrsta kolesarjev KD Krka, ki na tekmah v Zahodni Nemčiji in Franciji predstavlja reprezentanco Jugoslavije, je uspešno nastopila tudi v ponedeljek, 20. aprila, na dirki v Hildesheittiui Med‘ i421c6fearji iz osmih držav je v tekmi na kronometer Sandi Papež osvojil 4. mesto za Dancem Christiansnom, Beckerjem iz Nizozemske in svetovnim prvakom Schumacherjem iz Zahodne Nemčije. Velik uspeh pa so Novomeščani zabeležili tudi na cestni, 65 kilometrov dolgi kriterijski dirki. Zmagal je Stuff (ZRN), drugi je bil Nizozemec Boli, tretji Deckert (ZRN), Sandi Papež pa vnovič četrti. Njegov uspeh so dopolnili Smole, ki je bil 5., Bojane je bil 9., Kruljac, ki letos prvič vozi v članski konkurenci, pa izreden 10. V ekipnem seštevku je zmagala Nizozemska pred Jugoslavijo. SEDMI PRVOMAJSKI TEK V STRAŽI STRAŽA — Partizan iz Straže in tamkajšnje turistično društvo organizirata letos že 7. tradicionalni prvomajski tek, ki bo v petek, 1. maja, s startom ob 10. uri v Gornji Straži. Na startu bo 15 kategorij, od cicibank do veterank, proge pa bodo dolge 400 metrov, 2, 8 in 21 kilometrov. Potekale bodo v okolici Straže, obe najdaljši pa prek Ur-šnih sel in Dolenjskih Toplic. Organizator bo prijave zbiral na dan tekmovanja med 7. in 9. uro na startnem mestu. PLANINCI ORGANIZIRAJO IZLETE NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto bo v sodelovanju s sekcijami po delovnih organizacijah pripravilo vrsto izletov in pohodov, za katere bodo razpisi redno objavljeni v oglasni omarici društva pri trgovini Standarda na Cesti komandanta Staneta. PD vabi planince, da se že ta mesec in kasneje še v maju udeležijo izletov na Boč, Donačko goro, Blegaš, Kriško goro, Slavnik, Poldanovec in na Golico. Karpljuk sedmi na maratonu »Treh src« V Radencih tudi novomeško zastopstvo RADENCI — V soboto je bila v Radencih vsakoletna največja rekreativno tekaška prireditev v Sloveniji: tra« dicionalni maraton Treh src, udeležili pa so se ga tudi številni najboljši tekači na dolge proge pri nas. V malem maratonu Treh src (21,1 kilometra) je nastopilo 5 atletov novomeške Iskre, najboljši je bil Karpljuk s 7. mestominčasom 1:10,50, ostali pa so zasedli naslednja mesta: 11. Škedelj — Močivnik, 15. Kren, 21. V. Škedelj, 87. Golob, zanimivo je bilo tudi v teku na 10 kilometorv, kjer je bil Fabjan drugi, Bukovec pa tretji. Fabjan, ki je prvo mesto izgubil za 4 sekunde, bi lahko celo zmagal, če ne bi preje pomotoma zavil v cilj za polovični maraton, vrnitev na pravo progo pa mu je pobrala precej več kot 4 sekunde. Mirko strelja čez mejo Nov uspeh Mirka Beleta na državnem prvenstvu v streljanju — Rad bi se pomeril v mednarodni konkurenci NOVO MESTO — Ni še minilo leto dni, kar smo v rubriki Portret tega tedna predstavili mladega Novomeščana Mirka Beleta, ko je v Osijeku postal državni prvak v streljanju z malokalibrsko pištolo. Z enako medaljo se je 12. aprila vrnil z 31. državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem. Kot član strelske družine Krka je v konkurenci 220 strelskih družin z 911 tekmovalci iz skoraj 100 jugoslovanskih mest prepričljivo ugnal vse tekmovalce in med mladinci zmagal v streljanju z zračno pištolo. Dosegel je 350 krogov od 400 možnih. Dobro sta se uvrstila tudi njegova klubska tovariša: Smiljana Kos je v streljanju z zračno puško dosegla 14. mesto, Milan Povše iz strelske družine GIP Pionir pa 17. mesto. Mirkov uspeh ni naključen, saj je kljub 19 letom že prekaijen strelski as. Za orožje je prijel še kot učenec na osnovni šoli Grm, za tekmovanje pa ga je navdušil mentor Tone Ancelj, ki je vodil strelsko sekcijo v IMV. Zadnja štiri leta je pod vodstvom trenerja in spremljevalca Momčila Gordanoviča osvojil kar štiri republiške naslove v streljanju z malokalibrsko in zračno pištolo, lani v Osijeku in letos v Sarajevu pa je dokazal.da je najobetavnejši mladinec Jugoslavije. Vsi ti rezultati so plod trdega dela Mirka in njegovega trenerja. Kljub temu da je Mirko dobro vprežen v očetovi mizarski delavnici v Stopičah, kar trikrat na teden najde prosti čas za trening na starem, že nekoliko zanemarjenem strelišču Krke za Pionirjevim barakarskim naseljem v Bršljinu. »O dobrih možnostih za vadbo ni govora, vsaj kar se tiče streljanja z MK pištolo ne. Za streljanje z zračno pištolo sp boljši pogoji v športni dvorani. Strelišče v Bršljinu bi bilo potrebno temeljito prenoviti. Vsekakor pa bi širša družbena skupnost tudi za ta šport morala pokazati več zanimanja. Tako prenovljeno ne bi služilo le nam tekmovalcem, temveč tudi za vadbo pripadnikov TO, delavcev milice, šolarjem, delovnim organizacijam in mnogim drugim. Vsi ti bi lahko tudi združili sredstva in strelišče, ki je bilo zgrajeno pred 20 leti, prenovili in usposobili.« meni Mirko Bele, novi predsednik občinske strelske zveze Anton Klo-bčaver pa si skupaj s predsedstvom že prizadeva narediti tudi to. S prenovo strelišča bi bila Mirku bližja njegova želja, da bi se pomeril tudi v mednarodni konkurenci, kjer so tekmovanja le s standardnim orožjem. J. PAVLIN MIRKO BELE, lanski in letošnji državni prvak. MS £ ii %i %. \ r* muh Ivan Golob: »Med zaposlenimi je za rekreacijo veliko zanimanja.« Šestina jih je zapisanih rekreaciji O aktivnosti Trim kluba v Krkinih Zdraviliščih NOVO MESTO — Potrditev tega, da v novomeški Krki vzorno skrbijo za rekreacijo zaposlenih, je več kot dovolj. Eno teh najdemo tudi v delu njihovega Trim kluba v tozdu Zdravilišča. »V našem tozdu je preko 600 zaposlenih, od tega se jih preko sto ukvarja z organiziranimi oblikami rekreacije,« pojasnjuje Ivan Golob, predsednik Trim kluba v Zdraviliščih. »Vsi, kijih zanima šport, imajo pri nas na razpolago vrsto športnih objektov: bazene, tekaške in trim proge, igrišča, imajo možnost veslati po Krki, saj imamo na voljo tri kanuje, lahko jahajo, da ne naštevam vsega. Aktivnost našega kluba seže včasih tudi preko športnih meja, saj organiziramo izlete s kolesi in motorji. Prav sedaj poteka avtošola za naše člane, organiziramo plesne tečaje, tečaj samoobrambe, pripravljamo celo drva za zimo in še bi lahko našteval. Nemara bi veljalo omeniti še tekmovanje natakarjev, ki ga prav tako organiziramo vsako leto, pa veseloigre in še kaj.« Ena največjih želja rekreativcev pa je, da pridobijo šenekaj igrišč, v prvi vrsti teniških. Kajti prav tenis sekcija dobiva vse več privržencev. Pred dnevi so z delovno akcijo že uredili igrišči v Šmarjeških Toplicah. »Uradno pričenjamo teniško sezono v Šmarjeških Toplicah 1. maja, v naše vrste pa vabimo vse ljubitelje te igre. Članarina za zu-' nanje člane je 15 tisočakov, v zameno nudimo tri ure igranja na teden. Do 1. maja sprejemamo prijave v recepciji hotela na Otočcu, kasneje pa v zdravilišču Šmarješke Toplice in na igriščih. Organizirali bomo več turnirjev, tudi tečajev, naša velika želja pa je, da zgradimo še kakšno igrišče, nemara na Otočcu. Kajtizanimanjezatenisjevse večje, tudi med gosti, kar pa pravzaprav ni čudno, če vemo, da jih je kar okoli 60 odstotkov tujcev. Resda sredstev za kaj takega letos ni. upamo pa, da s tem naši načrti ne bodo padli v vodo.« B. B. MODRA DRUGA V ZAGREBU ZAGREB — Kakih 2 tisoč ljubiteljev konjskega športa seje v nedeljo zbralo na otvoritvi letošnje kasaške sezone v Zagrebu, kjer so tudi Šentjernejčani zabeležili nekaj vidnih rezultatov. V prvi vrsti velja to za Modro z voznikom Božom Radko-vičem, ki je bila na dirki triletnih kasačev druga, na isti dirki pa je tekla še Pilota in zasedla 6. mesto. V prvi tekmi štiriletnikov sta Penta in voznik Jože Antončič osvojila 4. mesto, v drugi pa je bila Pilonka z Jožetom Darovcem sedma. POKAL RUDARJU SEVNICA — ŠK Milan Majcen je kot uvod v proslavljanje 30-letnice dela kluba organiziral ekipno šahovsko tekmovanje za pokal Tita na območju Posavja in Zasavja. Pri članih je zmagal trboveljski Rudar pred Litijo in Brežicami, pri članicah Zagorje pred Brežicami in Rudarjem, pri mladincih Rudar pred ŠK Milan Majcen in Zagorjem ter pri pionirjih Krško pred Rudarjem in SK Milan Majcen. Tekmovanje je potekalo v jedilnici sevniške Lisce. PREDSTAVLJEN RAJ POD TRIGLAVOM NOVO MESTO — Minuli teden je novomeške planince obiskal znani mojster planinske fotografije Jaka Čop. Svoje diapozitive na temo Raj pod Triglavom je prikazal učencem osnovnih šol Bršljin. Katja Rupena. Šmihel. Grm in Šentjernej, učencem doma Ma jde Šilc, SŠTZU, srednje šole za gostinstvo in turizem, oskrbovancem doma starejših občanov in članom odseka za varstvo narave pri PD Novo mesto. Na SŠTZUje v počastitev dneva šole pripravil tudi priložnostno razstavo svojih fotografij. Tudi lastovka iiča in zgradi svoje udobno, varno gnezdo, z ravno pravinjo odprtino... Ko gradite svoje gnezdo, ne pozabite: okna in vrata varujejo domačo intimnost, okna in vrata povezujejo z okolico, okna in vrata omogočajo prijetno počutje, okna in vrata lepšajo videz in zagotavljajo varnost. Za vse hiše in hišice v mestu ali na deželi, v gorah in ob morju, za vse njihove velike in majhne odprtine so okna in vrata pripravljena. uspelo vam bo JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58 - pn prevozu - za nakup preko zadrug in gradbeno operativo Poslovalnice: Škofja Loka, Zagreb-Sesvete, Nova Gradiška, Osijek. Pula, Crikvemca, Zadar, Šibenik, Split, 8ar, Banja Luka, Sarajevo-Rajlovac, Stara Pazova, Valjevo. Kragujevac, Zaječar, Niš, Priština, Peč, Dečani, Skopje-Madjan n. sol. o. industrija gradbenega materiala n. sub. o. 68270 Krško, c. k. ž.59 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: MINERSKA DELA V DE KAMNOLOM GUNTE Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri ali tečaj za minerjein strokovni izpit iz rudarstva, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter dvoizmenskim delom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGMP SAVA KRŠKO, TOZD IGM, CKŽ 59, 68270 KRŠKO. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav. 326/16 MAJSKA LOTERIJA POSKUSITE SREČO S SREČKAMI MAJSKE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 130.949 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 108,000.000 DIN. GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 5. MAJA 1987 SREČO JE TREBA DELITI somicGooti w SAMOSTOJNA OBRATOVALNICA SOBOSLIKARSTVO, PLESKARSTVO IN FASADERSTVO RADEJ DRAGO Sremiška cesta 3e KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge dveh soboslikarjev — pleskarjev za nedoločen čas s poskusnim delom 30 dni Za opravljanje razpisanih del in nalog jezaželjena končana ustrezna šola oziroma priučitev za poklic. Kandidati naj pošljejo prijave s ustreznimi dokazi lina zgoraj navedeni naslov najkasneje do 7. maja 1987. O izidu razpisa bom kandidate pisno obvestil v roku 15 oni po končanem sprejemanju prijav. 345/16 Št. 16(1966)23. aprila-1987 DOLENJSKI LIST 19 konsignacijska prodaja NOVOTIHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Poslovalnica z gradbenim materialom Bučna vas vam v sodelovanju z Lesno industrijo BOHOR Mestinje nudi v času od 25. aprila do 15. maja nakup lesenih stenskih in stropnih oblog po reklamnih cenah. Informacije po telefonu 068/21-434 Se priporočamo! Svetujemo vam. da se glede izbire tipa cistern in prodajnih pogojev povežete z našo prodajno službo na naslov: DO »IPLAS« Koper, TOZD Commerce, Krpanova 2, 66000 KOPER oz. telefon 066/25-461/464 h. c. interna 22 ali 066/21-540 direkten. V naši prodajni službi so vam na razpolago tudi tehnični meteriali in komercialni prospekti. IPLAS KOPER emona V~7 83 dolenjka 68p00 novo mesto komisijska prodajalna Kidričev trg 1, tel. 068/223-95 ZAJAMČENI OSNOVNI POGOJI UPORABNOSTI V VINARSTVU: — vino ne dobi nikakršnih priokusov PREDNOSTI poliesterskih cistern v primerjavi s cisternami iz drugih vrst materialov: — nižja cena — poljubna velikost in oblika omogoča optimalno izkoristiti nove ali že obstoječe kletne prostore — sodobna armatura (pipe. pipice za degustacijo, vratca, odzračevalni ventili), ki so montirana na poljubnem mestu cisterne, močno olajšuje delo v kleti — nezahtevno čiščenje in vzdrževanje Po praznenju zadostuje pranje z vodo; pred polnjenjem, tudi. če je bila cisterna dalj časa prazna, zadostuje samo izplahovanje. V času, ko cisterne ne uporabljamo, naj bodo vrata in zračnik odprta — vinski kamen sena gladkih notranjih stenah skoraj ne nabira, če se, ga odstranimo z lahkoto z vodnim curkom — razen občasnega čiščenja zunanjih površin cisterna ne zahteva nobenega čiščenja — ob morebitnih poškodbah so popravila zelo hitra in enostavna — pred polnjenjem cisterne z vinom se lahko uporablja žveplo, vendar le v obliki azbestnih trakov. Posebno pozornost zasluži posebej izdelana posoda iz poliestra, ki preprečuje oksidacijo vina, tojet.i. »sempro POLIESTRSKE CISTERNE V VINARSTVU pieno — vedno polna«. Pokončna poliesterska posoda ima pomičen pokrov, ki plava na tekočini (vinu). Pokrov je obdan s prilegajočim segumjastim obročem, napolnjenim z zrakom zaradi tesnenja. Ko iz posode točimo vino, se gladina niža, istočasno se niža tudi na njej plavajoči pokrov, ki tako preprečuje vdor zraku in tvori vedno polno zaokroženo celoto. Pod plavajočim dnom ni zraka in vino je vedno »NA POLNEM«. Zaradi preprečenega dostopa zraka do vina ne prihaja do oksidacije in s tem do kvarnih procesov, ki znižujejo kakovost vina in v končni fazi povzročijo kvarjenje. Do sedaj smo se temu lahko izgonili le z večkratnim pretakanjem vina v manjše posode, kar je zahtevalo ogromno časa, energije in kvarno vplivalo na kakovost vina. Ko polagoma iztočimo vino in pride plavajoče dno do tal, izpustimo zrak iz gumijastega obroča, posode, dno in ostale dele pa temeljito očistimo in jih lahko ponovno uporabimo. Prednosti take posode se pokažejo zlasti tam, kjer se posoda vedno prazni v daljšem obdobju. Taka posoda bo dobrodošla tako v večjih kleteh, kjer se vedno točijo manjše količine vina, kakor tudi v kmečkih kleteh, kjer nimajo manjše posode za pretoke. Skoraj neobhodna pa je v slabše izoliranih kleteh, kjer se poleti temperature lahko dvignejo precej visoko in se vino zlasti v načetih posodah hitro kvari. Poliesterske cisterne vam izdelamo po vaših zahtevah v poljubni ''elikosti in obliki, posode »sempre pieno — vedno polno« pa so na voljo v naslednjih velikostih: 300, 800, 1000— 12001. Mercator r Agrokombi PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE, n. sub. o. na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja v TOZD Poljedelstvo-meso Kostanjevica in delovni skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja reprodukcije na farmi prašičev 2. skladiščnik 3. mesar — klavec 4. hlevar 5. snažilka 6. operater na knjižnem stroju v DS SS Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Pogoji: 1. diplomirani veterinar in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, 2. srednjaizobrazbaekonomskesmerialiposlovodskašola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, 3. KV mesar — klavec in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj 4. osnovna šola 5. osnovna šola 6. srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandiati pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat, Krško, CK2 52, kadrovski službi, v 8 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku objavnega roka. 331/16 GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem, objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. delovodja za enoto montaže, 2. KV ključavničar 3. strojnik parnega kotla Pogoji: Pod 1: gradbeni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj Pod 2: poklicna šola strojne smeri Pod 3: KV izpit za kurjača Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 2 meseca. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh poobjavi na naslov: GIP Pionir, TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 328/16 jr VJj sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub. o. Ljubljana MERCATOR, KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOZD PROIZVODNJA TOZD TRGOVINA objavljata JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: Vrsta osnovnega sredstva Letnik Izklicna cena 1. tovorniavtoTAM2001,karambol. 1974 700.000,— 2. traktor IMT 1974 1.000.000,— 3. kombi Zastava 430 K, nevozen 1981 130.000.— 4. kombi Zastava 430 K, nevozen 1981 130.000.— 5. cisterna za gorivo, kovinska, 20001 50.000.— 6. cisterna za qorivo, kovinska, 20001 50.000.— 7. plug Leoport III 150.000.— 8. kabina Zetor 50.000.— 9. čelni nakladalec IMT 50.000.— 10. traktorska freza 150.000,— 11. peč za etažno kurjavo 30.000.— 12. peč PEKOLO z ventilatorjem 70.000.— Ogled osnovnih sredstev bo v petek, dne8.5.1987, od8. do 14. ure pred mehanično delavnico v Sevnici, Glavni trg 38. Licitacija se bo začela na mestu ogleda v soboto, dne 9.5. 1987, ob 10. uri. Kavcijo v višini 10% od izklicnecenejetreba plačati na dan licitacije do 10, ure. Nakup blaga na licitaciji je po sistemu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec. Izlicitirano blago je treba plačati in prevzeti v osmih dneh po licitaciji. 332/16 Zveza vodnih skupnosti Slovenije, delovna skupnost strokovne službe, Ljubljana, Vojkova 1/b, objavlja za območno vodno skupnost Dolenjske s sedežem v Novem mestu prosta dela in opravila SAMOSTOJNEGA VODNOGOSPODARSKEGA SVETOVALCA Poleg splošnih pogojev zahtevamo še, da ima kandidat visoko stopnjo izobrazbe gradbene smeri ter 5 let delovnih izkušenj. Dela za navedena opravila združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh po objavi na naslov: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, Vojkova 1/b — odbor za delovna razmerja. O izidu izbirebomokandidateobvestili v30 dneh po sklepu o izbiri. 333/16 Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR-PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško, razpisuje prosta dela in naloge vodja računovodskega oddelka (ni reelekcija) (4-letni mandat) Poleg z zakonom določeni h morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje — višja ekonomska šola računovodske smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in naloa računovodja Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po razpisu. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka. 325/16 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRŠKO Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Krško razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in-odgovornostmi 1. vodja skupne strokovne službe 1 delavec 2. vodja razvojno analitskega oddelka in strokovna opravila za SIS — 1 delavec 3. vodja finančno knjigovodskega oddelka in računovodje — 1 delavec 4. vodja splošnega oddelka in pravna opravila — 1 delavec Vsa dela in naloge se razpisujejo za 4-letni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja. POGOJI: pod 1. VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih oz. nalogah: pod 2. VII. stopnja družoslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj; pod 3. V./VI. stopnja izobrazbe usmerjenega izobraževanja ekonomske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj; pod 4. VI./VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri,3 —5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Krško, CKŽ 59 a, Krško, s pripisom »za Komisijo za delovna razmerja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 341/16 DO GORJANCI Vavta vas, TOZD Avtobusni promet Novo mesto, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODJA DELAVNICE s pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri ter 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in izpolnjevati pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki. Kandidat bo izbran za 4 leta. Ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo na naslov: DO GORJANCI Vavta vas, p. Straža — kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 346/16 DO GORJANCI Vavta vas, TOZD Gostinstvo Novo mesto, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — VEČ NATAKARJEV s pogoji: končana IV. stopnja SUI ali poklicna šola za gostinstvo, smer strežba. Pisne ponudbe naj kandidati dostavijo nanaslov: GORJANCI Vavta vas, p. Straža, v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 347/16 KKKK KRKA, tovarna zdravil n. tol. o., Novo mesto išče REZKALCA ali STRUGARJA z izkušnjami na rezkalnemstr-oju za delo v delavnicah TOZD Tehnoservis Pogoj je končana ustrezna poklicna šola. Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v roku 8 dni od dneva objave v kadrovsko službo KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45. 348/16 Ml Tovarniška 2, Metlika, 0 belokranjska trikotažna industrija ' metlika razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih vozil: 1. osebni avtomobil renault 18, leto izdelave 1984, izklicna cena 2.400.000 din. Prometni davek 30% na prodajno ceno. 2. Kombi IMV R-1600, leto izdelave 1976, izklicna cena 250.000 din. Prometni davek 30,9% na prodajno ceno. 3. Osebni avtomobil opel-IDA, leto izdelave 1985, karamb-oliran, izklicna cena 2.240.000 din, Prometni davek 78,5% na prodajno ceno. 4. Tovorno vozilo zastava 635 ADF, leto izdelave 1980, izklicna cena 1.200.000 din. Prometni davek 30,9% na prodajno ceno. 5. Tovorno vozilo zastava 640 AD, letoizdelave1978, izklicna cena 600.000 din. Prometni davek 30,9% na prodajno ceno. Javna dražba bo v torek, 28. 4.1987, na tovarniškem dvorišču ob 8. uri za pravne osebe in ob 10. uri za fizične osebe. Ogled vozil je možen 27.4.1987 od 8. do 10. ure. Dražba bo potekala po sistemu »videno-kupljeno«. Dražite-Iji morajo pred pričetkom dražbe položiti 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Kupci plačajo kupljena sredstva takoj po končani dražbi, odpeljati pa jih morajo v roku 3 dni. 343/16 Q novoles Delavski svet TOZD Tovarna stilnega pohištva razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA PROIZVODNJE —PLOSKOVNE pogoji: — končana VI. stopnja lesneali druge ustrezne smeri in nad 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJA PROIZVODNJE —POVRŠINSKE pogoji: — končana VI. stopnja lesneali druge ustreznesmeri in nad 3 leta delovnih izkušenj 3. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA pogoji: — končana VII. stopnja lesne smeri in nad 3 leta delovnih izkušenj 4. VODJA PROIZVODNJE —MASIVE pogoji: končana VI. stopnja lesneali druge ustreznesmeri in nad 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — če ni izpolnjen pogoj izobrazbe, morajo imeti z delom pridobljene delovnezmožnostizaopravljanjerazpisanih del; — moralno-politične kvalitete; — osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredovati v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža, 68351 Straža, z oznako »za razpisno komisijo«. 342/16 DO GOK ČRNOMELJ TOZD KOMUNALA PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI Tovorni avto TAM 550-prekucnik, reg. št. NM 119-908, letnik 1976, z nosilnostjo 4800 kg. Izklicna cena je 2.000.000 din. Javna dražba bo v sredo, 29.4.1987, ob12. uri na sedežu temeljne organizacije na Belokranjski cesti. Ogled vozila je istega dne od 10. do 12. ure. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10% varščino. 344/16 o .due n snvvoigKT ?Mkj TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD TOBAK OE KRŠKO vas obvešča, da smo v prodajalni Cesta krških žrtev 59 v Krškem (poleg Pizzerije) pričeli s KOMISIJSKO PRODAJO BLAGA V komisijsko prodajo sprejemamo tehnično blago, ki ga morda ne potrebujete več. Poleg blaga naše dejavnosti bomo v tej prodajalni za vas preprodajali: — radio, video in TV aparate — fotoaparate in filmske kamere — ure, računalnike in glasbila — šivalne in pletilne stroje in ostalo tehnično blago Za vse informacije nas lahko pokličete vsak delavnik od 6. do 14. ure na telefon 71-156. 339/16 Gasilsko društvo Škocjan razpisuje javno licitacijo kombija IMV 1600 super B Avto je v odličnem stanju. Izklicna cena 1.050.000 din. Javna dražba bo v soboto, 25. 5. 1987, v gasilskem domu v Škocjanu ob 10. uri. Ogled vozila je možen eno uro pred licitacijo. Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati varščino v znesku 10% od začetne izklicne cene 249/16 HP Kolinska, n. sol. o. TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja — Mirna 68233 MIRNA POT NA GRADEC 17 Objavlja po sklepu delavskega sveta HP Kolinske —TOZD Mirna javno odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. traktor IMT 558, letnik 1974, invent, št. 3169 Izklicna cena 1.500.000 din. 2. viličar VD 2502, 2,5 t., letnik 1973, inv. št. 3166 Izklicna cena 1.000.000 din. 3. čistilni stroj PUROMAT S 40, inv. št. 3428, letnik 1980 Izklicna cena 30.000 din. Odprodaja bo v torek, 12.5.1987, ob 8. uri v HP Kolinski — TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja, Mirna. Ogled je možen od 11.5., od 10. ure do licitacije. Pravico do udeležbe na javni odprodaji imajo vse fizične in pravne osebe, ki so predhodno vplačale 10-odstotno varščino od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti pooblastilo OZD, ki jo zastopajo. V kupnini ni vračunan prometni davek, ki ga kupec plača posebej. Odprodaja se vrši po sistemu videno-kupljeno, brez reklamacij. 337/16 Komisija za delovna razmerja pri TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto objavlja prosta dela in naloge ZIDARJA Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi zaopravljanjedel in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa pri ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, Novo mesto, Ljubljanska 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 334/16 Tiho. skoraj neopazno je ugasnila, saj je tako tudi živela. ZAHVALA Težko je dojeti resnico, da je v 80. letu starosti končala svojo trnovo življenjsko pot naša draga mama, stara mama in prababica AMALIJA STANIŠA roj. Mišjak iz Regerče vasi 35 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu, ZCD-TOZD Zdravstveni dom in Splošni bolnišnici, dr. Miočevi, DO Petrol-TOZD Brežice, DO Dalbih-Split in Stanovanjski skupnosti Novo mesto, novomeški godbi, g. kaplanu za opravljen obred in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Albin in Ivan, hčerke Draga, Slavka in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji MATIJA KONDA iz Gor. Suhadola 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, posebej Rolihovim in Gazvodovim, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali yenceip cvetje. Hvala patronažni službi Novo mesto za obiske na domu, govornikoma tov. Franciju Srebrnjaku in Matevžu Franku, pevskemu zboru Gabrje, DO Iskri, IMV. upokojencem ZZB Gabrje.Jovski družini Brusnice za vence, gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem, posebej pa lovski družini Brusnice, ki S(t^Pp|kojne8a tako številno pospremili na zadnji poti, še enkrat naša globoka zahvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubljenega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica JOŽETA RAVBARJA iz Kristanove 11, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvala vsem, ki ste namesto vencev in cvetja na grob darovali za drage medicinske instrumente bolnišnice. Posebno pa se zahvaljujemo za izreden trud dr. Janežu in vsemu osebju intenzivne nege novomeške bolnišnice in Kliničnemu centru v Ljubljani. Hvala patru Luku za opravljeni obred in izrečene poslovilne besede. Žalujoči: žena Kristina, sin Jože z ženo Mileno, vnuka Uroš in Matjaž, bratje in sestre z družinami Prerano iztrgala te smrt je iz naše srede, sprejeta zemlja te je. ki si jo srčno ljubil. V tvojem don _ v srcih naših bo spomin na tebe bo ostal zavit v črnino. O H P. I ki ‘J I3ROOT ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, sina, brata in Žeta JANEZA 22 let >9m&q žiin[( se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako V Veltkčpi številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pokojnikovim prijatčljeht/ŠPsedom, vaščanom Mihovice in Orešja, družini avtoprevoznika tov. Kovačiča, obrtni zadrugi PrčVokLjubija-na, sodelavcem Gip Pionir Novo mesto, DSSS in TOZD MKI, Iskri-Upori Šentjernej; Kbbjeniškemu klubu Šentjernej, godbi na pihala Šentjernej, TTG Kolodvorska restavracija Novo Hittsto. Zahvalo smo dolžni gospodoma župnikoma za ganljive besede in lepo opravljeni obred terobčjn^ovorniko-ma za ganljive besede. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in počastili pokojnikov šjjbmirl.še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: neutolažljiva žena Andreja, mama, ata, brat Martin, tast in tašča ter ostalo sorodstvo 21 DOLENJSKI LIST 11 TFM TFflNII 1IAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ icm I tunu VMO PRODAM — KUPIM — POSEST —ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek. 23. aprila — Vojko Petek. 24. aprila — Jurij Sobota. 25. aprila — Marko Nedelja. 26. aprila —'Zdenka Ponedeljek, 27. aprila — Ust. OF Torek. 28. aprila — Vito Sreda. 29. aprila — Katarina Četrtek. 30. aprila — Santo LUNINE MENE 28. aprila ob 2.35,— mlaj kino BREŽICE: 24. in 25. 4. ameriška komedija Obupano iščem Suzano. 26. in 27. 4. ameriški akcijski film Ameriški Ninja. 28. in 29. 4. italijanski avanturistični Srce in oklop. ČRNOMELJ: 23. 4. ameriška grozljivka Šesta žrtev. 24. 4. ameriški film Dan potem. 26. 4. honkonški akcijski film Veliki beli gospodar in angleško- službo dobi NUDIMO možnost opravljanja honorarnega dela med vikendi in v popoldanskem času. Ponudbe pod šifro: »DODATNI ZASLUŽEK«. (2551 -SL-16) TAKOJ ŽAPOSLIM mizarja ali fanta za priučitev. Možnost dobrega OD in stanovanja. Mizarstvo Suhore-nec. Ručetna vas 2.Črnomelj.tel.(068) 56-120. (poI.SL-16) stanovanja MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu. Tel. 22-711 int. 608, dopoldne. (2559-ST-16) V SEVNICI ali bližnji okolici iščem garsonjero ali sobo s kopalnico insani-tarijami. Možnost predplačila. Naslov v upravi lista (2870/87) (2601-ST-16) TRISOBNO stanovanje v stanovanjski hiši z garažo prodam ali zamenjam za stanovanje v bloku v Novem mestu. Tel. 23-785. (2589-ST-16) motorna vozila Zastavo 750, letnik 1985, prodam. Špehar, Dol. Suhor 16, 68343 Draga-tuš. (P-14-4MO) R-4 ugodno prodam. Registriran do 12.4.1988. Tel. 31-638. (P-16-19 MO) R4TL,letnik 1977, ugodno prodam. Franc Zorko, Dule 6, Bučka. (2539-MV-16) Z 750, letnik 1979, karambolirano, prodam. Lahko tudi po delih. Janez Bučar, Rajnovšče 2, Novo mesto. (2553-MV-16) Z 101, letnik 12/80, prodam. Antič, Bršljin 45, Novo mesto. (2562-MV-16) JAWO 350 in VW 1300 prodam po delih. Rajer. Jordankal 6, Mirna peč. (2574-MV-16) ZASTAVO 750 SE, 43000 km, letnik 1980, prodam. Anton Šmajgl. Sodar-skapot 12,68250 Brežice, (pol. 16-MV) LADO 1600, letnik 1980, z novim motorjem 1500, letnik 1984, ter LADO 1600, letnik 1980, sprednji delkaramb-oliran, motor nepoškodovan, prodam. Tel. 69-126. (2572-MV-16) KOMBI ZASTAVA 1500, letnik 1980, neregistriran, vozen, in šotor za dve osebi prodam. Tel. dopoldne 71-242. (pol.MV-16) AUDI 60 za rezervne deie, še v voznem stanju, prodam za 10 SM. Drago Miklič, Ruperč vrh 5 l/a. (2568-MV-16) DIANO 6, letnik 1979, karambolirano. registrirano za celo leto, prodam. Tel. 75-566 od 19. uredalje.(2564-MV-16) KOMBI ZASTAVA 850 AK.dobro ohranjen, star 5 let. prodam. Tel. 24-192. (2629-MV-16) 126 P, letnik 1982, prodam. Turk. Veliki Slatnik 7. (2631-MV-I6) Z 101 mediteran, letnik november ameriški film Braz.il. 28. 4. italijanski avanturistični film Cvborg. 30. 4. ameriški kriminalni film Smrtonosni laser. KRŠKO: 23. in 25.4. ameriški akcijski film Komandos. 26. 4. ameriška glasbena komedija Električne sanje. 28. 4. angleška politična drama 1984. 29. 4. (ob 16. uri) program risank in (ob 18.)ameriška komedija Divježivljenje. 30. 4. ameriška komedija Kje so fantje. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 24. do 26. 4. franioska komedija Maščevanje pernate kače. Od 27. do 29. 4. nemški erotični film Najstnica. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 4. filmsko gledališče — ameriški film Lokalni junak. 24. 4. ameriški fantastični film Vrnitev v prihodnost. Od 25. 4. do 3. 5. ameriški akcijski film Top-Gun. SEVNICA: 23. 4. drama Jentl. 24. in 25.4. risanka Njofra. povej mi zgodbo. 24. in 25.4. akcijskijilm Hundra. 26. in 27. 4. akcijski film Ženska sokol. 29. in 30. 4. erotični film Resnične zgodbe, 8. del. 1979, prodam za 1.3 M in LADO 1600, letnik 1980. prodam za 1.8 M. Tel. 23-290. (2634-MV-16) R 18 TL ugodno prodam. Ul.XII. udarne brigade 18. Novo mesto. tel. 20-457 po 15. uri. (ček-MV-16) JUGO 45, letnik 1985 prodam. Tel. (068) 40-255 od 19. do 20. ure. (2635-MV-16) Z 750LE,obnovljeno. letnik 1977. in športno kolo Maraton, kot novo. prodam. Tel. 26-724po 20. uri.(2641-MV-16) APN 6, letnik december 1984. prodam ali zamenjam za težji motor. Janez Pepel. Šmarješke Toplice 28. (2643-MV-16) ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Barbo. Bršljin 59. Novo mesto, po 15. uri. (pol. MV-16) ZASTAVO 750, letnik 1982prodam. Tel. 25-185 popoldne. (2645-MV-16) ZASTAVO 126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 22-420. (2646-MV-16) FIAT 131 Mirafiori L. prodam. Tel. 25-097 ali 23-941. (2647-MV-16) Z 101, letnik 1975. registrirano do aprila 1988. prodam. Cegelnica 29. (2648-MV-16) Z 128, letnik 1984 (bencin, plin), odlično ohranjeno, prodam. Žičkar, Gržeča vas 18. (7649-MV-16) ŠKODO 120 LS, letnik 1982 pror dam. Tel. 65-254 od 10. do 14. ure. (2640-MV-16) APN 6, star eno leto. prodam. Krnc. Stopiče 78. (2652-MV-16) GOLF JGL (bencin), letnik 1982, prodam za 3.6 M. Tel. 27-749. po 15. uri. (2653-MV-16) IMV KOMBI furgon 2200 D. letnik 1978, v odličnem stanju, nujno prodam. Tel. 23-673. (2657-MV-16) ZASTAVO 750 LE,letnik 1982. prodam. Mihalič, Vel. Brusnice 18. (2576-MV-16) OPEL REKORD 2000 S,letnik 1980 (50.000 km), prodam. Tel. (068) 56-120. (pol.MV-16) R 4, letnik 1982, registriran 1983. prodam. Janez Kambič. Griblje 19. 68332 Gradac. (2600-MV-16) R 4, letnik 1986. gume 75 x 16. pogonske, in kompresor (komplet) za traktor Štore 504 prodam. Jože Urbančič, Veliki Cirnik 12. 68297 Šentjanž. (2605-MV-I6) 126 P GL, letnik 86-7 mesec, prodam. Tel. dopoldne 25-789. popoldne 22-104. (2583-MV-16) NSU 1000 prodam po ugodni ceni. Josip Maričič, Slavka Gruma 12/1, Novo mesto. tel. 26-322. (2587-MV-16) GOLF, letnik 1982, prodam. Bojane. Hudo 7. Ogled v soboto. (2628-MV-16) ŠKODO, letnik 1979, prodam. Vel. Brusnice 12. (2588-MV-16) ZASTAVO 101, po delih ali celo (motor obnovljen), do maja registrirano. prodam. Novak, Loka 22, Šentjernej. (2595-MV-16) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniiko politiko. Predsednik: Anton štefanlč. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 3.400 din, na prvi ali zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije lpd.4.300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadaljnja beseda 170 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-495. Cesar. Mestne njive 4. Novo mesto. (2592-MV-16) 126 P, letnik 81 in 79, prodam. Ragovska 16/22 popoldne. Ogled možen dopoldne na čistilnih napravah v Ločni. (2612-MV-16) R 4 december 1979 prodam. Tel. 22-187. (2636-MV-16) LADO 1200 S, letnik 1985. vgrajen plin in dodatna oprema, prodam. Po ugodni ceni prodam nov barvni TV Gorenje. Tel. 62-166. (P16-13MO) ZASTAVO 128, staro 2 leti in pol. ugodno prodam. Tel. (068) 25-129. (2618-MV-16) VVARTBURG, celega ali po delih, prodam. Šulc. Prečna 22. (2637-MV-16) Z 750, letnik 1979.registriranodoja-nuarja 1988. ugodno prodam. Tel. 23-866. (2617-MV-I6) DIANO, letnik 1976. prodam. Iztok Pleskovič. Gor. Gomila 4. Šentjernej. (2655-MV-16) FIAT 127, letnik 1978. ohranjen in šotor (dve spalnici) prodam. Tel. (068) 44-313. (2692-MV-16) 126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Tel. 42-066. (2694-MV-16) OPEL MANTO S, letnik 1977. ohranjeno in dodatno opremljeno, prodam ali menjam. Zdolska 18 a, stanovanje 70, Krško (2695-MV-16) MERCEDES kasonar 808 v odličnem stanju, in lado 1300 karavan, staro 8 mesecev, prodam. Tel. (068)79-617. (2702-MV-16) ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, ohranjeno, ugodno prodam. Registrirana je do aprila 1988. Kalanj. Gregorčičeva 18. Brežice. (2703-MV-16) BMVV 2002, v odličnem stanju, prodam. Tel. (068) 67-684. (pol-MV-16) HROŠČA 1200, letnik 1975-decem-ber, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Jože Turšič. Veliki Trn. tel. 89-247po 20.uri.(pot-MV-16) ZASTAVO 101, letnik 1977. prodam. Jože Lumpert. Golobinjek 2. Mirna peč. (2666-MV-16) ZASTAVO lOlcomfort. letnik 1980. registrirana do aprila 1988. prodam. Tel. 24-031, Mačkovec 2 a. Novo mesto. (P16-17MO) 126 P prodam. Tel. 42-518. (2670-MV-16) Z 750, letnik 1979, prodam. Franc Jerman. Jelše 3. Otočec. (2671-M V-16) 126 P, letnik 1982. prodam. Breg 16. od 17. do 19. ure. (2672-MV-16) Z 850, letnik 1985. prodam. Tel. (068) 23-532. (2673-MV-16) FIAT 125 P, letnik 1980, prodam. Tel. 21-377. (2674-MV-16) ZASTAVO 750 LE, letnik 1981.prodam. Anton Starič, Ornuška vas 2. 68231 Trebelno. (2675-MV-16) DVA AVTOMOBILA ZASTAVA 101 prodam. Ogled in informacije pri: Žarn. Pristava 7. Leskovec pri Krškem. (2676-MV-I6) 126 P. obnovljen, dodatno opremljen, poceni prodam. Tel. 26-049. (2680-MV-16) GOLF, letnik 1984. diesel. dobro ohranjen, tervsedele za lado 1200pro-dam. Tel. 72-446. (2684-MV-16) ZASTAVO 750, letnik 1981. prevoženih 47.000 km, prodam za 70 SM. Tel. 52-225. (2686-MV-16) VISO II super E. letnik 1982. prevoženih 37.000 km, prodam. Roman Vajs, Svibnik. Črnomelj, tel. 51-108 dopoldne. (2685-MV-16) Z 750, letnik 1979. obnovljena, prodam. Anton Zorko. Avguštine 4. Kostanjevica. (2687-MV-16) Z 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 25-231. (2691-MV-16) globtour ® 25d25to25-789 lzšel ka,alog POLETJE 87 prodam BARVNI TV Gorenje, (ekran 67) in pletilni stroj STANDARD Osijek pro- ' dam. Ogled možen popoldne od 16. ure. informacije po telefonu (068) 22-928. Herma Vukoslavovič, Šegova 94. Novo mesto. (2535-PR-16) DVE KOZI, ena z mladičko, in 2 leti starega lepega kozla brez rogov prodam. Naslov v upravi lista 2541/87. (2535-PR-16) ZELO MALO rabljeno harmoniko ,TOSCA-III. 96-basno, prodam po ugodni ceni. Franjo Zagorc, Dol. Maharovec 26, Šentjernej. (2542-PR-16) OHRANJENE bobne Amati prodam. Telefon (068) 42-413. (2544-PR-16) RADIOKASETOFON Toshiba prodam. Cena ugodna. Tel. (068)47-228, popoldan. (2547-PR-16) KOMBINIRAN italijanski otroški voziček PEG prodam. Telefon (068) 47-164. (2550-PR-16) ETZ250, star 3leta, prodam. Avsec, Smolenja vas 46, Novo mesto. (2555; PR-16) PRODAM črno vino. Tel. (068) 25-414. (2659-PR-16) MOTORNO ŠKROPILNICO stihi in motorno žago stihi 051, prodam. Roman Golob, Vrbovce 14,Šentjernej. (2660-PR-16) 3 m3 suhih smrekovih plohov, debeline 8 cm, prodam. Zupančič, Gornje Sušice 23, Dolenjske Toplice. (2661-PR-16) NOVO in rabljeno školjko za R 4 GTL prodam. Marjan Vovk. Čelevec 1, Šmarješke Toplice. (2664-PR-16) RADIO HSR— 160 (2 x 60 W) z zvočniki ugodno prodam. Možnost plačila v dveh obrokih. Tel. 22-460 vsak dan. (P16-16MO) PRODAM leseno in litoželezno stiskalnico 75 1, mlin, lesen, za grozdje, plastične sode 200 I in 120 1, staro češnjevo mizo, krampače, lopate, dve ležišči (1 x2m)spenastogumoinrazno orodje. Ogled in prodaja bo v soboto. 25.4.1987, od 7. uredalje v Ločni št. 22. (2667-PR-16) STAREJŠO DOBRO ohranjeno spalnico prodam. Tel. 24-176 ali 22- 462 od 15. do 17. ure. (2669-PR-16) GUME 165/70/13. 4 komade, športno kolo— 10 in otroško kolo prodam. Tel. popoldne 47-222. (2668-PR-16) PRALNI STROJ, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel. (068) 82-i 32. (2696-PR-16) 35 KG PUJSKE — bekonein semenski krompir igor prodam. Janez Radej. Blanca 108. Blanca, tel. 88-905. (270 j-PR-16) GUMI VOZ, kosilnicoaplina. Z750 — brezhiben stroj in menjalnik, prodam. Metelko, Studenec 25. tel. 89-145. (P16-18MO) OSTREŠJE HIŠE. plohe in hrastove deske prodam. Rus. Meniška vas. Dolenjske Toplice. (2679-PR-16) ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje (410), jogi (180 x 190). posteljo, omaro in dva fotelja prodam. Tel. 25-750 zvečer. (2682-PR-16) GLASBENI CENTER tosca (2 x 30 W) — gramofon, radio in fasadno silikatno opeko (740 kom.), prodam. Tel. 85-443. (2690-PR-16) NERABLJEN PRALNI STROJ gorenje in svetel regal (4 x 90 cm) prodam. Tel. 25-231. (269l-PR-16) BARVNI TV Gorenje in glasbeni center prodarmTel. 26-419. (2710-PR-16) DVA MESECA stare škotske ovčarje prodam. Telefon (068) 51-032, dopoldne. Slak. (2552-PR-16) 400 litrov rdečega vina prodam. Markeljc. Straža 2. Šentrupert, tel. 40-284. popoldne. (2560-PR-16) BAS OJAČEVALEC Marshal PA 120 W prodam. Tel. 56-654. (P16-8MO) TRI KUBIKE hrastovih plohov (5 cm) in 1600-litrski vinski sod prodam. Avgust Gabrič. Titova 90, Senovo, tel. (068) 79-055. (P16-9MO) GARAŽOvcentru Krškega(Videm) prodam. Tel. (068) 71-081. Kličite zvečer. (P 16-MO) šnja eno leto. prodam. Tončka Saje. Šentju-rij 13, Mirna peč. (2570-PR-16) RABLJENA OKNA. vrata, balkonsko ograjo ter električna bojlerja (801.9 1) prodam. Tel. 27-193. (2566-PR-16) KRAVO, staro tri leta. brejo, prodam. Franc Vidmar. Šentjošt 17. Stopiče. (2573-PR-16) SKEDENJ — pod (5x7) prodam. Florjančič. Loka. Šentjernej. (2580-PR-16) STROJ za strešno opeko ugodno prodam. Jože Rozman. Rdeči kal. Dobrnič. (258 l-PR-16) KOŠNJO SENA prodam. Tomič. Loke, Straža, tel. 85-830.(2604-PR-16) ZAPRAVLJIVČEK v dobrem stanju prodam. Anton Jurejevčič. Okljuka 2. tel. 56-627. (2607-PR-16) JUNCA, dve leti starega, tudi vozi. prodam. Stranska vas 34. Novo mesto. (2608-PR-16) NOV GRAMOFON Fischer prodam. Kramar, Mirna peč 15.(2609-PR-16) DAMSKO GARDEROBO št. 38 in obutev št. 37. skoraj novo, poceni prodam. Urbas. Lubeieva 3. Ljubljana, tel. (061)575-580. (pol. 16-MO) ITISON (17 m2) in klubsko mizico -prodam. Tel. 26-007. (2627-PR-16) PRODAM ali zamenjam zelo dobro ohranjeno 96-basno za 80-basno klavirsko harmoniko. Tel. (068) 22-743. (2591-PR-16) RADIJSKI SPREJEMNIK Iskra Hi-fi stereo (70 W) prodam. Slavko Jakše. Dol. Straža 60. tel. 84-719. (2594-PR-16) TV ISKRA, barvni, še pod garancijo, prodam. Bojan Krejačič, Hrastinska pot 23. Brežice, (pol. 16-MO) JEKLENKE za varjenje prodam. Tel. 25-952. (261 l-PR-16) GRAMOFON Pioneer prodam. Tel. (068)65-122. (ček-PR-16) POCINKANO ŽICO, primerno za vinograde, in večjo količino mešanih žebljev prodam. Tel. (064) 83-754 od 15. do 17. ure. (P16-15MO) MOTORNO ŽAGO Stihi (051) in pralni stroj prodam. Slavko Ramuta. Moša Pijade 4/22. 68340 Črnomelj. (P16-15MO) GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in športno kolo Senior na 10 prestav prodam. Tel. 27-476. (2633-PR-16) KRAVO, brejo 8 mesecev, in radiokasetofon Kontinental 5000 prodam. Slavko Poglavc. Dol. Straža 30. (2622-PR-16) INVALIDSKI VOZIČEK, termoakumulacijsko peč ter kombiniran štedilnik (elektrika, plin) in barvni TV Gorenje prodam. Frančiška Gole. Velika Bučna vas 10, Novo mesto. (2616-PR-16) RITEM aparaturo TR 808 in kasetofon Benytone D 30prodam.Tel. 24-174-Tone. (2623-PR-16) NOVO kuhinjsko mizo prodam. Tel. 71-133. (2626-PR-16) PRODAM leto staro žrebico in mešalec za seno za HCS. Franc Kastelic. Jezero 9. Trebnje, tel. 44-661. (2644-PR-16) TELIČKO, staro eno leto. prodam. Dragica Lešnjak. Gorjanska 9, Kostanjevica. (2640-PR-16) PRODAN navadno harmoniko za 15 SM. Janez Plantan, Vel. Cerovec 9. Novo mesto. (265l-PR-16) SHARPavtoradio,2 x 25 W prodam. Tel. 27-749 po 15. uri. (2653-PR-16) OBHAJILNO OBLEKO poceni prodam. Tel. 84-855. (2657-PR-16) TRAKTOR IMT 533 prodam. Berkopec. Zemelj 1, tel. 56-747. (2602-KS-16) SAMONAKLADALKO SIP 19 in obračalnik prodam. Kramar. Mirna peč 15. (2609-KS-I6) BERI OLINI 14 KM s frezo ugodno prodam. Mikolan. Stopiče 38. (2599-KS-16) TRAKTORSKE krožne brane in molzni stroj Vitreh prodam. Ogled po 15. uri. Branko Prah. Jelenik 5. Raka. (2590-KS-16) ZETOR 6011 prodam. Franc Hočevar. Stara vas 30. Škocjan. (2593-KS-16) TRAKTOR URSUS 350 C prodam. Krašovec. Globočice 12. Kostanjevica. (2610-KS-16) NOV IMT 560 ugodno prodam ali zamenjam za manjšega. Ledeča vaš 4. Šentjernej. (2624-KS-16) SAMONAKLADALKO. dobro ohranjeno (15 m')._prodam. Frančič, Dol. Štara vas 24. Šentjernej, tel. 42-21 L (2625-KS-16) NAKLADALKO SIP 19 m:. malo rabljeno, prodam. Turk. Veliki Slatnik 7. (263 l-KS-16) TRAKTOR IMT 540 prodam. Papež. Daljni vrh 24. Novo mesto. (2654-KS-16) ZETOR 70-11 (700 ur) prodam. Rupar. Zavratec 10. Studenec pri Sevnici. Telefon (068) 89-182. (2548-KS-16) KOSILNICO BCS prodam. Alojz Grm. Mala Sevnica 2. Trebnje. (2549-KS-16). PLASTIČNI silos prod_am. Alojz Lamovšek, Bistrica 15. Šentrupert. Telefon 47-348. (2555-KS-16) MOLZNI stroj VITREX in namakalno napravo TOMOS SMP 250/20. oboje novo. prodam. Telefon (068) 33-340. (2557-KS-16) UGODNO prodam nov 15-colski gumi voz za konjsko ali volovsko vprego. Informacije na telefon (068) 47-072. (2546-KS-16) NOV MOLZNI stroj VIROVITICA prodam. Zvone Kovačič. Koroška vas 36. Novo mesto. (2537-KŠ-16) TRAKTOR IMT-560,star6mesecev, s 120delovnimi urami, prodam. Franc Zajc. Zagorica 28. Veliki Gaber. Telefon 44-211, 44-301 dopoldne. (2543-KS-16) TRAKTOR URSUS 35 s kabino, v dobrem stanju, prodam. Anton Marolt. Veliki Gaber 54, 68213 Veliki Gaber. (P15-4MO) SNOPOVEZALKO za BCS prodam. Tel. 82-908 ali Božo Kozinc, Kompolje 8. Boštanj. (P14-6MO) MOTOKULTIVATOR GOLDONI (8 KM) s priključki prodam. Tel. (068) 71-081. zvečer. (P16-MO) ŽITNI KOMBAJN znamke Cllass — Evropa, prodam. Tel. 81-478 zvečer. (2697-KS-16) TRAKTORSKI OBRAČALNIK ugodno prodam. Rudi Povše. Dolnji Podboršt 8, Mirna peč. (2677-KS-16) TRAKTOR MT 533. Vide. Groblje 21. (2683-KS-16) FREZO 6 KS in manjšo diatonično harmoniko prodam. Dario Nbvak. Orehovica 52. Šentjernej. (2688-KS-16) TRAKTOR IMT ferguson 56 KS. nov. prodam. Jože Vide, Dol. Stara vas 12. Šentjernej, tel. 20-511. (2689-KS-16) kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Novega mesta kupim. Tel. 25-990. (2662-KU-16) AVTOMATSKI STROJ za izdelavo strešne opeke kupim. Boris Mrvar. Cvibelj 12. Žužemberk. (2556-KU-16) ZAZIDLJIVO PARCELO v Šentjerneju ali bližnji okolici kupim ali zamenjam za travnik. Franc Žibert. Kotarjeva 4. Šentjernej. (2536-KU-16) posest NJIVE, TRAVNIKE IN GOZDOVE v Birčni vasi prodam. Tel. (061) 263-993, Štefan Knafelc, Tržaška 75, Ljubljana. (2283-PO-16) V ČRNOMLJU prodam hišo s telefonom, vrtom in garažo. Tel. (068) 51-596. (2693-PO-16) ZAZIDLJIVO PARCELO v Črnomlju zamenjam za parcelo-zemljišče na Rožič vrhu ali okolici. Tel. (066)58-258. (2603-PO-16) VINOGRAD in sadovnjak z zidanico na Vinjem vrhu prodam. Tel. 85- 006. (2597-PO-16) PRODAM manjši vinograd z vikendom (brunarica) blizu Novega mesta. Tel. 26-573. (2613-PO-16) PRODAM novozgrajenonevseljeno hišo z urejeno okolico na ugodni lokaciji v Novem mestu. Plačilo je v devizah, ker sem zdomec. Informacije pri sorodnikih po tel. po 16. uri na številko (068) 85-021. (2630-PO-16) V SEMIČU nad tovarno Iskra prodam parcelo (16,5 ara) s podrto hišo. Tel. 24-192. (2629-PO-16) razno UPOKOJENEC išče upokojenko, da bi mu gospodinjila. Ponudbe pod šifro »DOLENJSKA« (P15-11MO) BASIST se pridruži komercialni skupini. Toš. tel. 84-561, popoldan. (2565-RA-16) ZEMLJO ZA VRTIČKARJE oddajam. Informacije* vsak dan na Zagrebški 29. Novo mesto od 15. ure dalje. (2678-RA-16) IŠČEM VARSTVO za dveletnega otroka na Drski ali Šegovi ulici za tri mesece. Možno predplačilo. Manda Malič. Šegova 20, Novo mesto. (2665-RA-16) preklici Rezka Bogolin, Brege 25. Leskovec pri Krškem, prepovedujem vsako prodajo premičnin in nepremičnin svojemu možu Mihaelu Bogolinu. Brege 25. Leskovec pri Krškem, do nadaljnjega, ker sem zaenkrat solastnik vsega. (2704-PK-16) Obveščamo vse tiste, ki širijo laži o smrti pokojnega Alojza Petriča iz Doljnega Suhorja 13. da jih bomonad-alje sodno preganjali, ker imamo zdravniške dokaze. Jože in Pavla Tomažin Podgozd 15. prepovedujeva pašo kokoši po najini parceli. Če tega ne bodo upoštevali, jih ~ bova sodno preganjala. (2601-PK-16) Ivanka Kozan, Gor. Straža 150. prepovedujem kakršnekoli posege na mojem zemljišču v Srednji vasi pri Črmošnjicah. parcelna številka 162/2 in 2363. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (2619-PK-16) čestitke Dragi botri PEPCI BELETOVI iz Vrhpolja želijo za 80. rojstni_dan vse najboljše ter obilo zdravja — Županovi. (2575-ČS-16) Prve majske dni praznuje 80 let življenja naša draga mama PEPCA BUKOVEC iz Kota pri Semiču. Iskreno ji čestitamo in želimo še veliko zdravih let. Vsi njeni. (2582-ČS-16) RUDIJU SITARJU iz Jablana 9 iskreno čestitajo za 50. rojstni dan Sitarjevi. (2589-ČS- -16) obvestila ČE VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE teče ali vam ta zunaj rosi oz. ledeni, pokličite na tel. (062) 34-367! (2301-0B-15) TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (061) 321-637, do 10. ure. (1261-OB-9) ŽAGAM DRVA v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360. (2228-0B-16) OPRAVLJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela ter polagamo tapete. Franc Klobučar. Dol. Straža 64, tel. 84-616. (806-OB-16) ANSAMBEL JERKO igra na veselici v Zburah 2. 5. 1987 ob 20. uri. Tropine vabijo! (2642-0B-16) GOSPODINJE! Za specializirano popravilo in generalno menjavo stare izolacije na vseh vrstah zamrzovalnih skrinj in omar (ki točijo, ledenijo, rosijo) se vam priporoča VIKTOR PAJEK, servis za izolacije, Ptujska c. 89, Maribor, tel. 062/413-606. Dve leti garancije! kmetijski stroji TRAKTOR IMT 539. star štiri leta, 280 delovnih ur. prodam. Drago Sila. Rimska 23. Trebnje. (P16-14MO) ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila KRISTINA VRTIN Štefaničeva Tinka iz DragatuSa 22 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala govorniku Evgenu Cestniku, pevcem in g. župniku. Žalujoči vsi njeni Dragatuš, Tanča gora, Svibnik, Črnomelj, Ljubljana, Francija ZAHVALA Nenadoma nas je v 76. letu življenja zapustila naša draga IVANKA ARH roj. Kranjčevič iz Leskovca pri Krškem Hvala vsem. ki se je spominjate. Žalujoči: sestre in brat z družinami, drugo sorodstvo, prijatelji in znanci Leskovec pri Krškem, 11. aprila 1987 ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ERJAVEC s Sel pri Ratežu 17 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, posebno še sosedom Šerugovim, Vidmarjevim, Vovkovim, Turkovim in Zabukovčevim. Hvala tudi internemu oddelku Splošne bolnice za večletno zdravljenje, DO IMV TA PR III, Družbeni prehrani za podarjeno cvetje in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsemšeenkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica PAVLINA » ŠOBER iz Gradca 67 v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornicama za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsi njeni ZAHVALA 13. aprila 1987 je umrla naša draga mama, teta, babica in prababica OLGA ERJAVEC Drska 20 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo obiskovali, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Velja uslužbencem Doma starejših občanov za prijaznost, skrb in nego, ki ste jo nudili naši mami v času njene bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu Zdravstvenega doma in sodelavcem Dispanzerja za pljučne bolezni, osebju Splošne bolnice—pljučni oddelek, organizaciji Zveze borcev, krajevni skupnosti Drska, pevcem zbora »Dušan Jereb« in tov. Rudiju Hrvatinu za poslovilne besede. Hvala vsem! Žalujoči: svojci ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti 4. aprila zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD MIKEC iz Bistrice 20 pri Šentrupertu Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, delili z nami bolečino in pokojnega v tako velikem številu spremili k preranemu zadnjemu počitku. Najlepša hvala DO Induplati, Zajčevim s Puščave, govornikom, pevcem, župniku, vsej Salezijanski družini in posebej g. inšpektorju za ganljive besede in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje, draga Ančka, tvoje je bito življenje. ZAHVALA Tiho in prezgodaj nas je zapustila ANA VINTAR « Boštanj 40 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Slapšakovi za lajšanje bolečin, prav tako železničarski godbi iz Zidanega mosta ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Lepo je bilo življenje, a hujše bi bilo trpljenje. ZAHVALA Tiho nam je zaspala naša nadvse ljuba žena, mama, babica, sestra in teta HEDVIKA AŠIČ iz Jeričdola 14 pri Koprivnici Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo : spoštovanim sorodnikom, znancem za izredno pozornost, številnim darovalcem vencev in cvetja ter darovalcem v dober namen, dobrim družinam Frlan Pečnik, Sotošek, Roštobar, Gnus, Kmetec, Jankovič, Peršič. Vaupotič in Resnik, delovnim organizacijam »Metka« Kozje, »TES« Brestanica, »Kovinarska« Krško, »Novoteks« Novo mesto, gasilcem Novoteksa, folklorni skupini »Kres« iz Novega mesta, sosedom z Ljubljanske 14, samostanski družini v Stični ter duhovščini za obred, spremstvo in besede, slovesa. Posebna hvala domačim pevcem za občuteno zapete pesmi in izkazano pozornost družini. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala za izrečeno sožalje in množičen odziv na pogrebu. V tihi žalosti: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC GOLE iz Vel. Bučne vasi 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družinama Šribar in Vrščaj, DO Novoteks, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, nosilcem prapora in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Franc z družino, sestra Rezka.bratjeTone, Lojze in Jože ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 9. aDrila nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek PETER HENIGMAN iz Dolenjskih Toplic 66 borec Gubčeve brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, družbenopolitičnim organizacijam. Zdravilišču'Dolenjske Toplice, OS Baza 20-Dol. Toplice. Tovarni obutve-TOZD Bor Dol. Toplice, Gasilskemu društvu Dol. Toplice, Lovski družini Dol. Toplice, godbi Novolesa, govornikom za ganljive besede slovesa ter sosedama Mariji in Cilki za nesebično pomoč. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, a v zahvali niste posebej imenovani, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Francka in vsi njegovi tj ' Ifj Zakaj si moral nam umreti žalost, bolečina domujeta pri nas. ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Ljubil si življenje, polje m dom, Odkar utihnil je tvoj glas, vendar brez slovesa zapustil si dom. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, brat in stari oče JAKOB PLUT z Brezove rebri 3, Semič Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili do zadnjega doma. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Štrekljevec, Zvezi borcev, govornikoma Neži Bezek in Jožetu Kondi za ganljive besede slovesa ter pevskemu zboru, delovni organizaciji Iskra Semič-in IMP Ljubljana ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsemšeenkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Matija, Jože in Tone z družinami, hčerka Olga z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mami, none, tašče in sestre DANE OSOLNIK gostilničarke v pokoju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in tople besede v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. Lapu za lepo opravljeni obred, godbi Novolesa in pevcem »Dušana Jereba« za žalostinke. kolektivu Dekop za nesebično pomoč, darovalcem cvetja, govornikom ter vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in v tako velikem številu spremili pokojno na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni več trpljenja ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric MIROSLAV ANŽIČEK iz Zagorice 8 pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in sodelavcem iz OŠ ZDO Mirna, DO Novoles-TOŽDTAPin TPE Trebnje, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter nam vsestransko pomagali. Hvala pevcem iz Trebnjega za zapete žalostinke, tov. Ladu Požesu za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu, osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in gospodu dekanu za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Miro in Marinka z družinama in Mojca, sestre in brata z družinami ter ostalo sorodstt o Št. 16 (1966) 23. aprila 1987 DOLENJSKI UST 1 % I 5 S «» 5 S s j* »* 5 ti illM ALOJZ RAČIČ i i * * ■* * * * t * * * * * * * \ * ' i i * * * \ s * * * 4 * t * * * Kmetje praznujejo pomlad delovno. V teh aneh so vasi prazne, vse jetjdhitelo na polja in travnike. Kmet Alojz Račič, kije pred dnevi na 15. jubilejnem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije dobil i>isokp državno odlikovanje za svoj prispevek k razvoju kmetijstva v krški občini, tudi nima časa za drugačno praznovanje. Prejšnji torek je skupaj s sinonr ves dan vozil gnojevko na travnike. »Na kmetih je'že tako. da moramo delati od Zore do mraka. Prostega časa je malo, če si ga vzamem ze^izlet ali pevske vaje, ali koncert pevskega zbora »Viktor Parma«, pri katerem pojem, morata pa žena in sin bolj poprijeti na kmetiji,« pripoveduje Račič. Račič je prevzel kmetijo leta 1949, koseje vrni!iz vojske, kijo je služi! kot Titov gardist. Dvajset let po vojni si na kmetiji niso mogli kupiti drugega kakor kose. motike, kasneje pa so prišli za kmetijstvo lepši časi. Resda je bilo deta še vedno veliko, toda s pomočjo strojev ga je le bito lažje opraviti. Račičevi so zgradili nov hlev na odplako-vanje, v katerem je sedaj 30 glav goveje živine, rede tudi pet plemenskih svinj, obdelujejo vinograd. Slej ko prej je glavna dejavnost živinoreja, saj na leto prodajo po 40.000 litrov mleka. »Sedaj so se začeli za nas spet težki časi. Na tej prodnati zemlji potrebujemo veliko gnojil, če hočemo kaj pridelati. Gnojila pa so draga, vse dražji so tudi stroji, tako da za kmeta res ne vidim bleščeče prihodnosti. Saj. kmetje ne bomo štrajkali, še vedno bomo delali, ampak tako ne moremo več naprej. Cene surovin so previsoke, da bi jih lahko krili s prodajo pridelkov. Jaz še nisem popustil, vidim pa, da so v drugih republikah že začeli opuščati živinorejo, ker pač ne prinaša več toliko, kot je, pa še veliko dela je z njo.« Kljub težkemu delu je Račič vedno našel čas za delovanje v gasilskem društvu Krška vas, kjer je bil 12 let predsednik, za petje v pevskem zboru, za krajevno skupnost, vsa leta pa je biI dejaven tudi v samoupravnih organih temeljne organizacije kooperantov v Agrokombinatu. »Čeprav se kmetje nismo nikoli spuščali v politiko, saj nas bolj zanima vreme in naše zdravje, pa vendar ne moremo stati čisto ob strani. Toda kaj se dogaja? Pred leti smo s samoprispevkom asfaltirali cesto do vasi, potem pa so nam jo tovornjaki, ki so vozili material za jedrsko elektrarno, pa sedaj vozijo gramoz v asfaltno bazo, čisto razdrapali. To pa je že politični problem za nas kmete,« meni Račič. Najstarejši sin je končal papirniško šolo, mlajši obiskuje še osnovno šolo, tako da Račič še ne ve, kdo bo prevzel kmetijo. Sam pa kljub 59 letom tudi šene misli tako kmalu odnehati. Redno spremlja strokovno literaturo, se udeležuje strokovnih ekskurzij in je sploh na tekočem z dogajanjem. Meni pa, da bi kmetje lahko imeli malo več besede tudi v Agrokombinatu, kjer so kooperanti združeni s trgovino, tako da glasu kmetov največkrat ni kaj prida slišati. J. SIMČIČ K Trem lučkam bo vozila kočija Prvomajska popestritev KRŠKO — Gostišče Tri lučke, ki deluje v okviru hotela Sremič, seje doslej že dobro uveljavilo ne samo med Krčani. ampak se zanj od ločajo t udi gostje iz drugih krajev, zlasti poslovni. Toda v Treh lučkah se ne zadovoljujejo z doseženim, zato razmišljajo o vedno novih načinih, da bi v svoj lepo urejeni lokal privabili še več gostov. Poslovodja Treh lučk, Drago Matjašič, je povedal, da so sedaj pripravili nova presenečenja, to pot ne samo za svoje stalne goste, ampak želijo privabiti tudi ljudi, ki doslej niso obiskovali tega lokala. Najbolj zanimiva je prav gotovo novost, ki se na kratko imenuje nedeljsko družinsko kosilo. Pri Treh lučkah bodo vsako nedeljo pripravili prava družinskakosila.vsakopabo veljalo le borih 2.500 dinarjev, medtem ko bodo imeli otroci 500 dinarjev popusta. Glede na to, daje hrana pri Treh lučkah v resnici izvrstna, je ta cena nizka. Vendar pa gostom po 1. maju k Trem lučkam ne bo treba več pešačiti, čeprav bodo svoje jeklene konjičke pustili doma. Po 1. maju bo namreč začelo na Sremič voziti dvoje kočij, v katerih bo prostora za šest oseb, vsak sedež pa ne bo veljal več kot 500 dinarjev. Sicer pa bo maj pri Treh lučkah minil v znamenju lovske kuhinje. Kuharice bodo ves maj pripravljale lovske specialitete iz medvedjega in jelenjega mesa, jerebic, fazanov, divjih prašičev, srnjadi itd. Ker je okoli 1. maja tako in tako povsod dovolj prireditev, se bodo s svojo ponudbo Pri treh lučkah vključili šele 3. maja, ko bodo pripravili prvi spomladanski piknik. Poslovodja Drago Matjašič obljublja, da tudi to pot ne bo manjkalo izvrstnih odojkov in jagenčkov z ražnja. Vse skupaj pa gostinci Treh lučk prispevajo k sicer siromašni turistični ponudbi v krški občini kot svoje izviren prispevek. J. S. 10. JEZIKOVNA NEDELJA NA BOHORJU KRŠKO — Planinsko društvo Bohor s Senovega bo v nedeljo, 26. aprila, organiziralo že 10. jezikovo nedeljo, tradicionalno družabno srečanje z zabavnim programom, godbo in družabnimi igrami. Obvezna oprema je kakršenkoli jezik, samo da je dovolj dolg, težak, elegantno oblikovan Program se bo začel ob 11. uri dopoldne, do kdaj bo trajal, še ni znano. MLADI TEHNIKI MED SEBOJ OTOČEC — Pod pokroviteljstvom Tiskarne Novo mesto in ZOTK bo v četrtek, 23. aprila, v osnovni šoli Gubčeve brigade NOV v Otočcu 10. -občinsko in 5. regijsko srečanje mladih tehnikov Slovenije. Mladi iz osnovnih šol občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Trebnje in VVZ Novo mestosebodo med seboj pomerili v tehničnih spretnostih in ustvarjalnosti. Konec težav z Mirno goro Dom na Mirni gori, ki ga je upravljalo črnomaljsko planinsko društvo, bodo dali v najem — Izgube ZA SOK V MRZLO KRKO — Obilico korajže pred svojo druščinoje moral zbrati osmošolec Sebastian Lazar, ki si je zadnji petek v minulem tednu izbral za spomladansko kopanje v za ta čas prav ledeni Krki. Prizorišče prvega letošnjega kopanja v Krki je bilo v pozabljenem Ragovem logu, ki je ta čas poln spomladanskega cvetja, sprehajalcev v njem pa zaradi podrtega mostu že nekaj let ni več. Sebastjana toni motilo, sajje gledalce pripeljal s seboj, za sok, ki so mu ga obljubile pričujoče sošolke, pa sejekarštirikrat pognal na glavo v Krko, ki je na toplomeru pokazala leslabih9°C'elzi-ja. (Foto: J. Pavlin) ČRNOMELJ — Težave s poslovanjem planinskega doma na’Mirni - gori, ki ga upravlja tukajšnje planinsko društvo, se vlečejo vse od leta 1954, ko je bil odprt, saj je v tem času le eno leto posloval brez izgube. Razmere pa so se še posebno poslabšale v zadnjih nekaj letih, ko je obisk v domu močno upadel. V planinskem društvu so se že od začetka zavedali, da dom na Mirni gori ne bo mogel sam pokriti stroškov poslovanja, ki so zaradi posebnih pogojev dela izredno visoki. Zato so najprej odprli bife na črnomaljski železniški postaji, ki ga je pozneje prevzel TTG, leta 1977 pa gostinski obrat Rog v Črnomlju. Oba obrata sta krila izgubo v planinskem domu. Vendar je Manjka še dobra polovica denarja Na računu za absorber trenutno 4.179.216 din NOVO MESTO — Medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru RK Novo mesto in Dolenjski list že od začetka leta vodita akcijo zbiranja denarja za nakupatomskegaabsorberja. Stane 20 milijonov, v akciji naj bi darežljivi ljudje in delovne ter sindikalne organizacije iz vse Dolenjske zbrale polovico. Zaenkrat so zbrale 4.179.216 dinarjev. Manjka torej še dobra polovica vsote. Prispevke lahko nakažete na račun 52100-678-80144 »za absorber«. V preteklem tednu so za absorher prispevali: OO sindikata strokovne službe občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto 20.000dinarjev (namesto obdaritve žena ob 8. marcu); Pepca Mlinarič iz Krškega. Cesta krških žrtev 37. 30.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Ane Gliha); OO sindikata Metalne Senovo 20.000 dinarjev; delavci osnovne šole Šmarjeta 13.500 dinarjev; pevski zbor Pionir Novo mesto 12.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Fanikinemu očetu); Karolina Cigoj iz Novega mesta, Di-lančeva 1, 13.000 dinarjev (ostanek od cvetja za na grob Stanka Avguština); družina Canič iz Novega mesta. Nad mlini 43.5.000dinarjev (namesto cvetja na grob Stanka Avguština); Brigita Pečjak iz Stavče vasi 26,1.500dinarjev; Marjeta Kumelj iz Praproč 18 5.CO0di-narjev. Vsem iskrena hvala! šlo to pokrivanje že tako daleč, da so morali zaposlenim v Rogu izplačati le minimalne osebne dohodke, čeprav niso imeli izgube, je bil dohodek v bifeju vseeno premajhen, da bi lahko pokrili 2,55 milijona primanjkljaja, ki so ga lani ustvarili na Mirni gori. Razumljivo je, da je planinsko društvo moralo ne le razmišljati, ampak končno tudi nekaj ukreniti. • Razumljivo je, da bo dom, komurkoli bo pač prišel v roke, odprtega tipa, kot je bil doslej. V društvu se ne boje, da ne bi mogli dobiti najemnika, zlasti še, ker so planinci s pomočjo GG, rudnika Kanižarica in Goka nedavno stavbo obnovili. Planinski dom so zaprli 5. januarja. Ker ga prodati ni moč, saj je last Planinske zveze Slovenije, so se odločili, da ga bodo dali v najem. Najprej ga bodo ponudili družbenemu sektorju, čepa ne bo zanimanja, še zasebnikom. Mariji in Vinku Aupičevima, ki sta delala v domu. pa bodo s pomočjo skupnosti za zaposlovanje zagotovili novo zaposlitev. Že doslej so namreč ugotovili, da bi bilo ceneje,če bi ostala doma in prejemala osebni dohodek, kot da sta bila v domu. Prihodek od izkupička je bil v lanskih devetih mesecih namreč na Mirni gori le za 20 tisočakov večji od izplačanega bruto osebnega dohodka dveh zaposlenih. M. B.-J. Dijaki so pravi računalnikarji Mali Kidričevi nagrajenci Marko Pavlin, Ludvik Ilovar in Andrej Gorenc izdelali programe, ki jih s pridom uporabljata statistika in industrija NOVO MESTO — Med dijaki, ki so jim 13. aprila podelili male Kidričeve nagrade, tradicionalna priznanja Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« iz Novega mesta, so bili tudi Marko Pavlin jz Novega mesta Ludvik Ilovar iz Šmarjete in Andrej Gorenc iz Novega mesta. Vsem trem so izročili prve nagrade. Marko Pavlin, bodoči elektroteh-nik-elektronik, dijak 3. letnika omenjene šole, je dobil malo Kidričevo nagrado za računalniški programski paket, ki obdeluje statistične podatke v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program je dolg okoli 1500 vrst, zanj je Marko porabil NAGRAJENCI — Marko Pavlin, Andrej Gorenc in Ludvik Ilovar pri računalniku. (Foto: J. Pavlin) blizu 80 ur, delal je na računalniku »partner«, mentorja sta bila Peter Šterk in Andrej Jakobčič. Na koncu leta je treba v usmerjenem šolstvu izdelati statistična poročila o uspehu. številu učencev, njihovem spolu itd: Premetavanje in vnašanje številnih podatkov v tabele in poročila je zamudno delo, šolnik, ki mora ob letu izdelati končno poročilo za vso šolo, za to potrebuje 3 tedne. S pomočjo računalniškega programa, ki ga je naredil Marko Pavlin, je mogoče zdaj isto naredit i samo v treh dneh. Marko se ukvarja z računalništvom že nekaj let, začelje seveda na ZX 81, zdaj pa se doma pogovarjajo o nakupu amstrada 1512. Na grmski osnovni šoli vodi računalniški krožek četrtih razredov. Nadvse uporaben je tudi računalniški program, s katerim sta si prvi malo Kidričevo nagrado priborila Ludvik Ilovar in Andrej Gorenc, oba dijaka 3. razreda, tudi bodoča elektrotehnika-elektronika. Njun program, ob tem je treba povedati, da je Ilovarjev delež nekoliko večji, se ustvarja z lansiranjem in termini-ranjem. Gre za program, ki nadzira in usmerja izdelavo ohišij za elektrotehniške naprave. S programom dosežemo, da so stroji, ki S tombole na cvičkarijo Teden dolenjskega cvička bo od 11. do 14. junija na vrtu hotela Kandija — Spored v grobih obrisih NOVO MESTO — Ugibanj je konec. Teden dolenjskega cvička bood 1 l.do 14. junija na vrtu hotela Kandija. Tako so v ponedeljek sklenili člani Društva dolenjskih vinogradnikov skupaj z glavnim pokroviteljem prireditve Krko-tozd Gostinstvo in turizem. Prireditev bo tako spet na prostoru, kjer seje cvičkarija pred petnajstimi leti začela. Predvidena nova in stalna lokacija na Bajnofu pod Trško goro bo počakala na boljše čase, saj je potrebno za pripravo prostora zbrati kar 40 milijonov din, česar pa v tem kratkem času ni mogoče. Na čelo prireditvenega odbora so postavili v.d. direktorja Krke-tozd gostinstvo in turizem Vlada Petroviča, imenovali pa so tudi posamezne komisije. Že na prvem sestanku sO sklenili, da prireditve ne gre spreminjati in naj ostane taka, kot je bila vsa prejšnja leta. Začelo se bo v četrtek popoldne s sprevodom, kjer bodo vinogradniki simbolično prikazali vinogradniška opravila in pokazali sodobno vinog- ZANA NIMANI NA OTOČCU OTOČEC — Danes bo gostovala v tamkajšnji diskoteki Zana Nimani, beograjska zvezda pop glasbe. Poleg njenega nastopa lahko pričakujejo obiskovalci še veliko dobre glasbe. VC' !:",; POŠTENOST — Mako Dodik, vojak iz V. P. Ortnek, je našel 13. aprila pred Ljubljansko banko v Ribnici usnjen moški etui. Skupaj z vojakoma, s katerima seje mudil v mestu, ga je odnesel na postajo milice. Tam so pogledali vanj in našli poleg številnih dokumentov še večjo vsoto denarja. Po dokumentih so kmalu našli lastnika, ki se je med drugim zahvalil poštenemu najditelju. (Foto: M. G.) radniško opremo. Vse skupaj naj bi se potem končalo z izbranim kulturnim nastopom na kandijskem vrtu, pripravili bi tudi dan podružnic, pogovarjajo se še o ustanovitvi vinogradniške zveze. Morda bo za mnoge še najbolj zanimivo v nedeljo, ko bodo teden dolenjskega cvička lahko povezali s tombolonaGlavnemtrgu. Vsi,kibodo ostali brez dobitkov, bodo lahko žalost takoj utopili na vrtu hotela Kandija. J. P. KULTURA IN ZABAVA RIBNICA — Te dni je v Ribnici bogata kulturna in zabavna dejavnost, njeni organizatorji pa so kulturna skupnost, osnovna šola in dom JLA. Za zabavo so poskrbeli »Novi fosili«, Duško Lokin, Bora Drljača, Lepa Lukič in Izvorinka Miloševič. Za ljubitelje resne glasbe prireja nastopein gostovanja domača glasbena šola, ki je pod vodstvom novega ravnatelja Mirka Rebolja poskrbela za več zanimivih nastopov. M.G-č ČISTILI SO OKOLICO GRADU SOTESKA — Dijaki družboslovno-ekonomske srednje šole iz Novega mesta so minulo soboto na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo temeljito očistili okolico razvalin soteštega gradu. Akcija zasluži vso pohvalo, želja pa je, da bi imeli čimveč posnemalcev. izdelujejo ohišja (gre kar za 16 obdelovalnih operacij), optimalno zasedeni. Program je precej univerzalen. z manjšimi spremembami ga je mogoče uporabiti tudi za grobo planiranje. Tudi Ilovarjevo in Gorenčevo delo se je že izkazalo v praksi, njun program (mentorje bil Milan Rožman) že pol leta s pridom uporabljajo v bršljinski Iskri. M. B. KANTAVTOR E. WALKER NOVO MESTO — Angleški pevec, kitarist in avtor večjega števila skladb Eddie Walker, gost Festivala Ljubljana, je prejšnjo sredo del svoje pestre ustvarjalnosti predstavil tudi na celovečernem samostojnem koncertu v novomeškem Domu kulture. Sprva je prepeval tradicionalne angleške, irske in škotske pesmi, zdaj pa sklada pesmi, ki pojo o ljubezni, obupu, socialnih razlikah, nostalgiji in zabavi. Iz teh raznovrstnih skladb je sestavljen tudi koncertni program, s katerim nastopa pred domačim angleškim občinstvom, GORAN HORVAT RAZSTAVLJA V mozirski galeriji in v Domu španskih borcev v Ljubljani hkrati razstavlja izbor iz svojih najnovejših del slikar Goran Horvat iz Nizke pri Rečici ob Savinji. Nesmotrnemu poseganju človeka v okolje in rušenju občutljivega ravnotežja naravnih sil se svareče zoperstavljajo Goranove slike. Mladi slikar nam prinaša tokrat razmišljajoče sporočilo, kam drvi današnji svet. Njegovo bistvo je po besedah prof. dr. Matjaža Kmecla, ki je razstavo v Mozirju odprl, kataklizmično drvenje v kaos in samouničenje. Bo hrepenenje po soncu, svetlobi in srečni vsakdanjosti močnejše od groze in strahu pred oblakom smrti, ki že visi nad človeštvom? V teh krutih časih nas tudi umetnost Gorana Horvata kliče v usodna skupna prizadevanja za ohranitev narave in naše družbe. Tg. V ŽABJI VASI NI ZANIMANJA ZA KTV K naročilu idejnega načrta in izvedbi ankete med krajani o zanimanju za kabelsko televizijo je pristopilo vseh 10 mestnih krajevnih skupnosti v Novem mestu, razen KS Žabja vas. Izven mesta se računajo na omrežje čimprej priključiti tudi krajevne skupnosti Gabtje, Orehovica, Mali Slatnik, Šmarjeta, Bela cerkev, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Birčna vas, medtem ko iz Straže in Hinj sporočajo, da jih to zdaj ne zanima. Brez odgovora je ostalo še 12zunanjih KS, ki po tem sodeč odlagajo kabelsko televizijo za naslednje srednjeročno obdobje. Več o KTV v sevniški, krški in novomeški občini na 6. strani DL in na 10. strani v Prilogi! M. M. On DISKOTEKA 0T0CEC fljMMlIllIfflllHHI Žreb je med oblikovalci naše in vaše Top lestvice ta teden izbral tele srečneže: kaseto s posnetki lestvice prejme KAROLIN A PLOT iz Dolenje vasi 67, kupon za popravilo ali nastavitev osebne ali kuhinjske tehtnice v servisu Janeza Ravbarja v Novem mestu pa MARTIN FABJAN iz Malega lipja 12 pri Žužemberku. Tokrat prvič je podelil tudi brezplačnovstopnico za koncert. Z njo bo lahko šla na koncert zagrebškecountry skupine PO POLJAK 30. aprila v Diskoteko Otočec RENATA GRUBAR z Otočca. Na grajencem seveda čestitamo, vse pa vabimo, da še naprej pošiljate predloge za lestvico. Tokrat je taka: 1. Everything I own — BOY GEORGE 2. Trough baricades—SPANDAU BALLET 3. Standbyme — B. KING 4. Call me —SPAGNA 5. Running family—LEVAL42 6. 1 knevv you were waiting—FRANKLIN & MICHAEL 7. The miracle of love—EURYTHMIC 8. You sexy thing — HOT CHOCOLATE 9. Is this love? — E. MOYET 10. Caravan of love — HOUSE MARTINS (novost) Predloge pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA. *kozerija ■■■ ■■■■■. ................... SAJ VIDITE, DA — V Baltarskih Toplicah je bilo enkratno. Hrana, postrežba, sobe, družabno življenje — vse, seje hvalil ob povratku tovariš Župan, načelnik za gospodarstvo pa sega je od zavisti napil v gostilni Pri malih vampih, in to kljub čiru na dvanajsterniku. — Ne morem opisati, kako je bilo lepo v Blatnih Toplicah. Tri tedne brez skrbi, zastonj, kje kakšna mlada mačka za sladico, šahiranje ob večerih... Gore bi premikal, je bil navdušen tovariš Rdečnik, njegova bleda tajnica pa ga je pričela moriti zži vcem na levi nogi, ki seji bojda suši. — Keltske Toplice so me navdušile. Veliko zabave, ples vsak večer, sprehodi, prijetni pogovori, najpomembnejši pa se mi je zdel mir. Odpočil sem si od trapastih sestankov, telefonov, tečnih ljudi, je razlagal tovariš Sezedelejevič, njegova žena Zmaga pa je pričela govoriti, kako jo daje želodec, vendar se nihče za mizo ni zmenil za njeno jadikovanje. — Atomske Toplice so raj. So bolj skrite, na samem, brez hru- pa, brez glasbe in plesov. Vsako leto grem tja. Domov se vrnem čil in zdrav, je pripovedoval tovariš Puškič za šankom gostilne Pri razbiti buči. Njegov kmečki prijatelj Tonič, sije naročil dvojni encijan, ker je upal, da se mu bodo po njem nehale tresti roke. — Vam rečem, da jih ni čez Ilirske Toplice. Tja grem najraje, ker je več mladih kot starih. Blizu imajo tudi jahalnico, celo teniško igrišče. Pa nore disko klube. Niti en večer nisem šel v posteljo pred polnočjo. Živa glasba. ne plošča. Po treh tednih sem prišel domov spočit kot bik. Žena menipoznala.se je režalto-variš Sindikalič. — In v katerih toplicah si bila ti? je pri sosednji mizi vprašala Klotilda Zračnikova Rezko Neposrednikovo. — Najmanj desetkrat sem bila pri doktorju Igliču. Utrujena sem, zgarana, devetnajst let že sedim za šivalnim strojem. Daje me hrbtenica. »Potrpite,« mi je odgovarjal doktor Iglič, »potrpite. Neposrednikova, saj vidite, kako smo na psu z denarjem.« TONIGAŠPERIČ