V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 O LA$ Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Mogočne proslave kraljevega rojstnega dne doma in v tujini Slavnosti Jadranske Straže v Ljubljani Vesti iz Italije Za ureditev našega gospodarstva Jubilej Vesele gore Št. 129 Izhaja vsak dan V Ljubljani V SObotO, dne 7. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Resen ijajäent na seji sveta DN Med govorom abesinskega zastopnika še baron Aloisi zapustil sejno dvorano — Teikoše glede sestave odbora poročevalcev Proslava rošsinma dne Ml. Efef. kralja Petra IB. v tujini Vsa Evropa ie vžerai iestitala itašemu kjaMtä Prof. Jeze je govoril zelo sarkastično o >nad-prirodnem poslanstvu«, ki ga je prevzela italijanska vlada. Predstavnik Poljske Beck je izjavil dopisniku Reuterja, da bo zaradi ugovora Italije proti sodelovanju Francije in Velike Britanije v petčlanskem odboru tudi sam še enkrat proučil, ali naj ostane član tega odbora. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov se je odločno zavzel za spoštovanje pakta Društva narodov. Odbor treh ali petih Slanov t Snočnja seja DN je bila v znamenju nesoglasja, ki je izbruhnilo v zadnjem hipu zaradi sestave petčlanskega odbora. Po dosedanjem načrtu, naj bi bili v tem odboru zastopniki Velike Britanije, Francije in treh manjših držav. Italijanski delegat pa je zahteval, naj bo v odboru tudi zastopnik Italije, ker je ta pri tem sporu prav tako prizadeta kakor Velika Britanija in Francija. Če pa ta predlog ne bi mogel prodreti, naj odbor sestavijo iz popolnoma neprizadetih držav brez Velike Britanije in Francije. Šlo je zato, da izključi obe veliki zapadni državi iz abesinskega vprašanja. Odmevi Incidenta v Parizu Pariz, G. septembra. Havas poroča: Iz komentarjev današnjih jutranjikov odseva dokaj slabo razpoloženje. Listi se boje, da ne bi včerajšnji incidenti v Ženevi imeli slabih posledic. Glede intervencije francoskega profesorja Jezeja, pooblaščenega predstavnika Abesinije, so mnenja deljena. Dober del listov ne odobrava ostrine, s katero je nastopil prof. Jeze. »Blatili« pravi, da je zastopnik Abesinije govoril ne le ostro, temveč naravnost žaljivo. »Journal« zameri prof. .Tezeju, da je napadel Italijane z nekvalificiranimi izrazi in da se zato ni čuditi, če italijanski zastopnik ni dopustil takih izvajanj. »Oeuvre« pa misli, da prof. Jeze ni nikogar V tajništvu DN skušajo ta spor in demonstrativni odhod italijanskega delegata s seje DN tolmačiti kot postransko reč. Tudi na italijanski strani predstavljajo te spore v podobnem smislu in trde, da Aloisijev nastop ni bil naperjen proti svetu DN kot celoti. Včeraj so se vodila pogajanja o sestavi ožjega odbora sveta DN, ki naj prouči ves italijansko-abesinski spor. Francoski in angleški delegat sta zastopala mneje, naj bosta v tem petčlanskem odboru tudi zastopnika Velike Britanije in Francije. Italija pa je nastopila proti sodelovanju Velike Britanije v tem odboru; toda La-val je naglasil, da bi bilo sodelovanje Francije v tem odboru brez Velike Britanije brez pravega pomena. Proti večeru se je mislilo na sestavo samo tričlanskega odbora, v katerem naj bi bila tudi Španija. Ker se je ob govoru abesinskega delegata baron Aloisi odstranil iz sejne dvorane, se je pokazalo, da je treba tudi za ureditev italijan-sko-abesinskega spora uporabiti redni postopek. Po drugi strani je italijanska vlada sporočila, naj bi se z Abesinijo ne ravnalo tako, kakor da bi bila enaka Italiji. Zato so sestavo petčlanskega odbora odložili na danes. Končna odločitev o tem vprašanju je v rimskih rokah. napadel. Ta je enostavno analiziral italijansko spomenico točko za točko. Tudi največji italo-fili morajo priznati, da je govoril resnico, oziroma da je dober del resnice celo >.amolčal. »Echo de Paris« pravi, da se je treba v takih okoliščinah bati odkritega in končnega preloma. Zdaj ne gre več za spor med Italijo, bi lahko rekli, in Veliko Britanijo, marveč za spor med Italijo in vsem svetom DN. Položaj je postal zelo resen in stavlja francosko zunanjo politiko pred izredno huda vprašanja. La val ho pač moral braniti mednarodno pravo in obstoječe pogodbe. Vprašanje je le, kako daleč bo lahko še! v tem pogledu in ali bo lahko šel do samih sankcij. Ženeva, 6. septembra. w. Na snočnji seji sveta DN je abesinski delegat prof. Jeze odgovoril na italijansko spomenico. Dejal je, da je spomenica samo navadna spletka, ki naj razbremeni Italijo. Italija je podobne klevete kakor zdaj proti Abesiniji, vrgla v zadnjem času na vse svoje sosede. Če so Italiji potrebna nova ozemlja in prodiranje, zakaj tega ne pove jasno in javno? Abesinija je vedno pripravljena uvesti vse potrebne reforme in gospodarske ukrepe po nasvetu DN. Delegat je zahteval tele sklepe: 1. DN naj v smislu čl. 10 svojega statuta stori vse, da zaščiti neodvisnost in integriteto Abesinije proti četam, ki jih zbira Italija, 2. DN naj izvaja postopek čl. 15, odstavek 3, statutov. Treba je takoj imenovati odbor, ki naj še tekom sedanjega zasedanja predloži svetu poročilo o sporu. Abesinija sprejme vsako razsodišče, ki bo preprečilo vojno. Gre za to, ali more posamezna država računati na zaščito DN na-pram grožnji velike sosede na podlagi čl. 10 in 15 pakta DN. Snočnja seja sveta DN je bila sklicana povsem nepričakovano ob pol 8. Med Jezejevim govorom je italijanski delegat baron Aloisi zapustil dvorano. Njegovo mesto je sicer zavzel italijanski delegat Rocco, a tudi ta je po par minutah zapustil dvorano. Sedež Italije je ostal prazen, dokler je govoril abesinski delegat. Baron Aloisi je zapusH! dvorano Radi nepričakovane Aloisijeve odstranitve iz sejne dvorane smatrajo v tukajšnjih krogih, da bo težko vzpostaviti pomirljivo razpoloženje, preden ne urede osebnega spora med predstavnikoma Italije in Abesinije. Šef italijanske delegacije je izjavil Reuterjevemu poročevalcu, da se v svetu še ni pripetilo, da bi bili veliko silo, kakršna je Italija, na tak način napadli. Baron Aloisi je zahteval besedilo govora, ki ga je imel prof. Jeze, da ga bo mogel podrobno proučiti in temu primerno določiti svoje ravnanje. Pred odstopom Kondilisa Atene, 6. sept. A A. V nekih političnih krogih trde, da pojde predsednik vlade general Kondi-lis takoj po povratku predsednika vlade Tsal-darisa iz tujine, kakor druga leta v kopališče Kilini, kjer se bo zdravil. Drugi pa menijo, da je ta odhod generala Kondilisa znamenje za njegov odstop. General Kondilis je izjavil.zastopnikom časopisja, da se politični položaj razvija normalno. Komunizem na Madjarskem Budimpešta, 6. sept. AA. Politična policija je prijela skupino komunističnih agitatorjev. Prispeli so v Budimpešto po nalogu sovjetske vlade, da bi prevzeli vodstvo komunistične propagande na Madjarskem. Osrednji urad se je nahajal v eni izmed glavnih ulic Budimpešte. V teh prostorih so našli obilico propagandnega gradiva. Prepovedana zborovanja sudetskih Nemcev Praga, 6..sept.,AA. Oblasti so prepovedale velike manifestacije, ki jih je napovedala stranka sudetskih Nemcev za nedeljo v Toplicah. Prepovedane so tudi podobne manifestacije te stranke v Hebu. Proglasitev neodvisnosti Filipinov Washington, G. sept. AA. Vojni minister Derm pojde na Filipine, kjer bo zastopal predsednika Rooosevelta pri svečami proglasitvi Filipinov za neodvisno zvezno državo. Ta proglasitev bo 15. novembra. Ni izključeno, pravi Reuter, da bo ttiinister Derm pri tej priliki obiskal Tokio. tlva bombarderja sta strmoglavila Pariz, 6. sept. Iz Reimsa poročajo: Snoči ob P°1 G. sta se ponesrečila dva velika bombarder-Ja. Med vajami sta trčila drug v drugega in trmoglavila na zemljo. Petčlanska posadka ene-Sa letala je takoj zgorela, dočim se je petčlan-ka posadka drugega letala ubila pri padcu na ženeva, 6. septembra. AA. Danes za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je jugoslovanska kraljevska stalna delegacija pri DN v Ženevi skupaj z jugoslovanskim generalnim konzulatom priredila svečano službo božjo v tukajšnji ruski cerkvi. Cerkvenemu opravilu je prisostvovalo osebje stalne delegacije na čelu s stalnim delegatom pri DN dr. Subotičem, osebje generalnega konzulata s konzulom Nikolo Petrovičem in vsa jugoslovanska ženevska kolonija. Po službi božji se je vršil svečan sprejem na stanovanju kraljevskega stalnega delegata v DN dr. Ivana Subotiča. Ker je tu zbrano mnogo delegatov iz raznih držav na zasedanju sveta DN, so šefi in osebje .stalnih delegacij porabili priliko in izrekli za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. čestitke in želje za uspešno vladanje in dolgo življenje Nj. Vel. kralja Petra II. ter napredek Jugoslavije. Pomembno je omeniti, da je takorekoč vsa Evropa, po svojih uradnih zastopnikih, ki se mude v Ženevi, izrazila svoje velike simpatije do kralja Petra II. in kraljevine Jugoslavije. .Med drugimi mnogoštevilnimi povabljenci so prisostvovali sprejemu predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Pierre La val. Laval se je dolgo zadržal v stano-vanju kraljevskega delegata v razgovoru s tujimi ministri, z jugoslovanskimi delegati in ostalimi, uglednimi osebnostmi. V tukajšnjih političnih krogih se je zelo opazilo, da je Laval prekinil zasedanje odbora, kjer so razpravljali o položaju, nartalem po včerajšnjem i.aiijansko-abesinskem incidentu v svetu DN, da je mogel z drugimi člani odbora obiskati jugoslovansko delegacijo in čestitati k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Prav tako so prišli čestitat in prosit ju-goslovanskeg delegata dr. Subotiča, da sporoči njihove čestitke na naj višjem mestu, turški zananji minister Tevfik H užili Aras, bolgarski Kjoseivanov, poljski Beck, albanski Džafervila s predsednikom državnega sveta. V imenu sosednje Romunije je prišla čestitat vsa delegacija s stalnim delegatom Antoniadom na čelu. Prišli so tudi mnogi tuji poslaniki, med njimi češkoslovaški poslanika v Parizu in Bernu, angleški in danski poslanik itd. V imenu barona Aloisija, ki ni mogel priti osebno, je prišel čestitat italijanski delegat Bova. Opazilo se je, da je tudi dr. Beneš, ki je bil šele pravkar prišel s postaje, prihitel s svojim spremstvom k jugoslovanskemu stalnemu delegatu in mu čestital. V Bolgariji Sofija, 6. septembra. Danes ob 10.30 je bila v tukajšnji saborni cerkvi na pobudo jugoslovanskega poslanika Cincar-Marko-viča svečana služba božja za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Cerkveno opravilo je odslužil sofijski metropolit Stefan. Cerkvene slovesnosti so se udeležili odposlanci kralja Borisa III., general Panov, načelnik kraljeve pisarne, prvi adjutant polkovnik Uzunov in dvorni svetnik Grujev. Dalje so bili navzočni predsednik vlade Andrej Tošev s člani vlade, prisotnimi v Sofiji, vsi člani diplomatskega zbora, zastopniki pre-stolniških civilnih in vojaških oblasti in mnogo drugih uglednih osebnosti. Na češkoslovaškem Praga, 6. septembra. CTK poroča: Listi posvečajo številne članke rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Na prvih straneh Odhod nadškofa dr. Rožmana v Ameriko Ljubljana, 6. septembra. Nocoj se je z večernim brzovlabom odpeljal na evharistični kongres v Chicago ljubljanski škof dr. Rožman. Na postaji se je poslovil od njega prejšnj. škof dr., A. B. Jeglič, številni zastopniki duhovništva in redovništva, zastopniki Rafaelove družbe, dr. M. Natlačen in za Narodno galerijo dr. F. Windischer. Prisotnim novinarjem je škof pred odhodom izjavil, da upa, da bo njegova pot utrdila in okrepila vezi med ameriškimi Slovenci in domovino, odkoder jim ponese z vseh krajev obilo najiskrenejših pozdravov. objavljajo tudi vladarjeve slike s toplo pisanimi željami. Pri ti priliki omenjajo tragične dogodke, ki so privedli Nj. Vel. kralja Petra II. na prestol. Jugoslovansko ljudstvo se je v tistih usodnih kakor en mož zgrnilo okrog prestola in svojega mladega kralja. V Romuniji Bukarešta, 6. septembra. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je v ruski pravoslavni cerkvi v Bukarešti vršila svečana služba božja. Razen zastopnika kraljevine Jugoslavije so se udeležili maršal dvora Ilasijevic, zastopnik kraljevega dvora prometni minister Pransovici in zastopnik romunske vlade, diplomatski zbor in mnogo drugih prijateljev Jugoslavije. — Listi so rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. posvetili obširne članke z mnogimi slikami. V Grčiji Atene, 6. septembra. Danes ob H. uri je v tukajšnji ruski cerkvi bila svečana služba božja v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Cerkvenemu opravilu je prisostvoval odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva g. Vojimir Holec, dalje princesa Dimitrova, mitropolit Javrotije in vse osebje poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije ter člani grško-iugoslovanske lige. Cerkev je bila nabito polna. Diplomatski zbor in zastopniki grških civilnih in vojaških oblastev so čestitali odpravniku poslov in izrekli najlepše želje za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Vsi današnji listi prinašajo slike Nj. Vel. kralja in izrekajo željo za njegovo dolgo življenje in napredek vladavine Nj. Vel. kralja. V Avstriji Gradec, 6. septembra. V tukajšnji katedrali je bila danes svečana služba božja na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Svečanosti so se udeležili jugoslovanski generalni konzul Hadži Djordjevič z gospo, konzul Vašič z gospo, vse osebje konzulata, zastopstvo tukajšnje čitalnice, naša akademska mladina, jugoslovanska kolonija in zastopniki tukajšnjih oblasti. Po službi božji je bil svečan sprejem na konzulatu. »Od Londona podkupljeni« ... London, 6. sept. w. Današnji »Times« piše o propagandi v Egiptu. Zemljepisni položaj te dežele daje Egiptu v sedanjem sporu izredno važnost. S tem v zvezi je diskretna, obenem pa tudi močno intenzivna propaganda, ki jo je opaziti povsod v Egiptu. Neka egiptska agencija razširja članke, letake in brošure s protiangle-ško ostjo, ki vse hvalijo Italijo. Brošure dele brezplačno v časopisnih lopah v Kairu in Aleksandriji. V posamezne liste prihajajo sistematični članki z ostrimi napadi proti Veliki Britaniji, ki ji očitajo, da je svoj čas proglasila neodvisnost Egipta, hkratu pa obdržala v svojih rokah stvarno nadoblast nad to deželo. O egiptski vladi pravijo ti članki, da je »od Londona podkupljena.« Nov vpoklic Rim, 6. sept. A A. Del je ukaz o vpoklicu pod zastavo 50.000 mož letnika 1912. ki so bili iz rodbinskih razlogov oproščeni vojaškega službovanja v kadru ali jim je bil vojaški rok skrajšan na tri mesece. Vremenska napoved Dunaj: Verjetno lepo po celi južnozapad-ni strani Alp, toda ponoči hladneje. V drugih krajih splošno lepo vreme. Poiitižni utrinki Kakim bodo novi politlini zakoni Iz krogov, ki stoje blizu vlade, zatrjujejo, da se dela s podvojeno silo na izdelavi novih političnih zakonov. Ti zakoni bodo taki. da bodo odgovarjali sedanjim prilikam v državi. S pomočjo teh zakonov, ki se morajo v vsem prilagoditi stvarnemu političnemu položaju, bo mogoče konsolidirati naše notranje politično življenje. Beograjsko »Vreme« piše, da bodo novi politični zakoni izgotovljeni še pred 20. t. m. Nadalje trdi, da bodo novi zakoni dali v resnici široko svobodo, vendar pa ne bo taka, da bi se mogla izrabljati. Na tej osnovi, pravi »Vreme«, se bo z lahkoto razvijal normalni tek političnega življenja. Vsekakor pa, zaključuje beograjski list, bodo novi zakoni čvrsto ščitili najvišje državne interese. Usoda JNS Kakor smo že poročali, je za danes sklicana konferenca senatorjev, zastopnikov in članov glavnega odbora JNS. Ta sestanek je sklican zato, da se povabljeni izrečejo, kaj naj se zgodi z JNS. Srbijanci želijo, da bi se stranka ponovno oživela. V tej zvezi se tudi pripravlja ustanovitev nacionalnega bloka, o čemur smo že poročali. Ta blok bi sestavljali pristaši JNS in Jugoslovanski klub narodnih poslancev. Medtem pa krožijo vesti, da glavni predstavniki JNS ne-čejo sodelovati z Bogoljubom Jevtičem. K tem spadajo predvsem gg. Uzunovič, Marinkovič i. dr. Na drugi strani pa so dr. Andjelinovič in še nekateri člani glavnega odbora, ki so za tako kombinacijo. Za Jugoslovansko nare ' cerkev Tednik »Slobodna Reč«, ki izhaja v Beogradu, priobčuje članek pod naslovom »Jugoslovanstvo in cerkev«, v katerem navaja tudi to-le: Srbska pravoslavna cerkev mora spremeniti svoj naziv v jugoslovansko pravoslavno cerkev. Mesto plemenskega srbskega duha, naj bi bila prežeta z jugoslovansko miselnostjo. Tako bo nastala prva jugoslovanska narodna cerkev in bi bila s tem eden najvažnejših činiteljev vsega našega duhovnega zedinjenja. Jugoslovanska narodna cerkev bi bila povečana in ojačana z najožjim sodelovanjem ali zedinjenjem z bolgarsko pravoslavno cerkvijo. Taka razširjena jugoslovanska pravoslavna cerkev bi bila prva etapa k slovanski cerkvi, ki je stvarnost bodočnosti. Akademija pomladka 3$ Akademija PJS v opernem gledališču je uspela v vsakem oziru prav lepo. Pestri spored so izvajali podmladkarji iz raznih krajev Slovenije in so morali nastopajoči nekatere točke ponoviti. Zlasti je ugajala ritmična studija »Dalmatinski šajkaš«, ki so jo ljubko izvajale članice PJS drž. real. gimnazije v Celju. PJS šentjakobske dekliške osnovne šole iz Ljubljane je izvajal rajalno vajo z naslovom »Tri narodne«, člani PJS nadaljevalne šole Združenja trgovcev v Ljubljani pa »Ruski ples«. Obe ti dve točki so morali nastopajoči ponoviti. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno in so poslale na akademijo svoje zastopnike vse državne in samoupravne oblasti. Navzoči so bili tudi vsi delegati z glavnim odborom JS na čelu. številno je bil zastopan konzularni zbor. Mladi svet je dal vsej prireditvi živahen, mladosten nadih. Bilo je mnogo dobre volje in navdušenja, ki je ogrelo še marsikako že okorelo srce. — Za mladino objavimo podrobnejše poročilo v nedeljskem »Glasu slovenskih otrok«. Umetniški ognjemet Oblastni odbor JS priredi na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., drevi ob 20. uri na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola poleg velesejma pirotehnično produkcijo, edino te vrste v državi s pestrim simboličnim programom. Izvedba: Pyrote, Celje, pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke znanega pirotehnika Janka Bovhe iz Celja. Ob slabem vremenu se predstava preloži na nedeljo ob istem času. Spored: Začetek naznanijo zračne granate, dalje girandole ogromnih raket s sirenami in z raznovrstnimi učinki. 1. Slika. Velikanska fronta solne, kolosov, kaskad itd. — Odmor. — Girandole rakete s pokom in bliskom, velike solorakete in kanonada rimskih sveč. 2. Slika. Jadrnica Jadranske straže »Jadran«, dolga več metrov v zelenem bengaličnem ognju, ozadje osvetljeno z rdečim sijajem. — Odmor. — Salut girandole ogromnih mitraljeznih raket, velike solorakete z najnovejšimi 'pirotehničnimi izumi in velikanska bomba s tisočimi, modrimi zvezdami. 3. Slika. Monogram Jadranske straže iz smaragdno zelenih gorečih kalospint in končno bobnečo kanonado. — Odmor. — Girandola velikanskih raket s sirenami, ogromne solorakete in velikanska bomba s srebrno belim zastorom. . Jj. Glavna slika. Portret Nj. Vel. kralja Petra II. v mornariškem kroju, okoli 24 m2 velik, z rdečim sijajem v ozadju. Salut: pet topovskih zračnih granat, ogromne mitraljezne rakete, tri šopki po 50 raket v narodnih barvah. Velikanska bomba s smaragdno zelenim zastorom. 5. Slika. Ogromen nad 10 m visok in 12 m širok slap s 3 serpentinami. (?. Zaključna slika. Ogromne rakete s petardami, solorakete, ogromne bombe s tisočimi zvezdami v narodnih barvah in tri topovske granate. Sodeluje vojaška godba s simboličnimi komadi. Po povratku iz Francije Aktiven saldo naše diolo matske delavnosti zeioznanma —————— iz tava predsednika vlade — Iskreno in globoko prijateljstvo s Francijo — V Ženevi iaka Lavala težka in tudi žastna naloga Beograd, 6. septembra. Z današnjim zagrebškim brzovlakom se je vrnil iz Pariza predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojih kabinetnih šefov Gašiča in Pro-tiča. Na železniški postaji so predsednika vlade sprejeli člani kraljevske vlade, veliko število senatorjev in poslancev, člani diplomatskega zbora, med njimi tudi francoski poslanik na našem dvoru grof Robert Dampiere, pomočnika zunanjega ministra Jurišič in Martinac, višji uradniki ministrskega predsedništva in zunanjega ministrstva, dalje naš novi poslanik v Pragi dr. Protič, šef centralnega presbiroja dr. Lakovič in večje število domačih in tujih novinarjev. Ko se je vlak ustavil, je stopil v salonski voz g. predsednika ministrskega sveta francoski poslanik grof Dampiere in ostal z dr. Stojadinovičem nekoliko minut v razgovoru. Zatem je dr. Stojadinovič sprejel v svojem vozu člane vlade in na kraju zastopnike časopisja, ki jim je na njihova vprašanja o vtisih s svojega obiska v Parizu izjavil to-le: »O tem, kako smo govorili, vam lahko več povem, kakor pa o vsebini naših razgovorov. Moji razgovori s predsednikom francoske vlade Lavalom so bili zelo dolgi, hkratu pa tudi zelo lahki. Odnosi iskrenega in globokega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo so mi olajšali delo in ni mi bilo težko pojasniti Lavalu, kako gledamo tu na posamezna vprašanja sodobne mednarodne politike. Po končanih razgovorih sva mogla z Lavalom javno ugotoviti svoje popolno soglasje v vsem. Po drugi strani bodo poročila, ki sem jih dal Lavalu kot predsedniku stalnega sveta Male antante neposredno po svojih razgovorih z dr. Benešem, Titulescom in Ruždi Arasom na Bledu, brez dvoma olajšala Lavalu njegovo sedanjo diplomatsko akcijo v Ženevi. Tam čaka Lavala zelo težka in obenem zelo častna naloga. Na ta način je bila moja pot časovno najprvo Mala antanta, potem Balkanska zveza in nato Francija. Da sem bil v Parizu zelo prisrčno sprejet, vam je že znano. Razume se, da ta sprejem kakor tudi tisto visoko odlikovanje, ki sem ga prejel od predsednika francoske republike Lebruna, ni veljal samo meni osebno, marveč vsej naši državi, zvesti zaveznici Francije. Z eno besedo: z uspehi svojega pota v Pariz sem zadovoljen, z njimi je lahko zadovoljen tudi ves naš narod, če združim svoje potovanje v Pariz s konferenco Male antante in Balkanske zveze na Bledu, tedaj lahko brez pretiravanja rečem, da izkazuje bilanca naše diplomatske delavnosti zadnjih dni aktiven saldo v našo korist. V velikih vprašanjih mednarodne politike ima kraljevina Jugoslavija svoja stališča, ki odgovarjajo njenim bitnim interesom in ki z njimi popolnoma soglašajo njeni najbližnji prijatelji in zavezniki. Ko prinašam take rezultate v Beograd, lahko mirne vesti gledamo v bodoči razvoj mednarodnih dogodkov, v kolikor smo pri njih sami prizadeti, je končal dr. Stojadinovič svojo izjavo. Lavafova zahvala Beograd, 6. septembra. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je prejel od predsednika francoske vlade tole brzojavko: Nj. ekselenci dr. Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru kraljevine Jugoslavije. — Hvala Vam za Vašo brzojavko. Medtem, ko se vračate v Beograd, mi je do tega, da Vam izjavim, kako sem radi najinega sestanka in prisrčnosti najinih razgovorov srečen. Tesno sodelovanje in stiki prijateljstva in avezništva, ki spajajo obe naši državi, nam omogočajo, da z uspehom delamo za slogo in mir, ki sta jim Francija in Jugoslavija tako globoko vdani. — Pierre Laval. ko in dr. Drago Marašif, artiljerijski: Božič Cvetko, veterinarski Plemelj Slavko. Z rangom od 28. 6. 1928. v čin rezervnega kapetana II. ki. peš. poročnik Alfred Müller, Romavh Peter, Zupan Ciril in dr. Mirko Kamilic. Z rangom od 19. 8. 1929 so napredovali v čin rezervnega kapetana II. ki peš. poročnik Lampe Joško, pri saniteti pa dr. Anton Levee. Stojadinovič v avdijenci Beograd, 6. septembra. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel danes opoldne v avdijenci dr. Milana Stojadino-viča, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra. Španija bo še počakala... Madrid, 6. sept. AA. Ministrski svet je na snočni seji razpravljal o mednarodnem položaju in o stališču Španije v sedanjem položaju. Ugotovil je, da odgovarja držanje španskih predstavnikov v svetu DN popolnoma danim navodilom. Ministrski svet je tudi pri ti priliki ugotovil, da želi Španija sodelovati pri naporih za sporazum in pomiritev. Španija bo vztrajala v svo.ie«.r stališču čakanja vse dotlej, dokler svet DN ne preide li konkretnim sklepom. = Sport = Jugoslavija : češkoslovaška 0:0 Beograd, 6. sept. b. Pri izbiri termina za tekmo Čehoslovakov je imel naš savez zelo srečne roke, kar je še posebej potrdil ogromni obisk. Danes Je prišlo o posebnih vlakov iz notranjosti države. Na igrišču BSK se je zbralo do 17 tisoč gledalcev. Tekmi je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. Komnenovič. Naši so nastopili v naslednji postavi: Glaser, Hügel, Beloše-vič; Arsenievič, Gajer, Lehner; Gliševič, Vujadi-novič, Živkovič, Sekulič in Zečevič. Čehoslovaki so nastopili brez igralcev praške Sparte: Planiška Mareš, Kos; Vodička, Cambal, Krčil, Rulc, Nyvlt, Metka in Puč. Tekmo je sodil dr. Bauwens iz Nemčije, ki je eden najboljših sodnikov v Evropi. O sami igri se ne bi moglo nič posebnega reči. V prvem polčasu ie bila igra precej dolgočasna in monotona. Igrali so večinoma na sredi igrišča in brez kombinacij. Naš napad je igral raztrgano in ni bil v stanu, da realizira par ugodnih šans. Ožja obramba je bila dobra, odločili so Hügel in Glaser. Čehoslovaki so se predstavili kot izenačen team, razen golmana Planičke, se ni nobeden posebno odlikoval. V drugem polčasu je Živkoviča zamenjal Mar-janič. Igra je postala mnogo interesantnejša, ostrejša, in bolj živa. Naši bi lahko dosegli še večji uspeh. Pred golom Čehoslovakov je nastala večkrat huda gneča, pri vsem tem pa le ni prišlo do gola. V celoti se lahko smatra, da so naši zaslužili zmago vsaj z enim golom razlike. Repr. Beograda : repr. Zagreba 4:1 (3:1) V predigri med državno tekmo je nastopila tudi beograjska reprezentanca proti zagrebški. Po obojestranski lepi igri so Beograjčani zmagali z rezultatom 4 : 1 (3 : 1). Beograd, 6. septembra, b. Jutri 7. t. m. bo pod pokroviteljstvom ministra za letes-no vzgojo Komnenovića prvo posvetovanje zaradi ustanovitve slovanskega nogometnega saveza med češkoslovaškimi, bolgarskimi in poljskimi delegati. Novi občinski odbor za Veliko Celle Celje, 6. septembra Danes je dospelo na sresko poglavarstvo in mestno občino obvestilo, da je uprava Dravske banovine z odlokom 5. septembra 1935 razrešila predsednika občine Celje dr. Goričana Alojzija in vse člane mestnega sveta ter zastopnika občine Celje-okolica Kukovca Vinka in vso občinsko upravo njihovih funkcij, ki so s kraljevim ukazom 18. avgusta t. 1. ukinjene in priključene celjski in mestni občini. V mestni svet občine Velike Celje pa so istočasno imenovani za predsednika Mihelčič Alojzij, posestnik na Bregu, podpredsednik Strmecki Rudolf, veletrgovec v Celju. Ostali člani so: dr. Hodžer Jakob, odvetnik v Celju, Trenčan Jurij, posestnik na Lavi, Farazinc Anton, trgovec v Celju, Hohnjec Miloš, kipar v Celju, Glinšek Ivan star., posestnik na Zg. Hudinji, Rebovšek Franc, hotelir v Celju, inž. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v p., Kranjc Ludvik, delavec v Gaberjah, dr. Voršič Alojzij, odvetnik v Celju, Kukovec Vinko, tesarski mojster na Lavi, Bitenc Mirko, gimnazijski prof. v Celju, Gologranjc Konrad, stavbenik v Gaberju, Jagodič Josip, posestnik na Bregu, Lečnik Anton, urar v Celiu, Dom Franc, posestnik v Zagradu, Martinčič Ivan, tiskarnar v Celju, Vltavsky Franc, priv. uradnik v Gaberju, Lukman Franc, katehet v Celju, Šlog Vinko, posojilni tajnik, Zavodna, Sander Franc star, posestnik v Košnici, Koželj Andrej, žel. uradnik v Celju, Plankar Martin, delavec v Gaberju, Dobovičnik Franc, veletrgovec v Celju, Jezernik Franc, posestnik v Lokvici, dr. Skoberne Jurij, odvetnik v Celju, Kusterle Peter, stavbenik, Zavodna, Hobober Stojan» slikarski mojster v Celju, Pišek Josip, posestnik, Medlog, Roš Franc, učitelj v Ce' lju, Kodela Ivan, posestnik na Dobrovi» Leskovšek Franc, trgovec v Celju, Kramar Vinko, posestnik, Breg, Pribovc Rudoli» knjigovodja, Breg, Praprotnik Anton, čevljarski mojster na Ostrožnem, šmig°v Viktor, upravnik OUZD v Celju. . V torek popoldne bo prva seja in bo nov predsednik z vsemi svetniki zaprisežen, tej seji prevzame tudi svoje posle. Prodava rohtnega dne Ni. Vel. kralja Petra II. Beograd, 6. septembra. AA. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je bila danes ob 10. dopoldne v katoliški cerkvi Kristusa Kralja svečana služba božja. Cerkev je bila polna ljudi. Svečanosti so se udeležili odposlanec Nj. Vel. kralja letalski polkovnik za generalštabne posle Dragutin Savič, minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, minister brez portfelja dr. šefkija Bchmen, podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, podpredsednik narodne skupščine dr. Franjo Režek, bivša ^ministra Ivan Pucelj in dr. Drago Marušič, mnogo senatorjev in poslancev, zastopniki posameznih ministrstev, univerze, državnega sveta, upravnega sodišča, državnega sodišča za zaščito države, beograjske občine in predstavniki raznih človekoljubnih in kulturnih društev ter mnogo Beograjčanov. Svečano službo božjo je opravil nadškof dr. Rafael Rodič ob asistenci desetih duhovnikov. Velika vojaška parada beograjske garnizije Beograd, 6. sept. b. Danes dopoldne ob 8. uri je bila v okviru proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra, svečana revija vojaških čet na vojaškem vežbališču na Banjici. Tej svečanosti je prisostvovalo preko 20.000 Beograjčanov. Izmed odličnikov je bila pri svečanostih vsa kraljevska vlada s predsednikom dr. Stojadinovi-čem na čelu, dalje predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, predsednik Nar. skupščine Čirič in podpredsednika dr. Režek in dr. Markič. V ministrskih ložah je bil vojvoda Boživanović. V loži na levem krilu od kraljeve vlade so bili bivši predsedniki vlade Miša Trifunovič, Djordje Cencič, Filip Trifunovič in Krsta Miletič. Na levi strani lože pa bivši predsednik Uzunovič. V drugi loži so bili g. Bogoljub Jevtič, dr. Kosta Kumanudi in Dimitrije Vujič. dr. Uroš Krulj, senatorji Banjanin, Grga Andjelinovič in Daka Popovič. V drugih ložah smo zapazili bivše ministre Dragutina Jankoviča, dr. Draga Marušiča i. dr. Desno od ministrske lože so bili predsednik beograjske občine Vlada Ilič, predsednik Srbske akademije senator Gavrilo-vič armijski generali Milan Milovanovič, Milan Nedičin Emi! Belič. V tej vrsti lož smo opazili tudi armijskoga generala v p. in senatorja g. Krsto Smiljaniča, generala v p. bivšega ministra Vašiča ter generala v p. Kalafatoviča. V veliki diplomatski loži so bili skoro vsi zastopniki diplomatskega kora. Ob 8.15 se je pripeljal pred kraljevo ložo kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič s svojo soprogo in nekoliko minut pozneje tudi namestnik dr. Radenko Stankovič. V istem času so se nahajali v loži tudi Nj. Sv. patrijarh Varnava in beograjski nadškof dr. Rodič, turški Rejs el Ulema g. Maglajič in vrhovni rabin dr. Izak Alkalaj. Točno ob 8.30 se je pripeljal v odprtem avtomobilu Nj. Vis. knez Pavle, ki je potem zasedel krasnega vranca in obšel vse postrojene _ čete v spremstvu arin. generala Petra živkovič in načelnika arin. generala g. Ljubomira Mariča, prvega adjutanta diviz. generala Čolak Antiča. Takoj nato se je izvršil svečan defile vojaških čet mimo vseh dostojanstvenikov. Narod, ki je bil zbran na Banjici, je svečano in spontano pozdravljal Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ostale dostojanstvenike in našo hrabro vojsko. N j. Vis. knez-nomestnik povišan za generala Beograd, 6. sept. b. Današnji Službeni vojni list prinaša ukaz, s katerim je Nj. Vis. knez Pavle napredoval v čin konjeniškega brigadnega generala. Napredovanje častnikov Beograd, 6. sept. b. V zvezi s proslavo rojstnega dneva N j. Vel. kralja Petra je danes izšel v Službenem vojsiem lisitu ukaz, s katerim je napredovalo 23 polkovnikov za brigadne generale, med temi je tudi Slovenec g. Viljem Klobučar. V čin polkovnika so napredovali tudi Franc Tomše, Anton Parte, Vladimir Vauhnik, Vinko Pogačnik, Gvidon Beni-gar, Škrinjar Egon in Kokalj Tone. V čin majorja so napredovali: Potočnik Jakob Res Julij, Markeš Mihael, Vodopivec Vladimir, Kaj-fež Stanko, Dežman Josip, Pogačar Ludvik, Bedenk Joško, Gortan Slavko, Premrov Vili-bald. V čin kapetana II. ki. je napredoval pe-šadijeki poročnik Metlak Anton, Loboda Mavri-cij in Pehiar Stanko, artiljerijski Rus Feliks in Prelog Ivan, konjeniški Skabrne Stanko, inženjerski Orehek Karlo in Zadnik Janez, Polanc Branko, zrakoplovni Baloh Peter, sanitetni dr. Ganter Janez, Kranjc Josip, veterinarski Hudolin Slavko in Boš Ignac, strojni Maeele Ivan. V čin poročnika vojnega broda II. kL za poročnike fregate: Rancingar Anton, Seršen Feliks, Osterc Ivan. V «n poročnika so napredovali Sogar Janez. V čin poročnika fregate Vinkler Rudolf. Za nižjega tehničnega uradnika II. ki. zrakoplovne tehnične stroke Šimenc Ivan, za nižjega vojnega uradnika II. ki. Vodlak Stanko. V artiljerijski tehnični stroki Peček Hinko, Turk Janko, Sedej Franc. Za nižjega veterinarskega poročnika II. ki. sta napredovala Ekart Josip in Cop Josip. V čin podpor, naredniki Forsnerič Jakob in Šel Vinko. Za vojnega pisarja IV. ki. naredniki Rojc Alojz, Breznik Karlo in Strgar Albin. Za nižjega vojnega kapelnika II. ki. Tišler Stanko. Napredovanje rezervnih častnikov V čin rezervnega majorja so napredovali kapetan II. ki. dr. kamilo Farkaš. V čin rezervnega inženjerja kapetan II. ki. Pogačnik Vinko. Z rangom od 9. 3. 1924. eo napredovali v čin kapetana II ki. Lovro Žun in Kovačič Matija. V čin rezervnega podporočnika Bernat Anton. Z rangom 21. 4. 1926. v čin rezervnega kapetana II. ki. art. poročnik Majcen Marijan. Z rangom od 17. 9. 1927 so napredovali v čin rezerv-nega kapetana II- kl. Baudek V iktor Milost Jan- Japonski minister za vojsko in mornarico Hayaši, ki je odstopil in sam predlagal za svojega naslednika generala Kavašimo. Vesti iz Italije Vrednostni papirji in terjatve inozemcev... Ministrski svet je na svojem zadnjem zasedanju v Bocnu sklenil rekvirirati terjatve proti inozemstvu in konvertirati inozemske vrednostne papirje in italijanske vrednostne papirje, izdane v inozemstvu. Ta vladni ukrep se je v inozemstvu napačno tolmačil. Zato se sedaj od strani vlade_ pojasnjuje, da se ta ukrep nikakor ne tiče inozemskih vrednostnih papirjev, ki so izdani v Italiji, niti ne obvezuje tujih državljanov, da bi morali vladi odstopiti svoje inozemske papirje in terjatve proti inozemstvu. Oddaja jatmib dal na dražb; od’9ra«9Iana Predsedstvo ministrskega sveta v Rimu je izdalo okrožnico, ki z njo do nadaljnega odpravlja za državne, pokrajinske in občinske uprave ter vse poludržavr j in od države nadzorovane uprave vse o laje del potom javne dražbe. Izjema so voja ke uprave. V onih prav redkih izjemah, kjer bi oila javna dražba potrebna, je treba stvar predložiti predsedniku vlade. Rešitev vojne odškodnine . PFac*ni Ust objavlja kr. dekret z dne 4. julija t. 1. št. 1500, ki obsega zakonite predpise, ki naj se ž njimi pospeši rešitev vojne škode. Radi njegove izredne važnosti prinašamo dekret v celoti. Člen 1. Glede prijav vojne škode, ki so pravočasno predložene in opremljene s potrebnimi listinami, bodo finančni inten-dantje lahko določili odškodnino, če se oškodovani v roku treh mesecev, ki ga intendant določi, ne javijo in ne poskusijo doseči konkordata. Nobena prijava se ne more v nobenem primeru vzeti v poštev. člen 2. Odškodnine, ki ne bodo dvignjene v šestih mesecih od obvestitve oškodovancev, potem ko stopi ta dekret v veljavo, od izdaje plačilnega naloga, se bodo položile pri intendančni hranilnici in posojilnici. Prav tako se bodo položile tudi likvidirane odškodnine, za katere v roku šestih mesecev od dneva, ko bodo intendantje to zahtevali, ne bodo predložene listine, ki opravičujejo izplačilo. Po preteku petih let od pologa nevinkulirane svote pripadejo državnemu erarju. Za devinkulacijo pologa je potrebno dovoljenje finančnih intendantov, ki bodo morah ugotoviti, če obstojijo pogoji iz zakonov o vojni škodi. Od enakega dovoljenja je zavisna tudi devinkulacija odškodnin, ki so zdaj položene pri intendančnih hranilnicah in posojilnicah, glede katerih Petletni rok za njih inkameracijo na korist erarja teče od dneva, ko stopi ta dekret v veljavo. člen 3. Rok za sprejem v zopetno urado- Za našega kralja in naše morse Za naš Jadran vse, a naš Jadran, iinii Jadran, nikdar in nikomur ne! Službe božje za kralja Ljubljana, 6. septembra. Pravoslavna kapela, starokatoliška kapela, evangeljska cerkev in stolnica so bile prepolne. V pravoslavni kapeli so prisostvovali božji službi za kralja ban g. dr. Dinko Puc s soprogo, župan g. dr. Vladimir Ravnihar s soprogo, predstavniki Sokolstva, zastopniki raznih uradov in društev, predvsem pa komandant Dravske divizije, div. general g. Peter Nedeljković z vsem oficirskim zborom in Udruženjem rezervnih oficirjev ter pravoslavni verniki. Podobno je bilo v evangeljski cerkvi in starokatoliški kapeli, a najsvečanejše je bilo pri pontifikalni maši v stolnici, ki jo je celebriral knezoškof g. dr. Rožman s številno asistenco. Ker je bila odpovedana slavnost na Kongresnem trgu, so bile tudi zahvalne molitve in Te deum za kralja v stolnici. Pri cerkvenem opravilu so bili ban g. dr. Dinko Puc s soprogo, komandant Dravske divizije, div. general g. Nedeljković z generalom g. Pekičem in izredno velikim številom oficirskega zbora, župan g. dr. Vladimir Ravnihar s soprogo in podžupanom g. prof. Jarcem, magi-stratnim direktorjem g. Jančigajem in občinsk. svetniki ter magistratnim uradništvom, konzularni zbor, zastopstvo Sokolstva s starosto bV. dr. Pipenbacher hm, Udruženje rezervnih oficirjev, zastopstvo gasilcev in predstavniki vseh uradov, korporacij in organizacij, predvsem pa seveda korporativno JS s poslovodečim predsednikom glavnega odbora g. Stipanovi-čem, bivšimi ministri grofom Kulmerjem, g. Pelešem, g. Milojevičem, generalom g. Lazarevičem, admiralom g. Stankovičem, podbanom g. dr. Pirkmajerjem s soprogo Marijo, ki je zastopala žensko sekcijo, kakor tudi zastopstvo mornarske sekcije. Čeprav je naletaval dež, ni bilo mogoče držati podmladkov, ki so se jeli vlivati proti Taboru, za njimi pa drugo občinstvo in društva. Kazalo je na boljše in zmagala je zavest, da je to navdušeno in za progagando tako sprejemljivo deco nemogoče oropati tako slavnostnih trenutkov, kakršni so se obetali na Kongresnem trgu. Izdano je bilo spet povelje, da je odpoved preklicana in da bo vsa slavnost na Kongresnem trgu. Na vse načine je bila ta odločitev javljena po mestu, vendar pa ni bilo mogoče več popraviti posledic odpovedi. Z godbami na čelu so se množice spet vračale proti Kongresnem trgu. Pred spomenikom kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja Po cerkvenem opravilu v stolnici, so delegati JS odšli pred magistrat in občudovali najprej dvorišče — ter nas zavidali zanj. Delegatom se je pridružil tudi zastopnik splitskega župana g. dr. čulič, a goste je pričakoval ljubljanski župan g. dr. Ravnihar s soprogo. Z vnesenimi besedami je poslevodcči predsednik g. Stipanovič položil krasen venec na spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja, njegove zanosne besede so pa vsi prisotni spremljali z vzkliki »Slava«. Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, pomočnik bana dr. P 'rk-majer je nato odpeljal deputacijo JS, namreč poslovodečega podpredsednika g. Stipanoviča, bivšega ministra g. Peleša, generala g. Todor-čeviča in zastopnika splitske občine g. dr. ču-liča pokloniti se županu, kjer so se vpisali tudi v zlato knjigo ljubljanskega mesta. Na Kongresnem trgu Ves nabiti Tabor se je le počasi izpraznil, zato je pa Kongresni trg v hipu zalila pisana množica. Pri sv. Trojici so kakor za okvir stali Sokoli s prapori in gasilci, več sto praporov podmladka se je pa postavilo na levo stran odra ob robu Zvezde. Na desni strani Vanje odškodnine v primerih, ko je ta ob- | °dra je bila velika skupina zastav drugih na-vezna, preneha z dnem 31. decembra 1936. rodnih J—-- —- Odškodnina glede dela, ki je sprejeta v zo petno uradovanje, bo likvidirana po tem, kakor bodo dela napredovala. Po preteku treh mesecev od dneva, ko stopi ta dekret v veljavo, ne bo več mogoče izvrševati pravice iz prvega odstavka člena 26 enotnega besedila z dne 27. marca 1919 št. 246. člen 4. Komisije za ugotoitev in likvidacijo vojne škode, postavljene v členu 26 prej omenjenega enotnega besedila, prenehajo poslovati s 30. junijem 1936. člen 5. Finančnim intendantom je dana možnost, da dovoljujejo GOVe odškodnine, ki je likvidirana za avstro-ogrske rekvizi- člen 6. Finančna uprava se sme vknjižiti za terjatev, ki izvira iz določitve dolga in dotičnega amortizacijskega načrta, na iste nepremičnine, na katerih bremeni na njeno korist določeni privilegij iz člena 3. kr. dekreta z dne 24. avgusta 1921 št. 1237.^ Za zemlieknjižni vpis je treba predložiti zemljeknjižnemu uradu poverjen prepis določene pravomoćne terjatve in dotičnega Amortizacijskega načrta. V zemljeknjižnem Oklepu mora biti omenjena prednost. Dolž-yk ne nosi nikakršnih stroškov za vpis. pinije knjižno zavarovanje ne krati fi--augnj upravi pravice, da sme zahtevati ''Plačilo svoje terjatve iz izkupila nepre--ucnin na podlagi privilegija, ki ji gre po ~nu g. kr. dekreta-zakona z dne 24. av-Ta i1921 1237- (Pripomba uredništva: iiKjAkon se nanaša na primere, ko je pobil; °Zana. Poslopja obnavljala država in so škodn-3n°iitVeni stroški v*®ji ko vojna od- društev, ki so stala na strani proti univerzi in Filharmoniji. Pred odrom so bili postavljeni stoli, ki so jih zasedle predvsem dame kot zastopnice JS in drugih organizacij, med njimi smo opazili tudi znano pisateljico in organizatorico go. Zlato Kovačevičevo iz Zagreba ob naši gospe Maši Gromovi. Nekaj prostora je še ostalo za rektorja g. dr. Samca, za železniškega direktorja g. Cugmusa, ki je zastopal prometnega ministra, za finančnega direktorja g. Sedlarja, ki je zastopal finančnega ministra, za predsednika Kmetijske družbe g. Detelo, a zastopnik prometnega ministra poštni direktor g. dr. V ugaja je skromno stal v množici, kakor tudi drugi najodličnejši zastopniki in predstavniki ter senatorji z dr. Gregorinom, poslanci in župani iz Slovenije in drugih krajev. Stali so seveda tudi vsi funkcionarji JS, ki je med njimi načelnik podmladka g. prosvetni šef prof. Breznik zastopal ministra prosvete. Za stoli je bila najpestrejša skupina narodnih noš in oficirski zbor, nato pa pevci združenih pevskih zborov Hubadove župe in Pevske zveze, ki so otvorili slavnost pod vodstvom pevovodje g. Prelovca s staro slavnostno »Ti, ki si nas ustvaril«. Na Kongresnem trgu je bilo nad 15 tisoč ljudi. Na odru so se pod zastavami JS zbrali ban g. dr. Dinko Puc s soprogo gospo Olgo, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, župan g. dr. Ravnihar z gospo soprogo, in podžupanom g. prof. Jarcem in seveda predsednik ljubljanskega oblastnega odbora pomočnik bana g. dr. Pirkmajer s soprogo g. Marijo ter poslevodeči podpredsednik glavnega odbora g. Stipanovič ter predsedniki drugih oblastnih odborov. Kmalu je prišel knezoškof g. dr. Rožman s kanonikoma g. dr. Volčem in Strojem, takoj za^ njimi pa točno ob 10.30 tudi odposlanec Nj. Vel. kralja, komandant Dravske divizije, g. div. general Peter Nedeljković. Mirno je čakal zastavonoša g. Janez Brilli, ekonom oblastnega odbora, s svojima pribočnikoma gospodom Ražmom od ljubljanskega krajevnega odbora in g. Irkičem od krajevnega odbora Ljubljana-železnica, vsi trije v mornarskih uniformah. Ko je pevovodja g. Prelovec zadnjikrat zamahnil s taktirko, ki je z njo dirigiral le ob odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, je že pristopil knezoškof g. dr. Rožman v svečanem ornatu z mitro ter krepko izpre-govoril, da z veseljem blagoslavlja zastavo, ki je dar mladega kralja Jadranski Straži, čuvarji našega morja se zbirajo, da varujejo lepoto in dragocenost morja, ki je dar božji. Knezoškof je nato v slovenskem jeziku blagoslovil prapor, ki ga je držal v rokah odposlanec kralja div. general g. Nedeljković. Po blagoslovu se je odposlanec kraljev obrnil proti predsedniku ljubljanskega oblastnega odbora podbanu g. dr. Pirkmajerju in mu izročil prapor z naslednjimi besedami: Svečane besede kraljevega zastopnika V imenu Nj, Vel. kralja Petra II. Vam izročam poklonjeno Vam zastavo, k; naj bo svetinja za vse člane JS, kajti v njej sta zapo-padena kralj in domovina. Ona mora biti simbol časti in slave članov JS in v njej naj bo simbolizirano edinstvo našega naroda. Naj bo ta zastava voditeljica bodočega naraščaja JS ter naj ga vedno opominja na izvrševanje domovinskih dolžnosti, kajti samo s častnim izvrševanjem teh lahko postane njen dostojen sin. Zahvaljujoč takemu pojmovanju izvrševanja dolžnosti onih, ki so padli za slavo in veličino naše velike domovine, je sinji Jadran naš. Sedanje in bodoče generacije se morajo usposabljati, da ohranijo svete pridobitve in da bo bodočnost našega Jadrana velika samo tedaj, če bodo člani JS kot sinovi naše domovine vedno im višini častnega izvrševanja svojih dolžnosti in če se bodo zavedali svete resnice, da se velika dela ustvarjajo samo z velikimi žrtvami. Naj ta zastava vse jadranske stražarje stalno opominja, da smo dosegli svoboden Jadran samo z našimi žrtvami v preteklosti in. da bo naš v bodočnosti samo tedaj, če bomo vselej pripravljeni, da gremo dalje po tej poti. S posebnim ponosom bomo nosili ta prapor Svečane besede kraljevega zastopnika so neprestano prekinjali pritrjevalni vzkliki, nato je pa govoril predsednik ljubljanskega o. o. podban g. dr. Otmar Pirkmajer in rekel v glavnem: Z globoko hvaležnostjo in do srca vzrado-ščen sprejemam prapor JS, darilo N j. Vel. kralja Petra II. S posebnim ponosom bomo nosili ta prapor, ki nas bo večno spominjal na dolžnosti do najvišjega kuma. Oblastni odbor JS v Ljubljani ni mogel dobiti večjega odlikovanja. Z najvišjim odlikovanjem ste počaščeni posebno vi, številni podmladki, a JS bo še bolj napela svoje sile, da vzgoji narod v ljubezni in vdanosti do svojega vladarja in v požrtvovalnosti do domovine. Zato prisegamo večno zvestobo svojemu kralju in slovesno obljubljamo, da bomo posvetili vse svoje moči domorodnim ciljem naše organizacije, dokler si ves jugoslovanski narod ne izgradi svojega doma in pribori zasluženega položaja v svetovni zajednici. Svečano obljubljamo zvestobo svojemu mlademu kralju in prosimo zanj ob njegovem rojstnem dnevu božjega blagoslova in varstva, da nas kdaj povede v srečno bodočnost. In ti, mladina, se vsak dan zatekaj v mislih k svojemu mlademu kralju, svojemu najzvestejšemu vrstniku, prežeta želja, da kdaj poslužiš svojemu kralju in domovini. Nato se je govornik zahvalil škofu dr. Rožmanu, ker je poveličal slavje, nadalje je pa prosil odposlanca Nj. Vel. kralja, da tolmači globoko hvaležnost in vdanost do našega vrhovnega pokrovitelja in do vsega najvišjega kraljevskega doma, končno je pa zaklical kralju Petru II. trikratni: Živio! Kakor vihar so zabučali vzkliki »živio« po vsem trgu in godba »Sloge« je zaigrala državno himno. Tedaj se je pa predsednik obrnil k zastavonoši g. Brilliju in mu izročil zastavo z naročilom, naj jo zvesto varuje in ohrani v ponos JS, za čast in veličino Jugoslavije in kralja ter za srečo Jadrana. Zastava naj vodi JS preko vseh zaprek do velike pomorske sile Jugoslavije in nas vedno opominja: Za naš Jadran žrtve vse, a naš Jadran, sinji Jadran, nikdar in nikomur ne! Zastavonoša g. Brilli je dvignil zastavo in s krepkim glasom izrekel prisego zvestobe temu svetemu znamenju JS do poslednjega diha. Vzklikanja množic ni hotelo biti kraja, dokler ni stopil k praporu poslevodeči podpredsednik g. Stipanovič ter v imenu glavnega odbora čestital ljubljanskemu oblastnemu odboru ter poljubil prapor, nato pa v kratkem govoru opisal desetletno zaslužno delo ljubljanske JS. Sprevod Z godbo JS iz Borova na čelu se je jel razvijati sprevod po ulicah. Povsod skozi gost špalir prijateljev JS, ki so sprevod, zlasti pa kraljevo zastavo, obsipali s cvetjem. Tudi okna so bila nabito polna in od vseh strani so pozdravljali robčki, cvetje in vzkliki novo zastavo, zlasti pa tudi nepregledne vrste podmladkov. Pred bansko palačo je stal na sredi zastavonoša g.. Brilli z novo zastavo, njej ob strani pa ostali prapori ter funkcionarji JS, oficirski zbor in dolga vrsta narodnih noš. Med neprestanim igranjem jadranske himne je trajal mimohod, ko so se pred kraljevim darom globoko priklanjale vse zastave, polno uro in ob 13. so ljubljanski mestni delavci s svojim značilnim dragocenim znakom zaključili imp V. InRSSirsov, AnnabelLa in Cžim’£es Siloyes* v glav. vlogah Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Cene: Bin 4\50, 5‘50, 6’50, 8'-, balkon 10’-Predstave: v soboto ob 7. in 9. uri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob 7. in 9. uri Pride: TRAFIKA. * Današnji program kongresa JS. Dopoldne in popolne so v mestni slavnostni dvorani na magistratu konference delegatov, drevi ob 20.30 je pa v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru koncertno-predavateljski večer »Slovenija in Jadran v pesmi in besedi«, kjer poleg'najodličnejših predavateljev sodeluje tudi naš znameniti Akademski pevski zbor s prav posebno izbranim programom najlepših pesmi. Po dolgem času nam bodo akademski pevci spet nudili naj višji užitek in spet dokazali, da so prvi moški zbor v državi. Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola poleg velesejma bo v istem času velik ognjemet s prav učinkovitimi točkami. Kapital v zimi ---------—^ Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. Maribor Proslava kraljevega rojstnega dne Maribor, 6. septembra. Danes je ves obmejni Maribor najdostoj-neje proslavil prvi rojstni dan našega mladega hralja. Ves Maribor je odet v državne trobojnice in ni je hiše, raz katere bi ne plapolala zastava. Ob 8. uri zjutraj je daroval v stolnici mariborski škof pontifi- kalno službo božjo in cerkvene slovesnosti so se udeležili poleg vojaštva vsi predstojniki državnih in samoupravnih uradov ter ravnatelji vseh mariborskih šol. Slovesne proslave pa so se vršile tudi po vseh šolah. Po mestu je ves dan vladalo praznično razpoloženje. S samokresom v avtomobilu Tukajšnji policiji je avtoizvošček Franc Supanič prijavil zanimivo zadevo.^ Včeraj je pred kolodvorom najel avtoizvoščka neki moški, ki je bil po obrazu popolnoma krvav, v roki pa je imel nabit samokres. Avtoizvošček je sumljivega neznanca hočeš nočeš moral peljati proti št. liju do neke gostilne. Ves čas vožnje je držal v rokah nabit samokres. Ko sta prišla do cilja,_ je dal krvavi moški Supaniču nek listek, češ, naj mu pripelje še njegovo prtljago, ki jo ima v nekem mariborskem hotelu. Avtoizvošček pa je naglo odbrzel in zanimivo zadevo prijavil policiji, toda neznanec jo je med tem že popihal. Kdo je bil? * A Ukradeno kolo. Inženjerju Ivanu Šoštariču stanujočemu v Vrazovi ulici je neznani ljubitelj tujih koles ukradel izpred hiše na Aleksandrovi cpsti 51 še novo kolo znamke »Neger«. Kolo, ki je brez evidenčne številke je vredno 1500 dinarjev. Tatvina je prijavljena tukajšnji policiji. A Mladenka pobegnila. Te dni je nezna-nokam pobegnila IVletna Julijana Macuno-va. hčerka gledališkega delavca, in se še doslej ni vrnila. Za pogrešano mladenko poizveduje mariborska policija. A Delavce je okradel delavec. Državnemu tožilstvu v Mariboru je prijavljen dvaindvajsetletni delavec Valentin š. iz Selnice ob Dravi, ker je preteklo noc vlomil v skladišče na koroškem kolodvoru in ukradel tam bivajočim progovnim delavcem vec kosov obleke v vrednosti par sto dinarjev. A Grajski kino. Od danes naprej vele-film o materinski ljubezni Mati« v nemškem jeziku. Film je veledelo, ki si ga naj vsakdo ogleda. A Kino Union. Do vključno torka »Grof Monte Cristo« po romanu Aleksandra Du-masa. Popolnoma nanovo inscenirani govoreči film v nemškem jeziku. Sledi: »Maškarada« s P. Wesselyjevo v glavni vlogi. Celje Proslava kraljevega rojstnega dne tudi dež ni mogel skvariti. Začelo je deževati, ko se je zbiralo občinstvo v četrtek zvečer na Glaziji. Kljub vsemu pa se je zbralo uprav neverjetno mnogo ljudi. Sprevod z bakljami je bil dolg, da tega od prevrata sploh nismo več vajeni: Vojaštvo, sokolstvo, gasilstvo, uradi, korporacije, društva, šole, pa množice ljudi. Koliko je bilo vseh? — Celje je bilo v zastavah in se Med govorom predsednika dr. Pirkmajerja Spredaj na levi podban g. dr. Pirkmajer, na sredi odposlanec Nj. Vel. kralja div. general g. Nedeljkovič, na desni pa ban g. dr. Dinko Puc Združeni pevski zbori za uvod slavnosti na Kongresnem trgu pojo »Ti, ustvaril« M si nas je prelivalo v luči. V vseh glavnih ulicah vse izložbe okrašene in v njih lepe slike mladega kralja med rožami in zelenjem ožarjene. Razkošno je bilo razsvetljena poslopje magistrata, kjer je spregovoril prigodne besede predsednik občine g. dr. Goričan. Godba je dala z državno himno svoje najboljše. — Kres na starem gradu m njega slovesnost je podpiralo močno streljanji iz topičev in dajalo prazniku obeležje. Včeraj dopoldne je bila božja služba v cerkvah vseh veroizpovedi zapored: katoliška, pravoslavna in evangelska. Nato smo videli lepa uspelo defiliranje vojaštva, a ob enajstih se je začela slavnostna akademija v Narodnem domu, ki je s svojim lepim sporedom nad vse povoljno uspela. S pomenljivo alegorijo »čuvamo Jugoslavijo« smo zaključili praznovanje 12. rojstnega dne mladega kralja Jugoslavije. * H Šoferski izpiti bodo 26. t. m. ob devetih dopoldne pred tukajšnjim sreskim načelstvom. ■ Nogometna kvalifikacijska tekma bo to nedeljo ob pol sedemnajstih pri Skalni kleti. Nastopita SK Atletik : SK Korotan iz KkLcinjci ■ Iz sodniške službe. Imenovan je g. Ivan Tiller, sodnik okrožnega sodišča v Celju, za apelacijskega sodnika v Ljubljani. B Celjsko pevsko društvo bo imelo prvo redno pevsko vajo za ves mešani zbor v petek 13. t. m. Vabljeni so tudi novi pevci. B Vse športne prireditve, ki so bile za včeraj napovedane — tenis in nogomet — je pokvarilo deževno vreme, ki je tla popolnoma razmehčalo. Ptuj 251etnica gasilske čete. Gasilska četa v Bukovcih praznuje v nedeljo^ 8. t. m. 25-letnico svojega obstoja. Prejšnji večer bo bakljada, naslednji dan pa bo sprejem gostov, ob 9. uri pa slovesna služba božja, popoldne blagoslovitev velike ravnokar dograjene vodne cisterne, nato pa velike gasilske vaje, pri katerih bo sodelovalo 7 gasilskih čet. > Predavatelji v servirnem tečaju. Servhni tečaj, katerega priredi Združenje gostilničarjev v Ptuju s pomočjo Zavoda za pospeševanje obrti za TOI podružnice v Mariboru, se bo vršil od 9. do 16. t. m. Vodil ga bo priznani strokovnjak Klasek Otokar. Predavali bodo še dr. Vrečko Vladimir o higijeni, Založnik Ignac, obrtni zadružni nadzornik iz Maribora, o obrtnem zakonu, Lešnik Aleš, živinozdravnik, o raztelešenju živali, Primc Albert, davčni nadupravitelj, o trošarinah in taksah, Vadnjal Stane, upravitelj ekspoziture OUZD, o zakonu z: zavarovanje delavcev, prof. Vojsk Franjo o kletarstvu in vinskem zakonu, Pfeifer Aleksander, podravnatelj Putnika v Mariboru, o tujskem prometu ter Zavadlal Miha, ma-gistratni ravnatelj, o domoznanstvu. — Za tečaj vlada veliko zanimanje. Dosedaj je prijavljenih že 25 udeležencev. gledališče Opera. Sobota 7. septembra ob 20. uri r jdaja pri Novari v dramskem gledališču (izven). Znižane cene od 24 Din navzdol. Drama Sobota 7. septembra ob 20. uri Mala Floramye (izven). Znižane cene od 30 Din navzdol. Radio Sobota, 7. septembra. Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, 12 45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, spored, IS.l’ö reproducirana glasba, 14.00 vreme,’ 18.00 Radijski orkester, 18.40 zunanje politični pregled (dr. Jug), 19.00 cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.000 Jugoslovanski biseri. Radijski orkester, 21.15 nacionalni koncert mladinskega pevskega zbora »Jadranski stražarji iz št. Vida nad Ljubljano, 21.45 Harmonika in plošče, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.15 Za ples, prenos iz Nebotičnika, vmes plošče. Otvoritev mariborskega stadiona canosti, Ju se bodo vrsue^aa^ ^ državi P(>kr<)vjk,li otvoritvenih svečanosti je prometni minister dr. Spaho. iportnih 9'je' in najmodernejše. Gospodarstvo Za ureditev našega gospodarstva Predlogi gospodarskih zbornic Včeraj smo poročali o zasedanju konference gospodarskih zbornic, katere ee je udeležila večina trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic iz vse države. Konferenca se je bavila z važnimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji, večina razprave pa je veljala vprašanju kmetskih dolgov in kmetske zaščite. Glede vprašanja kmetskih dolglov je sprejela konferenca obsežno in izčrpno resolucijo, ki med drugim navaja: Obnova vsega gospodarskega življenja tesno zavisi od pravilne rešitve vprašanja kmetskih dolgov in kmetske zaščite. Vsako nadaljnje zavlačevanje tega problema utegne še bolj škoditi našem« gospodarskemu položaju, dasi se splošno govori o kmetskih dolgovih, kar vzbuja vtis kot da 60 vse kmetije prezadolžene, je statistično ugotovljeno, da je v naši državi zadolženih le ikWo kmetskih gospodarstev, poleg tega pa je znano, da je v naši državi 10%> kmetskega stanu brez zemlje, 70% pa je takih kmetij, ki ne presegajo nad l'Sha posestva in katerih kreditna sposobnost je prav minimalna. Iz navedenega je jasno razvidno, da vprašanje kmetskih dolgov ni splošno vprašanje vsega kmetijstva. Zavoljo tega je razumljivo, da so vsi gospodarski krogi z zadoščenjem sprejeli načelno stališče, da bo po novi uredbi vprašanje kmetskih dolgov rešeno dokončno na osnovi individualne zašilite kimetov-dolžnikov. K temu osnovnemu načelu predlaga konferenca več predlogov, ki naj bi se upoštevali pri sestavi dokončne uredbe o zaščiti kmetov. Predvsem je treba natančno določiti, kdo bodi deležen zaščite. Tozadevno naj se zaščiti le resnične kmete, take, ki sami s svojo rodbino obdeljujejo zemljo. Le v izjemnih slučajih (bolezen, majhna družina in podobno\ naj se odstopi od načelnega stališča. V svrho zaščite naj se predhodno ugotovi velikost posestva ter doprinese dokaz, da je bil zaščitenec res daljšo dobo kmet. Nikakor pa ne smejo priti pod zaščito zgradbe, ki jih prosilec za zaščito oddaja v zakup. Večina dolgov naj se določi tako, da vsak kmet, ki želi in je upravičen do zaščite, predloži izkaz o svojih dolgovih, potrdilo o obdelovalni zemlji, o obdavčenih dohodkih, o davkih ter izkaz o cenitvi posestva. N a splošno bi bilo treba razdeliti vse dolgove v tri razrede: 1. dolgovi, ki zaradi nizke vsote v primeri z vrednostjo imovine dolžnika ne morejo priti pod zaščito; 2. dolgovi, ki jih je mogoče z ozirom na dohodke plačevati v obrokih im 3. dolgovi, ki presegajo dohodke dolžnika in ki jih isti ne utegne plačati, ne da bi z odprodajo zmanjšal svoj imovino ter si tako odvrnil možnost eksistence. Za prvi razred dolgov naj velja načelo, da zaščite ne uživajo dolgovi, ki ne dosežejo polovice čistega katastr-Hkega letnega dohodka. Zaščiteni naj bodo šele dolgovi drugega razreda, in sicer dolgovi od polovice do dvakratnega čistega katastrskega letnega dohodka, ki naj bi se plačali v petih letih. Dolgovi v višini dva- do petkratnega čistega katastrskega dohodka naj bi se plačali v teku 10 lei; dolgovi v višini 5- do 8-kialnega kat. čistega dohodka pa v dobi 12 let. V tretji razred naj pridejo dolgovi, katerih višina presega 8-kralni katastrski čisti dohodek. Tako zadolžene kmete je smatrati za prezadolžene. V teh «lučajih naj se predvidi izvenkonkurzna poravnava in sicer tako, da se prezadolžencu pusti eksistenčni minimum zemlje, 2 hektarja. Za tozadevno izvedbo bi bilo treba ustanoviti pri okrajnih sodiščih posebne senate, ki bil jih tvorili kot predsednik aktiven ali upokojeni sodnik ter dva prisednika, enega naj postavi pristojna trgovsko-industrijska zbornica, enepa pa občinski svet občine, ki }1 pripada dolžnik. Zaščitni ukrepi naj bi veljali enako za dolgove pri državnih privilegiranih državnih zavodih. Vsi tozadevni posli naj bi pa bili takse prosti. Mimo tega glavnega vprašanja je konferenca razpravljala o položaju našega denarništva. Tozadevno se v predmetu resolucije zavzema za obnovo kmetskega kredita ter znižanje objestne mere. Obsežna resolucija zavzema nadalje stališče konference k predlogu zakona o samoupravnih hranilnicah, zakona o pooblaščenih inženjerjih in socialnega zavarovanja. Razprava o spremembi zakona o industrijski svojini ter načrtu uvodnega zakona k splošnemu trgovinskemu zakonu pa zaradi obsežnosti ni bila dokončana. Nadaljevala se bo na posebnih konferencah v Beogradu in Zagrebu. Mlinska obrt in industriia Obini zbor Zveze mlinov Pri »Novem svetu« se je v sredo vršil redni občni zbor stanovske organizacije naše mlinske obrti in industrije, Zveze mlinov. Po otvoritvi predsednika g. Škerjanca je poročal o notranjem poslovanju organizacije tajnik g. Zdenko Knez, nakar je podal obsežen referat o položaju mlinske obrti in industrije zvezin podpredsednik ban. svetnik g. Jakob Zadravec iz Središča, nagla-šajoč, da je tudi v poslednjem poslovnem letu stanovska organizacija vodila resno Jjorbo za življenjske interese te naše gospodarske panoge. Zvezino delo je sicer naporno, toda le uspešno, zlasti je bilo doseženo, da se je znižala železniška tarifa za koruzo, pšenico in pšenično moko. še večjega pomena pa je dejstvo, da se je znižal ključ za poslovni davek od 6 na 40/o, dasi obs^-ü v tem oziru napram mlinom v Vojvodini občutna razlika, kar jemlje naši obrti konkurenčno zmožnost. Nerešeno pa je še vprašanje obdavčitve na račun pri-dobnine, ki se odmerja še zmeraj previsoko. Da je ta naša gospodarska panoga v težkem položaju je dokaz v stalnem padanju zaposlenosti in ustavljanju obratov. Tako je le v preteklem letu odjavilo svoj obrat 1 velemlin in 66 manjših mlinov v Sloveniji, tako da znaša po odbitku 13 prijav padec obratov 53 mlinov. Po izčrpnem referatu je sledila daljša debata, nakar je bila pri volitvah izvoljena brez sprememb vsa lanskoletna uprava. Gospodarske vesti cev = Mešana madžarsko-jugoslovanska komisija, ki jo odreja trgovinski sporazum med našo državo in Madžarsko od 11. septembra lanskega leta, se sestane prvič 16. t. m. v Beogradu, komisija bo proučila razna vprašanja o izvajanju navedene trgovinske pogodbe. Načelu madžarske delegacije bo g. Ferenci, pomočnik trgovinskega ministra. = Madžarska narodna banka je odklonila šilinge za potovanje v Avstrijo. Pravi, da zaradi znižanega madžarskega izvoza v Avstrijo nima zadosti šilingov. = Američani v Evropi. Trgovinsko tninistr-stvo pravi, da je letos krenilo čez Atlantski ocean 74.000 ameriških turistov v Evropo. = Nove cene za žito in živila v SSSR Sovjetska vlada je objavila nove cene za žito in živila, ki so stopile v veljavo 1. septembra. S tem so iz]>opolnjeni žitni zakoni iz letošnjega leta. Novi zakoni ovajajo desetkratni davek na pšenico, ječmen, moko in vse poljske pridelke. Sovjetski proračun je letos narasel za eno tretjino. Teh 17 milijard rubljev bo dal predvsem davek na žito. Ustanova, ki nakupuje žito za državo (»Za-gocerno«) plača kmetu prisilno ceno 102 rublja za metrtski stot ječmena. Na to ceno plača »Za-goceruo« državi davek v znesku 1010 rubljev Še preden odda ječmen naslednji državni ustanovi, kakor mlinu, pekarni ali prodajalni kruha. Potrošač plača za kruh 15 do 20 krat več kakor je dobil kmet za svoje žito. Cene, ki jih plačujejo kmetom, se ravnajo po pokrajinah. Pred ukinitvijo krušnih kart, je bila cena kruhu nizka, zdaj pa je močno poskočila. Vlada je sklenila povišati mezde slabo plačanih delavcev, kar bo zahtevalo 5 milijard rubljev, od žitnega davka pa bo dobila vlada 17 milijard. “ Letina sladkorne repe kaže srednje dobro. Cene še niso določene; verjetno pa bodo trdnejše nego lani. = Izvoz malin v Švico. Pretekli teden so trgovci iz Švice nakupili v Bosni okoli 10 vagovnov malin.' = Trgovinski sporazum med Nemčijo in USA je bil podaljšan za nedoločen čas. Lipski jesenski sejem je obiskalo 5107 kup-iz tujine. Iz Evrope jih je 4516. Borzna porodila Curih, 6. septembra. Beograd 7, Pariz 20'265, London 15\10, Newyork 30'7375, Bruselj 51'63, Milan 25‘07, Madrid 41'975, Amsterdam 207‘80, Berlin 123'50, Dunaj 57'40, Stockholm 78'30, Oslo 76'30, Kopenhagen 67'80, Praga 12'70, Varšava 57'90, Atene 2'90, Carigrad 2’47, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6'70, Buenos-Aires 0'8225. Chicago, C septembra. Pšenica: maj 94'25, september 90 125, december 92'5. — Koruza: maj 58'2oO, september 75, december 56'5, — Oves: maj 29'375, december 26-1075. — Rž: september 43, december 43'825. — Winipeg. pšen.: avgust. 8475, oktober 85, januar. 8775. HMELJ (Poročilo ti'žnega nadzornika iz Žalca) Danes se kupuje hmelj samo za dve inozemski tvi-dki, ki plačujeta po dnevni ceni do dinarjev 25’—. Dve tretjini trgovcev danes ne kupuje; le-ti le prevzemajo blago in čakajo na nova naročila. Hmeljarji naj med tem ne silijo z blagom pri trgovcih, ker s tem le tlačijo cene. Šesti do peti del letošnjega pridelka je menda že prodan. Zadnje poročilo iz Češke pokazuje lahko učvr-ščenje. Hmeljarji se obračajo na tržnega nadzornika predvsem v slučajih odklonitve hmelja po kupcu pri prevzemu. Spori pri prevzemu blaga v hmeljarni v Žalcu so prav pogosti. Praviloma in v smislu uzanc bi kupec smel odkloniti samo hmelj, ki ne odgovarja kupni pogodbi. Tekom poslovanja smo vendar ugotovili, da so kupci odklanjali z raznimi upravičenimi, še pogostejše pa neupravičenimi izgovori predvsem hmelj, ki je bil kupljen po višjih cenah pri manj poučenih, bolj plašljivih hmeljarjih, ki so v stiski pristali na pogajanja in znižanje cen ali si niso upali in znali pomagati, ker niso niti vedeli, da sploh obstaja kako uradno priznano »razsodišče«. Opozarjamo zaradi tega hmeljarje, katerim kupci pri prevzemu hmelj v celoti ali deloma odklonijo, da zaradi razsodbe in posredovanja takoj poiščejo enega naslednjih, od Združenja trgovcev priznanih in od produkcije predlaganih razsodnikov: Lorber Rudolf, Žalec, Kočevar Nikolaj, Žalec; ing. Jeschounig, Arjavas, dr. Mikuš Rudolf, Vojnik; Hočevar Iv., Gomilsko. Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne Ljubljansko Sokolstvo je na svečan način proslavilo prvi rojstni dan svojega ljubljenega staroste mladega kralja Petra II. v telovadnici Narodnega doma. Pročelje telovadnice je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem v sredini s sliko prvega Sokola kralja Petra II., ob straneh pa sta bila kipa ustanoviteljev Sokolstva dr. Miroslava Tyr-Sa in Jindricha Fügnerja. Pred govorniškim odrom pa je bila kraljeva zastava Ljubljanskega Sokola s častno stražo. Spominski svečanosti je prisostvoval za župno upravo podstarosta br. inž. Lado Bevc in za ŽPO br. Horvat, starosta ruskega Sokola br. Tkačev, zastopnik Združenja rezervnih oficirjev br. Alfonz Lorger in lepo število članstva. Slavje je otvoril starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogumil Kajzej, ki se je uvodoma s pieteto spomnil nepozabnega kralja Mučenika Aleksandra I„ Zedinitelja, nato pa prvega rojstnega dne mladega kralja Petra H., ki mu vse jugoslovansko Sokolstvo prisega, da bo zvesto čuvalo oporoko Njegovega vzvišenega očeta blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja »čuvajmo Jugoslavijo«, mlademu kralju pa ponovno izreka svojo neomajno zvestobo in ljubezen. Od zaključka govora br. staroste je bila z velikimi ovacijami sprejeta pozdravna hi udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Vsi zborovalci so nato zapeli državno himno, potem pa še »Hej Slovane«. Po svečanosti v Narodnem domu je odšlo Sokolstvo s 7 prapori na Kongresni trg, kjer je prisostvovalo razvitju prapora JS, ki jo je poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. Uspel nastop Sokola v Mostah Nedeljski nastop meščanskega Sokola lahko štejemo med enega najboljše uspelih v letošnji sezoni. Meščanski Sokol se mora boriti z velikimi napori za svoj obstanek, zato je občinstvo pravilno razumelo njegov poziv in prihitelo v velikem številu na njegov praznik. Na častni tribuni so zasedli svoja mesta zastopnik divizio-narja kapetan br. Ilija Deretič, sreski načelnik br. Žnidarčič, starosta župe br. dr. Pipenbacher, podstarosta br. Milko Krapež in prosvetar brat Janez Pohare. Velika pa je bila tudi udeležba iz društev Sokola I Tabor, Stepanja vas, Dol, Zalog, Polje in Vič. Javno telovadbo, ki sta jo spretno vodila načelnik br. Jezeršek in načelnika s. Staretova, je otvorila moška in ženska deca, ki je prav dobro izvedla proste vaje, ravnotako devetorica ženskega naraščaja. Sedmorica iz Polja je do-vršeno opravila simbolične proste vaje po pesmi »Buči, morje Adrijansko«, nakar je sledila orodna telovadba članstva, naraščaja in dece. Vzorna vrsta Sokola I na drogu je žela zasluženo pohvalo, ravnotako tudi moški naraščaj, moramo pa grajati, da ni moški naraščaj nastopil s prostimi vajami, kar pa seveda ni krivda marljivega načelnika br. Jezerška. Stara sokolska garda (15) je odlično izvedla proste vaje med bučnimi ovacijami gledalcev. Prav dobre so bile nato proste vaje za IX. vsesokolski zlet 1932 v Pragi članov in članic, nakar so zaključile javno telovadbo naraščajnice prav dobro, nato so pa vsi telovadni oddelki zaplesali kolo. Vse vaje je odlično spremljala godba 40. pešpolka Triglavskega. Da je telovadni nastop tako lepo uspel je zasluga vseh članov in članic, zlasti pa nadvse požrtvovalnega br. Stareta. — Moščanskim Sokolom in Sokolicam, kličemo vztrajajte in ne klonite, zmaga bo vaša! Zdravo! * Sokolsko društvo Stražišče priredi 8. t. m. ob pol 14. uri na Pantah v Stražišču prvo največjo tombolo na Gorenjskem v Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 letošnjem letu. Glavni dobitki so krasni. Tablice samo po Din 2'50. Njih število je omejeno, zato pridno segajte po njih. Ker je to prva in največja tombola, ne zamudite prilike. Po tomboli zabava in ples v Sokolskem domu. Zveze vlakov in auto-busov na vse strani so ugodne. Otvoritev počitniškega doma na Kumu V nedeljo 1. septembra se je zbralo na najvišji gori Zasavja na lepem Kumu veliko turistov, da prisostvujejo otvoritvi novega planinskega zavetišča, ki je bilo zgrajeno na pobudo in po požrtvovalnem delu bivšega narodnega poslanca g. prof. Pavliča. Obiskovalci Kuma se gotovo spominjajo napol podrte hiše med obema cerkvicama. To hišo so sedaj popravili, povečali in preuredili, da bo odslej služila turistom, smučarjem, v poletnih mesecih za kolonije in za duhovne vaje. K stroškom za ustvaritev te npve planinske postojanke so v glavnem prispevali glavni ravnatelj TPD g. Skubic, Higijenski zavod v Beogradu, najrazličnejša industrijska podjetja, kakor Duga resa, Tivar, Tekstilija in drugi. Tudi prebivalstvo iz podkumskih vasi i° izdatno podprlo akcijo prof. Pavliča. Gospod Pavlič se je v svojem govoru spomnil vseh teh dobrotnikov. Posebno toplo je govoril o blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru, ki je imel vedno polno razumevanje za ljudske potrebe. Tako je tudi njemu izročit 35.000 Din za trboveljske rudarje in 5000 Dir. kot prispevek za zidavo kninskega zavetišča. V nadaljnjem je orisal poslušalcem razliko med Habsburžani, ki so naš narod samo zatirali in tlačili, in med našimi sedanjimi narodnimi vladarji, ki živijo s svojim narodom v čamvenem edinstvu. — Govoiil je še zastopnik Higijenske ga zavoda v Ljubljani, ki je poudaril potreb počitniških kolonij kot narodno potrebo. Pri maši in tudi pred in po otvoritvi je prav ljubko prepeval del zbora trboveljskih »Slavčkov«. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mati oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. SAMONAVIJACE (Selbstroller) za zavese, prvovrstni domači proizvod, zelo solidne in trpežne se proda. Interesenti naj se oglasijo pod »Dobra znamka« na ogl. odd. lista. VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi odselitve izredno ugodna kupna priložnost. Ponudbe pod »Mojmir« na upravo »Glasa naroda«. POTNIK špecerijske stroke, uveden, se išče za Dravsko banovino. Prednost imajo oni, ki razpolagajo z avtomobilom. Ponudbe pod »potnik« na upravo. Pozor ! Da ne pozabite zabeležiti si tovarne „TRIGLAV“ tovarna perila in oblek, lastnega izdelka JOSIP OIUP in (Srtag Stari trg 2, Pod Tran io 1 in Kolodvorslrn 8 L J II B L f A N A Velika zaloga oblek in perila po najnižjih cenah in najnovejši fasoni na malo in veliko Trgovci znaten popust Stare oble, levile, pohištvo itd., kupujem in prodajamGrem gledat na dom. Mara Andlovič, Galusovo nabrežje 27. Ptocoiofo Hocoda" ! OPOZORILO! Uprava palaže Grafika v Ljubljani s tem posebej opozarja vsakogar, da je oddajanje kakršnihkoli lokalov in stanovanj v palači Grafike pridržano izključno upravi ter da je tudi za oddajanje poedinih lokalov v podnajem potreben njen pristanek. Uprava palače Grafike. Pozor! Pozor! mmmmmmm ražnju vsako nedeljo dobite v dobroznani gostilni „PRI ŠTEFANU“» Miklošižeua c. 4 Za obilen obisk se priporoča NIKO NIKOLIČ ipSü ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tri-cikljev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki franko! „TRIBUNA“ F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. HIMpE IZDELUIE^JnP' 90LIDW0 nusannit st. deti 13 Ü B L 3 P M Q-DPLM ft T J Mj O V O U * Jubilei Vesele gore Dvestoletnica posvečenja cerkve Pred dvesto leti, v četrtek 1. septembra leta 1735., se je pripeljal novomeški prošt, ki je bil obenem škof pičenski, Marotti na Veselo goro, da vse pripravi za posvetitev prekrasne nove cerkve, ki jo je sezidal s pomočjo graščakov in kmetov iz vse okolice in tudi iz vse Dolenjske. Minulo soboto je pa prišel k temu čudovno lepem svetišču prošt g. dr. Čerin, da z ljudstvom na čim najsvečanejši način opravi 200. obletnico posvečenja cerkve. Pred dvesto leti so trajale slavnosti kar štiri dni, saj je škof Marotti na Veseli gori tudi birmoval skoraj 2000 oseb, a posvetil je novo cerkev v nedeljo 4. septembra leta 1735., ko je pridi-goval tudi najslavnejši tedanji pridigar,, slovenski pisatelj pater Basar. Predniki sv. Frančiška na Veseli gori Žalostna gora nad Mokronogom je gotovo še v prastarih poganskih časih imela svojo veselo sosedo tostran jezera, ki je polnilo vso sedanjo Mirensko dolino. Po robu Doline gradov je polno prahistoričnih gradišč, grobišč in gomil, ki zgovorno pričajo, kako visoka je bila kultura v teh krajih že v tedanjih časih. Pa so prišli v te kraje tudi Rimliani ter njih vojščaki najrazličnejših narodnosti in ver ter so s seboj spet pripeljali svoja božanstva in jim postavili temple. In že tedaj so morda plesali »vrtec«. Sv. Metod je popotoval iz Rima skozi te kraje in prav verjetno je. da. je blagoslavljal slovensko ljudstvo od cerkvice svetega Petra pri Trebelnem, ki je že stala tedaj in stoji še danes. In že tedaj je morda varovala na Veseli gori dolino sveta Marjeta, ki se je z vitezoma sv. Mihaelom In sv. Jurijem našel'la po hribih in gričih, kjer so prej gospodovali poganski bogovi. Vsi trije, Miha, Jurij in Marjeta zmagujejo zmaja! Z bogatimi darili je sv. Marjeto obsipala slovenska koroška grofica sv. Hema, ki je imela po dolini svoje podložne. Gospodovala je takoj pod Veselo goro na gradu Škrlj e vem, kakor se je tedaj imenoval ves ta krai. A cerkvica sv. Marjete na Veseli gori je izgubila svoj sloves, ko so na planem postavili cerkev sv. Rupertu in po njem prekrstili tudi vas v Št. Rupert. Zidanje in lepota svetišča Pred dobrimi dvesto leti je v Savinjski dolini na Straži zaslovela božja pot svetega Frančiška K«?merita in prošt Marotti je iz- Gabrijel d’Annunzio, italijanski junak in pesnik, je izročil 300 strani obsegajoč poziv v verzih predsedniku francoske republike, v katerem Francoze spominja na nekdanje bratstvo. volil Veselo goro, da tudi tu postavi kra-sotno svetišče temu priprošnjiku ob zadnji uri in na popotovanju. Iz Savinjske doline mu je dekan, slovenski pisatelj Stržinar poslal posnetek čudodelne podobe in obesili so jo kar v cerkvici sv. Marjete, ki je stala najbrž na prostoru sedanje cerkvice na Kalvariji. Dne 1. septembra leta 1723. je prošt Marotti položil temeljni kamen za novo cerkev na planoti vrh Vesele gore, ki jo je daroval Daniel grof Barbo, graščak na gradu Rakovniku pod Veselo goro. Plemenitaši in kmetje so tekmovali med seboj z darili in cerkev je bila pred dvesto leti, kakor rečeno, že posvečena. Tako svetla, vedro in veselo pisana je cerkev, da povsem zasluži ime »vesela«. Nikjer drugje v Sloveniji niso barve baročnih stenskih slik tako razkonše, živahne in vesele, kakor v petih kupolah tega solnč-nega svetišča. Naslikal jih je leta 1763. mojster Ant. Tušek iz škofje Loke, oltarne slike pa mojster Fortunat Bergant, eno oltarno sliko pa tudi Mencinger. V cerkvi je tudi majhna slika ljubljanskega slikarja Reinwaldta, ki je prej slikal za cerkev svetega Frančiška na Straži v Savinjski dolini, druga izvrstna Mencingerjeva slika predoča nekega cerkvenega očeta, a tu je še več drugih zanimivih slik. Posebno znamenito delo je bohotno rezljani veliki oltar, prave dragocenosti so pa tudi med paramenti in cerkveno posodo. Cerkev je pravilna rotunda z veliko kupolo na sredi ter štirimi malimi kupolami okrog nje. Zidana je tako centralno, da ne vidiš nobenega okna, če stopiš natanko pod vrh velike kupole, čeprav ima cerkev 18 večjih in manjših oken! Cerkev je z arhitektonskega, rezbarskega in slikarskega stališča taka znamenitost, da bi jo moral poznati vsak Slovenec. Posebno opozarjamo tudi na prave narodne noše, ki jih vidimo na stropu in tudi na raznih votivnih slikah. Silno naglo je božja pot zaslovela, da so bili v duhovniški hiši na Veseli gori kar trije stalni duhovniki. Tudi po več tisoč srebrnih tolarjev so cerkvi darovali razni plemenitaši, sama družina Barbo pa take vsote, da je zadostovalo za ubožnico za vso šentrupersko občino. Kamor pa prihajajo take množice, kakor na Veselo goro, tudi ni vse prav. Že kmalu so se zgražali nad veseljačenjem romarjev, a cesar Jožef II. je 1. 1782. božjo pot z drugimi vred kratko-malo prepovedal. Gradiču podobno duhovniško hišo so pozneje kupili rakovniški grofje in v tej hiši je Robert grof Barbo napisal tudi svoj roman »Bela krogla«, ki je pravkar izšel. Slavnosti ob jubileju V soboto zvečer je privrel moški svet — ženskam je bila večerna slavnost odsvetovana — z vse Dolenjske, zlasti pa_ iz vse Mirenske doline pred bogato okrašeno in ovenčano cerkev na Veseli gori. Po cerkvenih opravilih so domači diletant j e prav dobro vprizorili ob 10. zvečer pred mogočnim cerkvenim pročeljem med obema zvonikoma »Slehernika«, a o polnoči se je pa množica s petjem in godbo razvila v brezkončno procesijo. Udeležilo se je je nad 3000 mož in fantov s svečami v rokah, vodil je pa procesijo prošt g. dr. Čerin sam. Dolga je bila skoraj polno uro! čaroben je bil pogled na migljajoči plamteči trak, ki se je pod zvezdnatim nebom vil od cerkve navzdol v dolino, se ovijal okrog Kalvarije navzgor ter prispel za gozdovi spet pred razsvetljeno cerkev. Po procesiji je bila še maša ki je trajala skoraj do treh zjutraj. Pohvaliti moramo še posebej, da ves čas ni bilo niti najmanjšega izgreda ali nemira! V nedeljo se je slavnost nadaljevala in je v množicah prišel tudi ves ženski svet. Zvečer je bila že ob osmih predstava »Sle- hernika«, da so ljudje prej prišli domov in zjutraj spet spočiti prijeli za delo. Vodstvo vseh svečanosti je bilo v spretnih in odločnih rokah župnika g. Flajnika, ki je dokazal, da je s pravo in razsodno besedo tudi s kmečkim prebivalstvom mogoče prirejati na j več je in tudi lepe ter predvsem dostojne slavnosti. Rusiii mamka ušiteliev V Rusiji je zadnji čas naraslo število šol. Učencev je vedno več, pri tem pa ne narašča zanimanje mladih za učiteljski poklic. Mladina daje prednost študiju s področja tehnike, zato pa je učiteljev vedno manj nego to zahteva uspešno delovanje šole. Po nekaterih učiteljskih šolah ni niti toliko prijav za vpis, kolikor je prostora. Na blagoveščenski učiteljski šoli bi lahko sprejeli 120 dijakov, prijavilo pa se jih je samo 54. Tako ogroža premajhno število dijakov obstoj učiteljskih šol tudi v Sverdlovsku, Tomsku in v Petrozavodsku. Po podatkih komisariata za narodno prosveto je bilo na 34 učiteljskih šolah z dveletno dobo učenja in 9780 mesti vloženih samo 4680 prošenj za sprejem v šolo. Navdušenje za tehniko in tehnične vede je končno povzročilo, da na učiteljskih šolah manjka profesorjev. Kakor poročajo »Izvestij a«, manjka na pedagoških višjih zavodih 369 profesorjev. Komisarijat za narodno prosveto bo sedaj po učiteljskih šolah iz 3. in 4. letnika odbral del kandidatov in jih dodelil v prakso na višje pedagoške zavode, kjer bodo nadomeščali profesorje. Hkratu pripravlja akcijo za izvedbo »prostovoljne mobilizacije«, po kateri naj bi moskovski in leningrajski profesorja predavali na pokrajinskih višjih pedagoških zavodih. Pogreb belgijske kraljice. Ruski oficirji na manevrih nemške armade. 118 m m m Emil Vaehek: Kri ne klile po mašievaniu Gospod Astenburg je že davno vedel,da živita kakor mož in žena, toda prepovedal si je misliti na to. Nikoli si ni dovolil, da bi si predstavljal podrobnosti. Zdaj pa — kakor da je padla zavesa, ki je zakrivala sliko, kateri se je izogibal. Roke, ki je držal v njih darove in klobuk, so se mu začele tresti. Razen tega je izvedel, da je Doris zdoma, ker ima že službo. Piše nemško in francosko pošto za neko rokavičarsko razpošiljalnico. Njegova hčerka je stregla rokavičarju! Tkadlec ima samo sezonsko službo. Poleti bo vzdrževal rodbino on, pozimi pa Doris. Beseda »rodbina« se je zapičila gospodu Astenburgu v srce kakor strupen trn. Toda ker je ni mogel izdreti, je naročil vsaj spominu, naj je ne gleda. Slednjič je povabil oba na sveti večer. Ko je Katuška izvedela, kdo bo prišel v goste, je oživela; vendar pa tudi ta dva dneva ni prenehala jokati; jokala pa je iz ugodja in tako sočno, da se je gospod Astenburg komaj premagoval, da se ji ne bi pridružil. Pred svetim večerom je telefoniral Wolff. Smilil se jim je tako osamel in vabili so ga na večerjo. Zahvalil se je, češ, da bo sam imel goste in kakšne. Od razburjenja ni spal in na sveti večer je lastnoročno krasil velikansko božično drevo. Večerja je bila pripravljena okrog sedmih. Ko je bila ura osem, ni mogel gospod Astenburg, ki je bil v smokingu, več vzdržati, Opisal je Juliji, kje naj išče ter jo poslal z vozom po zamudnika. Julija se je vrnila proti deveti uri, ne da bi bila kaj opravila. Voza ni bilo mogoče dobiti in bila je taka tema in praznota po ulicah, da se je bala iti peš. Po praznikih je prišel listek z gor. »Očka«, je pisala Doris, »ne bodi hud, Jindra mi je že dolgo obljubljal, da me nauči smučati. Obiščeva te po Novem letu.« Doris je izpolnila besedo vsaj sedaj in je prišla popoldne na praznik Treh kraljev. Videč jo spet pod svojo streho, je bil gospod Astenburg tako srečen, da je iztrebil iz srca vso ogorčenost in bridkost. To je bilo res lepo popoldne. In gospod Tkadlec je bil prav za prav čisto prijeten, dasi nekoliko preprost mladenič. Sprijaznjeval se je tudi s tem, da je govorila Doris izklujčno češki ne le s svojim fantom, temveč tudi s služabništvom in včasih celo z njim. Naj ima veselje, si je mislil, trepetal od svetokrajne groze ter ji odgovarjal tudi češki. Toda ves ta čas je bil nekam nesvoj. Njegova sreča je bila resnična in tako velika, da je ni bilo mogoče meriti. Hhrati pa mu je sedelo nekaj, na tilniku, nekaj mu je budilo strah, nekaj je povzročalo, da mu je zdaj pa zdaj zastajalo srce. Vendar ni mogel razumeti, kaj je to. šele ko sta se ta dva odpravljala k odhodu, je izvedel, kaj je to bilo. Katuška, ki je bila tako navdušena, da se je neprestano vrtela okrog vrat, je pristopila pri odhodu k Doridi, jo jokaje od sreče prekrižala in zaihtela: »Blagoslovi to Bog, naj bo lepo in pridno kakor naša gospodična.« Doris jo je privila k sebi in jo poljubila. Gospod Astenburg je opazil v njenih očeh solze. Prišlo mu je na misel, da je to sploh prvič, ko vidi Dorido jokati. To ga je tako presunilo, da se mu je | razblinila groza celo nad skandalom, da bo imela neomožena Doris otroka. Vse to je bila drama. Videl je to tako in če bi mu bili odsekali roko, bi ga ne prisilili, da bi izpremenil svojo sodbo. Doris bo morda celo srečna, morda se uravna tudi njeno razmerje do doma, morda bo potem sprejela tudi kak denar in tako dalje. Toda navzlic temu je bila to v njegovih očeh drama, če gre kdo nizdol, je to drama, če dela to celo rad, je to drama, ki je ne more nič oddaliti. 5. S trpljenjem, ki sta mu ga povzročala otroka, se je družilo trpljenje, ki mu ga je povzročala njegova žena. Res je okrevala, ko ni bila več izpostavljena vplivu doma. Po treh tednih, ko so ga prvič pustih k njej, je bil tako previden, da je govoril z njo o vsem mogočem, samo o otrocih ne. Potrpežljivo j* čakal, da začne sama. Toda Marketi se to dolgo hotelo, čeprav se ni bavila z ničimer drugim, kot 3 tisto neverjetno lučjo, v kateri ji je tisti človeK pokazal Bernarda. Jasno je začela premišljati nekeg® dne, ko je gledala z balkona svoje sobe na tenisov igro, s katero sta si krajšala dolgčas dva okrevajoč bolnika. To jo je spominjalo, kako je nekoč gleda iz vrtne utice na Dorido, ki je igrala z neko vitk' suho deklico. Doris je igrala tako divje, da je ubog deklico docela upehala. Padla je kakor metulj omedlela. Ritin dojem je bil strašno neprijeten. &■ se tiče tenisove umetnosti, je ni preveč zanima ker je sploh ni razumela. Ampak ta divjost! strast! Kako se ji bliskajo oči... je pomislila. Ka> ji letajo lakti v zrak... Zdaj se je na to SP spomnila. L&i. Pr....... , Ljubljani, r, „«d.f-oik L ilb.ehfc » oredoiät.o .Ig.,.* Milan 7M. ».k. tl.k.™ ,^»«,.11. Mihalek. Ljubljani-