Miscellanea GEORGEA. KENNEDY: KLASIČNA RETORIKA TER NJENA KRŠČANSKA IN POSVETNA TRADICIJA OD ANTIKE DO SODOBNOSTI. Prevedle Nada Grošelj, Maja Likar, Rahela Šibal, Neža Vilhelm in Nina Vuk. Uredila Nada Grošelj. DODATEK: JOŽE FAGANEL: GOVORNIŠTVO NA SLOVENSKEM. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljublja- na 2001, Zbirka Agora. Izdajatelj: Društvo za antične in humanistič­ ne študije Slovenije. 1 Recenzija Nihil est enim aliud eloquentia nisi co- piose loquens sapientia (Cie. Part. 79) Izida pričujoče knjige smo lahko ve- seli iz več razlogov. Prevod Kennedy- jeve Klasične retorike, ki je nastala v sodelovanju Založbe ZRC SAZU in DAHŠ, je prva knjiga v novi zbirki Agora, v kateri bodo izhajala izvirna 167 slovenska dela s področja antičnih in humanističnih študij ter prevodi tujih del. Tako smo ob zbirki Iz an- tičnega sveta, ki jo je izdajala Založ- ba Obzorja, v njej pa so izhajali pre- vodi antičnih del, dobili še eno zbir- ko, v kateri bomo lahko poleg dela tujih strokovnjakov spremljali tudi strokovne in znanstvene dosežke slo- venske filologije. 2 Končno tudi nekaj retorike! Pravna tem področju zija v prevajanju an- tičnih del pri nas velika vrzel. Lah- ko se pohvalimo z dosežki pri pre- vajanju epike (Homer, Vergilij, Lu- krecij ... ) , lirike (grška lirika, Teo- krit, Horacij, Ovidij, Katul ... ), an- tičnega zgodovinopisja (Herodot, Ksenofont, Tukidid, Polibij, Salustij, Tacit ... ), antičnega romana (Helio- dor, Apulej, Petronij), dramatike (Ajshil, Sofokles, Evripid), filozofske proze (Platonovi dialogi, Lukijan, Seneka ... ) itn., na področju antič­ ne retorike pa vlada velika prazni- na, in to skoraj stoletna.3 Za zdaj ni- mamo (razen nekaterih raztresenih 1 Za obširnejšo recenzijo glej HRIBERŠEK, M.: Sprehod skozi retorično tradicijo Zahoda. PKn, letnik 24 (2001), št. 2, 105-110. 2 Še toliko bolj je nova zbirka dragocena tudi zato, ker se utegne zgoditi, da bomo morali zaradi finančnega zloma Založbe Obzorja kmalu misliti tudi na novo zbirko, v kateri bi izhajali kvalitetni prevodi antičnih del. 3 Razprave s področja antične retorike so pisali profesorji na slovenskih gimnazijah v gimnazijskih izvestjih: Leopold Konvalina (Die Prophetie in Platons Phaedrus und lsokra- tes Rede gegen Sophisten; lzvestje mariborske gimnazije 1866), Jožef Ogorek ( Wann hat Cicero die beiden ersten Catilinarischen Reden gehalten?; Izvestje novomeške gimnazije 1877 /78), Jakob Purgaj (Die Reihenfolge der olyntischen Reden des Demosthenes; lzvestje mariborske gimnazije 1874), Ivan Poljanec ( Obsežek Demostenovega govora Megalopolj- skega z odlomkom prevoda za poskus. Kratek opis dotičnih zgodeb in okolišin; lzvestje novo- meške gimnazije 1872/73) in Mihael Žolgar (Pogled na atiško zgovornost; lzvestje kranj- ske gimnazije 1869 - prvi in edini obsežnejši pregled antične retorike, od Homerja do kanona desetih atiških govornikov). Tudi dva šolska priročnika lahko uvrstimo v to skupino: Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini Antona Doklerja (lzvestje kranj- ske gimnazije 1909/10, kasneje še kot samostojna publikacija) in Slovarček k l. in III. olintskemu ter III. filipskemu govoru Demostenovemu]osipa Pipenbacherja. 168 drobcev) nobenega prevoda antič­ nih govorov ali antičnega dela o re- toriki. Kar zadeva govore,je to vrzel vsaj delno zapolnila antologija an- tičnih govorov (Demosten, Lizias, lzokrat, Ciceron, Evmenij), kije ne- davno izšla pri Založbi ŠOU v zbirki Claritas; kar pa zadeva dela o retori- ki, je edina izjema več kot 100 let star izbor iz Kvintilijana avtorja Fran- ca Brežnika (Marka Fabija Kvintili- jana govorniški pouk, ki je izhajal v Popotniku v letih 1887-1889; istega leta je izšel tudi kot samostojna pub- likacija). Lep čas že čakamo tudi na izid prevoda Ciceronovega dela De oratore, ki je menda pripravljen za izdajo. George Alexander Kennedy je eden od vodilnih strokovnjakov za antič­ no retoriko. Če opazujemo nastaja- nje njegovega opusa, ugotovimo, da je v kronologiji pisanja svojih del sle- dil zgodovini in razvoju retorike: najprej je obravnaval grško retori- ko ( The Art oj Persuasion in Greece, 1963), sledila ji je obravnava rimske retorike ( The Art oj Rhetoric in The Roman, 1972). Nato je obdelal grš- ko retoriko v času rimskih cesarjev ( Greek Rhetoric under Christian Empe- rors, 1983) in retoriko v Svetem pi- smu (New Testament Interpretation through Rhetorical Criticism, 1984). Deset let kasneje ( 1994) je revidiral svoja prva tri dela in jih združil v delu A New History oj Classical Rhetoric; v njemje obravnavo latinske retorike dopolnil s pregledom poznolatinske retorike, izpustil pa je obravnavo re- torike Svetega pisma. Leta 1997 je nastala še komparativna študija re- Keria IV - 1 • 2002 torike ( Comparative Rhetoric: An Hi- storical and Cross-Cultural Introduc- tion). Dve leti kasneje je kronal svoj opus s svojo osmo monograftjo, ka- tere prevod smo dobili: Klasična re- torika ter njena krščanska in posvetna tradicija od antike do sodobnosti ( Clas- sical Rhetoric A nd Its Christian A nd Se- cular Tradition jrom A ncient to Modem Times, 1999) . V tej knjigi je naredil sintezo vsega svojega dela na po- dročju retorike. Med deli je pose- bej pomembna l. 1969 nastala mo- nograftja Quintilian, v kateri teme- ljito obravnava Kvintilijanovo delo in vpliv; verjetno prav zato v Klasič­ ni retoriki nameni Kvintilijanu - gle- de na njegov kasnejši vpliv - tako malo strnjene obravnave. Prevod njegove Klasične retorike, ki je nastal po drugi, predelani in do- polnjeni izdaji, sodi v sklop dosež- kov, za katere je pobuda prišla iz štu- dentskih vrst. L. 1999 so namreč čla­ ni študentske sekcije DAHŠ predla- gali, da bi prevedli Kennedyjevo Re- toriko, kije nedvomno eden najkva- litetnejših priročnikov za zgodovino retorike, kar jihje nastalo v zadnjih 50 letih; knjiga naj bi postala tudi učbenik retorike. Naloge se je loti- lo pet mladih filologinj pod ured- niškim vodstvom Nade Grošelj, in si- cer poleg urednice še Maja Likar, Rahela Šibal, Neža Vilhelm in Nina Vuk. Prevajalska načela, ki so jih pre- vajalke upoštevale pri svojem delu, in težave, s katerimi so se srečevale, so predstavljene v uredniškem uvo- du. Težave so bile v glavnem pove- zane s stalno rakavo rano prevaja- nja: s slovenjenjem imen, naslovov Miscellanea in strokovnih izrazov. Žal se glede imen še vedno soočamo z različni­ mi pogledi na slovenjenje, kar zade- va strokovno izrazje in naslove, pa še vedno nimamo prevodov (tako govorov kakor teoretičnih del o re- toriki), strokovnih del in pregleda antične književnosti, na katere bi se lahko standardno opirali. Verjetno bo prevod kakšnega termina ali na- slova zbudil pomisleke. Tega se je zavedala tudi prevajalska ekipa; urednica sama opozarja, da bi se dalo včasih najti tudi elegantnejše prevajalske rešitve. Vsekakor mora- mo prevodu priznati doslednost in poenotenost in celotni prevajalski ekipi čestitati za opravljeno delo. Prva polovica knjige obravnava an- tično retoriko, druga polovica njen kasnejši vpliv in odmevnost vse do danes. Po uvodni predstavitvi sprem- ljamo razvoj retorike od njenih pr- vih zametkov v Homerjevih epih, za- četka razvoja v prvih demokracijah grškega prostora, njen razvoj v kla- sičnem obdobju, helenizmu in času rimske nadvlade, dalje njen stik z ju- dovsko tradicijo, njeno vlogo ob soo- čenju krščanstva in poganstva, ob prehodu iz antike v srednji vek, v srednjem veku, ponovno odkrivanje v renesansi in humanizmu, dalje v klasicizmu, v 19. in končno 20. sto- letju. Kot dodatek dopolnjuje pre- vod še krajša razpravaJožeta Faga- nela o govorništvu na Slovenskem, v kateri avtor spremlja razvoj retori- ke na naših tleh od prvih ohranje- nih besedil, ki jih lahko označimo kot »retorična« (2. brižinski spome- nik), naprej po kronološkem zapo- 169 redju; izčrpneje obdela le cerkveno govorništvo. Kennedyjeva Retorika je priročnik v pravem pomenu besede: sumaren, temeljit, namenjen širokemu krogu bralstva, prvenstveno sicer angleško govorečega (to je razvidno iz obrav- navanih tem in razlag terminov). Po- sebnost knjige je njen časovni in vse- binski razpon. Običajno tovrstne razprave in monografije s področja retorike zajemajo bodisi enega av- torja, eno govorniško smer, eno ob- dobje ali obravnavajo razvoj znotraj književnosti (grške ali rimske) ali pa podajajo celoten pregled do konca antike, Kennedy pa v obravnavo za- jame vso 2500-letno kontinuiteto klasične retorike. Obravnava grške retorike je drugačna, kot smo jeva- jeni iz literarnih pregledov (po kro- nološkem zaporedju ali znotraj po- sameznega literarnega obdobja); razdeljena je na štiri sklope (po šti- rih retoričnih strujah: tehnična, so- fistična, filozofska in literarna reto- rika). Znotraj posameznih obdobij obravnava večkrat poteka po geo- grafskem načelu (po posameznih državah), kar naredi snov pregled- nejšo. Poleg pregleda razvoja reto- rike in retorične misli dobimo tudi vpogled v širši literarni okvir in vi- dik antike, v literarne, slogovne, es- tetske ter filozofske elemente in vpli- ve, ki se navezujejo na retoriko in nasprotno. To je pri obravnavi an- tične retorike nujno po eni strani zaradi vpliva literature na retoriko in po drugi strani zaradi prežetosti literature z retoriko. Tudi v predsta- vitvi drugih obdobij je z obravnavo 170 vpliva retorike na sodobno literatu- ro povezana obravnava vpliva na druge pisce, npr. umetnostne teo- retike, glasbene teoretike idr., kar daje delu še dodatno vrednost. Kljub sicer zelo jedrnati obravnavi avtor ob nekaterih poglavjih preseneti z natančnostjo in obsegom opisa (npr. Platonovega dialoga Gorgi,as idr.). Osredotoča se na prikaz raz- voja teorije retorike, manj na obrav- navo »praktične retorike«, torej sa- mih govornikov; te natančneje obravnava v svojih prejšnjih mono- graftjah. Kljub temu pogrešamo ne- koliko natančnejši in bolj strnjen prikaz vsaj kanona desetih atiških govornikov, Demostena, Cicerona in Kvintilijana. Iz tega je jasno vid- na tendenca, da se posveti predvsem čisti teoriji retorike, in prizadevanje, da delo ne bi bilo preobširno. Cerk- veno retoriko zaradi kompleksnosti in obsežnosti podaja le sumarno. Delo prinaša tudi dve novosti. Prva novost so pogla\ja o vlogi žensk vre- toriki, ki so vključena v prikaz zara- di vse večjega zanimanja za ženske študije. Druga novost, s katero Ken- Keria IV - 1 • 2002 nedy sklene svoje delo, pa je suma- ren prikaz retorike v 20. stoletju; v njem s sklepnim poglavjem o pri- merjalni retoriki bralca usmerja na svojo Komparativno retoriko ( Compa- rative Rhetoric: An Historical and Cross- Cultural Introduction, 1997), v kateri skuša po načelih, ki temeljijo na na- čelih primerjalne književnosti, ugo- tavljati razlike in podobnosti med re- toričnimi izročili različnih svetovnih kultur. Bogata bibliograftja na kon- cu bo dragocen pripomoček za zbi- ranje gradiva za vsakogar, ki bi se želel podrobneje ukvarjati s katerim- koli od področij, obravnavanih v monograftji. Prevladujejo angleška dela, članki in razprave ter prevodi v angleščino; za antiko in zgodnji srednji vek še najdemo precej nemš- kih in francoskih del, za srednji in novi vek pa prevladuje angleška li- teratura. Prevod Kennedyjevega delaje prvo celovito in daleč najizčrpnejše delo o zgodovini retorike pri nas, ki bo nedvomno dragocen pripomoček in dopolnilo vsakomur, ki ga zanima antika, od laika do strokovnjaka. Matej Hriberšek