Letnik "VIL
V	Gorici dn6 lO. avgusta, 1900.
Številk«. 23.
Jtononti Liif
iihaja T»»ki i., iO.,in eo„ dma v uitsecn. Ca-
na ga aolo lato I gl.
80 n., '*» pol !•<» 75 n. Posameme številke se dobivajo v »abaiarnah: Nnn»ke ulice in Šolske ulit« po 5 nor.
I
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vas ca vero, dom, cetarja 1
Uredništvo in tpr&rniitro
mn je v Gorici, Nuntkt ulic« it. 10. — N»fra»-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne Tračajo. Upravniitro sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni nrednik in izdajatelj: J. Marnšič.	Lastnik:	Konsorcij	»Primorskega	Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Zadnja številka našega lista je bila zaplenjena od drž. pravništva zaradi tega, ker smo govorili v mnenju in o načelih nekega visokega dostojanstvenika in ker smo se pri tem taknili neke prisege.
Molčali smo o tem in koj izdali drugo izdajo lista brez zaplenjenih stavkov, kar je bilo krivo, da list ni prišel pravočasno v roke gg. naročnikom. Mi smo še zdaj odločnega mnenja, da zaplembe ni bilo potreba. Mi ne ščujemo in namen naš je povsem pravilen, ker moramo spolnjevati časnikarsko dolžnost, ter mi ne pišemo samo za občinstvo, ampak tudi zato, da se sliši navzgor. Mi nikdar ne ščujemo, a nočemo biti podobni grmu, v kterega skrije preganjan ptič štruc s voj o glavo, dp ga toliko lože preganjalci ubijejo. Ni dobro objektivnim javnim glasilom, kakor je naš list, brez silne potrebe usta mašiti! Intelligenti pauca!
UREDNIŠTVO.
NEVARNA ZVER.
Vže nekaj let je, odkar straši tudi mej nHmi, Slovenci, liberalnemu svetu grozorodni »klerikalizem4*, to je nekak zmaj, ki nujno zahteva dan na dan svoje žrtve in ne prizanaša baje nikomur; vse hoče požrt ti, vse si osvojiti. In, kakor pravijo liberalci, kateri se ga najbolj bojč, je ta ,, klerikalizem11 nevaren in poguben ne samo posameznikom, ampak tudi celemu narodu, katerega preti in žuga uničiti. Liberalci nam pravijo nadalje o njem, da nasprotuje klerikalizem slednjemu napredku, da kuje človeško družbo v vezi robstva, ji brani prosto misliti in delovati: — zahteva slepo pokorščino ; iz kratka, da je hud noizpro-sen trinog, ki gleda le na to, kakč ter čim več bi škodil človeški družbi.
Rešpekt pred tako zverjo! Ako me upiči kaka žuželka, me žene radovednost, da pogledan, kaj in kdo da je ta nepridi prav, dasi ni stvar ne rana velikega pomena. Stem hočem namreč reči, da je prav, dasi tudi sami ogledamo tega hudega sovražnika človeške družbe, da ga spoznamo tudi na lastne oči in ne verjamemo slepo liberalcem in sploh tujcem, ko ga nam opisujejo.
„Klerikalizem“ torej! Kaj pa je prav za prav klerikalizem ? V vseli dosedanjih bojih na Kranjskem se je vedno in vedno govorilo o klerikalizmu, očital se je Slovenčevi stranki kot velik greh ; najlepše je pa pri vsem tem to, da niso liberalci in njihova glasila hotela nikoli izjaviti in povedati, kaj je prav za prav to strašilo, in ako so kaj povedali o njem, je bilo gotovo napačno, bilo krivično, bilo podtikanje. Liberalci pravijo da je klerikalizem težnja katoliške stranke I>° nadvladi drugih stanov, težnja po vodstvu. Tako pravijo oni ! Mislijo pa vse drugače. V resnici je »klerikalizem" nadvlada krščanskih načel in naukov v vsem javnem življenju in delovanju, on pomeni liberalcem sploh katoliško vero, česar pa nočejo izpovedati, ker bi s tem škodili svojemu naraščaju. To je jasno. Liberalec je vže sam po sebi in mora biti nasprotnik vere, zlasti katoliške vere; liberalec gleda na to, da si pridobi čim več pristašev, — da čim več škodi veri in jo uničuje; ako bi deloval naravnost proti veri kot taki, bi pa ua letel pri večiui na hud odpor, in zato mora delovati, zvit kakor je, z zvijačo, sleparstvom, slepenjem, in v ta namen je iznašel za vero ime * klerikalizem", s katerim bije in napada vse, kar je verskega in kar je v zvezi z vero in Cerkvijo.
Beseda klerikalizem je Ifiskj so limanice, na katere lovijo^ffl^^lcjNupo-glave kaline, t. j. ljudi^^ni-Mfciijo sHmi nič misliti, ki slepo verjamejo na vsako besedo. In to je ravno največje zlo naše dobe, da se je svet odvadil misliti samostojno in samostojno t. j. z lastnim razumom soditi o tej ali oni stvari. Sedanji vek ima najetih nekaj mož, in mej temi. tudi jako dosti slepilcev, ki mislijo zanj ; kar ti povedč, na to prisega ogromna večina. Ti možje-misleci so večinoma časnikarji, in imajo največji vpliv na svet. In časnikarji liberalci so iznašli tudi besedo »klerikalizem11 in začeli ž njo gonjo proti duhovščini in s tem proti vsemu, kar je krščanskega. Verni čita-j telji liberalnih časnikov so jo pa z veli-; kini veseljem in navdušenjem sprejeli in jo rabili in jo rabijo kot napadalno orožje na Cerkev, duhovščino in njeno stremljenje in delovanje, na slednji red v človeški družbi pod vplivom vere.
Naravno in nujno je nasprotstvo mej liberalci in vernimi sinovi sv. Cerkve. Liberalec mora vže po svojem bit-stvu, kakor sem vže omenil, nasprotovati veri, nasprotovati verskim načelom in vsem onim, ki zastopajo, branijo, škitijo, razširjajo ta načela in skušajo urediti vse javno življenje človeške družbe po teh načelih. Zato pa klerikalcem in klerikalizmu boj, odločen boj, brezobziren boj in ako mogoče smrt!
Katoličana, bodi lafika, bodi duhovnika najsvetejša dolžnost pa je, da živi zasebno iu javno po načelih sv. vere, po ukazih in navodili sv. Cerkve, in si prizadeva z vsemi svojimi močmi, da uveljavi in uvede ta načela v vso človeško družbo. V tem se ne sme in ne more imeti nikakih ozirov, zakaj, ako sem kristijan, moram biti v istini to. biti moram tudi dejanski kristijan. Moje stremljenje in delovanje razteguj se na vse javno življenje in vsakdo mora po svojih močeh vestno delovati v svoj prid in prid človeške družbe.
Nadvlada drugih stanov. To je, za kar se poteguje in poti slednji sloj, ki čuti za to moč in samozavest. Vladati bi hotel in hoče vsakdo. Prašanje pa je, ako je sposoben za to. Kdor hoče vladati, mora to razumeti, ker od tega je odvison blagor vse družbe. Sredstva v dosego namena, to je v osrečit.ev družbe, katero vlada, mora natanko poznati, vedeti mora, da so dobra, vspešna iu gotova, zakaj velikanska je odgovornost!
Sv. Cerkev se čuti nujno poklicano v to, da duševno vodi narode, in v to ima ona vsa potrebna sredstva. A ne samo duševno, tudi v telesnih, zemskih zadevah ima ona često odločevati, Priznati nam je namieč, ker vemo iz vsakdanje skušnje, da so telesne iu duševne potrebe človeške mej sabo v zvezi in tako odvisne druge od drugih, kakor je odvisno telo od duše i:i narobe.
Bodimo kratki! Dušno blagostanje človeško je odvisno od telesnega in narobe. Skrbeti treba torej, umnega vodstva je treba v obeh ozirih. Dušnega vodstva, in to je naravno, si ne more pustiti kratiti cerkev, recimo duhovščina, bo li vsi verni za to sposobni sinovi Cerkve, duhovniki in lajiki. Ti vedo najbolje česa treba narodom, kaj jim je v prid iu kaj jim škoduje. In ako deluje kdo, bodi liberalec bodi kdo drug v nasprotnem, pogubnem smislu, treba odpora, odločnega, trdovratnega odpora!
V telesne ozire, v zemske zadeve ni ravno rečeno, da se utikaj Cerkev, ako pa je potrebno, — da, tudi v to se mora. Ako preti narodom nevarnost, gmotni pogin, treba jim pomoči pod vestjo, in ako ni nikogar drugega, ki bi to storil, mora Cerkev.
V današnjih časih je ravno to zadnje nujno potrebno. Isti, ki se postavljajo za voditelje in učitelje narodov, — liberalci,
—	so jim najhujši soviažniki. Kaj je liberalizem napravil v tem stoletju, koliko neizmerno je škodil narodom in tudi nam Slovencem samo v gospodarskem ozira, tega ni preceniti. Dosti povedano, je
upropastil vse delavske sloje in rodil soc. demokracijo; in dan na dan uvide-varno in spoznavamo bolj in bolj pogubne posledice v tem slučaju gospodarskega liberalizma. Da se prepreči popolen pogin in propad človeške družbe, je povzdignila Cerkev svoj glas, in slavni Leo XIII. dal navodila, kako rešiti preporno prašanje. Sredstva, s katerimi razpolaga Cerkev, so vspešna iu gotova. Ako se noče torej liberalna stranka prepričati o pogubnostl.svojih načel in hoče nadaljevati svojje -upropadajoče delovanje, ne ostaja pač, dmMga,/kakor da se mu napove bojMi^Th^pnje iu smrt! v prid ubogega Ijuc&lOT^«'-
Srečna’ torej. Cerkev, ako obvlada druge sloje, intfdj&eže v tem oziru nadvlado nad njimi- ul prali potlaCilši zlasti liberalizem!
Druga nadv^da, katere se hudo boje liberalci, obstoja v duševnem vodstvu. Gre se namreč za to, kdo vodi narod v duševnem oziru, kdo ga vzgajaj, kdo ga duševno hrani. Mislim, da ima v tem odločevati oni, komur je dana ta naloga in kdor razume to. Pod to točko spada ko-liker toliko tudi politično prašanje, zakaj ravno od političnega prašanja, od razmer, ki vladajo v državi, od dobrega, ki vodi vso državo iu ji je v temelj, je odvisen razven-telesnega duševni blagor naroda. Država, oziroma možje, zastopajoči narode imajo vso usodo državljanov v svojih rokah. Se ti določujejo, v koliko se upoštevaj vera v javnem življenju državljanskem, kaka bodi osobito vzgoja, kake naj bojo šole, i. t. d. Dolžnost vsakogar je torej, da gle(la na to in pripomore, da je tudi v teh ozirih vse najbolje, da se odda tolika naloga v roke takih, od katerih pričakujemo dobrega vodstva in .dobrih za-'konov. Kakor v celi mnogonurodni državi, ravno tako treba skrbeti tudi v posainnih narodih za dobra vodstva v prospeh narodovih koristij. — Liberalizem se je pokazal do sedaj v najslabši luči v vsej pogubnosti in nesposobnosti za toliko nalogo : nujno torej, da se kdo drugi potegne bodi glede državnega ali narodnega vodstva, da se odvrne iu prepreči popolni propad naroda ter se mu še začasno opomore ! Ako vidi liberalizem, da ni kos tej nalogi, tedaj odstopi in molči ali pa popusti dosedanja načela in okleni se pravili, ki jih nudi katoliška vera. — okleni se katoliških načel! Tukaj se glasi: Aut — aut: Ali si za to ali nisi. Ako si, dobro, deluj, ako nisi, pusti, nikdar pa ne izpodkopaj onega, ki dela prav!
Ako deluje krščanski duh dandanes v toliki meri, in napreduje v tem bolj in bolj, deluje tudi za to. ker vidi. da je potrebno ; ako bije proti liberalizmu krvav boj, ga bije zato, da uniči njegov pogubni upliv\ ako si s tem svojim delovanjem pribori nadvlado drugih stanov, je to popolnem naravno in tudi zasluži. Ne zasluži pa očitanja liberalnih mož in listov, da je katoliški duh, katerega imenujejo „klerikalizem“, poguben narodu, ker dejstva in stoletja govore drugače!
Liberalcem pa in njihovim listom ne kličemo drugega kakor to : Nikar si ne krinčite obraza, pakažite se vsaj enkrat može! „Čemu zlorabljati iu Izrabljati besede, imenujte, ako vže hočete boja, vsako stvar s pravim imenom, stopite javno in prostim licem pred nas iu recite nam: „Mi smo liberalci, vi ste klerikalci (kar je ravno to, kar kristijani) mi smo vaši odločni iti trdovratni nasprotniki in sicer zato, ker ste kristijani, ker imate krČšansko vero in načela ; mi smo proti tej veri in tem načelom, katera imenujemo na kratko „kltrikalizemu Borili se bomo vedno najodločneje proti vam a odkrito, moško, in tudi vas bomo spoštovali kot odločne in nevttrajene svoje nasprotnike Clara poeta, boni (linici!“ Tako ! Opomba : Lepo bi bilo to. ako bi bilo mogoče, da bi liberalec kot resničen liberalec mogel kdaj tako govoriti in delovati I
Politični pregled.
Zastopniki češkega naroda in vlada. Glede ua stališče, ki naj zavzema češka državnozborska delegacija uapram Thunu, zatrjujejo radikalni krogi, da bodo pri prihodnjem parlamentarnem zasedanju resno zahtevali od vlade, naj jim pojasni, kaj misli z zahtevami češke državnozborske skupine. To naj bi bilo njihovo zadnje vprašanje v tej zadevi. Radikalni češki krogi so pripravljeni izvesti takoj skrajne posledice, ako ne ustreže vlada njihovim postulatom. Tudi slovanska potrpežljivost ima svoje meje, česar pa baje nočejo nekje limeti.
Vojsko med Nemčijo j n Ameriko so naznanjali zadnje dni ameriški listi. To vest naj bi bil izjavil sam ameriški admiral Dewey, ki se je pred kratkim mudil v Trstu. Tej raci ne verjame noben resno misleč politik, marveč zre za to izjavo samo namene nekaterih nemških poslancev, kateri bi hoteli s tem uplivati na zastopnike v nemškem državnem zboru, ki nočejo slišati, da bi se pomnožila nemška mornarica.
§ 14emn se narekuje boj od vseh stra-nij. Povsod se kujejo protesti proti temu paragrafu in proti sedanjemu postopanju Thunove vlade. Mnogi občinski zastopi so sklenili, da nočejo sodelovati pri zakonih, ki se uveljavijo potom § 14.
Služabniške plače se bodo vendar enkrat preosnovale. Izboljšanje služabniških plač bo pa le začasno, ker še vlada ne more stalno s §. 14. določiti ničesar, kar bi trajno obteževalo državni zaklad, Ta naredba bo proglašena, kakor se poroča, na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta in stopi v veljavo 1. septembra.
V	Belgiji je odstopilo ministerstvo Vau den Peereboom in konservativec Smet de Nayer sta dobila nalog, da soslavita nov kabinet.
Dreyfusova pravda se je pričela v ponedeljek 7. avgusta. Trajati bi znala ta zanimiVa obravnava kaka dva tedna. Zagovornika Dreyfusova sta odvetnika Labori in Demange. Je pač že skrajen čas, da rešijo to vprašanje, ki muči že tako dolgo francoski narod in vse či-teljstvo.
Mirovna konferenca v Haagu je, kakor smo poročali, že zaključena. Dolgo so se posvetovali modli možje, potratili mnogo časa in denarja, a vendar zre človek tako uezaupno za njimi zdaj, ko so se od posvetovanj napotil* vsak na svoje mesto. Uspehov ni, sklepov tičočih se zmanjšanja neznosnih bremen, s katerimi tišči človeštvo k tlom nesrečni militarizem, tudi ni ; — sedaj pa razmišljaj o pomenu te konference in v uadejali, ki jih je vanjo ztavilo Človeštvo. Ruski car ni plač pričakoval samih sej in posvetovanj.
Francoski zunanji minister Del-cassč je dospel v petek popoludne v Petrograd in obiskal takoj grofa Muravjeva. Kakšen namen ima ta pohod, o tem ugibajo raznovrstno razni listi. Naglasa se med drugim tudi to, da se odpove v kratkem ruski car Nikolaj vladarstvu, in to skrbi Francijo, ki j« v prijaznem razmerju, z Rusijo. Kakšnega menenja bo naslednik Mihael, tega ne ve še nihče.______
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Na Homcu v Vodicah iu Tunicah so občutili precej dolgo trajajoč potres.—Pri Cerkljah je gorela
5.	avgusta vas Vapolje. — Na Bledu je daroval 30. juliji blejski domačin, č. g. Alojzij Wester, novo sv. mašo v cerkvi M. B. na otoku. — Duhovne vaje z i učiteljice bodo tudi letos v Ljubljani v ur-šulinskem samostanu od 3. do 7. septembra. — Pri Krškem bodo strelne vaje 9. 12. in 14. avgusta. — XIV. redna velika skupščiua družba sv. Cirila in Metoda 86 je vršila 3. avgusta na Vrhniki. — Vodstvo kmetiške šole grmske je postavilo že tretjo postijo za streljanje proti toči.
—	V Ornem Vrhu je gorelo pri hišarju
Jakobu Kupriku. Zažgali so otroci, škode je 600 gl. — V Ljubljani se snuje tamburaški zbor slovenskih delavk. — V Kamnik je došlo letos 295 tujcev, ki so iskali zdravja v tamošnjem kopališču. —
V	petek je pogorel v Jesenicah hlev Jan. Jensterle. — Potres so čutili v soboto v Šmihelu nad Pliberkom, v Celovcu, Tržiču, Radovljici.
Na Štajerskem. Zveza slovenskih posojilnic v Celju je sklicala 30. p. m. v Celovec shod koroških posojilničarjev. — Kovač Možina je zabodel 30. m. m. pisarja pri okrajnem glavarstvu, J. Lipuša.
— Ustrelil se je upokojeni nadzornik straže v kaznilnici v Kopru, Auton Žu-želj. Pokojnik je imel več odlikovanj ; star je bil 57 let. — Nadučitelj na okoliški šoli v Mariboru in urednik »Popotnika", g. Mih. Nerat, je dobil naslov ravnatelja. — V Št. Jurju na južni železnici je povozil vlak železniškega čuvaja Franca Dobvišeka. — Pri Zidanem mostu je utonil v Savi sprevodnik južne železnice Flucher. — V Ptuju dobi ta-mošnje „Občno vojuo društvo" novo zastavo. Blagoslovil bode zastavo sam presvetli pospod knezoškof dr. Mihael Napotnik. — Toča je napravila veliko škode v vinogradih okoli Skocijana in Šmarjete.
— Za nemške sadjarje na Štajerskem je imenovan od poljedelskega ministerstva za poročevalca gled6 sadjarstva baron Ecker, mož, ki ne ume slovenščine, ki mora biti torej napram Slovencem nem Nemec. Mož se zato ne bo mogel poučiti o razmerah med Slovenci na Štajerskem.
— V Št. liju pod Turjakom so ustanovili kmetijsko zadrugo.
Na Koroškem. .Zlato mašo je daroval v Št. Juriju nad Celovcem preč. g. duh. svetovalec in župnik Mihael Možič.
— Pri Kikarjivasi cenijo škodo vsled nesreče na južni železnici na 200.000 gl. Promet je na tej progi zopet otvorjen.
— Beljaški nacijonalni občinski svet je sklenil krstiti podaljšano Šolsko ulico za „Bismarck-Strasse“. — V celovškem mestnem svetu sta odložila občinska svetnika dr. Abuja in deželnosodni svetnik Dorflinger svoja mandata radi nekega sklepa Bismarkovih častilcev. — V Slov. Plajbergu so pri zadnjih občinskih volitvah zopet v vseh treh razredih zmagali nemčurji.
tgražba sv. Bohorja,
Rojak um »vojim naznanjamo vesele novice, da je število udov družbe sv. Mohorja tudi letos napredovalo! Naša družba šteje namreč 78.103 ude, t. j. 972 več, kakor lani, in G563 več, kakor predlanskem. Vidimo torej, da število M oho-rjanov stalno raste; — naj tako ostane i v bodoče!
Udje se razdelelžpo škofijah tako le;
1. Goriška .... 8.904 t. j. več 72
2. Krška .... 6.227 „	„	424
3. Lavantinska. .	.24.806 „	„	364
4. Ljubljanska . . . 30.742	„	mauj	149
5. Tržaško-koperska .	3.988	„	več	103
6. Sekovska ....	525	„	manj	65
7. Somboteljska . .	316	„	več	3
8. Zagrebška . . ,	568	„	„	4
9. Senjska ....	214
10. Poreška . . .	.	111
11. Videmska ....	197
12. Djakovašk ...	47
12.	Bosenska. . . ,	227
14. Razni kraji ...	318
15. Amerikanci , . .	790
16. Afrika in Avija .	12.'*
8 7
33 57
«	„	72
„ mani 7
n
}■
LISTEK.
DOBRO SERCE.
(Črtica iz mladosti f grofa Chambord-a)
Če so bližamo solnčni Gorici, že od daleč zagledamo na prijaznem hribčeku samostan očetov frančiškanov, z majhno, ali krasno cerkvico, ki jo narod imeauje „kapelau, d.ngim je pa ta kraj znan pod imenom KuManjevica. Gotovo je še vsak, ki je prišel v Gorico, šel tudi k tej cerkvici, da še iic».oliko pomoli, saj n«š narod je zelo veren, tudi, in da se navžije krasnega razgleda, ki se tukaj odpira gledalcu. Ali ii>s vimo to, še nekaj drugega vabi vsak. k tej cerkvici, namreč krasna grobnica šesterih članov francoske kraljeve rodovine Bombonov, ki pod to cerkvico mirno počivaj'* po nndap<>lnem zemeljskem .lopotovanju. .Mej drugimi sta tukaj pokopana tudi kralja Karol X. in Henrik V. imenovan grof Šatnbord (Chambord).
Henrik V., grof Šambord.je bil rojen v Pariza 29. septembra 1820 po smrti svojega očeta vojvode iz Berry.
Izkaz kaže, da je družba najbolj napredovala v krški škofiji (424), v lavantinski (364) in tržaško-koperski (103). Nazadovala je najbolj v ljubljanski (149).
V	drugih je ostalo število nekako na isti visočini kakor lani.
Da smo tudi letos dosegli toliko uspeha, zato gre zahvala najprej Bogu. ki je zopet tako oči vi dno blagoslovil naše delo, dalje požrtvovalnim poverjenikom, ki delujejo z rodoljubnim trudom za družbo ln vsem, ki so ji kakorkoli pripomogli k lepemu napredku. Iskrena hvala vsem !
Udom se bode torej letos razdeliln vkup 468.618 knjig.
Rokopisov je družbenemu odboru v miuulem letu došlo nad 55, V seji dne 5. jul. t, 1. je odbor sprejel sledeče:
1. Fr. Malograjski: „Za srečo-“ Obširna povest.
2. Anton Medved: »Krivica in dobrota." Igra v treh dejanjih.
3. Dr. Jan. Ev. Krek: „Božji blagoslov." Povest.
4. Fr. Finžgar: »Dovolj pokole." Povest,
5. J. Kostanjevec : ,, Za denar.“ Povest.
6. Fr, Ks. Meško: »Norec.“ Slika iz vasi.
7. P. Bohinjec: „Pri moji kokoši/' Sličica iz naroda.
8. J. M. Dovič: »Izkoriščevalci.11 Dogodbica.
9. Podravski: MDobro se je izvil." Dogodbica.
10. Dr. A. Pavlica: »Sv. Gora pri Gorici." Opis.
11. Jurij Trunk: »Žganje — naš sovražnik."
12. Neimenovan: „Novi civilno-pravd-ni red."
13. A. Obreza: „ Kako plačujmo davke."
14. Frančišek Podbor: „ Krmljenje z fosforo-kislim apnom."
15. Isti: „Gosqodarske drobtinice*"
Dalje sta se sprejela obširna rokopisa;
16. Dr, Andrej Karlin : »Priprava na smrt ali premišljevanje večnih resnic." Spisal sv. Alfonz Marija Ligvorski.
17. Dr. Anton Medved: »Anton Martiu Slomšek, knezoškof lavantinski." Spominska kniga ob stolotnici njegovega rojstva.
Za prihodnie leto (1900) pripravlja odbor Mohorjanom že sedaj lep knjižni dar. Izdali bodemo II, zvesek „ Slo venske Pesmarica", ki se je že od mnogo strani zahteval. Lepo okrašeno knjigo „Anton Martin Slomšek-, Ligovrijevo »Pripravo na smrt* idt. — Odbor se nadeja, da bode tako družbi ohranil stare ude ter privabil še prav muogo novih! To dal Bog!
Dopisi.
Iz gor. (7. 8.) Po naklučju mi je
V	roke prišla 6. številka Prim. lista II. tečaja z uvodnim člankom: Politika strasti, ki se tako začenja: „Na nobenem polju ni treba bolj mirne krvi, ko v politiki. Mirna kri, zdrava kri. Komur ni dalo nebo treznosti, naj bi se nikoli ne lotil politike. Strastni ljudje so najslabši politiki, ki desetkrat toliko prederejo, ko sezidajo. Včasih tudi sebe uničijo".
Poglejmo za deset let nazaj! Sredi te dobe so bili po Goriškem razni shodi. Dne 15 julija 1894. so bili volilci v Bolcu zbrani. Tedaj se je drznil nek župnik na lastno roko preč. g. narodnega
Mladi Henrik se je od začetka imenoval vojvoda iz Bord6-a (Bordeaux) ko se je pa njegov ded Karol X. odpovedal kraljevske časti, dobil je Henrik kraljevski naslov, ali prestola veuder ni nikedar zasedel. Vsled znanih političnih homatij je zapustil Francosko, ter prebival po raznih krajih, od leta 1875—1883 tudi v Gorici v Bockmaunovem letovišču. Po smrti, ki ga pa ni dohitela v Gorici, bil je pripeljan nazaj v Gorico in sedaj počiva na Kostanjevici. Toliko iz življenja tega vsem priljubljenega moža, čiger dobro serce je bilo sploh znano. Da je pa v resnici tako, nam najbolj pojasni sledeča dogodbica.
Ko je bil pokojni grof star 6 let, se je že moral učiti lepo pisati. Pa sedeti pri mizi iu delati črke, mu ni posebno ugajalo. Kaker večinoma vsak otiok, tako je tudi on vedno mislil le na igrače iu skakanje. To pa kralju Karolu X., ki je večkrat pogledal delo svojega vmuka, ni bilo po volji in zato je moral mladi vojvoda iz Bord6-a marsikatero preslišati od dfda, zraven pa še od svojega starega učitelja. Ali Henrik ju je znal pomiriti z ljubeznivim pogledom in z oblju-
voditelja in tovariše razžaljen prositi, da bi se popolnoma ločili od »Soče".
Vsled tega smelega koraka vsulo se je vse mogoče nanj, — da je mnogo gmotno, in še veliko več moralno trpel. Ceiih pet let je bilo treba Čakati in trpeti, da je prišlo do nasvetovane ločitve. ZatO se lep6 urneje beseda zadnje „Gorice“; ki pravi: Žal, da so naši voditelji bili preveč potrpežljivi ter pustili, da je šel plevel v cvetje14.
Lah pravi: »Meglio tardi, che mai".
Iz Doline. Odbiti protest. Nedavno je naša občina protestirala proti nepotrebnemu in nezakonskemu dovoljenju novih žganjarij v naši občini. Postava veli, naj se privoli na petsto prebivavcev le ena žganjarija. — Vas Dolina in Krogle štejeti le okoli tisoč duš, imata pa štiri žganjarije. — Pretekli mesec pa je spet dobil en kmet dovoljenje, da odpre eno novo tako prodajalnico v eni bližnji vasici, t. j. v Sočerbu, ki ima le 40 številk. — Se ve, naša občina je protesti-j rala, vse pa je bilo zastonj. Da le pride davčni denar skupaj, potem pa je yse dobro.
Začeto delo pri poravnavanju tal in vode v dolinah Korpa in Mačkule lepo napreduje. Po tolikih prošnjah so končno začeli telati in osipati in ravnati vodo v imenovanih tolinah, katere so bile do sedaj veliko od vode poškodovane. Sicer bi delavci še bolj pogumno in vs-trajno delali, ako bi se jim kaj povišala vsakdanja plača (en goldinar, nekaj čez), in ako bi se taka plača delila vsak te> den, ne pa vsak mesec, kakor do zdaj. Delo je samo po sebi res težavno, zato se pridobi le malo delavcev, kjer se podajajo najši v Trst v tovarne.
Javni plesi ne le ob nedeljah ampak tudi ob ponedeljkih razjedajo ne samo gmotne, ampak tudi dušue moči naše revne mladine. Veliko bolje bi bilo. ako bi se združila pevska društva različnih krajev, in bi se gojila bratovska ljubezen ; tako bi se ne potrosilo toliko denarja.— Letos n. pr. bi morali tukaj praznovati dvajsetletnico sl. tabora, zdi se pa, da ima naša mladina vse druge misli. —
Vsi pričakujejo željno rešitve prošnje za ustanovitev državue trtnice v občini Doliui. — Bog daj, da bi bila rešena v kratkem in ugodno !
Iz Rihemberka. Dovolite g. urednik par vrstic v Vaš list, saj tako iz naše doline so redki dopisi; sedaj pa ko nas je N. Eks. gosp. c. kr. namestnik počastil še svojim pohodom, moramo svetu naznaniti, da se obč. očetje res pri vsaki priliki trudijo za naše občue koristi.
Na dan prihoda N. E. je naš župan v navzočnosti gosp. županov iz Šmarij in Gaberja podal kar tri prošnje N. Ekscelenci : za farno rihemberško cerkev, ki se uže od 1. 1832. na novo zida, za dovršenje dela pri okrajni cesti Komen — »Ravnjak" — in za nadaljevanje dela »braniške ceste. Braniško dolino je župan razkazal Nj. E. iz grada g. grofa Lan-thieri-ja, cesta »Ravnjak" pa na licu mesta po vsej cesti, ki je še v delu. —
Danes pišem z nade, da se bode cesta po Ravnjaku na državno podporo hitro delala, in ravno tako, da se razpiše dražba dela še dveh mostov na braniški cesti »Lisjakovše" in »Jevančk", — kakor tudi dela ceste od Šraarnske poti — Lisjaki — Hmeljaki za 11.000 gld.—
Moram še omeniti, da pripomorejo, ko se prične delo te ceste, občine Gaber-je s 500 gld., Šmarje s 600 gld. in Ri-hembark s 600 gld. tako, da cesta bi
bami pridnosti, ter ju tako zopet spraviti v dobro voljo.
Nekega dne pa svojega dobrega učitelja nikaker ni mogel vdobrovoljiti, če tudi se je na vso moč trudil; učenik je bil bolj in bolj žalosten, d&, mladi princ je videl večkrat celo solzo v njegovih očeh. Zastonj ga je Henrik povpraševal po vzroku, učenik mu ni hotel naravnost odgovoriti. Vzrok njegovi žalosti je slednjič zvedel mali Henrik od nekega kraljevega služabnika. Učiteljev sin je namreč iz lahkomnosti naredil 1000 frankov dolga, ki ga pa oče ni imel s čim plačati. Od tod torej žalost. Ali glej, tu se je pokazalo dobro serce mladega princa. Drugi dan prizajuterku reče on z ljubkim glasom Karolu X.: »Ded, ali bi mi da! nekaj lepega, če bi jaz celi teden prav lepo pisal ?“
»Da, moj ljubček!* odgovori mu ta. »Ali mi boš dal 50 Luisdorov ?*• — „50 cekinov ? To je muogo! Cernu ti pa bodo ?“
»Tega pa ne povem, za zdaj je to še moja skrivnost."
Smehljaje se mu je obljubil kralj to veliko vsoto, če bo res lepo pisal.
bila stem v 1. 1900. odprta, varna pred povodnijo, še bolj pa pred silovito burjo.
Gotovo ne bode ta cesta še po ce-lej cesti s tem popolnoma izdelana, ker ostaue semtertje še kaj za zravnati in razširiti, a stavimo upanje glede toga dela do visoke vlade in našega vis. dež. zbora.
Res je sicer, da so pred leti oblju-bovale občine večje doneske, toda trtna uš, rosa, oidijum in Bog vedi še kaj, so izvršitev obljub onemogočle, kar bode gotovo in mora biti znano visoki vladi, ki z ozirom na to podeljuje semtertje podpore.
Tukaj nam je vlada pripomogla do naprave amerikanske trtnice, o kateri mora vsakdo preprišati se, da se vzgledno zderžuje. — C. kr. kmetijško društvo je razdelilo tudi letos bolj vzglednim trto-rejcem darila in svetinje. (Bilo je rečeno, da dobijo darila bolj ubožni, vsled tega niso nekateri srednji posestniki predložili prošenj; splošno se vse priložuje čez to razdelitev).
Visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo je na prošnjo tega županstva sedaj razpisalo 10 premij po 50 gl. manj premožnim trtorejcem županstva rihem-berškega, ki so zarodili in vcepili najma-nje 7« orala amerikanskih trt. Prošnje je predložiti po županstvu do 22 avgusta t. 1.
O teh premijah upamo, da bode se sedaj ravnalo po razglasu vis. ministerstva, ter da bodo naši prvi občinski zastopniki imeli besedo priporočati manj promožne vzgledne trtorejce za darila, ter le takim potom jim bodemo klicali slavo za njihov trud in delovanje.
Pravicoljub.
Iz Štanjela. Zvonenje, pokanje s topiči, slavolok, zastave so pričale v nedeljo, da se mora goditi v starem mestu Štanjelu na Krasu nekaj posebnega. In res jo bilo tako. Štanjel je praznoval redko slavnost, da se je do visoke duhovniške časti iz njegove srede pospel mož, v katerem zreta cerkev in narod odločnega branitelja svojih pravic. Na kratko povedano, g, Jože Abram je imel novo mašo.
Ob 10. uri se je podal g. novo-mašnik v spremstvu svojih domačih, duhovščine in gostov v c^kev, kije po sedanjem g. kuratu Štranca z ju dobila kaj lepo notranje lice. Po odpetem „Veni Cre-ator" je bila propoved, in sicer je pro-povedoval dr. Krek. Ljudstvo je pazno poslušalo dobro znanega prvoboritelja za ljud. pravice. V krasnem primerjanju človeških telesnih potreb z njegovimi duševnimi, katerim najdemo pomoči in utehe v sv. zakramentih, je govornik zbudil veliko zanimanje in napravil globok utis.
Sledila je maša. Petje je bilo, ako uvažujemo moči, s katerimi razpolaga organist in pevovodja, tako rekoč dob. Prirs-znati je morai vsak, da so napravili pevci in pevovodja, kar so mogli. G. novo-mašnik je daroval Vsemogočnemu svojo prvo daritev jako mirno, lepo in zbrano, kar ni v toli ganljivem in slovesnem momentu vedno lahko. Z zahvalnico »Te Deum" in blagoslovom je bil zaključen slovesni cerkveni del.
Pri drugem delu novomašniškega slavja, pri obedu so govorili dr. Krek, g. dekan Lukežič, g. kurat Štrancar in dr. Največ zabave in zanimanja pa je zbudil č. g. Šlunder, ki je večkrat govoril v verzih kar tako, kot da jih ima v rokavu. —
Bilo je spomladi. Mladi vojvoda je takoj začel trudapolno delo. Sedel je pri oknu in pisal. Krasno solnce ga je milo vabilo, da bi šel na čisti zrak, ptički so krasno prepevali, slišal je veseio vpitje izgrajočih se otrok, pa za vse to se ni menil. Tiho je sedel pri zvezku in se skrbno trudil, da bi v resnici lepo pisal. Napredek je bil občudovanja vreden. Zastonj se je trudil stari učitelj, da bi spoznal, kaj navdušuje mladega vojvodo k taki priduosti. Koncem tedna pa je Henrik hitel dedu pokazat sad svoje pridnosti. Kralj Karol X. mu da ob* ljubjenih 50 cekinov radoveden, kaj bo Henrik storil ž njimi. Mladi princ pa teče v sobo k učitelju in mu ves vesel izroči 1000 frankov z besedami: »Tukaj, moj dobri učitelj, je plačilo za mojo pridnost. Le zato sem bil tako marljiv in pazljiv, da sem Vas mogel rešiti velikih skrbi."
Kako je bil njegov učitelj vesel si lahko mislimo.
Tako dobro «rce je torej že ko majhno dete imel knez, ki so se ga Francozi tako branili imeti na prestolu.
Ostal je le spomin. In v spomina na to slavje kličemo novomašniku, naj ga Bog ohrani dolgo v prospeh cerkve, v srečo ljudstva in ponos naroda! Živel!
H ® ¥ S C 8.
0. g. Dermastia je odpotoval na Krk k Presv. g. dr. Antonu Mahniču.
Zlata maša. Veleč, gospod Častni kanonik, konzis. svetnik in vpokojeni kne-zoškofijski kancelar Martin Pogačar je obhajal 31. julija 1899. petdesetletnico svojega posvečenja v duhovnika.
Nova maša. V nedeljo, dne 6. avgusta je praznoval vrli Solkan znamenito slovesnost ki se je napovedala z zvonenjem vže ves teden. Iz njegove srede izišli č. g. Ciril Metod Vuga je mamreč ta dan pel svojo novo mašo. Solkan se je ta dan res pokazal, kako <časti svoje ljudi, zakaj lahko rečemo, da je bila vsa vas praznično in slavnostno okrašena in ne samo ceste, po katerih je bil sprevod, cerkev in kraj slavnostnega obeda. Slovesnost sama se je izvršila kar najbolje, slavnostni govornik, č. g. I. Dermastia je govoril krepko in lepo; — govoril je, kakor zna on ! Ta dan je bil res dan čistega, nekaljenega veselja za č. g. novomašnika stariše, sorodnike in znance, prijatelje in sploh za vse povabljence in solkanske vrle Občinarje. PrepiiČan 3em, da ostane vsem tudi spomin na ta dan vedno lep kakor je bil dan sam. Posebno pa želim č. g. novomašniku, da bi vedno z veseljem in ponosom zrl v duhu na ta sveti dan in da bi ga ljubi Bog ohranil Cerkvi in narodu še dolgo vrsto let v dušnem in telesnem zdravju ! Živel Ciril!!
Prvi podučen shod „slovenskega vzajemno-podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Gorici" bo začekom meseca septembra v slovenski kmetijski šoli. Dnevni red bomo kasnejo naznanili. Tega shoda se bodo lehko vdeležili tudi vunanji kmetje.
Cerkvena umetnost. Zadnja leta so začeli po naših gorah cerkve slikati. Naj spomnim le na Kobarid, Libušnje, Volče, Podmelec in, kot poroča 22. št. Pr. L., na Gor. Trebušo. Kakor videti, so dobili ljudje veselje za slikane cerkve. Gotovo je dobro zuamenje, da so se jeli zanimati za cerveno umetnost, saj vemo, da versko življenje spi. kadar ljudem ni mari za cerkveno umetnost. Veuder pa nas to novo zanimanje za cerkveno umetnost nekako skrbi.
Da nas po pravici skrbi, pridite n. p. pogledat, kako je poslikana farna cerkev v Volčah (delal Fr. Seljak), ali pa v Pod-melcu. Tukaj je na stropu podoba Dobrega Pastirja. Ko so jo ljudje prvikrat videli, so dejali : to niso ovce, to so srne: Ljudski glas, božji glas ! In v Pod-melcu je »slikal" Fr. Seljak, preden je odšel v Trebušo. Zato ne umemo kako more dopisnik iz Trebuše trditi, da je Fr. Seljak v zadnjih letih dovolj napre doval, da mu lahko zaupamo slikanje vsake cerkve. A ni nam namen prerekati se s trebuškim dopisnikom, niti ocenjati Fr. Seljaka, povejmo raje par splošnih resnic.
Pri cerkvenih delih pride slikanje zadnje na vrsto. Prvo je stavba, drugo oprava, tretje še le slikanje. Zdaj mi pa pokažite v naših gorah cerkveno stavbo, ki bi zaslužila, da jo umetnik poslika! In če jo najdete, Volče, Podmelec, Trebuša ne bodo. In cerkvena oprava? O jej !
Slednjega rodu naloga je skrbeti za dostojno cerkveno opravo. Tukaj bi rad eno povedal na adreso društva vodnega češčenja v Gorici, pa počakajmo razstave. Kdor pa zna eno ped naprej misliti, naj svetuje, da bodo naši zanamci zidali cerkve, ki bodo imele stene za shke^ Vse drugo je izgubljeno delo in zavržen denar.
Dijaška veselica v Tolminu. O
tej posnemamo iz „SoČe" to-Ie: „Po ve-
•xCli L- ^ bila nek unicum Ur.) je pričel živahen ples, katerega je otvorila gospa Albertina dr. Trillerjeva; ples je trajal do poznih ur.
Udeležba pri tej veselici je pokazala, da naši abiturijentje uživajo dokaj simpatij pn našem občinstvu, dijaki pa •so pokazali, da te simpatije tudi zaslužijo, irud, kateri so imeli s prireditvijo veselice, ter izvajanje iste kaže, da ti mladi gospodje imajo dokaj eneržije in resne volje, in iz te mladine, — našega upa, — postanejo možje, uneti za resno, pozitivno delo, možje, kakoršnih naš narod na Go-
riškem potrebuje v obilici. Po začrtani poti naprej bodite v blagor našega toliko zatiranega naroda! Pokazali ste, da imate smisla za to dovolj! Zato: Slava Vam m Vašim podpirateljem, - kateri Vam ne odtegnejo roke, da dosežete svoj cilj !*
Da, mladina je naš up in narod pričakuje od nje pomoči, povzdige, rešitve. Do te rešitve ga more dovesti samo resno, vstrajno, pozitivno delo. In narod, ki je na vsej črti ukovan v okove, potrebuje na vsej črti pozitivnega dela. Kaj pa naj znači to: pozitivno delo ? Dandanes se pojmi tako mešajo, da treba res skoro vsaki besedi komentarja. Pozitivno delo bi imenovali delo, ki ima stalne in blagodejne uspehe, delo, ki pomore faktično onemu, kateremu velja, delo, ob katerega učinkih se čuti povzdignjenega, utrjenega oni, bodisi narod ali pojedina oseba, katera je bila pred tem delom potrebna tega dela.
Pozitivno delo se mora torej ravnati po potrebah, ki jih ima kdo. O potrebah našega naroda ni potreba, da bi tukaj razpravljali, ko so znane vsakemu, in gotovo tudi gg. abiturijentom, — „našemu upa". Ranam treba primernega leka, primernega zdravljenja, ako nočemo, da se še bolj razpalijo, shujšajo in tako uničijo telo, katero razjedajo. Gospodje abiturijentje so se veseljačili celo popoldne, plesali do poznih ur in so pokazali, — kakor piše »Soča", — „dokaj eneržije in resne volje in iz te mladine, — našega upa, — postanejo možje, uneti za pozitivno delo, možje, kakoršnih potrebuje naš narod**.
Da se nas ne bo napačno sodilo, naj omenimo takoj, da nimamo ničesar proti temu, ako se gg. abiturijentje po dolgih osmih napornih letih na gimnaziji po vesele in si raz vedre utrujeni duh. Ne, mi jim to iz srca privoščimo in želimo, naj bi nikdo po taki zabavi ue imel ni fizičnega ni moralnega mačka. Protestujemo in odločno zanikamo pa, da bi bilo to. kar so gg. abiturijentje napravili v Tolmimu, kako — pozitivno delo. Obžalujemo, da se gg. abiturijente s takimi sicer laskavimi dopisi, kakor ga je prinesla „Soča“, nekako prepričuje in jim usiljuje misel, da je taka veselica s plesom do poznih ur — pozitivno delo, ki naj služi v blagor našega toliko zatiranega naroda. Tako naziranje in usiljevanje takega nazirauja je napačno in narodu škodljivo !
Gg. abiturijentje, Vara na srce resno besedo I Narod slovenski, kateri naj bi moral po nakanah in navalih nasprotnikov izginiti v morju tujine, zre na Vas proseč, željno pričakujoč od Vas gotove rešitve. Z delom, ne s frazami, ki le slepč in škodujejo, je mogoče rešiti narod. Širna polja leže pred Vami, prostrani delokrogi Vašega prihodnjega delovanja. Na vseh poljih treba narodu delavcev, povzetnih, požrtvovalnih delavcev. Pohitite torej vsak ua svoje polje, v določen si krog svojega delovanja, in pripomorite narodu dejanski do povzdige in procvita. Vaše delo naj sloni na trdnih tleh, na neomajljivih pravih načelih, ker le iz dobrih tal je pričakovati dobrih sadov. Z Vami Bog in sreča junaška ! Pokažite narodu, da umete prav, kaj je pozitivno delo, ker le po tem Vas bo narod sodil in presodivši vas ali po alil ali obsodil!
Novo slovensko dramo je spisal profesor Stritar na Dunaju. Drama se imenuje „Logarjevi“ im je spisana v petih dejanjih. Kakor čujemo, izide to delo v posebni knjižici.
Vreme. Zadnje dni je zavladala neznosna vročina skoro po vsej Evropi. Razna meteorološka opazovanja so dognala, da ni bilo v mnogih krajih že nad 50 let take vročine, kakošna je ravno zdaj nastopila.
V Višnjami v Istri je razpustilo c. in kr. tržaško namestništvo občinski zastop. Vladi ni ljubo, da je pred kratkem pri zopetnih volitvah v prvi razred zmagala hrvatska stranka. Se bomo morda čudili temu koraku ? Ne. Čudno bi bilo, ako bi vlada ne bila storila tega koraka; je že tako, vedno po starem.
Imenovanje. Gospod Ivan Budin, policijski svetnik v Trstu, je imenovan višjim svetnikom pri ravnoistem redarstvu.
Tombola v Št. Petru. Za cerkvijo na travniku je priredila „Slovenska zveza** Št. Petru 30. m. m. javno tombolo. Ljudij se je zbralo do 3000. Po peti uri je pričel koncert vojaške godbe in proti 6*/t tombola. Vseh skupaj je bilo izkli-canih 43 številk. Činkvino so dobile štiri osobe. Po tomboli je bil koncert z zabavo v prostorih »Kmetijske zadruge", kjer se je tudi pelo. Zvečer je bila tudi kaj lepa razsvetljava, umetni ognji so čarobno razsvetljavah temno noč. Gledč na uspeh treba iripomniti, da je bilo prodanih vse pre-naio srečk. Taki nameni zahtevajo večje požrtvovalnosti.
Car Nikolaj in ljudska izobrazba.
STa cesarjevo povelje priporoča minister za ljudsko izobrazbo ustanovitev konvik-;ov za praktično delovanje dijakov in di-aškili konviktov pod vodstvom profesorjev. Za konvikte je nakazanih 3,262.000
rubljev, za prve zavode pa letnih 32.400 rubljev
Predsedstvo republike San Domingo je^ prevzel po zavratnem umoru generala Neureaux-ageneral Fignero. Ljudstvo ni ž njim nič kaj zadovoljmo, zato prorest.uje in ruje proti njemu.
Proti agitaciji „Los von Rom“ so priredili 31. m. m. tirolski katoliki impozanten shod. Nad 13.000 zastopnikov iz vseh krajev nemškega Tirola je prihitelo na shod, kateremu ie predsedoval poslanec dr. Wackernell. Shod sta pozdravila med drugimi tudi kardinal Haller in deželni glavar Ebenhoch; 25 godeb je poveličevalo shod, na katerem so se vsi ogre vali za staro geslo: „Za Boga, cesarja in domovino**.
Komedija razkralja Milana Belgradu se nadaljuje. Žal, da z.ahteva ta kruta, samovoljna komedija, ta nesroča srbskega naroda, toliko žrtev. Ali kakor ne more krivica dalj časa slaviti svojega slavja, tako se tudi Milanova spletkare-nja razkrink ujejo Čim dalje bolj. Mnoge, katere je nagli sod obsodil v večletno ječo, so spoznali za nedolžne, in ako jim niso še vrnili prostosti, bodo to morali storiti v kratkem, ako ne najde Milan zopet dovolj propalic, ki mu zastavijo hrbet in ga za hipec nekoliko obvarjejo »opravičenih** sumničenj.
»Dom tržaških Slovencev**. Z lastnikom prostorov »Pri zelenem hribu", g. Koslerjom iz Ljubljane, so sklenili tržaški rodoljubi pogodbo za pet jet. Pogodbo je podpisal dr. Gregorin v imenu »Čitalnice", „Del. podpornega društva", »Kola" in posojilnice. Tudi „Sokol“ dobi v tem domu prostore. Torej, — tako koč tržaški^ »Narodom dom".
Ceski visokošolci so dospeli včeraj ua svojem znanstvenem potovanju v Celje. Umeje, se, da so prijazni celjski nemčurji ukrenili vse, da bi zabranili ta pohod, ki bi nekoliko (!) očrnil sijaj celjskega nemštva.
Nesreče. Pri Sjekovcu na Savi je zadela ladija »Hungaria" ob tovorno la-dijo, ki je bila naložena s kalcijevim karbidom. Radi silnega udarca se je karbid unel in ladija razletela. Škoda znaša 100.000 gld., poleg tega so utonili še trije brodarji. — Pri Carabelli v Floridi so se vsled velikega viharja razbile štiri la-dije. Tudi mesto samo je skoro popolnoma uničeno. - Blizu Lesiue seje razpočil preteklo soboto so parni kotel na ladiji »Adler"; pri tein so bili ubiti štirje pomorščaki in pomorski častnik pl. Grabmayer. — Strla je udarila 31. m. m. v hišo g. Jagodnika v Tominjah na Notranjskem. Hiši dveh posestnikov sta pogoreli do tal z vsemi gospodarskimi poslopji. —■ Pri Reki so utonili trije podčastniki in dva mornarja. Zvornila se je namreč ladija, v kateri so se vozili.
Nemiri. V AVeissenfelsu je prišlo med češkimi in nemškimi delavci do velikih nasprotij in konečno do spopadov. Trije Čehi so smrtno nevano ranjeni, 16 je težko ranjenih, mnogo pa lahko poškodovanih. Osem nemških delavcev, ki so provzročili poboj, so deli pod ključ.
V državnem proračunu za prihodnje leto so nastopni novi izdatki :
4.000.000 gl. za zvišanje oficirskih plač,
4.000.000 za zvišanje plač državnim slugam, 3,o00.000 gl. za železniške uslužbence, 1,000.000 gl. za finančno stražo in orožnike. Jako lepo, toda kje so drugi tudi potrebni stanovi, kje je ostal naš kmet ? Njega ni!
Visoke šole na Ruskem. Da bi se ne prenapolnile visoke šole v Petrogradu in Moskvi, so sklenili, da se ne sme, počenši od prihodnjega šolskega leta, sprejeti v te šole nobenega dijaka iz drugih šolskih okrajev. Absolvirani dijaki srednjih šol morajo osled pohajati visoke šole, ki obstoje v onem šolskem okraju, v katerem so dovršili srednje šole.
Iz Amerike v Evropo. Statistično dokazano je, da je prišlo letos v mesecih maju in juniju 40.000 oseb iz Amerike nazaj v Evropo. Gotovo bi se ne bili povrnili, ako bi se jim bilo godilo tako, kakor se jim je pripovedovalo pred odhodom v novo deželo. Zato ponavljamo zopet in zopet: ne v Ameriko!
„Narod“ proslavlja heretika Husa in napada cerkev kot najhujšo nesramnico. Blati katoliško cerkev, papeža, škofe in cerkveni zbor kostniški, da bi opravičil Husa in ga postavil pred svet kot mučenika. Narode, zastonj pereš zamorca !
»Naša straža". Kot ustanovniki so nadalje vplačali:
Kuezoškof dr. Ant. B. Jeglič (II.) 100 K- — Cudrman Janez, kurat v Begunjah, 10 K. — Scvveiger Franc, deželni poslanec (II,) 30 K. — Matija Erjavec, dekan v Vipavi, 50 K. —' Ivan Koruza, župni upravitelj'v Klani, 10 K. Ne-imenovanec iz Kamnika 10 K- — Martin
________________________________________ Str.	91
Narobe, župnik v Zapogah, 10 K. — Dr. Gregor Pečjak, kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 10 K.— Fr. Ferjančič, kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 10 K, — Marko Vales. kurat na Branici, 10 K.
— Janez Gnjezda, profesor v Ljubljani. Id K. Jakob Gomilšak, (jrofesor v Irstu, 10 K. — Dr. Matej Protner, odvetnik v Trstu, 20 K;
Kot letniki:
Lovšin Janez, administrator v Polomu, 2 K. — Jožef Zelen, deželni poslanec, 4 K. — Primož Pakiž, deželni poslanec, 2	K.	—	Fran Koščak,	deželni
poslanec, 4	K.	—	Fran Modic,	deželni
poslanec, 2	K.	—	Ažman Janez,	deželni
poslanec, i	K.	—	Valentin Pipan, vikar
ua Srednjem, 4 K. — Janez Jarec, dekanijski upravitelj v Ročinju, 2 K. — Frane Bernik, kapelan na Vrtniki, 4 K.
— Jožef Ličan, kapelan v Št. Petru pri Gorici, 2 K. — Franc Silvester v Vipavi 2 K. — Mirko Perhavec, v Vipavi, 2 Iv. — Anton Uršič, v Št. Vidu 2 K. — Ivan Lavrenčič na Vrhpolji 2 K. — A. Šuta, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja 2 K- — Fr Schreiner. kapelan pri Sv. Marjeti niže Ptuja 2 K. — Jure Dolžan, župnik, Vodice (Prim.) 2 K. — Matej Markič, župnik na Golcu (Prim.) 2 K, — Matej Sankovič Soldatič, posestnik, Dane (Prim.) 2 K. — Mil. Schmid, župnik v Solčavi 6 kron.
Društva:
Hranilnica in posojilnica v Sinči vesi 20 K. — Konsumno društvo v Starem Trgu 10 K, — Kmetijska družba za Trst, in okolico 10 K.
Darila :
Skupilo Sclnventnerja za knižico »Slovensko vseučilišče" 8 K. 96 v. — A. St. S. 2 K. — Vesela družba v Finž-garjevi gostilni na Brezjah 2 K. — V starotrškem žnpnišči nabral Janez Rotner 23 K. 20 v. — Anton Kocbek nabral 11IC
Zahvala.
Podpisani, ki je v nedeljo daroval v Solkauu Vsemočnemu svojo prvo nekrvavo daritev, si šteje v dolžnost, da se zalivali vsem, ki so pripomogli, da se je to slavje res lepo izvršilo. Zahvaljuje se g. župniku, ki je poskrbel, da se je z okra-šenjem cerkve tako poveličala vsa slovesnost, g. kaplanu prepovedni k ti, g. županu za okrašeuje vasi in pi epuščenje svojih prostorov, v katerih se je vršil drugi del novomašniške slavnosti, g. nadučitelju in pevcem, ki so res izborno rešili svojo težavno nalogo, čč. duhovščini in sploh vsem, ki so pripomogli v pov-zdigo tega meni toli pomembnega dne. Bog povrni vsem 1
Ciril Metod Vuga.
Štev. 571
op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1898
začne v
ponedeljek, dne 11. septembra 1849.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnies in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 10. avgusta 1809.
Ed. JPavlin,
*v Grorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne »Belega Zajca* usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palin, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk. lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic
bisernih vencov,
papirja (manšeto) za vsakih barvah za izde-
Sopke, papirja v lovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
<)J	: i;'. '1
razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5. litrov naprej (prosto Gorica).
Olje
32 krajcerjev
r,
40	„
44	„
48	/f
56
jedilno fino „ dalmatinsko „ istefsko „ namizno I.a „	„	najfinejše
n	«	estra
„	„	:! specijalitetno	60	„
„ Poseb.	za cerkveno luč	38	„
Anton Širca Gorica, nuuska ulica 12.
emiMi
Odlikovan fotografski atelier
ut, 4ii.ii«
v Gorici na Travniku št. 11,
poddružnlca v Trstu na Akvedotu štev. 25 ripuroča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
Teodor Slabanja
srebrar
12, -GORICA, -ulici Mi 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za UHpravIjanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve nai očiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Anton Obidič,
h	i	7
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v GJ- o r i c i,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
K a r o č11 a se izvršuje hitro
Priporo a daljo tudi svojo.
< • r -	,	•	r	,	...	.	V	,.,,r	*
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avRtro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gne zmerne. Postrežba poštena.
Nova delavnica.
cerkienil posod in orodij.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si nazuaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Iver še nima ilustrovanili cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod iu orodja.
Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah iu popravlja že rabljene.
Vdani
Franc Leban
srebrar.
, i. /■> » r. !,	7	.	___________
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
NOVA ZALOGA.
Mošnički za denar od 10 kr. nayzgor, listnice (Brieftaschen), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigarete).
Žepni nožiči od 15 kr. navzgor.
;3. Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir.
4. Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil.
5. Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in prirezane, 100 od 30 kr. navzgor.
6. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
m 7. Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad, ji	Sicer	pa so	v zalogi raznovrstne	pisarniške in	šolske	potrebščine
po tekmovalnih (konkurenčnih) cenah, iflj	Za	naročila	priporoča se najuljudneje	!»JI
G.	LIKAR.	>fy|
rtca,	dne tzdaneya lista.	LJjJ
$rva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej Cr. Dar bo GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA  --sae----------------------
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
* F iv'
mazila; lepodiše
'	'v.	H!	u;	■'1 '
‘ Mirodilnica (drogerija)
u Tržni ulici v poslop. okrož. sodišča je bogato založena
z blagom najboljše vrsts
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah' postreči kmetovalcem iu obrtnikom, gospodarjem iu gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga.,
Posebno se priporočamo cerkvenim oblastim, županstvom uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim in priv. zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila : za obleko, bronze; pokosti _ (lake). Bušilo, kit, zamazko, votlič. razne krede, fini cement portlandski, čopiče, ščeti oterače za Doge, šablone. zamaške, grobe, milo ; sveče, užigolioe, petrolej; najfinje žveplo in bakreni vitrijol; cevi in druge reči, iz kavčuka (galoše) j razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode cedike (gume), cerkveno kadilo in kot primeso
 ........... dišeči	storaks;	razna čistila, gladila iu
rrepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za pse: toaletno milo in drugo če blago (parfumerije) * potrebščine za fotografijo itd.
MMMHMMnHHHUH*
'i i •«	ngmpppp	mm	MH
I
i
I
1
I
m
ill
ril
Pozor
rikf
n
■sni
55
Najholja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva.
Jamči se za dve leti.
Glavni zastopnik
ALEKS. PFEFFER
v Solkanu.
Zaloge: V	GORICI	: Karol' Komel, Semeniška ulica	št.	8.
V	TRSTU: Anton Škrl, ulica San Lazzaro	št.	6; Gesssi in 1
Paolini, ulica Molin piccolo št.	2.
V	LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg	št.	1.
0^
i
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
«x«xe>«rs
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do.najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
preskrbjena zalloga
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
f Kulantna postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizraski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
: ’(> (,
DTOflajaliiico jestvin.
V	zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gornšice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin
trgovca v Semiotiki ulici it, i
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadrngau.
i
Saunig & Dekleva
V GORICI — Nunske ulice !4-16 — V GORICI
edina meliaina popravljata
šivalnih strojev
i	•
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih ?trojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vaobe od 32 gld. naprej.
V	zalogi imata tudi dvokolesa, pu> ike in samoh-ese.