Stev. 51. V Trstu, v 15. oktobra 1914. Letnik I. Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. - UredtiUtvo: Uto* Sv. Fran&flu Asiikegi 20. L nad*. — Vtf dootti r.»j k potOJ*)o uredBtftm Usta. Nefranklnna pisna aa o« sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. Izdjiat«!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| tista .Kdioosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a ocejcoin: p<*o*tvom v Trstu, ulica Sv. FranfUka AsUkega C 20L Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. Narot.i.a znali: Za celo leto.......K 24-— za j-ol leta................. Ifr— aa ti ........................ fr— Za uedeMsko izdajo ra cel. leto........ SrM aa pol leta ............... • VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v flrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlo Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5— vsaka nadaljna vrsta............„ 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti". Narotnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izktjutno le upravi .Edinosti". — Plaia hi toži se v Trstu. Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Franttika AsiSkega «L 20. — Poftnohranilnitoi račun & 841.652. složni no naših bon - Velikanske Dva srbska pehotno polka uničena. - Upor v srbski armadi - BettUsko-ansleike tete uničene. - Napetost meti Turčijo in trosporazumom. DUNAJ. 14. (Cenzurlraooj.Na vzbodao-pruskem bojicu je ruska ofenziva popolnoma ustavljena. Ruski poizkus 12. t m. na obkoljenje nemških pozicij pri Schlr-vindtu se je ponesrečil. Nerad so Izvršili protinapad in so odločilno pobili Ruse. Ponesrečilo se ie tudi rusko prodiranje preko Lycka in Bialle. Močno bo vplivalo na položaj v Vzhodni Pruski In ob srednH Visi i napredovanje nemški* čet prod Varšavi. Iz dejstva, da je bOo pred kratkim ujetih pred Variavo 2000 in včeraj 8000 Rusov in zavzetih 25 topov, se more sklepati. da gredo močne nemške moči proti Varšavi. Da so se naenkrat pojavili Nemci pred Varšavo, je popolnoma presenetilo rusko vodstvo, ki poriva znatne moči proti Varšavi. Ob srednji Visll so si zedinjene armade na več točkah priborile znatne uspehe. Poizkusi Rusov, da bi pri Ivangorodu in juino od njega predrli naše vrste, so se ponesrečili. Na gališkem bojišču je sovražnik pritegnil močna ojačenja proti ozemlju vzhodno od črte Przemysl—Chyrow in nam poizkuša iztrgati dosedanje uspehe. Naše čete pa so že dosegle bistvene uspehe in odbitje Rusov bo najbrž le še vprašanje kratkega časa. Naskoki na okopane pozicije v zapadni Srbiji napredujejo ugodno. Skoraj je pričakovati dobrih vesti s tega bojišča. S srbskega bon Velike srbske izgube. ZAGREB. 14. (Cenzurirano). Iz dobro poučenih krogov se poroča: Srbi, ki so postaji že mnogo pohlevnejši in so nekaj časa mirovali, so 8. t m. zopet prekinili mir. V noči od 8. na 9. t m. so poizkusili Srbi obupen naskok na Črni vrh, pa so v naskoku izgubili dva pehotna polka, dve bateriji in več strojnih pušek. Odslej se Srbi komaj še prikazujejo pred avstrijsko fronto. Razmere srbskih čet so že take, da jih morajo častniki, ki so tudi sami že obupali, le še z barbarsko strogostjo prlsiljevati k odporom. Avstrijske čete namenoma napredujejo zelo počasi in zelo previdno, da se ne izpostavijo nikjer nobenemu, še tako majhnemu neuspehu. Srbi so tako prisiljeni ravnati so popolnoma po avstrijskih namenih, kar se je doslej dogajalo vedno v polno zadovoljnost Avstrijcev. Razmere v srbski armadi. SOFIJA. 14. (Cenzurirano). »Volja«, glasilo dr. Genadijeva, priobčuje zopet vesti o uporih v srbski armadi. Srbski vojaki. posebno oni zadnjih pozivov, se upirajo vedno silneje in zahtevajo, da jih odpuste domov. Posebno hud upor da se je pojavil v nekem artiljerijskem polku. Pokvarili so topove, da so neuporabni, ter so ponoči odvzeli zaklope in poškodovali cevi. Iz Niša se poroča listom, da je četrta srbska armada, ki je bila premagana pri Višegradu v Bosni, imela strahovite izgube. Srbi so v paničnem strahu pobegnili čez mejo. Armada je decimirana. BUDIMPEŠTA. 14. (Cenzurirano). — »Budapester Korr.« poroča iz Sofije: Položaj v krupanjski okolici proti avstroogr-skim četam se boreče srbske armade je tudi obupen. Umikajoče se srbske čete se zbirajo v ozemlju ob bolgarski meji. Proslavo cesarjevega godu na srbskem bojišču. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča uradno: O duhu in zavesti, ki navdajata naše čete v Srbiji, kaže način, kako so te čete, ki so dan in noč v težkem boju s sovražnikom in ga porivajo nazaj korak za korakom, proslavile god svojega najvišjega vojnega poglavarja. Popolnoma tiho so 4. oktobra povedli polkovne godbe do pozicij polkov in jih zakrito namestili tamkaj. Kjer je bilo mogoče, je polkovni poveljnik imel kratek. dnevu primeren nagovor, ki je končal s trikratnim »hura* na cesarja.Polkov-ne godbe so, povsod obrnjene proti sovražniku. ob grmenju topov zaigrale cesarsko himno, ki so jo častniki in vojaki pozdravljali z brezkončnim vzklikanjem. Burno navdušenje so tudi pobudili glasovi koračnice »Hoch Habsburg«. »Princ Ev-genove« in »Radetzkega« koračnice ter drugih patrijotičnih pesmi. Ta skromna proslava, ki je bila res nekaj prav posebnega. je napravila na častnike in moštvo globok vtisk. Pokazala je tudi sovražni-. r kak duh in pogum navdaja naše čete. Z belgijske* bojtt&L Belgijsko-angleške čete uničene. BEROUN 14. (Cenzurirano.) Po poročilih iz Nizozemske pripovedujejo begun d, da so bile belgijsko-angleške čr-te skoraj popolnoma uničene pri mestecu Lokeren. Ostanek je baje pobegnil * Ostende, kamor pa so, kakor znano, v tem že prispele tudi nemške predstraže. LONDON 14. (Kor.) V poročilu nekega angleškega časnikarskega poročevalca je o vspehih nemških ulancev čitati med drugim sledeče: U lanci se kar na enkrat prikažejo na posameznih kmečkih posestvih in usiljivo prodirajo na posameznih postojankah. Tako prodiranje, kakor se je zgodilo pri Ha sel burgu, vznemirja na daleč okolu prebivalstvo, ki začne takoj bežati, tako, da so ga vsa pota in ceste polne. Po noči in po dnevu, vedno beže iz strahu pred nemškimi utanci. Betbnoiii Boliva v BrosUn. BRUSELJ, 14. Wolffov urad poroča: Državni kancelar pl. Bethmann Hollweg je v spremstvu načelnika civilnega kabineta cesarjevega, pl. Valentinija. poslanika pl. Trentlerja in poslaniškega svetnika pl. Lucicsa danes opoldne dospel semkaj. Napetost med Tarfilo li trosporazumom. CARIGRAD, 14. (Cenzurirano). Poziv angleškega poslanika, naj dame poslaništva zapuste Carigrad, in delovanje črno-morskega brodovja pomenja, da je napetost med Turčijo in trosporazumom dosegla vrhunec in se zdi prelom neizogiben. __ lenrrlk Sienkievicz. DUNAJ, 15. (Kor.) »Korrespondenzi NVilhelm« je izjavil poljski pesnik Henrik Sienkiewicz, ki se nekaj Časa sem mudi na Dunaju, da je vest v časopisju trospo-razuma, po kateri naj bi bil Sienkiewicz v nekem oklicu poživljal Poljake, naj se bore za Rusijo, neutemeljena. Odpravo cirilke Iz kmtskib srednja foL ZAGREB 15. (Kot.) Uradni list razglaša naredbo oddelka hrvatsko-slavonske vlade za uk in bogočastje, s katero se odpravlja pouk v čitanju in pisanju cirilice na srednjih in strokovnih šolah ter učiteljiščih. Sedem albanskih tastom obsojen ib Jo contomacia" na smrt CARIGRAD 14. (Kor.) Sedem albanskih častnikov, ki pripadajo turški armadi, ki so bili že izza časa albanske vojne v srbskem ujetništvu ter se pustili pridobiti za srbsko propagando v Albaniji, je bilo „in contumačja- obsojtnih na smrt BOH m UžoJkem prelazu. Neki častnik ie opisal boje na Uzoškem prelazu tako-le: Obramba prelaza se je morala izvesti tako, kakor je nujno za-ntevalo tamošnje ozemlje. Ko so naše čete zapustile ozemlje pred Uzoškim prelazom, se je 22. septembra ob 2 popoldne neki nadporočnik v spremstvu nekega o-grskega črnovojniškega častnika, desetih ogrskih orožnikov in dvajsetih pešcev odbijal z lokomotivo in priklopljeno loro na poizvedovanje do štirideset kilometrov od Uzoškega prelaza oddaljenega ga-liškega mesta Turke. Vlak je moral po neraziskanem ozemlju in nezavarovani železniški progi voziti z največjo previdnostjo in je tako prispel šele po triurni vožnji. proti petim popoldne, pred Turko. Pred kolodvorom so poizvedovalnemu oddelku prihiteli nasproti tamošnji Židje. ki so javili, da se nahaja v Turki dvanajst do petnajst mož močna kozaška patrulja. Previdno je odšla naša četa v treh majhnih patruljah v mesto. Kozaki pa so v tem že zavohali njen prihod in so se skrili za neki kamenit zid, odkoder so začeli streljati na naše. Unel se je kratek boj, v katerem je padlo šest kozakov; štirje so bili mrtvi, dva pa ranjena. Ranjenca so vzeli njuni bežeči tovariši s seboj. Naših ni bil nihče ranjen. V Turki je izvedel naš oddelek. da so kozaki naročili kruh za tri ali Štiri polke, ki jim slede. Ker pa kozaki navadno razširjajo take vesti, da jim je prebivalstvo podložnejše, naši te vesti žal niso smatrali preveč za resno. Ob 6 zvečer je naš oddelek, ker se je začelo noči ti, odpeljal proti doma. 23. septembra smo dobili le pomanjkljive vesti o ruskih patruljah. Dan je potekel mirno. 24. ob polidesetih dopoidne smo bili po patruljah ukrajinskih strelcev, ki so bile odposlane v predteren in so se ie spopadle z ruskimi kavalerijskimi patruljami, obveščeni, da se približuje sovražnik. Tako so ukrajinski strelci izvršili svojo nalogo in nas obvarovali nepričakovanega napada. Tudi v nadaljnem so se ukrajinski strelci držali zelo vrlo in so popuščali le tedaj, če jih je prisilila premoč, in se umikali do naših pozicij. V predterenu so se pokazovale sedal le majhne ruske patrulje, na katere nismo streljali, ker nismo hoteli izdati svojih položajev. Nekako uro pozneje se je pojavila na cesti v Turko ruska artiljerija, osem topov, ki je takoj začela obstreljevati naše strelske jarke. Kmalu so potem začele delovati ruske strojne puške, kakih šest po številu. Mi nismo imeli strojnih pušk in naša artiljerija naj bi bila prišla šele opoldne po železnici na Uzoški prelaz. Ves ta čas nismo imeli nikakršnih ciljev pred seboj. Infanterija se sploh ni pokazala, le tupa-tam je bilo videti kako konjiško patruljo, ki je raz jahala. Streljali smo tudi na strojne puške na približno štirinajststo metrov — s kakim upehom, ni bilo mogoče ugotoviti na tako razdaljo. Naše moštvo je moralo skoraj ves čas vztrajati v silnem šrapnelskem ognju, ne da bi moglo vračati. Ob eni popoldne je pripeljal vlak z našo artiljerijo na Uzoški prelaz in takoj so ga obsule sovražne topovske kroglje. Posrečilo se nam je sicer, da smo spravili z vlaka vseh šest topov, toda namestiti smo mogli samo dva: Ta dva topova sta delovala izborno. Takoj prvi strel je zadel in je napravil veliko zmešnjavo v ruski artiljeriji, vsled Česar je bila prisiljena, da je menjala svoj položaj. Med eno in dvemi je prispela prva vest, da nas skuša obkoliti ruska infanterija, ki sem jo tudi takoj nato zagledal s svojega stališča. Glavna ruska moč, ki nas je skušala obkoliti, je popolnoma nevidno napredovala po gozdu ob moji desnici. Ob treh so zadele ruske obkoljevalne kolone v bok ogrskih črnovojniških čet, ki so se razvite morale začeti umikati. Kmalu nato so tudi nas začeli obstreljevati s strani Ogenj s te strani je potihnil, ko so dospele tjakaj naše rezerve. Do polišestih zvečer smo vzdržali v vedno se ponavljajočem ognju s strani in tudi odzadaj. Bili smo tedaj obkoljeni od treh strani. Začeli smo se umikati, podpirajoč se medsebojno, v polnem redu, dokler nas ni prisilila noč. da smo prenočili v gozdu, tik ob sovražniku. Naše izgube niso bile zelo majhne. Eksplodirala je komaj vsaka druga ruska topovska kroglja. Pogostokrat se je zgodilo, da so granate udarjale od tla in prevrgle par ljudi z zemljo vred. ne da bi bili dotičniki kaj poškodovani. Proti ognju strojnih pušk so bili izkopani jarki dovoljno varstvo. Ostalih izgub sedaj ni mogoče natančno določiti. V Maroka vre. Podjarmitelj Maroka, general Liautev. ki je bil na čelu največjega dela svojih francoskih in domaČih čet ob vzbruhu vojne odpoklican na Francosko, se je pred nekaj dnevi zopet povrnil v Maroko. Takoj. ko je stopil na maroška tla, se je od-potil z močno eskorto v Kenifro. odkoder pojde. kakor se oficijelno poroča, v Auebzem, Sidi Lamine in Sidi Ahvar v svriio. da tam inspicira francoske predstraže. V resnici pa zadeva stoji vse drugače. General Liautey je menda sedaj zadnji rešitelj v sili. Hitro ko se je s svojimi četami mi ukrcal. da se odpelje v Marsiljo. je jelo vreti po celi marokanski deželi. To vrenje se je že dolgo pripravljalo; čakali so samo ugodnega trenotka. 2e izza časa italijansko-turške vojne se je po celem Maroku, kakor tudi v drugih severno-afrikanskih deželah skrbno razširjala panislamitska propaganda. Egipčanski in tuniški emisarji so na skrivaj prepotovali vse glavne postojanke ter vzpodbujali k ustaji proti kristijanom. Na tisoče in tisoče propagandskih letakov se je razdelilo med narod in v mošejah so jih čitali. Ti spisi so izšli vsi v Berlinu. Podpisani so bili po nekem dr. Moharremu, ki je stanoval v Berlinu, W. Uhlandstrasse 155. On je bil poslovodja velikega pan-islamitskega odbora, ki razprostira svoje niti po vsem mohamedanskem svetu in ki dobiva posebno iz Egipta izdatne pod-poce. Mofaarrem, Id je bil očenjen z ne- ko Angležinjo, je meseca avgusta 1913 v Berlinu umrl, njegova propaganda pa je obrodila obilo sadu. V Maroku je vrenje doseglo vrhunec. Postopanje ondotnih domačih čet je zelo sumljiva Od 50.000 Francozov je danes večina v vojni. Nemce iztiravajo, Italija pa kliče svoje podanike domov. Vpoklic domačih vojakov na evropsko bojišče, pobiranje izvanrednih davkov in rekvizicija konj itd. itd. — vse to je pri domačinih vzbudilo silno nevoljo. V posameznih krajih, posebno v notranjosti dežele, se nahajajo Evropejci v zelo opas-nem položaju. Primanjkuje čet, ki bi vzdrževale mir in red. Sedaj pa naj reši general Liautey z avtoriteto svoje osebe to, kar je še mogoče rešiti. Razven velikega moraJičnega interesa tvega Francoska zelo veliko v Maroku. Ondotna trgovina je znašala v minolem letu samo s Francosko 208M» milijona frankov. Ako prištejemo še alžirsko kolonijo in tuniški protektorat, znaša letni promet v trgovini 1 milijardo 800 milijonov frankov. Pa tudi francoski vpliv v sredozemskem morju je v nevarnosti. Dne 15. julija t. I. torej neposredno pred vzbruhom vojne, ni zastonj povdarjal takratni francoski minister mornarice Gauthier ob priliki svojega obiska v Brestu: Mi moramo pod vsakim pogojem obdržafi nadvlado v sredozemskem morju. To je v prvi vrsti naloga naše mornarice. Tudi nočem prikrivati, da zastavim vse v to. da floto admirala Bonćja de Lapeyrčre spravim na vrhunec jakosti in moči. Sličice iz vojne. O bitki pri Grodku je neki četovodja koroškega pešpolka. kakor piše »Tages-post«, sporočil svoji sestri v Grabštanju: . . . Strahovite čase imamo za seboj. Po kratkem odpočitku pa gre vrli vojak zopet rad pred žrela težkih sovražnih havbic. 9. dopoldne sem odposlal dopisnico, v kateri sem se še pohvalil o sijajnem položaju; dve uri pozneje pa je prišel naš polk v nepopisno strahovito zagato. 9. dopoldne je naš polk pognal precej močnejšega sovražnika iz velikega gozda, kjer se je potem polk z drugimi četami pripravljal za nadaljni naskok. Žal pa se je posrečilo sovražniku, da je nam nasproti v sosednjem gozdu nastavil celo vrsto strojnih pušk in havbic. Med obema gozdoma je bil močviren odprt svet. Ker dobro nameščenih topov in strojnih pušek ni mogoče pregnati z bajonetom, smo se morali v gozdu vkopati, da se obranimo sovražnega artiljerijskega ognja. Strahovite so bile te ure pod zemljo. Sovražna artiljerija je strahovito obstreljevala gozd. Kamor so udarjale granate, je metalo ljudi metre visoko iz okrilja. Tako, v tem strahovitem položaju, sem prebil en dan in eno noč v ilovnatem strelskem jarku, kjer mi je mokrota že udarjala skozi obleko. Nato je prišel 10. ob 5 popoldne ukaz, naj prvi bataljon naskoči sovražne strojne puške. Ta naskok je trajal petdeset minut in je bila to najstrašnejša ura, kar jih je bilo doslej. Z gospodom majorjem in njegovim pobočnikom na čelu so udrle roj-ne vrste druga za drugo čez odprto, močvirno polje tja do sovražnikove pozicije Ruske strojne puške so koncentrirale ve:-* svoj ogenj na vrlo naskakujoči bataljon. Pridruževale so se jim pa še strahovite granate. Vse to strašno obstreljevanje morem primerjati le s točo. Pri bataljonu je bilo z menoj tudi nekaj Grabštanjcev. s katerimi srno si prej še prisrčno stisnili roke. Moja obleka je bila vsa rdeča od krvi. ker sem zvečer, ko se je prenehalo streljati, na licu mesta obvezal kakih 20 mož. Zvečer ob 9 sem omedlel, ko sem po dveurnem prekomernem naporu prinesel težko ranjenega rezervnega poročnika na obvezovališče. Bilo je nepopisnih prizorov. Nekemu umirajočemu poročniku sem moral vzeti sliko njegove ljubljene neveste iz žepa, da je mogel sliko poljubiti še zadnjikrat. Pri tem naskoku je izginilo pet Grabštanjcev, za katere ne vem. ali so mrtvi, lahko ali težko ranjeni, ali jih je vzela s seboj naša saniteta, ali jih je ubil sovražnik. Izginili so brez sledu ... Strahovit dan! 2al moram končati; boben zopet kliče na boj. Od 11. do 15. smo imeli z malo ur odmora neprekinjene silovite pohode, ne da bi bili kaj zaužili. Ne morem si razložiti, odkod iemlje človek moči, da vzdržuje vse to.... Slovo. Brnske »Lid, Noviny« javljajo: Oospod S. iz Ogrskega Broda je moral pod puško. Težko je bilo slovo od mlade soproge. Njegov oddelek je ostal precej dolgo v Kromefižu. Pred nekoliko dnevi je prejela soproga od moža sporočilo, da skoro pojde na bojišče ter jo prosi, naj še enkrat pride v KromeFiž, da se poslovita. Žena je odšla od doma s težkim srcem, a vendar je Šla, da pred odhodom še enkrat objame moža. Prišla je k njemu v vojašnico .... in mu tam — poklonila dvojčka, i a dogodek je spravil po konci vso vojašnico. Prihiteli so častniki, zdravniki. da čestitajo srečnemu očetu. Mater in dvojčka — bodoča junaka — so odveli v bolnišnico, očetu pa so dali par dni dopusta, da poskrbi za krst in botre. Ujeti ruski generali. Iz Sopronja na Ogrskem poročajo: V kraj Radafalva je došel večji transport visokih ruskih častnikov. Med njimi so bili trije generali, dva polkovnika, en major in en stotnik. Ker ni bilo na razpolago primernih prostorov, so jih odveli v Leko, kjer je knez Nikolaj Esterhazy dal svoje prostore na razpolago. Visoki oficirji so v starosti 50 do 60 let. Med njimi je tudi znani ruski aviatik general Martinov, ki je s svojega letala streljal na naše vojake. Velika hvala bosenskemu vojaštvu. — Glavni urednik carigrajskega lista »Ik-dam«, Ahmet Djavet, poroča o razgovoru. ki ga je imel na Dunaju z nekim ranjenim častnikom nekega bosanskega bataljona. Ta častnik je pripovedoval turškemu žurnalistu: Ne morem opisati prizora, ki sem ga gledal. Vsi avstro-ogrski vojaki se bore najhrabreje proti Rusom, ali pogled na Bosance je bil še poseben, imam (turški duhovnik) našega bataljona jim je pojasnil, kaka je dolžnost muselma-nov v tej vojni. Besede imama so segle vojakom v telo in dušo. Bosanci so čakali z največjo nestrpnostjo začetka bitke. Ko je boj začel, je bilo prodiranje Bosancev presenetljivo. Misliti bi se moglo, da se vsak posamičnik hoče vreči proti celemu bataljonu. Bosanci so streljali s čudovito preciznostjo. Ne da bi brez potrebe tratili municijo, so povzročali sovražniku velikanske izgube. Ko so obšli sovražnika, so prešli k naskoku z bodalom. Silovitost naskoka Bošnjakov proti Rusom v tem trenotku je bila neopisna. Da jih nisem gledal se svojimi lastnimi očmi. ne bi verjel, koliko junaštva crpijo iz svoje duševne sile. Videl sem mnogo Bošnjakov, ki so grabili Ruse za vrat in jih vlačili za čeljusti. Nikdar nisem videl še tolikega pohlepa po krvi in maščevanju. Vsak posamični vojak se je hotel maščevati na ta način za stoletna trpljenja svojih bratov. Tako se bore muselmani in ne menijo se za smrt. Urednik Ahmet Djavet je dostavil: Go-riimenovani imam je hlafiz Ibrahim Kur Begovič, visoko naobražen mož. Kar spravlja Bošnjake v tako besnost, so krutosti Črnogorcev in Srbov proti musel-rtianskim ženskam in otrokom. Bošnjaki so se hoteli maščevati nad Rusi kot zaščitniki Srbov. Imam je rekel v svojem nagovoru na bosanske vojake, da tisti, ki umre v tej vojni, postane šehids (mučenik za vero), a tisti, ki ga prežive gaziji (zmagovalci). Raje eden, nego vsi! — Sotrudnik Hamburger Fremdenblatta« pripoveduje: Včeraj sem govoril s podčastnikom gardne nehotne artiljerije, Ivanom Heineman-nom. Dobil je pri naskoku na Liittich železni križec. Petina njegove baterije je že padla, preden je, pet kilometrov pred Lut-tichom. mogla zavzeti svoje mesto in se vkopati. Vsa okolica se je tresla od grmenja topov. Težka artiilerija liittiških u-trdeb je obstreljevala napadovalce z granatami, težkimi na stote. Boj je dosegel svoj vrhunec in tu je naekrat padla taka velikanska kroglja z zamolklim udarcem naravnost v baterijo. Pesek se je razletel na vse strani in kroglja je obležala neza-krita v duplini. Vsako sekundo lahko eksplodira in vsa baterija bi bila ukončana. Tedaj je šinilo v glavo podčastniku: »Raje eden nego vsi!« Skočil je tjakaj, pograbil 125 funtov težko krogljo in jo odnesel, tiščoč jo k sebi, kolikor mogoče hitro iz baterije v strelno črto. dobro vedoč. da je tam popolnoma izpostavljen sovražnemu ognju. Ce bi bila kroglja tedaj eksplodirala, bi ga bila raztrgala na tisoč koscev. Toda posrečilo se je. Dvajset metrov od baterije je vrgel krogljo na tla in se obrnil, da se reši kolikor mogoče hitro. Komaj je napravil kakih pet korakov, ie granata eksplodirala in vrgla svoio železno točo na vse strani. Heinemann pa se je rešil naravnost čudežno. Zadel ga je ravno železen drobec v peto. Sedem Stran li .VEČERNA EDINOST- St 51. ur ni m; ce zg po .Ctrich. nememan aiio in je drl z qi. Temu nasprotno pa ,e na- J boij razsipajo. Nemžki Usti vedo celo brezobzirni m trdovratni boj Rusije ^ Jed,tiJ kolKi Jv0jalt0v in topov hl)0e .outno surTemaoio na B »^nu ifc.kor Port ,ska slati na bojno Dolje. Udl leiba pretenzije Rusije Fo hegemon..j. nad. >nu|alske Hbo posledica angleškega *ca. balkanskim, d™, m M P;-j « od J* polovice XVII Stoletja f......Portugalca nekako pod protektoratom J Rusija s svojim Ja ie Portugalsko opetovano šc- rJoiiihU« pred S bistvene vzela neko višino, kjer niii dvajset topov. Pri tem je bil g. Gabrielčič od šrapnela na glavi nevarno ran en. Za svoje junaško ponašanje je preiei g. Gabrielčič, sin g. dvornega svetnika pri vi hov em bum — zaslisavši . kedemične oblasti' — ob j sodišču na Dunaju Mihaela Gabrielčiča, sre-posebnih okulnostih dovoljeval izjeme za ! brno hrabrost no svetinjo drugega razreda. Z veseljem moramo pa tudi poročati, da se je g. Gabrielčiču, ki je bil v dunajski bolni- Jnifi nnfia _- _ __tnlilrn ->hn!ii'jln Izku«, da raztegne irorja ter zajezi Avstro-Ogrsko cd juga. To je dokazala vedenjem na londonski »pansko in Francijo. Tudi Welling- šnici opetiran, stanje fe v toliko zboljšalo, da je i ven nevarnosti sedaj v domači oskrbi. Mlademu slovenskemu junaku iskrene čestitke. Poizvedbe o ujetnikih in občevanje s temi. V zadnjem ćasu se množe slučaji, da pošiljajo ljudje prošnje na c. in kr ministrstvo /a vnanje stvari, ali pa na dunajsko Belinger 2; Pavlin M. 5, Komtlj Franc 2, Cimpeile Andrej 1, Viktorija Pa* lenčič 1, H^alič M. 1, Komelj Štefan 1, Viktor Fr. 2, Makuc Jožef 2, Uršula Remec 1, Pavlin Rud 1, Rijavec Andrej 2, V« Ik Katarina 2, Hvalič Ana i, B«>fuhn Jožef 60 vin., Ušaj Anton 2. M. Komelj 1, Vižin Kristina 40 vin., Bele Blaž 1, Jevšek Štefan 70 vin., Cej Matevž 60 v n.t Pavlin Jakob 2, Komelj Leopold 2, Komelj Katarina 2, Hvrlič Jožef 2. KI nšček A. 36 vin, Vižin Katarina 1, Jakol n Ivan 2, Komelj Andrej 2, Širok Franc 2, Velik, nja Štefan 40 vin., Komelj A. 2, Faganel fr'avlina 2, Hvalič Amalija !, Hvalic Amalija 1, Hvalič Frančiška 2, Komelj Terezija 1, Komelj M. 3, Štrukelj A. 40 vin., Čebej J. 20 v. Čubej Ivan 2, Komelj Filip 1, Komelj Emi»ija 40 PrCuCja'uiCfl ur in ihigotfinosfi veleposlaništvo Zjedinjenih držav Ameriških Y°Jk *tefa.n f U za pojasnila o posamičnih v vojnem vjet- KUmšček Alojzija 1, Pavlin Jakob 2, Makuc iranske meje da se ,e ' rr ' * vso silo zavzemala za Portugal in zanj P°r-ašaJ? z ~J^^JataD^lopetovano prijela za meč, je odgovoriti, da zveze, da je bila | največ zaradi zemljepisnega! položaja te dr- š^jval balkanske ^e V « države proti Avstro-!)grški. Med bosensko v v^mh ^sprotjih s Francijo m Span-krizo, na londonski konferenci In med naj- * b!l° važnosti, d. se e nove c krizo je bila Srbija le kazalec ten- ™gla °p*ati ob Portugal, čigar dolgo denc Rusije, ki so tvorite nevarnost za ev- re*£ lao krfSni^ P^tanov, je bllo mo. rr r.ko ravri< »težie igočna opora trgovskim in vojnim ladj< m ropsko ravnoiK^. ! angleškim. Tudi danes ie Portugal velika o- Ker ni interen ana na Albaniji m na raz-j ® . .. . ' . , voju dogodkov na Jadranskem morju, je I Angleške.in zato Je deležen njenega Nemčija pri tem problemu imela pred očm, P°^nega pokroviteljstva. Zanimivo je, da le interese Avstro-Ogrske in Italije Obdo> b,la sploh prva drzavna pogodba v mo-novska monarhija ni m gla nadalje prena- dernem ^lu, ki jih ..sklenila Angleška^ šati provokacij Srbije, ki jej je bila ^moč!'nalelenjl. » P0rtU§a,0ml% T? ,C b,,la Rusije got va. Lmorstvo v siraj vu je na |fve™(m finska pogodba, ta sta jo lepra, Ho mero polno. Av-tro-Ogrška je korala ^ If^KŽ^l J ^ napraviti konec organiziranim^%pletkarstvom. ta Portugalski kraj Ivan II ob svoji meji. ! Nemški veleposlanik občinskemu svetu Ultimatum ie bil srbsko vprašanje m bi v Budimpešti. Iz Budimpešte 14. Nemški veleposlanik pl. Tschirsky je poslal povod m ovacije, prirejene cesarju Viljemu v občinskem svetu budimpeštanskim, žu- bil moral ostati. Nemčija ni mogla ovirati akeje Avstro Ogrske v obrambo svojih interesov. Postavši proteKtorica Srbije, je po-dala Rusija zgovoren dokaz za prej omenjene Panu d ru Barctu pismo, v katerem je re-asp'racij * ter je pokazala, da odobruje proti ičeno Prosim, da sprejmete mojo naiobvez-Avstro Ogrski naperjeno politiko Si bije. |Dti° zahvalo na sporočilu o tem tople n za-Državui tnjmk Jagow je omenjal poizku-; vezniško-prijaznem pojavu, ki sem ga spo-sov nemškega cesarja in nemške diploma-! roč« cesarski nemški vladi, ter da to mojo cije v Petro^radu za poiavnavo konflikta.1 zahvalo sporočite uljudno tudi mestnemu Rusija nam je, odgovorivši z mobilizacijo, j svetu. potisnila meč v roko. Ker je med Francosko j Lažnjiva poročila časopisja tresporazu- in Rusijo sklenjena zveza v slučaju rusko-! m a o gospodarskem stanju na Dunaju. Ker nemškega konfiikta vsebovala soudeležbo • listi trosporazuma trosijo v svet nezasli-Fran oske, smo bili prisiljeni v vojno proti j šane laži o gospodarskem stanju na Du-dvema frontama. Mi smo na najlojalneji na-; naju, je sklenil dunajski mestni svet, da bo čin : riznali razloge, ki so bili ob razno- - izdajal od slej naprej vsaki teden uraana vrstnih okolnostih odi <či!ni za sklep Italije, j poročila. Ta poročila se bodo razpošiljala da ostane nevralna. Čutstva Nemčije do, v velika mesta Nemčije in nevtralnih dr-Italije so ostala prijateljska. Pripravljena je, fav. Iz prvega poročila, ki je izšlo, sledi, da se na Dunaju prave vojne stiske prav za prav ne čuti, tudi ni moč govoriti o brezposelnosti v širšem pomenu besede, reka Nemčiji svoje simpatije, v tem velikem, j Občina ne samo da ni stornirala določenih v zgodovini edinem boju ki ga more voje- j del in dobav, temveč je oddala in naročila vati v svojo obrambo. Mislim, da s#»m opra- j dela tudi preko določenih mej. Glede pod-vičen izraziti to bolestro presenečenje, ker | pore družin pod orožje vpoklicanih se sem se vedno kaza; prijatelja Italiji. | sklicuje poročilo ua to, da je čez 80.000 Angleški minister Curchi!« govori o nekem | družin dobilo mesečno približno sedem polomu Avstro-OgTske ter je naglašal, da j milijonov kron skupaj. Tudi vlaganja v an^ eška flota neoporečno gospoduj na j hranilnice rastejo. Oskrbovanje z živili morjih. Šel je predaleč. Preobrat v militari-, je na Ounaju popolnoma zadostno. V mali čnih ope aciiah v Gajiciji naj bi mu bil v j trgovini so se živila le neznatno podra- p'uiati jej d< kaz za to tudi po vojni. Zato sem presenečen in obžalujem tem bolj, da večji del javnega mnenja Italije od- pouk. Tudi ne pozna Cuichill vspehov podvodnega čolna „U 9* in križarja „Karlsruhe14. Ali po tem. da Curchill, četudi ne direktno, žila. Zdravstveno stanje prebivalstva je povoljno. Poročilo tudi povdarja, da je pomožni odbor zadostno poskrbel za javno poizkuša pritegniti Italijo na stran sovraž- ; prehrano Pouk v šolah je v normalnem te-nikov, mtni državni tajnik, da bi se moral i ku Slednjič povdarja še poročilo, da je Italijanski narod čutili žaljenega po tem prebivalstvo sklenilo, da vzdrži stanje go- predlogu. Curchill je izjavil, da zmaga Francije In Anglije ne b; izkratila situvacije Italije v spodarskega življenja. Novi papežev državni tajnik. Kardinal Peter Gasparri, ki ga je papež Benedikt Sredozemskem morju. Kdo pa je zahteval i XV. imenoval za državnega tajnika po vedno vrnitev Dodekanesosa, kdo dobi j smrti kardinala Ferrate, je eden najbolj-Malto ? Proti komu so naperjeni topovi v ] ših poznavateljev kanoničnega prava ter Btserti? Vem, da Italija ostaja hvaležna An- se je DOSebno izkazal v komisiji, kateri je gliji za nje vedenje za časa ujedinjenja alt | bila poVerjena kodifikacija kanoničnega politika Curchilla in Greya ne sledi velikim prava. Mirnega značaja in živahnega u-tradicij m f-ngleških politikov v 19. stoletiu. j ma? sj je pridobil mnogo zaslug tudi kot Palmerston, Gladston, Beaconsfeld In Salis- • profesor na katoliškem zavodu v Parizu, bury ne bi bili podpirali ruskega despotizma kjer rnu je bil kolega znani abč Loisy, ki v boj proti Nemčiji, temu zavetišču zapadne | je postal znan Šele vsled interdikta, ki ga kulture. Tudi ne bi bili pritegnili črncev iz je proti njemu izrekel papež Pij X. Dan Afrike in ramenih Iz Azije za boj proti bel- pre(j konkiavom se je stavilo Gasparrija cem. Državni tajnik obžaluje to vedenje.! me(j one tri ali štiri kardinale, za katere kakor to obžalujejo mnogi Nemci, ki so so se predvidevale iste šanse, ki bi jih bil pojasnila o posamičnih v vojnem vjet ništvu nahajajočih se pripadnikov naše vojske, ali pa da bi se le-tem odposlale denarne ali postne pošiljatve. Za dobivan e in širjenje takih p jasml in posredovanje prometa z našimi vojnimi vjetniki v sovražnih deželah je poklicana izključno le centralna pisarna za izkazovanjema Dunaju ki je v smislu mednarodnih pogodb v rednih ?ve zah z enakimi Institucijami v sov ažnih državah v Nišu in Petrogradu. Prošnje uvodoma omenjenih se ne morejo torej reševati drugače, nego z odpošiljanjem na rečeno pisarno. V iz< gib zakasnil se priporoča, naj se interesiranci obračajo direktno na Geni eimsame Zentral-Nachweist>ureau, Hilfs und Auskunftsstelle ffiir Kriegsgefangene und internierte in Wien, Jasomirgott-Strasse 6. Slikar dolgih prstov. Min* li torek dopoldne je policija izvršila hišno preiskavo na stanovanju slikanja Mateja Vidacha v Miljah, in sicer na zahtevo ravnateljstva ladjedelnice pri Sv. Roku, kjer je Vidach zaposlen. Tekom te preiskave so policijski funkcijonarji našli 4 vreče cementa, mn go vrče v raznih barv fai firnežev, popolnoma nov kovaški meh in mnogo drugih predmetov, ki so bili ukradeni v ladjedelnici. Vidach se je skušal izgovarjati, češ, da je vse one stvari kupil, a ni vedel povedati, od koga. Vse najdene predmete so naložili na voz in jih peljali nazaj v ladjedelnico. Vidacha pa so tirali v zapore v Koper. sp' jeni z angleškim narodom po etniških, verskih in kulturnih vezeh; in kakor ti, je obžalujejo — o tem je uverjen — tudi mno- j \zza jeta 1907. gi Angleži. Državni tajnik je zakijučfl: Vem, da naši sovražniki računajo na stare italijanske antipatije proti Avstro-Ogrski vsled historičnih dogodkov minolega stoletja, ali sovraštvo ni — kakor je rekel Bismark — nikako poii-t'čno čutstvo. Čisti politični smisel Italijanov se ne bo puščal kaliti. Prepričan sem, da večina italijanskega naroda ne bo sledila tistemu, ki je hoče 6e svojo politiko potegniti v pustolovstvo, dočim ga morajo ne le stare vezi alijance, ampak tudi perspektive v bodočnost siliti k centralnim vlastim, katerih interesi ne le da niso v nasprotju z onimi Italije, marveč se popolnoma pokrivajo j ŽnjimL Proti pretiranemu višanju cen Žita In moke. Da dobi nekoliko pregleda o razpoložljivih zalogah na žitu in moki in da si ustvari podlage za odredbe, Id jih nameruje vlada proti splošno obialovanemu pretiravanju cen pri teh najvažnejih predmetih življe nski h potreb, je ministrstvo za notranje •tvari na podlagi cesarske naredbe od l.| avgusta 1914, drž. zak. 194, odredilo opis j zal g žita in moke. Pri tem se je posebno • imel pokojni kardinal Rampolla. — Novi državni tajnik ima 62 let ter ie kardinal DomaČe vesti. Slovenski junak — odlikovan. Kakor poroča „Neues Wiener Abendblatt*4 z dne 10. t m. pod zaglavjem : „Aus dem goldenen Buche der Armee" je rezervni kadet v 24. Vesti iz Gortibe. Zlato dam za želežo. II. izkaz darovalcev za društvo „Avstrijskega srebrnega križaM : Gg. Zamparo, Zwetresnik Amalija, Gentili Gsna, profesor pl. Schubert, N. N., Pavlina Munih, Katarina Faganelli, Pienna Munih, Andreana Bončina, Culot. Josipina ipavec, Valerija Ivane, stotnik pl. UUrich, Justina Paroli, Amalija Paroli, Antonija Sko^, Jawurek Kari, Herman Moretti, Josip Javorek, Baltič Vida, C mel, Ivan Jernev, Roza Zach, Mici Edelsbacher, Willi pl Ulrich, Irma jerney, Roza Kanniak, Ivan Ramsbacher, Ludvik Schwarz, Hektor Sepitsch, Pavla Pavlitzer, Tereza Gorian, Rudolf Porats, Lujiza Com-pare, Ana Stecker, Aneta Stecker, Avanzini Ana, Domineo Zelestini pl. Fastenberger, dr. Bezjak, Vera Bezjak, Fani Dreschnig in družina, Bridiga, Frančiška Pohl, Emilija Fiedler, Angel Furlani, Sofija Travan,Anunciata Travan Marija Bajt, Vogler, Kosič Ida, Karmen Vi-sintin, Zollia Ana, Pavla Eitrich, M. W, Ana Miseri, A. Kocjan in še 40 drugih, ki nočejo biti imenovanu Na mnogostransko željo se objavljajo v prihodnje poleg imen darovalcev tudi predmeti, ki so jih darovali. Vsem darovateljem se zahvaljuje odbor najprisrčnejše. Darovi za Rdeči križ nabrani v Kron-bergu. Darovali so : Vinko Vodopivec K 5, Alojzij Vodopivec 1. Miha Hvalič 1. Alojzij Vuga 1, Ant n Vižin 2, Izobr. društvo 2, društvo »Orel- 5, Franc Košuta 1. Terezija Cej 1. Komelj Peter 1, Katarina Cej 1, Lucija Jamšek 20 vin., Jožefa An/.iel 40 vin, Cej Jožef 1, Belo Andrej 1, Kari ina Komelj I, Nemec Frančiška 50 vin., Nemec Jožef 2, Prešeren Viktorija 1, Komelj Ana, Jamšek Štefan 2, Vižin Katarina 2, Neža Vuga 1, Jožef Vižin 1, Franc Batič 1, Jožef Bone 1, Frančiška Godnik 1, Anton Bone 2, Cernivic Valentin 1, Boni Katarina 1, Dol jak Anton 1, Pavlin Blaž 30 vin., Komelj Andrej 3, jamšek G šper 2, Čefarin Amalija 40 vin., Komelj Katarina S, Štefan Vižin 1, Mačus Katarina 1, Trnovec Jožefa 1, Jožef Bone 60 vin., Prešeren Štefan 1, Lazar Ivan 1, Pavlin Kristina 1, Magdalena Komelj 2 Prešeren Katarina 1, Gregorič Ivana 2, Pavlin Andrej i, Cej Jernej 1, Vižin M. 1. Doroteja Belinger 4, Makuc Martin 1, Drožgič Terezija 1, M. Hvalič 1, Cadež Katarina 1, Valentin Prešeren 6, Neža Mervic 4, Štrukelj Angelj 2, Hvalič J žefa 3, Rejavec Ivan 1, Belinger Marija 5, Slovenci! Slovani! nabirajte za RDEČI KRIŽ! Katar na 140, Komelj Neža 1.40. P L J .< ^liEZ^iiif^kliii^Kl&n 4 g L ^J n Dobroznana mirodilnica :: J B Iv. CasnauSi g S»- iwn - Trst - Uza Hor. doma = Q Velik izbor barv Q = = povlak itd.= = n Zaloga za Trst in okolico redilnega H | £nrjss SLADIN i m imkmm m k Wn» mfla a ML - TtMw li M iibB ii m (ex druo Drag. Veit|«ti») Trst Corso it. 35. B.^ati ixber /Jatanme, ffrebruioe. □osti in iepnih ur Knpaj«s !c men j«. »tAr-» rlauO in tudi arebrc * d«>v»w pre. VeBika zaloga gramofonov. rmr Trst. nI. iairisra wM Jtv. 19. Vedno v zclogl velik« Izber slovenskih In hrvatskih plc2C oc5 K 2-50 naprej. - Vedno nove pioSc« najbolJSe vrute. Gramofoni na obroke. Topetorshi in preprogarshi mojster DRAGOTIH PUC Trst Vin Molin srande ite«. 38 se priporoča cenj. občinstvu I I zaloga pohištva Giacomo Macerata se je preselila v ulico San Giovanni štv. 7. Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH. ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. velikanska zJosa pohiitjo In tapecarlj aolo Ti nllca S adion St 6 hiSa s'edall^i Fenfce), iiijtolj usoden vir za naku :ouanle bodisi sled? teu kakor tndl kakovosti. Kolosalni hb r. - Telef. 22-85 CROATi Zavarovalna zadruga Zagreb«. Ecfina cSomata zavarovalnica. CCX2X3DCD Zagreb, v lastni hiši, vogal GLAVNO ZASTOPSTVO e LJubljana, Ustanovljena teta 1664. — CENTRAL* Marovske In Preradovlćeve ulice. — Gi Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica Trstu, ul. Lavatoio 19 II. Telefon st. 24-94. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj dožlvljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti Škodi po požaru. 1. Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zaarovanle steklenih Sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........k 3,013.332-66 Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,486.297-56 Izplačane škode....... ........K 5,254.162-96 Sposobni posredovalci In akviziteri! se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica „Croatiae", Trst, ul. Lavatoio 1, II. In glavno zastopstvo „Croatle" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). Zastopnik za Gorižko g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dom Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „U*NEM GRABNU44 Izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink '/* utra-ISTRSKO vino po 24 st !/4 L - PRISTNI TERAN po 32 st V4 L rnmrn um m M nm! || ..Tržažka posojilnica in hranilnica i m m tai ii ai aui | £ rtgiiirevana itdrufa s •m«i*ntai f«r«ltvom TRST, Plazza della Caserma £U X .. mtf. (V lastni pala. SmM 4—* V^SaSivASIRALNIK? (HRANILNE RUftlCEk ^^ II1»' II« «11 II« III PoAtJB -hruilnićni raćun ldv«04. TKXX>'ON K •t,%. Ina varnostno eolfeo (««fe d«pumi*) trn «kr*mbo »wlMitr a h listin, dokumaptov in ns.ih vimdim, p«fo!iiooN ITM proti Tlo.a in * oImu, ti^*«eo a^BOTVjl«. i tinu ter jo oddafa strm.kun t *«j»m po ftiikiK MMk Stani« trle« Is miiJcmv ki tjc o4 • do 12 d*Nld>it I od 8 do S pohk*«. ^ m' t«lmH u bri«M» mh. Urada« •«« irmlmtmi* II« Ml