Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 845 TRST,PETEK 11. JUNIJA 1971, GORICA LET. XX. Bodočnost človeštva je v vesoljskem prostoru Medtem 'ko drviljo tri sonde, dve sovjetski tal ena ameriška, skozi temine vesoljskega prostora proti Mansu, 'je napravila znanost še nov koraik naprej. V nedeljo se je vključila v krožnico okrog Zemlje sovjetska ladja »Sajuz Ul«, in se j© v ponedeljek priklopila vesoljski postaji »Sailjut«, kii 'kroži Okrog Zemlje že od 19. aprila. Obe skupalj predstavljata zdaj Vleko, dolgo 20 metrov itn široko 4. Namen preizkusa je očitno orgainiziirafoi večjo vesoljsko postaljo v krožnici k'i bi služila predvsem kot 0'dstrelišče za bodoče vesoljske 'ladje. Spe1! se najdejo ljudje, ki zmajuijejo z glavami, češ, kalkšen smilsel Uma to? Zakaj se toliko denarja meče proč? V resnici imajo ti preizkusi in raJzliiskave vellilk smisel in pomen. Človeštvu namreč odpirajo dostop v vesolje, v vesolju pa je n'j©gova bodočnost. Angleški znanstvenik Arthur C. Clarke, član Royall Astronomlical Society in avtor več poljudno znanstvenih knljiig, ki so postale best-Befllemji v raznih jezikilh, opilsuje v svoji* knjigi »Naša bodočnost v vesolju« teoretične možatosti, ki se nudiijo človeštvu na planetih v vesolju. Po njegovem trdnem prepričanju ijjn po mnenju veoiine modernih matematikov so vsaj teoretično dane možnosti za talke hitrosti s katerimi bo človelk lalhlko v bodočnosti1 (če mu bo dala zgodovina dovolj časa za to) dosegel tudi! Oddaljene svetove v vesoljskem prostoru. Takšne hitrosti bodo morda celo večje od svetlobne; dosežene bodo s stalnim pospeškom, ki ga posadka v vesoljskih 'ladjah Sploh ne bo občutila- Opazila bi posledice svOje neverjetne hitrosti šele, če bi se vrnite na Zemljo in našla vse spremenjeno zaradi hitrejšega poteka na njej. Arthur C. Clarke meni, da, bodo '1'judjelah-ko umeitno ustvarili ozračje na Marsu in na drugih planetih našega osončja ter ustvarili življenjske pogOje, podobne tistim na Zemlji- To je le stvar tehnike. Potovanja po vesolju pa bodo odvisna predvsem od virov energiilje, ki pa jih sproščajo eksplozije v vesoljskem prostoru o-gromno 'količino. Morali bi to energijo le izkoristiti, kar ije spet stvar znanja in tehnike. Vsekakor so pred človeštvom še tisočletja in morda stOtisočletja alli celo milijoni let, To pa odpira človeštvu glede na vedno hitrejši razvoj znanosti in tehnike fantastične perspektive — talke; da si ij'iih danes sploh ne moremo predstavljati, a bodo pomenile nekoč golo stvarnost. S sedanjimi raiziSkovalnimi poleti v krožnico in na Luno 'je napravilo človeštvo le prve še negotove korake pri osvajanju vesolja. Pred delnimi upravnimi volitvami V nedeljo bo volilo 7 milijonov in 300 tisoč ljudi v Italiji nove občinske in pokrajinske 'svete. Volitve bodo sicer samo delne, to je, ne bodo izvedene po celi Italiji, ampak v glavnem le v srednji in južni Italiji (a tudi ne v vseh krajih), vendar 'bodo po mnenju političnih krogov zelo važne, ker bodo pokazale splošno razpoloženje italijanskih volivcev. Zato so se vse stranke nanje skrbno pripravile in njihovi vodilni politiki izkoriščajo še zadnje ure pred sobotnim volivnim zatišjem, da bi pridobili eimvečje število volivcev za svoja politična stališča in ideje. Glavni boj se bije v voliivni propagandi seveda med vlado in opozicijami, to je, med sredinsko levico in tistimi strankami, ki sestavljajo razne opozicionalne skupine na levici in desnici. Direktno iz oči v oči pa si stojita v tem boju krščanska demokracija in 'komunistična stranka. Uspehi demokracije Prva predstavlja vladno 'koalicijo in vse tisto, kar je povezano s sedanjo demokratično ureditvijo v Italiji. Pri tem se lahko sklicuje na velike uspehe demokracije v povojnem razdobju. Ti uspehi so uvrstili Italijo med moderne industrijske sile in napravili iz nje državo, ki uživa ugled in spoštovanje v svetu, tako na Zahodu kot na Vzhodu. Izbrisane so politične in gospodarske posledice vojne, ki jo je hotel in izgubil fašizem, in Italija je danes eden izmed stebrov Evropske gospodarske skupnosti ter trdna opora zakonitosti v mednarodnih zadevah, v Skladu z načeli Združenih narodov. Iskreno se zavzema za pomirjen je v- svetu in to ji priznavajo tako na Zahodu 'kot na Vzhodu. Tudi v notranjosti je Italija tisto, čemur se pravi pravna država, z zajamčenimi pravicami tako za posameznika kot za skupnosti, čeprav seveda še zdaleč ni vse tako, kot bi lahko bilo. Toda stalnega napredovanja v smeri vedno večje in doslednejše demokracije ni mogoče tajiti- V gospodarskem in socialnem pogledu se italijanskemu ljudstvu še nikoli ni tako dobro godilo kot se mu danes. To dokazuje med drugim stalno padanje izseljevanja iz Italije. Tudi raven izobrazbe se je v povojnem času močno dvignila, število nepismenih se je zelo zmanjšalo, čeprav je še sorazmerno visoko za industrijsko državo, kar pa je največ posledica preteklosti. Kljub temu je ostalo še veliko temnih madežev na telesu Italije: zaoslala področja v južni Italiji, ki jih kljub vsem naporom ni bilo mogoče bistveno zmanjšati, 'korupcija, mafija, slabo delovanje državne uprave in javnih služb, prepočasno im zastarelo sodstvo, zastarel šolski sistem, prepočasno uvajanje osnovnih reform, zanemarjen problem gradenj ljudskih stanovanj in drugo. Seznam takih pomanjkljivosti je dolg, in skrajne o-pozicije, zlasti pa komunistična 'stranka ga v sedanjem volivnem boju recitirajo, da bi prepričale volivce, naj pokažejo krščanski de-mokraciji in njenim zaveznicam v sredinski levici nezaupanje. Po mnenju komunističnih politikov je čas, da se krščansko-demokratič-na stranka umakne z oblasti ali jo vsaj načne deliti s komunistično stranko. Seveda pa bi poti nazaj ne bilo več — krščanska demo- (Nadalj. na 2. strani) Položaj V Jugoslaviji Jugoslovanska vlada je protestirala zaradi propagandnega delovanja jugoslovanskih kominformistionih beguncev v Moskvi, ki širijo od tam propagando proti sedanjemu režimu in govore o »kaosu« v Jugoslaviji, pod čemer mislijo samoupravljanje, gospodarske težave in večjo avtonomijo za republike. Po tem se da sklepati, kako sodi Moskva o položaju v Jugoslaviji. V Beogradu je zasedala pretdkle dni konferenca komunistov jugoslovanskih oboroženih sil iin v svoji resoluciji ostro obsodila vse oblike sovražne dejavnosti do jugoslovanske ureditve, tako doma kot v tujini. Po uradnem poročilu s konference se notranji sovražniki, med katerimi imenuje kominformi ste, ustaše in četnike, povezujejo z zunanjimi sovražniki. Poročilo zahteva »odločilen boj« proti njim. Na konferenci je govoril o tem zlasti minister za vojsko Ljubičič. Na zborovanju Zveze jugoslovanskih študentov, ki je bilo te dni v Novem Sadu, se niso mogli sporazumeti, ali naj se preuredi Zveza študentov po federativnem načelu, da bi namreč postala zveza samostojnih, narodnih študentovskih organizacij po posameznih republikah, ali naj ostane še naprej enotno, centralistično organizirana. Za federativno organizacijo so se zavzeli zastopniki hrvaških študentov, za centralistično pa vsi drugi, tudi predstavniki študentovske organizacije iz Slovenije. Razšli so se brez sklepa. Preteikle dni se je končala študentovska zasedba filozofske fakultete v Ljubljani. V zvezi s tem je organizacija študentov ljubljanske univerze obsodila nacionalizem, ki ga je obsodila 'tudi že prej v zvezi z dogodki na zagrebški univerzi; pokazala je, da so njene simpatije na strani prejšnjega vodstva zagrebške študentovske organizacije. Težko je presoditi, ali odražajo ti nastopi splošno mnenje slovenskih študentov, ali je to le uradno stališče vodstva študentovske organizacije. RADIO TRSTA ♦ NEDELJA, 13. tjuniitj-a, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maJša; 9.45 Glasba za kitare; 10.45 Za dobro volj o; 11.15 Oddaja za naj -mlliajše. L. Tumiiati »O dedku, ki ni poznal meje«. Mladinska zgodba. Dramatizirala M. Su-si-č; 11.35 Rilngaralja za naše malčke; 11.50 Vefeele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro iln novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.30 Kdo, kdaj, ZakaJj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 'Most pri Qeensboru’. Radijska drama; 16.50 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 14. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaJSba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Al Hort; 12.00 Kalanova1: »Pomenek s poslušavfcaimii«; 13.30 Glateba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-tima - Vaše čtivo -Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, 'književnost, in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; izvajala violinist Mosesti in pianista Leskovic; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor »E. Gridn«; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razlednice; 21.00 Pripovedniki naše dežele: Irena Žerjal: »Nenavadna učna ura«; 21.15 Romantične melodije; 21.40 Slovenski solisti. Baritonist Samo Vremšak, pri klavirju Jež. Samospevi F. S. Vilharja, F. Gerbiča, M. Bravničarja, J. Ježa in S. Vremšaka; 22.05 Zabavna glasba- ♦ TOREK, 15. junija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Sax; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, Novice iz sveta -lahke 'glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert. Pozavnist Viln-ko Globokar. StockhaUsem Solo za soHista in magnetofonski trak; 18.50 Ansambel »BraSilla Rit-mos«; 19.10 Otroci pojo; 19,10 Srečanja A. Kacina: »Polde Kemperle«; 19.20 Moški zbor »Slovenec iz Boršta, vodi S. Grgič; 19.40 Glasbeni best-sellerji; 20.00 Šport; 20.35 Cesti »Orontea«. Opera v 3 dej.; 22.20 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 16. junija, ob: 7.00; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek Slovenskih pesmi; 12,10 Brali smo za vas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški rnan-dolinski ansambel; 17.20 Za mlade 'poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Čembalist Paisqudiils; 18.50 Ansambel »Gdlden Grass«; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zelenli«; 20.30 Šport; 2035 Simf. koncert. ♦ ČETRTEK, 17. junija, Ob: 7.00 Koledar; 7 30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Theuerschuh: »Družinski Obzornik«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za milade poslušavce: Diisc-time -Kako ih zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Umetniki ‘im občinstvo, pripravlja Per-tot; 19.10 Pisani balončki; 19 30 Izbrali smo za zas; 2000 Šport; 20.35 M. BulgakOv: »Ivan Vasiljevič«. Drama v 3 dej.; 22.15 Zabavna glalsba. ♦ PETEK, 18. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek 'Slovenskih pesmi; 11.50 The Medaliion Piano Quartet; 12.10 Slovenska ljudska umetnost ih obrt, pripr. E. Cevc; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 SOdobni ital. skladatelji; 18.55 McPairtlahd In njegovi »Di-»ielanders«; 19.10 Bernobihli-Bompiiani: Od hurna-nOiida do robota: »Pajracelzovi in Kammere-rjevd homunkoli«; 19.20 Slovenski vokalni oktet; 1940 Novosti v naši diskoteki 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo iln delo; 20.50 Koncert operne glaSbe ♦ SOBOTA, 19. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmii; 11.50 Veseli motavi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Deka-meron: »Chichiibbio«. Napisal G. Boccaccio, prevedel A. Budal, dramatizirala L. Reharjeva. Izvajajo dijaki slovenskih višjih 'srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevči; 17.20 Za mlade poslu-šavce: Sobotni sestanek - Lepo pisanje - Moj prosti oals; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 »Društvo slovenskih Izobražencev« v Trstu; 19.25 Komorni zbor Radiotelevizije Ljubljana VOdi Lebič; 20 00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 2050 Z. Tavčarjeva: »Konec dober — vse šlafbo«. Radijska kriminalka Američani bi radi Zaradi izboljšanja kitajsko-ameriških od nosov se je pojavila pri mnogih Američanih želja, da bi potovali na Kitajsko. Kot znano, so Američani že od nekdaj veliko potovali po Kitajskem in so kazali do tega naroda posebne simpatije. Zdaj je zaprosil predsednik zveze ameriških turističnih uradov Keesling kitajske oblasti za dovdljenje, da bi smel obiskati Kitajsko. Tam bi rad preučil možnosti za turistična potovanja Američanov. V tej' zvezi je ameriška letališka družba United Air Lines že zdaj zaprosila za dovoljenje za odprtje potniških prog v Peking, Šanghaj in Kanton. Naj dodamo, da so »pri-, stojni« poslali Ču En Laiu tudi pismo, v katerem so ga zaprosili, naj bi Kitajska poslala svojo najlepšo predstavnico na letošnjo volitev »lepotice sveta« v Miami Beach. PRETEŽKA VOHUNSKA NALOGA Računajo, da je v Zahodni Nemčiji okrog 16.000 vohunov, ki delajo za držav sovjetskega bloka. Lansko jesen je nemški notranji minister pozval vohune, naj se sami prijavijo, ker se jim ne bo nič zgodilo. Celo zaščitili jih bodo in jim našli delo, če bodo želeli. Mnogi so se smejali ministrovemu pozivu, a doslej se je javilo že več desetin vohunov in nekateri so izročili tudi sezname svo jih »kolegov«, ki so sedeli celo v raznih nem ških ministrstvih. Med drugimi se je javil nelki bivši bogoslovec, ki je dobil od svojih vzhodnonemških »delodajavcev« nalogo, da se poroči 's hčerjo kakega višjega častnika, da bi lahko prišel do tajnih -novic, kar pa se mu ni posrečilo. Najbrž mu je kot bivšemu bogoslovcu manjkalo (Nadaljevanje s 1. strani) kraoija bi bila v vsej svoji politiki pogojena od zahtev svoje komunistične partnerke. Nemogoča sinteza To bi bila nenaravna situacija, kajti krščansko demokratska in komunistična stranka zastopata dva popolnoma različna gospodarska in socialna sistema, katerih združitev ali sinteza je nemogoča. Tak poskus bi povzročil samo nepopisno zmedo. Zato je mogoče samo, da zmaga ali Cdcn ali drugi sistem. Toda ali sc je demokratični sistem, kot ga danes predstavlja sredinsko-leva formula, res že tako obrabil, da bi ga bilo treba zamenjati -s čisto levim sistemom, kot zahtevajo komunisti? In kaj bi od tega pridobila Italija? Izkušnje učijo, da bi komunisti, če bi se držali svojih teorij, ne mogli zagotoviti Italiiijii večje gospodarske blaginje, kot jo uživa danes in tudi ne hitrejšega napredka. Nedvomno bi takoj, kot bi prišli na oblast, uvedli avtoritarne ali morda totalitaristične metode, toda ali se da doseči hitrejši napredek res s takimi metodami? Izkušnje učijo, da so demokratične metode učinkov! tejše, čeprav se zdijo včasih počasne in se kaže demokracija večkrat obotavljajoča spričo potrebe po reševanju kakih nujnih pro blemov. Niti mafije ni mogoče zatreti s po-licijsko-avtoritarnimi metodami, kot se je že pokazalo. Zatreti jo bo mogoče samo z gospodarskim dn kulturnim napredkom na jugu, v razmerah, kjer se bodo ljudje rešili potovali na Kitajsko prakse v dvorjenju. Vsekakor se je naveličal dvoriti tako trdim dekliškim srcem in s-e je rajši prijavil oblastem. ☆ Zunanji minister Moro ise j® -podal ma uradni obisk na Irsko. Kolt znano-, prosi ta država za pristop k Skupnemu evropskemu, trgu. Začela so se odločilna pogajanja, za pristop Velike Britanije k Skupnemu trgu. Če 'le ne bodo zdrsnila na puitru, ki ga Anglija želi- še vedno uvažati 'iz Nove Zelandije namesto iz -držav Skupnega trga. Jugoslovanski zunanji minister Tepaivac se mudi z vladno delegaoiljo na uradnem dbišku na Kitajskem, kar pomeni začeltek dobrih Odnosov -med Jugoslavijo 'in M-ao Tse Tun-govo Kitajsko. V Jugoslavijo je -prispela delegacija ameriške vlade, pod vodstvom -podm-iinliistra WM'tneya, da bi se pogajala o -povečanju trgovine med obema držovam-a in o morebitni udeležbi ameriškega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu. Delegacija ima pogovore tudi s predsedniki jugoslovanskih bank. N-a nedavnem Zdravniškem Zborovanju na sedežu ustanove Cairio Erba v Benetkah so .zdravniki -poročali, da (je veliko -verjetnost!, da se rode staršem, kii 'jemljejo mamila, -psihično In telesno pohabljeni Otrobi'- V -prvih -petih mesecih so se povečale v Jugoslaviji -produkcijske cene za 12,5 Odst., cene n-a drobno za 12,6 odst., gofetiinske Storitve za 12,4 odst. -ih splošni življenj šk! stroški za 13,2 odst. iz oklepa nevednosti, strahu in gospodarske odvisnosti. Ponujajoči se pustolovščini Zato -se po -našem mnenju motijo tudi tisti socialistični voditelji, ki vidijo rešitev raznih nujnih današnjih gospodarskih in socialnih problemov v Italiji samo v tem, da pride tudi komunistična stranka na vlado in da se ustanovi v okviru vladne večine močan in širok levi blok, nekaka »ljudska fronta«. To bi pomenilo, da bi izginilo politično ravnovesje v Italija, ta bi zanihala vse premočno na levo -in nastala bi zmeda v gospodarskem, s tem pa v vsem javnem življenju, če bi jo hoteli zdraviti s totalitarnimi metodami, bi -prišli le z dežja pod kap, ne glede na to, da bi taka rešitev povečala nevarnost drjavnega udara s strani skrajne desnice ali celo državljanske vojne. Zato pri nedeljskih volitvah (ki seveda niso isto kot parlamentarne volitve in ne bodo odločale o spremembi vladnega sistema ali vsaj ne bi smele odločiti) ne bo šlo za izbiranje med hitrejšim napredkom In neodločnostjo pri reševanju javnih problemov, ampak med možnim in politično-gospodar-sko pustolovščino, pa naj se ponuja s skrajne levice ali s skrajn-c desnice. Obe bi sc končali s tragedijo. Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst Pred delnimi upravnimi volitvami 1/laSi pogledi ™ l/lflladmhka skupina, ■ 1/laSi pogledi MLADINSKI SOCIALNI DAN Kot napovedano, je 'bil vnedeljo, 30. maja v dvorani župnijskega doma v Borštu Mladinski socialni dan. To je bili prvi, še negotov poskus Skupnega pristopa mladih k živemu in široko razčlenjenemu vprašanju kristjanovega vključevanja v družbene razmere. Jasno je, da se v našem primeru ta pristop povezuje s tukajšnjim slovenskim položajem. Skušali smo napraviti prvi korak ik prizade-v noj še mu im jasnejšemu reševanju sedanjega stanja: korak informacije, pogovora, razmišljanja. V pozdravnem nagovoru je eden od prirediteljev tega srečanja povedal nekaj misli o željah, ki so vodile organizatorje. Omenil je tudi težave pri organiziranju in tedaj tudi morebitne šibkosti srečanja, ki so morda koga motile. Letošnja prva izkušnja bo vsekakor služila za prihodnja podobna srečanja. Jutranje predavanje je imel dr. Anton Kacin in je govoril o osebnosti in delu Janeza Evangelista Kreka, ki se je pri Slovencih prvi začel zanimati za socialne zadeve in je vse do danes eden izmed najvidnejših osebnosti na tem področju. Predavatelj nam je najprej prikazal socialne razmere 19. stol. v Evropi in še posebej na Slovenskem. Krek se je kot razgledan in odprt duh že v univerzitetnih letih zavzemali za pravičnejše medčloveške odnose, torej za socialno problematiko. Dr. Kacin je nato orisal pomembnejše stopnje življenjskih uspehov tega velikega narodnega delavca. Poudaril je njegov tenki čut za so-človekovo bedo, za osnovne človeške pravice, paudaril je njegovo živo in neposredno zanimanje za slovenskega kmeta in delavca, omenil je njegovo garaško delavnost in mladostno neumornost, vsestransko bogastvo idej in zamisli ter izreden dar za organiziranje. Zlasti pa gre omeniti za tiste čase nenavadno mladostno neumornost, vsestransko bogastvo idej in zamisli ter izreden dar za organiziranje. Zlasti pa gre omeniti za tiste čase nenavadno odprtost in naprednost nekaterih njegovih pogledov in načel. Glede odnosov z ljudmi je predavatelj podčrtal, da je biil Krek človešiko nenavadno privlačen in topel značaj, saj se je povsod jasno izpričevala njegova priljubljenost, tako pri prijateljih izobražencih kot pri preprostih ljudeh. Dr. Kacin je tudi poudaril, da je bil Krek narodno zakoreninjen v svojem ljudstvu, a obenem široko odprt vsemu dobremu, kjerkoli se je pač pojavilo. Prav zato so ga cenili tudi ljudje drugih narodnosti. Glede na celoten pregled Krekovega dela med Slovenci, je bilo to delo nekaj novega im temeljnega, kar je ustvarilo pogoje za nove razvojne stopnje in novo samozavest slovenskega naroda. Obenem je bil Krek človek novih družbenih dimenzij, človek zdravega, širokega m krščanskega duha, ki je razumel vlogo Cerkve v novi družbi im to v času, ko sta bila Cerkev'in država še zello Lesno povezani. Po predavanju je sledil zamumiv in razgiban razgovor. Dr. Kacin je odgovoril na vpra-Sanja o organizacijskih značilnostih Kreko vega uspešnega delovanja, o izbiri sodelavcev in o povezavi delavnega omrežja. Ustavil se je še pri Krekovem neoporečnem duhovništvu in ob njegovih človeških vrlinah, ki jih je pokazal v odnosu z ljudmi, kar je dalo njegovemu krščanstvu avtentičen in vabljiv prizvok. Popoldne je najprej govoril gost iz Slovenije, Pavle Bratina o novih smernicah, ki jih je socialnemu čutenju in družbenim odnosom dali II. vatikanski koncil. Najprej je podčrtal, da se kristjanova socialnost začne pri njem samem. Prevečkrat pa se dogaja, da se krščanstvo končuje pri občasnih zunanjih manifestacijah. Vprašanje je sploh, koliko takemu odnosu še pravimo krščanstvo. Kristjanova naloga je odgovorno občost veno življenje, saj je njegova bistvena značilnost neizmerna človeška razsežnost. Prav zaradi te širine se mora kristjan približati sočloveku, z nj im živeti im delati in to v sozvočju s potrebami modernega življenja. Novodobni standard potrošniške družbe pa nikakor ne sme zasenčiti krščanskega socialnega čuta, njegove skromnosti, njegove preprostosti, njegove pravičnosti. Predavatel j je kot primer navedel mladino v Skupini 2000, ki mesečno prispeva del svojih sredstev za brate, ki so brez njih, V svojem imenu im v imenu nekaterih dru-gih lahko trdim, da nas je zelo pritegnil in prizadel predavateljev brezkompromisni in iskren pristop do ideala krščanske socialne čutečnosti. V času velikega udob ja, rastoče samozagle-danosti in popuščanja — če ne že udajamja — vsesplošni plitvosti človeka počasi prevladuje svežine. Mislim, da nam mladim manjka prav ta skupnost, ta naravna in tesna povezanost med pristnimi ljudmi s skupnimi hotenji in cilji. Takoga novega vzdušja, takega novega mladinskega Občestva sploh še nismo začeli uresničevati. Ob tem predavanju pa sem še pomislila na revščino našega tukajšnjega verskega življenja. Kje je v nas tista moč vere, tista nova širina, iki ustvarja pogoje drugačnih medčloveških odnosov, brez ostrin, brez jedkosti, z enim samim vodilom nenehne in kar največje ljubezni? Nato je sledil referat dr. Mateja Pošto-vana o zadnjem socialnem papeževem pismu »Osemdeseto leto«. To temo je predavatelj obdelal zelo tehtno in izčrpno, morda neko liko predolgo. V komentarju je podal nekaj zelo zanimivih ugotovitev. Predvsem papeževo težnjo, da bi kristjanom vsega sveta na kak način nakazal nekaj edinoveljavnih poti v reševanju socialne problematike, in sdver tako, da se je zavzel za osebno in svobodno iskanje vsakega posameznika. Obenem nakazuje kristjanov odnos do marksizma in socializma v luči strpnosti in priznavanja določenih vrednot mimo slepega in zagrizenega odklanjanja in obsojanja, čeprav nakaže tu- di vse bistvene razlike med obema naukoma. Dr. Poštovan je tudi navedel, da Cerkev ne išče varne sredine med kapitalizmom in socializmom, ampak da je njeno osnovno delo usmerjeno v odpravljanje krivic, nasilja in izkoriščanja, v kakršnikoli obliki se kažejo v sedanjem svetu. Po obeh predavanjih se je razvila debata. Najprej je bilo govora o omenjenem- papeževem pismu in torej o novih smernicah cerkvene hierarhije do socialne problematike; razvil se je tudi pogovor o problemu ACLI in razgovor o različnosti pogledov na vso obravnavano problematiko pri mladih (kristjanih in pri t.im. tradicionalistih. Namen organizatorjev je bil, da bo ob koncu študijskega dneva zaključna evharistija kot zahvala za opravljeno delo in kot. trenutek zbranosti in dopolnitve svojih dnevnih občutkov, misli in vtisov. Zato je razumljivo, da bi se morala zaključna maša nadaljevati v konferenčnem prostoru, toda zaradi različnih vzrokov smo jo morali prenesti v bližnjo farno cerkev. Čeprav božja daritev ni zaživela v nas v tisti polnosti, kot bi bila lahko, smo kljub temu občutili v njej vso moč živega evangelija in neposredne božje prisotnosti med nami. (dalje na 4. strani) GORJE ZELENEMU DREVESU Te dni je prišla na naš knjižni trg nova knjiga tržaškega pisatelja Alojza Rebule z naslovom GORJE ZELENEMU DREVESU. V sredo zvečer jo je v Tržaški knjigarni predstavil občinstvu pesnik Miroslav Košuta. V svojem govoru je omenil tri osnovne značilnosti, ki so vedno prisotne v Rebulovih spisih, v tem delu pa še prav posebno: njegovo razmišljanje o človeku, o njegovi usodi, o njegovem koncu; potem je motivika domače gmajne, ki se ji avtor predaja z vso toplino človeka, ki je na tej gmajni zrasel; in podčrtati je treba še njegov žlahten in izredno živ jezik. ! V knjigi Gorje zelenemu drevesu so av-I torjevi dnevniški zapiski od dktobra 1964 do J decembra 1964. Izbiri tega obdobja, kot pravi j avtor, ni botroval kakšen poseben vidik, saj »obrni klepsidro kakor hočeš, vanjo se bo zmeraj iztekal čas, ne večnost.« Delo ima zato poleg svoje literarne tudi memoarsko vrednost. Vsekakor ni, da bi ga človek na hitro prebral in odložil, ob tem delu je treba veliko razmišljati in to je tretja izredna kvaliteta nove Rebulove knjige. Saj pravi pisatelj sam: Slovenec se lahko do kraja izživi kot Slovenec samo na univerzalni ravni. Toliko bo Slovenec, kolikor bo človek. Manjvredna človeškost, manjvredna slovenskost. Mladim prijateljem zato toplo priporočamo, da si knjigo kmalu kupijo, saj je zelo verjetno, da bo kmalu pošla. POJASNILO V članku Novo vodstvo Slov. skupnosti v zadnji (5) številki Demokracije je bila objavljena netočna vest, da je naša Mladinska skupina postala ena izmed strank, ki sestavljajo Slovensko skupnost. Pojasniti moramo, da nismo nikoli prosili za vstop v to slovensko politično predstavništvo in Slovenska skupnost tudi ni o naši skupini nikoli uradno razpravljala, kot je bilo jasno povedano na njenem zadnjem občnem zboru. Mladinska skupina se je namreč od svojega nastopa dalje zavzemala za drugačne, nestrankarske in individualno bolj angažirane odnose v Slovenski skupnosti. Mladinska skupina Q tf TVsf f hi e vij it Rim še vedno molči Konec prejšnjega tedna je predsednik deželne vlade dr. Berzanti sprejel odposlanstvo slovenske narodne manjšine v Italiji. Odposlanstvo je dr. Berzantiju podrobno obrazložilo vsebino spomenice, ki je bila že lanskega decembra poslana ministrskemu predsedniku Colombu, a na katero doslej še ni bilo odgovora. Slovenski predstavniki so zato naprosili deželnega predsednika, naj posreduje pri osrednji vladi v Rimu, da bi čimprej prišlo do srečanja z ministrskim predsednikom Colombom, kot izhaja iz omenjene spomenice. Predsednik Berzanti je na izvajanja slovenskega odposlanstva odgovoril, da. deželna vlada razume in upošteva upravičene zahteve slovenske narodne skupnosti in da bo zato posredovala pri osrednji vladi v Rimu in njenem predsedstvu, da bi bili slovenski predstavniki čimprej sprejeti pri ministrskem predsedniku. Kljub dobri volji in razumevanju, ki ju je ob tej priložnosti za naše probleme ponovno pokazal najvišji predstavnik dežele Furlanije -Julijske krajine, moramo ugotoviti, da je molk, ki ga Rim toliko mesecev kaže ob tej spomenici povsem nerazumljiv in že tudi žaljiv. Kakorkoli si ga naši politični predstavniki skušajo razlagati, jih to ne bo razrešilo dolžnosti in pravice, da narede svoje zaključke, če bo molk še dalje trajal. Življenjske koristi slovenske narodne manjšine v Italiji namreč ne dopuščajo, da bi se rešitev njenih odprtih vprašanj odlagala v nedogled. BRAVCEM Zairadi ipredbilega graidilva smo morali tuidii tokrat 'iziiibi preb nadaljevanja romana OB STOLETNICI FINŽGARJEVEGA ROJSTVA FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH VABI v soboto 19. junija ob 20-30 ma glasbeni večer v nedeljo 20. junija ob 20. uri n*a »akademijo ob Odkritju pisateljevega kipa. GLASBENA MATICA - TRST PD »IGO GRUDEN« - NABREŽINA V nedeljo, 13. jomSja ob 18. uiri v dvorani PD »Igo Gruden« NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za: klavir, violino, kla-rimeit, harmoniko, kfaviirski tirio in dekliški pevsk i zbor PD »PROSEK - KONTOVEL« V nedeljo, 13. juniilja Ob 18. uri v dvorani PD »Prosek - Kontavel« NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za: soloipetije, klavir, violino, harmoniko, kitam lin harmonikarski ansambel PD »VALENTIN VODNIK« — DOLINA V torek, 15. jomiija ob 20.30 v dvoramii PD »Valen- tin Vodnik« NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo sklaldbe za: klavir, violino, čelo, • harmoniko, klavtiirski 'bnio in harmomikarsi ansambel SMRT POŠTENEGA MOŽA V neddljo, 6. t.m., smo položili ik večnemu počitku na štivansiko 'pokopališče 69-letncga Jožeta Pahorja iz Medje vasi. Pokojnik se je tiho in Iznenada poslovil od tega sveta, saj se je zatoke! v bolnišnico le nekaj dni pred smrtjo. Bil je kmet in delaivec ter je več let zastopal isvojo ožjo okolico v dcvinsko-nab reži nslkem Občinskem svetu. Naj v miru počiva. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje. MLADINSKI SOCIALNI DAN (Nadaljevanje s 3. strani) Za zaključek naj navedem, da so bila predavanja zelo zanimiva in primerna za razmišljanje, razgovori zelo prizadeti in živahni, udeležba zadovoljiva. Po tem prvem poskusu je upati, da se bodo podobni študijski dnevi nadaljevali in nam s tem nudili možnost poglabljanja naše duhovnosti in razširitve naših obzorij. Alenka Jubilej fS v (Trstu Slovensko gledališče v Trstu je v nedeljo, 6., nost 35,4 in prirastek 26,8. V Vojvodini je zna- t. m., proslavilo 25-letnico svojega neprekinjenega delovanja- Proslave v gledališki dvorani Kulturnega doma v Trstu so se udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja v deželi Furlaniji - Julijski krajini in sosedni Sloveniji. O delovanju in zlasti o nalogah Slovenskega gledališča v Trstu sta spregovorila predsednik prof. Tavčar in ravnatelj Filibert Benedetič. Gledališču in njegovim članom so nato za ta jubilej čestitali predsednik tržaške pokrajine dr. Za-netti, predsednik SKGZ Race, predstavniki gledališč iz Slovenije in z Reke. Člani SG v Trstu so nato mojstrsko uprizorili Cankarjevega Hlapca Jerneja v koncertni priredbi. SG in njegovemu ansamblu za pomebni jubilej iskreno čestita tudi naš list z živo željo, da bi se čimprej rešila vsa tista vprašanja, ki jih je na proslavi omenila v imenu vsega ansambla njegova članica Mira Sardočeva. Upadanje rojstev pri Slovencih Pred 'kratkim so bili objavljeni podatki o gibanju prebivavstva v Sloveniji in Jugoslaviji v letu 1970. Iz teh podatko je razvidno, da je bilo lani v Sloveniji 13,8 živorojenih otrok na tisoč prebivavcev, naravni prirastek pa 'je znašal 5,4 na tisoč prebivavcev. Po številu živorojenih je bila za Slovenijo lani v Jugoslaviji samo Vojvodina, vse druge republike in avtonomna dežela Kosovo pa so bile v pogledu rodnosti pred njo. Le Hrvaška je imela enako rodnost in še manjši naravni prirastek (3,2), za kar je treba verjetno is'kati vzrok v izseljevanju. V Srbiji je znašala rodnost 15,2, naravni prirastek 5,6, v Črni gori rodnost 19,1 in prirastek 12,6, v Bosni in Hercegovini rodnost 19,9 in prirastek 12,9, v Makedoniji rodnost 23,6 in prirastek 15, 3 in v avtonomni deželi Kosovo rod- šala rodnost 12.4, prirastek pa 2,0. Povprečna rodnost za vso Jugoslavijo je znašala lani 17,6. Statistiki so izračunali, da bo Makedonija po številu prebivavstva že leta 1975 prehitela Slovenijo, po letu 1990 pa bo prehitelo Slovenijo tudi že Kosovo, !ki ima zdaj dobrega pol milijona prebivavcev manj. Slovenija bi postala ta'ko številčno najmanjša politično-narodnostna enota v Jugoslaviji, res prava manjšina. Njen delež na pr^bivavstvu v Jugoslaviji se stalno manjša. Leta 1948 je odpadlo na Slovenijo 9,1 odst. vsega prebivavstva v Jugoslaviji, zdaj pa znaša delež Slovenije na prebivavstvu Jugoslavije le še 8,3 odst. V zadnjih petdestih letih (od 1920 do 1970) je rodnost v Sloveniji slcoro ves čas kazala težnjo 'k nižanju. Leta 1920 je znašala 27,2 ro-jenčkov na tisoč prebivavcev, 'kar pa je bilo še posledica vojne. 2e naslednje leto se je dvignila na 30,4. Pod 30 tisočink je padla leta 1925, ko je znašala 29,5. Pod 25 tisočink je prvič padla leta 1933, ko je znašala 24,6. Pod 20 tisočink je prvič padla leta 1944, lna »jadranje« po lokalih. Ker pa sta zavzela smer ravno proti postajni restavraciji, mene pa je mikalo v nasprotno smer, 'sem imel ddber razlog, da sem hvaležno odklonil njuno povabilo; kljub temu sta mi nekoliko zamerila, kot sem sklepal po nekaterih -krepkih izrazih in zamahih rok. Seveda nista bila nič izjemnega, pomenila sta le novo potrdilo o zlaganosti mita, da pijejo Norvežani samo ml^ko. Vsaj jaz nisem srečal. kot sem že omenil, ves čas svojega bivanja na Norveškem nobenega, ki bi bil pil mleko, čeprav verjamem, da so tudi taki. Pri nekem kiosku sem kupil nekaj razglednic in lokalni dnevnik (iz takega lokalneča časopisa zve človek veliko zanimivosti in tudi čenč otistem 'kraju in predvsem mu posreduje dosti lokalne »barvitosti«), nakar sem začel postopati po mestu. Začudilo me je, ko sem odkril sredi glavnega trga velik spomenik nekemu sicer zaslužnemu možu norveške kultur- ne zgodovine, niti sledu pa o kakem spomeniku pisateljici Sigrid Undset, Nobelovi nagrajenki, ki je proslavila norveško literaturo in zgodovino po vsem svetu, pa tudi pokrajino ravno Okrog LiHehammerja. Mož, ki so mu postavili spomenik na trgu, je zobozdravnik Anders Sandvig, ki se je zelo zanimal za staro norveško ljudsko kulturo ter je ustanovil leta 1887 velik muzej na prostem blizu Lilleham-merja, imenovan »Malhaug«, danes svetovno znan. Vanj je bilo prenesenih in ponovno postavljenih nad sto starinskih kmečkih hiš, ki ponazarjajo s svojo arhitekturo in opremo kulturno preteklost Gudbrandsdala, najdaljše in najznamenitejše norveške doline, ki velja za srce Norveške. Ker pa sem 'bil komaj dan prej že v takem muzeju na Bygdoyu pri Oslu, mi ni bilo toliko do obiska Maihauga, kot pa da bi si ogledal hišo, kjer je živela in ustvarjala svoja dela Sigrid Undset. Neki močno prehlajeni in prijazni moški, ki je pral avto pred svojo leseno hišo, me je usmeril v pravo smer, toda ko sem dolgo hodil po cesti med vi'lami precej visoko nad mestom, sem moral ponovno vprašati za pot do pisateljičinega doma, saj ni bilo nikjer nobene napisne table. Mlado, lepo dekle — nekaka Ingrid Bergman, a stara komaj dvajset let (povedala mi je, da je učiteljica) — se mi je nasmejala in mi pokazala na hišo, pred katero sem stal. »Saj stojite ravno pred hišo Sigrid Undset« 'je rekla. (dalje) ^/or/ofno htnvtiihtvo Tudi oidij je neVaren Poleg peronospore je oidij najbolj nevarna trtna bolezen. Glivica napada vse zelene organe, liste, mlade poganjke, predvsem pa grozde. Nasprotno od peronospore se oidij pojavlja le na zunanjih delih rastline. Ker se okužba širi precej hitro in povrh napada le površino rastline, je preventivno škropljenje tako velikega pomena. Napadene dele pokrije bel prah z značilnim vonjem po gobah. Listi se polagoma stisnejo in prenehajo rasti. Okužene jagode ostanejo majhne, otrdijo ter se posušijo. Večje jagode pa popokajo na značilen način, torej tako, da se jim vidijo pečke. Pripravki proti oidiju Kakšno sredstvo uporabiti za uspešno zatiranje oidija? Najbolj učinkovit fungicid proti oidiju je žveplo, ki ga uporabljamo v prahu ali v tekoči Obliki. Taka sredstva so Tiosol, Tiocuprol, Karathane, pa tudi Cosan. Čas prve obrambe je že mimo (ko so mladike 10-15 cm dolge oziroma ko so prvi 'listi dovolj razviti — takrat uporabljamo žveplene pripravke v prahu). Oidij zatiramo nadalje pred cvetenjem, po cvetenju in tudi poleti. Navadno se v omenjenih obdobjih sredstva za zatiranje oidija uporabljajo skupaj s sredstvi za zatiranje peronospore. Najbolj nevaren je oidij ob cvetenju Najbolj ugodni pogoji za širjenje oidija so v dobi cvetenja. Toda v tem času ni primerno škropiti, ker bi tekočina zajela le v glavnem liste. Zato je priporočljivo uporabljati pripravke v prahu, navadno pripravke, ki vsebujejo baker kot npr. Tiocuprol, ki omogočajo, da sredstvo doseže vse rastlinske dele, predvsem pa grozde. Ugotovili so. da se s tem izboljšajo cdlo pogoji za oploditev. Po cvetenju je primerno združiti zatiranje oidija z bojem proti peronosponi (Tiosol). Vendar je treba v vročih dneh paziti, da ne bodo doze premočne. V tem primeru je bolje izvesti zatiranje s pripravki v prahu kot npr. s Tiocuprolom. Tiocuprol je primeren tudi takrat, ko 'so jagode lepo razvite. Porjavitev belih vin in fenolske spojine Podobno kot pri mikrobiološki sestavi vina tako vlada tudi glede kemične sestave še precej nejasnosti. Znano je le to, da je porjavitev balih vin sad raznih fenolskih sestavin. Medtem- ko prevladujejo pri rdečih vinih anticiajani, pa prevladujejo pri belih razen flavonolskih spojin, ki dajejo vinu rumeno barvo, še druge, predvsem taninske snovi (izvlečki iz čreslovine). Določena porjavitev vin — nanjo vplivajo tudi podnebne razmere, slabi njihovo trgovinsko vrednost, ker se barvni spremembi pridružijo tudi spremembe Okusa in vonja. Točne obrazložitve pojavu ni uspelo dati še nikomur, prevladuje pa prepričanje, da gre za porjavitev belih vin v glavnem na račun fenolskih spojin. Dva francoska znanstvenika sta izvedla vrsto poskusov in raziskav glede ublažitve o-ziroma zmanjšanja porjavitve v balih vinih. Preučila sta štiri pripravke, ki so v prometu in sicer: kazein (mlečno beljakovino), preparat na osnovi premoga, Divergan in Podelan AT. Razen ikazeina so vsi' navedeni pripravki dali zadovoljive rezultate in torej zaustavili učinek fenolov. Raziskovalca sta pri šla do zaključka, da niso samo fenolske sestavine vzrok porjavitve belih vin. »UPORNA MLADINA" (nadaljevanje s 6. strani) tram samo za začetek opisovanja ene najlepših in najbolj epskih dob borbe tržaške slovenske mladine za maš nacionalni ObStolj.« Razumljivo je torej, da se ukvarja Škrap v svojii knjigi na!j več z deflovanem mladinskega društva pri Sv. Ivanu v Trstu, vendar pa vpeta v pisanje neprestano tudi dedovanje drugih mladinskih društev na Primorskem, vse do Tolminske lin do Istre ter Postojne. V ruj ego ve m pisanju srečamo izredno veliko števillo ljudii, ki vstanejo pred nami kalkor živi. Usode nekaterih so bile pretresljive. Danes, v naši dobi Jagodne blaginje in vsaj navidezne 'brezbrižnosti za vse narod- ne in duhovne vrednote, se zdi skoraj neverjetno, da je živela pred 30 ali 35 leti tu miaidiina, ki se miti malo ni pomišljala izpostaviti se trpljenju in celo smrtni nevarnosti za ideale svojega naroda in svobode. In ganjeni smo, ko beremo nia koncu 'knjige, kako je avtor kot mlademu’: reševal slovenske knjige, da jdih trli fašizem umi čil: »Spet sem pograbil vrečo tiskane besede din krenil z njo mimo Tomaževe domačije navzdol prOtii domu. Šel sem naravnost, na našo njivo. Odprl sem toplo gredo in odložili vanjo vrečo h knjigami, katero sem skrbno pokril še z drugim * praznimi, da bi 'je ne bilo opaziti. Tam so knjigo ležale nekalj let in veliko policiijiskih ipreiiskav so prestale, ne da bi bile Odkrite. Napravile so pol. v Ljubljano in v leltu oevobOjenja So se spet vrnile v Trst, k Sv. Ivanu, kjer so postale podlaga novi knjižnici prosvetnega društva »Slavko Škamperle«. Želeti si je samo, da bi tako zvezo s prete Most j o našla tudi' naša mlaldlina, da bi tako do bila smer za bodočnost. Škrapova knj iga ji lah ko pri tem veliko pomaga. fj TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA ODBOJKA - VII. KRAŠKI POKAL Ob vinski raizstavi je zgomiški Kras priredil že tradicionalni odbojkarski turnir za VII. Kraški pokal. Za najboljše mesto so se pOtegOvalle ekipe LIBERTASA, ACEGATA, KAMNIKA in do miačega KRASA. Turnir je bil na zadovoljivi tehimičnii ravni, zlasti ker so bile nekatere ekipe okrepljene; to velja zlasti za ACEGAT, v vrstah katerega so nastopili kar trije igralci ARC LI-NEE, in za KRAS, ki se je Okrepil z domačinom Grilancem, ki tudi redno nastopa za tržaškega prvdligaJša. Ekipa Kaminiilka, ki sodti med najboljše slovenske ekipe, je nekoliko razočarala, saj je izgubila obe tekmi, čeprav z minimalno razliko. Najbolj je presenetil Libertas, ki je povsem zasluženo osvojil prvo mesto, predvsem po zaslugi velikih izkušenj, ki si jih je nabral v prejšnjih letih, ko je še nastopa! v B ligi. Na drugo mešto se je uvrstilo moštvo Acegait, ki je še enkrat dokazalo, da povsem zasluženo še brez poraza vodi v krajevni D ligi. Sicer že »stari« igralci so prikazali lepo skupno igro in so omogočili tudi članom ARC LINEE, da so se lahko z uspehom vključili v sistem. Domačini so zasedli trebj e meto, čeprav bi lahko njihova uvrstitev bila boljša. Vsekakor je Krais v malem finalu bil protagonist najbolj bojevite tekme, ko je proti Kamniku po skoro dveh urah lepe igre osvojil zmago z minimalno razliko treh točk v treh seitih. Ob koncu Sta predsednik Krožka Kocman in zgoniški podžupan dr. Godnič nagradila udeležence ter najboljšega igralca 'turnirja Štrajkarja, kii je nastopil v vrstah Kamnika. Trener in kapetan domačinov, prof. Drasič pa je zasluženo osvojil nagrado kot najboljši domači igralec IZIDI: Libertas - Kras 2:1 (14:6, 15:7, 15:11) Kamnik - Acegait 1:2 (15:11, 14:16, 8:16) Finale za III. mesto: Kras - Kamnik 2:1 (15:12, 13:15, 15:13) Finalle za I. mesto: Libertas - Acegat 2:0 (16:14, 15:6). NAMIZNI TENIS Ob isti priložnosti so podjetni športniki Krasa organizirali tudi ženški namizno teniški tur-miir, katerega so se udeležile ekipe Olimpija iz Ljubljane, Kranj, Semedela iz Kopra ter domači Kras. Natjvečje zanimaimje je vladalo za nastop večkratne odilikovanke na zadnjem državnem prvenstvu Sanije Miličeve, ki pa je nekoliko razo- čarala svoje navijače, saJj je v celotnem tekmo vanju osvojila le točko. Ta nljen delni neuspeli pa je povsem razumljiv, saj 'jo je Intenzivno tre niiranje zadnjih mesecev in predvsem naporni nastopi v Fiuggiju precej izčrpalo. Če temu do damo še izredno kakovost jugoslovanskih igralk, ki so s svojo »moško« napadalno igro za več raz redov boljše Od najboljših (italijanskih 'igralk in ki lahko mirno gledajo tudi z našimi moškimi, potem lahko razumemo poraze naše Miličeve. Ekipa iz Kopra je od gostov bila še najslabša in temu primerne so bile tudi tekme, ki Ijih je ta Odigrala. Mlade igralke iz Kranja pa so rnais prijetno presenetile in zlasti v finalni tekmi 7 Olimpijo so igrale zelo uspešno, salj so Ljubljan čanke s svojimi odličnimi mladinkami, ki sodijo v sam jugoslovanski vrh, po zelo ostrem boju osvojile tekmo in s tem pokali šele po osmih igrah. IZIDI: Olimpija - Kras 5:0 Kranj - Semedela 5:0 Finale za III. mesto: Semedela - Kras 5:1 Finale za I. mesto: Olimpija - Kralnj 5:3 Ob zaključku turnirja Sta v popoldanskih u ralh opravila ekshibicijski nastop večkratna državna reprezentanta ter bivša evropska prvaka Vecko in Karpa, ki že več let nastopata za ljub ljanisko Olimpijo. Priča smo bili res izredni igri, katero pa je ovirala publika, ki- je preveč nar polmilla majhen prostor. Proti vsakemu pričakovanju je tekmo osvojil Vedko z 2:1; oba pa sta zelo navdušila vse prisotne. KOŠARKA Prijateljski turnir v Šentvidu Moštvo Šentvida je v nedeljo organiziralo lepo uspel turnir, katerega Sta Se poleg domačinov udeležili še moštvii Trnovo iin Bor. Lep uspeh so žeM naši predstavniki, ki so kljub odsotno sti Lakoviča iln Starca zasedli drugo mesto, čeprav so domačini bili Ojačeni z nekaterimi člani Olimpije. Oba nastopa naših plavih je spremljalo nekoliko »domače« soljenje, ki je Borovce oško dovaio, kar pa ni prav nič pokvarilo prijatelj Skega vzdušja med nastopajočimi. Zelo uspešno so ma tem turnirju izpolnili svojo nalogo mladi Tržačani, ki so dokazali, da jim je mesto v prvi ekipi že v biižm|ji bodočnosti zagotovljeno. Tumir je OsvOjiilo moštvo Trnovo, organizator ji Šentvida pa so zasedli tretje mesto. ketna LO 25 APO Riše in pise Em-Be L