Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXVn^ št. 172 .■jt Ljubljana, sreda 1. avgusta 1934 Ceaa Dh t- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,-, večji inserati petit vrsta Din 4--. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3X26 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. HiHf!effBtiUf*cS 11 mitra I Prve JustiHkacije na Dunaju ■» UMMl^lVII Ml £^ MUHI U Včeraj sta bila obešena morilca dr. Dollfussa, danes pa ^ i sta na vrsti morilca policijskega direktorja Hickla maršal na smrtni postelji — javnosti — Ugibanja o njegovem nasledniku dati so generali Berlin, 1. avgusta. Že včeraj so se razširile alarmantne vesti, da predsednik republike feklmaršal Hindenburg umira. Uradini dopisni urad je objava! nato pominjiv komunike, ki sicer priznava, da ie stanje STleinega maršala dokajj res»no. da pa še vedno obsioia ujp-anie, da bo krizo prebolel. Ob bolnikovi postelji so zbrani naiznameni-teiši zdPetit Journal« piše: Težak problem nastaja v nenavadno tragičnih okoliščinah: kdo bo, če Hdndenburg umre, njegov naslednrik? Danes se je čisto nepričakovano pokazalo, da je imel Hitler nekoga nad seboj. Kakšen bo pa položaj, če prevzame Hitler Hin-denburgovo nasledstvo? Kdo prdde na Hitlerjevo mesto v kancelarstvu? Sama vprašanja, ki si jih moramo zadajati ob uiri, ko nam vsak dan prinaša novih resnih dogodkov. »Le Joairnal« pravi: Tretji rajJi se je rod.il iz kompromisa med zastopniki stare Nemčije in neučakano množico novih ljudi. Ta rajh je nastal s prisiljenim sodelovanjem med nedotakljivim vrhovnim poglavarjem države in apostolom nove Nemčije, toda med sedanjosujo in preteklostjo ie že zazi- vznemirjenje v vsej — Najresnejši kandi- jal prepad. Kakšno bodočnost nam pripravlja ta popolnoma nejasna situacija? Nemčija pohaja na razpotje: Za katero pot se bo ođtočdla. za monarhi stično restavracijo, za boljševizem ali pa za nadaljevance sedanje smeri. Današnji >Matan« piše med drugim: Z zunanjo politično napetostjo rastejo v enakem tempu tudi notranje težave Hitlerjeve Nemčije, ki bo morala, če bo umrl državni predsednik, prestati kritično preizkušnjo. Zunanji politični neuspehi Nemčije so izzvali med nemškim prebivalstvom potrtost in ves nemški narod je pod vtisom javnega mnenja sveta, ki je po dogodlkih 30. junija Neimčij; enodušno odpovedalo svoje snmpatije. Zmerom bolj se kopičijo vznemirljiivi znaki. Italijanska obmejna demonstracija je v Nemčij izva-la paniko. Dasi prebivalstvo ne more dati izraza svojemu nezadovoljstvu v tisku, se vendar opaža to nezadovoljstvo v vseh plasteh. Prebivalstvo je tembolj nejevoljno zaradi socialnega fiaska Hitlerjeve driktarure in tako na* čudno, če postajajo podzemske protizakonite organizacije v zadnjih tednih zopet živahne in so začele pod imenom neke socialistične akcije zopet borbo proti drktatiiri. Prav tako kot pri delavstvu, se opaža nevolja tudi med glavnimi zastopniki gospodarstva, da celo v višji birokraciji, kjer se vse obrača z največjo ostrostjo proti nemški zunanji polieuvra< je intervjuval bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo, ki se mudi na počitnicah blizu Toulona. Dopisnik je zadal grofu Sforzi več vprašanj o nedavnih dogodkih v Avstriji. Grof Sforza je odgovoril: Mene ti dogodki niso prav nič iznenadili. Morali smo jih pričakovati, ker niso bili izdani dovolj uspešni ukrepi proti prodiranju divjega in brezobzirnega nemškega rasizma v Avstriji. Glavni krivci dogodkov v Avstriji, je zaključil graf Sforza, so vse evropske velesile, zlasti pa angleška vlada, ki dogodke samo opazuje in ni ničesar ukrenila, da prepreči hrtlerjevske mahi-nacije na Dunaju. Habsburško vprašanje ni aktualno Pariz, 1. avgusta. AA. Avstrijski odpravnik poslov v Haagu Alexi je dal poročevalcem listov izjavo, v kateri pravi, da bi bilo treba popraviti finančne krivice, ki so jih storili leta 1918 avstrijski vladi. Govoreč o Habsburgovcm je odpravnik poslov dejal, da v Avstriji z vrnitvijo Habsburgovcev nikakor nimajo v mislih njihove restavracije na prestolu, temveč samo dovoljenje članom bivšega cesarskega doma, da smejo prebivati v Avstriji. Alexi je nato dejal: Avstrijska vlada se zaveda, da restavracija Habsburgovcev ni samo vprašanje avstrijske notranje politike, temveč tudi zelo važno vprašanje mednarodne politike, ki ga je nemogoče urediti brez poprejšnjega sporazuma med Avstrijo in velesilami. Češkoslovaški poslanik v Moskvi Praga, l. avgusta, r« Današnji uradni list objavlja ukaz, s katerim je imenovan izredni poslanik Bogdan Pavlov za prvega češkoslovaškega poslanika v Moskvi. Pavlov je že odpotoval na svoje novo službeno mesto. Sokolnikov gre v Pariz Pariz, 31. julija. AA. V dobro poučenih krogih trde, da so poročila o tem, da pride na izpraznjeno mesto sovjetskega poslanika v Parizu sovjetski poslanik Sokolnikov v Londonu, točna. Nesreča nemškega parnika Berlin, 1. avgusta, r. Nemški parnik »Barbosa«, ki je vče»raj zapustil hambtjr-ško luko s 187 potniki Ln 127 mož posadke na krovu, je zadel 0*0 pečino in nasedel. Potnike so rešil\ rarnik pa je najbrže izgubljen. Do nesreče je prišlo zaradi izredno goste magle. Hud potres na Filipinih New York, 1. avgusta, r. Na Fiiipdnah je bil včeraj h/ud potres, kj je več mest porušil. Mater,jalna škoda je ogromna. Boje se, da je bilo tudi mnogo ljudskih žrtev, ker je nastal potres sredi noči, ko so rvudje spali. Francoski prekooceanski polet uspel Pariz, 1. avgusta, r. Francosko letalo >Mavricac:, ki je včeraj nastopilo polet preko oceana, je po vesteh, ki so prispele davi v Pariz, srečno pristalo na svojem cilju in bi moglo leteti še par sto kilometrov dalje. Novi avstrijski srebrniki Dunaj, 1. avgusta. AA. Glavna avstrijska državna kovnica je dala včeraj v promet srebrnike po 5 šilingov in kovance po 1 šiling in po pol šilinga, vsega skupaj za 60 milijonov šilingov. Srebrniki po 5 šilingov bodo nadomestili sedanje bankovce po 5 šilingov. Dunaj, 1. avgusta, r. Razprava proti morilcem Dollfussa je trajala včeraj ves dopoldne do 13. Takrat se je sodni dvor umaknil k posvetovanju. Ob 13.35 je bila razglašena sodba, s katero sta bila Pla-netta in Holzweber zaradi umora in veleizdaje obsojena na smrt. Na vprašanje gredsednika, ali ima še kaj pripomniti, je lanetta izjavil: Vem, da bom živel samo še nekaj ur, vendar smatram za svojo dolžnost izjaviti, da nisem zavratni morilec, marveč da sem kancelarja Dollfussa ustrelil nehote. Žal mi je, da se je to zgodilo in prosim gospo Dollfussovo, naj mi ta greh odpusti. Holzvveber je izjavil, da je smatral za svojo dolžnost, prevzeti vodstvo nad uporniki, ko je spoznal, da jih je njihov voditelj pustil na cedilu. S tem je prevzel vso odgovornost in hoče nositi tudi vse posledice. Kljub temu, da je tako sodišče kakor obramba priporočilo pomilostitev, je predsednik Miklas smrtno obsodbo potrdil in sta bila ob 15.35 oba obsojenca obešena. Ko je Plane t ta stopil pod vešala, je na ves glas zaklicali Umiram za Nemčijo. HeH Hitler! Tudi Holzweber je umrl z vzklikom: Hen Hitler! To sta prvi smrtni kazni, ki sta bili doslej v Avstriji izvršeni nad pristaši narodnih socialistov. Vse smrtne kazni, ki sta jih doslej izrekla nagla sodišča nad hitlerjevci, so bile spremenjene v ječo. Ni dvoma, da bo smrtna obsodba njihovih pristašev izzvala v vrstah narodnih socialistov največje ogorčenje in bati se je, da bodo te justifikacije zopet onemogočile akcijo za pomirjen je, ki naj bi bila glavna naloga nove vlade. Ogorčenje bo tem večje, ker se je v teku razprave ugotovilo, da je avstrijska vlada obljubila upornikom svoboden odhod preko meje in to tudi še tedaj, ko je bilo že znano, da je kancelar dr. Dollfuss ubit. Danes se je pričela pred dunajskim izrednim vojaškim sodiščem razprava proti Frideriku NVurnigu in Kristijanu Meveru. ki sta obtožena zaradi umora policijskega direktorja Hickla v Inomostu. Zaplemba premoženja upornikov Dunaj, i. avgusta, r. Vlada je skl«nola da se zapleni premoženje vseli onih. ki so kakorkoli sodelovali pri poslednjem pucu narodnih socialistov. Že včeraj se je pričela velika očiščevalna akcija med državnim uradništvom, ker se je zlasti pri zadnjih dogodkih ja>sno pokazalo, da Imajo hitlerjevci največ simpatij bas med urad-ništvom. Na StajerNkem in Koroškem danes niso niti enemu učitelju izplačali p»ra-če, ker so skoro vsi podr-irali hitlerjevski pokret. Večina učiteljev je suspendiranih in proti njim uvedena disciplinarna preiskava. Tudi pri policiji je mnogo višjih uradnikov hudo kompromitiranih. Senzacionalne aretacije Dunaj, 1. avgusta, r. V zvezi z afero dr. Rintelena je bil včeraj aretiran tudi bivši dež. glavar za Koroško Keramaver, znani vodja Landbuindovcev, ki pa je nedavno prešel k narodnim socialistom. še večjo pozornost je vzbudila aretacija predsednika prvega dunajskega deželnega sodišča, višjega sodnega svetnika dr. Wengera. Baš to sodišče je bilo določeno za naglo sodišče, toda VVegner se je teanu nprl m podal izjave, ki naravnost odobravajo afceijo hitlerjevcev. Občinske zadeve v Studencih Maribor, 31. julija. V ponedeljek popoldne je imel občinski svet v Studencih pri Mariboru sejo, ki jo je vodil predsednik občine g. Kaloh. Dnevni red je bil zelo obširen in so se obravnavala mnoga zelo važna komunalna vprašanja. Uvodoma so se občinski odborniki studenške občine spomnili pokojnega častnega občana generala Maistra in zaklicali njegovemu spominu trikratni ^Slava!«. Posebno pozornost so posvetili dopisu mariborskega ribarskega društva, v katerem prosijo, da naj se ozirajo na zaščito ribjega zaroda glede na to, da hočejo ob Dravi zgraditi novo tovarno usnja. Mnogo govora je bilo tudi o regulaciji Drave v območju studenške občine, kjer napravi voda vsako leto več škode. To pereče vprašanje bo skušala občina na kak način rešiti, vendar ji pa to zaenkrat zaradi gmotnih neprilik ni mogoče. Važno poglavje je tvorila tudi elektrifikacija občine, osobito cestna razsvetljava v Rad van ju . Tam bo po vsej priliki potrebno tok dobiti v smeri od Kotnikovega posestva. V Ra rivan ju je treba za cestno razsvetljavo 23 svetiljk, kar je preračunano na 26.887 Din. Občinski odborniki so na seji obravnavali tudi vprašanje studenškega pokopališča. Na oni strani, kjer vodi cesta v Pekre, je treba namestiti nova vrata. Delo so poverili ključavničarskemu mojstru Brunduli, ki bo v najkrajšem času napravil pokopališka, vrata. Ker je na pokopališču v Radvanju prišlo večkrat do neredov, zlasti glede prostorov za grobove, so izdelali poseben pokopališki red, ki je nabit pri vhodu. Isti predpisi kot za Studence veljajo tudi za Radvanje, namreč otroški pokop velja 10, pokop z enim duhovnikom 25, z dvema 50 in s tremi duhovniki 100 Din. Dajatve grobokopu ostanejo nespremenjene. Ker tamkajšnje pokopališče r.ima dovolj prostora, ga bodo povečali, po raznih drugih bolj internih sklepih ■je predsednik zaključil precej dolgo trajajočo občinsko sejo. Živilski trg Ljubljana, 1. avgusta. Na živilskem trgu je bil davi slab promet, najbrž zaradi vremena. Brez pomena pa tudi ni, da nekateri meščani čakajo prvega v mesecu dopoldne pismonošo. Saj veste, da se prvi začne šele tedaj, ko pride pismonoša, toda, ko ni preveč obremenjen z modrimi kuvertami. Kot se spodobi za deževtno vreme, se je »opet cedilo blato na hodflii&ih na trg, toda gospodinje hi šle po dobrote tudi čez žične ovire in v svojih skrbeh takšnih malenkosti sploh ne vidijo. Da bi jim nekoliko olajšali skrbi, so začeli prodajati celo na trgu kuharske knjige, žal so pa v njih samo takšni recepti, ki po njih lahko kuhaš le, če privlečeš s trga poln cekar. Ko je pa poln cekar, ni več posebna težava kuhati, zlasti kromprr-ja ne Po do>g«m času je trg nekoliko bolje -naložen z gobami, ki jrh prodajajo po 3 Din merico. Sezona jagod pa se nagiblje h koncu. Rdeče maline so se precej podražile. Letos so jih prodajali najceneje po 2-50 dinarja liter, zdaj so pa že po 4.50 Din in še težko jih dobiš. Hruške imajo sta-no ceno in se ne bodo več pocenile. Največ jih je po 4 Dim kg. Jabolka so eenej»a, najcenejša lahko dobiš celo po 2 Din kg-Grozdja je vsak dan več. Precej lepega In sladkega prodajajo po 8 Din kg. Kumar je na zelenjadnem trgu tolifto, kot da se meščani hranijo zadnje čase samo z njimi. Gospodinje imajo izre*lno mnogo dela z vlaganjem. S cenami kiKma-ric bi bile lahko zadovoljne, saj jih lahko dobe za 5 Din 100 komadov ter torej stane kom. 5 par. Meščani prežive na leto nešteto hudih dni, ki bi jih ne preiiveU. 6e bi se ne krepčali s kumaricami. Sicer pa cenimo kumare izredng že zdaj. Danes jih je prodajala skoraj sleherna prodajalka na zelenjadnem trgu. Lahko si torej mislite, koliko je te sezonske dobrote na trgu. Letos kumare uspevajo zelo dobro in to je res velika sreča za meščane. Zdaj so ie največje kumare po dinarju komad. Cenejše seveda ne bodo, a upamo lahko, da. jih bomo letos še vsi siti. Kumaram konturi ra kot sezonska specialiteta stročji fižol Letos je še skoraj cenejši kot je bil lani. celo kifeljčar je že po 2.50 Din kg. Kumare m stročji fižol sta zelo izpodrinila <*e",o salato. Po nekem receptu se baje h kumaram izredno prilezejo piske, kar je zelo ver jetno, ker gospodinje vedno precej pose»ga-jo po piščancih, ki so najcenejši po 12 dinarjev komad. — Omenili smo cene dobrot, ki se za nje gospodinje »daj najbolj zanimajo. Sicer se pa zanimajo še za marsikaj, kar pa rade skrivajo. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Konec tekstilne stavke v Belgiji Bruselj, 1. avgusta, r. Stavka tekstilnih delavcev, ki je trajala polnih 5 mesecev, je bila danes brez uspeha končana. Delavstvo se je vrnilo na delo. Stavko so morali prekiniti, ker so bili izčrpani vsi finančni viri za podporo stavkujočih. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize, Amsterdam 2397.90—230936. Berlin 1311.25—1322.05, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 170.83—172.43, New York 3372.16—3400.42, Pariz 224-0T7—225.19, Praga 141.01—141^7. Trst 290.74—293.14 (premija 28.3%). Avstrijski lW.T\g v privatnem kliringu 8.50 do 8.60. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.2125, London 15.4425, New York 306.25, Bruselj 71.90, MHan 26 2750, Madrid 41.90. Amsterdam 207.3250. Berlin 118.50. Dunaj 57.20. Praga 12.73. Varšava 57.95 Bukarežta 3.05. Stran 2. /SLOVENSKI NAROD«, dne L avgusta 1934 Stev 172 Samomor odkril grozen umor Na Starem trgu je bil umorjen priletni delavec France Serša — Umorila ga je pastorka — Umor še ni točno pojasnjen Ljubljana. 1. avgusta. Ko smo včeraj prinesli vest, da je skodla v vodo kolporterka našega lista Pep-ca Cepudrova, je pač vsakdo mislil, da gre za navaden samomor. Nihče ni slutil, da se za samomorom skriva še nekaj strašnejšega, namreč zločin, kakršnega Ljubljana že dolgo ne pomni. Pismo, ki so ga našli v samomorilkini ročni torbici, je bilo tako nečitljivo, da so se mogli razbrati le posamezni stavki, vendar je to, kar se je dalo prebrati, vzbudilo sum. da je samomor povzročilo neko dejanje, zaradi katerega so Cepudrovi živci odpovedali in je šla iskat smrt v valove. Cepudrova je stanovala na Starem trgu št. 19. Pri nji so stanovali tudi njena mati Ivanka s svojim možem Francem Seršo, ki sta imela 19 let staro hčerko Francko. Mirno so živeli v hiši, ljudje niso nikdar opazili, da bi med njimi vladalo nesoglasje. Stari Serša je bil prav malo doma. ker je povsod iskal dela, dokler ga zadnje mesece ni našel pri poglabljanju Ljubljanične struge. Pepca Cepuder se ni dosti zanimala za svojega očima, ker je imela zadnji čas ljubavno razmerje z vojnim invalidom in kolporterskim tovarišem 36 letnim Antonom Rozmanom. To je kratek uvod, ki naj vsaj nekoliko opiše družinske razmere Serševih in Cepudrovih. Kaj se je potem zgodilo in kako je izgubil življenje stari Franc Serša, je še nepojasnjeno in si lahko napravimo približno sliko le iz pripovedovanja nekaterih sostanovalcev in drugih prič. Kaj pripoveduje Amalija Pasar V soboto med 21. in 22. uro je slišala Amalija Pasar. žena kotlana državnih železnic, ki stanuje na istem hodniku, kakor družina Serša, neko čudno hropenie. Z možem sta bila že v postelji, pa sta prižgala luč in poslušala. Hropenie je trajalo približno 10 minut. Pritisnila sta na kljuko vrat. ki vodijo v sobo Cepudrovih. Vendar je bila soba zaklenjena in tudi ni bilo slišati nobenega hropenja več. Zato sta poizvedovanje opustila, ker sta bila prepričana, da muci Cepudrovo glavobol kot že večkrat poprej. Stara Serša ji je namreč večkrat pripovedovala, da je njena nezakonca hči Pepca silno podvržena glavobolu in da jo je celo nekoč hotela, zaradi silnih bolečin popolnoma iz uma, napasti z nožem. Komaj sta zakonca Pasar legla, je prišla domov 19ietna Francka Serša. Pasarjeva je stopila iz sobe in jo vprašala: >Kaj pa je pri vas? In ji povedala, kaj je slišala: Francka se je zelo prestrašila in rekla, da se je Pepci najbrž kaj zgodilo, da pa se boji pogledat v sobo. Z možem sta nato z lučjo spremila Francko do vrat zakoncev Serša. Francka je pritisnila na kljuko in odrinila vrata, ki jih je od znotraj Pepca tiščala. Cepudrova je odprla vrata le toliko, da se je mogla Fracka s težavo zrinili v sobo, takoj nato pa je vrata zaprla, vendar je Pasarjeva mogla opaziti, da je imela na sebi popolnoma mokro sivkasto pisano obleko. Pasarjeva je de slišala, da je Francka vprašala: Kaj pa je Pepca? nato pa je vse utihnilo. Naslednji dan v nedeljo okrog 8. zjutraj je Pasarjeva vprašala na hodniku: 7>Kaj pa se je zgodilo, kje je oče?« Francka je odgovorila, da ni ničesar opazita in da očeta ni bilo doma ter da jo je ?es»tra odpravila v drugo sobo, kjer je vso noč jokala in molila. Pasarjeva je Franceta Seršo zadnjikrat videla v soboto okrog 20. ko je oblečen samo v spodnje perilo odhajal na stranišče. Pripovedovanje Nade Družina Ves dogodek pa postavi v popolnoma drugačno luč pripovedovanje 14-letne va-jenke Nade D nižina, stanujoče v Florjan-ski uHcd št. 13. V nedeljo popoldne se je s svojim lO-letmm bratcem Borisom v družbi Frančiška Serša in še drugimi otroci kopala na špici. Francka je naenkrat začela pripovedovati, da je velika škoda, da je prišla k nji prejšnji večer poslušat radio. Ko se je namreč vrnila od svoje pri-jateljioe Nade domov, je zaslišala v domači veži v njihovem stanovanju vpitje. Srečala je sosedo Pasarjevo, ki ji je rekla: >Pri vas se gotovo t epe jo. c — Sele po dvakratnem močnem trkanj«, — je nadaljevala Francka, — ji je sestra Pepca odprla. Ko je stopila v sobo, je zapazila na tleh veliko krvavo mlako prav tako pa je zapazila velike krvave madeže na odeji in na blazinan. Iz pod dvojne zimnice je kapljala kri Vsa prestrašena je vprašala sestro: Popa, kaj ti pa je? šele ko jo je drupič vprašala, ji je sestra odgovorila, da jo boli plava. Franca ni več silila v sestro, čudno se j! je pa zdelo, ko je videla toliko krvi. Ko jo je vprašala po vzroku, jo je sestra zapodrla v <3mpo «Vbo. Vso noč prestrašena. Francka ni mogia zatisniti oči v strahu, da. se je moralo nokaj spoditi. Tolažila se je z mislijo, da sta se ooe *n Pepca najbrž sprla, kakor se 'je to *e večkrat sgiodtlo in da je pri tem Pepca morda očeta ranila ali pa celo umorila. Francki, iki običajno spi v sobi skupno s sestro Pepoo, « je čudno sri«k>, da ta večer ni prišla Peipca k nji spat. Ko je zjutraj prišla v drupm sobo, je našla tla pomita, odejo m blasBime pa obrnjene, vendar so se na njih še poznali sledovi krvi. Sestra jo je tisto jutro poslala prodajat časopise. Ko se je okoli 10. vrnila, je vprašala sestro, ako sme obrnrti žrmoice. Ta jo je pa osorno "zavrnila, da bo pospravila že 6ama. Francka se boji Ko je Francka končala svojo pripovedovanje je vse otroke a pov^dignjecimi rokami prosila, naj nikomur o te$m, kar je p>ri-povedrjvaia, ne govore. Po kopanju sta Nada In njem ibrat Boris spreanHa okoli 17-Francko na njeno prošnjo domov, češ, da bodo pogaedaH, če ni morda Pepca očeta zaklala m ?sa kam skrila. Francka je imela ključ edino od svoje sobe. Bali pa so se vstopi«, feer J& je bilo strah. Mali Boris je nato svetoval Francki, da bi šli pogledat v drvarnico, Če ni morda tam skrit mrtvi oče. Francka je vsa prestrašena odgovorila, da ne gre, ker jo je strah, da bi videla spačen obraz mrtvega očeta. Zagonetka zločinu To so najvažnejše izpovedi prič, ki pa vseeno ne rešijo ueanke, kako je bil Serša umorjen. Izključeno je, da bi bilo njegovo truplo sežgano na stanovanju, ker je železni štedilnik tako majhen, da je vanj mogoče spraviti kvečjemu kilogram premoga. Prav tako je dvomljivo, če so razsekane dele Scršovcga trupla zmašili skozi odprtino v stranišču, ki da se je po mnenju strank zaradi tega zamašilo. Po izjavi hipnega gospodarja se je namreč stranišče zamašilo skoro vsak teden. Vprašanje je nadalje, ali je bil grozen zločin dobro pripravljen in premišljen, ker je Cepudrova hišnemu gospodarju že pred dobrim tednom povedala, da nameravajo beliti stanovanje. Zidar, ki naj bi stanovanje pobelil, je namreč izpovedal, da ga je Cepudrova poklicala za beljenje že pred dobrim mesecem. Ni še pojasnjeno, kje in kdaj so Seršo razsekali. Ponoči se to ni moglo zgoditi, ker bi stranke morale slišati ropot. Mogoče pa je, da se je to zgodilo podnevi. Policija ima polne roke dela. da pojasni zločin in vodi preiskavo osebno sam upravnik g. Keršovan, ki uporablja pri tem na novo uvedeno tako zvano kriminalno kaseto, ki se je pri dosedanjem pre-iskavanju prav dobro obnesla. Preiskava je trajala vse včerajšnje popoldne in se je tudi danes dopoldne nadaljevala. Je pa otc/kočena, ker ni znan motiv zločina. Danes opoldne je odšla na stanovanje na Starem trgu sodna komisija. V hiši krvavega zločina Pred hišo št. 19 na Starem trpu še vedno postaja jo ljudje in se zbirajo v gruče tor prisluškujejo, da M zvedeli kaj novega o nepojasnjenem zločinu. Po širokih stopnicah prideš v prvo nadstropje, nato pa po prostorni veži do vrat, ki se ti odpro na ozkem hodniku. Na desni je stanovala Serševa družina, na levi so pa vrata stanovanja nekega železničarja in njegove mlade žene z dvema malima otro-čičema. Hodnik je na desni strani lepo na novo prebeljen, a z njega stopiš na ozko malo dvorišče z drvarnicami odkoder prideš po kratki vezi pr: drugem fczhodu na ulico v Rebri. Torej tipična stara ljubljanska hiša, kakršnih je pod Gradom več, ko v njih šele v prvem nadstropju prideš na dvorišče. Kaj pripovedujejo domači Vsa hiša je staro k ra merico Joha no in njeno družino smatrala za popolnoma pošteno, mimo in tudi pobožno stranko, saj so ženske vsak dan hodile v cerkev in nikdar niso prišle po vino v gostilno, ki je v hiši. a tudi od drugod niso prinašale pijaco. Tudi Rozman, ki je hodil vsak dan tudi po večkrat k Pepci, nato pa ga niso videli tudi po več dni, ni prinašal pijače Celo nenavadno mirna jo bila družina in zadnji čas se je stanovalcem v hiši zdelo, da Pepca nI več popolnoma normalna. Nekako plašna je postala in na več upala hoditi po stanovanju v čevljih, temveč jih je vedno sezula in kakor v strahu bosa tekala po dvorišču in hodniku. Vedno je tudi tožila, da jo boli glava, čeprav so imeli le dve majhni sobici, vendar je bilo v njih čedno in vedno vse v redu. V sobi so imeli tudi majhen štedilnik, kjer bi pa moral truplo človeka sežigati več dni. Že pred dobrimi 14 dnevi je stara Jo-hana prišla prosit hišnega gospodarja za dovoljenje, če sme prestaviti neka vrata, da bi združila obe doslej ločeni sobi svojega stanovanja. Obenem je prosila tudi. če sme stanovanje prefcelrtL Gospodar ji je rad dovolil, saj je družino smatral za vzorno stranko, ki nikdar drugim stanovalcem ni delala nadlege, čeprav je bila ze nad 20 let v hiši, ko ji je stanovanje oddal še prejšnji lastnik pokojni tiskar Medic, ženske pa stanovanja niso same belile, kakor so Pisali jutranji listi. Kramarica je najela delavca, ki je prinesel s seboj vse potrebno orodje, a apno in barv« je našel že pripravljeno. V stanovanju ni opazil nikjer krvavih sledov. Sam je razdrl postelje in znosil ven, ter bi bil gotovo opazil krvavo posteljno perilo. Tla niso bila pori-bana na novo, vendar tudi tu ni bilo nobene kaplje krvi, prav tako pa tudi zid ni ibil oškropljen s krvjo ter je bila na njem le krvava pika kakor od stisnjene stenice. V kotu ob drvarnic*' stoj: pokonci majhen voziček, morda Se manjši od mlekarskega. Ko so se m rwK teden pripravljali, da bi odšli na Skaručmo prodaiat slaščice, so pa v petek zvečer prepeljali drug večji voznček, ki ga pozneje niso več vide':. Ljudje v hiš: sumijo, da so s tem izposojenhn vozičkom odpeli ali truplo. Pri tem pa tndi domneva ro, da Jim je pomagala morda še kaka ženska, ker je bflo v hiši vedno tako cho, saj hi se vendar stopinje moškega morale slišati. V kotu, kjer stoji stari, popolnoma neokrvavljeni voziček, je stal tudi zaboj, kjer so našli ožgane kosti in pa pokojnikov spolni organ. Starega Srše rwi b ko 11 let doma, ker je služil za h'apca in prijel tudi za vsako drugo dek>, tam v okolici Lukovice, kicr je brl doma. Sam se je preživljal pošteno in je vsako jutiro vstal že oh 5. ter ob 6. odhajal od doma. zvečer se ie pa ob 30. vrnil in si osnažil obleko in šel Ukol spat Njegova druž-Jna se je preživljala s prodajanjem slaščic po sejm h, cerkvenih shodih in božjih porih, da zlasti matere Johane ni bilo večkrat po več dni domov, tudi njena nezakonska hči Pepca, ki je šla v vodo. je hodila z njo. a zadnje čase je raznašala dnevnike. Vsem se je poznalo težko življenje in pomanjkanje, saj so bilO vsi slabotni rn suhi. zlasti pa hčerka Francka, ki je stara že 19 let, pa je vendar š:bka in slabotna kot deklica s komaj 14 leti. Stari je bil popolnoma zgaran od dela ter ostarel m so ga ljudje cenili na najmanj 70 let čeprav jih je imel šele 59. Prepirov nikdar nI nfkdo si šal in so bMl vedno tihi in pri delu. V nedebo ponoči pred 2o. je slišala gospa, ki stanuje nad njimi jok in tudi to-liibo v Sršovem stanovanju ter mislila, da joka Francka, mat- jo pa tolaži. Večjega pomena gospa joku in tolažbi seveda ni pripisovala. Glasovi so ob 23. utihnili in misnla je. da je vse v redu- 2e v soboto zvečer okrog 21. je pa ^osedna železnjčarjeva družina slišala iz Sršovega stanovanja hropenie fa stokanje. Zelo so se čudili, kaj naj to pomeni in mož je hotel iti pomagat, vendar je pa naše! vrata zaklenjena. Ko je pozneje prišla Francka domov in hotela v stanovanje, ji je Pepca tiščala vrata, a Francka se je vendar zmuznila v sobo, nato je pa morala spat v drugo sobo. Nikdo ni ničesar slutil o strašnem zločinu. Stanovalce je vest o zločinu silovito pretresla, da so hišno gospod n.jo popustili živci in še sedaj neprestano joka, čeprav je bila vedno prepričana, da ;ma:-> v h:š: nnibo';še ljudi. Dr* J. Hoglf se preseli četrtega avgusta v novo hišo g. Likarja, Res I jeva cesta, zraven tvrdke Pristou & Bricelj«, in bo tam redno ordiniral od ^10. do *211. ure dopoldne in od 2. do io4. ure popoldne. Tretja žrtev Save v Kranju Kranj, 31. julija. Danes popoldne okrog 13. so našli v Savi malo nad tovarno Jugočeška. pod vasjo Orehek truplo utopljenega dekleta Tgotovili so. da je utopljenka Julka Moč-nikova doma iz Studora nad Skofjo Loko, stara 10 let. Truplo sta opazila sredi valov Save Janez Prezelj in Franc Draks-ler iz Drulovke. klo sta potegnila utopljenko na suho, sta jo skušala oživiti z umetnim dihanjem, kar pa je bilo brez uspeha. Nato so poklicali banovinskoga zdravnika g. dr. Novoselskega, ki je ugotovil smrt in odredil, da so odpeljali utopljenko v mrtvašnico v Stražišče. Pozneje so io prepeljali na stanovanje na Labore. Julka Močnikova je bila izučena šivilja in je delala v Kranju. S sestro in materjo so .stanovali v Stra/išču. Oče jim je lani umrl. Te dni je imela počitnice. Snoči je bila v Kraniu. šla je vprašat, če bodo pričele kmalu z delom. Od tedaj je ni bilo več domov. Našli so jo v spodnji obleki, ne pa v kopalni. Zato ni gotovo, ali se je Julka kopala in pri tem utonila, ali pa je morda kak drug vzrok nesreče. Pokopali jo bodo v petek v Stra/išču. To je že tretji utopljenec, ki so ga našli letos v Savi. I soda je hotela, da je žrtev zopet iz Stra/išča, odkoder sta bila tudi Kovačič in Gros, ki so ju nedavno pokopali. Mmmammmammtammmammmmm Moderni Robinson Douglas Fairbanks Film ljubezni, poln divnih hawajskih pesmi, romantike, pustolovščin i. t. d. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina najnižja Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730 Kazen za greh Vsa Bela Krajina je nestrpno čakala dneva, ko je prišla vlomilska tolpa tkzv. poj as o v pred okrožno sodišče, da prejme zasluženo plačilo za neštete grehe proti tuji lastnini. Po dogoltrajnih preiskavah je bila končno te dni razpisana glavna razprava in so Dajčmani, ki jih je ljudstvo krstilo za pojase, odgovarjali za številne tatvine, vlome in druge grehe. Kakor je >Slovenski Narod« že obširno poročal, je meseca marca letos zmanjkalo posestniku Golobiču iz Lipovca pri Semiču iz zaklenjenega amerižkega kovčega 300 dolarjev in nad 3000 Din našega denarja, tako da je znašala skupna škoda 14.000 Din. Orožniki so takoj osumili pojase in je začel komandir orožnLske postaje v Semiču g". Pirkovič na nje strogo paziti, a posebno pozornost je posvetil Dajč-manovi Micki, ki je bila že od prej znana kot silno spretno in predrzna tatica. Micka je v svoji prevejanosti dobro vedela, da ne sme denarja trositi v Semiču, kjer bi jo takoj zalotili in se je zato napotila v Kar-lovec, kjer si je napisala poštno položnico na večji znesek in z imenom delavca neke tamošnje tekstilne tovarne kot odpošilja-telja. Ta njena neprevidnost je bila za vso družbo usodepolna in jih je seveda tudi izdala, dasi so vsi člani družine trdili, da niso ukradli denarja, niti vlomili. Pomagal ni nfti Mickin izgovor, ki je trdila, da ji je dotični delavec poslal denar kot alimentacijo za njenega nezakonskega otroka, ker se je ta njena trditev seveda takoj izkazala kot neresnična. Ko so jih orožniki zaprli in jih izročili najprej okrajnemu sodišču v Črnomlju in pozneje okrožnemu, je mlajši Mickin brat Mirko priznal vse tatvine. Z vestno preiskavo so jim orožniki dokazali 38 vlomov v zadnjih dveh letih, a med tem so že tudi dobili Golo bičeve dolarje. ki jih je brat Mirko po nalogu sestre Micke skril v neko grabo. Pri glavni razpravi so vsi štirje obdolženci svoje zločine sprva tajili, kar pa iim ni nič pomagalo ker jim jih ie hi^o lahko dokazati na podlagi veuluJli poizvedovanj oroSnfiOte iwrer«tanrp ^V^ž^o sodišče je izreklo obsodbo: Marn'9 Daičmar. 7 let robije. Jakob Dajčman 6 let robije. njegova žena 18 mesecev strogega zapora, a~ njegova mati Ivana. Dajčman l loto strogega zapora. Poleg; zaporne ka zni sta bfia obsojena Jakob in njegova žena Micka tudi na izgubo častnih pravic do smrti Dasi bodo Belokranjci odslej imeli mir pred zloglasno pojaško tolpo, imamo še vedno opraviti z manjšimi tatvinami, ki pa jih bodo oblasti gotovo pojasnile in poskrbele, da pridejo tatovi v roke pravice. Don Bulic umrl Ljubljana, 1. avgusta. V ponedeljek po polnoči je na zagrebški kliniki nenadoma izdihnil naš svetovno slavni arheolog don Franjo Bulic, ki j? odkril in varoval rimsko Srlono, kjer si ie samih izkopanin postavil tudi skromen dom. Dr. Frane Bulic je bil rojen že L lJMd. v Vranjicu pri SfiHtl, kjer }e napravil tudi gimnazi.ijo. nato ie pa od$3] v bogoslovje v Zadru, a odtod na dunajsko univerzo študirat klas. filologijo in arheologijo. Od 1. 1S73. do 1896. je bil sredn;-e=oliski profr^sor in okrajni šolski nadzornik, a od 1. 1S63. direktor srimnazifo v Splitu. Že pred 51. teti ie postal varuh arheoloških spomen-kov ^plite-kecra okraja, a 1. 1912. za vso Palma-ci|o, L. 1S83. e don Bulić postal tidi direktor arheološk prevažanji? pounikov z motornimi vozili 12 cle,na 60, točka 25 obrtnega zakona Za-\arovanje proti posledicam zakonske odgovornosti prevozniških podjetij obsega povračilo on« Shode, ki jo morajo plačati prevoznika podjetja ali njihovi uslužbenci na podlagi zakonskih določb o povrači»u sKode tretjim osebam (potnikom motornih vozil ali mimoidočim) za primer smrti, t*3-lecine poškodbe, zdravja ali za poškodbo' tujega imetja, nastalo med prevažanjem. Zavarovanje mora znašati naj mam j -do 2o.000 Din. če je pri eni nesreči poškodovan ali uirit en človek al-i skupno največ 100000 Din. ee je pri enaki nesreči poškodovanih ali ubitih več ljudi, (primer katastri fe) in v tem primeru največ do 25 tisoč dinarjev za v>akega posameznika, ki je bil poškodovan ali ubit pri nesreči. Dalje do 30.000 Din za primer poškodbe tujih stvari ali živali in potniške prtljaše Pri eni nesreči, če se izgubi potnikova prtljaga, znaša zavarovanje odnosno odškodnina of>0 Din. To zavarovanje sklenejo prevozniška podjetja pri zavarovalnicah v naši iržavi, Ln sicer na temelju splošnih pogojev zavarovanja, odobrenih po trgovinskem ministrstvu, najmanj pa v obsegu predvidenem v čl. 2 tega pravilnika; prevažanje potnikov se ne bo moglo začeti, dokler zavarovanje ne bo sklenjeno. Prevozniška podjetja, ki v trenutku, ko sroPi ta pravilnik v veljavo, že prevažajo potnike, jih bodo zavarovala v smislu določb tega pravilnika najpozneje v 30 dneh po uveljavljenju pravilnika in o tem obvestila banske uprave, oddelke za trgovino, obrt in industrijo Prevozniška podjetja, ki že imajo zavarovanje po predpisih 'oka'cr'h oblasti, za morajo prilagoditi do-l^čbam *eea nravilnika in o tem tudi ob-restiti r-r'si-ojn-. bansko upravo Ta pravilnik se bo začel izvajati 1. avgusta 1335 KOLEDAR. Dane«; Sreda 1. avg-usta, katoličani: Vezi sv. Petra. De d orni r. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Dekle z neba. Kino Dvor; Moderni Robinson Douglas Fairbanks. Kino &i&ka: Sestra Katarina. DE21KNE LEKARNE, Dane«: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg- 5. 3xtPO*l sita Naš tramvaj nima z nami «reče, mi pa z njim nc. Krožne proge so zdaj še nekam v redu. samo vožnja ne gre po voznem redu. Sredi mesta imamo zaradi lepšega /-/ mostove in po srednjem so odka/dli pot našemu slavnemu tramvaju. Vozil je pridno, čeprav ne preveč hitro, naenkrat mu je pa zaprlo sapo. Srednji most so razrili za pobijanje brezposelnosti zaslužni možje in tramvaj ne mora več čezenj. Žalostno se ustavlja na tej in na oni strani, poželjivo pogleduje čez most in potniki pogledujejo za njim. pa nič ne zaleže. Most je zaprt in ostal bo zaprt, dokler se občinstvo ne bo sprijaznilo z novim voznim redom našega, v ognju konkurence prekaljenega tramvaja. Će hočeš zdaj s tramvajem od pošte na Vodnikov trg, se moraš peljati mimo glavnega kolodvora in šentpeterske cerkve, kjer pa moraš prestopiti. Lahko se pelješ tudi z direktnim vozom, moraš pa prestopiti na Marijinem trgu in jo ubrati peš čez ra/riti most. Tam počaka* nekaj časa, Ja pride pote /r.imi-.j/ od nasprotne strani, in potem* nadaljuješ potovanje v strahu, da bi se naša slavna cestna politika ne spomnila in nam jutri ne razkopala vseh mostov. Če imaš čoln na Ljubljanici, se lahko prepelješ na drugo stran tudi s tem prometnim sredst\-om. da hitreje prideš, kamor si se namenil. Samo konja moraš imeti priprmljenega, da te potegne v čolnu čez blato, ker ie vsa voda iz struge odtekla v Beograd. Sajhitrcje pa prideš na cilj, če jo mahne* peš. In pešci so tudi najhujša nelojalna konkurenca našemu tramvaju. Pravijo, da bo most popravljen do prihodnjega kongresa slovanskih narodnih noš v Ljub!jani. ker ima to smolo, da je zgrajen čez Ljubljanico. Slovenci v Ameriki Josip šnajder in njegova žena Kila roj. Šinkovec sta se odpeljala z avtomobilom iz Detroita k ženinim staršem v Ponsilvanijo. V Ohio ju jc pa doletela smrtna nesreča. Od nasprotne strani je pridirjal avto, nastal jo karambol in šnajder jeva sta obležala na kraju nesreče mrtva. Poročena sta bila komaj nekaj mesecev. V Chicagn je zadela težka nesreča splošno znano slovensko rodbino Josipa Ruparja. 19 letni Edvard Rupar je odšel 3. t. m. kakor običajno na delo, popoldne ob 4. je bil pa že mrtev. Delal je v tovarni komaj tri mesece, zaposlen je bil pri vzpenjači. Kako je prišel pod vzpenjačo, nihče ne ve. Nesrečnežu so priskočili prepozno na pomoč, da bi ga rešili. EUevator ga je pritisnil k strni in ga tako zmečkal, da je kmalu v silnih bolečinah izdihnil. V VVaukeganu je padel pod vlak 29 letni Ivan Koprivec. Kolesa so mu odrezala nogo in ker ni bilo hitre pomoči, je izkrvavel. V Clevelandu je povozil avto 39 letnega L#oj-aeta Kračmana. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Pokojni je bil doma iz Sapa pri Šmarju, kjer jc zapustil mnogo sorodnikov. V Ameriki je bival 21 let. V Sharon Pa. so našli te dni obešenega v kleti 64 letnega Franca Vodeničarja, doma iz okolice ćrnomlja. V Ameriki je bival 34 let, ves čas v Sharonu, kjer zapušča ženo, pet sinov in hčerko. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. V Forest City sta se v rudniku ponesrečila Qva Slovenca. 35 letni Josip Cerovšek je odšel zjutraj zdrav in vesel na delo, zvečer so ga pa prinesli domov mrtvega. Pod-sula ga je v rudniku plast kamenja, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo, mater, brate in sestre. Drugi ponesrečenec je Franc Tomažin, ki ga je ubil v rudniku električni tok. Zapušča ženo in pet otrok. V Clevelandu so umrli splošno znani slikar in dekorater Josip Likar, star 54 let, doma z Rakeka, 37 letni Josip Kos, doma iz štepanje vasi pri Ljubljani in 61 letna Frančiška Lavše, doma iz Dvorske vasi, fara Velike Lašče. V Ročk Spnngsu je umrl družini Ernesta Jelovška 6 dni star novorojenček. V Milwaukee je zadela kap Egi-dija Senka. Pokojni jc bil star 66 let, doma je bil iz Dravelj pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 26 leti. V Porterville je umrl Slovenec Stefanič, doma iz Bele Krajine. V Silvertonu je umrl Janez Skrlj, doma iz Knežala na Notranjskem, star 52 let. V Cliftonu je umrl Miha Bencina, star 28 let, rojen v Ameriki. V Cvintonu je umrl Bartol 2avbe, star 42 let. Župniku Jevniku v Forest City je umrl oče, star S4 let. V Pueblu je umrl Franc Godec, star Si let. Obrtniška razstava na Viču Vič, 1- av?js4a Podružnioa Društva jiiffoKlov *n»krb obrtnikov na Vič.j pri rod i od 12. do 20. L m. prvo obrtničko razstavo v marodni ini\ na Glineah. Pozdravi jamo to zamiki rmfhfa obrni kov, da pokažejo javnoMi svoje radel-ke. ki bodo gotovo vzbudili rmvi obi^tecv valci veliko zanimanje. Obrtnička raa->tava na Viču ima predvsem namen pokazati ljudem, da imamo tudi na ViČn obrtnike, ki s svojimi izdelki khko konkurirajo ostalim obrtnikom izven občin**. Na4e občinstvo mora naročati svoje potrebščine fdinole pri domačih obrtnikih, ki so zrwni no svoji solidnosti. Razstava ne bo taka, knkor ie ona v Vidu ali na vele^ejmu, marveč bo le skromen dokaz zmožnosti naših obrtnikov. Do-^laj se p prijavilo za razstavo nad 30 obrtnikov ter bodo zastopani na razatavi skoro vsi glavni obrtniški poklici. Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejel predsednik viške občin- s. Jurij Petrovčič, ki je e temi Dokazal veliko naklonjenost in priznani" obrtniškemu stanu. Opozarjamo že danes vse občane in obrtnike na razstavo, kateri želimo najv^f-iih uspehov. O posameznih razstavi jalcth bomo £e poročali, sicer pa na svidenje pri otvoritvi razstave 12. t. m. v narodni Joti na Viču. tev 172 /SLOVENSKI NAROD«, dne 1. avgusta 1034 Stran a Danes premiera velike in vesele pustolovščine Karin Hardt in Hanns Brausewetter ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4L, 7.15, 9.15 DEKLE Z NEBA Dve ari smeha in zabave. DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice in prosimo, da nam naročnino redno plačujejo, ker bi bili sicer vsem, ki so z njo v zaostanku, prisiljeni list ustaviti. Bodite v tekočem z malenkostno naročnino in priporočajte naš list tudi svojim znancem in prijateljem. ★ — Slovanski čebelarski kongres v Beogradu. Poročali smo že, da »bo od 26. avjru-sta do 1. serptembra v Beogradu 9k>vanski čebelarski kongres »družen s čebelarsko raa&tavo. čebelarji bodo zborovali v novem poslopju univerze, kjer bo tudi čebelarska razstava. Priprave so v glavnem že končane. Določenih Je 40.000 Din za nagrade razstavljaloev najboljših čebelarskih tedel-kov. Nagrajeni razstavljalo! dobe tudi zla- in srebrne kolajne ter diplome. Kongresa se udeleže čebelarji iz Češ kos lova ase, Italije in Poljske, najmočneje i odo pa zastopani naši čebelarji. Čebelarski strokovnjaki iz Češkoslovaške, Bolgarije, Poljske in Jugoslavije so pripravili zanimive referate o čebelarstvu zlasti o čebelnih boleznih in njih pobijanju. Na razstavi bo tudi prodajni oddelek, kjer bodo naprodaj razni čebelarski izd*1! k i. — Turneja naših biciklistov po EvrOpi. Včeraj zjutraj so krenili iz Čakovca študentje Krešimir Kovačič, Valentin in Mario Morandini ter Andrije RemLni na kolesih v Italijo, Švico in Francijo. Prevoziti nameravajo 3700 km dolgo pot približno v 4o dneh. Našo mejo prekoračijo pri Rakeku, odkoder krenejo v Benetke. Vrnejo se preko francoske in italijanske rivijere. _ Predstavniki turškega jrospoJadran« na Sušaku koncert, ki vlada zanj v mestu veliko zanimanje. — VeBk nemški parnik v Splita. VeJiki nemški parnik »Berlin <, ki je priplul 2&. julija v Split in pripeljal 670 potnikov, je včeraj zjutraj zopet priplul v Split in pri-peijai 280 letoviščarjev, večinama Nemcev Popoldne je parnik nadaljeval pot proti Krfu. — Poceni kruhu V Prištini imajo peka Risto Milica, ki je iače.1 prodajati kruh PO 1 Dhi kDognaim. Ko so prodajali dmgi peki krah r»o 2 D>tn. ga je prodajal on po 1-50 Din. Drugri peki so seveda protestirali m mu prigovarjali naj prodaja kimh po isti ceni kaaor oni, pa ni nič zaleglo. Komo--.- so se vdali in načeli toda sami prodajati kruh po 1.50 iTHn. Tedaj ga je pa začel MiliČ prodajati t*> 1 Bisn in pravi da bo kljub temu zaslužil mesečno okrog 15 Tisoč dinarjev. Drugi peki so seveda ogorčeni m pravijo, da bodo pekarne zaprli, širile so »e vesti, da prodaja Milic hlebce, ki ne tehtajo 1 kg. Policija pa »e je prepričala, da tehtfa vsak hlebec najmanj 50 gramov ve* m da je kruh rz prvovrstne pšenične moke. _ Pojasnilo. Uprava revije >Naša pota« nas naproša za objavo, da sta ljubljanska Zveza za tujski promet in mariborska Tujsko prometna zveza prevzeli nad revijo le pokroviteljstvo kot izdajateljici, dočdm je lastnik revije njen urednik g. Vladimir Regallv. — Iz »Shiibeoega ll»ta«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske baaaovine« šrt-61 z dne 1. t_ m. objavlja uredbo o društvih univerzitetom slušateljev, naredbo o kontroli kakovosti jajc za izvoz v Nemčijo, odrebo o dovozu Čebel na ajdovo paSo in o točenju medu v L 19S4., objave banske uprave o pobiranju občHnakih trošarin v letu 1934. in razne Objave iz službenih Novine. — ZavaJske kužne bolezni v dravski banovini po stanja z dne 25. julija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 74 dvorcih, svinjska rdečica na 74. meharčasti izpuščaj na 2, vranični prisad na 1 in kuga oebelne zalege na L — Razid droštva. Prosvetno društvo v Sinjem vrhu, srez Crnomeijaki, je na občnem zboru sklenilo, da se prostovoljno raziđe in priključi h gasilaki četi Sinji vrh kot prosvetni odsek. — Ciril Metodova družba v LJubljani ie prejela meseca julija 1934: I- Podružnice; Maribor ž. 1000 Din; Ribnica ž. 291 Din; SiovenjgTadec m. 1584 Din; Zulec 200 Din; Poljskava-Pragersko 200 Din; Križevci 15 Din; Celje m. 500 Din; Celje ž 500 Din: Trbovlje 379 Din: Zg. Sv. Kun-£ota 40 Din; Split 1466 Din; st. Pavel 502 Din; Ptuj m. 250 Din; Ptuj ž. 250 Din; Kranj 1124 Din; Krško ž, 525 Din. n. Nabiralniki: Dr. J. Hrašovec, Celje 50 Din; ^•snovna šola Sv. Križ 29.50 Din. m. Obrambni sklad: Iv. Prekoršek, Celje 134 Din; šentp. ž. podr. Ljubljana 2400 Din. IV. Ivana Vrhovnika sklad: podružnica Velike Lašče 120 Din; Laško 50 Din; Gor-njigrad 100 Din; Celje m 500 Din; Celje ž. 600 Din; Ptuj m. 200 Din; Ptuj ž. 200 Din, V. Razni prispevki; rodbina dr. Tajn-žkova. gt. Pavel, mesto venca pok. gen. Majstru 100 Din; K. Ivančič, Ljubljana 100 Din; Iv. Rozman. Ljubljana 50 Din. Skupaj 13.449.50 Din. — Vr^ne, Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, nestalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 34, v Splitu 33 v Beogradu 32, v Zagrebu in Sarajevu 31, v Ljubljani 30, v Mariboru 27.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.8. temperatura je znašala 18. —1—HMLIL1M11 IBMB—gaSIB— Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedoČijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Voz ga Je pokopal pod Seboj. 30-let- ni posestnikov sin Janez Kokalj iz Tržišča je včeraj vozil iz gozda steljo. Zaradi slabe poti se je visoko naloženi voz prevrnil in pokopal pod seboj Janeza. Sreča je bila, da so bili blizu ljudje, ki so takoj prihiteli na pomoč. Napol zadušenega so potegnili izpod voza. Ker je Kokalj ves čas tožil o hudih bolečinah v prsih, so ga nemudoma poslali v ljubljansko bolnico, kjer so zdravnik: ugotovili, da ima zelo resne notranje poškodbe. — Duševno bolni kmet ubil otroka in te±k0 ranil ženo. Kmet Rad-ojko Ranko-vič iz vasi Popovića blizu Beograda, je včeraj zjutraj s težko železno lopato ubil otročička in težko ranil ženo Vladimirja Djordjeviča, Zorko. Meč je duševno 'bolan in ko so £ca aretirali, se je da.1 mirno upleniti, zaplakal je im mrmral nekaj nerazumljivega. Siromak se ni ■zavedal kaj je storil Kazalec neerečne žene je ležal na glavi i^bftegpa otnn-ka, kar dokazuje, da je blaznež svojo žrtev tudi jrrizel. Pa no samo to, nesrečnež .ie celo pil kri svojih žrtev. DR. DEMŠAR ORDINIRA V AVGUSTU SA3IO OB SOBOTAH Iz Ljubljane —lj Znamenitosti Ljubljanice še ni konec. Meščani so pričakovali, da bo Ljubljanica vendar tekla po dolgih počitnicah skozi mesto. Seveda so se bridko zmotili. Ljubljanica noče zapustiti dragega mesta, zlasti tista ne, ki izvira v Ljubljani. Zdaj že stopa nazaj od ustja prekopa do tromost ja seveda primerno barvana in gosta kot je pač samo ona. Zapornica v Trnovem je spuščena, da odteka voda samo po Gruberjevem prekopu, dočim se skozi mesto pretaka samo gnojnica, s čimer moramo biti, seveda, zadovoljni. —lj Zrelo grozdje na ljubljanskih vrtovih, šele prve dni meseca oktobra beremo grozdje po solčnih dolenjskih in štajerskih goricah, kjer so sedaj tudi še najzgodnejše vrste, kakor žlahtnma ali španjol in po-rtugralka še popolnoma zelene, a vendar lastniki ljubljanskih vrtov že nad teden dni zobljejo žlahtno in fino grozdje, ki so ga sami pridelali. Največ ga je menda gori nad Stadionom ob prijazni vili ge. Franje Rovškova. nekdanje poštarice na Viču. Kakor jantar žare zreli grozdi med zelenim listjem, da v Ljubljani tudi pozneje na trgu le redko vidimo tako lepo grozdje. V resnici je že sedaj zrelo najdelikatnejše namizno grozje, ki je odlično tudi za vino, saj iz njega v okolici Tokaja pri« lobi vajo slavnega tokajca. Grozdje, ki zori že koncem julija in pričetkom avgusta, je za Ljubljano gotovo čudež, vendar je pa tudi ta čudež uspel podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je slovito tokajsko trto >biser iz Cabe« razširila tudi po ljubljanskih vrtovih. Skoraj vso zaslugo za propagando vinske trte po Ojubljanrkih vrtovih ima podružničin predsednik nadzornik g. Josip Strekelj. ki je to trto importi ral v Ljubljano in največ pripomogel, da je sedaj precej razširjena že tudi v našem mestu. Grozdje je prekrasno in najfinejše moškatne arome, da se po okusu in zunanjosti meri z vsemi našimi naj-žlahtnejšimi vrstami. Tudi letina je primeroma dobra, kjer so trti pač pravilno stregli, a le ponekod čabski biser letos ni rodil. Prijatelji vrtov naj se sami prepričajo pri članih podružnice SVD, zlasti naj si pa ogledajo pri g. Rovškovi ves z že sedaj z zrelim gTozdjem obloženi latnik in gotovo bodo to trto tudi sami nasadili, saj se tako fino in zgodnje grozdje tudi prav lahko dobro proda. —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča p. n. članstvo drame in opere Narodnega gledališča v Ljubljani, da se prično redne vaje v četrtem 16. avgusta, Seistaneik članstva je v četrtek 16. t. m. ob 10. uri dopoHne. —*j I>ekJe z neba, Z večino smo zadnji čas spet občudovali najboljše filme minule sezone, vendar smo pa sedaj dobili spet prekrasen nov film »Dekle z neba«, ki bo posebno zanimal našo športno mladino. Skoraj ves film je posnetek počitnic na preprosti jadrnici, ki na njej vživata poletne čare dva mlada fanta. Iz vode rešita tudi ponesrečenega čolnarja, ki je pa pravi virtuoz na orglice, da takega umetnika na tem pri prostem instrumentu gotovo še nismo slišali, še bolj zanimiva je pa vožnja z balonom, ko se z njim vozimo visoko nad oblaki in nas končno zanese tudi nad morje. Že se gondola balona potaplja v morje, a balasta nimajo več, da bi ga vrgli proč in bi se balon zato zopet dvignil v višave. Vodnik balona si zvije nogo, a tekmovalci hočejo vendar zmagati, pa jim ne kaže drugega, kakor da vržejo v morje svojo lepo spremljevalko, ki jo reši naša jadrnica, ze mislimo, da je oba športnika v balonu požrlo morje . . Seveda se razplete tudi ljubezen. da je ves film poln čarov za mlade in tudi stare športnike, a tudi za vsakega prijatelja morja in drznih j pustolovščin v zraku. " _lj Znižana Todirint in gostačeina ia l. 1953. Mestna občina ljubljanska je znižala za L 1933 vodarino za VrV» in ^rto-tako sostaščino 2» V**/« pri starih hiiah, pri novih pa saino gostaščino za - Kaj pa fjospodarji? Ali bodo morali najemniki š? nadalje plačevati poprej odmerjeuo geotaščino in vodarino? Sem že dve leti brez shižbe in živim od miloščin svotfh sorodnikov. Umevno j>, da si težko odtr-eam draero najemnino. Gospodarji, bodite uvidevni in znižajte tudi vi*vsaj to, kar se je vam znižalo. Brezposelni. —lj Druga kolonija >Kola jugoslov. sester v Ljubljani« odide 2.av*.ob 18.26 preko Zagreba v >D^ji dom Franje Tavčarjeve« v Kraljevice. Starši naj pripeljejo koloniste ob V«18 na p^ron davnega kolodvora. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, iaprašanem optiku, Ljubljana. Stari trsr 9 Ceniki brezplačno 3-T RESTAVRACIJA .ZVEZDA4 TA TEDEN DNEVNO KONCERT — PLES In vendar NE šentpeterska vojašnica za bolnico Iz Celja —c č"l**nski sestanek bo priredila podružnica Narodno strokovne zveze za Celje in okolico v soboto 4. t. m. ob 18. pri Skalni k^ti«. Vabljeno je vse članstvo in vsi, ki želijo vstopiti v organizacijo. —c Tatvina kolega. V soboto ob 12.30 je neznan storilec ukraciel avtoprevozniku g. Antonu Sovinku iz Celja izpred neke hiše v Aškerčevi ulici 1000 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke >Na-xn?«, tovarniška štev. 141065, evid. štev. 2-11.121-3. —c OIdboy**.ko mostilo SK Celja bo igralo danes, v sredo, ob 18.30 na Glaziji nogometno tekmo z moštvom celjskih članov »Merkurja«. —c T^epo darilo. Bivši maturanti celjske gimnazije so ob proslavi 20-letnice mature darovali Dijaški kuhinji v Celju 700 Din. —lj Koncert opernega pevca g. Fr^nola na ViĆu. Naš talentirani operni pevec g. Franci priredi pod okriljem viškega pevskega zbora : Danica« v soboto 4. t. m. ob pol 21. samostojen koncert umetnih in narodnih pesmi v dvorani Sokolskega doma na Viču. Opozarjamo na ta koncert ter vabimo vižko občinstvo k obilnemu pose tu. Iz Maribora — Jjažni eksekutar eretiran. V torek dopoldne je mestna policija aretirala 45-letnega Alojza Polaka iz Radencev in ga izročila sodišču. Možakar si je kaj hitro i-preskrbeU službo, že nekaj mesecev je hodil po Sloveniji, osobito po bivših štajerskih krajih in se ljudem predstavljal za davčnega izterjevalca. Preprosti ljudje na deželi so mu seveda nasedli in mož je ■»zaslužil« na račun revnega ljudstva težke tisočake. Kjer mu pa le niso zaupali, se je legitimiral z vojaško izpravo, glasečo se na ime Josip Lončarič iz Dramelj pri Celju, katero je prav gotovo ukradel. Posebno srečo je imel 24. t. m. ko je prišel k neki stranki v Plina miški ulici in se ji predstavil za izterjevalca mariborske mestne občine. Tako je izvabil 55 Din gotovine. Možakar je opazil, da je stranka vzela denar iz kovčega, v katerem je zagledal lOOO E>iri vredno zlato zapestnico in 100 dinarski bankovec Drzni pustolovec je izrabil trenutno neprevidnost stranke in že sta izginila zlata zapestna ura ter stotak v njegovem žepu. Prav isti podjet-než je vlomil letos v s-tanovanje Ivana Vengusta v Ogečah pri Laškem, kjer je ukradel več oblek in srebrnine v vrednosti 1220 Din. — Mladi Robinzon. Te dni se je zahotelo 13-letnemu Francetu Zorku v širni svet. Naveličal se je biti na počitnicah pri teti v Slovenskih goricah in jo je neznano kam popihal, že nekaj dni ni o pobeglem dečku, za katerim poizveduje njegov oče, duha ne sluha. Končno se je oče, ki sluti nesrečo, odločil prijaviti pobeg policiji, ki mu sedaj pomaga iskati izgubljenega sina. — Nova žrtev Drave. V ponedeljek popoldne je utonil v Dravi 15-letni učenec Viljem Bauman, ki se je kopal blizu broda na Pobrežju. Dasi je bil dober plavač, so ga vendar premagali deroči valovi in že je izginil pod vodo. Nesrečo je opazil v bližini se nahajajoči mlajši kopalec in je takoj skočil v vodo, da bi rešil dečka, vendar pa je bila vsaka pomoč brezuspešna. Trupla mladega utopljenca še niso našli. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 Helen Ha ves in Cary Cooper v filmu velike in požrtvovalne ljubezni „Sestra Katarina" Ljubav mladega poročnika in angleške bolničarke. — Samo še v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Pridel Lilian Harvev in Han s Albers »Q U I C K« Iz Trebnjega — Poslovanja knjižnioe. Knrjrzrjičar Sokolove knjižnice obvešča občinstvo, da v petek knjižnica ne posluje zaradi odhoda č:anstva v Zagreb. Čitatelji naj si nabavijo, odnosno vrnejo knjige v četrtek 2. t. m., ob istem času. kakor običajno. — Odvetnika smo dobili v Trebnjem, in sicer g. J. Zupančiča iz Novega mesta. Odvetniško pisarno je otvoril v Tomicevi hiši. Dosedaj je pri nas posloval le notar. — V Zagreb odhajajo naši tekmovalci, in telovadci, in sicer tekmovalci že v četrtek z župno vrsto, da se v petek udeleže v Zagrebu lahkoatletskih tekem, ostaM v petek, da se udeleže glavnih zletnih svečanosti. Naše Sokolsko društvo bo v Zagrebu zelo močno zastopano in upamo, da se bodo fantje, posebno pa tekmovalci, dobro odrezali. —i- A\-tomobili»tom: Skozi Trebnje je dovoljena maksimalna brzina 8 km na uro in bo vsak. ki bi hitrost povečal, brezpogojno ovaden političnemu oblaatvu. Lastniki vozil naj upoštevajo, da je prav neprijetno požirati prah, ki ga dvigajo s svoiimi vozili na drugi strani pa je v obljudenih naseljih tudi nevarnost nesreč, ki so pogoste baš zaradi prehitre vožnje. Ljubljana, 1. avgusta. Polemika o novo porajajoči se bolnici kar noče ponehati, črtali smo v raznih časopisih nekaj člankov za romantično muzejsko preureditev bolnice potom stare vojašnice, še več pa protimišljenj. Vsak člankar dokazuje svoj prav. Ne rinimo z glavo skozi zid, temveč premotrimo stanje tako nujno potrebne zadeve ne s strastjo zagovora, temveč uvidevno in objektivno, seveda ne oziraje se na levo ali desno, edino z namenom koristiti zdravstvenemu problemu našega naroda. Želimo, da se stvar, ki se tiče nas vseh, obravnava v širšem forumu, kot je pa bila v to svrho sestavljena komisija, ki jo imela nalogo na vsak način najti prostore za razširjenje bolnice. Jasno je, da je ta naloga imela sugestiven učinek na vse člane komisije in da so pod tem vplivom dali svoj pristanek. Tudi javnost naj izreče svoj veto za ali proti, saj je to problem, ki se je pričel razmotrivati radi javnosti in na njene stroške. Zato se naj javnost izrazi o tako eminentnem vprašanju kot je — bole/en in zdravje. Vsak človek se oklepa zdravja, kakor more, in rad doprinese zanj vse materijelne žrtve. /Sato je rešitev tega problema treba usmeriti v pravec, ki more zadovoljiti bolnika v najegoističnejšem smislu samoohrane. Štedite povsod! Le tam, kjer gre za človekovo biti ali ne biti, ne bodite ozkosrčni! Če smo preživeli veliko vojno, ustvarili veliko Jugoslavijo, imejmo še veliko voljo, da si ustvarimo trden temelj za naše zdravstvo. Kot prestolica Slovenije moramo pokazati napredek vsaj tam, kjer nas inozemstvo v kulturi zasleduje. Imamo ameriško fundacijo za zdravstvene ustanove. Kaj, ko bi se nanjo oprli? Dr. Štampar je s svojo široko zasnovano higijensko upravo zadivil inozemstvo v taki meri, da ga je poslalo v svrho slične organizacije na Kitajsko. Veselili smo se takega visokega priznanja in ploskali razumevanju, ki ga je pokazala naša država za oranje ledine na higijenskem polju. Kar ne je na eni strani dvignilo, naj se na drugi strani ne pogrezne. To vendar ne gre! In da res ne gre. so dokazali številni stvarni članki. Čitatelji, ki so zasledovali historijat vojašnice, se ne morejo ogrevati za prenos bolniških poslov v vojašnico. V člankih zagovornikov adaptacije v bolnico je bilo govora o fantastičnih svo- ci). Saj vendar ne mislimo ustanoviti film-tah: kakor 160 milijonov za novo bolniškega mesta, temveč zgraditi le skromno bolnico, seveda odgovarjajočo modernim zahtevam. Po eni strani tako visoka številka milijonov za novo bolnico, na drugi strani pa ntzk« števiika J m i n • 'a adaptacijo. Odločimo se za lepo srednjo pot. Crtajmo pri 160 milijonih še veliko nad 300 milijoni, trem milijonom jih pa dodajmo nekaj, pa se bodo računi resnosti vsaj na oko ujemali. Tudi v zadnjem članku omenjenih 30 milijonov ravno ni treba polnih, če jih ni, oziroma Če jih je tako te I i dobiti. S par milijoni se da ta problem tudi urediti. glavno je, da se prične kar pri glavi. Regulacija Ljubljanice tudi ni bila izvršena v eni petletki, temveč šele v petindvajsetletki. In če bi takrat ne začeli, bi še danes lahko lovili v Ljubljanici žabe. Tako bo pa v najslab- šem slučaju regulacija v petih letih končana. Ozrimo se po svetu, kako drugje rešujejo probleme bolnic! čim bolj Iz mesta na •periferijo. Zemljišče je cenejae, načelom nlgijene bolj ustrezajoče. Ne tiščimo *iv-ljenja. bolezni in smrti tako teeoo skupaj. Življenje naj gre svojo pot, ostali dve nadlogi pa ignorirajmo, dokler je mogoče. Ce bolnica tako sili z izrecnim poudarkom samo v škof jo ulico, zakaj je bilo pa r-ot^m kupljeno zemljišče Kmetijske dmzbe ki gotovo ni hik> poceni? Ce se je takrat napravil tak načrt, ga je pač treba dosledno uresničiti, ne pa begati od enega projejfcta nesmiselno do orugepa. T3a «e ne bomo v najkrajšem času kesali brezglavega ravnanja in obžalovali proč vrten denar. člankar v »Jutru« pravi, da ao poearnee^ ni prostori po vojni vzorno adaptirani in ima zlasti Pakteriolos-ki zavod lope, vseim zahtevam modeme higijene odgovarjajoče prostore. Omenjena vzorna adaptacija obstoji prav za prav le iz beljenja in stekanja prostorov, kar hi pomenilo za bolnico presneto malo. Edino Baktorijološki aavol ima adaptirane prostore, Ki so se morali preurediti glede na smrtno nevarno delo 7-bakterijami, če skrbi bolnica za zdravje človeka, je namen Rakterijolo&keea zavoda isto delati tza. živino. In zato je kaj neumestno, če izganja bolniea svojo po*e-strino iz poslopja, da se sama vwnew«!l vanj. Ni Se dolgo tega, ko so se širile vesti. d4 je mestno načelstvo odr*rveoa>-> prostore Hakterijoloskemu zavod«, ker bd jih rado preuredilo za svoje potrebe. Zavod ni mogel najti primernega prostora zaradi nezadostnih denarnih sredstev. Načelstvo Je takoj umaimilo odpoved in e-tosen in da se mora širRi proti ftkofji u*i-ci z zasedbo vojašnice. Z adaptacijo vojašnice v bolnico, bo Ljubljana utrpeila kulturni madež, ki se ji bo poznal veliko ftte-vilo desetletij, kajti milijonov odveč nikoli ne ibomo imeli im s tem tw*l nove bolnice niiKoli. člankar ima v meaimcu vse prostore v šentpetrski vojašnici. Pri naštevanju prostorov mu gre tako gladko od rok. kakor kakemu spretnemu šahistu. Figure na šahu Je lahko prestavljati, nokoliKo težje je pa postaviti nešteto strank ln ia vodov na cesto. Razširjenje bolnice v našem meetu je prepotrebna in nujna zadeva. rzpeJjava je mogoča le z zidanjem novih bol/niskih objektov. Denar za rcalrzacijo se mora dobiti kjerkoli in se bo dobtl, če se eokrat za vselej opusti fanrtazija o Žejn.toetr«ki vojašnici. R- Ga. Nočni plavalni miting SK Ilirije Razen 200 m prsno je zmagala Ilirija na vseh plavalnih točkah. Ljubljana, 1. avgusta. Snoči je Ilirija priredila na svojem kopališču nočni plavalni miting, ki je bil pravo nasprostvo z državnim prvenstvom. Ne samo, da je bila organizacija prvovrstna in so si točke sledile druga za drugo brez mučnih odmorov, je bilo tekmovanje tudi vseskozi zanimivo in so bili doseženi rezultati neprimerno boljši kot v nedeljo. Kombinacija splitskih, dubrovniških in sušaških plavačev je bila izredno močna in je prisilila Ilirijo, da je dala iz sebe vse. Z izjemo 200 m prsno je zmagala Ilirija na vseh plavalnih točkah in je s tem dokazala, da upravičeno nosi naslov državnega prvaka. V plavanju na 300 m prosto je Mihalek postavil nov jugoslo-venski rekord. Fritsch pa je v štafeti 5X 50 m pokazal, da je boljši od Senjanovi-ća in je dosegel s 27 sekundami čas, ki je za 8 desetink sekunde boljši od rekorda. Prav posrečen je bil nastop junior j ev Ilirije, ki so izpopolnili vmesne točke. S takim materijalom se Iliriji ni treba bati bodočnosti. Na 300 m prosto sta nastopila Mihalek (I) in štrucelj (Sušak). Mihalek je brez posebnega napora zmagal v času novega državnega rekorda 4:09.9, 2. Strucelj 4:15.4. 50 m prosto subjuniorke: Sigurna zmaga izredno nadarjene Saše Finceve v dobrem času. 1. Saša Fine 42.S, 2. Sonja Ba-karčič 48.2, 3. Metka Ozimič 48.7, nato Knez, Podboj. Schell. 50 m prosto subjuniorji: Karbl 38.8, 2. Kodalič 41.8, 3. Tiran 43, za njim Killer, Jug. Miklič. 200 m prsno: na startu Grkinič (Sušak-in Hribar 0)- Grkinič si kmalu pridobi naskok. Hribar se v finisu močno približa, vendar ne more preprečiti poraza. Čas obeh je dosti boljši kot na državnem prvenstvu. 1. Grkinič 3:07.4, 2. Hribar 3:09.8. 100 m hrbtno juniorji: zmagovalec je velik talent in z doseženim časom favorit za juniorsko državno prvenstvo. Plava šele drugo leto. Vzorni hrbtni crawl! 1. Schell 1:25.2, 2. Tavzes 1.30.2, 3. Otruba 4x200 m prosto: napeta in zanimiva borba od starta do cilja. Prvi plavač Ilirije Fuchs zaostane za 4 m. Fritsch nadoknadi izgubljeni teren in prinese 4 m prednosti, ki jih Bonačić proti Jesihu spet izenači. Mihalek odloči v končnem spurtu. Obe štafeti sta dosegli boljši čas kot zmagovita štafeta Juga na državnem prvenstvu in ako bi Fuchs plaval kot običajno, bi imeli nov državni rekord (obstoječi rekord 10:29). 1. Ilirija (Fuchs, Fritsch. Jesih, Mihalek) 10:30.:, 2. kombinirani (Petronje, Napolić, Bonačić, Luger) 10:31.2. 100 m prsno juniorji: 1. Binder 1:32i>, 2. Miklič 1:35.9, 3. Pance 1:36.2. nato Turner, Filipec, Bevc. 4x50 m prosto juniorji: L Ilirija I (Banko, £ega* Demonte, Močnik) 2:13.2, 2. Ilirija II (Warzke, Schell, Kurnik, Tavzes) 2:14.9. 5X50 m prosto: kombinirani vodijo do tretje menjave, kjer dobi Lavrenčič malenkosten naskok, ki ga pa Ziherl izgubi. Fritsch starta za malenkost za Senjanovi-ćem. vendar zmaga sigurno. Čeprav na>-ostrejša konkurenca, rekord Jadrana 2^25 ni padel. 1. Ilirija (Serbec, Lenart, La-vrenčič, Ziherl, Fritsch) 2:273, 2. kombinirani (Petronje, Bonačić, GrkinkS, Strucelj, Scnjanović) 2:38.4. Nastopili sta zatem dve juniorski moštvi Ilirije v waterpolu. Igra je zelo ugajala. Spored je zaključila vaterpolo tekma med Ilirijo in kombiniranim moštvom obmorskih klubov. Kombinirani ao bfli boljši in so zasluženo zmagali s 5:2. SESTAVA PLAVALNE REPREZENTANCE ZA BUDIMPEŠTO Plavalni savez je na podlagi rezultatov doseženih na državnem prvenstvu določil reprezentanco ki nas bo zastopala v Budimpešti na tromatehu z Madžarsko in Italijo. V reprezentanci je rudi S ilirija-nov: Fritsch. Mihalek, Ćadež, Ziherl in Stmad. Določeni so: za 100 m prosto Fritsch (Ilirija), Ciganović (Jug), 400 m prosto Mihalek (Ilirija), dr. Bibiča (Jug), 1500 m prosto ista. 200 m prsno Matošič (Jadran), Strmac (Concordia), 100 m hrbtno Gazzan (Jadran), Marčeta (Viktorija), 4x200 m prosto Fritsch, Gazzari, Mihalek. Ciganović, skoki z deske Ziherl (llv-lija), skoki s stolpa Ziherl, Strnad (Ihri-ja). V waterpolo moštvo je določen kompletni Jug ter Čadež (Ilirija) in Bettner (Jadran). Reprezentanca bo odpotovala jutri zjutraj ob 2. — V. športni dan SK Laak© se ho vrfrtl v ne*ieljo 5 t m. m obsega naslejdnjl program: Dopoldne: Prodaja cvetlic in «po-minfikih trajcov, oi) pol 12. nri štarfetavi tak skozi mesto 4X100 m (za prehodni posuti), nato p rarmenadni koncert na Orožnoveori trpu. Popoldan: Ob 15.30: šaljiva nogometna tekma Suhi : DebeH, ob 1«. nogometna tekma SK Laako : SK Trgovački te Zagrefoa, ob IS. razdelitev daril in vrtna veselica na .»Lavi«. — Mednarodna nogometna tekma v Zagorju. V dneh 4. ici 5. avgn&ta bo prva mednarodna nogo motna tekma v Zagorju m tudi prvič v Zasavju. V aoiboto 4. t m. popoldne ee pripeljejo z avtobuaoim te Celovca SK Weiss-Grurm na prijateljsko Uwt-no, ki se ho vr»Ha ob pol 6. uri zveeAr v Zagorju. V nedeljo 5. t m. pa bo ob MJZO brzoturnir na Igrišču v Zagorju a zasavskimi klubi. Ker je obakrat železniška zveza zeio neodna, vljudno vabimo poleg zagorskih klubov, tudi klube te Litije ia Hrastnika, da poselijo prvo mednarodino nogometno tekmo v Zagorju. - Sotegka »Viktorij;!.. protestira. Uprava sušaške >Viktorije« je poslala Ju-goslovenakenm piivačkenru saveza protest proti verifikaciji seniorskih tekem za državno prvenstvo v plavanju in waterpoolu. ki so bile 27., 28. in 20. julija v Ljubljani! V protestu je rečeno, da jurvja ni b£& dorasla svoji nalogi in da je prepreCiia da hi odneala »Viktorija«: prvenstvo. štr&n 4. aSLOVKNSKI NAROD«, dne l. avgusta 193* Ponson du Terrail: Lepa Židovka Roman. Coarasse se je pognal z bodalom proti njemu, toda vojak je spretno od-skocil v stran. — Pomagane! — je zaklical na ves In v naslednjem hipu je počil strei. Ta strel je pokvaril vse. Nedvomno bi se bilo jetnikom posrečilo premagati vojaka, če bi ne bil streljal, tako je pa spravil na noge vso posadko. Jetniki so se hrabro hranili- Toda to ni bil več poskus pobega, temveč pravi upor z orožjem v rokah. Končno so bili uporniki poraženi. Gaskonci so se borili kakor levi. Coarasse in Clodion sta prva omahnila vsa okrvavljena. Tudi Galaor in Agenanec sta se junaško branila, toda končno sta tndj onadva podlegla. Baron in Samuel sta se udala. Raoul je pa imel na hrbtu zvezane roke in ni mogel poseči v boi. t . , Cez dobro uro so bili jetnitki okrvavljeni in zvezani zopet v svojih celicah. Coarasse je zamrmral: _ "Raje podležem tem ranam, kakor pa da bi se seznanil s krvnikovo sekiro. XIX. POMOČNIK 24. julija 1789, torej dobrih pet tednov po izjalovljenem pobegu zaprtih Gaskoncev, ie stopal baron Hektor de MeiLlerave po ulici du Canon, ko ie naenkrat začutil, da mu je nekdo položil roko na ramo. Med ljudstvom je vladalo silno razourjenje kot posledica političnih dogodkov in ljudje so bili previdni. Čeprav ie ležala ulica du Canon blizu gledališča in razsvetftene policijske stražnice, ni bil napad v nji izključen. Hektor de MeiHerav je zato hitro odskoči l in potegnil meč. — Eh, — je zaklical za njim mlad in svež glas. — Baron, pustite svoj meč mirno v nožnici. — Kdo pa ste? — je vprašal baron, ne da bi vtaknil meč nazaj v nožnico. — Prijatelj. — To ni odgovor. Vaše ime, aH pa nadai'ujte svojo pot — Moje ime? Raoul de Blossac. — Bratranec umorjenega groia Filipa? — ie vprašal baron. — Da, gospod MeiHerav. — Mislil sem, da ste zaprti v trdnjavi Ha. — Bil sem tam, toda kakor vidite, nisem več zaprt, sicer bi ne mogel z vami govoriti. — Stopite za trenutek pod ruč. Raoul de Blossac je smeje ubogal. — Tristo vragov, kaj vse počenjate, drag: baron, predno spoznate svojega starega znanca. — Oprostite, gospod grof, na uiici ni varno in vsak pameten človek bi v teh burnih častfi ravnal enako previdno, kakor jaz. Baron Hektor de MeiHerav je vtak-nrt svoj meč v nožnico in nadaljeval: — Ce se hočete ravnati po dobrem nasvetu, mi ne pripovedujte ničesar na ulici, temveč pojdite raje z menoi na dom. kjer se bova lahko nemoteno pomenila. Raoul je odšel za baronom. Kmalu sta prišla v Porte-Basse. kjer je baron stanoval. Ko sta sedla v udobne naslanjače, je prvi spregovoril Raoul: — Ni moj namen govoriti o skrivnostih, toda ko sem vas zagledal na ulici, sem vas hotel samo vprašati no tem in onem. — Pripravljen sem odgovoriti vam na vsa vprašanja. Kar izvolite vprašati. — Iz trdnjave Ha sem prišel na čuden način, namreč skozi vrata, ki mi jih je odprla straža na kapitanovo po-vel.ie. — To sem že slišal. Kaj pa vaši tovariši? — Ah, — je vzkliknil Raoul stisnjenih pesti. — Moji tovariši so še vedno zaprti. — Kako to? In zakaj? — Ker se našega poskusa, da bi pobegnili, jaz na videz nisem udeJežiL Bil sem namreč zvezan, ko so se moji prijatelji spoprijeli s stražami ki posadko. Presodite sami, v kako neprijetnem položaju sem bil. — Da. vaš položaj je bil res neprijeten. — Bil je celo strašen, dragi moj. Spravili so nas nazaj v celice, drugi dan so nas pa zaprli vsakega v svojo temnico. Globoko v temnico so vrgii celo starega Samuela in grofa Coaras-sa. Čeprav je bil ves pokrit z ranajrri. — Da, tudi to mi je znano. Ljudje pripovedujejo, da je sama grofica de Beausejour narekovala to kruto kazen. — Hvala za obvestilo. Ce to žensko kje zasačim, jo zadavim kakor strupeno kačo. — Ce vam bo potrebna moja pomoč ... — Zanesem se na vais, hvala vam. — Nadaljujte! — Upal sploh nisem, da bi še kdaj prišel iz ječe, ko mi je snoči jecar sporočil, da sta se dva mlada odvetnika z vso vnemo zavzela zame in da bom izpuščen. — Kako se pišeta ta dva odvetnika? — Eden je Vergniaud, drugi pa Ouadet. — Oba sta zek> nadarjena in plemenita. Kdo je vas opozoril na ta dva moža? — Moja svakinja Sara, grofica de — Toda zakaj so vaši prijatelji s Samuelom, zlasti pa gospodična de Saint-Hermine še vedno zaprti? — Kar se tiče gospodične de Saint-Hermine, se mi zdi, da so v splošni zmešnjavi pozabili na njo. Kar se pa tiče Samuela in mojih štirih prijateljev, so obtoženi upora z orožjem v rokah in sodišče zaenkrat noče razpravljati o niihovi zadevi. — A vi? — Jaz sem držal kapitanu dano besedo, dokazati mi niso mogli nobene krivde in zato so me izpustili. — A zdaj? — Zdaj je treba, da pridejo moji tovariši najpozneje v osmih dneh iz ječe. ali pa izgubim svoše ime. — A to bi bilo zdaj škoda, ker se imenujete grof de Blossac. — Ze drugič me imenujete grof. Kaj to pomeni? — To pomeni, da ste, vsaj domnevam tako. edini dedič grofa Filipa. — Ne, saj ima hčerko. — To mi je znano, toda hči ne more podedovati grofovskega naslova, ki prehaja samo z moškega na moškega potomca. Kar obrnite se na Versaillea in takoj vam bodo priznane dedne pravice. * — Zdaj mi roje po glavu Čisito drugačne misli. Prva moda mise*! je, kaiko osvoboditi prkiatelie kljub odporu markize de Beausejour. — Markiza že začenja izgubljati svoj vpliv, kajti njen mož je moral pred dobrim tednom odložiti mesto občinskega svetovalca. Videč, da njen vpliv pojema, je odpotovala v Pariz, toda spotoma je zvedela, kaj se je zgodilo 14. t. m---- — Ah, da, ljudstvo je zasedlo Ba-sdllo. — Zalibog, — je nadaljeval baron Hektor de Meillerave, — kralj, poki dobrote in poštenosti, čuti, kako se mu maje prestol po krivdi njegovih prednikov. — Oprostite, gospod baron, — se je oglasi! naenkrat Raoul, — ali poznate v mestu nekaj pogumnih dečkov, ki bi jim bilo mogoče poveriti težko nalogo? Še predno je mogel izgovoriti, so se odprla vrata, vstopil je sluga, za rj$m pa podčastnik s prestrašenim obrazom. Papen — bivši vohun Karijera moža s tako preteklostjo je mogoča samo v razdrapanib nemških razmerah Samo v razdrapanih nemških razmerah je mogel Papen napjivki tako sijajno (karijero in se po vzpeti po zadnjih dogodfkfh v Avstriji celo na mesto nemškega podanika na Dunaju. Ko je ob koncu maja 1932 Hindenburg nepričakovano sprejel Briiningov odstop, ni ninče vedel, kdo postane nemški kancelar. Edini možni kandidat je bil v očeh javnosti general Schleicber. Toda on, ki je bil s svojimi intrigami zakrivil padec vlade, je hotel zaenkrat ostati v ozadju. Nemški listi so naštevali mnogo imen, med njimi pa ni bik> samo enega imena in sicer baš Pape-novega. In vendar je postal Papen državni kancelar. »Berliner TagehlaiJt« je pisal, da je to neokusna šala. In res se je zdelo nemogoče, da bi postavili v tako kritičnem tremidcu na čelo vlade moža, ki razen zelo mračne preteklosti nima nobenih posebnih sposobnosti ali zasltcg. Tipičen westjfaiski jnmiker Papen se je v mladih letih odločil za vojaški stan. Kot izbom i jezdec je bil dodeljen generalnemu štabu, odkoder je prišel kot ataše v Washin1-NO ZOPET PO DEV 10.—! V vinarni Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči! v lofca&n: č«i triieo: štajersko belo 10.- 9.- cviček 12.- 11.- rizling 12.- 11.- burgundec x4-- 12.- domače žganje — 32.- Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago. Po novi naredbi moram zapirati že ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrbe s pijačo! Se priporoča BUFFET A. BRIŠKI, Ljnblja-aa, palača Grafike 50/T 1 Din 8.-> > 9.- 10.-10.-10.-12.-5.- VINA: metliško belo namizno belo rizling cviček dalmatinsko črno burgundec bruševec Žganje: tropinovec slivovka stara hruševec brinjevec borovničar Pri večjem odjemu primeren popust! — Se priporoča : Buftet^ Je raj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. 2387 1 Eto 22.- > > 24.- > > 28.- > > 32.- > > 36.- IZJAVA Obžalujem par besed, ki sem jih rekla Ani in Emi Polak v Oreliku. — Raj gel j Ana. 2442 fUSE za volane v različnih gubah. SPECEELN1 ENTEJL oblek, volan, šalov Ltd. Ažl'RIKANJE, en tel vložkov in čipk. PRETrTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, peri te. Stro. fino ln poceni izvrši I Matek & Mikeš, Ljubljan poleg hotela štrukelj POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji s-Pod skalco«, Ljubljana, Mestni trg št. 11, pri Cigiiču, — Vsakovrstna vina na razpolago. 51/T NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T NAJCENEJŠA Kf RJAVA iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metel-| kova ulica št- 4, telefon 22-44. 2434 ZA CAS SOKOLSKEGA ZLETA V ZAGREBU se priporoča gostilna Varaždin Breg. Račkoga ulica 3. Papler. SEJEM ŽELEZA pločevine itd. — Kras, Zagreb. Sajmišna 48 a. ENOVPREZNO KOČIJO lahko in voz samec ter masivno tehtnico za lOOO kg. prodam. Kupim pa dobro ohranjen VOZ zapravi ji vček. - Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2444 GOSPODIČNA ki ima veselje do godbe in petja, dobi nameščen je. — Epih, Fara pri Kočevju. ODGOJITELJICO sprejmem. — :>Barzel«, trgovina. Subotica. LEPO PRAZNO SOBO takoj oddam. — Rimska cesta št. 5 (Mihelak). 2435 če oddajate ali *ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda41, Ljubljana, Knafljeva ulica štev, s ProjMfte: Jos^> ZapaDtte, — Za >Narodno vpliv samo zato, ker je bil lastnik scrankinega lista »German-ia«. Za parlamentarne volitve teta 1962 strankino predsedstvo Papena ni hotelo kandidirati in ž-e takrat se je govorilo, da bo dal poliritki slovo. Imenovanje bivšega vohuna za državnega kane el a rja je bilo sprejeto skoraj kot provokaciia. Komaj je pa minilo nekaj tednov in vsi so pozabili na Papenovo preteklost. Nemški tisk je svojčas navdušeno pisal o sposobnostih novega kancelara, v zvezde je koval njegovo energijo in javnost je pričakovala, da bo Papen s svojimi dobrimi osebnimi sofki s francoskimi politiki mnogo storil za Nemčijo. Toda navide-zni prlja te kisik i stiki s francoskimi politiki niso nič pomagali in kmalu se je izikazak), da je Papenova politična umetnost pri kraju. Njegova vJada je kmatlu naletela na odpor vseh strank m vtse jla-vmosti. Nove parlamentarne volitve so pokazale, da je Papenova vlada izolirana: 6ez pet mesecev je moral Papen odstopiti. Na njegovo mesto je prišel general Sc&teichar, proti kateremu je začel Papen takoj intrigirati. Ni dvoma, da je imeia Scnleicherjeva vlada dobre izglede in da bi lahko cek> odvrnila hit-Jerjevsko nevarnost. Gregor Strasser je bil celo pripravljen vstopiti v vlado. Toda Papen, ki ni bil izgubil Hin-denonrgovega zaupanja, je organiziral zakulisen napad na Schleicherja in tako se rrra je osrvetil s tem. da se je iznova vtrnal v vlado kot Hindenbuirgov eatKpnik in kot član Hitlerjevega kabineta. Od takrat je imel Papen dovolj prilike spoznati in prepričati se, da so izaknMsne infcnšge dvorezen nož, ki se danko obrne tudi proti njemu. Minilo je f»oldruigo leto, niti Schleiche?nja, niti Strasserja ni več med živimi in samo Hindemburgu se mora Papen zahvalki, da ga ni zadela ista usoda, kakor one, kii so 30. junija padli- Najbrž Papen nikoli nJ mislil, da se bodo metode me-thiških revohicijonarjev, ki jih je tako pridno proučeval v Ameriki, čez dvajset let uporabljale tudi v njegovi domovini. Razmah sporta v Rusiji Na Rdečem trgu v Moskvi so imeJi te dim vela ko revijo moskovskih športnikov. Vsa športna Moskva je bifla na nogah, na Rdečem trgu se je zbralo nad 350.000 prijateljev sporta. Na tribuni so zasedli častna mesta Stalin, Ka-liinin, Molotov, Vorošilov, Lftvinov in Maksim Gorki. Med povabldenimi gosti so biLi čland diplomatskega zbora in angleški pisatelj H. G. We>ls. S prostimi vajami je nastopilo 1800 najboljših športnikov, gojencev moskovskih športnih šol, z gimnastičnimi vajami pa 800 štjudentov visoke šole za telesno vzgojo. Športne revije se je udeležila tudi eskadra letak ki so delala v zraku vratolomne akrobacije. Predsednik vrhovnega sveta za telesno kulturo Antipov je v pozdravnem govoru naglasa! veiik razmah telesne vzgoje v Sovjetski Rusiji, ksjer je doseglo število športnikov letos 8 milijonov, dc>ČTm jih je bilo lani komaj 4 mrli ione. Tako veMkega razmaha sporta v Rusiji niti nauvečji optimisti niso pričakovali. In od tega si obetajo boJ^seviki veliko korist, saj tudi oni pravijo, da je zdrav duh v zdravem telesu. Za operacijo dobil ženo V Budimpešti je imelo neko dekle velike sitnosti s srvoaim obrazom. Naenkrat i je zrasla dolga brada in nrč ni pomagalo, naj je še tako puslila kocine, vedno znova so ja pognale. Slednjič so .ii priporočili nekega operaterja-kosmetika, češ, da ji bo za vedno odpravil neprijetne kocine. In res se mu je to posrečilo. Toda dekle tudi po posrečeni operaciji ni bilo zadovoiimo. Operater je namreč rabil za odstranitev kocin neko jedko tekočino in ta je zapustila brazgotine, ki so dekličin obraz po mnenju drugih ljudi kaaile. Kdo neki jo bo vzel za ženo, če ima pa tako grd obraz?— so govorili ljudje. Za-•to je dekle tožilo zdravnika in zahtevalo odškodnino za izgubljeno lepoto. K razpravi je prišlo mnogo prič, ki so trdile, da je bilo zek> težko odstraniti dekletu z obraza kocine in da je dosegel zdravnik z operacijo presenetljiv uspeh. Brazgotine niso tako hude, mnogo huiše bi bilo, če bi imelo dekle •brado. Z brado bi je še celo nthče ne maral za ženo. Tožiteljica in njen oče sta pa vztrajala pri svoji zahtevi po odškodnini. Zatrjevala sta, da bi se bilo koncem koncev že našlo sredstvo za odstranitev kocin z dekletovega obraza. Tedaj je pa nastal nepričakovan preokret Naenkrat je toženec vstal in izjavil, da je pripravljen dokazati neutemeljenost trditve, da bd zdaj dekleta nihče ne vzel za ženo. Sam >e tožite-Ijico zasnubil. Obravnava je bila takoj prekinjena, tožitetjica je umaknila obtožbo, njen oče je pa izjavil, da bo dal hčerki tako bogato doto, da si bo lahko njegov zet uredil največji labora- torij na Madžarskem. Toženi zdraviti pa pravL da takrih operacij ne bo ve? dalai Najbrž bd vsi kirurgi opustil prakso, če bi dobivali za oneraoge za konske žene. število porodov pada Ves svet, zlasti pa Evropa, trpi zadnja leta na nazadovahu porodov. V Londonu so objavili statistiko rojstev v Angliji leta 1933 in primerjali so te podatke s podatki v drugih državah. Na 10.000 prebivalcev se je znižalo število porodov v Angliji od 236 na 153 letno. Še bold pa Angleže skrbi, kaj bo. ker je letos v prvem poNetju Število smrtnih primerov narasJo, število porodov je pa padlo še boki, kakor lan Angleška statistika kaže, da od leta \922 v evropskih državah število rojstev neprestano pada. 2e v letih 1912 do 191S je število rojstev padaAo ne glede na vpiiv voine. od leta 1918 do 1922 je pa nastopilo splošno in znatno zboljšanje. §eie po letu 1922 je začHo število porodov zopet močno padati. Celo Pofeka kot najplodnejša država v Evropi izkazuje nazadovanje od 355 na 287 novorojenčkov. Na Češkoslovaškem je padlo Število rojstev od 202 na 227. na Holandskem od 281 na 222. v Nemčiji kljub vsemu prizadevanju Hitlerjevega režima od 356 na 153, v Španiji od 307 na 287. Najboli pa pada število porodov v Franciji. Pa tudi v Ameriki, kjer se zamorci sicer pridno m noće, se opaža nazadovane ŠteviJa porodov. Celo na Japonskem so imeli lani 62.618 novorojenčkov man. kakor predlanskim Ljudje si pač pomagajo sami, pa na se tisti, ki jim za otroke n: treba skrbeti, čeprav bi lahko, še tako zgražajo in rohne na belo kugo. Dokler bo na svetu tako, kakor je zdaj, da silino v razmnoževanje samo reveže, bogati se pa tej naravni človeški dolžnosti pod to ah' ono pretvezo odtegujejo, bomo še večkrat sđisaJi tarnanje, da se rod: vedno manj otrok. Življenje gre preko vseh predsodkov in teorij, kar je tud;. razumljivo, saj ima končno vsak človek pravico do samobrambe vsaj tam. kjer lahko brez hujših posledic seže p.^ nji. Tisjfci, ki te vrste samoobrambe obsojajo in zahtevajo od ftud5. naj spravljajo na svet čim več otrok, naj gredo sami naprej z dobrim zgledom in dw kažejo, da se po svojih naukm tud ravnaao. Šele potem bodo imeti pravico zahtevati od drugih, naij se razmnožujejo kar tja v en dan. Iz Laškega — Nedeljske prireditve »o kljub z> prav trop^ćnl vročini in pa visokemu da-tonra v meseca splošno zado-eoljivo izpadle. V Jorkloštru je priredila mlada gasilska četa tombolo, ka je zadovoljila ta ko srečne dofbdtnrke kakor tudi priredit. Ije. Udeležiba je bila T>rav zadovoljiva. V Hndijajni je imel tamošnji Sokol svoj letni nastop, ki je bil zaradi slabega vreme na že enkrat preložen. Tudi ta prtredit. v je dosegla lep uspeh. Telovadba in Vaje pri katerih &o sodelovala poleg docma^v---, društva tudi bratska sokols-ka rirustva .\ Trbovelj, Zidanega mosta, Radeč, Dola. Rim&fiih toplic, Sv. Jederti in lAšk/»«a. so brle odlične ter so želi telovadci po vsem zasluženo pohvalo in prizmaoje st^ vilnih udeležencev. Nastop je bil združen z ljud&ko veselico, ki je trajala do poznih ur. — SK Lažfco se je meril v prijateljsk, nogometni tekmi s SK Celjem. Po zadnjih porazih se je laški klub odlično poprav;, in mu Celjani tokrat niso bili ko«. Lašča ni so prevzeli že v prvem polčasu vod«tvn iti ga obdržali do Kanca ter zmagali s 7:4. Moštvo obeh klufbov je bik> v odlični for mi, igra je bila prav do konca tempera mentna. Sodil je savezni sodnik UST* g Oberlindner vseskozi stvarno, akoravno je imel težavno 6tališče, ker so prišle v ostrem metežu t« pa tam nehote tndi roke v poštev. — Oeeboa ve«t. Tukajšnji sreski po. načelnik g. dr. Orožra je začasno dodeljen sreskema načelstvu v Gornjem gradu Kjer zastopa tamošnjega sre&kega naoel nika med njegovim rednim dopustom. Za ta čas je dodeljen sreskemu načelstvu v Laškem konceptni uradnik banske uprave g. Pavel švab. Iz Metlike — Gospodinjski tečaj. Banska uprava namerava pariredrti v Metliki trimesečn. gospodinjski tečaj, ki se prične že 1. septembra. Vsaka obiskovalka tečaja bo za stroške prispevala 150 Din, a revnejšim udeleženkam bo dala občina tudi podporo Priglasiti se je treba, najdalje do lO. avgusta v občinskem uradu mesta Metlike, a istotam je vložiti tudi prošnje za podpor^ od strani občine. Udeleženke dobe ob kon ou tečaja spričevala. Prepričani' smo, da bo obisk velik ker so podobni tečaji v Semiču, Črnomlju, na Vinici in drugod bth vedno dobro obiskani in so dekletom tudi mnogo koristili, ker so jim dali mnogo praktičnih in teoretičnih navodil za življenje in za vzorno gospodinjstvo. — Karambol Pri zadnjem požaru na Božakovem, o katerem smo nedavno poročali, bd se kmalu pripetila tudi huda nesreča. Kakor običajno, se je odpeljal p Zvonko Podgornik z motornim kođesom poizvedovat, kje m kaj gori. Ko se je že vračal, so mu v klancu pod zelenjem pn-dirjali nasproti gasilci iz Rosalnic. Ker so nepravilno vozili po levi strani ceste ki je tam zelo ozka in gioboko zasekana je g. Podgornik v zadnjem trenutku od-skočil v breg in se oprijel grmovja. V naslednjem hipu so že konji v največjem diru vozilo s kopiti razbili tako da trpi g Podgornik blizu 5000 Din škode in bi bilo prav, da mu jo krivci vsaj deloma povrnejo, ker se mu je pripetila nesreča v ehržbi gasilstva, a ne po njegovi lastni krivdi. Slab ribič. Orožrtfk ribicu: »Kaj ne veste, da je tu prepovedano loviti ribe?« >Kdo vam pa pravi, da bom sploh kaj ujel?« — Za opravo m taaermOtt dal Usta: Oton fThrtntftf — Va v I jiMjnnL